Metoda izvenšolskega dela u .iteljic v deklfSkih kroiklh. (Predavala na prvem Izobralevalnem tetaju pov. UJU lov. Joslplna Dolganova. — Snov za obravnavo v kroikih okrajnlh utlt. druitev.) Glavni smoter ženskega gibanja je ibilo že od nekdaj ženska izoibrazba. Sprva so ženske zahtevale talko izobraz= bo, ki bi jih pripravila za javne poklice. Sila življenja jih je privedla do apoznanja, da je potrebna tudi za ženske vsestranska izobrazs ba za vsakdanje življenje. Spočetka je bilo žensko izdbraževanje konfesijonalno ali pa strankarsko palitično. Politične organizacije so vzgajale žensko sa* mo za politične svrhe. 2enska verska udru» ženja so imela več smisla za žensko izdbraz* bo, ki jim ni Ibila le sredstvo. Strankarsike organizacije so imele namen, da so si ljud« stvo politično prikrojile v duhu njihovega svetovnegal naziranja. Organizacije pa bi imele več uspeha, ako bi se združili njihovi strankarski cilji z bistvom ženskega življenja. To nam je dokaz, kako velike važnosti je izoibrazba za ženske, da je izcfbrazba njena notranja, bistvena potreba in da je hvaležna osabna naloga za vsakogar, Ikdor hoče po< moči tej njeni potrebi. Tudi kmetska in de= lavna žena ima tako naravo in naša dolžnoist je, da se s to naravo združimo in ji po svo« jih močeh pomagamo se razvijati. Ni naša naloga, da samo razmotrivamo in govorimo o teh prdblemih, pač pa je naša dolžnost, da se takoj lotimo dela, t. j. izobra« ževanja kmefrskega ljudstva, še najbolj iz= obraževanja kmetskih deklet. 2e letošnje leto bodi naša naloga, da začnemo zlbirati mladenke izven šole. Priva« biti jih hočemo k sebi, postati jim hočemo prijateljice, svetovalke. (Malodušne, bojaz= Ijive tovarišice se bodo izgovarjale, potem ni= smo nič proste, druge zopet, jaz hočem -biti po šoli prosta, tretja, kdo bo občeval s kmsts skimi dekleti. Proč z malodušniostjo, proč z vsemi izgovori, ker niso upravičeni!) Pokažis mo, da ljubimo res svoj narod, da znamo ce= niti narodno svobodo, objemimo z enako lju« beznijo mlada dekleta brez razlike, ne glede na to, ali so bogata ali so uboga, objemimo mladino, ki nas potrebuje, ki nima nikogar, da bi dal zmisla njenemu življenju. Narodna zavest, brez ljubezni do pripros stega naroda, ni narodna zavest. Vsaka iz» med nas mora postati že letos socialna mati vse ženske mladine izven šole, katera je pris puščena sama sebi, ki nima gmotnih sreds stev, da bi obiskovala nadaljevalne šole in učne zavode. Dajmo tej mladini resnega po« uka za življenje, da si bo lahko pomagala v vsem, kar ji pride v življenju nasproti. Vzgos jimo narodu dobrih mater in gospodinj in srečen bo. Najvišja naloga žene je, da daje življenje in ga ohrani. Največje kulturno poslanstvo pa ie, da ščiti življenje in mu da vzvišenejši smisel. Vsi se teoretieno zavedamo te svoje na= loge ali potrebno je, da se domenimo, kako bi te svoje dolžnosti uresničili in udejstvili, in sicer takoj že letos. Kako naj priv^bimo dekleta in jih zdrus žimo v izo-braževanju? Tega ni mogoče kar naravnost določiti! V posameznih krajih bo začetek tega zbiranja različen, mo^da neza* dovoljiv, morda celo ponesrečen, a ne obus pati. Narava je žensko obdarila z iznajdlji* vostjo. Le malo poguma, zavesti, rpožrtvoval* nosti in ljufoezni in uspeh je gotov. Več jc načinov s katerimi združujemo dekleta, naj« bolj važni so pa sledeči trije: a) Privajbimo dekleta v svojo bližino s tem, kar jih najbolj zanima, n. pr. ročna dela itd. Dandanes so kmeSka dekleta vsa navdušena za ročna dela, z njimi jih Ibomo najprej privabile. Kadar so okrog nas, za* čnimo z njimi razgovor. Kmalu bomo spo« znale iz njihovega raizgorvora njihove želje in zanimanje. Odgovairjajmo jim na njihova vprašanja ljubeznivo, dostavimo še vse ono, kar še spada neposredno k predmetu o ka« terem se suče razgovor. Ko smo si tako pris dobile vsaj nekaj deklet, povalbimo po teh še druge. b) Poizkusimio priti v stik z dekletom, ki ima ipri drugih največ veljave in vpliva. Povaibimo jo v nedeljo popoldne z vsemi nje= nimi prijateljicami v šolo ali kam drugam. mogoče na kak vrt, na kratek razgovor. V tem slučaju jim razložimo svoj načrt, po^ vejmo jim o ženski samorzobraztbi, ki je po« treibna vsakemu dekletu, če hoče postati kdaj dobra mati in gospodinja. c) Poizvejmo pri najbolj uglednem dekiletu, kaj dekleta najbolj zanima. Pcvvabimo jih po tem dekletu v šolo, podajmo jim o ti* stem predmetu nekako sliko, razgovarjajmo se potem še o tem predmetu z njimi. Pova= bimo jih drugič. Same naj določijo čas in snov za prihodnji razgovor. V navadnih raz= merah bo drugi način najuspešnejši Tako bi se ustanovili dekliški krožki, ki bi se sestajali poleti redno v nedeljo po večernicah, ker takrat so vaška dekleta res prosta. Izogniti se moramo -vsakemu nespos razumljenju, misliti moramo na vse ovke, ki nam lahko pridejo nasproti z našimi na^ meni, da jih odstranimo. Izogniti se moramo vsakih osebnostnih razgovorov. Najtbolj primeren prostor za krožke je razred v katerem poučujemo. V krajih, kjer so učiteiljice priljubljene, se bodo deicleta ta= kcj odzvala. V krajih pa, kjer je prepad aii celo odijoznosti med učiteljicami in ljud« stvcm, tam je delo nemogoče, kjer ni spošto* vanja tudi ni zaupanja. Ljudstvo sodi učiteljico po njenem ob= čevanju z- ljudmi, po njenem smislu za Ijud« sko življenje in potrebe, po prijaznem rav= nanju z otroci, po uspehih v šoli, ki jih upo« števajo ljudje, ni pa treba, da bi jih upošte^ vaila uradna inspekcija. Sodijo jo pa tudi po njeni morali, po njenem razumu, ter po vseh njenih zmiOižnostih in svojstvih, ki naj bodo lastna zdravi, delavni ženski, kiine živi le zase, ampak ki so ji tudi mar Ijudski interesi. Obsojajo' nedemokratično iu^iteljico, ki je brezbrižna za ljudskc interese. Učiteljica, ki bo hotela uživati spoštovanje, n'e sme ni« koli rabiti izraza: »Meni se ne ljuibi,« kar se včasih sliši. Naše kmetsko ljudstvio visoko ceni resnast in zaničuje vsc, kar ji naisprotujc. Marsikatera učitedjica ima dolbro voljo, tudi zmožnosti ima, ali s pretepanjem in pso= vanjem otrok, ki ga izvršu.je v svojem ner* voznem stanju, si pokvari priljubljenost in ime. Kako naj zaposlimo dekleta? Spočetka se moramo ozirati na njihove želje. Iz njihovih razgovorov in iz njihovih vprašanj bomo posnele, kaj jim je najbolj pri srcu, kaj jih najbolj zanima. Vzemimo to podlago, dopolnimo vse to z vsem, kar spada še_ zraven, da bo podavanje snovi sistema« tično in dovršeno. iPo podavanju se začnc razgovor. Pri tem dobirrK) žc novo snov za prihodnje podavanje. Po podavanju naj de= kJeta takoj spoznajo, da prihaja iz notranjega prepričanja, doživetja in izkustva, da ni sa» mo aibstrakcija brez krvi. Le čutstva zbude zopet čutstva in osebnost zapet oseibnost. Glavni namen nam je izobrazfoa, ki se udej* stvuje, ne pa okorelo znanje. Kakšen naj bo ton? Priprcst, ne šolski, ne pridigarski, pačpa družinski in dbčevalni, tako da ga razume vsaka članica krožka. Izogibajmo se tujk in prepriOstemu ljudstvu nedostopnih izrazov in fraz. Po podavanju sledi razgovor. Odgovarjajmo na vprašanja s iprijaz« nostjo in prisrčnostjo. Vsakokrat vzemimo kako ročno delo, o katerem jim povemo, kakšno mora biti, da odgovarja okusu in praktični uporabi. Pripovedujmo jim o bar^ vah, priporočajmo jim domače slovenske uzorce. Ne zaničujmo, ali bolje rečeno, ne kritikujmo, ako csi je ddkle rzbralo prežive, neokusne barve, ampak skušajmo jih usme^ riti s prijazno in dostojno besedo v estetsko smer. Docela naj izgine izraz: »to je kmač^ ko« ali »to so kmečke barve«, ker s takimi in poddbnimi izrazi jih odibijemo za vedno. Vaika dekleta so zelo ioibčutljiva c>b takih izrazih, imajo dober čut in znajo tudi prezi« rati in celo na grdb način. Svetujem vam, da se izognemo visake prezirljive besede, vse se da obrniti na lep in takten način. Ko si de* kleta pridcJbirno, nam bodo vse potrdile in storile kot bomo hotele in rekle. Z netakt= nimi besedami obudimo v njih upornost, mržnjo in krožek je lahko razdrt z odijoz* nostjo učiteljice. V jesenski dobi smo si pridobile dekleta, v tem času iso se vršili krožki le ob nedeljah in praznikih. Potem pa pride zima. V tem času priredimo sistematičen tečaj, ki bi se vršil tudi oib delavnikih. Število ur tedenskega tečaja naj se ravna po številu učiteljic, ki 'bodo sodelovale. Kako naj bi se dekleta vzgajala v krožkih? Vsa podavanja, razgovori, delo, čtivo se miora suK^ati okrcg njihovega doma. Zainte= resirati jih moramo za njihovo ibodoče živ« Ijenje. Predočiti jim moramo, kaj je mati v hiši, njene dolžnosti, vzgojo otrok, kakšna mora biti dobra gospodinja, kaj vse mora vedeti in znati, če hoče biti kos svoji naiogi, dolžncsti do- poslov, pravilno razdelitev dela, red v hiši, negovanje dojenčka in bolnikov. Prvo naj ibi bilo podavanj« snovi, temu sJedi. diskusija. Potem naj bo ročno delo. Vmes čita učiteljica kak zanimiv odstavek iz gospodinjstva, iz ženskega časopisa aii o stva* ri, ki spada k predavanju. Pozneje naj se uvede tudi čtivo literarne vrednosti, primer^ no in koristno zanje. Čitajmo z njimi gospcdarske diste: »Kmetovalec«, »Sadjar«, »Zdravje«, »Mati in gospodinja« itd. Razložimo jim to, česar ne razumejo Zelo važna je razlaga neznanih pojmov in besed, ker le na ta način jih do* vedemo do tega, da sc bodo uživele v vse* bino gospodarskih in gospodinjskih listov, ki jim donašajo veliko lepih naukov. Veliko kmečkih hiš ima te liste, ampak polovica jrh morda niti ne čita, ker jih ne razume. Ker je takih listov v vasi več, ilahiko vzamemo enega izmed teh listov kot skupno čitanko ter pri= nese vsaka list s seboj. List se čita skupno in razpravlja o stvari. Prvi list, ki ga bomo čitale z njimi, nam bo dal mnogo dela, ker fco dosti pojmov in besed nejasnih. Čtivo v Ijudski šoli je tako prikrojeno, da nima nu kake zveze z po^znejšim življenskim čtivom. Zato pa tudi pošolska mladina nima veselja do strokovnega čtiva, ker ga ne razume. Učna snov, ki naj bi se jemala v dekliš» kih krožkih, mora biti taka, da daje navodila delu in življenju kmetske ženske v določe^ nem času. Prva podavanja naj bi bila usmerjena po njihovi želji. Te njihove želje se bodo vedno širile in naposled zedinile s tisto snovjo, ki smo si jo začrtale v svojem programu. Takoj v jeseni prilagodimo svoja preda« vanja in svoje razlage konkretnemu življenju in delu kmetske žene. Strokovni časopisi so terrru primerno usmerjeni in nam bodo dobro došli kot čtivo ter za podavanje. P.o konča« nem sestanku se določi snov za drugo nede« ljo, obenem se ponudi učiteljica, da je pri= pravljena razložiti tudi piosameznim dekle* tom stvari, ki jih potrebujejo, a ne razumejo. Ako hočemo imeti uspeh pri naših krož* kih, je treba da se 'uživimo v razmere kraja. Poznati moramo pomanjkljivosti in napake v družmah, socialne in gospodarske razmere, čutiti moramo vse življenje deklet. Šele po-= tem bomo sestavile lahko krajevmim razmes ram primeren, za nas uspešen načrt, za ob* iskovalce krožka pa zanimiva podavanja. Od začetka ne moremo imeti za vse kraje ena* kega načrta. Glavna ovira je, da so nekateri kraji vsled slabih šolskih uspehov popolno^ ma kulturno zaostali. Kraji pa, kjer imajo dekleta podlago iz osnovne šole, tam bo za» četek lahek. Znanstvena podavanja v ku!U turno zaostalih krajih na prvi mah ne bodo uspela, v takih slučajih morajo fciti podava* nja priložnostna in za družine življenskega pomena. N. pr. Poralbimo kako priliko Ikuž* nih bolezni, ki istočasno vznemirjajo dru« žine in pa bolezni, ki smio jih opazili pri otrocih in dajejo ski^bi materam. Ko smo opisali bolezen, dotaknimo se tudi znanstve« ne strani. Od tod preidemo lahko na člo^ veške organe in spdošno zdravje. S tega lahko preidemo potem na zdravju škodljive elemente. (Alkohol, nikotin). Vzemimo po* tem elemente, ki so zdravju neobhodno po» trebni — kakor zrak, prezračevanje, snaga, hrana. Vsako podavanje rodi že temo za novo podavanje. Pri vsakem podavanju vze« mimo kako ročno delo, ki Ibi bilo potrebno za kmečko hišo. N. pr,. vzemimo zavese, kakšne naj bodo zavese, da ne ovirajo pre* zračevanja, da ne vzamejo soibi preveč svet« l6be, kakšne zavese so primerne za majhna kmečka okna, iz kakšnega blaga naj bodo, da se lahko perejo in kako jih okrasimo? Drugič zopet prte ... itd. Jesen ;bo prinesla sadje, uporabimo tudi to priliko. Pri vsakem podavanjai povejmo nekaj o rabi sadja. Prvo bi bila češpljeva marmolada, preprosto sušenje sadja na šte= dilnikui, kjer >ni čašpdlj povemo lahko kaj o jabolčni marmeladi, shranjevanju sadja čez zimo itd. Pri tem pristavimo tudi o gniloib« nih glivicah, o njihovem postanku in širje« nju. O plesnivih omarah, o vlagi, kako za« tremo plesnoibo z žvepljanjem, osuševanjem in prezračevanjem. Pri visaki uporabi in pri vsakem gospodinjskem opravku se moramo dotakniti tudi znanstvene strarai, vendar ne več in ne manj, kakor dalec sega znanje deMet. (Konec prihodnjič.)