/ Le to i L, štev, 67 Poitnlna pavžallrana« V LjufeJjanr, so&ota dne t©, marca 1921. Posamezna štev. 1 X izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 180 K mesečno. . . . ««■ , 15 „ ra zased, ozemlje . 300 a ca inozemstvo . . 40 Oglasi za vsak mra višine stolpca (58 mm) . 2 K «all oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . t * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fn politiko. Uredništvo: UikloSičeva četrta St&^L Telefon St. 72. Upravnlštvo? Sodna ulica št 6. Telefon št. 36. BaJnn kr. pošt Sefc tTTmfrr štev. 1M«. Kronšfai v rokah HelsiEgsfors, 18. marca.^ Kronštat Jo danes zopet zavzeli boljševiki. Napad je bi! pripravljen po uničujočem artiljeiijskcm ogsju in ognju strojnic. Ta ogenj je trajal tri ure, potem so pa boljševiki naskočili trdnjavo iz smeri Oraniesbauma na ledu, ob-eiEra so pa navalili Kitajci iz smeri fooljševlkov li pod strojnimi puškami. Ko je Troc-kijeva armada prispela v mesto, se ji je komunistično prebivalstvo priključilo. Kopenhagen, 18. marca. (Izv.) Berlinske Tider.de prinašajo poročilo svojega korespondenta iz Helsing-forsa, da ljudstvo iz Kronštata v Sisterbeka. Pri svojem umika iz trd- j masah beži. Moški in ženske roma njare so ustaši razstrelili vojni ladjij jo v nepregledni procesiji čez led na Penopavlovsk» in »Sevastopol*. i begu. Najmanj 20.000 jih je zbežalo Lendon, 18. marca. Poročevalec lista ,Paily Herald" v Rigi je sporočil svojemu listu uradno obvestilo o zavzetja Kronštata po boljševikih. Heliingsfors, 18. marca. Včerajšnji boj za Kronštat je bil nenavadno ogorčea. Ob devetih dopoldne so vstaši odbili vse boljševiške napade. Kronštata posadka je pustila, da so prišle boljševiške čete čisto blizu, potem so jih pa z2suli z ognjem iz topov in strojnih pušk, ki je boljše-vike prisilil na umikanje. Ob devetnajsti uri je prišlo poročilo, da so se udale utrdbe št. 4, 5 in 6 boljše-vikom. Približno 100 beguncev, ki so dospeli v Terjaki, je izpovedalo, da se nahaja Kronštat še v rokah ustašev. Ob pol 22. uri se poroča, da se je položaj za vstaše v Kronstatu zboljšal. Boljševiki so imeli, po pripovedovanju nekega častnika, strahovite izgube. Enkrat so že udr-li v Kronštat, pa so jih vstaši prepodili. Največ .baterij je še vedno v rokah vstašev, utrdbe niso preveč poškodovane. Helsingfors, iS. marca. (Izv.) Vreme je bilo včeraj iako lepo, da je bi- lo mogoče opazovati borbo s finske obale. Kronštat je močno trpel vsled obstreljevanja. Ob treh zjutraj je pričel napad na mesto iz Petrovega se- i pred boljševiki. Nekatere baterije v Krcnštatu baje še vedno delujejo. Ko so se vršili poulični boji, je pomagalo komunistično prebivalstvo boljševikom s tem, da je streljalo iz hiš na upornike. Padec Kronštata je povzročilo najbrže izdajstvo. 1 roc-kijeve operacije je zelo podpiral oster mraz. Moskva, 18. marca. (Izv.) Oficijel-na brezžična brzojavka poroča, da sta boljševiški komisar Kusmin in Va-ziijev, ki so jih revolucionarji v Kronstatu zaprli, osvobojena. Moskva, 18. maja. Poročilo iz Pe-trograda z dne 18. t. m. pravi, da vse tvornice v Petrogradu delajo normalno in da so v inozemstvu razširjene nasprotne vesti neresnične. Moskva, 18. marca. General Budje-ni je v brzojavki iz Jekaterinoslava zagotovil vodstvu komunistične stranke. da so njegove čete popolnoma vdane in izrazil nado, da bodo uporniki v Kronstatu strogo kaznovani. Moskva, 18. marca. Sprejel se je predlog Ljeninov, da se nadomestijo rekvizicije žita z oddajanjem. Po primerni oddaji žita za prebivalstvo, ki ne obdeluje zemlje, bodo smeli kmetje preostanek brez omejitve prodajati. Oddaja žita se bo zmanjšala, ako bo mogla država deseči, da se bo uvažalo več žita. Javno mnenje toplo po- la Oranicnbauma, Krasne Gorke in zdravi ja to reformo. Scstorjeka. Boljševiki so utrpeli ve-j London, 18. marca. Boljševiki in like izgube vsled artilerijskega og- i Turki so obenem vdrli v Gcorgijo nja. Ko so se bližali trdnjavi, so bi- in tekmujejo za posest Batna?.. RAZPRAVA O UPRAVNI RAZDELITVI DRŽAVE. Beograd, 18. marca, (izv.) Danes naj bo najmanj 16 oblasti, število dopoldne je bila seja ožjega odbora, na kateri ei prišlo v razpravo najprej uradniško vprašanje, glede katerega je bil v načelu sprejet predlog poslanca dr. Žerjava. Na to se je začelo obravnavati vprašanfe administrativne podele zemlje. Od strani poslancev iz Srbije so se pojavili pomisleki proti oblastim in končno je poslanec Laza Markovič st avil predlog, naj ostanejo v Srbiji ekrugi, na Hrvatskem pa županije kakor upravne oblasti II. instance in samoupravne jedinice. Dovoljuje se pa združenje okrugov za posebne cilje. Poslanec L. Markovič je utemeljeval predlog tako, da je misel na oblasti izšla iz želje po kompromisu. Ker pa sedaj opozicija odklanja vsak kompromis in vstraja na plemenskem stališču, da ni treba vstrajsti vsč pri kompromizu. Preti temu predlogu so se izdavili poslanci dr. Vošnjak, dr. Žerjav, Dc-metrovič in Ljuba Jovanovič. Posl dr. Vošnjak je predlagal, naj oblasti obsegajo pol do enega milijona prebivalcev in najmanjše Sie-vilo oblasti bodi 16. Fosl. dr. žerjav je stavil predlog prebivalcev ene oblasti da se odloži z največ 800.000, prva administrativna in samoupravna jedinica bodi in se imenuj okrug ali okraj s 40 do 50.000 prebivalci. Srbiji naj se da v prelaznih naredenjih možnost, da se te oblasti takoj organizirajo, da pa ostanejo večji okrugi, dokler za ken ne potegne končnih granic, kot administrativne prve inštance, ki morejo do definitivne nove razdelitve vršiti administracijo s pomočjo ekspozitur v sedanjih nezih. Posl. Demetrovič je bil za predlog, da se srbski okrugi in hrvatske županije preurede kot upravne instance I. stepena. Končno se je izvolil cdbor, ki ima stilizirati predlog, Beograd, 18. marca. (Izv.) Dar.es dopoldr-e se je vršila skupna seja radikalcev, demokratov, muslimanov in samostojnih kmetov, na kateri se je razpravljalo o upravni razdelitvi države. V glavnem se je pojavila tendenca, naj se obdrže sedanje upravne jedinice (županije in okrugi), izražala pa se je želja, naj bi se povečale. Izvoljen je bil ožji odbor, obstoječ iz Ljube Jovanoviča, dr. Laze Markoviča, Demetroviča, Vošnjaka in Omeroviča, da izvrši stilizacijo novih členov ustave. Ljubljana, IS. marca. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je prejelo brzojavko od ministra za notranje rt vari Draškoviča, kjer minister izjavlja, da vest nekaterih beograjskih listov, po kateri je za potovanje v inozemstvo potreben vizum konzulamo-trgovinskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve, ne odgovarja resnici. Beograd, 18. marca. (Izv.) Sekre- Ustava sotova do konca mala Beograd, 18. marca. (Izv.) Politični položaj je popolnoma izjasnjen. Koalicija demokratov, radikalcev, samostojne kmečke stranke in muslimanov za provedbo ustave je gotova. Nekatere težkoče v stilizaciji ustave bodo odstranjene še pred katoliško Veliko nočjo. Na vso moč se dela na to, da se ustava proglasi do konca maja. ®@konsffufeeii& kabi« reta Beograd, 18. marca. (Izv.) Jutri bo ministrski svet razpravljal o rekonstrukciji kabineta. Muslimani so zahtevali portfelj narodnega zdravja za Karamehmedovica in gospodarski re-sor za Spaha. bodisi šume in rude ali pa trgovino. Bržkone prevzame sedanji minister poijoprivrede Jankovič ministrstvo ver, kateri resor prevzameta zastopnika slovenskih demokratov in samostojnih kmetov, še ni rešeno. Beograd, 18. marca. (Izv.) Včeraj so prispeli semkaj radikalni poslanci iz Bosne in Hercegovine, da protestirajo v radikalnem klubu proti sporazumu z muslimani. Radikalni klub ie imel takoj sejo, na kateri so imenovani poslanci r.aglašali, da vsota 255 milijonov dinarjev, ki naj bi se izplačala begom kot odkupnina za njihova zemljišča, ni v nobenem razmerju s - kupno ceno. Izražali so svoje nezadovoljstvo posebno zaradi tega, ker so bili begi med svetovno vojno nekak Schutzkorps Avstrije, ki je preganjal pravoslavne kar je nio-gel. Debata je. bila jako viharna. Končno pa se je Pašiču vendarle posrečilo pomiriti razburjene duhove, tako da je bil sporazum soglasno sprejet, ker velevajo to državni-interesi. teasdšet Beograd, 18. marca. Dopisnik .,J<1-tamjega lista" doznava, da jc bila včeraj popoldne v finančnem ministrstvu razprava o proračunu za leto 1921./1922. Minister Kumanudi je izjavil, da mora država vse izdatke omejiti na'minimum, ako noče deficita. ki je itak ogromen, še nadalje povečati. Nobeu finančni minister ne bi mogel pristati na proračun osmih milijard. Ne smemo pozabiti, da je stanje naših financ obupno in da nas to tira, da živimo od posojil pri Narodni banki. To vsekakor vodi do polema državnih financ. Pegan suspendiran Ljubljana, 18. marca., lus je bil sam v dvomu glede Brence^ Danes se vrši pred disciplinarnim. tove «krivde». Prišel pa je k njemu svetom odvetniške zbornice zaključna disciplinarna razprava proti odvetniku drju. Pegami. Kakor znano je Pegan slovenskega kmeta Brenceta, kot najeti intervenijent na lopovski način izdal vojaškim avditorjem. Namesto, da bi govoril v prid zaupane mu žrtve. je prepričeval sodnike o krivdi nesrečnega moža ter tako pripomogel. da je bil Brence obsojen na smrt in ustreljen. Peganova afera je ležala na vsem slovenskem narodu ter pred vsem na našem odvetniškem stanu kot težak črn madež. Nepobit-na zasluga dr. Oblaka je, da je zadevo z njemu lastno energijo zasledoval in jo pritiral do končne rešitve. Zaman so skušali klerikalci strašno afero potiačiti, zaman sta cSloveneo in »Večerni list' branila Pcgana, mu dala na razpolago svoje predale in vrhu tega še blatila dr. Oblaka zaradi njegovega moškega nastopa v bran odvetniške in narodne časti. Zaman je Pegan napel vse sile. da spravi svojo zadevo na postranski tir in jo z delegacijami, pritožbami itd. zavleče pred svojimi sodniki. Stvarni položaj jc na kratko ta-Ie: Za časa vojne je postal tudi gorenjski kmet Brence žrtev avstrijske justice. Obtožen, da sc jc nespoštljivo izrazil o cesarju je prišel pred ljubljansko divizijsko sodišče, ki ga je obsodiio na smrt. Drugi dan so ga ga ustrelili in zagrebli na Suhem ba-jerju... V nekem pogovoru, ki sta ga imela dr. Oblak in dr. Adlešič, katera sta služila pri vojaškem sodišču, jc dr. Adlešič povedal drju. Oblaku, da ne zadene takratnega sodnika Julusa edina krivda na Brcncctovi smrti. Ju- Brencctov zagovornik dr. Pegan. ki mu je v razgovoru dejal, da ve o Brencetu še «mnogo več» in da ga ni škoda čc ga ustrele. Dr. Adlešič jc najprvo drja. Oblaka prosil, naj o tej stvari molči, češ, da r.e mara, da bi prišla ta stvar ravno po njem na dan. Dr. Oblak pa jc sklenil, da maščuje nesrečno žrtev in iz-posluje primemo kazen za strašno dejanje njenega zagovornika. Dv. Adlešič ga je končno odvezal molčečnosti, prosil pa ga je, naj se obrne na bivša avditorja Julusa in Laaija, da ne bo cn (Adlešič) izgledal kot početnik afere. Dr. Oblak je zasledoval afero naprej. Dr. Adlešič je bil v svojih poznejših izpovedih zelo nejasen, stotnik Julus pa je vse potrdil. Na dnevni red jc prišla tudi obtožba proti Peganu radi znane umazane afere z Joštovimi knjižicami, radi dc-nuncijacije Ribnikarjeve in tovarišev povodom septemberskih dogodkov in pa radi denuncijacijc notarja Cariija. Končno je prišlo do disciplinarnega postopanja in po mnogih Peganovih poskusih, izmakniti se roki pravica, sc je danes vršila zaključna razprava pred disciplinarnim sodiščem odvetniške zbornice. Razprava pred disciplinarnim sedi« ščem je trajala od 14. do 24. ure z malo prestavko zvečer. Zaslišanih bilo več prič. Disciplinarno sodišče je spoznalo drja. Pegana za krivega, smatralo pa je, da je v slučaju Brence ravnal lahkomiselno ne pa dolozno in ga je obsodiio na polletno suspenzijo. sem« Bforadnikoifi Beograd, 18. marca. (Izv.) Na včerajšnjo ostro izjavo zemljoiadniškega kluba je odgovoril klub SKS.: Ni res, da jc bil ustavni načrt zemljoradnikov sprejet soglasno. Dokaz izjava poslancev Dakoviča, Vošnjaka ir. Stankovi-ča. Če bi bilo soglasje, bi bil moral vsak član ali podpisati ali pa izstopiti. V resnici je pa imel poslanec dr. ac «« Vošnjak v ustavnem odboru docela vzpostavitev Avstn e. Vrhovni svet - - je sklenil: Zavezniške vlaoe so skle- nile, da preložc na čas, ki se določi pozneje, na saint germainski mirov Pemoš Avstriii Loadcn, 17. marca. V današajl zaključni seji je predsednik Cham-bertain i znova zagotavljal avstrijski vladi, da so zavezniške vlade pripravljene, v kolikor razmere dovoljujejo, podpirati Avstrijo pri vzpostavitvi zdrave gospodarske podlage. Likvidacija avstro-ogrske banke se izvrši na način, ki bo ugodea za proste roke. Posl. Pucelj je ustavni načrt podpisal samo za sebe in ne kot pooblaščenec kmetske stranke ter le kot golo formalnost Avramovič in ni pogodbi temelječe zastavne pre fiavrilmrir sta qatr.ii irtnuiln ri.-> i p t...(.a^Nonn c*r-<\čt-» ^ivHcV* MSliiheisn ob Rnhri, 18. marca. Proti sedmi uri zjutraj so francoske in belgijske čete zasedle zapadni del Muhlheima s speldorfskim kolodvorom. Poveljnik, zavezniških čet je izdal povelje, po katerem je vse prometno osobje njemu podrejeno. Buisburg, IS. marca. Zavezniške čete so zasedle kolodvor Oberhausea-West in zaivemicc blizu črnskega predora. f$©va ustava Varšava, 18. marca. Poljska nared na skupščina je včerai v slavnostni seji sprejela ustavni zakon. Avdilenca ministra Bccjred, 18. marca. (Izv.) Danes je bil na dvoru sprejet minister za trgovino dr. Kukovec. ki je poročal o svojem potovanju v London. Po tem poročilu je referiral regentu o prili kah v Sloveniji. Rim, 17. marca. Misiji ruske sovjetske vlade, ki je dospela semkaj pod vodstvom komisarja Vorovskega, sprejmeta te dni v avdijenci Giolitti in Sforza. Misija ima samo gospodarski pomen, politična vprašanja so izključena. Italijanska vlada poš tarjem I. razreda v ministrstvu trgovine in industrije je imenovan dr. Ciril 2ižek. Beograd, 17. marca. (Izv.) Novi zakon o Narodni banki, ki bo v kratkem - ... . izdelan, bo predložen ckcnomsko-fi-1 lje svojo delegacijo tudi v Moskvo, n.ančneruu koui tcju ministrov n? dis- Beograd, IS. marca. (Izv.) List ktisiio I „Republika" preneha izhajati 1 Gavrilovič sta sama izjavila, da je načrt obsojen, da ostane v arhivu in da ne veže nikogar. — Razper v klubu je obstojal že od početka. Slovenski člani so vedno hoteli vstop v viu-do. Pogajanja v odberu zcmljoradnič-ke stranke so bila pa samo komedija. Slovenci se niso nikdar strinjali s taktiko zcmljoradničkega kluba. — Ako pa mislijo sedaj beograjski zemljoradniki, da so zastopniki slovenskih kmetov proti zemljoradniškemu programu, jih niso smeli sprejeti v kiub in potem do danes čakati, da b.xio sami izstopili. Končno se konštaiira, da navedba, „da nihče ne obžaluje njihovega izstopa", ni resnična, ker so baš šumadmski poslanci z Lazičcm vred izrazili svoje obžalovanje. Organisasila zdravstvene sitis&e Beograd, 17. marca. (Izv.) Poslanec J. Lovričevič je naslovil na ministra zdravja vprašanje, da bi se z ozirom na veliko razširjenje bolezni po vojski, posebno tuberkuloze in sifilisa osnovala institucija državnih potujočih zdravnikov, ki bi potovali po deželi in zdravili ljudi ter narodu predavali higijenična predavanja. Za siromašne naj bi bilo zdravljenje brezplačno. Beograd, 17. marca. (Izv.) Mialit-T narodnega zdravja je cdrcdil povišanje državnih t*±f, v vseh kopališčih za edstotkev ra •*.<" cd 16. junija do 31. jviija. vice za zasedbene stroške, živilske kredite in obnovitve, obenem pod-vzameio poirebne korake, da pregovore k temu tudi ostale udeležene države. Finančni komite Zveze *na-rodov bo v 14 dneh priredil konferenco, na kateri se bo razpravljalo o višini kreditov in varstva z bankirji. Boni, ki se imajo izdati, bodo izročeni dajalcem kredita. Zveza narodov in zavezniške sile bodo »odpirale izvedbo kreditnih akcij, kijiaj Avstriji omogočijo, proračun "žira. preje urediti in omejiti obtok bankovcev. Velesile si bodo prizadevale izboljšati gospodarske odnošaje v srednii in jugovzhodni Evropi in podvžele bodo korake za zvišanje donosa premoga Avstriji. Zvezni kanceiar dr. Mayr se je zahvaljeval in opozarjal na nujno potrebo, :da se pomožna akcija pospeši, kar n podpis zaželenega posojila. London, 18. marca. Poslanska zbornica je sprejela predlog, da se z 31. marcem ukine kontrola premogovnikov. Gospodarska komisija vzor klerikalne avtonomije Klerikalno časopisje je pač ponižno reagiralo na razpust «Gospodar-ske komisije za stvarno demobiliza-cijo*. «Novi čas* je čisto tiho, «Slo-veneo pa bi rad iz vladnega tozadevnega sklepa skontruiral «začetek nasilstev dr. Baltiča». «Slovenec* meni tudi, da se je razpust izvršil zato, ker je «Gospodsrska komisija* -»organizacija, ki si ji je znala do zadnjega obdržati še nekoliko avtonomije*. Klerikalci očividno istovetijo avtonomijo s korupcijo, kajti -»Gospodarska komisija* ni bila razpuščena zaradi avtonomije, mar- do poverjenika so jo zlorabljali za svoj žep. Predsednik «Gospodarske komisije*, Ogrin je na najbolj rafinirane načine zlorabljal poverjeno mu oblast v svoj lastni prid. Najdragocenejše blago je dodeljeval sam sebi. gajo, zakaj so izstopili iz zemljoradničkega kluba. Zemljoradnički klub, v katerem so sedaj poslanci Srbije, Bosne in Dalmacije, je prisiljen u-gotoviti netočnost tega komunikeja. 1.) Na načrt ustave, katerega zastopajo zemljoradniki, se je podpisal tudi poslanec SKS. g. Pucelj, ki je ostal v Beogradu kot pooblaščeni delegat SKS. 2). Nesioga med zemljoradniš-kimi poslanci je nastopila v tistem trenutku, ko je nastala mrzlična tež- Kar js prevzel blaga on, ga je po nja vkd; in vladnega časopisja, naj - - „-r. , . Iga dne dalje se poslanci SKS. niso ustvaril vec firm, pod katerih ime- mcgli zlagati z lde;ami in mišljenjem ni je prejemal blago za svoj žep. Enkrat si je nakazal demobilizacijske tvari na svoje lastno ime, drugič na več zaradi_korupcije. Za nas je to-;ime svojega polirja, nekega Vizinti- irago- j nija, tretjič je izstavil nakazilo na zadevna «Slovenčeva» izjava d ceno priznanje, kako naj bi zgledaia j neko «Obrtno centralo*, klerikalna avtonomija v praksi. Po-j glavni dobiček dobna je popolnoma avtonomiji biv-' pri njemu, četrtič je dobila blago kjer se je zopet koncentriral še vojvodine Kranjske za časa paše-vanja klerikalne stranke, po korup-nosti jo pa še daleko prekaša. «SIoveneo> bi rad spravil debato o «Gospodarski komisiji* na stran-pota, pa seveda zaman! Pred vsem potvarja resnico, ker pojasnjuje, kakor da bi zavod vodil kdo drugi kot klerikalci. V opravičilo navaja celo imena vseh članov «Gospodarske komisije*. Dejanjsko pa komisija kot taka v plemenu pravzaprav nikdar do besede ni prišla. Vso eksekutivo je ^Gospodarska zveza*, petič «Go-spodarska banka*, šestič «Milarna članov zemljoradničkega kluba in niso imeli nobene določene ideologije. Poslanci SKS., čijih program temelji samo na par vprašanjih, so se pokazali prijemljivi vladi, da se izvedejo praktična in lukrativna vprašanja, ker so mislili, da se morejo ta vprašanja rešiti samo s pomočjo vla- strastno napada Jugoslovane, avto-' ki naglaša potrebo, da se ukine do- nomaše in njih voditelja Zanella, češ, da je on v zvezi z zagrebškimi izdajalci italijanstva Reke, Gothardiem in drugimi, ki je postal jugoslovanski plačenik. Na odločno intervencijo av- sedanja komunistična uprava poljskih pridelkov in da se uvede namesto nje davek na poljske pridelke. Obenem naj se dovoli svobodna trgovina in naj se podpira zadrugar- tonomaškega voditelja dr.Blasicha je stvo. Ljenin je izjavil: «Razmere med kvestura pustila iz zaporov «osumljene* Jugoslovana. -f- Rnniunska izzivanja v Banatu se nadaljujejo. Na rumunski strani prirejajo rumunski nacionalisti ob naši meji shode, na katerih hujskajo Rumune proti tam naseljenim Srbom. To gonjo proti Jugoslaviji podpira tudi rumunska vlada sama in njeni aktivni ministri. Tako je imel te dni minister Avarescu v Modošu shod, kjer je izjavil, da Rumunija še ni ostavila svojih narodnih aspiracij. Pozval je narod, naj se v slučaju, oko bi bile določene kake poprave i-cja v jugoslovansko korist, "pro in z orožjem prepreči zasedbo. Z o: na tako hujskanje je prišlo na med našimi in rumunskimi p de. Zato so jeli delovati na to, da se - w - . ,. ,jim omogoči vstop v osrednjo vlado, Inimi četami že parkrat do krv:.\ na Vicu» itd. itd torej same firme, da bi dobili tako tudi mesto v po-i spopadov. Naša vlada je opoz^r' pod katerimije bil skrit tudi gospod vladl za Slovenijo. Pri tem!že cpetovano v Bukarešt so šli tako daleč, da so se brez vednosti kluba na svojo roko pogajali za vstop v vlado. Posebno je na to Ogrin. Značilno je pri teh oddajah, da je Orin nakazoval blago po smešno nizkih cenah in da so firme nato z blagom špekulirale in veri-žile. «Slovenec» toži, da je premalo demobilizacijskega blaga ostalo v Sloveniji. Klerikalna «Gopodarska zveza*, ki bi imela pospeševati zadružništvo in gospodarstvo doma, pa to že cpetovano v Bukareštu na zivanje, ki pa kljub temu noče pri nehati. -f- Ljenin za modifikacijo boljševiš- delal dr. Vošnjak. 4.) Tej težnji, ki so kega programa? Z Dunaja poročajo jo pokazali poslanci SKS., in s ka-j 17. marca: Ukrajinski tiskovni urad tero so neumorno delovali na to, da javlja: «Radio Vestnik* z dne 16. t. m. b' notesTiili za sehoi ves klub. sp ip objavlja govor Ljenina na desetem kongresu ruske komunistične stranke, b' potegnili za seboj ves klub, se je uprl izvrševalni odsek zemljoradničkega kluba potem svojega organa imel v rokah predsednik Ogrin, kij^j oŠ^if TakS^ta ! "SeJ°" 5) V stfanki ™ i,tu,,?™ „ le po ugrmovih nakazJih na -nj diktatura posameznika, ampak tam Hrvatsko direktno iz skladisc komi-1 vladajo program ^ štatuti, katerih je izključno odgovoren za vse manipulacije tega zavoda. Zlasti pa zadene krivda predsednika Ogrina, odkar je začel za svoj privatni žep zlo- sije. Pri tem je seveda napravila velikanske dobičke. Ogrino-/a «Obrtna centrala* bi morala biti gradbeno rablja« sklep plenu™ komisije, po djet- ki wja danSbifartj. %F£ >V V gradbene svrhe. O£Ti- Danes nočemo razpravljati o tem, nova centrala pa je z demcbilizacijc le špekulirala. Ogrin je tudi sicer iz- v koliko je bila «Gospodarska komi- j koriščal položaj predsednika pri ko-sija» zavod za izkoriščanje demobi-; misiji. Z uradnim bencinom se je lizacijskega blaga v prid klerikalni, udeleževal političnih agitacij in za-stranki kot taki. Nočemo dv igati ob- j sebnih kupčij. Šofer komisije je pre-tožbe proti temu, da so si klerikalci važal tudi njegov tovorni avto. Po- proletarijatom in kmeti so odločilne za usodo naše revolucije. Stremeti moramo za tem, da zadovoljimo kmete. Zato je potrebna svoboda trgovine in dobava blaga. To se mora zgoditi takoj, ker se pričenja setev. Došla so nam poročila, da se je v Londonu podpisala pogodba, da bo Anglija dobavila 18 in pol milijonov pudov premoga Ta premog bomo u-porabili za Petrograd in za tekstilno industrijo. Potrebujemo gospodarski, oddih. Ta oddih dosežemo s tem, da začasno ne držimo suženjsko črk našega programa Z blagom pa, ki pride pod upravo države, se bo moč; iade ojačila. Zadovoljiti moramo •;-a in sprejeti svobodno trgovino, 3 temi koncesijami vzdržimo je moč vlade v rokah proletarija':er-ev. Iz Prage poročajo 17. ma rca: «Narodni Listy» objavljajo izjava na-čelništva češkoslovaške cerkve, ki pravi, da se ta priključi pod imr;nom «Češkoslovaška ortodoksna cjerkev Sv. Cirila in Metoda* srbski f pravoslavni cerkvi. z njeno pomočjo opremili svoj Dijaški dom, ne kričati, da so založili svoje samostane z raznimi potreb- ieg tovornega avta je dobil od komisije nakazan tudi še krasen osebni avto za 60.000 kron, na katerem ščinami. Tudi ne bomo kričali nad ti- pa so bile samo pncr.;r- vredne stimi, ki so od komisije v lastno gospodarsko uporabo dobili, četudi po strankarsko diferenciranih cenah razne predmete, stroje, orodje. Kle- 25 do 30.000 kron. Za danes zadostuje samo to kot prvi dokaz, kako potrebno je bilo, da je vlada odstavila Ogrina ter po- rikalni korupcijonizem je segal prav j verila državnega komisarja z revizi-do globine. Gospodarska komisija; jo. Smatramo za svojo dolžnost, da je služila posameznim klerikalnim j razkrinkamo ljudi, ki so plačkali dr-veljakom kot izvir osebne oboga-1 žavo skozi dve leti. Ako bi bila SLS titve in ne le njen predsednik, temveč res ljudska stranka, bi se morala tudi visoko stoječi funkcijonarji gori, nam pridružiti v tem koraku. Politične beležke Cibanje demokratske stranke na ' žilo lepo število članov in je bil za štajerskem. V Žalcu se je dne 17. t. m. predsednika izvoljen Vilko Kukec. vršil občni zbor krajevne organiza- Stranka nastopi pri volitvah s samo-cije demokratske stranke, katere delo-' stojno listo. vanje je vsled prestopa mnogih čla- j + Komunike Zemljoradničkega nov v samostojno kmetijsko stranko' kluba proti poslancem SKS. Poročali skoro dve leti počivalo. Volitve v smo, da je izdal Zemljoradnički klub konstituanto, pri katerih je dobila demokratska stranka v Žalcu 61 glasov, pa so pokazale, da ima stranka močno zaslombo. Zato je bil sedaj sklican občni zbor, katerega se je udele- proti izstopivšim poslancem SKS. oster komunike. Izjava se glasi dobesedno: Voditelji Slovenske samostojne kmetske stranke so razglasili javnosti komunike, v katerem razla- klub ne bo prodal za ministrske port-felje in katerekoli izvozničarske ali u-ozričsrske operacije. Vsi poizkusi, j da bi zavrgli štatuti in program i zemljoradničkega kluba, so naleteli j na oster odpor. Organizacija zemljo-! rednikov je za to tukaj, da dela za dobrobit kmeta, ne pa posemeznikov. 6.) Slovenski «kmetje» niso bili «pri-siljeni* od «mestnih» zemljoradni-kov, da so zapustili zemljoradniški klub. Nasprotno, oni so klub zapustili sami, ko so videli, da ne morejo potegniti za seboi celega kluba in ko so se preverili, da zemljoradniški klub ne bo zap-j-S! stališča, ki ga je zavzel precej v začetku, ko se je razpravljalo o agrarni se uverili, da zemljoradniški kot načelni pokret ne more zadovoljiti želj po naterijelnem dobitku. Zemljoradniški klub smatra, da je po izstopu poslancev SKS nastopila doba ozdravljenja in izčiščenja kluba. Beograd, 17. marca, podpis: Vo-jislav D. Lazič. -f Jugoslovani na Reki. Iz Reke poročajo: Te dni je bila vsa Reka in bližnja okolica preplavljena s proglasi jugoslovanske stranke, ki je s tem stopila na reških tleh prvič na plan. Policija in fašisti so nastopili proti tem preglasom in jih pobirali, kvestura je ds!a zapreti nekaj ljudi, za katere si je mislila, da so v zvezi s propagando za jugoslovansko stranko. Naši ljudje so vzeli s zadovoljstvom ta pojav na znanje. Tudi avtonomaši priznavajo opravičenost jugoslovanskega nastopa, samo nacionalisti besnijo. Njih glasilo Vedetta d' Itaiia . ipokrallnski zlet jugoslo- eaa Save- sij? za v Gsifeku Na zadnji seji odbora Saveza dne lotili pripravljalnega dela z energičv 26. februarja t 1. je bilo dokončno : no sokolsko voljo, ki za« otavlja naj-sklenjeno, da se vrši II. pokrajinski uglednejšo izvedbo in mnteriialni 7lpf liiorodnvenskeffa Sokolskega Sa- uspeh naši in materijalni zlet jugoslovenskega Sokolskega Sa-j uspeh našega zleta. Ves Osijek se veza letos v dneh 27., 28. in 29. ju-j giblje v čilem razmahu sokolskega nija v Osijeku. Udeležba na tem zletu je obvezna ustvarjanja. Vi pa, bratje in sestre, širom d orno- .»-■ «Zlatorog». Sinočnja predstava «Zla-foroga> je imela pri občinstvu sijajen uspeh. Takoj prvemu dejanju je sledil aplavz, ki se je pri drugem dejanju pomnožil, pri tretjem pa je občinstvo prisotnega skladatelja V. Parmo poklicalo na oder. Skladatelj sam je občinstvu dobro znan, pozablja lahne tu in tam znane tudi narodne motive in išče predvsem zunanjih efektov, s čimer ugaja širšim slojem. Kar se tiče vprizoritve je mogel biti skladatelj zadovoljen: storilo ?e je vse. da so se z zunanjim aparatom 7»rikri!i notranji nedostatki, ki so zapo-padeni že v libretu samem. Bajka o «Zlatorogu» je pesem naših gor, poezija naših planin, notranje bogastvo naše zemlje. Namesto tega podaja libreto Ie zunanje dejanje, dogodek lovca iz Trento. Opero je naštudiral kapelnik Brezov-šek, ki je v tej sezoni že drugo slovensko opero spravil na oder. Za ta trud zasluži polno priznanje. V orkestru se je poznala njegova krepka roka, ki zna izvabiti, kar se izvabiti da. Tudi pevci so bili vsi na svojem mestu. Gosp. Kovač v glavni ulogi zasluži popolno pohvalo. Gosp. Pišarevič je pel starega planšarja tako. da nam je bilo žal, da smo ga fo sezono tako malo slišali na odru. Gdčni. Thalerjeva iu Šterkova sta lepo rešili svoji ulogi, istotako gosp. Pribi-slavski in Romanovski. Balet v drugem dejanju ni imel nič našega razven narodnih noš. V zadnjem dejanju je bil lep. Scenerija (Triglav) je bila posrečena. Po včerajšnjem uspehu soditi, se bo opera navzlic raznim nedostatkom držala na našem odru. — J. S. Bachov pasijon se poje zad njič v soboto dne 19. t. m. Začetek točno ob treh popoldne. Vstopnic k izvajanju tega veličastnega umotvora je le še nekaj malega dobiti v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici Po končanem pasijonu ima pevski zbor, ki je pri pasijonu so deloval, prijateljski sestanek v verandi hotela «Union». Vabijo se na ta sestanek vsi ljubitelji glasbe. — Marijonetno gledališče igra v nedeljo dne 2(K t. m. ob treh popoldne in ob šestih zvečer bajko v štirih dejanjih cObuti mačeko. Kot predigra se bo predstavljal šaljiv prizor: -^Protestni shod lutk», kjer nastopi Gašperček kot glavni govornik. — Sprememba repertoarja. Ob priliki žalnih manifestacij dne 20. t m. se vrši v opernem gledališču slavnostna predstava v korist Jugoslovanske Matice in Kola slovenskih sester. Peli bodo domačo operno noviteto Viktorja Parme vsakega narodnesra društva, da se objavljamo stvarni popravek, ki ga dne 17. t. m., se vrši dne 19. t. m. ob 6. udeleži nedeljske manifestacije na nam pošilja prizadeti g. Premerstein. uri zvečer v posvetovalnici mostnega Kongresnem trgu polnoštevilno s Njegov dopis se glasi: Ni res. da H marata ustanovni občni zbor nabavne svnio zastavo onrprnlieno c črnim b:1 'tfavar« rodbine Premerstein 17. zadruge, za katero je že vsak javni na-SVOJO zastavo, opremljeno s ^crnim Ljubevča pri ldrjji OTodaI Italijanom meščenec znatno prispeval. Zato se po- trauora. — Društvo jugosicvanskjii SV0je posestvo in sprejel za to itali- zivajo vsi jami nameščenci, da se tega dobrovoljcev. j jansko plemstvo, pač ^pa je resnično, Klub primoik vabi svoje članice, da lastnik posestva Štefan Prc~.-er-da se zberejo v nedeljo dopoldne ob stein tega ni storil in tudi nikdar desetih dopoldne pred kavarno storiI bo- zlasti Pa ne ,bo,dc nik£ar «Zvezdo», odkoder pojdejo korpo- ,prodal sv?fKfa Posestva kakemu Ita-r^Z^JF i lijanu, pod katerih gospodstvo je zah-rativno na kongresni trg. !bJog vs]ed nesre5ne rapaiiske p0god- * IZPREMEMBE V DAVČNI be tudi on prišel. Brezvestnega do-SLUŽBI. Minister za finance je ime- pisnika, ki si drzne s takimi izmišlje-noval Ivana L a v r i č a, višjega nimi vestmi javno blatiti globoko na-1 davčnega upravitelja v 8. činovnem | rodno zavest v ugrabljenih pokraji- j STOJNTH OBRTNIKOV ima redni občni razredu pri davčnem okrajnem ob- j nah živečih rojakov, poživlja podpi- j zbor danes, na praznik sv. Jožefa ob i,o+t„, ■., i ;„kh«; -----; J~ —: — A— -----dveh popoldne v salon« gosp. Mraka na Rimski cestL Z ozirom na povišanje pri ustavnega občne.?* zbora polnoštevilno udeleže. Naša naloga je, da izvolimo odbor, kateremu bomo vsi zaupalL 4 V STUDENCIH PRI MARIBORU se otvori po Veliki noči otroški vrtec, ki bo nastanjen v bližini Sokolskega doma. * OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE MATICE, podružnica Maribor, bo 19. t. m. ob pol 11 v Narodnem domu. ♦ BOLNIŠKA BLAGAJNA SAMO- lastvu v Ljubljni, za višjega davčne- i sani, da stopi na dan s svojim ime-ga upravitelja v 7. činovnem razredu nom, da more obračunati ž njim, kana dosedanjem službenem mestu; kor mu gre. — Štefan Premerstein, Martina K o j c a za praktikanta pri davčnem uradu v Ptuju, in premestil Otmarja M e g 1 i č a, davčnega upravitelja v Ljutomeru, na njegovo prošnjo za davčnega upravitelja k davčnemu uradu v Mariboru. * PROMOCIJE. Na zagrebškem vseučilišču so promovirali včeraj za doktorje prava gg.: Makso Šnudcrl, odvetniški kandidat v Mariboru; Bogdan Petelin, avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani, in Fran Macarol, ayskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru. * ČEŠKI GOSTJE. Danes so prispeli v Ljubljano odposlanci češke socialistične stranke gg.: senator F. Stastny, posl. E. Špatny, posl. A. Tuč-ny, osrednji tajnik češkoslovaške socialistične stranke A. Šole, centralni tajnik omladinske organizacije F. Faif, ter delegata I. Červinka in A. Krejčik, da si ogledajo strokovne organizacije narodno-socijalne sranke ter vidijo v koliko je ta stranka res sorodna s češko socijalistično. Na kolodvoru jih je pozdravila deputaci-ja narodnih socijalcev. V Mariboru se je na kolodvoru zbralo mnogo ljudi, ker so bili narodni socijalci raznesli, aa prihaja Klofač. Pri pozdravu je prišlo do mučnega prizora, ker so na-rodno-socij. voditelji, ki našega starega zaslužnega popularnega prijatelja Klofača še ne poznajo, nagovorili posl. Špatnega kot senatorja Klofača. Gospoda Ribarič in Deržič sta posebno poudarjala zasluge senatorja Klofača kot bivšega vojnega ministra. Gosp. Špatny se je z njemu prirojeno ljubeznivo spretnostjo napravil konec neprijetni situaciji. Češki gostje so se v Ljubljani nastanili v hotelu Union. Med njimi jih je več, s katerimi nas veže staro prijateljstvo zlasti iz časov protiavstrijske borbe. Pozdravljamo jih prisrčno v svobodni Jugoslaviji. * KRISTANOVA AFERA. Kakor nam poročajo, pogodba finančnega ministrstva s posl. Kristanom zaradi prevzetja uprave takozvanega Fride-rikovega posestva še ni klenjena. Poslanec Kristan je stavil nekatere pogoje, v katerih se finančni minister še ni odločil. Friderikova posestva so bila pod dosedanjo upravo pasivna, kakor se zatrjuje za 20 milijonov. Klerikalni listi so danes ustavili svoj bombardement na Kristana in soc. dem. gospodarska podjetja, zdi se, da se bojijo protinapadov na klerikalno gospodarstvo. Tajno pa klerikalci vodijo veliko agitacijo, da bi kolikor mogoče mnogo članov odtrgali Kristanovim zadrugam. «Naprej» konstatira danes, da slone napadi na soc. dem. konsumna društva na napačnih informacijah ali pa so namenoma potvorjeni. Organizacija soc. dem. konzumnih društev je danes, kakor sjo dognale revizije, velikansko, močno in neomejeno podjetje. Ravnateljstvo Nakupovalne zadruge povdarja, da so nastale govorice o velikih pasivah te zadruge vsled tega, ker je zadela izguba približno 1,900 000 kron neko skupino zasebnikov, ki je imela svoje veleposestnik in župan v Ljubevču pri Idriji. * ŽIRI. V hipu, ko slavi objestni Italijan slavje aneksije ter z grabežljivo roko sega tudi po zemlji naše občine, ustanavljamo podružnico Ju-goslov. Matice. Narodna dolžnost nas kliče — pridite vsi, ki narodno mislite in čutite, na ustanovni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani gosp. Boria. Naj bo ta ustanovni občni zbor velika manifestacija protesta proti laškemu nasilju, obenem pa manifestacija žalovanja in sočustvovanja z našimi brati onstran meje, ki krvavečih src čakajo skorajšnega narodnega osvobojenja in ujedinjenja. — Pripravljalni odbor. * IZ ŽALCA nam poročajo, da imajo v Vrbju velike težkoČe z elektrarno, katero so ustanovili usmiljeni bratje. Ob 9. zvečer se je običajno loti jetika in elektrika sladko zaspi. Ko se zopet predrami, sveti nekaj časa, nato pa zopet zaspi. Kaj ko bi se napravil v vrbenskem mlinu red? * VOLITVE V VIŠJI ŠOLSKI SVET. Danes opoldne je potekel čas za oddajo volilnih listkov." Izid nam bo podal zanesljivo sliko o razpoloženju glede svetovnega kulturnega naziranja med pijonirji naše prosvete — med učiteljstvom srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Skupina B, t. j. Ijudskošolska skupina voli 3 zastopnike v to stanovsko in važno kul-turnopolitično oblast, srednješolski profesorji pa volijo kot skupina A 2 zastopnika. V prvi skupini so nastopili s svojimi kandidatnimi listami napredni učitelji, klerikalna učiteljska organizacija in pa skupina ljubljanskih učiteljev vseh političnih strank, ki se sami imenujejo neodvisne, dočim jih službena učiteljska organizacija naziva «Zgagarje». Gotovo je obžalovanja vredno, da napredni učitelji v času načelne borbe med naprednostjo in klerikaiizmom na polju pro svete niso našii poti za absolutno disciplinirani nastop. Vemo, da so pogosto potrebni kompromisi, ampak uveljavljanje volje par nestrpnih uči-teljev-narodnosocijalcev je pomenilo tokrat toliko kot pomagati klerikalnim kandidatom. — V profesorski skupini je skoro 300 volilcev. Klerikalna kandidata sta bila prof. doktor J. Zmavc in kot namestnik profesor Breznik (Št. Vid). Kandidata naprednih profesorjev pa sta bila prof. doktor Pipenbacher (Ljubljana) in prof. Fr. Voglar (Maribor), namestnika pa prof. Jeran in Fran Mravljak. Po razpoloženju med profesorji in med učiteljstvom soditi, bodo izvoljeni vsi nanredni kandidati. * KOLO SLOVENSKIH SESTER. Na ustanovni občni zbor v nedeljo 20. t. m. prinesite članice svoje društvene izkaznice s seboj, v kolikor ste jih že prejele. Ostale jih dobe v soboto dopoldne na magistratu, II nadstropje, od 9. do 11. ure dopoldne ali v nedeljo pri občnem zboru. Ker je v nedeljo žalni dan, se prosi, da pridejo tudi dame na občni zbor po možnosti v temnih oblekah. Pripravljalni odbor. — s POMNOZITEV OBMEJNEGA OROŽNIŠTVA. Ministrstvo notranjih spevkov je poinoštevilna udeležba potrebna. * cGOSPOSVETSKI ZVON. V LJUB LJAVL Tajništvo »Gosposvetskega zvo- NemSk9>iugotlcv. trgovin-ski odnošaji. Nemška delegacija, ki se je pod vodstvom ministerijalnega ravnatelja Stock-hammera mudila v Beogradu, da bi obnovitev trgovskih stikov med Nemčijo in Jugoslavijo postavila na realno podlago, se je vrnila, v Nemčijo — brez trgovinske pogodbe. Nemški listi to dej stvo z obžalovanjem registrirajo in izra žajo upanje, da bo realno misleči jugoslovanski trgovec sam silil na to, da se medsebomo trgovanje pogodbenim potem uredi. Kljub pomanjkanju vsake, tudi provizorične trgovinske pogodbe z Jugoslavije pa je nemškemu trgovcu in industriji dana možnost, trgovanja i Jugoslavijo in, pravijo listi, se bo to trgovanje še intenzivnejše razvilo in utrdilo. „Vse čudežne bajke o razmerah v tem novem kraljestvu so se.me izmišljotine, Id imajo namen koristiti samo zakotnim trgovskim posredovalcem in verižnikom.>Vtis, ki ga je delegacija dobila v Beogradu, je velezanimiv. Delegacija poroča, da je vojna dvignila državo Srbov, Hrvatov in Slovencev do mogočne višine, tako, da jo je za bodočnost smatrati za eks-portno državo prve vrste. Kot glavno izvozno blago so poljedelski produkti in naravni zakladi Država pa bo pri svojem pretežnem agrarnem značaju t otre-bovala poljedelske stroje in industrijske produkte sploh. Radi tega ima nemška industrija močan interes na tem, da si s svojo realnostjo osvoji zaupanje Jugo-slaiiie. Pri posvetovanjih v Beogradu je šl~ za zaključenje trgovinske pogoubo n.n ••snovi največjih udobnosti. Za tarifno pogodbo še niso dani predpogoji. Ko je ir.inNter Kukovec poročal v • "jistrsken. svetu o pogajanjih z nemškimi delegati, je ministrski svet sklenil, da Jugoslavija ne sklepa z nobeno državo, tudi ne z za vezniškbci, definitivnih trgovinskih po godb. V3e pogodbe morajo biti provizo, ričnega značaja. Nemški trgovski svet tatu. Ker je zaponka res praktična in jd je mogoče montirati na vsako listnico, zanjo jako zanima trgovska in potujoča IV publika. 583 229, 566, Borza 19. marca Zagreb, devize Berlin 228 do Milan 539 do 544, London 564 do Newyork 142,50 do 143, Pariz 1000 do 1012, Praga 189,50 do 191, Dunaj 20,90 do 21. Budimpešta 37.50. Valute: dolat 139 do 139 75, rublji 75 do 80, češko krone 184 do 186, napoleondori 484 do 486, marke 223 do 226, lire 531 do 537. denar blago Banka za Primorje i . Hrvatska eskomptna banka Jugoslavenska banka . .. Ljubljanska kreditna banka PraStediona . . . , . Rečka ptička banka . F-kspIoatacija drva , _ Gutman . . . . « s Slavonia . . , 0 « i Srpska banka . s • > Narodna banka . . t Trgovsko-obrtna banka > Jadranska banka . . . i Gorania ,....» i Banka Brod na Savi . , Beograd, valute: 35 30. funti 133 do 139, > * 955 970 1300 1400 550 665 920 10500 112C0 415 430 1450 1440 1170 743 620 405 1850 680 315 do dO , j 1430 , , 1160 ■ . 740 . , 610 , , 398 , , 1820 , , 660 . . 310 dolar 35,10 franki 245 na» vabi vse člane odbora, da se snidejo bi bil z vsako pogodbo zadovoljen, ki v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 10 pred-poldne prod deželnim dvorcem. * ZA JUGOSLOVANSKO MATICO se je povodom poroke ReliA-Megla pri Sv. Bolfenku nabrala vsota 800 kron ki so naj dvigne v upravništvu našega lista. * VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Včeraj zjutraj je bil z zagrebškega kolodvora odpravljen tovorni vlak št. 562 za Ljubljano. Lokomotivo je vodil vlakovodja Krašo-vec. Ko je vlak dospel do železniške stražnice pri Černomercu, je trčil s tako silo v nek tovorni vlak, ki so ga tamkaj premikali, da je bilo 17 vagonov deloma popolnoma razbitih, deloma težko poškodovanih. Železničarji so se skušali rešiti s sko-. kom z vlaka. T udi lokomotiva je razbita ter vlakovodia Krašovec smrtnonevarno ranjen. Težko poškodovani so tudi zavirači Mate Udo-vovič, Josip Roksa in Štefan Božič. Nesrečo je zakrivil skretničar, ki ni poskrbel za prost prehod dohajajo-čega vlaka. Sinočni zagrebški poštni vlak je vsled te nezgode prispel s precejšnjo zamudo v Ljubljano. * ZANIMIVA POROTNA RAZPRAVA V MARIBORU. Iz Maribora nam poročajo 18. t. m. Danes se je pred mariborsko poroto zagovarjal Murko Štefan iz Lanca vasi zaradi umora svoje žene. Mviko je bil v svetovni vojni ujet in se je nahajal celih 6 let v ujetništvu. Ko se je vrnil iz ujetništva, je izvedel, da mu je bila njegova žena med vojno nezvesta in da ima celo dva otroka z nekim 16-letnim hlapcem. Kljub bridkemu razočaranju ji je odpustil, posebno, ker mu je žena obljubila, da opusti vsako razmerje s hlapcem. Dne 6. februarja pa jo je Murko zasačil ž njim in jo nato vpričo vseh treh otrok ustrelil. Državni pravdnik Zorzi je jako dobro umeval položaj obupnega Murka in je v sijajnem govoru, v katerem je navajal vse zle posledice in vpliv vojne na človeško dušo, sam plediral za oprostitev obtoženca, kar je vzbudilo med poslušalci velikansko senzacijo in splošno odobravanje. Murko je bil oproščen tako umora kakor tudi uboja in je bil samo zaradi prestopka zoper varnost življenja, ker je bila malo pred tragičnim dogodkom, ko je streljal v hišo. da bi zadel hlapca, ranjena njegova hčerka, obsojen na dva meseca napora. * IZGUBLJENA JE BILA na poti od gla /.ie pošte do Gosposvetske ceste št. 5 listnica z večjo svoto denarja. Pošten najditelj naj izroči najdeno v našem upravnf&vu. NEPOŠTEN 2ELEZNICAR. Ivan Krenh. stanujoč sedaj v Majlandu pri Zidanem mostu, je 2e svoječasno kot že lezn'ški delavec na Pragerskem in pozneje tndi y Celovcu izvršil več tatvin, radi česar je že ponovno prišel navskriž s paragrafi. Toda to ga Se ni izpametovalo. Kradiil jo kar naprej, zlasti petrolej, deske itd. Vsled nepoboljšljivosti je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, in je bil tndi odoužčen iz železniške službe. mu zagotovi varnost njegovih premo ženjskih interesov. V pogodbi, ki ni biia podpisana, so bili urejena vprašanja uvoza, izvoza in transita, dalje prost trgovski promet, prosta uporaba prometnih potov in sredstev, v pogodbi so bila obsežena določila o prostem pridobivanju in razpolaganju premoženja. Posebne važnosti je prosta uporaba prometnih po tov in sredstev, tako da bi sc promet mogel vršiti 7. direktnimi vlaki in par-niki. Na tem določilu je posebno inter esirana južna Nemčija, katero vezeta 7 Jugoslavijo Donava in turška železnica. Najkrajša pot iz Nemčije v Jugoslavijo jo ona preko južne Nemčije, Solnograda m Beljaka, Druga direktna zveza je po Donavi, kjer se bo promet razvil tudi brez trgovinske pogodbe radi absolutne nujnosti in potrebe. cVoss. Ztg.> pravi, da vzroke neuspeha nemške delegacije ni iskati v antipatiji do Nemčije, ampak le v občutku negotovosti, če je nova Nemčija v resnici nova v vseh ozirih, pred vsem v zunanjepolitičnih. = Ljubljanski trg. — Tržno nadzorstvo poroča: Na mesnem trgu je nastopila zopet kriza. Govejega mesa primanjkuje in ga bo še bolj primanjkovalo. Kakor smo svojčas žo poročali, je znižanje carine na izvoz govejega mesa in dovoljeni izvoz žive klavne živine provzročilo na mah občutno podraženje žive teže. Domači trg horendnim cenam, ki jih plača eksport, ne more slediti, a ho moral če bo hotel imeti blago, sploh konkurirati z izvoznimi cenami. Cela armada prekupcev za živino pn deželi kupuje blago od kmetov ter jo potem na živinskih semr.ih ali direktno ekspertnim firmam prodajajo po kolikor mogoče visoko navitih cenah. S tem bistveno primorejo k navijanju ccn goveje živine Ti prekupci opravljajo svoj posel po večini brez vsakega obrtnega dovoljenja. Bilo bi skrajno na mestu, da bi okrajna oblasti in žendarmeriiske postaje te Iju ii brezobzirno zasledovale. Naš trg se biizn srlede govejega mesa neprijetnim časom. Pretečeni teden je bil trg delno založen z govejim mes^m šibkeiSe kakovosti ceni 30 K prve vrste, 28 K druge vrsm. Telečiega in govejega mesa je na trgu dovolj. Slanina se slabo kupuje in pre ostaja. V ostalem je trg dobro založen. Moka se vzdržuje na 18 K za št. 0. Vsled poostrene kontrole prekupčevanja je na trgu zopet dovolj jajc po ceni 2 K za kos. .= Trošarinski dohodki. V mesecu februarju je znašala trošarina 17,015.750 dinarjev. Od 1. julija 1920 da 28. februarja 1921 so Trašali državni dohodki od trošarine 102,651.258 dinarjev, dočim so bili celotni trošarinski dohodki v bud-žetu proračunjeni na 101.553.397 dinarjev Kakor razvidno, so dohodki že v osmih mesecih prekoračili v proračunu določeno svoto. Do konca proračunskega leta je upati, da se bodo dohodki pomnožili še za približno 75 milijonov dinarjev. * «DH» — signrnostne zaponke za listnice je stavil v promet Milan Auman, trgovec v Krškem. S tem izumom je omogočeno opaziti vsako, tudi najmanjšo oo-izkušnjo žepne tatvine in takoj prijeti 250, lire 134 do 135, leji 49,25 do 49,75, levi 43 do 43,50. češke krone 46 do 47, avstrijske krone 5,30 do 5,40, marke 56,50 do 57, napoleondori 109 do 123. Dunaj, devize: Zagreb 474'75 do 483 75 Beograd 1927'50 do 1947'50, Berlin 1113 do 1119, Budimpešta 184 do 186, Bukarešta 941 do 591, London 272T50 do 2717 50. Milan 2680 do 2700. Newyork 694 do 698. Pariz 4905 do 4915, Praga 914T/0 do 920 50. Sofi;a 812"50 do 852 50, Varšava 80 dr 82. Curih 12125 do 12175. — Valute: dolar 687 do 688, levi 825 do 8.-J5, marl e 1111'105 do Ull'65, funti 2720 do 2710, franc. franki 4880 do 4920, lire 2080 do 2700. pol'ske marke 857.0 do 87'50. leji 927 do 937, rubel 299 do 205, švic. franki 12050 do 12150. čehosl. krone 913 do 919, ogrske krone 184'50 do 186"50. Avstr. kronska renta , majska renta . . Ogrska kronska renta . V. avstrijsko voino posoii!o Turške srečke . . . Avstr. kred. zav. za trg. In Anglobanka...... Bankverein . . t j . . Landerbank ...... Avstro-Ogrska banka . . Bosanska /iemaljska banka Zivnostenska Danka . * . Državne železnice t » l.ombarde ...»». Alpine-Montun . . . . Praška železna industrija Trboveljska premogokopna Le.vkam. panirniTi . . . Kranjska železna industrija Zenica-železo..... Praga, devize: Berlin 122 75, Curih 1328*50 do 133P50, Milan 294 do 296, Pariz 534"50 do 537 50, London 290 do 291, Newyork 75'37 do 76'37, Beograd 209'50 do 211'50, Sofija 92'50 do 93'50- Dunaj 10"50 do 11'aO, Varšava 8'37 do 9'37, Zagreb 52 do 53, Budimpešta 19"87 do 20'87. — Valute: marke 121 do 122*75, franc. franki 531 do 535, švic. franki 1323 50 do 1326'50, lire 201 do 293, dolar 74*37 do 75*37, dinarji 200*50 do 20250, leji 103*75 do 104*75, avstrijske krone 10*50 do 11'50, poljske marko 7'37 do 8*37. Berlin, devize: Italija 248'75 do 249*25, London 245'75 do 245'875, Pariz 438*55 do 439*45, Newyork 62*755 do 62*895, Praga 82*10 do 82'30, Dunaj 16'48 do 16*52, Budimpešta 17*855 do 17'895, Švica 1084*90 do 1087'10. Curih, devize: Berlin 9'20, NewyorR 5765. London 2257, Pariz 4025, Milair 228J. Praga 7*65, Budimpešta 1*50, Zagreb 4'—, Bukarešta 8, Varšava 0*65 Dunaj l'oio, avstr. krone 0'95. t I 100-— ft • 100,— 235 — 79 75 * 413').— ind. 480-— 1799 — • 1300.— 3 2 ).— t • 4995'— • 1780.— 4 3898-— i l 5860-— • 3930-— p » 8380 — a 15025"— l c 5250-— * « 12980'— 1O400 — 1 11150.— 121'25 do Vremensko ooroello. Liabliana so« m morjem 0 h Dar. 9 rt |B , e o s 3 5 U o o "" 7. uri 741* 18. marr> 14. nri 741.9 1 a. ari 74Ž 2 B2 j Vetrovi Nebo 00 14 S 7-8 br«; vet » megla juno Srean a včerajšnja teirneratora 7 4, normalna 4 0 Vremenska napoved: ved lepo mirno vreme Solnce vihaia ob 6 06 labaia oft 181* Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Pozor 1 Pozor! OH se na praži 19. L m. v Tivoliiu astmatični vrtiljab in hitro fotografiranje (g S minutah). s Podjetje Ant Vašata ililT* ajb jjrrFV J VGfl enote tatai i;lom 02 sq on ;> nb J ■4 oroi vr.!qr. i.vonui JCdJOrt i)o r.o - o- l ib«! {Ti J- v .•aiviK •3 iliiei «1 m u 4 Cfrfi". H ¥ o Stritarjeva ailica št. 2 250 52-8 Podružnica v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica 50,000,000'— Rezerve okrog K 45,000.000'—. Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račun v LJubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Biiinka Ljubljana. Telefon šfc. 231 in 413. Večjo množino jekleaoploucvinanto, znotraj emajlirane nncnrSo kakor loncev ali poeiajene pUtlUUB, od 3 do 30 1 ter kaserolo od 2 do 20 1 dobavi kg po 25 K tvrdka SZlhael Omahen v Višnji gori. Istotaia se dobi tudi večja množina zavijalnejra papirja po jako nizki ceni. 581 Osinisiio mssf, razpošilja in ponudbe sprejema od 60 kg caorej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovid, Ljubljana, SSO 89—18 EsliiiB In zlslifn! mm^l rtnnh priporoča SEVER & SOSEP., IjI Cll LJubljana. 49S 10-4 Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče kaj kupiti | Kdor išče službe itd. f — inseriraj v „Juiru" g vljudno priporoča svojo lopo zalogo »j-i-Hgsijssssg plošče, godbene avtomate, s igle, peresa, posamezne šele edino pri tvrdki 502 48—16 SLijiztoljaina, S©«3.2ise> ullcsb 5. Mehanična delavnica za m poprzsilo le drage precizna tnsiioniits. Wmmm% iznšaje najtočneje in po ziernili cenah delniška dražba m mednarodne transporte 534 V LJUBLJANI, MARIBORU, BEOGRADU in ZAGREBU BANKA ¥ LJUBLJANI Kongresni tx>g 4. LJUBLJANA, meseca marca 1921. Vabilo na podpisovanje delnic. II. emisija delnic. Vpoštevaje ugodni razvoj Obrtne banke v Ljubljani, stalno naraščanje vlog in kreditov ter potrebo po lastnih sredstvih, sklenil ja upravni svet Obrtne banke v Ljubljani glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 12. februarja 1921 provesti zvišanje delniške glavnice od K 2,000.000 na EL a»9000.000 z izdajo novih 15.000 delnic po nominalu K 200-— s pravico do Čistega dobička v letu 1921. pod sledečimi pogoji: 1.) Starim delničarjem pripade opcijska pravica, in sicer na vsako staro delnico po ena nova delnica po kurzu K 200'— prištevši za stroške in obresti K 40"— za komad. Začasno potrdilo delnic L emisije se ima pri podpisovanju predložiti. 2.) Ostalih 5000 delnic je na razpolago delničarjem, oziroma novim subskribentom, po tečaju K 220"— prištevši K 40-— za obresti in stroške zi vsako delnico. 3.) Podpisovanje delnic traja od 1. marca do 31. marca 1921. Delničarji, ki v tem roku ne izvrše pravice opcije, izgubi to pravico. Istočasno s podpisovanjem delnic je treba tudi polno vplačati odpadajoči znesek. 4.) Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov obresti in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu. 5.) Pravico do reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedode. ljene delnice vplačani zneski vrnejo s 4°/0 obresti. 6.) Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat. Subskripcijske prijave sprejemajo že sedaj: Obrtna banka v Ljubljani, dalje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celja, Mariboru, Ptuju in Brežicah, ter Prva hrvatska obrtna banka v Zagrebu 345 Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani. Csamcevl potrebuje državni rudnik. Biti morajo po poklicu rudarji. Ponudbe na Upravo Senjskih 632 Rudnika, Srbija. 4-1 Najboljše okrepčujoče in diete tiči) o sredstvo za odrosle is rte je železnato vino lekarnarja G. Ficoolija 637 v Ljubljani. 25-5B ■ v Modna in športna trgovina A G D I ima vedno v zalogi vsakovrstne 4oi sobne, kmetiške 4-4 VI t V t Rl| BI nasproti glavne pošte. Opozapja se na kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine. Gene nizke. S9EBSXZSE2339(BEE1SSES5£SC Gradbeno podjetje | leg. Diskic In drug | Ljubljana, Resljeva cesta 9 § | se priporoča sa vsa v to I stroko spadajoča dela. m 41G 20—30 ^353*9593 529 2-2 Hsinovejie damske obleke plašči in bluze klobuki za gospode, perilo. Vse zadnje novosti! Prvovrstno blago! Najnižje cene! 5 3; Telefon št. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. M Ljubljana-Spodnja Šiška priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska piSa zelo priporočljive. 43 52-30