Štev 270
Trst, v petek 27. septembra 1912
reda! xx; ; II.
IZHAJA' VSAK DAN
ch nrtreljsh in praznikih ob 5., cb ponsaeijklh ob 9. zjutraj.
Ptrsamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.)y mnogih Lob.tkarnah t Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, ?ostojn;. Sežani. Nnbre/.ini, Sv. Luciji, Tolminu. .Ajdov-ini, Doraberpu itd. Zastarele steT. po 5 nvč. (10 stot.) jQLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CVNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnici;, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. ">m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 atot. beseda, najmanj pa iOstot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinu i"'. — Plačuje se Izključno le upravi „Edinosti".
Pfačljivo In tožij vo v Tritu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinost* je moi/"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n»-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirat.
Varoonina na neđoljako lzdunj* „EDINOSTI"' stan*: o«lo Uto Kros 5*30, *a pol lota Kron 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovači a pisma se ne sprejemajo tn rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, oglase »n reklamacije je pošiljati na upravo list«.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatil 20 (Narodni do»). Iidajttelp in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Gal&tti štev. 20. PoXtno-hranHni?nl rafun Jtev. 841-652. TELFF0N 5L 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
v nedeljo, dne 29. septembra
ob 4 popoldne
JAVEN SHOD
V BAZOVICI
v_ prostorih „Gospodarskega društva". DNEVNI RED:
poročite naših poslancev o mestnem svetu oziroma deželnem zboru,
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
BRZOJflUNE UE5T1.
- Avstrijska delegacija. Debata o ekspozeju zunanjega ministra grofa Berchtolda
DUNAJ 26 (liv.) V današnji seji odseka avstrijske delegacije za zunanje zadeve se je razvila zelo živahna debata o ekspozeju zunanjega ministra grcfa Berchtolda. Cela debata je karakterizirana s tem, da so se govorniki pečali večinoma z nevarno si tuactjo na Balkanu in z razmerjem Avstije do balkanskih homatij, oziroma s stališčem, ki naj bi ga zavzeli naša monarhja n3prara komplikacijam, ki se razvijajo na Balkanu. Obenem so go/orniki spravili na dan tudi vse ono, kar je s temi stvarmi v posredni ali neposredni zvezi. Ni se le poudarjalo, da je Avs rlja svojčas zanemarjala svojo pozicijo na Balkanu in si ni znala p:.djbiti simpatij balkanskih narodov, tem več se je tudi konstatiralo z vso odločnostjo, da so avstrijske notranje razmere, zlasti pa one Ha slovanskem jugu krive in glavna ovira, da so oškodovani avstrijski interesi na Balkanu.
Delegat knez Schwarzenberg je v svo jem znamenitem govoru, naslovljenem na zunanjega ministra grofa Berchtcida, pou darjal, da niso le sredstva meči, temveč tudi sredstva idealnega značaja, vzeta z etnologičnega polja, tista, s katerimi bi si morala Avstrija graditi svejo pot na jug. Žal pa, da se knez Schvvarzenberg v celem svojem govoru nI d«žal tega načela, temveč je v isti sapi razmotri vaje č, kako naj bi nastopila Avstrija v slučaju krvavega konflikta, kaka naj bi bila njena akcija v slučaju vojne na Balkanu, poudarjal, da bi v tem slučaju morala biti naša akcija naperjena pred vsem proti Srbiji, kajti Avstrija mora — tako misli knez Schvvarzenberg — v svojem interesu preprečiti vsako teritorialno razširjenje Srbije, ker bi tako razširjenje pome njalo nevarnost, da izgubi Avstrija svoje jugoslovanske dežele.
To nepopisljivo stališče kneza Schw.^r zenberga, če ga v resnici zavzamejo tudi naši odločilni faktorji, nam bo gotovo Še mnogo škodovalo na Balkanu. E io pa je vendar še, kar si |e treba zapomniti iz govora kneza Schvvarzenberga in kar naj bi si prav posebno zapomnili avstrijski vodilni krogi, namreč izrek, ki je nepobitna resnica : da je jugoslovansko vprašanje najnujnejše in najvitainejše, kar jih sploh ekzistira v Avstriji.
Jugoslovanski delegat Spinčić je v svojem govoru nagromadil toliko uničujočega gradiva o neznosnih razmerah na slovanskem jugu, da je napravil s svojimi izvajanji najbolji vtisk. Celo zunanji minister grof Berchtold se je čutil primoran povabiti delegata Spinčića k privatni konferenci, da se še podrobneje informira o dogodfcih na jugu Po vsem tem se zdi, da so merodajni faktorji dobivali doslej svoje informacije o razmerah na jugu edino le iz ust madjarskih teronstov in pa Lu-kaeseve kreature Čuvaja.
Ostro je kritiziral politiko monarhije na slovanskem jugu tudi delegat dr. M a s a -ryk, trdeč, da ta politika ni niti avstrijska, aiti avstre-ogrska, temveč politika iz ba-konjske šume.
Značilno je tudi, da so splošno poudarjali i slovanski i nemšsi delegati spoznanje, da je le v ozkem prijateljstvu Rusije In Avstrije mogoča ohranitev mtru na Bilkanu. Tako enostavno, kakor si je odsesov poročevalec marquis Bacqjehem predstavljal balkansko vprašanje, videč ga le v mali-sorskem vprašanju, se ta stvar pač ne da urediti.
V	sledečem sejno poročilo:
DUNAJ 26. (Kor.) Odsek za ?unanje zadeve se je sestal danes dopoldne pod predsedstvom načelnika Baernreifheija ob . navzočnosti zunanjega ministra grofa Berch i tolda, ministr. predsednika grofa S iirghka in i skupnega finančnega ministra vit. Bilin-skega.
Na načelnikovo vprašanje, aH ima zu-; nanji minister kaj dodati svojemu ekspozeju, ki ga je podal v ogrski delegaciji, je odgovoril gre f Berchtuld, da nič, da pa je pripravljen ttkom razprave podajati pojasnila na vsa vprašanja.
V	nadaljnem je zunanji minister govoril o nesklenjenih trgovinskih pogodbah s Portugalsko in Japonsko.
Poročevalec marquis Bacquehem se je v svojem poročilu ozrl na dogodke na polju zunanje politike od časa zadnjega delegaci|skega zasedanja sem.
Delegat knez Karel Schvvarzen-berg je odobraval pozornost in odkritost ekspozeja zunanjega ministra grofa Berchtolda in željo, da se obrani mir. Izjavil pa je, da bi bilo vzlic temu, da se splošno želi ohraniti mir, vendar treba označiti za slabost dejstvo, če bi se zapostavljali naši interesi le iz miroljubnosti. Gojitev dobrih odnašajev napram Rusiji bo gotovo pospeševala mirno delo za naše interese. Skupno pomoč za uspešno mirovno politiko pa nam podaja zveza z Nemčijo, ki je slej ko prej oporišče naše zunanje politike.
Prešedši na razmere na Hrvatskem, je poudarjal, da so te razmere, žal, take, da bi si nakopal grajo predsednika, ako bi jih hotel označiti s pravim imenom. Tu ne gre za lokalne interese, temveč interese cele države.
Govornik ne smatra za izključeno, da bi se razmere na Ba kanu ne rešite brez našega sodelovanja. Razširjenja ozemlja s strani Srbije in cklenitve po tuji jugoslovanski državi ne moremo trpeti, ne da bi pretila nevarnost, da bi ne mogli obdržati drago pridobljenih jugoslovanskih dežela. Mi si ne želimo razširjenja ozemlja, temvtč miru — Če pa mir skali kaka druga država, bi se tudi mi morali zavedati svoje moči, svojih interesov in svojih načel, da umre država, kakor hitro postane btez inteiesov.
Delegat Č i n g r i j a je izjavil, da se nI nikdar strinjal z zvezo z Nemčijo. Kaka politika se je vodila na zunaj in na znotraj, se vidi najbolje sedaj. V svoji pasivnosti pred izbruhom turško-italijanske vojne ni monarhija v Italiji pridobila nič in pri Turčiji se je prijateljstvo, ki je obstajalo tamkaj par let za monarhijo, nekoliko ohladilo. V Albaniji si Avstrija ni nikdar znala pridobiti simpatij prebivalstva. .Z okrožnico gr< fd Berchtolda niso bili zadovoljni niti Turki niti balkanski narodi.
Nato je govornik prešel na razmere na Hr^at^kem, s katerimi se je obširno ba-vil, nakar je bila seja prekinjena do popoldne.
V	popoldanski seji je vprašal delegat dr. Ellenbogen (soc. dem.) zunanjega ministra za podrobnosti njegovega predloga velevlastim v zadevi urtditve razmer v Turčiji in za kake interese monarhije gre pri stvari V nadaljem je govoril o dogodkih v Turčiji ter protestiral proti teritorijalnim iz-pr^membam na Balkanu.
Zunanji minister grof Berchtold je odgovoril, da na ostaa vprašanja odgovori pozneje, da pa hoče odgovoriti takoj na vprašanje, ali namerava vlada vojaško intervencijo v Turčiji in teritorijalne izpre-membe. Minister je poudarjal, da po petih mesecih, kar se je v svojem prvem ekspozeju izrekel za načelo kontinuitete, ne bo vodil sedaj vojne politike. Zato odgovarja na vprašanje z „ne*. Kar zadeva zž-diji stavek ekspozeja, ga je treba razumeti tako, da je najvišja naloga armade in mornarice čuvanje miru.
Delegat dr. M a s a r y k je bil želel čuti kaj o trozvezi in njenih odnošajih napram tripelententl. Politika napram Srbiji je bila mučna in malenkostna.
Nato je govoril poljski delegat grof P i ninski, ki seje bavil z italijanskc-turško vojno ter predlogom grcfa Berchtolda.
V	Istem smislu je govoril delegat J e-d r z e j o w i c z, nakar Je polemiziral delegat L a n g (krŠč. soc.) z dr. Ellenbognom, češ da krščanski socijalci niso vojna stranka. Zahteval je varstvo katoliških M*Ii-sorov v Albaniji in takojšnjega posredovanja v tem pogledu. Končno je vprašal zunanjega ministra, kaj misli ukreaiti, da se ustavi preganjanje kristjanov v Albaniji.
Nato je bila seja prekinjenja. Prihodnja seja jutri.
Češko-nemška sprava.
PRAGA 26. (Izv.) Češkonemška spravna pogajan:a sedaj zopet stagnirajo. Zatrjuje se, da se zopet prično šele koncem prvega tedna meseca oktobra in Še to le tedaj, če bo si tuacija ugodna.
Narodna nestrpnost nemških krščanskih socijalcev.
DUNAJ 26. (Izv.) Pri dunajskem tram-vafu bo treba v najkrajšem času po polniti 500 uslužbenskih mest. Ker se Je pri zad-n|em ljudskem Štetju priznalo večje število tramvajskih uslužbencev za Cehe, je ravnatelj tramvaja naprosil nacijonalno organizacijo na Dunaju, naj mu preskrbi nemških uslužbencev. To se pravi: češki uslužbenci bodo odpuščeni, na njihovo mesto pa pridejo Nemci Nemški „Schulverein" se Je obrnil na svoje podružnice s prizivom, v katerem naznanja to željo tramvajskega rav nateljstva in poživlja nemške ljudi v starosti od 21 do 25 let, naj se prijavijo.
Portugalski poslanik odpotoval.
DUNAJ 26. (Izv.) Veliko senzacijo vzbuja tu dejstvo, da je danes nenadoma odpotoval z Dunaja portugalski poslanik na dunajskem dvoru, don Pedro de Tovar. Njegov odhod spravljajo v zvezo z dejstvom, da je bil bivši portugalski kralj Mn-nud z vsemi kraljevskimi častmi sprejet pri cesarju
Italijanski dijaki obtoženi veleizdaje.
ROVERETTO 26. (Izv.) Orožniki so danes aretirali trt italijanske vseučiliške dijake zaradi veleizdaje ter jih izročali sodišču.
Slab izid prostovoljskega leta.
DUNAJ 26. (Iiv.) Letošnji Izpiti enoletnih prostovoljcev so se končali z zelo slabim uspehom. Kakor poročajo je v ne katerih garnizijah padlo pri izpitih od 50 do 75% prostovoljcev, ki pojdejo na dopust kot desttniki in poddesetniki.
Na tramvaju ponesrečil.
PRAGA 26. (Icv) Mestni inženir Jaro-slav Spergel |e danes dopoldne skočil s tramvaja, padel in prišel pod voz. Bil je na mestu mrtev.
Homatije na Balkanu.
Bolgarska napovedala Turčiji vojno ?
DUNAJ 26. (Izv.) Danes popoldne se je po Dunaju raznesla vest, da je B >iga»ska napovedala Turčiji vojno. V delegaciji je ta vest napravila velikanski vtisk ter sta predsednik Dobernig in delegat baron Schvvegel takoj šla k zunanjemu ministru grefu Berch-toldu vprašat, koliko je resnice na tej vesti. Grof Berchtold jima Je zagotovil, da nima ni-kakih uradnih informacij o tem in da je to najbrž le borzni manever. Pripomnil pa |e: „Danes je ta vest popolnoma brez podlage, položaj pa je tak, da pride dan, ko bom moral potrditi resnico take vesti!"
Brzojavko je baje dobila „Landerbank", ki pa to odločno zan ka.
Avstrija pripravljena na vse?
DUNAJ 26. (Izv.) V političn h krogih se zatrjuje, da Je v Avstriji vse pr pravljeno za eventualno mobilizacijo. V Bosni in Dalmaciji so vsi polki kompletirani, stotnije štejejo vojno število moštva. Prav tako pa je tudi avstrijska eskadra pripravljena, da vsak čas lahko odpluje na jug. Avstrija da Je potemtakem pripravljena na vse eventualnosti, ker ni izključeno, da je že prihodnje dni pričakovati odločilnih dogodkov na Balkanu.
Z druge strani pa se zagotavlja, da nikakor ne pride do krvavih konfliktov. Rusija in Avstrija sta baje vnovič intervenirali v S. fiji, Carigradu in na Cetinjah ter posvarili balkanske države, da naj za vsako ceno varujejo mir.
MladoturŠke spletke.
CARIGRAD 26. (Kor.) „Tenzimat* za^ trjuje, da mladoturški komite v Carigradu pripravlja upor, da se polasti vlade.
Grški protest
ATENE 26 (Kor.) Grška vlada je ukazala grškemu poslaniku v Carigradu, naj gre danes k turški vladi, da ob energičnem protestu zahteva pojasnil zaradi neoznač-Ijivega napada turškega vojaštva na otoku Samosu na neko grško ladjo in njene nedolžne potnike.
Turčija zbira vojaštvo. .
CARIGRAD 26. (Kor.) Druga divizija prispe danes iz Smirne v Carigrad, da prisostvuje vojaškim vajam (? — Ured.) pri Drinopo!ju.
CARIGRAD 26. (Kor.) Kakor poročajo listi, Je tuiŠki zunanji minister izjavil bolgar-garskemu poslaniku Sarasovemu, ki je za-
hteval pojasnila o vojaških vajah, tfa se vrše manevri, kakor vsako leto in da ie ne smejo smatrati za grožnjo proti B Igirski, s katero želi turški vladi vzlfc v zadnjem času se tamkaj pojavjjajočemu gib ;nju živeti v prijateljskih razmerah.
Bolgarsko-turški mejni spor.
SOFIJA 26. (Kor ) Vojaki turške m. Ine stražnice Hamanbunar so 23. t. m. z.ečer poklicali tri bolgarske vojake k sebi, češ, da jim nekaj povedo o patruljni službi. Ko so se bolgarski vojaki vračali, je začela turška straža streljati nanje od zadaj. En bolgarski vojak je bil ranjen, druga dva sta ušia. Ranjenca niso našli. Turki so streljali obenem z več strani in to tudi ves sledeči dan. Streljali so tudi vojaki darabiderske stražnice. Bolgarski vojaki n»so streljali. Bolgarska vlada je ostro protestirala pri turški vladi. Kakor poroča „Sabah", s j se pri Kisrakliju in Dambideri dogodili novi scopadi.
Vlada razdeljuje mohamedancem orožje.
SOLUN 26. (Isv.) Ker so turšKe oblasti začele razdeljevati orožje med mohamedan-sko prebivalstvo, se kristjani boje, da pride v kratkem do masakrov krlstjans*ega prebivalstva.
Skadar obkoljen.
SOLUN 26. (Izv.) Mahsori so zavzeli vse postojanke v skadrskl ekollei. Vlada Je posteJa Skadru nove čete na poracč, toda bati se Je, da ne predro malisorskega oklepa.
Črnogorci napadli turško vojaštvo.
BEROLIN 26. (Izv.) „Lokal-Anzeiger* poroča iz Carigrada, da so Črnogorci napadli turške vo|aške Čete, ki &o kor:kale proti Sitadru, in da Je prišlo do krvavega boja, v katerem je bilo na obeh straneh veliko mrtvih.
Spor radi srbske municije.
CARIGRAD 26. (Kor) Kakor se čuje, je turška vlada sklenila, da ne dopusti prevoza v Skoplju zaustavljene, Srbiji namenjene municije in sploh ne več t kih pošiljatev. _
Obrambena razstava.
(Zvršetek.)
Kljubu temu pa, da smo najbolj zdrav narod v Avstriji, vendarle Izumiramo! Izumiramo tako hitro, da Koroški Slovenci izginejo že v 60 letih, če pojde v tem tempu uaprej.
Pa, ali mora to nadaljevati? Ali res ni pomoči? Da, gotovo je pomoč. Glede p!o-dovitostl visoko nadkriljujemo Italijane in Nemce, glede zdravja pa [tudi. Naravn h vz-i rokov našemu številnemu propadanju torej ;nl. Pač pa so umetni uzroki.
7 u je pred vsem germanizatoričnl zlstem ' vlade, ki deluje s polno paro, posebno na ; Koroškem, a deloma tudi na Štajerskem. V j glavnem pa so nemška takozvana obrambena, v resnici pa napadalna društva, kakor „Schulvereia-, „Siidmarka" itd., ki vodijo zistematičen boj za ponemčenje Slovanov in naseljevanje Nemcev na slovenski zemlji. Deio teh društev pa je možno le teda in toliko časa, dekler ne bo naletelo na naši strani na primeren odpor. Na Korošcem gie ponemčevanje tako gladko od rok le zato, ker na strani slovenskega ljudstva ni primernega, a!i rekli bi, nileakega odpora. Saj je tudi na Primorskem »Lega nazionale", kf, v zvezi z avtonomnimi deželnimi in občinskimi oblastnijami deluje na naznarodo-vanju Slovanov, a uspehi niso danes v ni-kaki primeri z žrtvami ki jih doprinašnjo Italijani. Zakaj ? Ker Je tu odpor večji. Tudi na severni meji ne bi „Schulverein" in »Sudmarka" imela takih in tolikih uspehov, ko bi naleteli na primeren odpor. Ali t-> je ravno, da tu niti ni možno govoriti o kakem pravem boju. Germanizacija se vrši zistematično, po določenem načrtu, ne da bi splch naletela na resen odpor.
Res je sicer, da je Nemec hujši in nevarnejši nasprotnik, nego Italijan — In to zato, ker je Nemec zistemati*ceji, žila v e,i in resneji — ali zato pa je potrebno nastopati proti njemu z drugačnim orožjem, ne pa se kar udajati.
Tudi Nemec ima svojo Ahilejevo peto; le pogoditi jo je treba. Ko bi le bilo v Slovencih resne volje za ohranitev narodne bitnosti, bi bili brezuspešni vsi napori „Siid-marke" in „Schulvereina". To nam doka7u - jo najbolje Poljaki v Poznanju. (O pol< i^i poznanjskih Poljakov pogrešamo na obr m-beni razstavi vsakih podatkov, dasi bi bilo gotovo ravno to zanimivo in poučno)
Kljubu vsem nasilstvom pruske na~e-IJevalne politike, kljubu stotinam miljenov, ki jih ima ta politika na razpolago, vendar
Stran H
JEDINOST' Ai 70
V Trstu, dne 27 septembra 1912.
so vspehi naseljevalne komisije minimalni. Nasprotno! Opažamo celo, da Nemci propadajo, dočlm Poljaki napredujejo kljub vsem preganjanjem. Ali, seveda, v Poljakih je dovolj trdne volje za ohranitev svcje narodnosti! Pri nas pa ravno te volje dostikrat manjka. Oni na naši severni meji, ki bi bili poklicani v to, ali niso znali, ali pa niso hoteli obujati v ljudstvu te volje. Le zato pa imata „Schulverein" in „Siiclmarka" tako lahko delo.
Vendar, četudi smatrajo že mnogi koroške in deloma tudi štajerske Slovence za izgubljene, smo mi mnenja, da temu ni tako. Na slovenskem Koroškem so danes po priliki enake razmere, kakoišne so bile pred 30 leti v tržaški okolici. Tudi našo okolico bi bil pred 30 leti marsikdo smatral za izgubljeno. In vendar: kaka razlika med danes in tedaj l Seveda prihaja pri tem v poštev važen faktor: šola! Dočim je ljudsko šolstvo v tržaški okolici slovensko, je na Koroškem vseskozi nemško, ker tudi utrakvistično je tam večinoma le nemško. Ali navsezadnje vendar ni le |edina in izključno le šola, ki bi imela upliv na bodoče mišljenje otroka. Važen faktor, ki pada usodno na tehtnico — nič manje, nego šola — je ambijent.
Samoobsebi umevno je, da je šola oni veliki faktor, ki mu treba posvečati največjo pažnjo, aH pred vsem treba skrbeti za vzgojo slovenskega izvenšolskega ambijenta. Priznavamo pa, da je to laglje rečeno, nego storjeno. Trebalo bi pač tudi tu zistematič-nega in organiziranega dela. Zi*tematičnemu in organiziranemu osvojevalnemu delu na sprotnikov moramo postaviti nasproti zlste-matično in organizirano obrambeno delo. To obrambeno delo pa bi moralo zasledovati pred vsem c'lj: združenja gospodarskih sil naroda. Tudi naše obrambeno delo mora računati s praktičnim duhom naše dobe. In morda ni najmanje krivo naših neuspehov ravno to, da smo pri dosedanjem obram-benem delu vse premalo upoštevali praktične potrebe, ki v prvi vrsti narekujejo narodne boje.	_
III. Slovenski usesokolskl zlet o Ljubljani I. 1913.
Vsesokolski zlet Je največja in najvažnejša prireditev sokolske organizacije. Vsesokolski zieti se prirejajo v razdobju nekaterih let V velikem skupnem nastopu vsega Sokolstva dotičrsega slovanskega naroda naj pokažejo, kolikj je to Sokolstvo napredovalo po številu, pa tudi, koliko je napredovalo po kakovosti, koliko je v tem času bilo napredka v njegovem važnem delu. Vse svoje moči ima zbrati ob vsesokolskih zletih Sokolstvo, da poda svojemu narodu čim lepši račun, j Vašega društva mora biti vsa skrb, da sej udeeži vsesokolskega zleta s kar največjim Številom kar najbolje pripravljenega moštva:] na veliki dan, ko ima skupno z vsemi dru-1 gimi društvi podajati račun, se ne sme iz- < kazati kot veneča ali celo čisto suha veja. na velikem sokolskem drevesu.
Mogočne manfestacije sokolske mislil so postali vsesokolski zieti v slovanskih i narodh. V grandioznih prizorih masovnih nastopov Sokclstva kažejo veličino sokolske misli, kažejo jo na velikih uspehih, ki jih rodi ta misel na polju telesne vzgoje in obenem nravstvene, narodne inde-m o k r a t n e vzgoje. Saj ti mogočni nastopi velikih mas niso možni in enotno ter har-mon čno izvedljivi, ne da bi biii sodelovale! telesno dobro izurjeni, krepki in zdravi, | •zmožii prenašati največji trud; — ne da bi imeli važne nravstvene in duševne vrline, kakor so vztrajnost in energija, vest-; nost in pazljivost, globok čut za odgovor-1 nost, zmožnost samozataje vanja, potrpežlji-j vost in disciplina. Ti nastopi pa tudi niso mogoči brez globoke narodne zavesti, ljubezni in navdušenosti za na-' rod, ki mu Je posvečeno vse delo sokolsko. In naposled niso izvršljivi, m da bi telovadce preveval duh demokratnosti,! ki provzroča, da bratsko drug poleg drugega, čuteči se vsi enake, delujejo pri velikem skupnem delu v toliki množini pripad- j niki najraznovrstnejših stanov in poklicov.
Lani je bil v Zagrebu II. hrvatski vsesokolski zlet, letos Je bil v Pragi VI. Češki in obenem I. vseslovanski sokolski zlet, i drugo leto pa bo v LJubljani III. slovenski vsesokolski zlet, v letu, ko dovrši sloven-{ sko Sokolstvo petdeseto leto svojega ob-; stoja.
Velike, težavne in dolgotrajne so priprave za tako velikansko prireditev kakor je . vsesckolski zlet: Slovensko Sokolst o se Je; že začelo pripravljati zan|.
Prve tehnične priprave. Prvi je začel delo za vsesokolski zlet teh nični odsek S. S Z. Že lani proti koncu leta le sestavil proste vaje, naj važnejše te vaje, to merilo za splošno izvež'janost vseh telovadcev. Težke so, toda namenoma težke! Z njimi je postavil tehnični odsek S. S. Z. slo venskim Sokolom zopet višji cilj, nego; že z dokaj težkimi vajami za celjski zlet j I. 1910. Sokolstvo, ki bi ne težilo vedno višie in višje, ne bi bilo pravo Sokolstvo. „Težko* pa tu ni umeti tako, kakor bi se
jih mogli naučiti samo izvoljenci Nauči se iih Ičhko vsakdo, tudi vsak začetnik. Samo daljše priprave Je treba, torej več dela, zato pa tudi več uspeha, več koristi in časti Sokolstvu in narodu I V mnogih društvih se zletne proste vaje že pridno vadijo. Večina sokolskih žup je že letos na svojih zletih nastopila uspešno ž njimi. Da se tudi ratejša društva vsposobiio zanje, je tehnični odsek priredil letos od 25. avgusta do 8. septembra:
tečaj za izobrazbo vaditeljev.
Bil Je izborne obiskan, kar priča o veliki zavednosti v mnog h naših sokolskih društvih. 33 večinoma mlajših društev je poslalo 42 udeležencev. Vadili so se vztrajno štirinajst dni po deset, včasih tudi enajst ur na dan teoretično in praktično. Navadili so se temeljito prostih in redovnih vaj, pa tudi v drugih strokah so se izobrazili, kolikor je to v 14. dneh sploh mogoče. Tako Je upati, da nastopijo na svojem III. zletu slovenski Sokoli dobro izurjeni in v številu, mnogo presegajočem skupno Število slovenskih, čeških in hrvaških telovadcev, ki so izvajali proste vaje na zadnjem, II. slovenskem vse-sokolskem zletu v LJubljani 1. 1904, — proste vaje, takrat še tako lahke in priproste, da bi se jih dandanes branil izvajati sokolski naraščaj.
Načrt za ves ostali telovadni spored Je že izdelan. O priliki bomo poročali o njem.
Tudi druge priprave, neielo-vadne, so v teku. Takoj po praškem zletu Je zvezno predsedstvo začelo organizirati delo. Ogromno delo treba da se porazdeli med mnogotere odseke. Predsedstvo je določilo te odseke ter j m natančno začrtalo delokrog. Ustanovilo jih bo po vrsti, kakor to nanese potreba za začetek dela. Doslej so konstituirani in že pri delu naslednji odseki : finančni (21 Članov), stavbeni (14 članov), stanovanjski (30 članov) ter tajniški in časnikarski odsek (23 članov). Vihovno vodstvo ima zvezno predsedstvo, ki skupno s predsedniki odsekov tvori slavnostni odbor; odborovih sej pa se bodo udeleževali tudi tainiki odsekov. Tako se bodo niti, izhajajoče iz prtd^edstva v posamezne odseke, stekale zopet k predsedstvu, oziroma slavnostnemu odboru in tu združevale. Tako bo omogočeno enotno, smotreno delo in vodstvo.	(ZvrŠetek pride.)
Mestni svet tržaški.
(Seja dne 26 sept).
Sejo je otvoril ob 7 35 zvečer prvi podžupan dr. R i c c h e 11 i, ki je pa potem, ko Je bil prečitan zapisnik zadnje seje, odstopil predsedstvo drugemu podžupanu dr. Brocchi-Ju, a potem izjavil, da je vložil proti svet. C e r n i u t z u tožbo radi žaljenja časti vsled napadov o priliki debate v zadevi timavskega vodovoda.
Svet. Cerniutz Je izjavil, da vzdr-šava svoje trditve, da Je dr. Ricchettijevo delovanje v zadevi timavskega vodovoda inkompatibilno z mestom prvega podžupana, ter da ga veseli, da mu bo možno vso zadevo spraviti pred sednijo še enkrat na dnevni red.
Po tej izjavi Je zopet prevzel predsedstvo dr. R i c c h e 11 i.
Svet. Puecher je izjavil, da, ker Še ni izcrpljen dnevni red zadaje seje, bi se bilo imelo danes staviti na dnevni red vodovodno vprašanje. Ker se to ni storilo, bodo socijalisti zahtevali, da se, ko pride zadeva novič na dnevni red, začne razprava na novo in ne, da bi se nadaljevalo pretrgano razpravo. Zahteva da se ta njegova izjava zabilježi v zapisniku.
Nato se je začela razprava o predlogu požarne komisije, da se odpravi pomožoe ognjegasce in poviša število efektivnih ognje-gascev od 80 na 91. Sprejet je bi! predlog komisije, ki določa, da se odslovljenim pomožnim ognjegasetm, ki nimajo pravice do pokojnine vzpiača potom milosti odpravnina v znesku enoletne plače. Obenem se določa, da imajo ognjegasci vsake tri dni 24 ur prosto, a morajo v tem času opravljati s luž do v gledališčih. Sprejet je bil predlog svet. P e r e z - a, da se pristojbina za službo v gledališčih poviša od 2 na 3 krone.
Istotako je bil sprejet predlog svet. W e i l a, ki naroča komisiji, da se nakaže 15 pomožnim ognjegascem popolno pokojnino.
Istotako Je bil sprejet predlog iste komisije, da imenuje začasne ognjegasce mestni odbor, definitivne za mestni svet.
Pil predlogu mestnega odbora, da se dovoli gradn|a zabavišča na Belvederju in svoto 80 000 K pokrije iz preostankov za leto 1911, je imenom Slovencev svet. dr. P e r t o t izjavil, da bodo Slovenci, ki so že v proračunski razpravi glasovali proti tej postavki, glasovali tudi topot proti. — Povdarja, da je < koliš, za katerega je to raznsrado valno zabavišče namenjeno, izključno, ali pa vsej po veČini venski.
Večina Je predlog mestnega odbora se-vela sprejela.
S vet. F e r l u g a : Ker je večina odobrila nostavfco za zabavišče na Belcederiu,
priporoča, naj se izvrši tudi sklep glede šole v Oropadi. Storite kar ste obljubili, je zakli-cal govornik večini.
Podžupan dr. R i c c h e 11 i je izjavil, da jem'Je priporočilo svet. F e r l u g e na j znanje.
Ko je bil še sprejet predlog mestnega odbora, da se v regulačne svrhe kipi od Blaža Peglietacha in dr. posestvo z knjiž. Št. 48 v Sp. Ćarboli in sicer po 100 K kvadratni sežecj, Je podžupan dr. R i-chetti zaključil Javno sejo ob 830. — V na to sledeči tajni seji so bili upokojeni nekateri mestni uradniki.
Domače vest s.
Slovanski dan v Trstu. — Pod tem
naslovom Je prinesel zagrebški „Obzor-daljše poročilo o skupščini družbe sv. Cirila in Metoda in o našem cvetličnem dnevu. Med drugim pravi: Delo družbe za Trst je neprecenljivo. Kdo bi mogel »oceniti sadove tega dela, narodni preporod v Trstu, ki vsemu slovenskemu narodu, da, vsem Slovanom monarhije odpira svobodno morsko pot v svet, v bodočnost ?! To ni le kako gorsko se!o, ni samo dokaz žilavosti slovenskega naroda proti tujinskemu navalu Trst Je velemesto, ter morski emporlj, glavno trgovsko mesto vse države, zato v narodnih In gospodarskih borbah strate gično najznačilneja, najvažneja postojanka ki more v zgodovini našega naroda pome-njati: biti, ali ne biti! Zato morajo biti Slovenci — a poleg nj»h med Slovani mi prvi — ponosni in zadovoljni z vspehi na narodnem polju, ki jih konstatujemo v Trstu dan na dan in ki se nam kažejo v svoji blesteči svetlosti tembolj v dnevih narod nega obračuna, ko se rodoljub tako rad ustavlja, da se ozira na prehojeno pot. A koliko tega pota je v Trstu že za nami 1 O tem bi trebalo pisati knjige, ali o vrednosti storjenega dela zopet ne bi bili na čistem, kajti, kdo naj pogodi bodočnost, ki nas Čaka, a ki se nam, polna dogodkov, bliža z bliskavo hitrostjo?! Danes čuješ v Trstu že priprostega delavca, ki z nekim, naravnost prisrčnim uverjenjem govori o „slovanskem Trstu". Poznavajoč težki preporod našrga naroda, gledajoči njegovo umikanje ne samona severnih mejah, ampak tudi često v srcu domovine, bi morali skoro obžalovati najivnega priprostega človeka v Trstu. In vendar ni tu mesta za obžalovanje, ker naš tržaški delavec :e fantazira: njegova duša prorokuje dogodke, ki so neizogibni, ker so na ravni. Da se Je Trst prebudil že pred 60 ali 50 leti, danes bi bil pretežno naš. Da so ostali zvesti svojemu narodu tisti tisoči Slovencev fn Hrvatov, kl jih Je struja nosili v Trst, danes ne bi njihovi potomci stali v prvi vrsti italijanske vojske, da duše ta tako zakasnelo, a vendar usodepolno gibanje mlade Slovenije — bi mogli reči brez pretiravanja : Trst bi bil v resnici naš. Ne spuščamo se v prorokovanja. Naš narod Je še mlad. Trst nam najbolje dokazuje, kako polna življenske moči Je ta mladost. In to nam naj bo v tolažbo in vspodbujo, da ne prespimo te najlepše dobe, ko je vsako d e 1 o b 1 a g o s 1 o v 1 j e n o sstoterim sadom!
Učenje tujih jezikov. V »Neues W*e ner Tagblatt" čitamo: Z osmim ali devetim letom začenja pri otroku novo življensko razdobje, ki skoro štiri leta, do nastopa pubertete (spolne dozorelost), tvori poseben, jedinovrsten življenski stadij. Ta žlvljenska doba je tudi začetek enega ali dveh tujih jezikov. Ti se morajo najprej obrniti do; ušesa in ust. Otrok ima naravno zahtevo po Uražanju tudi v drugih poleg domačih jezikov -; nih oblik. Kajti to je doba, ko otrok nbi vse| vrste jezikovnih mešanic in izmišljenih besed. I To je stopinja, na kateri se najizdatneje razvija človeški jezik. Če se pa pred to dobo u č e' t u J i jeziki, pusta-! |aJo nevarni materinemu jeziku.I Če se jih pa uči pozneje, ne govori se jth nikdar dobro in ne morejo biti direktno; sredstvo mišljenja. Da se otroci najbžje in najvspešneje uče tujih jezikov v osebnem občevanju s pripadniki dotične dežele, to je pač umevno. Ali zato je le izjemoma prilika.' Tujejezičnlh besed se mora torej otrek učiti na pamet; zato se priporoča pri tem, da se otroci uče na pamet najprej iz tujega ! v lastni jezik in potem zopet iz tega v tuji jezik. Košček papirja, ki naj pokriva lastno in tujo vrsto, bo dobro služil.
Na adreso Lloyda. Dne 24. t. m. ravno ob Šestih se |e pripeljal v Trst L!oydov parnik „Brioni", ki je bil napolnjen s pasažirji vseh razredov. Mnogo jih je iskalo in klicalo postreščeke in izvoŠčeke (f Jakerje), ali bil je na mestu samo — en postrešček z rudečo kapico in en izvošček. Med občimi glasovi nevolje so se odlikovali posebno nemški iz rajha: »Uid das soli ein Welthafen sein !" (in to na' bo svetovna luka !) Ako Lloyd na svojih lepakih na vseh parnifeih priporoča postreščeke z rudečo kapico, bi moral tudi skrbeti za to, da jih je vedno dovolj na razpolago. Sicer je pa vse prevažanje obilne prtljage v hotele in na kolodvore na malih odprtih vozičkih nekpj mslomeitnega.
Danes in jutri od 3. do 5. popoldne se vrši vpisovanje v glasbeno šolo „Glasbene Matice". Vselej v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva", ul. S. Francesco št. 2, I. n.
Vpisovanje v še&trazredno deško in dekliško ljudsko šolo družbe sv Orila in Metoda pri S/. Jakobu se vrši dne 1., 2. 3 oktobra tekočega leta od 8.—12. dopoldne v novem poslopju v ulici Giu-liani.	x
Učence, ki vstopijo v I. razred naj privedejo starši ali njihovi namestniki ob gori označenem času v šolsko pisarno. Za vsakega otroki je treba prinesti te le papirje: 1. rojstni list ali izpisek Iz krstne^ knjige ali iz rojstne matice (se dobi za v Trstu rojene na anagrafičnem uradu); 2. zdravniško izpričevalo o cepljenju kozle; 3. zdravniško izpričevalo o zdravju oči; to lahko dobe otroci od družbinega šolskega zdravnica pozneje v šoli.) Brez 1. in 2. dokumenta Je vpis nemogoč.
Učenci in učenke, ki hočejo vstopiti v kak višji razred, naj prinesejo razun gori omenjenih papirjev še zadnje šolsko naznanilo one Šole, kjer so bili v minolem šolskem letu. — Dosedanii učenci in učenke te šole naj prinesejo zadnje Šolsko naznanilo. Oni učenci, ki so hoteli vstopiti v 5. razred na Aiquedottu, naj se vpišejo v 5. razred pri Sv. Jakobu, ki ima vspored-nico. — KedaJ se začne pouk, se naznani pozneje.
Opozarjamo, da neko dekle pobira darove za zavod sv. Nikolaja, ki pa od zavoda nikakor ni pooblaščena; zato Jo ustavite in naznanite policiji.
Odbor Zavoda sv. Nikolaja.
Obrambna razstava. Včeraj je bil obisk v obrambni razstavi precej živahen in zanimanje je postalo nekoliko večje. Razstava ostane odprta še do nedelje.
V soboto, dne 5. oktobra t. I. ob 9 zvečer v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu veliki koncert pevskega društva „irst".
Odgovor. Slavnemu odboru „Delavskega kunsumnega društva" pri Sv. Jakobu odgovarjam na dopis v „Edinosti- od 24. t. m. tole: Očita mi, da otrccl mojih sorodnikov ne zahajajo v slovenske šole. To očitanje je pač smešno; jaz vendar ne morem b:ti odgovoren za grthe drugih. Svojega otroka pa pošljem jaz vedno v slovensko šolo. Dovolil bi si pa vprašati nekatere gospode, zakaj oni ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole in zakaj doma in izven doma vedno laški govorijo s svojimi otroci I! Čudno je, da ti otrecl ne razumejo svojih, zi narodno stvar toli vnetih očetov! Naj dotični gospodje pošljejo svoje otroke v slovensko šolo, in |az sem pripravljen darovati Ciril-Metodovi družbi 200 K.
Očita se mf nadalje, da sem po kri vid dal izpolniti diplome CM družbe na svoje ime in ne na ime društva. Stvar je taka-le; prva diploma se g'asi na ime društva, druga diploma se gtasi sicer na moje ime, a jaz si nisem nikdar lastil n kake pravice rudi do te na moje ime glaseče se diplome. Saj sem jo vendar takoj, ko je dospela iz Ljubljane, Izročil društvenemu odboru in gotovo ni moja krivda, ako še sedaj leži zaprašena na kaki omari.
Omenjam še, da sedi v odboru društva mož, ki je menda tudi odbornik šentjakobske Ciril-Metodove podružnice ki se vsakikrat jezi, če vidi pred seboj CM nabiraluk.
Mislim, da taki ljudje imajo najmanj vzroka očitati meni grehe, katerih jaz nimam in za katere ne morem odgovarjati. To je moja zadnja beseda v tem sporu.
Spoštovanjem
Leopold Fabjančič.
Pevsko društvo .Trst" v Trst« priredi v soboto, dne 5. oktobra 1912. ob 830 zvečer veliki koncert v gledališki dvorani „Narodnega d jma" v Trstu. Sodelujejo: gdč. R Thalerjev*, g. V. Cergol in J. Bordon ter popolni orkester c. in kr. bos.-herc. pešpolka št. 4 Koncert vodi društveni kapelnik g. M rk > Polič Soored :
1.	Iv. p!. Zaje: „More", simf nična glasbena slika za moški zbor in orkester.
2.	Fr. Liszt: .Pesem Mlgnone", sopran solo s spremnevanjem gla>ovirja.
3.	o) St Mokranjac: »Varaj Danke", srbska narodna ;
b)	M. P.: .0j Jesenske", hrvatska narod ia ;
c)	Slavjanski: »E j u h n e m", ruska narodna ;
d)	,Ach, neni tu neni", če$va narodna;
e)	F. Ferjančič: .Sijaj soln-č * t < slovenska narodna.
4	A. D vera?: »Slovanski plesi š' 3", orkester.
5	V. Parma: „Povodnji mož", ba a i za mešan zbor, soli in orkester.
Sedeži z vstoonino vred od 1. do iT. vrstd K 2 40. od V. do VIU. vrste K 2*— od iX. do XV. vrste K 1 60 Lože prve štiri K 8 —. druge Štiri K 6 — Vstopnini v
Mete imeti dobro obleko in po ceni? srks Armnndo Levi, s&ss
V Trstu, drff 27. septembra L SI 2
„£DlNOttT" š« 270
6trau J XI.
iože 60 stot. Sedeži na galeriji z vstopnino vred K 160. Stojišče v pritlični K 1 —. Stojišče na galeriji 60 stot. Sedeži so v pre-prccUJi v „Narodnem domu" (glavni vhod) pri g.e Bičkovi.
NB. Med proizvajanjem posameznih točk ni dovoljen vstop v dvorano.
S Prošeka. Podpisana podružnica družbe sv. CM je imela s prireditvijo paviljona, na slavnostnem prcstoru pevskega društva „Ha|driha dne 8. t. m. čistega dobička K 215*26. Podružnica izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo slavnemu pevskemu društvu „Hajdrih" za brezplačno prepustitev prostora. Nadalje vsem rodoljubnim damam in gospicam za nabiranje darov, ter razpe-čavanje podružničnega blaga. Iskrena hvala tudi vsem gostom paviljona, kateri so največ pripomogli, do te lepe svote.
Podružnica družbe sv. CM za Prosek-KontovelJ-Zgonik.
Danes in jutri od 3. do 5. popoldne se vrši vpisovanje v glasbeno šolo „Glasbene Matice". Vselej v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva", ul. S. Francesco št 2, I. n.
Abiturijentje, ki gredo v Prago, dobe potrebne i iformadje glede vpisovanja Itd. od društva „Ilirija" potom tovariša Milana Makar-ja, abs iur. Praga, Ktal. Vinohrady, Moravska ul. 22. III.
„Strossmayerovci- in člani ,Dalmatinskega Skupa* se opozarjajo na predavanje zagrebškega vseačiliškega profesorja dr. S t lovi ća ki se vrši v nedeljo zjutraj.
Za Clril-Met. obrambni sklad so se dalje prijav !i; J066. Podružnica CMD Komen (plačala 125 K); 1067. Mariborsko samsko omizje v „Narodnem domu' (olačalo 200 K); 1068. Podružnica CMD v Mokronogu (plačala 200 K); 1069. rodoljubno osobie neke odvetniške pisarne v Ljublj mi (plačali 200 K) ; 1070. Podružnica CMD Trst IV. s sedežem na Belvederlu wAškerčev kamen" (plačala 200 K); 1071. in 1072 .Kmetska posojilnica Liubljan-ke okolice (plačala 400 K)
Občni zbor podružnice družbe CM za Pivko se je vršil ob prav lepi udeltžb dne 15. t. m. v gostilni pri Jelenu. Prt tej priliki se je poleg Članarine nabralo še 10 K, ssta podružnica ie odposlala tudi glavni družbi znesek K 10 iz neke Izgubljene stave v kolodvorski restavraciji, dalje znesek 16 K, ki so ga darovali gostilničarji mesto venca na grob g. Ivana Biaznika in 1 K je daroval g. M. Kalan, nadučitelj v pok. v isti namen; iz Kocmurjevega nabiralnika se je odposlalo K 3 hvala 1
Nabiralnik v gostilni „pri spomeniku" v Branici je dosegel svoto K 200 za kar dobi diplomo. Hvala nabiralcem in darovalcem 1
Razpisana služba. V c. kr. kaznilnici v Kopru je prosto mesto paznika. Poleg plače prosto stanovanje v kasarni, službena obleka in 840 gramov kruha na dan. Prošnje do 25. oktobra kaznilniškemu ravnateljstvu v Kopru. Zahteva se znanje hrvatskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi ter nekoliko nemščine. Prednost imajo oni, ki dokažejo, da morejo poučevati kaznjence pravoslavne vere v cerkvenem petju.
Prepoved prodaje oštrig. Z ozirom na ponavljajoče se slučaje legarja Je mestni mag'strat prepovedal prodajo oštrig.
Slovensko gledališče.
V nedeljo ob 8. zvečer, se odpro zopet duri našega prenovljenega Talijinega hrama. Verni tradfcjl slovenskega gledališča se tudi letošnja sezona začne s slovanskim avtorjem in slovanskim delom, z rusko (revolucionarno) dramo
„MOLOH"
Vstopnice se bodo prodajale pri blagajni v soboto in nedeljo.
Tržaška mala kronika.
Irst, 26. septembra 1912.
Zaplenjena koruza. S parniki „Kobe", „Nadvoivoda Šttfan", „Klfton", „Eugenia" lil „Arablan" so pripeljali v tržaško Iuko veliko množino koruze iz Argentinije, ki pa je bila zelo segreta in deloma pokvarjena. Z ozirom na javno zdravstvo je namestništ-veno svetništvo zaukaz&lo provizorično zaplembo vse koruze, ki pa jo |e potem pre-issalo c. kr. preizkuševalce v Gradcu, ki je izjavilo, da ni za rabo. Naročniki blaga pa so izjavili, da hočejo porabiti to koruzo le za živinsko krmo, ne pa za ljudsko hrano, nakar je odredilo namestništvo, da se ta koruza nikakor ne sme porabiti za ljudsko hrano, temveč le za krmo in dovolilo izkrcanje in tranzitni prevoz tudi za ono koruzo, ki je namenjena tovarnam za š^rob, pač pa je strogo prepovedalo prevoz preko krajev, kjer vlada pelagra.
Štrajk za kratek čas Kakor je znano, je bila sklenjena med stavbinskimi podjetniki in socijalnodemokratxko zidarsko organizacijo svoj čas pogodba, v kateri je biio med drugim tudi določeno, da smejo deloddjalci najemati delavstvo edino le s pora >člo po-
sredovalnice za delo, ki pa Je v rokah socijalnih demokratov. Socijalni demokrati niso računali slabo s to točko v pogodbi, kajti na ta način bi bilo vse zidarsko delo monopolizirano v njihovih rokah, in zidar, ki bi hotel dobiti delo, bi bil moral iti v soci-Jalnodemokratsko posredovalnico, kjer bi pa zopet ne posredovali zan', če ne bi bil pri njih organiziran. Socijalni demokrati so si na tak način hoteli osvojiti vse zidarsko de lavstvo in Je nagnati v svojo organizacijo. Toda prišlo je drugače.
Nekaj časa so pač podjetniki izpolnjevali pogodbo, toda ne dolgo, temveč so začeli najemati delavce tudi brez socijalno-demokratske posredovalnice, kar Je seveda ori socijalnih demokratih pobudilo velikansko ogorčenje, kajti s tem so vendar podjetniki kršili najimenitnejšo točko cele po godbe. Socija'nodemokratskim voditeljem je bilo pač malo mar na tem, ali zaslužijo zi darji več ali manj, pač pa na tem, da bi imeli čim največ organlzirancev in po njih čim polnejše — strankine blagajne. Če pa podjetniki ne jemljo delavstva iz posredovalnice, kdo se bi pa potem še hotel orga niziratl pri socijalnih demokratih! Zato pa je bilo treba ukreniti nekaj, in gospodje nadsodrugi so ukrenili — protestno stavko.
Včeraj popoldne so socijalnodemokra-tični zidarji zapustili delo in se zbrali v novem socijalnodemokratskem domu v ulici Madonnina, kjer se je ob 4 popoldne vršilo zborovanje, kateremu Je predsedoval sodrug Petejan in kjer Je govorilo več govornikov proti kršitvi pogodbe po delodajalcih. Govoril te tudi tajnik strokovnih organizacij sodmg Todeschini.
Štrajkujoči sodrugi so hodili v večjih gručih po mestu in so odganjali zidarje, ki so delali, z dela. Prišlo je celo do nekaterih spopadov in so bili 4 štrajkovci aretirani. Danes pa Je vladal povsod zopet popoln mir, kajti vse štrajkujoče delavstvo je prišlo zopet delat.
Socijalni demokrati pravijo, da Je bil to protestni Štrajk, nam se pa zdi, da Je bil to ie — Štrajk za kratek čas, toda, žal, na stroške delavstva, ki je za prazen nič, zato, da so gospodje nadsodrugi zopet pokazbl< nekoliko svojega namišljenega gospostva, žrtvovali poldnevni zaslužek. Uspehe ta štrajk za kratek čas itak ni in ne bo imel.
Požar. Včeraj dopoldie ob poli 10 Je bila požarna brarnba obveščena o ognju, ki je nastal v bližini čistilnice riža pri Sv. So boti. Gjrela je neka lesena hiša. V treh četrtih ure Je bil ogenj ukroten. Hiša je bila last kmeta Antona Starca. Zgorelo je več poljedelskega orodja in sena. Skoda znaša c krog 800 kron, pa Je pokrita z zavarovalnino.
Društvene vesti,
„Dramatično društvo" v Trstu. —
Danes ob devetih zvečer odborova seja.
Pevsko društvo „Trst". Vsi gg. pevci in vse g ce pevke so tem potom opozorjeni, da je danes točno ob 8 zvečer pevska vaja za mešan zbor. Naprošeni so vsi, da pridejo prav gotovo.
Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu P. n. gospode učitelje glasbene Šole prosim, da pridejo danes ob 5 popoldne v ulico S. Francesco št. 2 k pomenltvi o začetku Šolskega leta. Prosim točno in polnoštevilno.	Šolski vodja.
evski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Prihodnji teden se prično zopet redne pevske vaje za mešani in moški zbor. Vljudno vabimo tem potom vse p. n. dame pevke in g£. pevce, da se v obilnem številu odzovejo vabilu ter pridno in redno posečajo pevske vaje. Vsakdo, kdor ima resno voljo i.i ljubezen do petja, je dobro došel. Pevske vaje se vrše v dvorani „Trgov kega izobraževalnega društva", ulica S. Francesco Št. 2, I. nadstropje, levo. In sicer za dame ob ponedeljkih in sredah, za gospode ob torkih in petkih od 8. do 9. zvečer. Prva vaja za dame v ponedeljek, dne 30. septembra, za gospode pa v torek, dne 1. oktobra t. I.
Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu priredi v nedeljo, doe 29. t. m. v prostorih „Konsuranega društva*1 bratom, poklicanim k vojakom, ojhodnico s telovadbo, pri ka terl nastopi 1 vrsta članov in narašča]. Vstopnina k odhodnici 30 stot. Začetek točno ob 4 30 popoldne. Temu bo sledila plesna zabava, pri kateri bo sviral rojanski šramei-oktet
Pevsko društvo »Zarja" v Rojanu naznanja vsem p. n. pevcem in pevkam, da je danes ob 8 zvečer pevska vaja Ker je po vaji skupna seja, se prosi vse pevke in pevce, da nihče ne manjka.
Člani nove konsumne gostilne se opozaijajo, da od>lcj lahko vplačujejo svoje deleže vsako soboto ob 8 pri blagafniku v gostilni v ul. Lazzareto vecchio Št. 31. Obenem se tedaj sprejemajo tudi novi člani.
CMbor.
v
POHIŠTVO
S0UDN0: in : ELEGANTNO
IC PO ZMIRNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TUST - VIA MALCANTON - TRST
Mnenje J. gosp. dr. Hudec~a,
H O L I C E
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Prejel sem Vaše Železnato Kinu vino Serrav^llo (Vino dl Chlna Ferru^lnoso Serravallo) in sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino in ga rabim v svoji praksi ie mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, pri malokrvnosti, pri Šibkih konvalescentih in to z najboljšim uspehom.
HOUCE, dne 20. marca 1910.
Dr. /. HUDEC.
Listnica uredništva.
N. D. O. — Trst: Ker s svinčnikom pisano v — koš.
Dr. Pecnik
Ž-rst, via S. Caierina stiv. 1,
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne » vodne (spolne) bolezni: 11 7,-1 & 7-V/%
GOSTILNA
Trst, ulica del Rivo št. 17
toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Domsča kuhinja!
MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------
Naitočneja postrežba. ZMERNE CIfcE.
O
ga*

Si ČEVLJABNICA
Valentin Ceh
■	Trst, lih 6. Carducei 40. gj Prodajalna s delavnico vsako-mm vrstnega obuvala sa moške In n ienske ter otroke. 2 SPREJEMAJO SE NAROČILA
■	- po MERI. -
Cene zmerne.
Svoji k svojim)
JU
EidZb
Kavarna
pri rojansk h obokih
(al Volti di Rolano) Tel. 19-34
ima na razpolag i vsakovrstne likerje tu- in inozemskih to varen, sladoled in vedno sveže _ pivo. Poleg tfga ima vsakovrstne slovenske, italijanske, nemške, češke in madjarske časopise in revije ter ilustracije. Dva biljarda. Postrežba točna Cene zmerne Snaga zaiamčeaa.
ZDRAVNIK
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
Kruh večkrat n* dan svež, raalične moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih vin ;n likerjev v stskiecicah.
ANTON LENGEK
trgovec z vinom in gost.lničar v Trstu.
Priporeča slav. občinstvu s?ojo zalogo vina (istrnko, vipavBko, dalmatinski opolo in kraSki teran) na drobno in na debt-Io ▼ nilcl della Zouta št. 5, kakor tudi svojo
gostilno „Al gallo"
na tr^n pred voj&fiuieo Piazza Casertn« štev. 5,
kjer ima na razpolego poleg omeDjerrh vin, tudi vt dr o b* e?e pivo ir pobira i« mrz'n i*5 'Ij. C<*n" zm^rnp
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne).
POZOR! Odprla se je nova
čevljarska delavnica.
Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča
Mihael Hučič
Trst, Šalita del PromontoHo 3.
Gualtiero Cozzio
Paaao Saa Glofanal t
ln Torreste lfr (■upreti Chloizl) Trrt
PRVA brusarska :: DELAVNICA 7
um električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezii in strojev za striženje las.
ALEKŠ F KAN C MATER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
M* lh« 141 "I" T« 'oh' ->n'«
(S|
Dobroznana tvrdka
Vittorio Piscnr, Trst
ulica Ar Cd t a, 1, zraven gost. ,,A\V antico ussaro", opozarja svo e cenj. odjemalce, da ie prejela velikansko partijo
napravljenih oblek za može in dečke
z kolosalno izbero Pato-jev, U Sterjev, koži nov. kupljenih pri prvih
tovarnah, z* prihodnjo jesensko in zirasko sezijo. Prndaf^ s© no ta^o ni i^ih cenah, Watro»-	nl,-<'i«=»'' In n'koll.
^ristide <3rualco - Trst
vi« S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL
Odlikovana tovarna (£££) ceul In cementnih plott. teracov m umetnega kamna.
• • • •
Sprejema Tsabomtno delo t cementu.	Cene zmerne, delo toča«.
- - .^asz^rf mi ii m n mi——
i : sospcdlnjam
toplo priporočamo
BMBgflEaa »inww lam n i m u m1 '»»re^ra^^rare&flH^ 'AUHaiabg-vat^■ >.aiftaciacarcaaarrv? ^SBBS*s* csagesrs*s xt»M
--•aa
mmm
\JA	/JL.1
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist družbi sv. Cirila in Metoda i
■g.^-'V.r.Trt; S ar;; Sr	'	* -I- Tj


Stran IV.
„£DIN08T" St. 270.
V Trsti), dne 27. Peptembr* 1912.
H, r. del. organizacija.
Slovenskim tesarjem. Pred kratkim smo "»i ustanovili skupino v okvirju NDO. Ti skupina je bila že davno potrebna. Velijo zavednih tovarišev se je že pridružilo, k« {I sledio z največjim zanimanjem. Pre-prčani so, da združeno možjo, potom dobre organizacije, pridejo do svojih pravic. Dobro vedo, da jih kakor posameznike nočejo poznati. A da bodo Jih poznali in upoštevali, to dosežejo le po močni, složni organizaciji Združimo se v armado, ki bo nastopala za naše koristi.
Prisiliti moramo, da nam priznajo to, kar nam gre. Ta naša organizacija pa stoj' tudi na narodni podlagi. Saj hočemo ostati sinovi svojega naroda. Internacijonalizem ni za nas, ker tam nas ne upoštevajo kakor Slovence. Nikdar se ne upajo odkrito po tegniti se za kakega Slovenca, ampak italijanski socijalisti drže vedno z narodom, kateremu pripadajo. — Skra|ni čas je že, ca spoznate tudi vf, kateremu carcdu pripadate. Terorizma pa, ki ga upotrebljajo proti nam, se prav nič ne bojimo. Kakor hitro so izvedeli nemški tovariši, da imamo svojo skupino, takoj so bili vsi po koncu proti nam. Pregovarjajo i * odganjajo naše na vse načine. A motijo se zelo. Slovenskemu de lavstvu se začenja svitati. Naj bodo mirni proti nam, kakor smo mi proti njim, sicer se pogledamo iz oči v oči. Zakaj sovražijo našo organizacijo ? Jaka gre po gozdu, pa si žvižga, ker ga je — strah!
Slovenski tesar.
—	Podružnice * Narodne delavske organizacije". V najkrajšem času se ustanove sledeče podružnice NDO: Trebče, Opčine, Sv. Križ. Potrebno bi bilo, da bi se ustano vila v vsaki ckoličauski vasi podružnica NDO. Le na ta način bi hitro napredovali. Upamo, da se bodo zglasili zavedni Slovenci povsod.
—	Obrambna razstava. Centralni odbor NDO opozarja člane na obrambno razstavo, ki se nahaja v .Narodnem domu". Vstopnina za člane NDO je znižana in stane 10 vin. za osebo.
Potrebno je, da prinese vsak član člansko knjižico s seboj.
—	Veselica delavcev L!oydovega arze-naia, članov NDO, se bo vršila, kakor naznanjeno, 29. t. m., v gostilni „pri Ti rolcu" Ob 2 pop. bo odhod izpred kons. društva „Jadran" z godbo in zastavo. Veselica se prične ob 3 popoldne. Slovenski delavci 1 Udeležite se veselice tovarišev v Lloydovem arzenalu polnoštevilno 1
—	Zidarska skupina NDO sklicuje za jutri 28 t. m, ob 8l/a zvečer javen shod ▼ kons. društvu v Rcmanjih.
—	Delavci plavžev in čistilnice petroleja v Skednju 1 Narodna delavska organizacija vas vabi na društveni shod, ki bo danes ob 7 zvečer v prostorih „Gospod društva" v Skednju.
—	Skupina NDO „Sv. Marko". Jutri ob 5 popoldne važen sestanek v novih društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Ker gre za priprave glede občnega zbora skupine, pričakujemo obilne udeležbe.
Skupina N. D. O. „Lloydov arzenal"
sklicuje za soboto, 28. septembra
ob 7 zvečer
JAVEN SHOD v
v novih društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
DNEVNI RED: Protest proti nepravilnemu odpuščanju delavstva v Lloyd-ovem arzenalu. — Roroča tudi državni
poslanec g. dr. Rybar.
Delavci, dnevni red je važen, zato naj ne manjka nihče!	ODBOR
Vesti iz Goriške.
Cela družina obsojena radi žaljenja Veličanstva in petja prepovedanih pe smi. Dne 9. t. m je ravno ob času, ko je vsa družina Stradolini bila pri kosilu, prišlo k njej na obisk kar šest sražnikov z inšpektorjem in gnali so vseh osem članov družine v zapore. Zaprli so vso družino, ker je došla policiji ovadba, v kateri se Je trdilo, da se Je v družini Stradolini večkrat prepevalo antidinasticne pesmi in da ste dve hčeri, Herminija in DoIo:es poleg tega še žalili našega cesarja. To ie potrdila tud> t vsem obsegu obtožnice pri današnji razpravi priča Josipina Ptšot. Vsi obtoženci in sicer: Mklavž Stradolin oče, njegova žena E^genija, hčere Herminija, Manna, Dolore:* 141ctna Irma in sinova Marino in Romano zanikajo z vso odločnostjo, da bi ktdrj prepevali Oberdankovo in Gaiibaldievo himno, oziroma, da bi žalili cesarja. Po dulgeru posvetovanju je obsodil sodni dvor očeta ■a 12, ženo E^genijo na 10, hčer Marino in sinova Manna in Romana na 5 dnij zapora, katerega so že dokončali v preiskovalnem zaporu. Hčeii Dolores in Herminijo |e obsodil sodni dvor rtdi žaljenja Veličan stva na 2, oziroma 3 mesece stroge ječe z jednim mesečnim postom. Policija je polt g vsega prisodila vsej družini izgon razni, hčeri Dolores, ki je žena nekega uradnika pri dtžeinemu odboru.
Vesti iz Istre.
Zidarji v Ricmanjih in Borštu I „Narodna detavska organizacija" sklicuje za
soboto, 28. t. m, ob 8 in pel zvečer javen shod v Konsumnem društvu v Ricmarjih. Na shod so vabl;eni vsi zidarji iz Ricrranj, Boršta in drugih krajev, kakor tudi ostalo delavstvo.
Iz Opatije. Kakor smo že poročali, je priredilo v nedeljo 15. septembra t. I. Sio-vensko izobraževalno In podporno društvo v Opatiji cvetlični dan, ki je izpadel s?jahr v vsakem pogledu in prinesel družbi sv. G rila in Metoda za Istro K 316 10 in ravno toliko enaki slovenski družbi. Gospe, go-splce in gospodje so se trudili z največjo vnemo, da tudi Voiosko-Opatija v tem po gledu ne zaostane za drugimi mesti. To pa gotovim osebam, ki so prišle tu sem Iz blažene nemške domovine s trebuhom za kruhom, ni bilo prav in so omenjenega dne že nadlegovale gospice z vprašanji, za katere šole da se to nabira, kakor da ne bi vedeli, da naše narodne dame pač ne bodo nabirale za Schulvereln. Ker pa gospice niso imele časa, da bi odgovarjale takim osebam in jim morda še pripovedovale na cesti cele romane, so iz gole uljudnosti odgovarjale v nemškem jeziku: „fur unsere Schulen", kar so pa ti najeti nemški naduteži izrabili in poslali v sobotno Oaatijsko „Kur und Badezeitung" izjavo s katero dajejo občinstvu na znanje, da se dne 15. septembra, cvetličnega dne, ni nabiralo za nemško šolo ampak za CM. šole. Ali ni to skrajna brez obraznost teh ljudi? To presega že vse meje pristojnosti in spoštovanja do dežtle m mesta, kjer ta družba gosposki živi. Tako brezobzirni morejo biti pač le ljudje, ki si v svoji narodni megalomaniji domišljujejo, da so tudi na naši zemlji herrnvolk, ki bi ga morali mi — za to, da uživajo med nami gostoljubje — Še le vprašati, smemo II kaj prirediti ? 1 Počakati bodete morale pa Še neko liko nadute nemške duše, predno pride do tega.
Slovenec in Hrvat, na katerih račun ste dozdaj Že dokaj dobrega požrli, se vas bosta znala otresti. Opatija je pa bila, je in bode vedno hrvatski kraj, — raj, ki ga obiskuje 95°/t gostov nenemŠke narodnosti. Ste-li razumeli, vi Emmerjl in drugi?! .Kur komisiji" pa priporočamo, da še enkrat po uči uredniKa Kreisela, da „Kur und Badezeitung" ni subvencionirana za to, da jo rabijo razni nemški hujskači na ta način, kakor so jo v tem slučaju izrabili.
Iz Pule 25. V notici v včerajšnji „Edinosti" glede Miroslavicha skuša nekdo bra niti g. koncipista Miroslavicha pred mojimi očitanji radi afere z g Knžem. Da je g. Miroslavich koncepist, in ne kancelist, o vemo prav dobro tudi mi in se je v m< ] dopis uriniia ie tiskovna pomota. Tudi to vemo dobro tu v Puli, da je g. Miroslavich član odlične hrvatske družine In da mu je brat hrvatski profesor v Dubrovniku.
Ti dejstvi pa ne spreminjata nič na stvari, kakor smo jo opisali mi. Golo dejstvo je, da se g Miroslavich poslužuje le italijanskega jezika, bodi v službenem občeva nju, s strankami in se svojimi kolegi, ter da >e ne piše hrvatskim, ampak italijanskim pravopisom — Miroslavich.
Kar se pa tiče specijalno slučaja z g Križem, počakajmo le vspeha preiskave od strani voditelja c. kr. ekrajnega glavarstva Poiem utegnemo priti Še z drugimi dejstvi.	_
— Za rojansko podružnico družbe sv. C'rila in Metoda: predavanje g. Petriča v „Konsumnem druš:vu" v Rojanu K 3'—. Jaka Tavčer K 5-—. Neimenovani darovali K 2 —. V pušici v „Konsumnem društvu" v R )|anu K 20 —.
9 Mali oglasi Ei
Čajno
mvalo imam za oddaji vsaki teden Ve pove Ivan Vidmar, Čraivrb nad Idrijr
2054
V * -bo to,
Nova resta*rac<ja buffet. ____
2». t. m. odprem v Tram, v niiei Moiin piecoln 9 m vo jesta vi acijo-hufTft. S>e priporočani slavnem . bčinstvu A. Dekleva.	20€0
Drug Prodajam
nar, Opčine.
sob > se Hče, III. nad. deaao.
ulica Gaserma
St 4
2061
Solate in lepo«lorne kniige. — Se prporcČam Josip Daneu, tobak r
2062
Deklico
"■e5čo aloven'čine in italijanščine se išče ra »laSCičarno kot prodajal o. U1 ca Foac lo 61. 4, pekama.	2063
flnkivn sluiinčad dobfe gospoda v posredovalnici UUUrU oL Barriera 7, 11	19,39
flfl H hl octi autorizirana -.Dunajska kuhinia" U U U U i C O l! Obed in večerja 52 kron mes* Čno Pečenka, sadje, močniki, črna kava. Ulica Barriera 5L 7, II. Becher.	1938
MniOlf a peresa, Plenrese, Fantaaie, čipkane nUJcV <1 pahljače po tovarniških cenah. Delavnica za moderniziranje, poprave, zavijauje p r> a boas itd. Ulica Barriera 4, vrata 10.	1988
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu.
— TRST —
uiica S. Nicold št. 18, 11. n.
Brivska dvorana.
Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana v ulici Moutorsino 7 dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec.
MF" Artistični fotografični zavod
EZIO de ROTA - TRST
ulica Barriera vecctra št. 27 (nasproti ekarni Picciola). — Fotografije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravno izvršene. Povečanje vfake slike ra olje, akvarel ali pas*el. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K Z^vod ie odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
Priporočam cenj. občinstvu svojo gostilno
jjfila Cttta di Kiagenjurt
Trst, Šalita di Promontorio št 5.
nPl^	vino vipavsko, istrsko in
oC teran. — Ćeško pivo.
Kuhinja yedno pripravljena z dobrimi jedili.
Sobe za spanje od K i naprej. C4-ne zmerne.
Franc Pernek, lastnik.
•gST odlikovana
tržnJkn prodajalna ohrori
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. V
Rszun različi: h izborov najfinejših molkih a ki h oStivsl po najalijlh cenah se pro U - i po izrecnih cenah :
Usnje BoxCdlf 8 trakovi . . . • po K	I "
Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K	i-i' -
Usnje Bozcalf oblika Qerby . ^po K	;r Usnje Soscalf z zaponami Triumph po K
Enaki za dečke 1 K raauj. - Vaskov. bla^o ' v t
Oblike moderne. — Delo zelo trpezi.
ŠTIPAN MIIKEIOA
trgovina dalmatinskih vin
Ustnega proizvoda iz Rogaznice pri OmlSa
GOSTILNA v ulici sette Fontane
St. 2 (vogal Piazza Barriera)
BUFFET v ulici Nuova štev. 5.
GOSTILNA v uL deiristria St. 14.
Tli« na debelo In im družino v vseh I -	gostilnah. -
■i
j ——P»1
Avgust Holfl
via Sta ion 35. Velik izbor Placqufc-TfrŽic 1 imi-antirrinih in priveskov. 3 Naprstniki in za-'Patnice. Zlate, »rebrne, nike'nfite m jeklene ur» Regol-toiji it prvih tvornic „Zenit" in Omaga". Poprave z ga-ra-cijo enegi leta foul in plošče T*eh Trst.
Zaloga to- Is inozem. vin iplrlta likerjev hi razprodaja na drobno in debel«
JAKOB PERHAUC
Trstf Via delte Acque it. 6, Trat
(Nasproti Oafft Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih d eteri-nih italijanskih in avstro - ogrskih Tin. Bordeau* Burgnnder, renskih vin, Meaella tn Chianti. Ram, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino veo, ■livovec in brinjevec. Izdelki L vrste, dolli iz do-tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrii Razpotij* se po povzetja. Ceniki na zahtevo ta franko.
Razprodaja od pol litra naprej, sea
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da
je preselil H
v ulico Belvedere 57
ter se priporoča za obilen obisk.
Anton Novak, brivec
prej v ul. Sette Fontane 13.
Svoji k svojim !	»Svoji k svojim !
■MMBMaBMttSSSBS&S\\\\\\V\\\\X\\>
- NUOVO -
JCotcl provinciale
(Novi deželni hfttel)
Trst, la-go Santorio 4 (Farneto).
49 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Solumerio - Buffet
Trst, Misi Car I o Ghega št. 8.
Vsakovrstne prekajeno meso, ktihano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo.
Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOL FIN.
Gostilna „Alla Colomba"
Irst, ulica Cummere ale št. 14
toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opoio, kakor tudi najbolji maršala, vermeuth itd. Vedno sveže pivo
Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila
vedno na razpolago.
.vk
Mirodilnica
Luigi
Trst, uiica Caradori štev. 18, v bl žini južnega kolodvora.
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v originalnih posodah in drugo.

POSTREŽBA TO ONA. — CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča udani
LEOPOLD NOVIČ, lastnik.
^nton pilato
Novo skladišče istrskih vin
Tr*t, ulica Commerciale 328
(Pendice di Bco cola).
Prodaja na drobno in na debelo.
- Postrežba na dom. -
CENE ZMERNE.
CEVE ZMERNE
Ometnl: fotografični ateue g-™
m m
■Um Ki.« ItCT, 4S (prltlUJO
Tr
huNi km t mdl
■jad toteia*, yr*«l«n«m ptosto ■» mbnnu i^mmlki L Ml. I M. Iti.
Posebnost: Povečanj« v«a katere fotografije.
bdi adafcKort P. M. amtalkov •pr»J«m« ureO« ta lavrto)* «* 4omq, cvMtsAlM tad! nul mmu.
Čimpreje se otvori nova trgovina v ulici Campanile 21
A. PALME & C.o
družba z om. jamstvom
s steklom, porcelanom, deli svetilk, z zalogo šip, izdelanih oknic za vsako rabo itd. itd.
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal P;azza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozot in drogih priprav v lastnih prostorih Via detla Tesa St. 31. • TELEFOM It. 14-02.
Tu se sprejemajo nočna naročila.
Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsn ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter Izdeluje vence tudi Iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovlnaste In lesene, obleke, ćevlje In druge potreblčine za mrliie In sprevode, voSČene »veče Iz lastne tovarne itd. --vse po nizkih konkurenčnih cenah. -
V	DOdTlllmJ U lastODil na Opčlnah m g. MtMU, v Nabrežini pn l 7itexn, pri Orehu (Nogere) tn g. iunSehi se dobi m n poireDe polrtoia blago, hf^rtk ^ttrft -
V »lučajih potrebe »e toplo pripon*, udani_ d "k .n"s.