Naročnina mesečno 25 Din, za inuzeui-§l»o 40 Diu — nedeljska izdaja celoletno 9fc Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVEMEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja ven k dan zjutraj, razen ponedeljka in dueva po prazniku Ček račun: Ljubljana Št. 10 hiti IU 10.349 /m inseiHlej Sarajevo štv 7303 Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava; kopitar-jeva b. telefon 2493 + Krati Albert Ze samo sočuvstvovanje s prijateljskim junaškim belgijskim narodom, ki je, kot se dogaja le redko v zgodovini narodov in v življenjih vladarjev, obdajal svojega »Alberta« s tisto skromno, nevsiljivo iskrenostjo, ki označuje pravo ljubezen, bi moralo zadostovati, da posvetimo kralju Albertu, kralju Belgijcev in ne kralju Belgije, kot .je sam hotel, da ga nazivl.iejo. par skromnih besed, ko ga ,ie tako nenadoma poklicala božja previdnost iz srede, čeravno ne iz src svojega dobrega in pridnega ljudstva. Toda kralj Albert je zgodovinska osebnost velikega štila. ki je že davno zaslovela daleč preko ozkih meja Belgije in je postala v očeh Evrope, danes rečemo vsega kulturnega sveta, vzor. ki ga bomo še dolgo s pridom kazali mladim rodovom, da ga posnemajo. Ne zato, ker je bil kralj in s tem dvignjen nad življenje ljudstva kot vladar, ne zaradi njegovih vladarskih sposobnosti, s katerimi je skušal usmerjati blagor države in ljudstva, tudi zato ne, ker je bil obdan od sijaja kral .ievanja, a ni izkoriščal svojega položaja v sebične namene. Ne. ampak zato, ker je bil kralj Albert vzor polnega kristjana, naravnost ascetično doslednega krščanskega moža in očeta brez liinavščine ali prikrite mehkužnosti, zato, ker je bil kralj Albert vzor rodoljubja. man j besei* ega in bolj dejanskega rodoljubja in junaštva in slednjič tudi zato, ker je podrl vse umetne meje med seboj in med svojim ljudstvom ter je pustil, da je valovilo dihanje naroda v polnih svežih tokih uprav do njegove delovne sobe, ker mu ni bilo nič mar od dedov podedovane zlate vladarske krone in si .ie sel iskat nove: na deželo, v tovarne, nn ceste in ulice Belgije, v strelske jarke ter jo tudi našol, svetlo in dragoceno krono neomejene, nopridržane, nepobarvane ljubezni pripro-stega ljudstva brez razlike in položaja. Ne kot kralj, ki je zapustil velika dela za seboj, ampak kot mož, ki je na najvišjem položaju države ostal neomndeževan značaj in krščanski mož in oče, kot, junak, ki se .ie ob svojih vojakih boril v strelskih jarkih in z njimi vžival borno vojaško hrano in ž njimi reševal svojo domovino, pripravljen kot oni, umreti za svoj dom, kot mož ljudstva, ki se ga ni bal nego ga je ljubil, ki se je mod skromnostjo ljudstva počutil srečnejšega kot v svoji palači in ki je v spoznanju veličine ljudskih kreposti s krono na glavi ostal demokrat do dna svoje duše. Katoličan, junaški patrijot, demokrat, to so tri velike poteze tega velikega vladarja, ki lega k počitku v trenutku, ko se ruši Evropa in njena civilizacija v pomanjkanju skalnatih krščanskih značajev, v kaotičnem izrabljanju lažipntrijotizmov in v nevrednem nasilnem zapostavljanju naturnih pravic širokih ljudskih množic. Kriza krščanstva, kriza avtoritete, kriza demokracije. Kako enostavno in brez velikega vnanjegn hrupa ie rajni Albert, kralj Belgijcev, s svojim življenjem postavil spomenik krepostim, ki slabe v rjovenju sproščenih gonskih strasti. Spomenik pravih »Fiihrerjev«, ljudskih vodij, kot jih kmalu ne bo več v naši Evropi. Kristjan, patrijot in demokrat! Kako vzorna je bila kraljevska hiša v Bruslju, po neizprosnosti krščanske discipline, po neomadeževani avtoriteti moža. ki je bil zvest svoji dobri in ljubljeni ženi Elizabeti, po nezlomljivi avtoriteti očeta, ki je vzgajal svoje sinove v trdem, vsakdanjem izpolnjevanju krščanskih čednosti in dolžnosti. Na kraljevi hiši v Bruslju ni nikdar ležala kakšna senca in nikdar te družine niso dosegli obrekljivi jeziki, ker ni bilo za to povoda. Novi vladar Belgije Leopold izhaja iz trde krščanske hiše. To je najlepša dedščina, ki jo je sprejel od svojega velikega očeta. Ljudstvo je to videlo, ljudstvo je to občudovalo in ljudstvo je bilo za ta zgled hvaležno. Svetovna vojna je dokazala, kakšen patrijot je bil Albert. Takrat ga je belgijsko ljudstvo potrebovalo, da mu vlije poguma. Velik, silno velik, telesno a še bolj moralno, je takrat prišel Albert iz svojega doma in se naselil v strelskih jarkih, njegova žena na je oblekla belo obleko sester Rdečega križa, ki je do konca vojne ni več slekla. Poleg kardinala Merciera. njegovega najboljšega prijatelja. je bil Albert blesteči predstavnik rodoljubja. ki se ne pusti zlomiti, zgled upanja, ki ga nobeno trpljenje ne umori. Saj je treba h ril ti samo vojne spomine in ne bo jc strani, ki bi v zvezi ,ч priprostim vojakom ne omo-njaln Alberta, enkrat v strelskih jarkih, drugič v letalu nad bojnimi črtami, tretjič med ranjenci ali med napndajočimi četami, ki se bore zn sleherno ped svoje zemlje. A to junaštvo je bilo tiho, brez vnaniegn blesku, brez uradnega napihovanja. Tiho kot stoji tiho nerazrušl.iivl skalnati orjak, tiho, kot je bila tiha ljubezen, ki jo je razsipala Elizabeta po lazaretjh in bolnišnicah, kjer so trpeli sinovi Belgijo. Kdor je imel priliko obiskati unverško kolonijalno razstavo 19-40 ali drugače bivati dalje časa v Bruslju, se mu je pogostokrat pripetilo, da se je vozil v tramvaju s kraljem BeIdijo ie zagrnila žalost... Kralj na mrtvaškem odru Velikanske ljudske množice se v stotisočih postavljajo od svojega krščanskega, junaškega, ljudskega kralja — Žalovanje pc vsem svetu — Novi kralj prevzame oblast prihodnji teden Včerajšnji »Ponedelj-ski Slovenec« je priobčil podrobno poročijo o smrtni nesreči belgijskega kralja Alberta na pečinah Marc les Dames v bližini Daniurja, kamor se je bil v soboto zvečer odpeljal z avtomobilom na izpre-hod. Avtomobil s slugo je pustil na cesti, sam pa je začel pleizati na kakih 200 m visoke skale. Našli so ga ob 2 zjutraj mrtvega pod neko steno, čez katero je padel in se pri tem ubil. Bruselj, 19. febr. TG. Danes je odpotovala posebna komisija strokovnjakov v skale Marc les Dames pri Namurju, kjer je v soboto zvečer smrtno pontsiečil belgijski kralj Albert. V komisiji so se nahajali najvišji državni uradniki in turistični izvedenci ter nekaj sodnikov najvišjega državnega sodišča. Komisija je natančno preiskala ves teren in prišla do zaključka, da se ,e Albert povzpel prav do vrha skale in da se je šele na povratku ponesrečil, ker napol zmrznjeno kamenje ni vzdržalo pod njegovim korakom in se mu je kršilo tudi pod rokami. Skala, na kateri je ponesrečil kralj, je zelo strma in zelo nevarna in so le redki tisti turisti, ki so jo preplezali. Ljudstvo jo imenuje »Vrh ljubega Boga« (Pic du bon Dieu). Izvedenci so iazjavili, da jo je mogoče preplezati le z veliko življenjsko nevarnostjo in če plezalec vzdrži vsaj nekaj trenutkov na majhnem črezvisečem balkončku sredi stene. Ta balkonček je bil odtrgan, iz česar sledi, da je kralj pravilno plezal in po pravi poti, ampak da je led toliko spodjedel dotično skalico, da se je pod jegovo težo, ko je plezal z vrha nazaj, od-rušila in potegnila za seboj vladarja v prepad, ki na tem mestu nima niti 15 metrov globine. Pri padcu se je zrušilo na njegovo glavo kamenje, ki mu je že pri padancu prizadelo velike rane. Padel je zopet na ostro skalo, ki mu je lobanjo na vrhu prebila. Ko so kralja našli, je ležal na ostrini, ki se mu je zabodla v glavo, okrog njega pa so ležali koščki skale, ki se je zrušila in padla tudi na njega. Okrog trupla je bila velika mlaka krvi in skalovje v okolici je bilo poškropljeno s krvjo in s kraljevimi možgani. Ljudstvo se poslavlja Pogreb rajnega belgijskega kralja Alberta je odrejen za prihodnji četrtek. Pontiiikalna črna sveta maša bo v bruseljski cerkvi Saint Gudule. Sveto mašo bo daroval malinski kardinal Van Roe ob asistenci vseh belgijskih škoiov. Truplo pokojnega kralja bo ostalo v cerkvi dva dni, nakar bo prepeljano na grad Laeken, kjer se nahajajo grobišča belgijslkih kraljev. Prestolonaslednik Leopold in njegova žena Astrida sta prišla v Bruselj v ponedeljek zjutraj in sta bila sprejeta od ogromnih ljudskih mno/.ic, ki so jima v grobni tišini izrekle tiho a iskreno sožalje. Zaenkrat je prevzela izvršno oblast belfe iska vlada in jo bo obdržala tako dolgo, da novi kralj ne prevzame oblast. Novi kralj bo prisegel na belgijsko ustavo prihoi'nji petek. Kdaj se bo vršilo kronanje novega kraljevskega para, še ni določeno. Deset in deset tisoči ljudstva iz vseh krajev Belgije se že včeraj in danes v strnjenih procesijah vale mimo kraljeve palače. Nad 150.000 imen sc je že podpisalo v knjige sožalja, ki so odprte v kral,evskem domu. Med podpisi so imena najvišjih državnih uradnikov in imena rudarjev in kmetov. Mestna policija je izjavila, da pričakuje prihodnje Albertom, ki jc brez spremstva vstopil in plačal sprevodniku prevozni listek. Ali ga je videl, kako je hodil po ulicah z glavo, ki jc nadkriljovala vso okolico, ter se ustavil v obcestni gostilnici in popil kar stoje eašo dobrega belgijskega piva. To je bil Albert demokrat. Ljudje so ga pozdravljali, ker ga je vsak poznal, tiho in spoštljivo, kot pozdraviš dobrega prijatelja. In takšen je bil tudi v svojih vladarskih poslih. V politiko se ni vmešaval ter je vse prepustil demokratičnim ustanovam parlamenta in parlamentarne vlade. Za njega .io bilo ljudstvo najvišji suveren v državi, sam pu je bil prvi služabnik ljudstva. Le enkrat, lo je bilo lani, ko je izgledalo, da parlament in vlada ne bosta hotela poslušati glasa Flamcev, ki so za se zahtevali enakopravnost jezika in kulture, je mirno stopil na strun Flamcev in svetoval strmečim ministrom, naj nc prezirajo upravičene zahteve ljudstva. In Flanici so dobili enakopravnost ter so svojega kralja blagrovali Istočasno je pa izginil iz Belgije hillerjcvski einisnr. Saj ni bilo več poslu zanj. Belgijskemu ljudstvu, ki sc jc kot mi, hrabro borilo za svojo neodvisnost, izrekamo sožalje nad Izgubo enega največjih vladarjev in enega največjih vlndnr>< -ploh v novejši zgodovini sveta. Naj 'ui ши bil sin Leopold vreden naslednik! Belgijski parlament štiri in dvajset ur mrtvaški oder belgijskega kralja ' dni zopet več stotisoč ljudi, ki se bodo šli poklo-! nit mrtvemu kralju. Malo da ne vsa Belgija bo te I dni romala v Bruselj, da še slednjič pozdravi vladarja, ki kot nobeden drugi v zgodovini Belgije ni i tako prirastel srcu kot ta ljudski vladar, ta krščanski mož na prestolu in ta junak za svobodo domo-i vinc. Ni še znano, če bo prispela na pogreb ludi hčerka rajnega kralja in sedaj žena italijanskega prestolonaslednika, ker pričakuje veselega do-j godka. Pač pa bo prišel na pogreb v zastopstvu ' italijanskega kralja prestolonaslednik princ Um-berto. Na mrtvaškem odrti Pariz, 19. febr. Snoči so dovolili zastopnikom ! belgijskih in tudi tujih listov, da se v dvoru Laek-| nu poklonijo smrtnim ostankom kralja Alberta 1. ! Novinarji so šli skozi več dvornih salonov, odkoder so jih pripeljali v kraljev delovni kabinet. Iz velikega števila knjig in raznih revij, med katerimi so bile nekatere še odprte, so se mogli j>o-ročevalci listi prepričati o veliki mtelcktalni delavnosti kralija Alberta I., ki jo je prekinila smrt. Tik zraven kabineta, kjer je spravljena obleka, ki jo je imel kralj na sebi v trenutku, ko sc je pripetila nesreča, je soba, v kateri se je kralj obi- čajno odpočival in kjer so ga zdaj položili na mrtvaški oder. Oblečen v generalsko paradno uniformo z velikim križem Leopoldovega reda na prsih, kaže kralj Albert 1, na mrtvaškem odru dostojanstveno sliko. Zaradi balzamiranja njegovega trupla je njegov obraz malo rumenkast, črte na licih so pa zato tem živejše. Gornji del čela in glave z ranami, ki jih je kralj dobil pri svojem nesrečnem padcu, je pokrit z belo obvezo. V pre-križanih rokah drži pokojni kralj križ iz slono-vine, ki so mu ga podarili domačini iz Konga, ko je obiskal to kolonijo leta 1928. Pred mrtvaškim odrom iz limonovega lesa, ki je ves pokrit z belim španskim bezgom in delno zastrt z rdečo tkanino, gorita dve veliki voščenki. Malo dalje od mrtva-šikega odra so na jx>sebni mizi razstavljeni jeklena čelada, ki jo je kralj nosil med svetovno vojno, njegova vojaška čepica in par rokavic. Kraljeva sablja je razstavljena v knjižnici, na katere svetlo-modrili stenah so razobešene slike, ki kažejo razne epizode na morju in na kopnem iz svetovne vojne. Vmes so pa tu pa tam kraljevi osebni spominki iz svetovne voine. Pri pokojnem kralju bde v dvorcu Laeknu ves čas dvorni duhovnik msgr. dc Tranois in dve nuni. Novi kralj Leopold III. Princ Leopold, ki je zasedel prestol za kraljem Albertom, je star 33 let. Rodil sc je v Bruslju 3. nov. 1901. V začetku vojne po okupaciji Belgije je princ Leopold živel na Angleškem v rodbini lordu Curzoiia. Nato ga jc kralj Albert poklical v vojsko in ga postavil 8. apr. 1915, ko iu n je bilo 14 let, v 12. polk, ki je eden izmed iuijhrabrejših belgijskih polkov. L. 1918 je princ Leopold napredoval do narednika. Leta 1926 se je princ Leopold na dan 10. nov. oženil s švedsko princeso Aetrido, s katero ima dva ot roka. Novi belgijski kralj, ki sc bo imenoval Leopold lil. je služil v grenadirskem potko in ima zdaj čin polkovnika. Zanimal se je mnogo za botaniko, še več sc je pa bavil z literaturo o kolonijah. „A svofe duše ne!" »Punčk« je priobčil v oktobru 1914 slik«. • niškega cesarja Viljema, belgijskega kralja Alberta in v ozadju razvaline Belgije. Na sliki jc nemški cesar dejal Albertu: Vidite, kako sle vse izgubili. Albert jc pa odgovoril: A svoje duše ne! Smrt kralja Alberta je silno prizadela javnost v Veliki Britaniji, kjer je bil pokojni vln-dar zelo priljubljen iu so ga spoštovali zaradi trdnosti njegovega značaja, zaradi pravičnosti, njegovega poguma in vsega, kar je sloril svetil v začetku svetovne vojne. Žalna seja Narodne skupščine „Belgija in Jugoslavija sta prvi vzdržali udarce sovražnikov" Belgrad, 19. febr. m. Na današnji seji narodne skupščine, ki se je pričela ob pol 5 popoldne in kateri je prisostvovala vsa vlada, je po prečita-nem zapisniku vstal jjredsednik skupščine dr, Ku-manudi in imel sledeči komemorativni govor o priliki smrti belgijskega kralja Alberta I.: »Narodno skupščino je globoko pretresla vest o nepričakovani in usodni smrti kralja Alberta I. Junaški in zvesti zaveznik v vojni, iskren in dober prijatelj v miru, je bil pokojni belgijski kralj v vseh naših družabnih slojih v vseh krajih Jugoslavije ljubljen, cenjen in spoštovan. Belgija in Jugoslavija sta prvi vzdržali udarce in napade sovražnih' armad, med okupacijo delili isto težko usodo, prenašajoč stoično in z dvignjeno glavo trpljenje, ponižanje in mučenje. Naše begunce so v tujini vodili isti bojni spomini na one, ki so ostali doma, ter jih je hrabrila ista ljubezen do zasužnjene domovine. Naši vojski, tudi kadar sta se borili izven meja svojih držav ramo ob rami z zavezniškimi četami, je vodilo isto upanje in vera v zmago, ki je eni kakor drugi prinesla svobodo. Ti žalostni dnevi v preteklosti so zbližali in zve- zali dva naroda z naukom požrtvovalnosti in željo po miru, in zato danes neprecenljivo izgubo, ki je zadela belgijski narod, čutimo in delimo tudi mi Jugoslovani. Slava velikemu kralju Albertu I.!« Vsi člani vlade in poslanci so poslušali govor predsednika skupščine stoje in so ob koncu vzkliknili: »Slava kralju Albertu 1.1« V znak žalosti je bila nato seja narodne skupščine prekinjena za deset minut. Knez Pavle bo zastopal našega kralja pri pogrebu Alberta I. Belgrad, 19. lebr. AA. Zaradi smrti Nj. Vel. belgijskega kralja Alberta je Nj. Vel. kralj Aleksander blagovolil odrediti državno žaljc. Trajalo bo 15 dni od 18. febr. do vključno 4. marca. Kralj je odredil, da bo pri pogrebu belgijskega kralja Alberta L sodelovalo posebno kraljevsko odposlanstvo. V odposlanstvu bodo knez Pavle. kr. poslanik v Bruslju Pctar Pesnili zastopnik našega vojaškega odposlanca v Parizu letalski podpolkovnik Dušan Rudovič. Sožalja z vsega sveta Žalovanje v Franciji Toplo sožalje sv. očeta Rim, 19. febr. p. Med vsemi brzojavi, ki so prispeli v Bruselj belgijski kraljici Elizabeti, je posebno omeniti izredno lepo brzojavno sožalje sv. očeta, katero je sv. oče lastnoročno sestavil in ki kaže, kako zelo mu je bil pri srcu pokojni belgijski kralj. Angleški zunanji minister oznanja smrt angleškemu ljudstvu London, 19. febr. A A. Poročilo o tragični sumi belgijskega kraja je sprejelo angleško ljudstvo z globokim sožuljcm. Na mesto vsakdan jih poročil v radiju je spregovoril angleški zunanji minister sir John Simon, ki je orisal pokojnikov lik in njegove zgodovinske zasluge za belgijski mu od kakor zn vso Kvroko. Kot kremenit krščanski značaj je bil prava podoba svojega hrabrega narodu. Angleškega kraju lin znilopnl iui nogrobu lrestolonoslpdtiik •• iui valčki, vlado pa jired-atilnik NhicDunuld. Francoska vlada jc odredila uradno žalovanje mesec dni nad smrtjo belgijskega kralja Alberta I. Med žalovanjem se ne bodo v ršile niknke uradne slovesnosti, zastave bodo pa ostale na pol droga. Vsi civilni in vojaški dostojanstveniki bodo v žalnih uniformah Pri pogrebu bo zastopal Francijo predsednik republike Lebrun v spremstvu predsednika vlade Douincrguca, maršalu Pctainn in ministrov Herriota in Tardieua. V Češkoslovaški Praga, 19. febr. p. Na današnji seji poljske vlade jc bilo sklenjeno, da sc udeleži pogreba belgijskega kra.lia posebna delegacija, katero bodo tvorili poleg več oficirjev in bojevnikov; poslanik Jan Masaryk, ki bo za to povišan v Ambassadeur Extra Ordinaire lizredni veleposlanik) in generalni inšpektor češkoslovaške armade general Jan Su-uvy, Avstrija bo razpustila stranke Dr. Ender oznanja „samoumor po prepričevalnem nasvetu" Dunaj, <9. febr. TG. Danes je imel v Blu-denzu avstrijski minister za reformo ustave in deželni glavar v Vorarlbergu dr. Ender velik govor, v katerem je obravnaval vprašanje nove avstrijske ustave. Dr. Kndcr jc izjavil, da se s hitrimi koraki približuje konec političnim strankam, češ, du je vsako koristno ustavno delo onemogočeno, ako bi politične stranke šc nadalje vladale. Stranke se morajo zatorej brez razliko v najkrajšem času razpustiti, ostala bo samo Vaterliindische Front (domovinska fronta), ki je edino sposobna, da premosti sedanje težave in uvede v Avstriji novo ustavo. Njegova \ladn v Vorarlbergu bo šla z dobrim zgledom naprej in bo takoj razpustila politične stranke. Dr. Ender upa, dn bodo kmalu sledile ludi Iruge avstrijske dežele, tako da osrednji zvezni dadi »ploh nc bo več treba še s posebnim dekretom razpnščutl političnih strank. Politične rtrankc so bodo na ta način brez pritiska same razpustile (to sc imenuje »mrzel snmonmorc ali »samoumor po prepričevalnem nasvetu*). Nove deželne vlade Dunaj, 19. iebr. b. Vprašanje deželne vlade na Tirolskem je sedaj rešeno. Dosedanji deželni glavar Stumpf je postavljen na čelo nove uprave. Razen tega se vodijo na Tirolskem pogajanja med posameznimi starešinami glede organizacije z ozirom na novo ustava Deželni glavar za Gornjo Avstrijo je odstopil in pride na njegovo mesto dosedanji državni tajnik v kmetijskem ministrstvu dr. Wleisner. Tozadevna vprašanja je treba rešiti še v Spodnji Avstriji, na KOroškcm, v Salzburgu in na Uradiščan-skem. Kakor vse kaže, sc je v S[x>dnji Avstriji že dosegel sporazum med dosedanjim deželnim glavarjem Reithom in I leiinvvehrom, po katerem ostane Reith na čelu bodoče uprave v Sjsodnji Avstriji. Na Gradisčanskem je bil sedanji deželni glavar prolesor Vallheim izvoljen z glasovi Landbitnda in socialnih demokratov ter bo moral zato naravno odstopiti. Aktuelno je tudi vprašanje deželnega glavarja za Koroško, ki ga je istotako izvolil Landbund in bo sedaj odstranjen. Najbrž bo na njegovo mesto imenovan državni komisar. Na Koroškem je danes ukinjeno poslovanje izrednega sodišča. Preosnova vlade Dunaj, 19. febr. b. Tu so se razširile vesli o predstojoči vladni krizi, odnosno kri/i kanclerja. Vesti eo jiotrjene, zlasti, kar tiče kunc-lerske krize. Iz poučenih krogov se č.uje. dn izstopita i/, vlade dva predstavnika Lnndbundti, in sicer državni tajnik dr. Glnss v pravosodnem ministrstvu. Kazen tega ima ludi dr. Soli n -schnigg dve listnici, in siccr prosvetno in pravosodno. Zadnje ministrstvo bo najbrž prevzel novi minister. Nn razpolago so lorej trije porl-felji. od katerih bo prevzel enega dr. Stcidlc, vodja tirolskega Hcimwchra. Koloman Walisch ujet Rodom je baje iz Maribora tlraz, 19. febr. Včeraj so v bližini Sleiera oblasti piljele Kolomana \Valischa, ki je eden boljše-viških agentov z Srednjo Evropo. Že pet dni se je s četo svojih najzvestejših skrival po gozdovih pred vojaštvom, ki ga je zasledovalo. Ko pa je videl, da je njegova stvar izgubljena, je v Leobnu najel avtomobil in se skušal preko Linza z begom rešiti na Češko. Pri Steyeru pa se mu je pokvaril avto, nakiir so ga spoznali in izročili žandarmeriji. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 10.000 šilingov. \Valisch se je z nekaj sto dobro oboroženimi uporniki boril v Brucku na Muri, katerega so upor-iiiki pravilno smatrali za najvažnejšo slrateglčno točko A vsi rije. Wallsch je dal razstrelili mostove in železniško progo in je v mestu olclical avstrijsko snvjelsko republiko. V srditih bojih je v torek padel Bruck v roke vladnih čet, toda na večer so ga komunisti znova zasedli. Sele drugi dan se je po- sreJHIo vojaštvu, da jih je pregnalo iz meeta, nakar so se razkropili v Semerinških gozdovih. Koloman \Vallsch je baje po rodu Mariborčan, Je mednarodno znan komunistični organizator še iz dobe, ko jo 1Q21 кЧа pomagal Bela Kunu kol njegov najožji sodelavec pri komunističnem prevratu na Madžarskem. Zakaj je bil odgoden udar 7 Dunaj, t'». febr. »Pesti Hirlap« poroča, da jo žo dalj časa obstojala med avstrijskimi in češkimi socialisti pogodba, j>o kateri bi v slučaju splošne vstaje marksistov v Avstriji češki socialisti prišli pri 1 laiinbiirgu na jiomoč svojim sodrugoni. Zadnje dni tik jirod revolucijo pa so baje l'elii iz mednarodnih ozirov odjio-vcdali pomoč, rodi česar je hotela avstrijska soc.-demok racija znova proučiti položaj, in isiccr nn konferenci, ki je bila zn 18. febr. sklicana v Curihu in ki bi se je udeležili tudi nekateri voditelji inozemskih socialistov. Nenadno [XI so posegli vmes znani dogodki. List pravi, da *e je delavstvo v Dunajskem Novem Mestu zadržalo zato pasivno, ker ni bilo Čehov in ni hotelo marširati na Dut.nj. knkor jc bil načrt. Dunaj, 19. febr. b. Danes je policija za-sedln dom in tiskarno češkoslovaških socialnih demokratov v Margiireteiiu. V tej tiskarni se je tiskal »Delavski list«, ki je prenehal izhajati |>o razpustu soc.-demokratske stranke. Anglija in usoda Avstrije London, 10, febr. tg. Angleško časoplsj« ugotavljn, da se je angleška vlada le težko odločila, ko se je pridružila Italiji in Franciji za podpis skupne. Izjave za avstrijsko samostojnost. Angleško časopisje naglaša, da angleška vlnda in sploh vsa angleška javnost nočeta zavzeli kakršnegakoli pristranskega stnliščn v presojanju avstrijskih prilik, ker želita, dn nnj odloča o usodi Avstriie večina avstrijskega nnrotla, »Daily ITerald« pa obsoja tn angleški kornk. še posebno znradi toga, ker bo Izgledalo, kakor da hi Anglija hotela podpirati francosko politiko proti Nemčiji in italijansko politiko za Habsbur^ žane. Avstrija nnj ostane Avstrija in naj se je nobena velesila no poslužuje v borbi proti kakšni drugi velesili. Titulescu: Težave se še le začnejo Iluknrešl, Ш. febr. c. Romunski zunanji minister Titulescu je izjavil, da zasleduje Mala zveza dogodke v Avstriji z največjo pozornostjo. Zdaj po zadušeni revoluciji se bodo iele začele prave mednarodne teikoie v avstrijskem problemu. Kar se tiče izjave velesil, je Titulescu izjavil, da jn smatra za nezadostno, ker samo odpira pota za nove neiskrene kombinacije. Izjava velesil M morala bili. jasnejin, fe bi hotela razjasnitvi poloija v srednji Evropi sploh kaj koristiti. Drobne iz Avstrije Dunaj, 19. febr. p. Madjarski ministrski predsednik Gombos je povabil avstrijskega podkancler-ja majorja Feya, da pride na obisk v Budimpešto, i Gradiščanski deželni glavar dr. VVatheim je I bil danes odstavljen ter je poslal njegov naslednik j deželni svetnik ing. Silvester. Gradišlnnski dežel-i ni zbor sc snide 2ĆI. t. m. k izvolitvi novega dežel-' nega glavarja Ravno tako se sestane 22. t. m. nižje-avslrljtki deielni zbor, da izvoli namestnika dc-ielnemu glavarju. V Leobnu se je danes pred izrednim sodiščem začela ruzprnva proti Kolomanu IVallisehn, ki bo najbrže obsojen na smrt. Na Dunaju je v neki kavarni na Štefanovem trgu eksplodirala papirna bombo, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, ptič pa je napravilo veliko mnterijelno Škodo. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je prejelo brzojav, po katerem je bil na dalj-novodni kabel Ditnaj-zapadna meja pri \Velsu izvršen dinamitni napad. Rusija priznala Poljsko za velesilo Beck obišče Romunijo kot posrednih med Rusijo in Romunijo Varšava, 19. febr. b. V tukajšnjih političnih krogih te govori, da bo zunanji minister Beck v kratkem odpotoval v Bukarešt. Rok za pogajanja za novo zavezniško pogodbo in za sporazum z Rusijo med Poljsko in Romunijo šc ni določen, znano pa je, da se bodo pogajanja pričela v teku meseca marca. Romunija je jrosredovalno vlogo Poljske rade-volje sprejeia. Poluradna »Gazela Poljska« piše v uvodniku o obisku poljskega zunanjega ministra Becka v Moskvi t?r podčrtuje prisrčni sprejem, na katerega jc poljski zunanji minister naletel v vseh moskovskih krogih. Vsakemu pozornemu opazovalcu je jasno, da je obisk poljskega zunanjega ministra v Moskvi cd-prl vrata za trajno utrditev dobrih odnosov med dvema velesilama, ki sla povišali dij>loniatska pred- stavništva f obeh preslolicah na stopnjo veleposlaništva. Nemčija pozdravlja Berlin, 19. febr. b. »Angriff* piše pod naslovom: •"Rusija je priznala Poljsko za velesilo« in naglaša, da je Poljska jx> priznanju od strani sovjetske Rusije |X)Stala velesila. To so priznale že tudi dru^e države, Italija, Turčija in Vatikan. V izjavi poljskega zunanjega ministra, ki jo je dal predstavnikom tiska, na Poljska izkoristi vsako priliko, da uresniči pravo zbližanje med obema narodoma, vidi »An-grilf« temeljno izjavo polkovnika Becka za neposredno izmenjavo misli in jo pozdravlja kot talca, ker odgovarja tudi nemškemu stališču. Madjari posredujejo med Rusijo in Bolgarijo Bolgari pozdravljajo vpostavitev zvez z Rusijo Sofi ja, 10. febr. m. Glede vnostavitve diplomatskih odnoinjev med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo objavlja tukajšnje časopisje obširne članke, v katerih pozdravlja la korak bolgarske vlade. Za vpostavitev diplomatskih odnosov so se izrekli skoraj vsi uglednejši bolgarski politiki razen Cankova. Značilna so mnenja nekaterih dnevnikov glede vprašanja, kdo bo posredoval meti Bolgarijo iu Sovjetsko Rusijo, da čimprej pride do vpostavifve rednih diplomatskih odnošajev med obema državama. Tako piše »Novo Vreme« med drugim, dn te posredovalne vloge nc bo prevzela Turčija, ki vzdržuje s Sovjeti, kakor znano, že več let prijateljske slike, ampak Madjarska, ki je šele pred kratkim obnovila redne dijilomntske odnošajc z Rusijo in katere časopisje je pred kratkim pričelo poudarjati potrebo, tla tudi Bolgarija čimprej vpostovi prijateljske odnošajc s Sovjeti. Glasilo vladnih zcmljcdcleev -»Pohoda; pa v svojem uvodniku, ki ga jc objavilo pod naslovom »Bolgarija in Sovjetska Rusija«, odločno nastopa proti vsakemu posredovanju in pravi dobesedno sledeče: »Do/.navaino, da bi sc mornlu pogajanja za obnovitev diplomatskih odnošn-jt v s Sov j. Rusijo voditi v Rimu in Budimpešti. izjavljamo, da smo proti temu varuštvu od strnili Madjnrskc in Italije v naši zunanji politiki. Bolgarija je že polnoletna in, hvala Bogu, ne notrebiije več varstva.« članknr nadalje naglasa, da mora biti prvi bolgarski poslanik v .Moskvi poljedelec, na bi sc bolgarski interesi v Rusiji ne zaigrnli v korist tujih ciljev in tuje politike. Vpostavitev rednih diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo so po sprejeli zelo simpatično tudi gospodarski krogi, ker upajo, da bo postala Rusija glavni kupec bolgarskega tobaka. Pogodba med Rusijo in Malo zvezo je postala veljavna Moskva, 19. febr. p. Tu so bile izmenjane ra-lifikacijslce listine o definiciji napadalca, ki je bila kot znano dogovorjena lani julija v Londonu med Rusijo in državami Male zveze. S tem fe tozadevna pogodba stopila v veljavo za Itusijo na eni strani ler češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo na drugi strani. Rusko-angleška trgovinska pogodba je bila danes objavljena Fantazije o avstro-madjarsko-itali-janski carinski zvezi *>odo deian v Rimu ? Dunaj, 19. febr. tg. Poročila inozemskih časopisov, da nstvarja Italija * Avstrijo in Madjarsko neke vrste carinsko zvezo in da se bodo vršile glede tega pogajanja v Rimu med Gftmbiisom in Dollfussom. so bila tukaj sprejeta v političnih krogih z veliko rezervi-ranostjo. V vladnih krogih naglašajo, da je Doilfuss oh priliki svo'ega zadnjega obiska v Budimpešti izrazil Gombiisu svoje dvome glede koristnosti takšne carinskc zveze, ki je glede koristnosti takšne carinske zveze, ki io avstrijska vlada na noben način ne hI mogla podpirati, žc na to, ker Italija ne bi mogla nuditi nobene protiugodnostl niti Avstriji niti Madjarski. Italija je že enkrat, in siccr I. 1922, predlagala carinsko zvezo z Avstrijo, loda načrt je moral pasli, ker Italija tedaj še ni bila v stanu, sprejeti nase bremena, ki hi bila v interesu Avstrije potrebna za poslovanje carinske zveze. Doilfuss se je nocoj izrazil napram dopisniku nekega madžarskega lista, tla noče niti potrditi niti zanikati teh govoric, v kolikor tiče rimskega sestanka, toda toliko lahko reče že sedaj, ila v sedanjih okoliščinah ne more biti govora o kaki carinski zveri med Avsfrijo In Madjarsko, še manj pa o carinski zvezi med Avstrijo, Madjarsko in Italijo. Kljub tem izjavam pa se vzdržuje mnenje, da pripravlja Italija carinski sestanek in poseben sporazum med tremi državami, v katerem si bodo države podpisnice na isti način kot države, ki so podpisale balkanski pekt. obljubilo medsebojno podporo in medsebojno sporazumno reševanje gospodarskih in poli-1 tirnih vprašanj. London, 19. febr. tg. Danes je bila objavljena novn angleško-ruska trgovinska pogodba, Rarzmer-je med angleškim uvozom v Rusijo in ruskim uvozom v Anglijo bo odslej 1:1.7 in se bo polagoma do I. 1938 izravnalo do 1:1.2, Med lem, ko je to razmerje dn sedaj bilo tako, da je Anglija prodala samo eno četrtino tega, kar je Rusija uvatala na angleški trg. l'o tej pogodbi priznava Sovjetska Rusija tudi jurisdikcijo angleških sodišč pri poravnavi vseh nastalih imovinskih sporov. Veljavnost pogodbe preneha s šestmesečno odpovedjo. Ob c državi sla druga drugi priznali klavzulo o najvišji ugodnosli, izvzemši, kolikor tiče angleških do min ionov. Dodatno z zgoraj navedenim poročilom je viada izdala razlago, zakaj je prišlo dn odpovedi trgovinske pogodbe z Rusijo 1. Ш2. Vzrok za to je bilo dejstvo, da Angiija od te pogodbe ni imela nobene koristi, ker je ena pogodbena stranka tržila, v imenu države, med tem ko so Angleži nastopali na ruskem trgu le kot zasebniki. Drugi vzrok je bil protest Kanade, ki se jc bala za svoje žitne za- loge, ker jc sovjetsko žito s svojimi nizkimi cenami prodajo kanadskega žita naravnost onemogočilo. Nova pogodba bo te imenovane neclostatkc odstranila, ker sta si obe pogodbeni stranki pridržali pravico, da nadzirata tudi ccne uvoženega blaga, da ne bi škodovale domačini producentom. Nova pogodba ustanavlja tudi posehno komisijo, ki bo nadzirala medsebojno trgovino iu ki bo vsaki tretji mesec, izdala svojo strokovno mnenje in eventuelno tudi nusve-tovala, katere vrste blago druge države podpisnice naj hi se začasno pri uvozu omejilo. Angleška vlada je prepričana, da bo z novci pogodbo svoji domači produkciji mnogm,koristila :n da ho v trgovini z Rusijo zaposlila precejšen dol svojega brezposel-iieKa bro-dov.'a. V čl. 4 dovoljuje pogodba kreditno olajšave za ojnčenjc medsebojnih trgovinskih zvez. Cl. 6 določa ugodnosti, ki jih bo sovjetska državna trgovinska delegacija uživala v Angliji. Čl. 7 našteva blago, ki bo uživala prednostne carine. Strašna železniška nesreča v Haliji Dosedaj so našteli 16 mrtvih in it ranjenih Pariz, 19. febr. AA. Iz Rima jioročajo: Snoči sc je pripetila na železniški progi Campielia-Pionihino med postajama Popolonia in Portovccchio železniška nesreča, ki ie zahtevala 16 smrtnih žrtev, m d njimi 3 železniške uslužbence in 11 ranjcncev. Ne- sreča se je zgodila zaradi trčenj'a med avtobusom na tračnicah in potniškim vlakom, nastalega, ker se motorni vlak ni držsl urnika. Lokomotiva potniškega vlaka sc je iztirila, motorni vlak sc je pa vn;l. Promet se jc obnovil davi. Občinske volitve v Bolgariji Komunisti so izgubili polovico mandatov Sofija, 19. febr. m. Danes dopoldne no bi.lii uradno objavljeni sledeči podatki o izidu občinskih volitev v 2053 podeželskih občinah. Vladmi žen 1 cdelci so dobili 195.999 gl-a.sov, demokrati Mušanova 117.688 glasov, Cankov im njegov novi p »kret »Nova Bolgarija« 83.599 glasov, zemljedelci iz organizacije »Aleksander Stambolijeki«, bivši emigranti Petra Todorova, Ncdcljka Atanasova in lirisla Stojanova 43.761 glasov, narodni liberalci Najdanova 20.707, delavci (komunisti) 55.086 glasov (pri zadnjih volitvah so dobili komunisti 130 tisoč glasov) in so padli več kot za polovico, »Dcmokratičeski^ Sgovor«, to je krilo Burov-Molov, 27.461 glasov, Poleg teh posameznih lisi jr bilo v mnogih krajih tudi več koalicijskih list. Koalicijski vladni blok je dobil 85.242 glasov, koalicijski blok opozicijo 71.150 glasov. Po uradnih po- datkih jc vlada dobila 60 odst. od vsega šlovvla oddanih glasov. Za vlado, odoosro /.a demokrati in vladnimi zemljedelci, pa jc dobil največ glasov Cankov, ki sc je postavil na čelo bolgarskega la-šizma. Od izidov teh volitev bo odvisna predstoječa preosnova vlade Nikolaja Mušanova. Zemljedelci Gičcva se še vedno upirajo vstopu v vlado, De-mokratičeski Sgovor Burova in Molova pa bi v tem slučaju izstopil iz vlade in siktišal povzročiti razpust sobranja ter zahtevati razpi« novih volitev. Dunajska Bremenska napoved: Milo vreme bo trajalo dalje, sveži zapadni vetrovi, večinoma bo oblačno. V predgorju Alp na posameznih krajih lahne padavine. Boji na mandžurski meji Moskva, 19. fobr. k. Danes je tukaj vzbudila silno vznemirjenje vest, da je prišlo do prvih spopadov nit mandžursko-ruski meji med ruskimi in japonskimi četami. Borba je trajala dve uri. Sovjetski general Bliicher je z letalom odpotoval v Harbin. Med Japonsko in USA Washington, 19. febr. p. Novi japonski poslanik v Washingtonu jo danes dal časnikarjem izjavo, v knteri jo dejal med drugim, du bosta .laponska in Amerika lnliko živeli v prijateljskih odnošajih. Zlasti jo povdaril, tla so znatno in normalno trgovsko zveze obeh držav iir da je Japonska vse svoje dolgove jilačala v redu. Glede gradbe vojnih ladij upa na sporazum med obema državama. Končno Japouci ne uauteravujo začeti nobeno vojske z Rusijo, Časnikarji imajo 40 urni teden v - Ameriki II'ashlngton, 19. febr. tg. Predsednik Roosevelt je danes izdnl novo pragma/iko za časnikarje. Časnikarji, ki so uslužbeni pri listih t nad 70.000 dnevne naklade, dobijo po tem novem zakonu petdnevni delovni teden ali leden 40 delovnih ur. Kljukasti križ - obvezen znak Berlin 19. febr. k. Predsednik Hindenburg je izdal naredbo, s katero se hitlerjevski kljukasti križ uvaja kot obvezni državni grb poleg že obstoječega. Vsi državni urndniki in vojaštvo morajo nositi kljukasti križ na vidnem mestu. Največje letalo sveta Moskra, 19. febr. k. Aerohidrodinaniičui institut je danes dogotovil velikansko letalo, ki se bo imenovalo iMaksim Gorklj«. To je eden največjih aeroplnnov na svetu. Ima Š velikih motorjev in vozi s hitrostjo 300 km na uro. Širina kril je 02 metrov in dolžina letala '10 mclrov. Prostora ima za G0 potnikov. Na njem je posebna telefonska renlrala, kino in tiskarna, ki lahko natisne 10 lisoč izvodov na uro. Posadha ponesrečenega ledolomilca Moskva, 19 febr. p. Po najnovejših radiote-legrafičnih poročilih se je posrečilo rešiti jio-adki ruskega ledolomca na suho, kjer so si postavili dve j leseni baraki za prezlmovanje. Živil imajo nn rnz-jmlago samo za dva meseca in ravno zn toliko kuriva za razsvelljnvo. Vendar je kraj. kjer se naha-' jata baraki, zelo ugoden za jir.s!nnek lelal in pričakovati jc, da bodo v lepem vremenu letala lahko piistdla pred barakami. Pravičen zakon v — ČSR Praga, 19. febr. p. Vlada je danes predlo-žila zbornici nov zakon, s katerim se odlagajo vse eksekucijc in konkur/i kmetov do konca I. 1931. Ravno tako sc ustavijo vse cks-Uueije in koiikurzi brezposelnim do konca I. 1931. Zbližanje med Nemčijo in ČSR Leipzig, 19. IVbr. b. Saški ministrski predsednik von Killinger je sprejel včeraj v Drcsdeiiu dr. Brzezinskegn, Češkoslovaškega konzula v Leipzigu in mu podal izjavo, da so mestne oblasti pripravljene sodelovali s poljskim konzularnim predstavništvom v smeri poglobitve medsebojnih odno.-ov v duhu nemško-poljskega sporazuma, Doumergue dela hitto Pariz, 19. febr. p. Po krotkem presledku se je eejo francoskega parlamenta nadaljevala. S 4-40 proti M0 glasovom socinli.-lov in komunistov je bil sprejet zakon, jio kalerein lahko skupščina z enim samim glasovanjem izglasuje vse jiolrebne kredite za 1. 1984, ne da bi bilo treba glasovati za vsako postavko posebej. Pariz, 10. febr. TO. Parlament jc danes z vsemi glasovi proti socialistom in komunistom Sprejel zakon. s katerim se imenuje komisija 41 poslancev za preiskovanje vzrokov, ki so dovedli do tragičnih demonstracij dne 0. februarja. Komisija ima nadalje nalogo, da dožene (udi o=ebe.. ki nos'ijo neposredno odgovornost za prelivanje krvi. Socialisti so opore-i kali, da ta manifestacija ni bila miroljubna, ker je bilo na ulicah 150.000 ljudi, ki so demonstrirali proti vladi. Toda vladna večina je ostro prolesiiraht proti temu, tla bi sc dalo irpe vlada ljudem, ki so brez vsake odgovornosti streljali na narod. Nekoliko pozneje je tudi senat sprejel isti zakon in zakonski predlog, da se odstopi od' vseh interpelacij in vseli ne|x>trebnih govorov, da bo proračuu čimpreje pod streho. Nemški zlati zaklad pada Berlin, 19. febr. TG. Nocoj je nemška drž. banka žc v tretjič v zadnjih treh zaporednih tednih izdala poročilo, da je zlati zaklad, ki slu/i za kril jo nemškemu jiapirnatemu denarju, zopet znova in zelo resno jiadel tako globoko, tla danes no predstavlja več no zakonu predpisanega odstotka. Dno 15. fobr. je pndcl ла-klad za tO,4 točke. Češka krona Praga, 19. febr. p. Praška borza za devize jo danes začela normalno poslovali. Devizna kupčija je izkazovala le malo večji promet kot normalno. Na današnji borzi je notiral Berlin 956. dočim bi jio novi pariteti moral nolirali okoli 9(53.60. Dunaj je notiral 469.90 (po pariteti 463.80). Nadalje je v Curihu notirnla češkoslovaška krona 15.27, dane* pa je zopet začela po preteku enega tedna notirati, in sicer na podlagi 12.85. Drugače v češkoslovaškem gospodarstvu ni bilo zabeležiti nobenih večjih per-turbacij. Na Dunajn je Češkoslovaška krona noti-rala 17.15 deuar, deviza pa 17.39. Pivovarshi kartel Novi Sati, 19. febr. m. Glavni proizvajalci piva v naši državi Ign.iat Rnjloni, Gjorgje Weifert in rlr. Gedeon Gjnuirierski so se spo-! razumeli gledo razdelilvo interesnih sfer zri I prodajo pivn. Dosedanje cono ostanejo nc-I .spremenjene. Slovenska katoliška akad. mladina proslavlja Pija XI. Nedeljska slovesnost v Ljublj Ljubljana, 19. tebruarja. Včerajšnjo nedeljo je slovenska katoliška akademska mladina posvetila proslavi obletnice kronanja papeža Pija XI. Proslava se je izvršila na veličasten, dostojanstven način ter je ponovno dokazala vso udanost, ki jo gojita naša akademsku mladina in slovenski narod do Petrove skale in njenega varuha, sedanjega sv. očeta V stolnici je bila dopoldne pontifiikalna sveta maša, ki so se je v obilnem številu udeležili akademska mladina, akademske starešine, vse katoli ške organizacije in ljubljansko prebivalstvo, tako da je bila stolnica polna. Pred slovesno službo božjo je imel škof dr. Rozman globoko zasnovan cerkveni govor, ki je napravil na zbrane vernike močen vtis. Snoči je bila v veliki unionski dvorani slovesna akademija. Unionska dvorana je bila polna, polne so bile tudi galerije. Razveseljiva je bila zlasti udeležba mladine, pretežno pa so bili navzočni moški. Ko je prišel škof dr. R o ž m a n s spremstvom, je vsa dvorana navdušeno pozdravila priljubljenega nadpastirja. Med navzočnimi smo opazili mnogo duhovščine in uglednih katoliških javnih delavcev. Cand. iur. C as ar je s prisrčnim govorom pozdravil najprej škofa, nato pa vse občinstvo, zlasti pa še mladino, ki je letos že drugič priredila v Ljubljani manifestacijo slovenske katoliški; misli. Pevski zbor bogoslovcev je nato zapel »Tu es Petrusc. Veličina papešlva Iz govora dr. Mihe Kreka Predsednik Katoliške akcije dr. Miha Krek je imel nato krasen, idejno izklesan govor, v katerem je v glavnem poudarjal: Nam katoličanom ni treba ponavljati besedi, s katerimi je dal Jezus apostolu Petru dolžnost in čast poglavarja edino zveličavne katoliške Cerkve. Živo verujem, da smo po volji Odrešenikovi z njim združeni le, če je Peter naš pastir iu mi člani njegove črede, ker je le Peter prejel ključe nebeškega kraljestva iz rok Zveličarja, Ustanovitelja samega. Pa je Peter umrl na križu iu je za njim 38 njegovih naslednikov izdihnilo v mučeništvu. V življenju in nehanju tega ubogega sveta se je ob vsakem času na svojstven način izpolnjevala tudi nad Petrovimi nasledniki Kristusova prerokba: »Preganjali Vas bodo.« \ Današnji čas v razmerju do Petrovega stola ni boljši, ampak pogubnejši in zahrbtnejši Zato je pri vsej naši trdni veri in povezanosti s Kristusovo cerkvijo potrebno, da ob obletnicah slovesnih dogodkov na Petrovem stolu skušamo obuditi kolikor inožno resnično sliko neizmerne dobrote in vrednosti, ki nam je je Bog dal s tem, da nam je pustil vidnega svojega namestnika na zemlji. Dnevno življenje namreč to sliko pači in za-brisuje, nastavlja nam skušnjave ter izpodkopuje živo prepričanje. Za slabe zemeljske oči in plehko »poznanje \je bilo lahko govoriti o veličini papešlva 'takrat, ko je Cerkev zmagala v poganskem rimskem 'cesarstvu, ko so kesneje papeži delili poglavarjem vladarska 'iezla iu mazilih vladarske glave, v srednjem veku1, ko je Rim odločal v mednarodnih .-porih in pravdah, ko je pape.ž zmagal nad polume-eecem, ko je ves civilizirani svet klečal iu klonil pred zapovedujočo besedo in odločujočo roko papeža, poglavarja katoliške Cerkve. Po pojmovanju sveta pa večji del zgodovine devetnajstih stoletij papeštva ni v skladu z veliča-stvom vrhovnega poglavarja Cerkve. Zgodovina je prepletena s trnjem ponižanja, preganjanja in trpljenja, z usodo sramotenja in zaničevanja. Tudi v današnji razklanosti in zmedi vseh pojmov, ko je dvom nad vsem naša dnevna dušna hrana, v tej slabokrvnosti srčne in umske kulture smo tudi mi v vrtincih divjih izkušnjav. Dan za dnem na lastnem telesu in v neposredni okolici doživljamo pojave navidezne nemoči iu onemoglosti naslednika Kristusovega in njegove Cerkve. Pa nam — le priznajmo — za naše brate srce krvavi, ko jim razmere celo slovensko molitev jemljejo. Gnjev se naai dviga, ko vidimo izginjati prelepe pridobitve katoliške kulture in vzgoje pod satanskim zobom sedanjega časa. V teh razmerah okoli nas sika izkušnjava: kaj zmore vaš poglavar, kje je njegova oblast, kolika je njegova moč, kje je zaslomba vaša, vi verni katoliški Slovenci? To razpoloženje danaSujega časa, naše družbe, podvojeno zahteva, da ne zanemarimo nauku o pa-peštvu, da obujamo svojo vero vanj, jo utrjujemo in utemeljujemt). Da izpopolnjujemo svoje znanje in poznanje papeštva. Le to in edino to naše prizadevanje pomeni uspešen boj proti dvomom in pomislekom današnjega dne. Nauk je ta: V papešlvu imamo katoličani centralno silo, ki vlada in vodi vse versko in cerkveno življenje. V papežu imamo edinega delivca milosti, posebno vidno vez z Bogom samim. Edinega in njega samega razlagalca in ohranjevalca prave resnice. V njem je najvišja avtoriteta, ki jo je postavil Bog sam. On je oblast, ki se ji vsi klanjajo. Vemo, da ima svoj izvor v Bogu. Vedno znova nam izpričuje, da cerkveni vladar ni vladar iz oblasti-željnosii, ampak v ponižnem prevzemanju in izvrševanju najvišje dolžnosti, vladar, ki dan za dnem kleči, moli in prosi za nas. To prepričanje, v veri ustanovljeno, v dogmi potrjeno, nam tudi življenje in zgodovina devetnajstih stoletij izpričuje in dokazuje kot edino upravičeno in pravo. Papeštvo je skozi devetnajst sto let ostalo neiz-preinenjeno. Od Petra do Pija XI. je papeška oblast ostala ista. Ni je izprememl razvoj, ne obseg cerkvenih teritorijev, ne Število vernikov, ne svetni položaj nosilcev papeške časti, ne njihova osebna inteligenca in kvaliteta. Papeštvo je ostalo tudi ne-izpremenjeno po obliki, dasi so se izpreminjale med tem vse oblasti in vodstva svetnih človeških družb. Devetnajst stoletij je papeštvo ueoniajana skala. Poedine papeže so križali, v inorje metali, morili, zapirali, pregnali, zasmehovali in poniževali, toda papeška tiara je ostala. Podrl se je v pozabo rimski imperij, izginila je v muzej grška kultura, razpadlo je rimsko-gerniansko in vzhodno-rimsko cesarstvo. Izumrli so brez sledu rodovi, ki so ee ob preseljevanju zaletavali v Rim, papeštvo pa je ostalo. Padali so prestoli, izginjale so vladarske hiSe, umirale so vojske, papeštvo pu je ostalo. Nn-poleon, največji genij svojega časa, je dosegel tudi to, da je zaprtega papeža odpeljal v ujetništvo. A zgodilo se je, da se je vrnil papež mučenik ob zvo-nenju zvonov vsega sveta popolnoma svoboden in nezlomljen v Vatikan, med tem ko je nasprotno Napoleon na otoku Sv. Helene kot jetnik umri v aru premišljevanju revnosti in minljivosti svojih velikanskih podvzetij. Pupeštvo je čuvar resnice, voditelj ČloveStva po edino pravih verskih potih in moralnih načelih. V čuvanju resnice je papeštvo raje žrtvovalo milijone vernikov, cele dižave iu dežele odpadnikov, cela desetletja in stoletja strašnih bojev, kakor da bi dalo le na videz kak znak popuščanja od edine in samo ene resnice. Največje udarce je preživelo papeštvo vsled notranjih verskih bojev, a vzdržavalo je avtoriteto edinega učenika in sodnika o pravilnosti Kristusovega nauka, od Klementa, ki je prvi ukazal Korinčanoni, preko vseli cerkvenih svetovnih koncilov do ustanovitve in slovesne proglasitve dogme o nezmotljivosti papeža kot vrhovnega cerkvenega poglavarja. Ta silen organizem nima ovir v raznih kulturah, različnih jezikih, pestrosti narodnosti in buj-nosti navad, ne v stanovskih in ne v socialnih raz-•likah. Ta organizem je enako prilagodljiv antiki kot srednjemu veku, kot novemu času. Nad vsemi in z vsemi je. Pri tej priliki pač razumemo protestantskega generala Moltkeja, ki je dejal. »Vendar boino morali še vsi postati katoličani, ker takega poveljnika kot tam, nimajo nikjer.« Papeštvo je največji kulturni činitelj. Pod njegovim vodstvom je katoliška Cerkev gonila sirovo-sti barbarstva, ona je proklela suženjstvo, ona vpo-stavila čast in dostojanstvo žene, dala družini njeno svetost, avtoriteti njeno pravo vrednost in spoštovanje, državi temelj njenih pravic, znanstvenemu napredku in umetnostnemu ustvarjanju veliki smisel lepote. Papeštvo predstavlja silno borbo za svobodo vesti in mišljenja, za čast in dostojanstvo človeku, zu svoboden razvoj človekove osebnosti. Papeštvo ni zapadlo niti cezaropapizmu niti pokrajinskemu, niti nacionalnemu ali kakršnemkoli drugemu po-hlepju ali pristranosti. Papeštvo zbira katoličane v pestri družbi Kristusovih udov, ki naj v skupni Cerkvi vsak iz svojih lastnosti, svojih posebnosti, svojimi sredstvi in na svoj način, s svojimi čustvi in po svojih sposobnostih služi idealnemu človeškemu bratstvu na zemlji in dosega svoj večni cilj. Papeštvo res da ne more nič zalo, če so se mirovni dogovori sklepali brez njega in preko njega, brez spoštovanja načel, ki jih je Benedikt XV. oznanil. Papeštvo proti razmeram, ki so nastale po teh dogovorih, pri številnih narodnih manjšinah, srtoji res da pogosto brez sredstev in moči napram fizičnim silam, ki krivico delajo. A prst Petrovega naslednika kaže tudi tem, zatiranim in zatiralcem, v nebo in ponavlja neizpremenljivi nauk Kristusove Cerkve o božji pravičnosti in neskončni modrosti. ki bo tudi usodo teh tlačenih, ko bodo dnevi dopolnjeni, vodila k zadoščenju. Ob smrti Benedikta XV. je rekel naš zunanji minister dr. Niačič: >Papež je v vojnem času storil neprecenljivih dobrot srbskemu narodu. Kdor bi hotel razumeti vso veličino lega dela, bi moral preživeti tisti čas, ko smo'zapuščali našo rodno grudo.« Kakor ta naš državnik, so govorili vsi pošteni predstavniki narodov in držav o jiapeštvu in poedinih papežih v vseh dobah novega zakona. Veliki obelisk v turškem Carigradu je vidna priča, da dobrotvor-nosl papeža ne pozna meja in razlik med verami in narodnostmi, da nima nobenih sebičnih in taktičnih smotrov, ampak je v resnici zgolj največji in najvišji zgled prve zapovedi ljubezni do Boga in do človeka. Veličastna je dobrodelnost papeštva kakor more biti le veličastno delo božje ustanove. Program papešlva je krščanski življenjski program: V enciklikah ga imamo. Ta program vsebuje združeuje vseh energij in blagoslova krščanstva z vsemi silami in željami človeške narave. Obsega vse, kar more biti predmet plemenitega stremljenja. Gorečnost sv. Katarine Sijenske bi moral imeti, da bi vsaj medlo naslikal veličaslvo papešlva, pravi kardinal Micara. Ce se visokemu cerkvenemu dostojanstveniku tako godi, kako naj mi v teh minutah zajamemo ves sijaj, vso toplino, vso globino in vso vsebino veličaslva, ki ga je Bog po svoji previdnosti zbral ob prestolu svojega namestnika na zemlji. A toliko nam je že pri leni skromnem | premišljevanju jasno, da za katoliške Slovence ni mesta drugje ko v notranji slogi in trdni skupnosti s Petrovo cerkvijo. Le v tej veličastni, svetovni verski združenoeti Kristusovih bratov imamo tudi ini jamstvo svojega narodnega obstanka in kulturnega napredka. Tu smo varni, tu je resnica, tu je j vir življenja. Jezus Bog sam nam je porok. On je Petru obljubil: Jaz sem molil zate, da Tvoja vera ne bo omagala. j Govor dr. K r e k a je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Za tem je pevski zbor bogoslovcev zpel papeško himno v slovenskem jeziku. G. Jan 1 r m 1 e r je v slovaškem jeziku izrekel pozdrave slovaške katoliške mladine. Njegove bratske besede je dvorana sprejela z dolgim odobravanjem. Prav tako so bile prisrčno sprejete tudi pozdravne besede, ki jih je v imenu zagrebške slovenske katoliške mladine izrekel predsednik tamkajšnje »Danice« akademik Karlo S e k u 1 e c. Papež Pij XI. Iz govora akademika Savelija 0 papežu Piju XI. je nato predaval akademik Julij Saveli. Navajal je med drugim naslednje: Ko danes obhajamo obletnico njegovega kronanja, pač vsakdo misli na ogromno delo, ki ga je današnji sv. oče že storil v izvrševanju svoje pastirske službe. Na povratku s kronanja (12. febr 1922) je v imenu sv. kolegija pozdravil sv. očela kardinal Va-nutelli s prisrčno željo zn srečno in uspešno življenjsko pot vnaprej. In takrat je Pij XI. izrekel pomembne besede: »Svetu je treba vrniti mir, mir obdržati in ga do konca izvesti.« In ludi apeliral In dela! Papeštvo in mir, katolicizem in mir so nerazdeljivi. Mir ima v papešlvu svojega naravnega zaveznika. Mir v svetu ogrožajo fizične sile, a brani ga princip pravice in resnice, branijo gu moralne vrednote. S temi vrednotami je Cerkev profesionalni rojeni, od Bogu poslani propovednik in zaščitnik. Papešlvo je faktor miru. Tu je razlog, da mi katoliki mir ljubimo, to je razlog, du bomo mi vedno in povsod poborniki miru in sporazuma! Glavna naloga naše dobe je KA. Tega se sveti oče jasno zaveda. Zato piše v svoji prvi encikliki: »Pričakujemo, da bodo vsi dobroiuisleii pri tem pomagali in se obračamo predvsem nn vas, častiti bratje, ki vas je Kristus sam poklical, ko nam je on sam, naš voditelj in naša glava, poveril skrb za svojo čredo.« Bistveni namen te akcije je, napolnili srca z odkritosrčno Kristusovo ljubeznijo, upoštevajoč vse potrebe vseh stanov, časa in državno cerkvenih odnošajev. Tn akcija ni le religiji in Cer kvi v uriu. ampak tudi državi in socialnemu življe- V. ч •IUOEFA- k. d.. z.|«i>. Cw<> И. OjUi k reji«'- ^ S. kr. «7 od Ift L 1934. nju. Zuto smo poudarili, da spada KA brez dvoinn h krščunskemu življenju in je pruv tako dušno pastirska skrb. Velik pomen KA po zamisli sv. očeta je interpretiral ob 6. obletnici kronanja Nj. Svetosti kardinal dr. Faulhuber. 24. marca 1924 je podal Pij XI. še enkrut smisel in namen K A v enem samem stavku: »K A pomeni, delali po volji Jezusa Kristusa iu v duhu cerkvenih postav za popolao krščanstvo.« Papež izvaja svojo najvišjo oblast na najrazličnejše načine. Eden od teh je ta, da pošilju svoje apostolske okrožnice, bodisi vsemu človeštvu (uibi et orbi), ali pa samo posameznim cerkvam in njih predstojnikom. — Povodi za take okrožnice so naj-i različnejši. Zdi se mi, da je potrebno, da predvsem i omenim vsaj najvažnejše okrožnice sedanjega svetega očela, saj ravno iz njih moremo razbrati vso veličino in dostojanstvo sedanjega Petrovega naslednika. Papeževe okrožnice so dragocen zaklad, polne resnice in izkušnje. V zmedi in negotovosti miših dni so njegov« opomini rešitev za človeštvo. Njegove okrožnice nudijo uspešna sredstva za izboljšanje žalostnih družabnih in gospodarskih razmer. Pokličimo si v spomin samo znamenito okrožnico »Quadragesimo anno«. S čudovito jasnim spoznanjem daje navodila, kako ustvariti pogoje za srečno in mirno sožitje stanov, narodov in držav. — Knko odločno zveni druga njegova okrožnica o vzgoji mladine. Sv. oče neumorno in plemenito misli. Mi pa? ne moremo sv. očetu lepše čestitali k jubileju, ko da mu obljubimo pomoč v vseh njegovih široko-poteznih opravilih, poinoč brez počitka in ne računajoč na plačilo z zemeljskimi dobrinami. Sledil je posrečen vatikanski film. Odobravanje so žele vse točke sporeda. Vso lepo uspelo svečanost je zaključila himna »Povsod Boga«, ki jo je pela vsa dvorana. Na ljubljansko katoliško občinstvo je snočnja proslava te pomembne katoliške obletnice napravila mogočen vtis in ga v njegovi vdanosti do sv. Cerkve in ljubezni do nuslednika sv. Petra le še podkrepila Napete razmere v vevški papirnici Storite vse, da pride do sporazuma in da se delavstvu ugode upravičene zahteve! dobiček, a delavsitvo pri tem trpii pomanjikanje. Potem naj se gleda na to, da. posamezni delovodje in mojstri ne bodo delavstva pošiljali domov, kadar se njim zdi, ker je dela kljub temu dovolj s čiščenjem strojev, ki so radi p»rctiranega varčevanja zanemarjeni, radi česar so lažje mogoče požarne katastrofe ter je življenj,sika varnost delavstva ogrožena: 5. najodločneje zahtevamo, da se Štibriču Francu povrne škoda v iznosu 1400 Din, katere je utrpel zaradi nepotrebne premestitve k slabše plačanemu delu. To zahtevamo zato, ker je Stibrič po izjavi ravnatelja popolnoma nedolžen. — V 6. resoluciji zahteva delavstvo, da bi podrejen organ tovarne ne smel feldvebelsko ravnati ž njim. 7. Delavstvo najodločneje zahteva, da se ta resolucija upošteva in izjavlja, da stoji za svojimi zaupniki v enotni fronti ter jih bo ščitilo z vsemi razpoložljivimi sredstvi pred morebitnimi preganjanji. Sedaj si lahko vsak napravi sam sodbo. Pri celi stvari se nam zdi postopanje obratnega ravnateljstva nerazumljivo. Saj je bila vloga sestavljena v zakonsko predpisanem postopku in tudi predpisano izročena, ni p»reostra, ni žaljiva, ne vsebuje nikakih točk, ki bi se občutno dotikal« finančne strani podjetja, temveč same take zadeve, ki — ako se urede — bodo delavstvu in j>odjetju v enako korist. V dirugi vrsti je treba poudariti tudi to, da imamo zaikon o zaščiti delavstva, uredbo o delavskih zaupnik i h itd, V vseh teh in stremljenju oblasti pride vedno in povsod do izraza zahteva po mirnih poravnavah in harmoniji p>o obratih. Ko pa delavstvo hoče in sledi odredbam in zakonu, je pa bob v steno. Ako se lok le prehudo napenija, je nevarnost, da poči. Bolj ko bo delavec zadovoljen, več bo imelo koristi tudi njegovo delo in s tem tudi podjetje. Delavstvo je svoje povedalo, sedaj je vrs-la na podjetju, da tudi ono pokaže vsaj tisto malo volje, kolikor j« je potreba, saj veliko je ni treba piri teh malenkostnih zahtevah. Vevče, 18. februarja. Sredi januarja že so novoizvoljeni obratni zaupniki na svoji prvi seji razmotrivali o raznih ne-dostatkih v obratu Vevče in takoj tudi sestavili j>otrebno predmetno vlogo na obratno ravnateljstvo, ki je bila takoj tudi oddana in sicer 22. januarja 1934, Obratno ravnateljstvo je pa imenovano vlogo kratkomalo zavrnilo, češ, da je vloga preveč oblastno sestavljena. Vsebina imenovane vloge pa je ta: 1. Poveča naj se (kar je bilo že lani obljubljeno) baraka za shrambo koles, ker je sedaj najbolj primeren čas radi malega števila shranjenih koles. Obenem naj se naredi primeren lokal za sestanke obratnih zaupnikov, ker po enem letu obljubljenega pirostora v tovarniški koloniji Se danes nimamo. ProstOT obratnim zaupnikom določa člen 16 delovnega reda. 2. V vratarski loži naj se tista zapora odpravi, ker je zelo nepraktična in morajo t-isti, ki ostanejo med opoldanskim odmorom v obratu, ler t i pod njo nazaj, potem ko oddajo svoje karte vratarju. 3. Ker podjetje še vedno ne obratuje v polnem obsegu ter s tem delavstvo izgubi mnogo delovnih dni, se opaža, da neka-teri delovodje zelo pristransko razdeljujejo delo. Prosimo, naj bi obratno vodstvo dalo vsem delovodjem nalog, naj oni pri razdeljevanju dela postopajo pravično, ter naj po potrebi v tem oziru delajo v sporazumu z obratnimi zaupniki dotičnih oddelkov. 4. Odbor obratnih zaupnikov je sklenil, da bodo odslej naprej v malih zadevah, tičočih se specialno samo določenih oddelkov, zastopali posamezne oddelke zaupniki po sledečem razporedu (naveden razpored). Kar se pa tiče važnejših zadev, pa zastopa vse delavstvo starešina ali celokupni zbor obratnih zaupnikov. 5. V zadevi Štibrič Franc naj se obratno vodstvo končno odloči ter prosimo za jasno stališče podjetja glede te zadeve. Če je Šlibrič kriv, je s tem, kar časa je že premeščen v Vevče k slabše plačanemu delu, dovolj zadostil svoji krivdi. Ima osemčlansko družino itn mislimo, da mora biti za toliko želodcev že precejšen zaslužek, da jih nasiti. Naj bi se ccnjeni naslov pri svoji odločitvi tudi na to oziral. O gori naveuenih točkah želimo razgovor v najkrajšem času. K razgovoru naj ec povabi celokupni odbor obratnih zaupnikov. Kakor je razvidno, vdoga ni ne preostra nc žaljiva, pač pa se zdi, da tiči za tem grmom neke posebne vrste zajec, kar se bo s časom itaik pokazalo Omeniamo, da so se na to zavrnitev obratni zaupniki pritožili na kr. inšpekcijo dela v Ljubljani, katera je po dobljenih informacijah baje že tudi posredovala. Ker pa le ni pravega odiziva, nedostatki, navedeni v vlogi, pa niso od včeraj ali od datuma vloge, pač pa žc od poprej, zato je razumljivo, da je delavstvo nestrpno in hoče, da se zadeva enkrat uredi. Tako je tudi prišlo do tako rekoč spontanega sestanka papirniškega delavstva, ki je bil danes dopoldne ob velikanskem zanimanju in trd-j ni odločnosti, dovesti zadevo do kraja. Na sestanku je bila sprejeta tozadevna resolucija, ki bo jutri izročena obratnemu ravnateljstvu, in na katero so obratni zaupniki vezani. Resolucija se glasi: 1. Delavstvo najodločneje protestira proti ravnanju ravnatelja Jahna, kateri je odklonil razgovor z obratnimi zaupniki, češ. da vloga z dne 22. januarja ni bila pisana v obliki prošnje; 2. delavstvo poudarja,- naj se njihovi obratni zaupniki smatrajo za zakonite zastopnike ter ne dopusti, da bi se poniževali s tem, da sc silijo prosjačiti okoli zastopnikov podjetia; 3. zahtevamo, da podjetje takoi pristopi k razgovorom s celokupnim zaupniškim zborom o v«eh točkah ziavrnjene spomenice; 4. zahtevamo, da podjetje že vendar prične redno obratovali in nai za t« preskrbi potrebna naročila, če pa »e to kljub prizadevanju podjetja ne da doseči, naj se pa zaposli pri zmanjšanem obratovanin čim ve? delavstva, ker n-ikako-г ne gr« vsej naši državi, krojaški obrt je že znan vsakemu Ljubljančanu, sodurji v Tacnu so mojstri v svoji i stroki. Pa tudi kovinurji so na prvem mestu. In koliko je še drugih obrto^. kuterih izvrstna in cenenu dela bo videti nn rnzslnvi. Odbor podružnice Jugoslovanskih obrtnikov 1н> stori! vse, da nokuže piosctnikom razstave napredek šentviških obrtnikov, ki luliko konkurirajo z enukimi tujimi izdelki. ш^^^тшштшшишшшшапвшшшва/шшаашшштшвшштт — Pri ndehclelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani .Insofme« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitka Liublianshe vest! t Težave z ljubljanskim tramvajem Zadnje vesti: ~~ Giornale d'Hali a: „Pustite Avstrijo v mirul" Ostro svarilo na naslov Nemčije - Grožnja z direktno akcijo Rim, 19. febr. TG. Jutri izide v »Giornale ( d'Italia« članek, ki svati z ostrostjo, kakor i« do sedaj v italijanskem tonu ne poznamo, nemiko vlado, naj vendar pusti Avstrijo pri miru. člankar, ki brez dvoma govori po navodilih italijanskega zunanjega ministrstva, izjavlja, da predstavlja skupna irancosko-anglciko-italijanska izjava za neodvisnost Avstrije resno svarilo ob dvanajsti uri, ker odpira možnost za direktno akcijo, ako bi ta bila potrebna, da se neodvisnost Avstrije ohrani. Za »Giornale d'Italia« ni več nobenega dvoma, da je gibanje narodnega socializma, ki je izbruhnilo s taklno silo v Avstriji, podpirano neposredno od nemške vlade in da so krogle, ki ubijajo Avstrijce, brez dvoma nemškega Izvora. Italija želi, da bi prišlo do pravične revizije mirovnih pogodb, toda to nikakor ne pomeni, na) si Žalovanje Belgije Bruselj, 19. lebr. TG. Nepregledne vrste mno-Eic, -ki jih tukajšnji policijski organi računajo na stotisoče, so stali z odkritimi glavami na obeh straneh ceste, ki vodi iz kraljeve palače v Bru-dju, proti gradu Laeken, kamor so nocoj prepe-jali truplo kralja Alberta, Truplo je ležalo na opovski lafeti in je bilo pogrnjeno z belgijsko tro-jojnico. Za krsto jc korakala kraljeva družina. Za ijo ogromna množica bivših bojevnikor s svojimi ■astavami. Za bojevniki so korakale nepregledne frste zastopnikov delavstva iz rudarskih in industrijskih krajev z delegati kmetske zveze, ki so >rišli iz vseh večjih krajev Belgije. Tudi mladin-ika društva so bila menda polnoštevilno zastopala. Ko so vozili kraljevo truplo med gostim Spa-irjem preprostega ljudstva se je opazilo, kako >d skupine do skupine duhovniki molijo za rajnega, na katere zbrano ljudstvo odgovarja z globoko pobožnostjo. Poljska ohrani zlato valuto Vnrinvn, 19. febr. lir. Z ozirom nn lo. da je češkoslovaška vlada znižala vrednost češkoslovaške *rone, je poljski finančni minister Zavacki danes izjavil, da Poljska temu zgledu ne bo sledila. Bilanca poljske zunanje trgovine in višina cen v notranjosti države so tako ugodne, da Poljska lahko vzlraja pri .svoji dosedanji zlali podlagi, ki je pod nobenim pogojeni ne bo opustila. Lansko jesen se je v javnosti doznalo za ime nekena Jarosluva Risyja, ki pa je aretirala mariborska policija radi prevare ter oddala sodišču. V drugo se je čulo o njeni ob priliki sodne razprave pred okrožnim senatom, na kateri je bil Rlsy radi prevar na škodo šeslili mariborskih trgovcev, ki jih je opeharil za skupno KO.OOO Din, obsojen na poldrugo leto ječo. Risy se je proti obsodbi pritožil, češ da je nedolžen. Priziv pa še ni bil rešen, ko se je zvedelo za druge njegove prevare, ki ga postavljajo v čisto drugo luč ter dokazujejo, da .ie znal na široko razplesti mrežo, v katero je polovil nestevilno žrtev. Iz prijav, ki jili sedaj dobiva mariborsko okrožno sodišče od vseh strani, je razvidno, da imajo v zaporih velikopoteznega sleparja, ki se je znal vtihotapiti v naše najvišje gospodarske kroge ter si pridobiti njihovo zaupanje z lažnim predstavljanjem. Risy se je predstavljal za prijatelja raznih ministrov iu visokih fukcijonnrjev ter obelal uspešno izvedbo vseh mogočih intervencij. Tako jc □ Emigranti iz Avstrije. V nedeljo je dospelo v Maribor i/, dravske doline zopet avstrijskih beguncev, tako da je število v Mariboru bivajočih emigrantov narastlo na 12. Tudi tu petorica je iz voitsberških revirjev, kakor sedmorica, o kateri smo poročali v včerajšnjem »Ponedel jskem Slovencu«. Pripovedujejo, da se je zelo veliko beguncev obrnilo proli jugoslovanski meji, toda na avstrijski strani jo sedaj meja že tako zastražena, da je vsak prehod tvegan. Naši obmejni organi so jim dovolili prehod brez vsega ter so jim v vsakem oziru šli lia roko. Tudi ti begunci ostanejo v Mariboru. U Razprava se ne bo vršila. Za danes dopoldne ob 0. uri je bila razpisana obnovitvena razprava proti zasebnemu uradniku Edvardu Sesslerju, za katero je vladalo v Mariboru umevno zanimanje. Razprava pa se jc včeraj preložila, □ Električni aparat za omamljenje drobnico v klavnici so svoječasno zahtevali mesarji potom svoje organizacije ter jim ga je vodstvo obljubilo. Aparata pa doslej še vedno ni v klavnici, dasl bi bil baš sedaj v zimi, ko je frekvenca mnogo večja, nujno potreben. □ Vse bi rado postalo pristojno v mesto. Nenavadno število prošenj za podelitev pristojnosti v mariborsko mestno občino dobiva sedaj magistrat. Ljudje, ki že desetletja stanujejo v mestu ter so niso preje zmenili za pristojnost, sedaj kar naenkrat navaljujejo, da se jim prizma pravica mariborskega meščana. □ Sreča v nesreči. Z radvanjskih ribnikov so celo zimo odvažali led, sedaj pa so z odvozom prenehuli ter se je napravila na vodi nova ledena skorja, ki jo je skušala v nedeljo mladina izrabiti zu drsanje. Led pa .ie še prelenak ter so je udri pod noganti drsalcev. Troje od njih so je znašlo v vodi — l>a k sreči na onem koncu ribnika, kjer je globina neznatna. Udrli so se samo do pasu ter so jih tovariši lahko spravili nu breg. П Ureditev promenade tia Aleksandrovi. V načrtu letošnjih javnih del je tudi končna ureditev Aleksandrove ceste, ki se jo pričela že izvajati z odstranitvijo kostanjevega drevoreda med Prešernovo in Aleksandrovo. V nadnljnem načrtu je razširjenje in novo asfaltiranje obeli hodnikov, ni pa še nikjer predvidena končna ureditev promenadne poli med Cankarjevo in Trgom Svobode. 1'roine- , to Nemčija enkrat za vselej zapomni, da sme vsak : sam zase delati, kar mu pade v glavo ampak da se bo revizija izvršila s skupnimi sporazumnimi napori vseh držav na osnovi mednarodno priznanih načel pravičnosti. Revizija mirovnih pogodb ne pomeni ruienje evropske stavbe, ampak samo zmerne spremembe tam, k'er so spremembe potrebne in upravičene. Italija nikakor nima namena, odpovedati se dolžnostim in ugodnostim, ki jih je kot evropska velesila sprejela. Med te dolžnosti in odgovornosti pa spada v prvi vrsti čuvanje avstriiske neodvisnosti. Spričo dejstva, da je italijanski tisk popolnoma pod nadzorstvom vladne cenzure, je umevno, ako politični krogi smatrajo, da je v G ornale d.Italia« izjavil svoje stališče glede Avstrije Mussolini. Esser pred sodiščem Koln, 19. febr. TG. Danes se je zagovarjal pred tukajšnjim kriminalnim sodiščem biv&i podpredsednik nemškega državnega zbora in poslanec cenlruma Thomas Esser, ki je s še tremi drugimi obtoženci obtožen, da je slabo upravljal denar tukajšnje obrtne zbornice v 1, 1924, ni izplačeval uradnikom plače in dovolil, da se je denarno in blagovno premoženje te zbornice zapravilo na protizakonit način. Proces bo trajal bržkone več tednov. Za njega vlada v vseh krogih največje zanimanje. Drobne vesli Dunaj, 19. febr. p. Pred dunajskim izrednim sodiščem je stal tudi urednik češkega socialnolc-mokratskega glasila na Dunaju, »Videnske deinic-kc listi«, toda kasneje so ga izpustili iz zapora. Madeira, 19. febr. p. Na otoku Madeiri je danes divjal strahovit vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Več parnikov je zelo poškodovanih, dva sta se pa potopila. Nadalje pogrešajo več ribiških | ladij, o katerih ni nobenega sledu. Newyork, 19. p. Zvezna vlada jc trdno odločena streti odpor, ki ga stavljajo posamezne občine n;enemu obnovitvenemu delu. Energično sc -bo postopalo proti njim in bodo nekatere uprave irazpuičine ter razpisane nove volitve. nekemu ljubljanskemu pekovskemu mojstru obetal naslov »dvornega dobavitelja«, za kar i je slednji plačal lepo svoto 47.500 Din, na »naslov« j>a še danes čaka zaman. Od nekoga tekstilnega tovarnarja v Mariboru je izma-mil 70.000 Din itd. — lista njegovih žrtev je dolgo in se še vedno bolj izpopolnjuje. Tudi iz Hrvatskega, zlasti iz okolice Siska že prihajajo nove prijave. Razve n onili GO jnrjev, radi katerih je bil že obsojen, je narastla celokupna svota, za katero je opeharil laliko-verneže, nad 300.000 Din, pričakovati pa je, da sc bo še lepše zaokrožila navzgor. Veliko-poteznost njegovih prevar svedoči to, da je imel celo lastne agente^ ki jih jc za njihove informacije dobro plačal. Kakor kak Sta-visky je_ uniel samo s svojim nastopom prepričati žrtve, da so mu verjele brez vsakih drugih dokazov. Proti Risyju se bo izvršila sedaj ponovna preiskava ter .pride še enkrat na zatožno klop. Verjetno je, da se bo tudi i število zapornih let primerno zaokrožilo na-I vzgor. nada bi se morala i>o Devovetn načrtu urediti že lani, ni pa se posrečilo dobiti kredita za tn dela iz kaldrminskega fonda. Bati se je, da bo tudi še letos in v bodoče ostala končna ureditev promenade le na papirju, Za preureditev je predvidena znatna svota v iznosu pol milijona dinarjev, ki jo bo pn treba žrtvovati, če ne bo ostala celotna Alek-sndrova cesta kljub tlakovanju in asfaltiranju le torzo brez enotno linije. Celje ■Gr Blagoslovitev novega kapucinskega mo-slu in križa. V nedeljo ob 9 do|H>ldne je bil blagoslovljen novi kapucinski most in križ. Križ je stal na mostu že od leta 1855. Treba je bilo nabaviti novega, ker je bil prejšnji zaradi po-vodnji, ki ga je bila z mostom odnesla, precej poškodovan. Novi križ je napravil mizarski mojster g. Kari Golob iz Guberja; Corpus, ki je pa ostal star, jc na novo pozlatil in prenovil g. Miloš llohnjec. Prostovoljne darove za restavracijo križa je nabrala ga. Ivana Bergoč, vdova po sodn. pis. ravnatelju. Za vse darovalce so se opravile v nedeljo v farni in Marijini cerkvi svete maše. križ je lep in stoji sedaj na nasprotni strani ter gleda proti Savinjski dolini. •r Japonski dumping v Celju! Tvrdka Pšeničnik, Krnlja Petra cesta 5, prodaja od dne 15. do 28. t. m. po reklamni ceni moderno, terpe/tio, čisto volneno blago za daniske obleke meter po Din 21).— Št. Jernej Semenj, ki sc jc vršil pretekli čctrlck, je bil izredno doli r o obiskan. Tudi živine so prignali kmetje nenavadno velit,o, da je bil širni sejmski prostor skoraj poln. Kupčij pa jc bilo sklenjenih malo in šc tc največ med domačini. Pijansko društvo, za katerega obstoj smo zvedeli zadnji čas, je pretekle dni objavilo _ z društvenim pečatom opremljeno in pravilno kolkova-no — vabilo na svojo prireditev. Kako jc ta izpadla, nam nI znano, ker nismo sodelovali. Enako nam tudi ni znano, če je društvo registrovano in I kakšna pravila in cilje si jc začrtalo v svojem delovanju ... Umrla je gdč. Tončka Majzclj, ki je skoraij vso življcn'sko dobo — 40 let — pre-lvela v bolniški postelji. Mir io pokoj njeni Uu.šil Z ljubljanskim tramvajem je res križ. Nič ne bi človek rekel, naj ga vodijo, kakor hočejo, ko bi pri tem ne imelo sitnosti občinstvo in tudi uslužbenci. Pred nekaj časa smo grajali, da je bilo voznikom kar naenkrat strogo prepovedano zavirati z električno zavoro. Ne glede na trpljenje voznikov je bilo tako zaviranje nevarno prometu. No, in v teku enega tedna je imel ljubljanski tramvaj celo vrsto karambolov. In bilo bi iih še več, ko bi vestni vozniki ne bili riskirali. Da so preprečili vsaj smrtne nesreče, so vkljub prepovedi v zadnjem hipu zavrli z električno zavoro. In po celi seriji karambolov so sedaj vozniki zopet dobili dovoljenje, da smejo v primeru velike sile električno zavirati. S tem je zopet preklicano, kar je bilo pred enim tednom še stroga dolžnost. Čemu je bila preklicana naredba sploh poLrebna? Nekateri trde, da zaradi varčevanja s tokom. To.k bi se dal prihraniti na drug način. Drugi trde, da zato, ke» materijal novih voz ne prenese električnega zaviranja. Tudi to je težko verjeti, saj ,o novi vozovi dovolj dragi, da so lahko zgrajeni iz prvovrstnega materijala. Pa naj bo, kakor hoče, la zadeva je sedaj v redu. Ker nihče ni poslušal kritike javnosti, so morali karamboP dokazati, da so električne zavore za zaviranje in ne za parado. Ne da bi vodstvo javnost poprej količkaj obvestilo, je čez noč uvedlo na krožni progi tarifo, ki jc občinstvo silno razburila. Če na Ambroževem trgu sedeš v odmatski tramvaj in se ž njim brez presedanja pelješ do konca, plačaš 1.50 Din. Će si O Mestni župan na poln. V Belgrad je odpotoval mestni župan dr. Puc, da tudi sam intervenira pri finančnem ministru zaradi državnega prispevka za regulacijo Ljubljanice, pa tudi zaradi letošnjega mestnega proračuna. Kakor znano, se v prvi zadevi mudi že več dni v Belgradu mestni podžupan prof. Jarc. ki tudi ostane še nekaj dni tam. Gre predvsem za to, da se vnese postavka za Ljubljanico v redni državni proračun ali pa vsaj v proračun sklada za lajšanje brezposelnosti z javn. deli, hkrati pa skuša mestna občina doseči še to, naj država prislane na to, da bi se izvedla celotna regulacija Ljubljanice v najkrajšem času, to je v dveh letih, ker grozi na Barju stalna nevarnost visoke vode. O Kriza v bolnišnici. Prejeli smo: iNi resnica, 0 vodilnih osebnostih češkoslovaškega duhovnega življenja«. Predaval bo g. Božidar Borko. 1 Siškarjl. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Vas vabi k strokovi emu prednvanju. ki bo drevi ob pol 8. uri v šoli! Novi člani dobrodošlil se pa zmotil in na Ambroževem trgu sedeš v krož-ni tramvat, da se pelješ v Leonišcc ali bolnišnico, boš plačal 2 Din in pred Šarabonom boš moral še čakati na vodmatski voz, da te popelje tja doli. Včasih so se vozne tarife poprej javno obravnavale, ali pa vsaj ljudem naznanile. Seclaj pa kar diktat — cclo brez dekreta. To dela slabo kri in ljudje se zato tudi manj vozijo. Sploh je tramvajski promet skozi mesto tako gost kakor na dunajskem »ringu«. Razlika je le ta, da ljubljanski vozovi vozijo prazni. In vendar vsakdo ve, da je krožna proga — taka, kakršna je — sama za se nemogoče urejena, V listih je bilo žc polno predlogov, kako naj bi se promet bolje uredil. Pa ni nič pomagalo. Uvedel se je promet, ki je najmanj praktičen. Ali bi ne bilo enostavneje, ko bi na pr. iz Most vozila do Šara-bona dva voza, izmed kalerih bi eden zavil na Jegličevo cesto, drugi pa na šentpetersko? Tako bi se ta dva voza srečavala nekje pred pošto in potem vozila naprej zopet proti Moslam, Ko bi bili gospodje pravočasno mislili na promet, bi bili po vsej Zaloški cesti napravili dvotirno progo, radi česar bi bil ta problem kar enostaven. Pa tudi tako se da lo lepo izpeljati in še nekaj voz bi bilo prihranjenih, s čimur bi se prihranilo mnogo toka. Na ta način bi se bolniki s ko'odvora lahko vozili naravnost do bolni?nice, kar je zelo važno. Tramvaj pa, kakor vozi danes, je samo in golo prestopanje, kar gotovo ni v korist občinstvu, ne prometu in tudi kasi gotovo ne v dobro. Bog ve, ali bodo te vrstice kaj zalegle? ško; Liihnrnnr Pavla. 8 let, hči delaven, Hote-mež 24, obč. Radeče; Rebolj Angela, 28 let, po-sestnica, Trzin 51: Ocvirk Janez, II let. sin invalida, Zg. Šiška 41; Košir Frančiška, 5 mesecev, hči gostilničarja, Kamnik 52 pri Preserju; Grossman Anton. 35 let, polagalec parketov, Štepanja vas 32; Valjavec Anton, 58 let, gostilničar, Ale.ševčeva 14; Furlan Ivan. 58 let, strojevodja drž. žel., Tyrševa 25; Pečnik Marija, 22 let, tovarniška delavka, Cerklje 62 pri Kranju; Žirovnik Marijo, 26 let, prodajalka, Zg. Šiška 26; Smrekar Franc, t mesec, sin posestnikove vdove, Imenska gora 46. © Suhljad je dobrodošla. Drevored v Zvezdi , delavci mestne vrtnarije temeljito klestijo in obrezujejo. Kostanjeva drevesa so precej stara ter se jej doba usihanja približala menda za vsa, razen za nekaj mlajših ob krajeli. Ubogi ljudje marljivo poi birajo suhljad. ki pada z dreves ter jo odnašajo/ domov za kurjavo. Kakor pa kaže, letos še ne b6 uresničen Plečnikov načrt, da se kostanjev drevored) v Zvezdi sploh iztrebi ter se mesto kostanjev na4 sadijo druga drevesa (javori, akacije, bresti ild.R Stremljenja mestne vrtnarije pa gredo sploh za temi da polagoma v vseh drevoredih nadomesti kostanja z drugim, bolj primernim, čeprav manj senčnatinn drevjem. \ 0 Napad v gostilni. V bolnišnico je prišel 45- j letni zasebni uradnik Jože P. iz Cimpermanove ul. Tega so v nedeljo zvečer neznanci napadli v neki gostilni ter ga med pretepom resno ranili na glavi, *.w» ..v Ptuj it Mestno načclslvo poziva vse obveznike, pristojne v mestno občino Ptuj, ki so po preobratu od leta 1918 opravili orožne vaje, da se prijavijo do konca tega mereča pri mestnem načel-stvu. S s-eboj imajo prinesti tozadevne odpust-nice ali pa vojaško knjižico. Fulziriknli 20-dini.rskili kovancev so sc zopet pojavili v Ptuju. Falzifikati so izdelani iz svinca in jih jc takoj spoznati od pravih. Nezgoda. 33-letni Ciril Fric, kovač iz Go-rišnice, zaposlen pri državni železnici v Ptuju, je padel na ledenih tleh z dvokoleea in si pri padcu prerezal na ostrem ledu kite na levi roki. Radi težke in nevarne jioškodbe je moral v bolnišnico. Huda avtomobilsk'. nesreča se je dogodila na Ormoški cesti. Iz Ormoža je privozil proti Ptuju z veliko brzino neki avstrijski avto in zadel v 29-letnega hlapca Jožefu Lehkca iz Spulilie v trenotku, ko je hotel prekoračiti cesto. Nevarno poškodovanega Lehkca, ki ima med drugim zlomljeno tudi desno nogo, so spravili v bolnišnico. Mnribor m Brezposelni učiteljski . abiturijenti-tke bodo imeli danes ob 20 sestanek v IV. deški osnovni šoli na Gosposvctski ccsti. m Okrajni odbor Rdečega križa ima svoj redni letni občni zbor drevi ob pol 20 v lovski sobi hotela Orel. Poleg članov^ vabljeno tudi ostalo občinstvo. ш Narodna knjiga priredi v četrtek, dne 22. I. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke javno predavanje s pričetkom ob 20. Predava prof. dr. Ivan Dornik. Drugi hraii Kranj Skioptično predavanje o Montblancu in Matterhornu priredi Kranjska podružnica SPD drevi ob 20.30 v gimnaz telovadnici. O svojih turah in doživljajih na ta dva gorska velikana bosta predavala gdč. Mohorčičeva iz. Ljubljane in g. Ko-pinšek iz Celja. LJUBLJANSKO П! FDAT Drnma Začetek ob 20. Torek, 20. februarja: Zaprlo. (Gostovanje v Ccljus »Praznik cvetočih češenj«.) Sreda, 21. februarja: »Gospodična«. Red B. Čctrlck, 22. februarja: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Petek, 23. februarja ob 15: »Sonjkin in ivegova sreča« Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Opero Začetek ob 20. Torek, 20, februarja: »Nižava«. Red C. Sreda, 21. februarja: »Ples v Savoju«. Red Sreda. Četrtek, 22. februarja: »Viljem Teli«. Red Četrtek. Petek, 23, februarja: Zaprto. MARIBORSKO GI.FD\l 1$ЛЕ lorek 20. februarjn ob 20: »Starobulska roža«, red C. Mariborske vesti: „Mali Stavishy" v mariborskih zaporih Slovenska" zlata poroka na Vesiiatskem Gladbeck, februarja 1034. Večkrat beremo o zlatih porokah na Slovenskem in nas izseljence zelo veseli, da se doma v domovini navadno udeleži vsa fara take izredno lejie slovesnosti. Na tujem je seveda taka slavnost še bolj prisrčna in nepozabljiva. Rad bi, da bi vi doma mogli enkrat z nami obhajati ta slovenski praznik v tujini. Franc Križ nar. rojen dne 25 marca 1854 v Sv. Juriju pri Kranju, kjer ljudje tako radi jedo godljo, se je |>oročil dne 3. februarja 1884 v ccrkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani z Marijo F r i š k o v e c. doma iz Mengša, rojeno leta 1852. Stara mama kaj rada pripoveduje iz svojega rojstnega kraja, kako so ljudje tam pridni in pobožni in se še pošali zraven s Trzinci, da so sosedje Mengšanov. Križnar je 5 let služil pri vojakih in lela 1501 je prišel s svojo ženo na Vestfalsko v Relling-liausen; od leta 1006 stanuje v Gladbecku. Šest otrok sla imela, od katerih jih je že 5 umrlo; ena hči, ki je zavedna Slovenka, še živi v Essenn, ga. Marija Jegličeva. Splošno je zlati par zelo priljubljen in spoštovan pri Slovencih in Nemcih; oba zlatoj3oročenca sta bila vedno pri katoliških Kaj pravite? ашвттшатшшшштташтт Seveda, g. urednik, Vi ste v Ljubljani, v modernem in pravično urejenem mestu. V Ljubljani sc ie prepirate, kako naj gre kamela skozi uho ši-vnnke in o tem, ali sme bili občinski odbornik dobavitelj občine ali ne. /,uto pa ce tudi mi z deiele zatekamo po nasvete k vam, Ljubljančanom, pri katerih je baje huda modrost duma. Pri nas v ilu-laluh — zaradi tega in onega skoraj nerad povem, da sc naši vasi pravi Butale — je nesnaga radovednosti hudo razpasena in ker jc /istemu stolpcu v »Slovencu* £ poševnimi črkami ludi zelo radoveden naslov, se pa sedaj zatekamo k vam, da nam preudarno razložile, kako se je moglo pri nas zgoditi kaj takega. Se je zgodilo, da smo prodali velik kup našega slovitega butalskega gnoja. Pozabil sem, ali smo ga Bulalci kupili od naše občine, ali smo ga prodali. Ko so prišli onegavi Matevže, pa Lukrž iz Spodnjega kraja in meinarjev ■laka ter drugi občinski možje pred občinsko sejo na polič v oš/arijo, kjer imajo svoj »štamlolcaU, jim je neki obrekljivec na njihove »štamzice* položil nekakšen listek, vsakemu svojega in na tem listku je bilo zapisano z »rundiriflonamreč s tako pisavo, po kateri se ne pozna pisec, koliko je .lurij z Dolnjega konca, ki je v vsem občinskem svetu najbolj brihlcn za kupčije, zaslužil — celi dve šmarni pelici in tri slare groše po šest krajcarjev —, ko je pomagal našemu županu in tistemu, ki je gnoj prodajal (ali kupoval), da sta udarila o roke. Grdo so pogledali Matevže, Luka (ta je posebno na denar) in Jaka, ko so lo prebrali. Malo so zardeli, pa nc vem ali iz »fovšije* ali iz tistega, no, kako se že reče po Vaše ljubljansko, iz »moralične indigniranosliNič sc ni dalo napraviti, prijeli so hudo in trdo našega g. župana (je namreč h iti njihovega »šlamlokala< in so ga. imeli k.oj pri roki). Ampak naš župan je lisjak in je potolažil, da bo že ušesa navil temu preklicanemu občinskemu tajniku, ki žici na občinske s/roške in pride vsakega prvega po svoj groš za šest krajcarjev, kolikor ima mesečne plače. Nihče drugi o občini ne zna »rundšriftekakor la in samo la je mogel lo napravili. Samo po tri krajcarje bo dobil od sedaj dalje, bo že videl, kaj se pravi (no, tuje besede mi gredo težko z jezika), kaj se pravi uradna suspenzija in kaj se pravi kršitev uradne tajnosti. Ubogi tajnik Blažek, lo se bo začudil, zakaj bo prvega prejel samo tri krajcarje plače, mesto šest. Tiste listke sem namreč napisal jaz, samo nikomur lega ne povejte, ker še nihče ne ve, da sem se v zadnjem (asu. ko pišem toliko anonimnih pisem, ludi jaz naučH *rundšrifte— Kobalov Pepe iz Butal, po domače »anonimen•<-. S ara rane na nogah, rokah Itd zanesljivo in hitro zaceli preizkušeno zdravilo »Fitonin« Izreten učinek so |iotrdlli odlični zdravniki in znanstvene in-stituciie. Steklenica D n 20 • v lekarnah Po poštnem pov/.etju 2 steklenici !)in 50 -, Poučno kniižico št. 1 posije brejptačno: »Fuon«, dr. z o. z., /.arreb 1 78. O'lobr. O't min. nod Sn lir fill oit 21 IV tillS Volitve delavskih zaupnikov Trbovlje, 19. februarja. Zadnjo nedeljo so bile volitve delavskih zaupnikov jki vseh rudniških obratih. Zanimanje za nedeljsko glasovanje je bilo veliko in zuto tudi izredna volivmi udeležbu 95%! Izvoljenih je bilo 30 zaupnikov, od teh 27 socialistov, narodni socialisti so zmagali samo nn Dukičevem obratu in dobili 3. Volitve so se vršile po posameznih obratih in po starem pravilniku zmaga tisti, ki dobi največ glasov in se manjšine ne upoštevajo. Vsled tega in rudi preganjanju od strani obratovodij jiri prejšnjih volitvah kršč. socialisti niso posebej kandidirali, ampak podprli najmočnejše kandidate na socialistični listi. Ta lista je dobila skupaj 1400 glasov, narodni socialisti j)a MM). Pri volitvah v Del. zbornico pn «o dobili narodni socialisti nad ПОО glasov, socialisti sami pa okoli 500. torej ravno narobe izidi ko pri sedanjih. slovenskih društvih in oba dajeta s svojo poštenostjo in s svojim krščanskim življenjem najlepši zgled. Dan zlate poroke je bil velik praznik. Ze na predvečer je nemški cerkveni pevski zbor farne cerkve prav lepo zapel podoknico. V soboto, dne 3. februarja se je zbrala velika slovenska množica in je pred hišo pozdravila zlatoporočenca z lepim slovenskim petjem. Zastave društva sv. Barbare in roženvenske bratovščine in okoli 300 Slo vencev je spremilo ta zlati in blagi par v lepem sprevodu v cerkev. Pred oltarjem v sredi vseh glad-beškili Slovencev je g. konzist. svetnik T e n s u n -d e r n nagovor;1 zlatoporočenca in porabil pri tej priliki — prvikrat v Nemčiji — zbirko svetih obredov ali slovenski obredni«. Zlasti so bilj vsi gi-njeni do solz, ko je gospod Tensundern omenil lepe kraje, katere sta takrai zapustila in ko je prebral pismo presvetlega gosp. škofa ljubljanskega: ... »iii želim, da bi 1 vama Bog dal še srečnih ur I na svetu, in da bi Vama bogato povrnil vso zvestobo in Vaju poplačal tudi za to da sta z lepim krščanskim življenjem dajala mlajšim lep zgled in j tako počastila slovenski narod in ljubljansko škofijo, ker na tujem oboje sodijo po življenju ljudi, ki od tu prihajajo. Bog Vaju obilno blagoslovi!« Med mašo smo latinsko in slovensko zapeli in molili za zlatoporočenca in za slovenski narod. Tudi presvetli gospod škof miinsterski Klemens Avgust grof pl. G a 1 e n je podaril zlatoporočen-cema lepo sliko, katero je izročil pristojni gosjxid župnik Griinefeld, ki je tudi velik prijatelj Slovencev. Popoldanska slovesnost, h kateri sta povabila društvo sv. Barbare in rožen, enska bratovščina svoje člane in članice, se je vršila v veliki dvorani pri Droghoffu prav po domače. Starešina je prišel v svate in teta z ruto na glavi je prinesla svatbeno darilo, v oprtnem košu svatovsko jx>gačo. Veliko govornikov je čestitalo zlatoporočeucema, zlasti j predsednik društva sv. Barbare, Jožef Dobrave, je |5odčrtal v svojem govoru visoke zasluge, ki jih imata zlatojx>ročenca za slovenska društva in jima izrekel najprisrčnejše čestitke v imenu obeh društev. Slovenska godba je igrala domače |>esnti otroci so lc|x> deklamireli in vsi so peli stare slovenske pesmi. Razjicloženje ie bilo tako izvrstno in »luštno«, da je celo še 80 letni jubilant Križnar plesal ko mlad slovenski fant. Vsa slavnost v cerkvi in v dvorani je zopet nemški javnosti pokazala, kako se liubijo Slovenci med seboj, in je zopet povišala ugled, ki ga uživajo Slovenci povsod na tujem. KolprftJF t Torek, '20. febr.: Sadot, škof, in to\uiiši, mučen ti; Elevtcrij, škof, inučcnec. Novi grobovi •f- V Ljubljani jc v nedeljo umrla go.-pa Ana R u p i. i k , vdeva gozdnega svetnika in mati brigadnega generala g. Leona Hupnik i v Sko|ilju iu s. Kurilu«. prednice Zavoda usmiljenih sester v Voloski. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Pogreb blage po-kojnice bo danes ob i. poooldne. + Na Dunaiu je 16. februarja po kratkem trj> ljenju v 38. letu starosti umrla gospa Jožefina L6\v, soproga bivšega predtiskar'a v litografičnem oddelku Jugoslov. tiskarne, v Ljubljani g. Maksa Lowa. Truplo blage pokojnice bo v sredo v kaoeli otlakrinškega jxikopališča na Dunaju slovesno blagoslovljeno in nato položeno v družinsko grobnico. Pokojna je bila zelo blaga in skrbna žena. Naj jt sveti večna luč! Osebne vesft = Poroka. V nedeljo popoldne ob 5 sta se poročila v župni cerkvi v Šiški g Janez Stante, stavec Jugosl. tiskarne v Ljubljani, in gdčna Amita Za'čeva, hčerka brivskega mojstra na Dunajski cesti v Ljubljani. Bilo srečno! Ostale vesli — Letalska zveza Zagreba s Splitom. V zvezi г otvoritvijo letalske proge Zagreb-Sušak se .je uvedla akcija, da bi se na tej progi dala v promet letala, ki bi stortala v Zagrebu kot aero-plani, pristala bi pa v Sušaku na morju kot hiti roplani. Češka zračna črta je napravila korake v tem praven. Nabavili bi dve taki letali na Angleškem. Na ta način bi aeroplani, ki bi prileteli iz Zagreba, lahko nadaljevali pot v S|ilit ozir. vzdolž vse naše obale. Na ta način bi dobili hitro zvo/o z vsemi našimi mesti v Dalmaciji, kar bi zelo pospeševalo tujski promet. — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Tržič-Salzburg (3.45 zl. fr.): Hraetnik-Gradec in Dunaj (2.70 ozir. 3.45 zl. fr.) in R1-dovljiea-Dunaj (4.20 zl. fr.). Zneski v oklepajih so tel prie'ojbino zn tri-niinutni pogovor. — Legitimacije in znižane vozne karte za pomladanski seietn v Leipzigu 4.— II. marca, zn velesejein na Dunaju It.—18 marca in za vzorčni sejem v Pragi It.—18. marcu se dobivajo v biletarni »Putniks«. Maribor, Aleksandrova cesta 35. leleTon int.2t.2_2. — V klro in gledališče vsi radi zahaiamo, akoravno ie tam možnost infekci'e velika. Ako pa vzamemo med predstavo nekaj Panflavim pa-stil, impmo sigurno varstvo. — Smrtna nesreča. Iz Trbovelj nam noro-čajo: V soboto se je smrtno ponesrečit elektrik Ivan Bratun. /aooslen nri Trboveljski nremo-gokopni družbi. Pri preizkušnji nekih električnih aparutov se je no nesreči do<"knil žire visoke napetosti, kar je povzročilo takoi.šnio smrt. Bratun ie že nrej dvakrat ponesrečil, vendar so ga oliakrat / umetnini dihanjem zonet spravili k zavesti. Tretjič na je bil vsak poizkus zaman. Bratun je star 43 let in zapušča vdovo in enega otroka. — Pri Nhiiiisn rciskav in slučajev iz svoje prakse dognali, da je današnji način naše prehrane za človeški organizem škodljiv. Čim več rastlinske-presne hrane dobi naše telo, tembolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je tu način prehrane že močno udomačil. Slovenci smo dobili tako knjigo šele pred par leti, pod naslovom: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija lluniekova, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr. med. Birclier-Bennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge. B. Brupbaeher-Bircherjeve v Ziirieliu. Ima 224 strani in stane nevezana 30 Din, vezana 40 Din. Založila Jugo-slovanska knjigarna v Ljubljani. Tečaj ministrstva za telesno vzgojo za profesorje telovadbe Včeraj .so prispeli v Ljubljano udeleženci tečaja, ki ga jc razpisalo ministrstvo za telesno vzgojo naroda za profesorje telovadbe na sr. šolah, da se izvežbajo v smučanju. Vsega je |>rispelo 45 jirofesorjev in 12 učiteljic telovadbe iz vseh večjih mest naše države. Tečaj se bo vršil na Mrzlem studencu v sinuškem domu in bo trajal mesec rini. Kot zastopnik ministrstva bo prisostvoval tečaju kot vodja g. profesor Bogoljub Krejčik, dočim je tehnično vodstvo tečaja v rokah naše zinisko-sjiortne zveze, ki je pripravila tehnični del tečaja. Ker je le'os sezona že kasna, pridejo ostali profesorji gimnastike na vrsto takoj začetkom prihod, zime. Občni zbor kolesarske podzveze v Ljubljani Dne ti. t. m. se je vršila glavna skupščina kolesarske podzveze Ljubljana v Ljubljani, kateri so prisostvovali delegati vseh včlanjenih društev , in sicer: »Zarje«, Zg. Kašelj; &SK »Hermesa« kol. sekcije, Ljubljana; AJSK * Primerja« kol. sek.. Ljubljana; »Sore«, Dravlje; »Triglava«, Zadobrova-Sneberje; »Save«, Ljubljana: »Ljubljanice«, Dobrunjc, Podzvczno skupščino je otvoril predsednik g. Batjel, ki se jo zahvalil za polnoštevilno udeležbo ter v daljšem nagovoru apeliral na prisotne delegate, da tudi v tem letu čim agilne.jše delujejo na kolesarskem polju. Nadalje je sledilo izčrpno poločilo tajnika in blagajnika. Revizor jc Јкк1а1 nato svoje poročilo, v katerem je omenjal, da je našel knjige v popolnem redu ter je predlagal celokupnemu odboru absolu-torij, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato so se vršile volitve novega upravnega, revizijskega in tehničnega odbora ter je bil soglaspo izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik: Batjel Franc, podpredsednik: Stanko Jurij, tajnik: Medved Anton, blagajnik: Grego-rič Ailolf, tehnični referent: Maver Ivan, kot odborniki: Plankar Ivan, Prešeren Josip. Mila-vec Jernej in Pogačar; za revizorja: Cigler Jakob in Anžur Franc. V tehnični odbor: jiod-lircdsednik: Stanko Jurij, tehn. referent: Maver Ivan ter odborniki: Bergant Stane, Smrekar Pavel, Rakič Rudolf. Pre raznoterostih so se razmotrivala razna aktualna vprašanja ter sc je sklenilo, dn včlanjena društva čim preje, najkasneje pa do seje, ki se bo vršila 24. t. m., sestavi.jp točne termine prireditev, ki jih nameravajo v tekočem letu izvršiti. Službene obiave GZSP « Do nadnljnega se dvigne suspenz izrecen nad člani SPD Kranjska gora Zore Zdrav-koin in Aljnnčič Josipom ter se imenovanima dovoljuje start na vseh prireditvah, ki jih prirejajo člani .1ZSZ. Ponovno se pozivajo vsi klubi in društva, da lakoj poravnajo članarino za leto 1933-34. kakor tudi vso zaostale dajatve. V redno članstvo podzveze jo bilo sprejeto Tujsko prometno društvo v Hnteenh ter je bilo predlagano v spre'om v .IZSZ. — Centralni mladinski od^ek podzveze poziva vse klnbo in društva, ki imajo mladinske odseke. da neniiidonia pošljejo vso podatke o svojih mladinskih odsekih, kakor tndi rezultate njihovih prireditev, ako so jib že priredili, v nasprotnem slučaju nnj storo to prihodnje dneve. Podatke o delovanju mladinskih odsekov jo poslati centralnemu odseku naiknsncje do 1. marea t. 1. v svrho statistike. K tekmam se določijo tile sodniki in službujoči odborniki: 25 I. m. ob 8 zjutraj nieilkhih-ska štafeta in medklubskn skakalna v Mojstrani, priredi smučarski klub »Dovje-Muj- strana«, sodniku Kramar Janko in Božič L., službujoči odbornik poročnik Nedič. Po programu določena medktubska kombinirana tekma, katero bi morul izvesti športni klub »Bratstvo« na Jesenicah 18. febr. jc vsled teh. zaprek odpovedana. Radi nenadne obolelosti tov. tajnika 1. J. Cinkoviea, vrši do nadaljnega vse posle tajništva S. Jagodic. Uprava GZSP se zahvaljuje vsem, ki so ob priliki prvenstvenih tekem podzveze podprli delo in doprinesli k uspelemu usjiehu z darovan, em daril in finančnimi sredstvi vso zalivalo. — Tajnik 1. Zn zvezno prvenstvo na 30 km, ki se vrši v nedeljo v Bohinju, je danes zadnji dan za prijave. Vsi oni, ki bi se naknadno prijavili, nc bodo pripuščeni na start. — JZSS. Smuškn stafetna in skakalna tekma v IVIo'slrani. Smučarski klub Dov.ie-Mojstrnna priredi v nedeljo, 25. febr. 1934 I. vsakoletno medklubske stafotno tekmo: 4X8 km. Prijave se sprejemajo do žrebanja v hotelu Triglav Mojstrana. Žrebanje ob 7.30. uri. Start točno ob 8. uri. Star in cilj v Mojstrani. — Prijav-nina Din 10 zn štafeto, plačljiva pred žrebanjem. — Darila: Klub štafete, ki zasedo I. mesto, prejme lepo pokrajinsko sliko iz okolice Mojstrane. Tekmovalec z najboljšim časom dneva prejme priznanico. — Tekmuj« se jio pravilniku ,JZSZ. •— II. medkluhsko skakalno tekmo v treh razredih: V I. razred spadajo vsi oni, ki so že start,ali na mednarodnih tekmah; v II. razred, ki so dopolnili 18. leto; v III. razred vsi mlajši. — Žrebanje ob 13.30 na skakalnici. Start točno ob 14. uri. Prijavnina zu I. in II. razred l)in 4, III. razred ,ie pri.iavnine prost. — Prijave se sprejemajo do žrebanja. — Darila: Zmagovalec I. razreda prejme krasno pokrajinsko sliko. Zmagovalec H- in III. razreda praktično darilo in jirlznanico. — Tekmuje vsak na lastno odgovornost in po pravilniku JZSZ. —- Smučarski klub Dovje—Mojstrana. SK Ilirija. Veliko zanimanje, ki vlada za napovedani sestanek vseh članov in prijateljev SK Ilirije — obiskovalcev nogometnih tekem — je povsem opravičeno. Vidni in najaktivnejši klu-bovi delavci bodo odkrili udeležencem nove smernice kluba posebno v zadevi organizacije »n reorganizacije nogometne sekcije, o izgradnji sta-dionskega igrišča, o bližnji klubovi 25 letnici, o li-ginem tekmovanju, o instancah nogometnega športa in zadnjih zanimivih dogodkih, o novih delavcih in igralcih in dali prisoLnim odrejene smernice glede stališča napram različnim nogometnim prireditvam v Ljubljani. — Program je torej izredno zanimiv in za vse prijatelje in člane kluba zelo važen. Lokal in uro sestanka objavimo jutri. Predavanje SPD, določeno na torek, dne 20. tega meseca, lz tehničnih razlogov odpade ter se bo vršilo predvidoma prve dni meseca marca. Točen čas bo pravočasno objavlen v časopisih. Sabljaška sekcija SK Ilirije. Sporočamo članstvu, da se vrši;o sedaj treningi vsak pon- ejjek, sredo in petek od pol 20 do 21 v telovadnici na ženskem učiteljišču. Družabni člani vabljeni. »Planinski Vestnik« letnik 1934, druga številka, je pravkar izšla; ima bogato in zanimivo vsebino. Predsednik SPD dr. Pretnar nadaljuje s svojim pripovedovanjem o turah po planinah Južne Srbije; dr. H. Tuma nadalje priobčuje svoje zgodovinske zapiske o Benečik.i Sloveniji; Mira Pov-hova govori o nesmotienein trganju in ropanju naših gorskih cvetlic itd. Zelo zanimive so ocene knjig ter društvene vesti, ki so važne za vsakega planinca-člana SPD. Vsem novim naročnikom je na razpolago tudi prva Številka letošnjega letnika. »Planinski Vcslnik* naročajte v pisarni Slovenskega Planinskega Društva, Ljubljana, Masary-kuva ccsta, palača Grafike. Staro Avstrijo vlečejo iz muzeja Tako bomo preganjal! ljubljansko me<*to Shawovnauk mladcem : Delajte in učite se neprestano Naš Benjamin je že tako star, da mu lahko že kaj poučnega pokažeš, n. pr. živalski vrt, akvarij, tu pa tam kak film, predvsem pa, to se razume, muzej. Pred kratkim smo obiskali muzej. Mnogo je I bilo v njem občudovanja vredno — tudi lev. »Ne hodi tako blizu! pravi moja mala, modra ženka svojemu Benjaminu. »Pusti ga. saj lev je vendar našopan,« sem pogumno pristavil. »Pa morda ni popolnoma našopan ...« Pa sem imel svojo lekcijo. prilike pripravljene tiskane dopisnice, na katerih je tudi njegovo ime natisnjeno in ki seveda nimajo nobene vrednosti za zbiralca. Ob neki slavnostni priliki se mu je približal mladenič ter ga prosil za avtogram. Shaw pa ga je za vselej odgnal, rekoč: »Vi, mladec, učite se in delajte, neprestano delajte in postanite slavni, kot sem postal jaz, potem boste lahko prodajali svoj lasten podpis.« Gledališke zvezde zopet lovijo na drug način. Neki sloveči igralec Shakespearovih del je prejel tole pismo: »S prijateljem sva si v nesporazumu glede ene točke v vaši sijajni karijeri. On trdi. da ste v januarju leta 1893 igrali glavno vlogo v gledališču X, med tem, ko sem jaz popolnoma pre pričan, da je bilo to eno leto poprej. Zelo vam bom hvaležen, ako s svojim pojasnilom rešite ta najin spor in ogroženo prijateljstvo. Oprostite mojemu ... itd.« Igralec je bil mnenja, da ima opraviti s pristniiT občudovalcem, napisal je pismo treh strani ter priložil še dragocen gledališki list, oziroma lepak iz tistega časa, ki je naznanjal »sporno« uprizorite* Macbetha pred 40 leti. Pismo je bilo na dražb' prodano za dva funta štcrlinga. Dostikrat pa vseh takih in enakih zvijač л potreba, ker so mnogi »zvezdniki« le prerado-darai s svojimi podpisi Po štiridnevnem prelivanju krvi dobiva Dunaj | počasi mirnejše lice. V notranjem'delu mesta je | bilo že v petek življenje normalno. Tramvaj je pričel teči na Ringu in v bližnjih ulicah. Prikazali so se zo|iet avtobusi. Odstranili so bodeče žice, ki so delile notranje mesto od zunanjega. Edino javne zgradlie varujejo oboroženi ljudje, vozniki in pešci umrejo zgradbe obiti. Pred palačo zveznega kan-celarja na Bali-Platzu so še vedno postavljene strojnice in pripravljene na ogenj. Po ulicah korakajo čete vojaštva in Heimvvehr. Policija se je umaknila, da sc odpočije in nadomešča jo v prvi vrsti I leimwehr Bolj nemirno je še vedno v predmestjih, posebno v delavskih naselbinah, ki jih je postavila soc.-demokralska občina. V njih je bilo prostora za kakih 60.000 družin. Povsod vidite stražnike in Heimvvehr ped orožjem, na ulicah, na stopnicah in v stanovanjih. Povscd iščejo orožje. Preiskave so I zelo natančne. Policija razmeče hišno opravo in vse prebrska ter pri tem seveda tudi mnogo pokvari, tako da je pohištvo neuporabno. Omare, postelje, kovčegi, vs- mora tudi skozi njeno ostro kontrolo. Zene morajo stati ob zidu in držati roke kvišku v času, ko se vrši preiskava. Še pred nekaj časa je bilo v njih razmeroma dovolj blagostanja. Policija prejema z Dunaja in z dežele vesti o samoumorih. ki so se izvršili v delavskih družinah. A^ožje in sinovi teh žena so v zajjoru, če ne leže v bolnišnicah ali pa čakajo na podporo pri socialnem uradu. Samo na Dunaju je bilo aretiranih nad 3000 političnih »zločincev«. Od leh je bilo vsaj 2500 članov Schulzbnnda. Število aretirancev se neprestano množi. Koliko aretiranih je bilo na deželi, nihče ne ve. Sedanji zapori sodišča in jx>'icije ter vojašnice niso dovolj prostorni, da bi mogli v njih najti prostor vsi aretiranci. Zato so oblastva najela nekoliko opuščenih tovarn in skladišč ter jih spremenila v zaporo. Izmed prvakov socialnc-demokratske stranke so bili aretirani tudi An'onin Machat in Alojz Vav-roušek, poslanca deželnega zbora in mestna svetnika znana predstavnika češkoslovaške manjšine na Dunaju. Vcdila sta češkoslovaško socialno-detno- [ kratsko stranko na Dunaiu. Doslej še ni znano, česa j sta bila obtožena. Politični prvaki in ostale oseb- 1 nosti avstrijske socialne demokracije so zaprti v , vojašnici »D.utschineistrov« na Chotenringu. | Povsod delajo mrzlično na tem. da se zabrišejo vsi ostanki in spomini povojne Avstrije, ki jc imela demokratsko in delotna socialistično lice -— Hiše mestne občine v XII. okraju, tako zvani Lasalle-hof, se danes imenujejo Major Emil Fey-Hof. Prav tako seveda inenjujejo imena drugih ulic. Državni komisar je odredil, da se zopet uveljavi grb švicarske hiše z dvoglavim orlom, kakor je to bik) do leta 1018. Heimvvehr je kratkomalo zasedel vse delavske domove in društvene prostore socialnih demokratov po vsei Avstriji. Že v ponedeljek so zasedli veliko tiskarno »Invva«. ki jo je financirala socialno-demokratska »Arbeiter Bank«. Poslej so prenehali izhajati vsi trije dnevniki, ki so jih tamkaj tiskali. F.naka usoda je zadela tudi druga tiskarska podjetja socialnih demokratov, iz njih so vrgli vse socialistične nameščence in jih zamenjali s »patrioti«. Tudi v tovarnah se vrši to čiščenje do zadnjega mesta. Dunajska zveza tovarnarjev je razposlala posebni |X)ziv na svoje člane, da naj namesto socialnih demokratov zaposliio člane Heimwehra in druge »rodoljube«. Znani strokovnjak in glavni poveljnik dunajskih ognjegascev ing. Wagner in ravnatelj zavoda Arbeiterbank Otto Grossmann sta bila aretirana. Vsi ti ukrepi dajejo ulici značaj vojne okupacije. Ozračje se še ni pomirilo. Po mestu korakajo neprestano čete oboroženih vojakov in Heimvvehra. Povsod se opažajo rezervni častniki in bivši bojevniki. ki nastopajo vedno bolj oholo. Stara avstro-otrrska armada proslavlja svoje vstajenje, ne samo duševno, temveč tudi telesno. Oborožene formacije se še vedno izpopolnjujejo j in pripravljajo. To se ne godi več toliko proti j socialnim demokratom, kolikor proti narodnim socialistom. Ti so bili doslej popolnoma mirni, toda z njihove strani je iznenadenje še vedno mogoče. Z levice se vladi Dollfuss-Fey ni treba več mnogo bati in zato se je zdaj lotila še odločnejše narodnih socialistov. Posebno Heimvvehr kaže v tem pogledu veliko odločnost. Vodstvo Heimvvehra zahteva, da se odstranijo vsi ostanki demokratične ureditve države. Odpor nekaterih deželnih zborov, kakor na primer v Zgornji Avslriji in na Koroškem, je samo začasen in ne bo imel posledic. Na vsa ta mesta pridejo vladni komisarji. Ko se še Heimvvehr poginoma uveljavi pri vladi, bodo na »a mesta postavili nekake namestnike po starem cesarskem kopitu. To je program »kneza« Starhemberga. (—ss.) Jajce aH kokoš Modra ženka i Zdaj prinašamo še sliko Malcolma Catnpbella. znanega angleškega avtomobilskega dirkača, o katerem smo poročali, da se z nekim letalcem odpravlja na polet v afriške puščave. Tatn bosta iskala zlato. Oprava se odpelje v dveh letih. Bog daj srečo! Dandanes dobimo zbiralce raznih vrst povsod, v vseh deželah, v vsakem sloju in starosti. Najbolj znani so zbiralci znamk, tako zvani filatelisti, ali kakor jim narod hudomušno pravi »Filistejci«. Potem so numizmatiki, ki zbirajo star, kovan denar, da celo takih je dosti, ki zbirajo vozne listke avtobusov. tramvajev itd. vsega sveta. Nekakšna elita med »kolektorji« pa so lovci za avtogrami in zdi se, da je postala to nekakšna moda. Kupčija z vi-sokodonečimi imeni je zelo dobičkanosna Podpis sam. četudi imenitne osebnosti, pa nima posebne vrednositi, če ni dodan kakemu pismu ali doku-п-entu. Cim težje pa je dobiti tak podpis, tem večjo vrednost ima. Angleškega državnika Chamberlaina je nekdo ujel na zelo pretkan način. Pisal mu je dolgo pismo, da bo svojega prvorojenca imenoval po njem itd. ter ga med drugim tudi prosil za nasvet v nekih političnih zadevah. Chamberlain mu je lastnoročno napisal dolgo pismo, se ponudil celo za botra otroku ter na več straneh opisal politični položaj. 2e čez nekaj dni je bilo to pismo prodano na dražbi za visoko ceno. Razne umelnike svetovnega slovesa lovijo s tem. da jih prosijo za kratek prispevek ali opombo za knjigo, ki jo bodo izdali. Večina teh nasede in 1 odgovori Lastnoročno. Bernhard Shaw ima za take [ V Kaliforniji so |io načrtih izumi'plja llighta postavili 50 m visok stolp, s katerim razganjajo meglo. S pomočjo visokofrekvenčnega loka izžarevajo negativne električne delce v meglen zrak, ki zadenejo v njem na pozitivne delce in s tem povzročajo pritisk. Pod tetn pritiskom se megla zgosti in pada na tla kot dež. Poizkusi so dokazali, da je bilo mogoče s jx>niočjo tega stolpa odstraniti meglo v obsegu 4.5 km. — Na levi strani izumitelj Williatn Hight pred stoljx>m v Hittieriu v Kaliforniji. Na desni: izžarevalna jiriprava v notranjosti slolpa. — Upajmo, da bomo v Ljubljani tudi kmalu preganjali meglo na ta način Iz Amerike poročajo, da je davčna komisija države Utah zašla v nenavadno zagato. Znano je, da morajo pogosto davčni uradi rešiti vprašanja, ki so v resnici prave uganke. Pri takšnem vprašanju stoji davčna komisija v mestu Salt Lake City. Čudno, komisija mora rešiti staro vprašanje, ali je bila prej kokoš na svetu ali jajce. Do tega je prišlo takole: V državi Utah obstoji davčni zakon, v smisla katerega so preprodajalci prosti vsakega davka. Zdaj razmišlja davčni odbor o tem: Komu naj naloži davek: kmetom, ki kupujejo jajca in nosijo na trg odrasle kokoši, ali trgovcem s perutnino, ki kupujejo kokoši in prodajajo jajca, ki jih te izležejo. Pred policijskim komisarijatom v Floridsdorfu je bilo zbirališče razoroženih socialističnih jetnikov. Na sliki vidimo, kako jih straži Heitn vvehr. — Večina pride pred preki sod Obiskal sem s svojo ženko umetniško razstavo. Stojimo pred sliko: pod tnodrim drevesom z vijoličastimi listi sredi mladenič, slikan v rožnatih barvah, in okorno drži v svojem naročju deklico v rumenem krilcu. Radovedno pogledam v katalog, najdeni številko in berem: »Zaročen«. »Neumnost!« sikne moja mala, modra ženka. »Pod sliko je vendar napisano: .Prodana'.« Operacija najstarejše mumije Eden najznamenitejših angleških kirurgov je te dni dovršil senzacionalno oj^eracijo na — mumiji faraona Ra-Nofcra, ki jo hranijo v kr. institutu za kirurgijo. Na mumiji so opazili 30 poškodb. Na vratu je bila jx>lomljena, rebra so počila itd. Ko se je kirurg lotil dela in se je dotaknil kosti, so te razjjadle v |>rah. Tako so bile kosli krhke. Moral jih je politi s posebno kemično raztojmino, da je lahko delal dalje. Delo je zahtevalo več mesecev. Zdaj je mumija zo|>et jx>|>ravljena. Grob Ra-Nofera so odkrili 1. 1891 To je najstarejša mumija, ki so jo doslej odkrili. Pod vodo bomo gledali Vsak plavač ve, du ni človeško oko ustvarjeno, da bi gledalo pod vodo. Radi dotika ro-ženice z vodo se lomljenje svetlobe zniža za dve tretjini. Toda šibkost oči se da zboljšati z naočniki. Tako se je na [>odlngi tega dejstva posrečilo Kalifornijskemu zavodu za eksperimentalno biologijo v Berkeleyu izdelati posebne leče, ki človeškemu očesu pripomorejo, da vidi tudi pod vodo normalno. Tako ee bo dogajalo, da borno lahko tudi pod vodo brali dnevne novice v listih, medtem ko se človeku z golim očesom ne posreči razločiti, kateri papir je tiskan in kateri čist. Zaenkrat gre eamo zu prve poskuse, ki so se obnesli. Ko se bo ta iznajdba udejstvila, jo bodo lahko uporabljali mornarji in tudi potapljači, kadar jim ne bo treba pregloboko pod vodo. Delavske družine se vračajo v razdejana stano- 1 vanja Učinki obstreljevanja Feyove artiljerije. To je kava rna v stanovanjskem bloku Goethe-Hof. kjer se je tazvili os tra bitka lako se umiva ameriška filmska igralka Joan Marsh. Dala si je napraviti posebno posodo iz stekla. Na dnu je poseben cevni sistem. S posebno gumijasto črpalko vbrizgava zrak skozi te cevi v vodo, ki se v mehurčkih meša z njo. Količina kisika v vodi se tako pomnoži za 20% Delavec se vrača s svojo družino v stanovanje v naselbini Goethe-Hof. Ali ga bo še našel? Saj ie vendar tam že opravilo svoje delo topništvo. KULTURNI OBZORNIK шшшттштшшшттшшта^шттшвшттшштшшшшшттшштвтттттшштшт Pomemben praznik slov. dram. gledališča Sleherni slovenski kulturni jubilej je hkrati praznik vsega slovenskega naroda; pa najsi bo to jubilej velikega kulturnega tvorca, ki s« jc posvetil duhovni rasti naroda, ali jubilej zavoda, ki jc posredoval kakršnokoli umetnost vsemu narodu ter ga tako oblikoval v kulturno pomemben člen človeštva. V soboto smo praznovali Slovenci 15 letnico samostojnega slovenskega dramskega gledališča. Ni to veliko razdobje in morebiti bi šel drugi narod mimo praznika. Toda, kdorkoli pozna predvojno borbo Slovencev za svoo kulturno in narodno samostojnost, kar se je močno javljalo tudi v gledališkem življenju, ta bo pač razumel namen Združenja slovenskih gledaliških Igravcev, da javno, skupno z narodom praznuje 15 letni dan popolne osamosvojitve slovenske Drame. Tem bolj, ker se zadnja leta zmerom češče ponavlja misel, da bo treba radi težkih gmotnih stisk spravili znova obe gledališči pod isto streho, kakor jc bilo to v nekdanjem deželnem gledališču. Združenje gledaliških igravcev je hotelo torej ob tem jubileju preizkusiti slovensko narodno in kulturno zavest: ali je ta tako splahnela, da slovenska javnost nc uvidi, kam drvi, če napravi kratkomalo križ čez svoj kulturni zavod, ki je toliko prispeval za duhovno narodovo rast. Sobotni večer pa na« je vse radostno tznena-dil. K slavnostni predstavi Finžgarjevega »Divjega lovca«, « katerimi je Hinko Nučič odprl slovensko gledališče pod konec svetovne voljne, se je na-grnilo toliko zvestega slovenskega gledališkega občinstva, kakor se to nc zgodi ob nobenem gledališkem delu. Ni se to slučajno zgodilo. Slovenska javnost je pokazala, kako visoko ceni svoio pomembno kulturno institucijo, ki se je po mnogih borbah osamosvojila, da zdaj posreduje dramsko umetnost slovenskemu narodu v lepem slovenskem jeziku in prekaljeno s čisto slovensko duševnostjo. S toliko udeležbo in s toliko navdušenostjo, s katero ie klicala in klicala svoia dva roiaka-umctni-ka, Hinka Nučiča in Viko Podgorsko, kakor tudi domači dramski ansambel pred oder se je slovenska javnost izrekla: Hočemo slovensko samostojno l>ramo! Nočemo je žrtvovati trenotni gospodarski stiski. Po evojti zgodovini je zaslužila, da jo podpiramo in branimo! Pred predstavo je imel slavnostni govor odlični gledališki kritik in književnik prof. France Ko b 1 ar. Slavnostni govor prof. Koblarja »Pred petnajstimi leti, 6. februarja 1919, se je s tega odra oglasila prvič naša domača slovenska beseda. Zgodovinska ironija je bda, da se je prav v tem prostoru, posvečenem sicer lepoti, v vseh jezikih svobodni, pa po naši usodi mnogim Slovencem tudi v narodno pohujšanje in poniževanje pripravljeni, smelo prvič slišati Tugomerjevo izročilo: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti jc časti in pravde narodu in jeziku svojemu!« To je bil rojstni dan samostojne slovenske ©farne, ki ji je gledališki konzorcij s svojimi požrtvovalnimi sodelavci, posebno s tedanjim prvim režiserjem organizatorjem Hinkom N u č i č c m dal v tej hi£i srečno osnovo za nadaljnja razvoj. Zato je ta petnajstletnica vredna spomina; zakaj v teh letih se je naša Drama dvignila v mogočen kulturni zavod in je danes ena najlepših prič našega narodnega napredka. Ko nam pogled begne preko teh petnajst let, mimo človeških podob in usod, se šele zavemo, da se je na ta oder vrnil mojster in naš največji gledališki ustvarjavec Ignacij Borštnik — vrnil se jc, pa prišel k nam samo umret; spomnimo se, da se je tu sukal elegantni svetovni popotnik, amater in umetnik Boris P u t j a t a ; tu, na teh deskah je našel morda svojo edino domovino, na njih delaj za naše gledališče in umrl; tu je skrit v pisarni in za odrom ustvarjal pisatelj in režiser Milan Pugelj — tod so bili in so odšli majhni in veliki ustvarjavci naše drame. Petnajst let pa nepretrgoma dela, prežet z umetniško res-nofco, trdno zvezan s starejšimi naš mladi rod, ki nam je po zgledni požrtvovalnosti svojih prednikov ustvaril prav to, Čemur danes lahko s ponosom rečemo: slovenska drama. Prav bi bilo, da bi ob tej priliki govorili o usodi gledališke umetno sli, kako je prav ta čas preživljala v svetu in pri nas svojo največjo stisko, dvom nad seboj in nad svojo prihodnostjo; kako se ej skušala pognati v zadnjo neposrednost, pa je zdaj udarila v pošastno abstraktno teatraličnost, »daj v mrzloto in plitvosl vsakdanjega posnetka, in se hkrati spuščala v tekmo s tehniko, zlasti s filmom, in večkrat morala iskati naklonjenosti občinstva in hlap-čevati dnevnemu okusu in propagandi. Vse to jc bilo. gledališka umetnost pa se je vrnila, preizkušena in pomlajena, k svod prvobitni nalogi, da s skrivnostno močjo besede in žive podobe služi samo očiščujočemu duhu, odpira človeku poglede tam, kjer ga slepita topost in laž, in da mu z vzvišeno preprostostjo in vsem bogastvom izraza odkrivata skrivnostno pot v jasnovidnost zadnje resničnosti življenja in v olajšanje njegovih muk. Taka je danes naša Drama, To delo na,m je postavil igravski rod, ki se je v petnajstletnem trdem prizadevanju boril za svoje zadnje, za zvestobo svojemu umetniškemu poklicu, ki je najbolj neusmiljen in bridek, ter zmagal za čast tn napredek našega Narodnega gledališča. Ko umetnost sama praznuje srvojo zmago in vedro gleda v poslanstvo svoje službe, stiska našega časa še ni prav nič ponehala. V svetu se še vedno duh odmika sili, živa tvornost ob blesteči tehniki nc najde priznanja, strah pred prihodnostjo se vdaija dušni zbeganosti, lakota kruha nam kali pogled napre;, in že mislimo, da je tudi naš napor za gledališče neumesten, pretiran, pregosposki m premalo ljudski. Prav zaradi tega moramo ob tej petnajstletnici govorili o narodni vesti in duhovni krizi našega izobraženca, ki je v velikem številu izgubil smisel za vse, kar je domačega, ki bega za tujo živčno omamo in oslad-nostjo. Ne zaradi tehnike, ki si je izposodila umetnost in bo šla svojo pot naprej, ampak v imepu človeškega duha obtožujemo današnji čas in njegovo misel, ki hoče reševali današnjo stisko s lem, da bi duha omejila in zadušila človeško vest. Niti v najtežjih družabnih stiskah ne smemo dovoliti, da se krči narodna kultura, kaj še, da bi se za ceno naše narodne umetnosti namesto nje ustanavljala zabavišča, v omamo kruha lačne množice in v špekulacijo denarnega matcrializma. Ko je leta 1867 izdalo Dramatično društvo svoj prvi oglas, je v njem zaklical naš največji narodni graditelj Franc Levstik takole: »Položimo temelj narodnemu gledališču, katero bo bistrega uma slovenskega vredno, katoro bo prijeten dom za narodno razveseljcvanje, lola lepih nravov in čiste narodne besede ter budilno zrcalo plemenitih čuvslev in dejanj človeških.« Danes po 67 letih imamo svoje Narodno gledališče. Iz čitaliu-ške meščanske preprostosti, iz trudapolnega dela naše prve igravfke generacije se je ob našem narodnem prerojenju dvignila v državnem Narodnem gledališču celo samostojna slovenska Drama. Varujmo jo! Nikar ne mislimo, da so bili prvi časi našega gledališča sama romantika zidanih rul in naivnega budn.iškega navdušenja; tudi v tistem času in v tisti preprostosti je živela realna zavest, da narodu brez lastne duhovne kulture ni življenja pod solncem. In, spoštovana gospoda, ako nam je Združenje gledaliških igravcev pripravilo današnji spominski večer, da nas prepriča o svoji vnemi za napredek slovenske Drame, potem obrnimo vprašanje našega gledališča najprej proti sebi in izpovedno, da naše Narodno gledališče hočemo ljubiti in ga branili. Na.j ta hram, povzdignien v težkem delu v svetišče našega genija, zori do vrhunca naše narodne umetnosti —■ naj sc ohrani in naj cvete slovenska Drama!« Naj slovenska javnost ne pozah' sobotnega večera! Naj ne pozabi, da je s svojim polnoštevil-nim obiskom glasovala za samostojnost slovenske drame, za rast lepe slovenske umetnosti! Naj nc pozabi, da je izpričala svojo trdno zavest: Od slovenske tvorne kulture se ne sme odkrhniti nili kamen, ako hočemo' biti res narodnokulturna celota! Finžgarjev ,Divji lovec* Finžgarjcva narodna igra »Divji lovec«, ima žc svojo uveljavljeno tradicijo in je naša najbolj priljubljena ljudska igra. Zanimiva je bila topol zuraditega, ker sta v glavnih vlogah laneza in Majde nastopila kot gosta g, II i n k o Nučič in ga. Vika Podgorsko. Janez p. Nučiča je preizkušena vloga; ob nji bi se dal v spominu pregledati razvoj umetnika Nučiča, kakršen jc bil v nji kot neugimn, silili in prekipevajoči mladenič, do tja, ko sc je v njem" utelesila možata sila, kakršno nam je pokazal ob novi otvoritvi našega gledališča pred 16 leti. in danes, sam najvidnejši jubilant, je igral iz globin, previden človek in umetnik, ki z močno in zrelo igro drži gledalca v skrajni pretrcsljivo-sti in m u tudi v preprosti zgodbi, ostro ločeni n senco in luč, daje polno prepričevalnosti in resničnosti. Zlasti zadnji dve dejanji nudita dovolj prilike za to. Ga. Podgorska, ki je igrala Majdo, je ogromen icralski temperament, ki se sicer zna podrediti, oognstvo njene igre pa še vedno lije preko formata, v katerega je ujeto osnovna podoba Majde. Za značilnost njene igre je posebno treba poudariti svojstveno ritmiko govora in njene posamezne dramatične poudarke, ki se utrgajo nenadoma in silno in učinkujejo pretresljivo. Vrh njene igre pa je bila go-tovo molitev ob znamenju. V glavnem jc slonela igra na režiji ir. O. Šesta, kakor je bila pred tremi leti pripravljeno za Finžgarjevo 60-letnico: odlična gosta sta dala tudi drugim igralcem in tudi vsej igri svojstven izraz. Nad vse srečna je podoba ubožca Tončka, ki ga igra g. Železirik, inočne so še posamezno druge vloge, tako stari Zavrtnik g. Skrbinška, Tine g. Jana, kmetski tipi ppr. Jermanu, Bratine, Pluta in Potokarja, kovač Jure g. Kralja, njegove žene ge. Medvedove in lovca g. Saneina. Nov je Gašper g. Drenovca, ki je prav dober. Ljudski prizori bi sc morali bolj razčleniti; najboljši so bili na vasi, najslabši oba nastopa prubljic in planink, kjer smo obakrat videli mesto vsaj malo verjetno skupine — zpnski sprevod. Navdušenja za oba gosta je bilo toliko, da menda še ni bil noben umetnik tolikokrat pred zastorom. Bolj kot poklonjeno cvetje so govorili prisrčni pozdravi in odobravanje občinstva, ki se dolgo po predstavi ni hotelo oditi. Ti pozdravi so odkrito govorili, da sta oba umetnika naša in da bi sc morala večkrat vračati. F. K. Novo delo Ruth Schaumannove. V založbi G. Grothe v Berlinu ic izšla nova knjiga zname katoliške kmjlževnice Schaumannove z naslovom »Sie-benirauen«. Je to sedem novel, ki tvorijo po notranji zamisli enoto. Umetnica odkriva v njih usodo žena in globočino njihovih duš. Njen smoter pri teh sedmerih novelah pa jc brl: pokazali polnost življenja po veri in ljubezni. Gospodarstvo Naše banke 1930-1932 Radio Programi Radio LJubljana: Torek, 20. febr.: 11.00 Šolska tira: Potovanje po sosednji Romuniji (dr. V. Bohince) — 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 15.00 čas, plošče — 18.00 Otroški kotiček: Marinka in škra-teijčki (F. Delak) — 18.50 Plošče — 19.00 Francoščina (prof. Prezclj) — 19.50 Boj za Kančin-čingo (Pavel kunaver) — 20.00 Radio orkester — 20.43 Devov večer: pojeta ga. Pavla Lovše-tova in e. Mirko Jelačin — 21.45 Čas, poročila — 22.05 Plošče — 22.30 Angleške plošče. Sreda, 21 februarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. — Г3.00 Čas, plošče. 18.00 Komorna glasba, Radio kvintet. — 18.30 Radio orkester. — 19.30 O socialni vzgoji (dr. Stanko Gotrala). — 19.30 Literarna ura: Radiointerviev z Jankom Kačem. — 20.05 Prenos z Dunaja: Bruckner V. simfonija. — 22.00 Čas, poročila, Radio jazz. Drugi programi t Torek, 20. febr.: Belgrad: 20.00 čclokonceri — 20.40 Zborovski koneert — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert — 2*.00 Nagrada (veseloigra) Dunaj: 17.15 koncertna urn — 19.25 Rigoletto (Verdi) — 22.25 Dijak-prosjnk (Millocketjeva opereta) prenos iz Pariza — Budimpešta: Sveti Martin (opereta. Silver) — Rim: 20.45 Umetnost in kultur? — Praga: 20.10 Dalmatinske pesmi 20.30 Mali mož, kaj zdaj? (igra Fallode) — Varšava: 20.00 Cosi lan tuttc (opera, Mozorl) Vsu Nemčija: 19.00 Drugi obraz (Injinstvcn' prikaz AVcstfalijc) — Lipsko: 20.20 Zabavni knneerl — Monakovo: 8.20 Plesna glasba — Vrntislnvn: 20.23 Don Carlos (opera, Verdi). Vodja državne statistike pri trgovinskem ministrstvu prof dr. Rosenberg objavlja podatke o bankah v letu 1932. V naslednjem prinašamo sumaričtie podatke o bilancah vseh bank v državi za leta 1930., 1031. in 1032. (v milij. Din): Aktiva: 1930 1931 1032 gotovina 1668.7 1034.8 777.7 eskont 5595.9 5327.9 4336.0 lombard 407.4 200.0 123.0 hipotek, posojila tekoči računi 710.2 1039.5 997.3 7071.1 6065.8 4627.2 ostali dolžniki 1336.0 1041.7 1613.9 vrednostni papirji 1292.2 1196.4 10S8.3 nepremičnine 804.4 822.7 837.4 invemar 37.3 31.7 20.4 ostale postavke 1189.0 1549.1 1310.0 Pasiva: 1930 1931 1932 glavnica 2957.3 2969.2 2952.0 rezerve 818.2 766.9 774.6 hranilne vloge na knjižice 7529.8 6342.5 5307.2 v tekočih računih 2709.3 1936.4 1426.5 tekoči računi 2909.6 2145.7 1843.1 upniki 054.1 734.2 943.8 akcenti 72.9 74.1 81.5 reesKont 738.1 1335.8 1447.2 hipotekami dolg 41.0 33.6 34.7 pokojninski fond 105.4 129.8 119.0 ostala pasiva 1311.2 1272.2 778.2 bilančna vsota 20202.3 18319.5 15754.2 Te številke kažejo veliko nazadovanje zasebne-a denarstva v zadnjih dveh letih. Številke za leto 933. bodo izkazale še večji padec. Vloge na knjižice in tekoči račun so torej pri bankah padle od 1930 na 1932 od 10.3 milijarde Din na 6.S milijarde Din ?i Poštna hranilnica v 1.1933 Iz poslovnega poročila Poštne hranilnice za leto 1933 posnemamo tele zanimivosti: Čekovni promet Poštne hranilnice je znašal lani 60 milijard Din, kar pomeni v primeri z letom 1932 znaten prirastek, saj je takrat znašal promet samo 56 milijard, ni pa še dosegel prome:a rekordnega leta 1930 s 65 milijardami dinarjev Od skupnega promela v letu 1933 je bilo izvršenih 29.8 milijarde Din brez gotovine ali 48.86%. V letu 1932 je znašal odstotek brezgotovinskega prometa 45.7%, leta 1931 47.64% in leta 1930 celo 49.05%. "ri računih sc opaža znatnejši dvig pri tehle poklicih: državni uradi, industrija, društva, lisli, uradniki itd. Potrebno pa je tudi ugotoviti, da pada vedno bolj število denarnih zavodov, ki imajo poštnočr.kovne račune. To je edina stroka, ki je zabeležila padec (malenkosten padec heležiio tudi zavarovalnice od 250 na 247). Med inozemskimi lastniki računov je omeniti prav veliko povečanje nemških računov. V hranilnem prometu se pozna veliki prirastek, ki pa je predvsem zabeležen pri malih in srednjih vlogah. Povprečna vrednost ene vloge je narasla od 2.040 Din v letu 1932 na 2.133 Din v l. 1933. Pripisane obresti za vloge so znašale 18.9 milj. Din, od lega pa je od'blti ronlni davek v znesku 0.567 milj. Din. Nasprotno s temi vlogami ea kaže padec izseljenske vloge od 34 ra 31 milj. 'in, obenem se je zmanjšalo tudi število izseljenskih vlagateljev od 1.206 na 1.120. Kar tiče kreditiranja, pravi poročilo, da so se krediti denarnim zavodom in v lom-hardu zmanjšali. Toda Poštna hranilnica da ni posebno insi-stirala na vrnitvi prej izdanih kreditov, da ne bi Se bolj poslabšala razmer. Toda vseeno so krediti bili manjši, ker so sc avtomatično zmanjševali za donos prispelih kuponov in je lako Poštna hranilnica vseeno dobila vrnjene velike vsote kreditov, kar ni bilo izboljšanje, ampak poslabšane za celo vrsto denarnih zavodov, ki bi s kuponi in-kasiratie zneske porabili ali za povečanje svoje likvidnosti ali za izplačila vlagatelicv. Zaradi povečanja zaupanih hranilnih vlog in vlog na čekovnih računih se je morala povečati tudi likvidna gotovina Poštne hranilnice, ki je obenem z žirom pri Narodni banki narasla od 190 milj. leta 1932 na 413 mili. 1. 1933. Poleg tega po je velik del novih sredstev plasirala v kredite državnim ustanovam. Tako je n. pr. dala mono-polski upravi 150 milj. kredita za odkup letine tobaka (kar so dajale pred leti angleške banke, leta 1932 pa francoske banke). Nadalic je odobrila kredit 30 milj. Din za izvedbo raznih del in študirala predloge o finančni sanaciji naše rečne plovbe, Dala ie tudi na razpolago državi gotove kratkoročne kredite za kuponsko službo naših drž. poso:il. Poleg tega pa je Pošlna hranilnica kupila zelo veliko državnih obveznic. Mnogo papirjev pa je prodala občinstvu na obroke. Od juliia lani pa do konca leta je kupila na belgrajski in zagrebški borzi 90.570 kom. vohie škode, prodala pa je na obroke do konca leta 84,442 komadov. Najbolj so kupoval)! vojno Škodo na obroke trgovci (583 oseb 42.539 kom.), drž. uradniki in vrokoienci (1.878 s 14.776) in otroci, dijaki, gospodinje itd. (1516 oseb 10.512 kom.) Večinoma so kupovali po 1—10 obveznic (5339 oseb). Pri centrali ie bilo oro-danih 63 816 obveznic, v Zagrebu 12.355. v Skopi ju 4111, v Sarajevu 2370 in v Ljubljani 1780 kom. ali za 3.5 milij., odnosno eno treljino. Ce ne bi bilo v letu 1932. mnogo zavodov že fiod iaščito, bi bil padec še večji. Zal, da še niso sestavljeni tudi podatki o zadrugah iu rcgulativnili hranilnicah v vsej državi. Ta bilančna vsota jc padla od 2943.5 milij. v letu 1931 na 2516 2 milit, v letu 1932. K statistiki bank za 1932 je pripomniti, da obsega 632 zavodov, dočim je statistika za 1931 obsegala 039 zavodov. Največ bank je relativno v Belgradu, kjer jih je bilo 1932. 77, nalo v donavski banovini 174 in v savski banovini 104 (106) Naše banke imajo malo podružnic, pa še te polagoma opuščajo in koncentrirajo posle pri centralah. Število podružnic je znašalo še leta 1931. 263, leta 1932. pa samo še 221. Največ podružnic imajo v savski banovini: 90 (lela 1931. še 122), ter v drtnski, kjer ie njih števil naraslo od 20 na 32. V Sloveniji jc bilo 24 (330) podružnic. Primerjavo med bankami posameznih banovin napravimo najlažje, če primerjamo bilančne vsote, Te so znašale v Belgradu 1932 4376.0 milij., v savski banovini 6320.4, v dravski 1372.4 in v donavski 1215.6 milij. Vloge so znašale pri bankah v Zagrebu 2301.0 milij., v Belgradu 830.8, v donavski banovini 774.3 in v Sloveniji 678.8 milij. Din. Padec od leta 1931. na 1932. jc bil naslednji: primorska banovina 30.1%, donavska banovina 26.8%, Slovenija 24.7%, Belgrad 23.1%. Zagreb 22.7%, najmanjši pa v vrba-ski banovini 2.2 iu v vardarski banovini 6.4%. Poslovno leto 1932. je zaključilo v vsej državi 452 bank z glavnico 2594 milij. in 112.7 milij. čistega dobička, z izguoo pa je zaključilo bilanco za leto 1932. 358 zavodov z glavnico 1291 milij. Din in je znašala izguba 49.3 indij. Din. Leta 1031. je bila slika povoljnejša: dobički so znašali 206.1 (1030 celo 274.8) niilij., izgube pa 32.1 (1930 24.2) milij. Dim Ce odštejemo izgube od dobičkov, dobimo povprečno renlabilileto v vsej državi za vloženi delniški kapital 2.14%. Število uslužbencev se je povečalo od 625 na 629, naijveč v Belgradu, zmanjšalo se je število uslužbencev v Sarajevu, dočim je število uslužbencev v Ljubljani ostalo ncizpremcuje«io: 129. Borza Dne 19. februarja 1934. Denar V današnjem prometu so popustili tečaji Amsterdama in Pariza, dočim so neizpremenjem ostali Curih, Nevvyork in Trst, narasla sta London iu Berlin. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.65—8.85. na zagrebški borzi po 8.69 in na belgrajski po 8.70 oz. 8.65. — Cirški boni so no-tirali v Zagrebu 33—33.75, v Belgradu pa 35.550 - 36 (35.50). Ljubljana. Amsterdam 230S.18—2319.54, Berlin 1353.75—1364.55, Curih 1108.35-1113.85, London 175.36—177.46, Nevvvork 3430.50—345S.70, Pariz 225.82—226.94, Trst 301.13—303.53. Promet na zagrebški borzi 47 560 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.95, Newyork 312.75, Bruselj 72.125, Milan 27.20, Madrid 41.'X), Amsterdam 208.275. Berlin 122.30, Dunaj 73.33-57.1, Stockholm 82 25, Oslo 80.15, Kopenhagen 71.25, Praga 12.85, Varšava 5S.30, Atene 2.90. Carigrad 2.52, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira valuta S.40. Londcn. Pariz 78'Vio, Nevvyorl< 5.135. — Zlato v Londonu 134/9 d (—1/1 d). V red nosin i papirji Tendenca za državne papirje se je obrnila navzgor in so tečaji bili višji krd pretekli teden. Promet je bil znaten in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 800 kom., 7% inv. pos. 150.000, agrarji 100.000 in begi. obv. 600.000. Ljubljana. 7?» inv. pos. 68—70, agrarji 39 bi., vojna škoda 30 1 307, begi. obv. 55-56, 8% Bler. pos. 52—54, 7% Bler. pos. 50.50- 52, 7% P°s- 1)1115 65—66, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji- 7% invest. pos. 70.50 -72 (68, 70.50), agrarji 38.50 -40 (39.50), vojna škoda 306—309 (305', 308), 3. 305-308, 4. 305.50-303 ( 302), 0% begi. obv. 55.50-56 (56, 56.30), 8% Bler. pos. 51 den., 7% Bler. pos. 50.50—52, 7% pos. DIIB 65 • 66.50. — Delnice: Narodna banka 4150 —1250, Priv. agr banka 258-259 (257. 258). Sečerana Osjck 15(1 —170. Impex 50 den., Trboveljska 105-108. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70 den. (70), agrarji 34.50 den (38, 35.50), vojna škoda 308 310 (309, 305). 2. 303 den. (305.50), 3. 307 den. (304), 4. 303 den. (307, 303, 304), 6% begi. obv. 55.25—55.50 (50 54), 8% Bler. pos. 52 50 den., 77c Bler. pos. 50 —51. Delnice: Narodna banka 4250—1300 (42.50), Priv. agr. ђапка 258- 250 (260, 257). Dunaj. Podonavsko-savsko-jadranske prioritete 67.60, delnice 12.225, Landerbank 15.50, Narodna banka 153, Steg 17.15. Alpine 10.95, Donavska plovba 4.15, Rima 24.25, Trboveljska 12.99. Živina Dunajski goveji sejem 19. lebr. Prignanih je. bilo 807 volov, 360 bikov in 504 krave, skupno 1671 glav, od tega iz Avstrije 1263, iz inozemstva pa 403. (.ene so bile sledeče (v šil. za kg žive teže): voli 0.90-1.50, biki 0.95—1.14, krave 0.92—1.05 m klavna živina 0.65—0.90. Pri živahnem prometu so najboljši voli oslali v ceni neizpremenjeni, ostali so se |x)cenili za 3—5 grošev, biki so padli v ceni za 2 do 3. dobre krave pa za .3 do 5 grošev, klavna Živina je obdržala cene prejšnjega tedna. Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da ie naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa Ana Rupnik vdova gozdarskega svetnika dne 18. t. m. ob 21 po daljši bolezni, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 20 februarja 1934 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže Vidovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. Drago poko|nico priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 19. februarja 1934. S. Karitas, prednica Zavoda usmiljenih sester v Voloski, hči, Leon, brigadni general v Skoplju, sin — in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V malih oglasih vetja vsaka beseda Din I*—; ient-tovanjeki og asi Din 2' — . Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se pia ujejo lakoj pri naročilu — Pri oglasiti reklamnega enačaja ee računa enokolouska. 3 mm viaoka petitna vrstica pc Din 2'.i0. Za pismene odgovore giede malih oglasov treba priložiti znamko. II Službe iščejo Prodajalka Denar 10.000 Din posojila mešane stroke išče mesto. iščem proti gotovemu Gre za manjšo plačo. Na- jamstvu. Ponudbe na upr. slov v upravi »Slovenca« »Slov.« pod značko »Var-pod št. 1788. la) „ost« št. 1820. (d) Trgovske pomočnica pridna, poštena, vaiena gostilne, želi primerno službo. Nastop lakoj. — Grem za majhno plačo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1717. (a) Pek z obrtjo želi posla kot mojster ali poslovodja. Dopise pod »Trezen« na podružnico »Slovenca« v Celju. (a) Samostojna kuharica išče službo na deželo. — Naslov pove uprava »S1.« pod št. 1824. (a) Periektna kuharica ki je dovršila gospodinjsko šolo, se sprejme Ponudbe na gospo M e 1 a Šoten, Beograd, Kosovska 5/1. Ib) Boljše perilo in obleke sprejnem v pranje, šivanje in likanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1807. (z) Vsakovrstno nnmrt po na'višiih cenab CERNE luvtflu Liubliana Vftoliove ulica tt 1 Cilčijle in širile »Slov enra«! Najkulantnejša posojila dajemo na vloge velebank. vrednostne papirie. vojno škodo držav bone Blai-rova posojila in na ku-rantno blago Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka štediona. Zagreb. Meduličeva br 31 Telefon 90-03 - Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zorč, Liubliana. Gledališka ulica 12. na katerega se ie obrniti. $fanovanja Največja izbira in najnižje cene kompletnih potrebščin za šivilje. Istotam bogata izbira damekega perila, žepnih robcev, kravat, vsakovrstnega modnega blaga, itd. Jcsfp Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) MAMICA! Ostanimlada Stanovanja prodamo v solastnini, proti plačilu v gotovini. »Stavbna zadruga«, Ljubljana, pp. 307 IŠČEJO: Mirna stranka odrasli družinski člani -išče večje stanovanje. — Ponudbe na upravo »S1.« pod »Center« št. 1815. c ODDAJO: Opremljeno sobico oddam takoj ali 1. mar- | ca. Trdinova ulica 2, visoko pritličje. Kalister. s ,1 « Volna, svila, bombaž stalno v boeati izbiri v vseh vrstah — za stromo pletenie in ročna dela do nainižiih cenah or< tvrdki Kari Prelog Liubliana -Židovska ul in Star' trg Imamo 600 kg zdravilnega medu bosanskega. Kante po 30 kg brutto za netto franko postaja Tuzla. Kg 11 Din. Razpošilja Jovičič in Jovanovič. (1) Hišo s trgovino, gostilno ter 8 orali lepega posestva, z vsem inventarjem, majhno zalogo ter gospodarskimi poslopji, oddaljeno poldrugo uro od železnice, ob banovinski cesti, naprodaj vsled smrti. — J. Zdolšek, p. Pristava, p Vogalno hišo enonadstropno, pet sob, dva kabineta, zaprta veranda, parket, pritikline, plin, elektrika, vodovod, ograjen vrt — prodam za 230 000 Din. Do tramvaja pet minut. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Traktabel« št. 1810. _(P) Pozor kupci z vlogami! Takoj prodam pri Veliki nedelji en oral vinograda s sadovnjakom ter krasno gospodarsko hišo za 35.000 Din. Plača se lahko s hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Celju kar na prepis. Dalje kmečko hišo ter dva in pol orala njiv in sadovnjaka ravnotam in to za ceno 30 000 Din ter z istimi plačilnimi pogoii. Vse to leži 25 minut od postaie. - Proda lastnik: Rud f Majcen, . mizarstvo, Velenje. (p) Klavirji prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov te od 11 000 dalie dobite pri R W ARBINEK Liubliana. Gregorčičeva 5 Dolgoletna garanciia — Proda** np -Л-оке tudi proti Sam1"!" kniifiram Strokovniašks oopravila in oglaševanj" *vr*4iem tnčnn in eenn Nalee-neiša izposoievalnica II Obrt MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI 11 —18. marca 1934 svetovni veleseiem na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzoviake in navadne vlake Jugos'avl'a 25% A strlla 25% Čeiosiovaška 50% MadjarSKa ZS% Opozarjamo posebno na ugodnost znižane voi,« je zašepetala Gitka. In potem ji je nenadoma prišla misel: »Zefa, v samostan gori še stečem... mar ne misliš, da bi bilo dobro, če bi pomolil še kak pater U ln ne da bi čakala na odgovor, je stekla v Evojo kamrico, smuknila v čevlje, oblekla jopico, mimogrede bežno j>olju-bila na rdeče lice dečka, ki je spal na svojem ležišču ko polh, in je stekla iz hiše. Ko je prišla na cesto, je videla prihajati sem med drevjem meniha. Tega mi je poslal sam ljubi Bog, je viknila in ga začela vabiti z roko k sebi. Zdaj je stal pred njo — pater Dezert, ribičar: bral je v samostanu zgodnjo mašo in je bil namenjen domov v svojo samoto. Gitka se je prestrašila, ko ga je spoznala, in nt vedela kaj bi; vendar samo za hip. potem se mu je približala s proseče dvignjenimi rokami in z očmi polnimi solza. Temna rdečica je zalila njegove blede poteze, oči so mu zagorele, in kakor v vroči skrbi je stegnil roke proti njej in jo vprašal: »Dekle, kaj ti je vendar? Zakaj plačeš?« »Ah, gospod pater, bolno dete imamo doma... prosim Vas, pojdite z mano in molite za ubogega črvička k »Moliti?« Na menihovih ustnicah je »iblodil truden usmev, ki si ga Gitka ni znala razložiti. Plaho se je umaknila. Redovnik pa jo je prijel za roko in ji rekel: »Pojdi! Poglejva, če se da kaj pomagati 1« Hotela mu je jioljubiti desnico, toda skoro prestrašen ji je ubranil. »Vodi me!< ji je dejal in jo spešno spremljal; pri tem jo je neprestano gledal v obraz, vedno znova tu«jal z glavo, kakor da bi ne mogel nečesa, kar ga je očitno burilo, globoko v sebi dojeti in razumeti. Prišla sta do vežnih vrat, tedaj je spustil de-kličjo roko in si šel z dlanjo po čelu. kakor da bi hotel odstraniti nekaj, česnr ni iiKiral nositi s seboj čez prag v hišo. Gitka se je jiokrižala in nato s sklenjenima rokama obstala med vrati, ko je stopil pater pred njo v izbo, Zefa je vstala izza postelje in se |iluho umaknila v kot. Tako sta obe ženski z vročičnimi očmi sledili sleherni kretnji duhovnika, ki je stal ob postelji, globoko sklonjen nad negibnim, tiho se smehljajočim otrokom. Tedaj se je zravnal pokonci, težko sopel, in njegovo lice se je zdelo Se bolj bledo. Otožno je Sel z očmi za materjo. »Pojdite sem k vašemu otroku,« je dejal tiho, pojemajoč v glasu. Zefi se udje zadrhteli, v obrazu ji je strah skamenil vsako potezo, samo roke je še mogla stegniti, nogi so ji bile ko primstle k llotn. »Tu ni nobene pomoči več. Razen, da bi stopil v to sobo gospod Jezus in bi spregovoril vašemu ljubkemu otroku kakor je Jajrovi hčeri: Vstani in živi !< Gitka je zbledela do ustnic. Zefa je hlastala za sapo, pa še vedno ni mogla dojeti, kaj se je zgodilo. »Ah, ljubi j>ater,c je slovkovalo dekle, »poglejte vendar tja, saj se smeji, saj se smeji...« »Usmev odrešenja!« In prijemši Zefo za roko je dejal: »Vaš otročiček je odšel domov k svojemu Stvarniku. »O ti ljubi Bog!« je ihteč kriknila Gitka. Ko z uma je planila k postelji, toda preden jo je dosegla, so ji klecnila kolena, na kolenih se je v joku in tožbi plazila dalje in z obrazom in rokami se je vrgla na nožioe svojega umrlega ljubljenčka: »Dragica, moja dragica...« Vroče solze so ji zatopile besede. Zefa je pa še vedno stala in sličila kameniti sohi. Tedaj pa se je utrgal z njenih ustnic prodi-ren krik: Moj otnUček!« S pestmi je sunila patra od sebe, prijela z drhtečimi rokami otroka, ga iztrgala napol iz rjuh in začela tresti nežno, vo-ščenobledo telesce, kakor da bi ga mogla šiloma spet obudili k življenju. Udje so ji onemogli, iz obraza, spačenega od trpljenja, so se ji togo izbu-ljile oči, zaječala je, l akor 7/ijeti preganjana zver, ko se zgrudi med tropo fvsov, ter omahnila na postelj, objemaje otroka: Ali je mogoče? More-li naš Gospod Bog |iri|)iisliti kaj takega? Moj otročiček! Moj otročiček! Kaj takega... kaj takega me mora doleteti! Zakaj le? Zakaj le? Zakaj le?« »Zakaj, uboga žena!« In oče Dezert ie položil roke Zefi na drhteča ramen«. »Tisoči in spet tisoči pred teboj so že bruhnili to vprašanje iz pekočega srca. Zakaj? Na pomlndno zeleni trati stoji cvetka, nežna in ljuhka v svojih čistih barvah, v svojem sladkem vonju kakor dobrotna božja misel, ki je splavala na zemljo in se zakorenlniln, dn bi bivala tu ze veseije ljudem. Tedaj pride noč s svojo smrtno slano... žival pride fw paši in z brezčutnim kopitom zmečka pozeblo cvetko v blato! Zakaj? — Na solnčni rebri stoji drevo, zdravo in bohotno v moči; cvetelo je v cvetih brez števila in blizu je čas, ko se hoče za skrbno nego zahvaliti s slastnim sadom. Toda pred dozorom pride vihar, sunek samo in lepo, jxinosno drevo leži na tleh, razklano in zlomljeno! Zakaj? — V širnem polju se ziblje zoreče žito, napojeno z znojem upajočih ljudi... toča ga uniči... Zakaj? — V prijazni dolini stoji hišica ob hiSci, zadovoljni smeha polni ljudje pod vsako streho... ledaj popustijo pri gorskem jezeru kameniti jezovi, uro samo, ruševine in mrliči pokrivajo dolino. Zakaj? — Poštenih misli gre človek svojo j)ot, zvestobe mu sije oko in ljubezen je vsak utrip njegovega srca ... pa planejo nadenj volčje, ali udari vanj strela, ali |>o-jnisti brv jiod njegovo nogo. Zakaj? — In lam stoji sijajen grad, močan, (»nosen ... med njegovimi zidovi kraljuje sreča, čista in sveta, kakor je le kdaj izšla iz božje roke... skozi njegova vrata odhaja oblagodarjen mož... in ko se vrne, žeja ga, da bi videl svojo ženo, sladke oči svojih otrok — najde samo kadeče se ruševine in zoglenele kosti. Zlikaj? Zakaj, Zakaj?...« Zefa se je zravnala pokonci, prekrižala roke, in je s |K)gledoni na duhovnika, ves obup svojega srca v očeh, zatarnaki: »Ah, gosjvod, ne govorite, mi vendar tako neusmiljeno in trdo, privoščite mi vendar besedo tolažbe, vsaj eno samo besedico!« »Ne poznam zate tolažbe, tvojega otroka vidim in ga vendar ne najdeni. Povedati ti moram samo eno resnico, ki sem jo spoznal s krvavečim srcem: kdor živi, mora trpeti, kdor se smeji, bo moral plakati, in izgubiti, kdor imel« Zefa 9i je zakrila obraz z rokama. (Dalje.) £a »Jiuroalovanako tukurn. 417 od 10. L 1914. nju. Zato smo poudarili, da spada KA brez dvoma h krščanskemu življenju in je prav tako dušno pastirska skrb. Velik pomen KA po zamisli sv. očeta je interpretiral ob 6. obletnici kronanja Nj. Svetosti kardinal dr. Faulhaber. 24. marca 1924 je podal Pij XI. še enkrat smisel in namen K A v enem samem stavku: »K A pomeni, delali po volji Jezusa Kristusa in v duhu cerkvenih postav za popolno krščanstvo.« Papež izvaja svojo najvišjo oblast na najrazličnejše načine. Eden od teh je ta, da pošilja svoje apostolske okrožnice, bodisi vsemu človeštvu (urbi et orbi), ali pa samo posameznim cerkvam in njih predstojnikom. — Povodi za take okrožnice so najrazličnejši. Zdi se mi, da je potrebno, da predvsem omenim vsaj najvažnejše okrožnice sedanjega svetega očela, saj ravno iz njih moremo razbrati vso veličino in dostojanstvo sedanjega Petrovega naslednika. Papeževe okrožnice so dragocen zaklad, polne resnice in izkušnje. V zmedi in negotovosti naših dni so njegovi opomini rešitev za človeštvo. Njegove okrožnice nudijo uspešna sredstva za izboljšanje žalostnih družabnih in gospodarskih razmer. Poliličimo si v spomin samo znamenito okrožnico »Quadragesiino aniioi. S čudovito jasnim spoznanjem daje navodila, kako ustvariti pogoje za srečuo in mirno sožitje stanov, narodov in držav. — Kako odločno zveui druga njegova okrožnica o vzgoji mladine. Sv. oče neumorno in plemenito misli. Mi pač ne moremo sv. očetu lepše čestitati k jubileju, ko da mu obljubimo pomoč v vseh njegovih široko-poteznih opravilih, pomoč, brez počitka in ne računajoč na plučilo z zemeljskimi dobrinami. Sledil je posrečen vatikanski film. Odobravanje so žele vse točke sporeda. Vso lepo uspelo svečanost je zaključila himna t>Povsod Boga<, ki jo je pela vsa dvorana. Na ljubljansko katoliško občinstvo je snočnja proslava te pomembne katoliške obletnice napravila mogočen vtis in ga v njegovi vdanosti do sv. Cerkve in ljubezni do naslednika sv. Petra le še podkrepila Napete razmere v vevški papirnici Storite vse, da pride do sporazuma in da se delavstvu ugode upravičene zahteve! Vevče, 18. februarja. Sredi januarja že so novoizvoljeni obratni zaupniki na svoii prvi seji razmotrivali o raznih ne-' d-ostatkih v obratu Vevče in l ako j tudi sestavili ' potrebno predmetno vlogo na obratno ravnateJj-I stvo. ki je bila takoj tudi oddana in sicer 22. ja-; nuarja 1934. Obratno ravnateljstvo je pa imenovano vlogo kratkomalo avrnilo, češ. da je vloga preveč oblastno sestavljena. Vsebina imenovane vloge pa je ta: 1. Poveča naj se [kar je bilo že lani obljubljeno) baraka za shrambo koles, ker ie sedaj najbolj primeren čas radi malega števila shranjenih koles. Obenem naj se naredi primeren lokal za sestanke obratnih zaupnikov, ker po enem letu obljubljenega prostora v tovarniški "koloniji še danes nimamo. Prostor obratnim zaupnikom določa člen 16 delovnega reda. 2. V vratarski loži naj se tista zapora odpravi, ker je zelo nepraktična in morajo tisti, ki ostanejo med opoldanskim odmorom v obratu, lerti pod njo nazaj, j>otcm ko oddajo svoje karte vratarju. 3. Ker podjetje še vedno ne obratuje v polnem obsegu ter s tem delavstvo izgubi mnogo delovnih dni, se opaža, da nekateri delovodje zelo pristransko razdeljujejo delo. Prosimo, na,j bi obratno vodstvo daio vsem delovodjem nalog, naj oni pri razdeljevanu dela postopajo pravično, ter naj po potrebi v tem oziru delajo v sporazumu z obratnimi zaupniki dotičnih oddelkov. 4. Odbor obratnih zaupnikov je sklenil, da bodo odslej naprej v malih zadevah, tičočih se specialno samo določenih oddelkov, zastopali posamezne oddelke zaupniki po sledečem razporedu (naveden razpored). Kar se pa tiče važnejših zadev, pa zastopa vse delavstvo starešina ali celokupni zbor obratnih zaupnikov. 5. V zadevi Štibrič Franc naj se obratno vodstvo končno odloči ter prosimo za jasno stališče podjetja glede tc zadeve. Če je Štibrič kriv, jc s tem, kar časa je že premeščen v Vevče k slabše plačanemu delu, dovolj zadostil svoji krivdi. Ima osemčlansko družino in mislimo, da mora biti za toliko želodcev že precejšen zaslužek, da jih nasiti. Naj bi se cenjeni naslov pri svoji odločitvi tudi na to oziral. O gori naveuenih točkah želimo razgovor v najkrajšem času. K razgovoru naj ee povabi cc'lo-knpni odbor obratnih zaupnikov. Kakor je razvidno, vloga ni ne preostra nc žaljiva, pač pa se zdi, da tiči za lem grmom neke posebne vrste zajec, kar se bo s časom ilaik pokazalo Omeniamo, da so se na to zavrnitev obratni zaupniki pritožili na kr, inšpekcijo dela v Ljubljani, katera je po dobljenih informacijah baje žc ludi posredovala. Ker pa le ni pravega odiziva, nedostatki, navedeni v vlogi, pa niso od včeraj ali od datuma vloge, pač pa že od poprej, zato je razumljivo, da je delavstvo nestrpno in hoče, da se zadeva enkrat uredi. Tako je tudi prišlo do tako rekoč spontanega sestanka papirniškega delavstva, ki je bil danes dopoldne ob velikanskem zanimanju in trdni odločnosti, dovesti zadevo do kraja. Na sestanku je bila sprejela tozadevna resolucija, ki bo jutri izročema obratnemu ravnateljstvu, тп na katero so obratni zaupniki vezani. Resolucija sc glasi: 1. Delavstvo nanodločneje protestira proti ravnanju ravnatelja Jahna, kateri je odklonil razgovor z obratnimi zaupniki, češ, da vloga z dne 22. januarja ni bila pisana v obliki prošnje; 2. delavstvo poudara, naj se njihovi obratni zaupniki smatrajo za zakonite zastopnike ter ne dopusti, da bi se poniževali s tem, da se silijo prosjačiti okoli zastopnikov podjetja; 3. zahtevamo, da podjetje takoj pristopi k razgovorom s celokupnim zattpniškim zborom o vseh točkah zavrnjene spomcnicc; 4. zahtevamo, da [»odjetje žc vendar prične redno obratovati in naj za lo preskrbi potrebna naročila. Če pa sc lo kljub prizadevanju podjetja nc da doseči, naj sc pa zaposli pri zmanjšanem obralo- on:" čim vc' cle'avstva, ker nikakor ne tre da podjetje gleda samo na svoi nezmannšani dobiček, a delavstvo pri lem trpi pomanjkanje. Potem nai se gleda na to, da posamezni delovodje in mojstri ne bodo delavstva pošiljaj; domov, kadar se njim zdi, ker je dela kJjub temu dovolj s čiščenjem strojev, ki so radi pretiranega varčevanja zanemarjeni, radi česar so lažje mogoče požarne katastrofe ter ie življenjska varnost delavstva ogrožena; 5. najodločneje zahtevamo, da se Štibriču Francu povrne škoda v iznosu 1400 Din, katere je utrpel zaradi nepotrebne premestitve k slabše plačanemu delu. To zahtevamo zato, ker je Štibrič po izjavi ravnatelja popolnoma nedolžen. — V 6. resoluciji zahteva delavstvo, da bi podrejen organ tovarne ne smel feldvebelsiko ravnali ž njim. 7. Delavstvo najodločneje zahteva, da se ta resolucija upošteva in izjavlja, da stoji za svojimi zaupniki v enotni fronti ter jih bo ščitilo z vsemi razpoložljivimi sredstvi pred morebitnimi preganjanji. Sedaj s.i lahko vsak napravi sam sodbo. Pri celi stvari se nam zdi postopanje obratnega ravnateljstva nerazumljivo. Saj je bila vloga sestavljena v zakonsko predpisanem postopku in tudi predpisano izročena, ni preostra, ni žaljiva, ne vsebuje nikakih točk, ki bi se občutno dotikale finančne strani podjetja, temveč same take zadeve, ki — ako se urede — bodo delavstvu m podjetju v enako korist. V drugi vrsti je treba poudariti tudi to, da imamo zakon o zaščiti delavstva, uredbo o delavskih zaupnikih ild. V vseh teh in stremljenju oblasti pride vedno in povsod do izraza zahteva po mirnih poravnavah in harmoniji po obratih. Ko pa delavstvo hoče in sledi odredbam in zakonu, je pa bob v steno. Ako se lok le prehudo napenija, je nevarnost, da poči. Bolj ko bo delavec zadovoljen, več bo imelo koristi tudi njegovo delo in s tem tudi podjetje. Delavstvo je svoje povedalo, sedaj je vrsta na podjetju, da tudi ono pokaže vsaj tisto maJo volje, kolikor je je potreba, saj veliko jc ni treba pri leh malenkostnih zahtevah. St. Vid nad Ljubljano Podružnica Jugoslovanskih obrtnikov v št. Vidu nad Ljubljano, ki sc jc ustanovila koncem meseca novembra lanskega leta, je postala zelo agilna. šteje že nad 80 članov, ki se zavedajo, da je v njih samih tista sila, ki jih bo dovcdla do boljše bodočnosti. Sedanji težki časi so postali za obrtnika že nezmagljivi. Nesrečni denarni zastoj jc ugonobil žc veliko obrtnikov. Treba je zato složnega dela vseh obrtnikov, da se reši obrtni stan. št. Vid nud Ljubljano z okolico je obrtni kraj z raznimi obrti. Podružnica f jugoslovanskih obrtnikov v št. Vidu nad Ljub-; Ijano je sklenila, da priredi zu časa velikih Sol-I ■•kili počitnic v poslopju narodne šole veliko , -azsiavo vseh obrtnih izdelkov svojih članov. Kuzstavu bi naj bila od 14. julija do 20. avgusta t. I. št. Vi. OI. z dne l<>. februarja РЛ4. — t pravnik obče drž bolnišnice: dr. Radnian. — Gornje pojasnilo prav radi objavljamo in nas lo veseli, du naša prejšnja informacija ne odgovarja resnici. Gotovo je v interesu javnosti, da tako odličen zdravnik, kakor jo p:, primat i j dr. Blnmauer, nsfune še dolgo na svojem vodilnem mestu, zlasti ker venm. kako neomejeno zaupanje uživa v najširših krogih svojih bolnikov. O V Ljubljani umrli od <). februarja do 16. februarja 1'fit: Gnezda Alojzij, 56 let, strojevodja drž. žel.. Prekmurska ul. ": llabichi Peter. 7" lel. krovec in meščan ljublj.. Celovška cesta 78-1: llafncr Ivan, "7 lel, žel. delavec \ i>„ Japljeva ul. J; Kbner Pavel. 75 let, uradnik I Iran. dravske banovine*. Gosposka 10-1; la-fiodič Terezija, ">4 let, služkinja, Vidovdunska cesta 0; Kramar Katarina, ">6 lel, žena brzoiav. mojstra, škoTja Loka: I ajovic Mira, roj. Verbič, JO let. /ena /as. uradnika. Kolodvorska 25; Pogan Marija,, roj. Mramor, 69 let, vdova nadu-eitelja Leopolda .Gledališka 12; Kreuzberger Adolf, 75 1<'I. bivši trgovec, Vidovdanska 0. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Martinčič Jane/, 54 let, užitku r, Tomnja vas 22. obe. Pela cerkev: Puvčič Matilda, roj. Kibnikar, vdova žel. nadsnrevodnika, Mosic, /vezna ul. 14: I.o-trie Stanko. ') mesecev, sin čevljarja. Zg. šiska 220;Žagar Peter, 24 let, delavec, Brdo 4. Koro- | Zobna ordinacija j ■ dentista Ban Bor sa 8 ! Zgornja Šiška — gostiluu pri Kiiielu zopet redno ordinira1 I se pa zmotil in na Ambroževem Irgu sedeš v krožni tramvai, da se pelješ v Leonišče ali bolnišnico, boš plačal 2 Din m pred Šarabonom boš motal šc čakati na vodmatski voz, da te popelje tja doli. Včasih so sc vozne tarife poprej javno obravnavale, ali pa vsaj ljudem naznanile. Sedaj pa kar dik tat celo hi cz dekreta. To dela slabo kri in ljudje se zato ludi manj voz-ijo. Sploh je tramvajski promet skozi mesto tako gost knkor na dunajskem ringu«. Razlika jc le la, da ljubljanski vozovi vozi;o prazni. In vendar vsakdo ve, da je krožna proga — taka, kakršna je — sama za se nemogoče urejena, V listih jc hilo žc polno predlogov, kako naj bi se promet bolje uredil. Pa ni nič pomagalo, Uvedel sc jc promet, ki je najmanj praktičen. Ali bi lic bilo enostavneje, ko bi na pr, iz Most vozila do Šara-bona dva voza, izmed kale-rih bi eden zavil na Jcgličevo cesto, drugi pa na šentpetersko? Tako bi sc ta dva veza srečevala nekje pred pošlo in potem vozila naprej zopet proti Mostam. Ko hi bili gospodje pravočasno mislili na promet, bi bili po vsej Zaloški ccsli napravili dvotirr.o progo, radi česar bi bil la problem kar enostaven. Pa tudi tako so da lo lepo izpeljati in še nekaj voz bi bilo prihranjenih, s čim-ur bi sc prihranilo mnogo loka. Na la način bi se bolniki s ko'cdvora lahko vozili naravnost do bolnišn'ce, kar je zelo važno. Tramvaj pa, kakor vozi danes, je samo in golo prestopanje, kar gotovo ni v korist občinstvu, ne prometu in ludi kasi gotovo nc v dobro. Bog ve, ali bodo te vrstice kaj zalegle? ško; Laharnar Pavla, 8 let, hči delavca, Iloic-mež 24. obč. Uadeče; Rebolj Angelu, 2.S let, po-scslnica, Tr/.iu 51; Oevirk Jane/, II let. sin invalida, Zg. Šiška 41; Košir Fnrnči.šku, 5 mesecev, hči gostilničarja, Kamnik 52 pri Preserju; Grošsman Anton, 55 lel, polagalec parketov, štepailja vas 52; Valjavec Anion, 54 let. gostilničar, Aleševčeva 14: liirlan Ivan. 58 let, strojevodja drž. žel., Tvr.ševa 2">: Pečliik Marija, 22 let, tovarniška delavka, Cerklje 62 uri Kranju; Žirovnik Marija, 26 let, prodajalka, Zg. šiškn 26; Smreka r Prane. I mesec, sin posesluikove vdove. Imenska gora 46. r. Suhijad jc dobiodošla. Drevored v Zvezdi diavci mestne vrtnarije temeljito klestijo in obrezujejo. Kostanjeva drevesa so precej stara ter se ie doba usihanja približala menda za vsa, razen za nekaj mlajših ob krajeh. Ubogi ljudje marljivo jv.>-birajo suhijad ki pada z dreves ter jo odnašajo domov za kur,avo. Kakor pa kaže, letos še ne bo uresničen Plečnikov načrt, da se kostanjev drevored v Zvezdi sploh iztrebi ter se mesto kostanjev nasadijo druga drevesa (javori, akacije, bresti itd). Stremljenja mestne vrtnarije pa gredo sploh za tem, da jx)lagoiiia v vseli drevoredih nadomesti kostanje z drugim, bolj primernim, čeprav mani senčnatim drevjem. <3 Narad v gostilni. V bolnišnico je prišel 45-letni zasebni uradnik Jože P. iz Cimpermanove ul. Tega so v nedeljo zvečer neznanci napadli v neki gostilni ler ga med pretepom resno ranili na glavi. Mariborske vesli: » Mali Stavishy" v mariborskih zaporih Ptuj Mestno načelstvo poziva vse obveznike, pristojne v mestno občino Ptuj, ki so po preobratu od leta 10IS opravili orožne vaje. tla se prijavijo do konca lega meseca pri inesnieni ntičel-stvu. S 'olioj imajo prinesti tozadevne udpusl-nice ali pu vojaško knjižico. Palzifikati 20-d'ui.rskili kovancev so zopet pojavjli v Ptuju. Palzifikati so izdelani iz svinca in jih je takoj s|io/.nuti od pravili. Nezgoda. 55-letni Ciril Fric, kovač i/ Gn-rišnicc. zaposlen pri državni železnici v Ptuju, je padel na ledenih tleh z. dvokolesa in si pri padcu prerezal na ostrem ledu kite na levi roki. Kadi težke in nevarne poškodbe je moral v bolnišnico. Huda uvlomobilsk:. nesreča se jc dogodila na Ormoški cesti. Iz Ormoža je privozil proti Ptuju z veliko brzino neki avstrijski avto in zadel v 29-letncga hlapca Jožefa Lelikca i/. Spuhl.jp v trenotku. ko je hotel prekoračiti cesto. Nevarno poškodovanega Lelikca, ki ima meri drugim zlomljeno tudi desno nogo, so spravili v bolnišnico. Lansko jesen se je v javnosti doznalo za ime nekega .larosluva Hi.sy.ja, ki ga jo aroti-rala mariborska policija radi prevujo ter oddala sodišču. V drugo so je culo u njeni uli jiriliki sodne razprave pred okrožnim se-nalotn, na kateri ,ie bil llisy radi prevar na škodo šestih mariborskih trgovcev, ki jih je opeharil za skupno 60.000 Din, obsojen na jiuldrugn lelo ječe. Tlisy se je proti obsodbi liriložii, češ da je nedolžen. Priziv pa šo ili lii I rešen, ko se je zvedelo za drugo njegovo prevare, ki ga postavljajo v čisto drugo itič ter dokazujejo, du jo znal tia široko razplesti mrežo, v katero jo polov il neštcvilno žrtev. Iz prijav, ki .jili sedaj dobiva mariborsko okrožno sodišče od vseli strani, jo razvidno, da imajo v zaporih velikopoteznega sleparju, ki so jo znal vtihotapiti v nase najvišjo gospodarsko kroge tor si pridobiti njihovo zaupanje z lažnim predstavljanjem. ftisy so jo predstavljal za prijatelja raznih ministrov in visokih fukeijonarjev ler obetal uspešno izvedbo vseli mogočih intervencij. Tako je □ Emigranti iz Avstrije. V nedeljo je dospolo v Maribor iz dravske doline zopet 5 avstrijskih beguncev, lako da je »levilo v .Mariboru bivajočih emigrantov narastlo na 12. Tudi ta petorica je iz voitsberških revirjev, kakor sodtnorica, o kateri smo poročuli v včerajšnjem >Ponedeljskoin Slove.icu . Pripovedujejo, da se jo zelo veliko beguncev obrnilo proli jugoslovanski meji, toda na avstrijski strani je sedaj nio,.a žo tako zastražena, da je vsak prehod tvegan. Naši obmejni organi so jim dovolili prehod brez vsega ter so jim v vsakem oziru šli nn roko. Tudi ti begunci ostanejo v Mariboru. □ Volitve brez konca... V soboto so so vnovič vršile volitve obratnih zaupnikov v tekstilni tovarni Doetor in drug. Tudi to pot šo ni prišlo do končnovol.'avno odločitve, ker je bila lista Narodnostrokovim zvezo radi 4 nepravilnih kandidatov razveljavljena. Ker jo sedaj Narodno,strokovna zveza vložila proti lom drugim volitvam priziv, ki bo najbrže uspešen, so pričakuje, da bodo razpisano šo ponovno volitve ... □ Smrtna žetev. Na Toznu, v Cankarjevi ulici Г0. „o umrl -zidar Zorko Mihael v starosti 60 let. Naj počiva v miru. Г1 Kino — kavarna — bar... Lastnik Grajskega kina g. Gušliti namerava zgraditi na kompleksu med Volkmerjevoi ulico in Gra skiin trgom na prostoru sedanjo gostilne Maribor veliko štirinadstropno stavbo, v kalen bo predvsem moderna kinodvorana s vsemi pot robnimi stranskimi prostori. Dvorana so bo nahajala v notranjosti posiop.'n, (ločim bo zUfiunjn fronta proli Grajskemu trgu obsegala moderno kavarno in trgovske lokale. V nadstropjih bodo poslovne in odvetniško pisarno tor štanovanjn. Posebnost bo večjo število stanovanj zn samce, tnkn-zvanib garconier. Y podzemlju pod kinom namerava zgraditi bar in moderno kegljišče. Včeraj zjutraj so j p, vršil žo komisijonc.ini ogied celega kompleksa. Z zgradbo bi so naj pričelo so v najkrajšem času. Podjetnost K'. Gnštitia jo golovo velika, da se loti v sedanjih časih zgradbe, ki bo v tekočem lotil trotovo najobsežnejša v našem mostu. Nedvomno bo stavba sama na sebi znaten pri-liobitok za mesto. Veliko število delavcev bo našlo pri njej zaslužka, ravnotnko Ivrdko, ki bodo dobavilo opremo, ki bo po načrtih ros luksnriozna in modoma. Le v tukajšnjih gostilničarskih, kavarniških in restavracij- nekcmu ljubljanskemu pekovskemu mojstru obetal naslov »dvornega dobavitelja«, za kar je slednji plačal lopo svolo 47.500 L)in, iiii • naslov« pa šo danes čaka zaman. Od nekega tekstilnega tovarnarja v Mariboru jo izmn-mil 70.000 Din itd. — lista njegovih žrtev j« dolgo in so šo vodno bolj izpopolnjuje. Tudi iz Hrvalsjtega, zlasti iz okolice Siska žo prihajajo nove prijave. Kazven onih 60 jurjov, radi katerih je bil že obsojen, jo na rastla, celokupna svota, za katero jo opeharil laliko-verneže, nad 300.000 Din, pričakovati pa jo, da so bo šo iepše zaokrožila navzgor. Veliko-poteznost njegovih prevar svodoči to, da jo imel celo lastne agente^ ki jih jo za njihovo informacijo dobro plačal. Kakor kak Sta-visky je tiniol samo s svojim nastopom pre-i pričati žrtve, da so mu verjele brez vsakih drugih dokazov. Proti Hisyjn se bo Izvršila sedaj ponovna preiskava ter pride šo enkrat na zatožno klop. Verjetno jo, tla se bo tudi štovilo zapornih let primerno zaokrožilo na v/.gor. skih krogih se jo pojavil razumljiv odpor proti temu, tla bi so sedanja koncesija na gostilno Maribor razširila še na moderno kavarno in bar... □ Ureditev promenade na Aleksandrovi. V načrtu letošnjih javnih del je tudi končna ureditev Aleksandrovo cesto, ki so je pričela žo izvajati z odstranitvijo kostanjevega drevoreda med Prešernovo in Aleksandrovo. V nadnljnem načrtu jo razširjenje in novo asfaltiranje oboli hodnikov, ni pa šo nikjer predvidena končna ureditev promenadne poti mod Cankarjevo in Trgom Svobodo. Promenada bi so morala po Dovovom načrtu urediti že lani, ni pa so posrečilo dobiti kredita za ta dola iz kaldrminskega fonda. Bati so jo, da bo ludi še lotos in v bodoče ostala končna ureditev promenade lo na papirju. Za preureditev jo predvidena znatna svota, v iznosu pol mili.,ona dinarjev, ki jo bo pa treba žrtvovati, če no bo ostala celotna Alek-sailrova cesta kljub tlakovanju in asfaltiranju le torzo brez enotno linijo. Ll lJazprava so ne bo vršila. Za danes dopoldne, ob !>. uri je bila razpisana obnovitvena razprava proti zasebnemu urad ni L ц Edvardu sessler ju, za katero je vladalo v Mariboru umevno zanimanje. Razprava pa so ie včeraj preložila, □ Električni aparat za omamljenje drobnice v klavnici so svoječasno zahtevali mesarji potoni svojo organizacije ter jim ga jo vodstvo obljubilo. Aparata i>it doslej še vodno ui v tvlaVnicI, (lasi bi bil baš sedaj*v zimi, ko je frekvenca mnogo večja, nujno potreben. LJ Vse lii rado postalo pristojno v meslo. Nenavadno število prošenj za podelitev pristojnosti v mariborsko mostno občino dobiva sedaj magistrat. Ljudje, ki že desetletja stanujejo v mostu ter so niso jiro.io zmenili za pristojnost, sedaj kar naenkrat uavaljujejo, tla se jim prizma pravica mariborskega meščana. LJ Sreča v nesreči. Z radvanjskih ribnikov so celo zimo odvažali led, sedaj jm so 'A odvozom prenehali ter so jo napravila na vodi nova ledena skorja, ki jo je skušala v nedeljo mladina izrabiti za drsanje. Led pa .jo šo protonak ter so jo udri pod nogami drsalcev. Tro.,0 od njih se jo znašlo v vodi — pa k sreči na onem koncu ribnika, kjer jo globina neznatna. Udrli so se samo do pasu ter so jih tovariši lahko spravili na brog. СеЦе /Mazzrtatnilci Liubliana I Karitalivna zveza v Ljubljani. Cetrlo napovedano predavanje Karitativne zveze bo drevi ob 8 zvečer v beli dvorani »Uniotia«. Predaval bo p. Va-lerijan U č a k o: Zapoved kršč. ljubezni v dobi cerkv. očetov«. K predavanju, ki bo nudilo nadsve spodbudne zglede prave karitativnosti, se iskreno vabijo člani in članice Vincencijevih in Llizabetnih konferenc, pa vsi prijatelji karilativnega pokreta. ki so sc že dosedanjih predavanj udeležili v lako častnem številu. Ali ni postni čas prav posebno čas potole za delr svete ljubezni? I Prva doba krščanstva .io naslov predavanju, ki ga priredi Leonova družba v sredo 21. t. ni. ob 8 zvečer v ve ran d ni dvorani hotela 1'nioii. Slehernega katoličana zanimajo c j i s i« ko sta apostola Peter in Pavel oznanjala besedo božjo v središču rimske države v Rimu. Dolga vrsta m učen i kov, kolosej in katakombe pn šo sedaj pričajo, s kakšnimi težavami so je borila cerkev s početka proti jiaganskonin 1? i mu. O lej zanimivi dobi predava vsciič. prof. dr. liukinan. Predavanje pojasnjujejo skiontično _ slike. Predprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. I Kino Kcdcljevo. Danes ob S film, poln glasbe in humorja --Kraljica srca« (Gita Alpar in Max llanscn). Cene znižane. 1 Kulturni odsek K. A. Marij. Oznanjenja v Ljubljani priredi v torek 20. Iebr. predavanje, iti sicer bo predaval priljubljeni predavatelj g. Vinko /or o Dolomitih. I Ljubljanski klub priredi v lorek 20. februarja ob pol 8 zvečer v svojih prostorih predavanje: »O vodilnih osebnostih češkoslovaškega duhovnega življenja«. Predaval bo g. Božidar Borko. I Šiškarji. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Vas vabi k strokovnemu Tireihivanju, ki lin drevi oh poj s. uri v šoli! Nov i člani dobrodošli! Maribor tn Brezposelni učiteljski ubiiurijcnti-lkc bodo imeli danes ob 2u sestanek v IV. deški osnovni šoli na C.osposv et.-ki cesti. ni Okrajni odbor Rdečega križa ima svoj redili letni občni /bor drevi ob pol 20 v lovski sobi hotela Orel. Poleg članov vabljeno tudi ostalo občinstvo. ni Narodna knjiga jirircili v četrtek, dnr> 22. t. ni. v dvorani Zadrti/ne gospodarske banke javno predavanje s pričetkom ob 20. Predava prof. dr. Ivan Dornik. Drugi hm ii Kranj. Skioptično predavanje o Motilblaticu in Malterhornu priredi Kranjska podružnica SPD drevi ob 20.30 v gimniiz telovadnici. O svojih turah in doživljajih na ta dva gorska velikana bosta prebivala gdč. Mohorčičeva iz Ljubljane iu g. Kopi nšek iz Celja. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE I )rTam na vrtni gredi«, Vodopivcc; »Boter polž«, Puš: »Mak«, Adamič: »Belokranjska svatovska« in Sattncr: »Jcfle-jeva prisega« za zbor, soli in orkester. Kar pivega dela programa tiče, moram priznati, da je bil zelo dobro naštudiran. Trd oreh so Adamičeve »Belokranjske svatovske«, a tudi le so z lahkoto in prav dobro podali. Pevski niaterijal jc dober, sopran lepo zveneč, ki ludi višino s lahkoto obvlada, alt močan in zelo izdalen, bas globoko doneč, tenor prijeten in zveneč. Da jc bilo toliko zanimanja za la koncert (velika udeležba |e bila iz mesta in okolice, tako da je bila dvorana popolnoma razprodana) jc gotovo vzrok »Jeftejeva prisega«, ki je bila na programu. Občinstvo je nestrpno pričakovalo izvajan,a tega izvrstnega domačega umetniškega dela Precej fx>-guma je bilo pač treba, da se jc g. pevovodja odločil za prvi nastop vzeti na program te nelahko glasbeno delo. Pa tudi to sc je posrečilo, saj je bilo izva.janje prav dobi o in piecizno. Želo je j učinkoval moški zbor: »Slavi tc Izrael vesel, ker sveti dom si nam otel«. Pohvalno moram omeniti tudi dam ski zbor: »ln glej, mladenk cvetni zboT«, ki je prav lepo in zveneče odpel, Solist g. Liiko-vič je pel občuteno in sigurno ter jc s svojim simpatičnim glasom ugajal, le žal, da je bil orkester v soloparlijah luintam nekoliko premočan. Pretresajoč je bil spev: Joj, li nesrečni olrok moi, še bolj nesrečen oče tvoj, ki kriv brezmejnega a zlega«. Ostale solo partije je odpela gdč, Brglezova, ki je povsem čisto in z lahkoto obvladata svojo partijo. Škoda, da ni bil orkester popoln, kar bi gotovo skladbo še bolj dvignilo, Morebiti bi se bila dala gotova mesta s klavirjem spopol-nili. Želeti je, da se ludi orkesicr poleg zbora dobro pripravi, naštudira in vglobi v muzikalično delo, da se lako z zborom združi v eno celoto V prihodnje bo treba tudi na nastavke in dinamiko polagati nekoliko več pažne. Pa to le mimogrede. Pevskemu društvu Celjski zvon kakor tudi g. pevovodiji smo prav hvaležni za lepo uspeli koncert. д_ Si. Jernej Semenj, ki se je vršil pretekli četrtek, je bil izredno debro obiskan. Tudi živine so prignali kmetje nenavadno velir o, da je bil širni se mski prostor skoraj poln. Kupčij pa je bilo sklen enili malo in šc te največ med domačini. Pijansko društvo, za katerega obstoj smo zvedeli zadnji čas, jc pretekle dni objavilo — z društvenim pečatom opremljeno in pravilno kolkova-no — vabilo na svojo prireditev. Kako je la izpadla. nam nt znano, ker nismo sodelovali. Enako nam tudi ni znano, če jc društvo registrovano in kakšna pravilu in ciljc si je začrtalo v svojem delovanju , .. Umrla je gdč. Tončka Majzelj, L i. je skora.| vso življenjsko dobo — 40 let — preživela v bolniški postelji. Mir in pokoj njeni vlušil