Slev. IE4.
v imam v mm one 20. mnia 1824.
Posamezna Številka stane 2 Din. LElO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ta pol leta..... .120
tu celo leto .. • . a 240
xa inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
Din 40
. 60
i Jugoslaviji . „ . . v inozemstva» « « .
Cene inser&fom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 nun vifiine po Din 2*50, veliki po Din V- tn 4-—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6-—.
Pri vs&jom naroČilu popust
Izhaja vsak dan tzvzemSl ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoStDioa olačana v ooidvinl
UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. opravniStva 528.
Političen list za slovenski narol
Uprav« Je ▼ Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun s LJubljana 10.650 In 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.543. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Kriza.
Včasih jc dobro, če se človek zamisli nazaj za nekaj dni ali tednov in premisli, kako je vse to pravzaprav bilo.
Bilo je pa tako:
Nekega lepega dne so se odprla vrata belgrajske narodne skupščine in v skupščino je vstopilo nekih 50 ali 60 poslancev Hrvatov. Očividci prippvedujejo, da je bil to veleteatraličen nastop. Na ministrskih stolcih sede gospodje z večino, pa vendar brez večine. Z večino, če ne pridejo v
?arlament Hrvati, brez večine, če pridejo! a so prišli!
Gospod Pribičevič so sicer bolj temnopolt gospod, pa so vendar postali bledi, zelo bledi. Tudi gospod «čika Baja« (Pašič) so nekoliko privzdignili obrvi, kar pri tem gospodu že nekaj pomeni. Ampak stari gospod se je kmalu potolažil, češ, videli bomo, «šta da bidne«. Ni se pa ded potolažiti gospod Pribičevič.
Nekoliko zmeden je odšel zvečer v lepo palačo in v še lepše prostore v tej palači. Tam se shajajo v kritičnih trenutkih razni gospodje, ki imajo denar in ki postavljajo pred svoja imena v zaupni korespondenci tri pike, (Framasoni.)' Pribičevič je odšel torej v »Drei-punkt-pa~ lais«, kakor Imenujejo to palačo novosad-ski židje, ki tudi niso na glavo padli.
Tam so pa govorili gospodje tako:
»Naši lepi načrti so v nevarnosti. V nevarnosti je vlada, z vlado vred pa tudi naš denar. Nevarnost so prinesli Hrvatje. To nevarnost je treba uničiti.«
Pa se je oglasil dr. Edo Lukinič: »Uničiti — da, to je lahko rečeno, ampak kako?«
In po vrsti so se oglašali: Kako, kako? Tedaj pa je vstal veliki mojster Pribičevič, si trdneje pripasal framasonski predpasnik in zagrabil za framasonsko kladivo:
»Uničiti, to je naše geslo! Kar se nam protivi, bomo uničili, štrli in poteptali! Mi bomo naredili tako: Mi bomo proglasili Hrvate za boljševike. Radič je v Moskvi in ta okolnost nam naše delo silno olajšuje. Jaz sem z boljševiki odnekdaj znan, namreč z belgrajskimi boljševiki. Tem bomo kar naprej povedali, da bomo izvršili pri njih hišne preiskave. Oni naj dajo preiskovalnim organom na razpolago nekaj obtežilnega materijala, ki ga je izdelal pri nas in za nas tisti — eh, no, tisti, ki ga je tista nerodna «Politika« nekoliko za ušesa prijela. To so osli, tisti od «Politike«. Ampak materijal bo tukaj, tudi denar bo tukaj. Če je iz Moskve ali pa iz našega dispczicijskega fonda, je vseeno
—	tukaj bo. Ga bomo že vrnili, ali pa tudi ne. V pismih pa bo stalo, da pripravljajo «boljševiki« silno «zaroto« proti kralju in proti državi. Kakor hitro pa bomo odkrili «zaroto« proti kralju in proti državi, bomo zapletli vanjo vso opozicijo, ki sodeluje s Hrvati. Nekaj pisemc bomo že dobili, kakšno brošurico tudi in stvar pojde. V južni Srbiji imamo itak svoje uradnike, v Sloveniji pa nosi «mali predpasnik« naš prijatelj Žerjav, ki bo z njemu lastno energijo in perfidijo in z zlorabo naše «Orjune« — čemu smo jo pa ustanovili — napravil svoje. Na ta način bomo preplašili kralja, mi bomo stali tu v luči «rešiteljev države«, potem bomo pa zopet lahko mesarili tisti ljudski kadaver, kakor se bo nam hotelo!«
Tako je govoril mož s predpasnikom
—	Pribičevič — in maskirani zbor je odgovorih «Naredi!«
Pa je naredil.
Ni minulo dolgo časa po tem zborovanju in že je šla Žerjavova lajbgarda na Žerjavovo povelje v Trbovlje, da izzove umeten konflikt s komunisti, obenem pa pod pretvezo, da je tudi SLS protldržavna, udari po njej in po celi opoziciji v parlamentu sploh. Odtod tudi takojšnji napadi na SLS v «Jutru« in na škoia in na Jugoslovansko tiskarno. Odtod tudi poziv na državnega pravdnika v Ljubljani, naj pride v Belgrad po «navodila«. Odtod tudi pretepanje svobodnih meščanov Ljubljane in državljanov kraljevine SHS v Florijan-ski ulici od strani Žerjavove lajbgarde pred očmi varnostnih organov. Odtod nekaznovani nastop Žerjavove lajbgarde v znani gostilni v Krakovem. Odtod živinski na-
stop Žerjavove lajbgarde proti delavcu Ju-vanu. Odtod tudi vsi tisti neštevilni b do danes še nekaznovani napadi na mirne ljudi po ljubljanskih ulicah in javnih lokalih. Odtod tudi strelne vaje na Gorenjskem. Odtod vsi nastopi Žerjavove lajbgarde v interesu tujskega prometa in ljubljanskega velesejma!
Odtod tudi žalostni dogodek na Aleksandrovi cesti. Toda na Aleksandrovi cesti se je izpremenil Žerjavov cekin v .. Na Aleksandrovi cesti se je Žerjavova garda zaletela ne v komuniste, kakor ji je bilo naročeno, ampak v dr. Korunove skavte, v skavte njegovega najboljšega prijatelja!
To je bil «cekin« za 100 dolarjev!
Blaga dišava tega »cekina« se je razširila po celi Sloveniji. Kot da je blisk raz-. svetl.il temno okolico, smo naenkrat vedeli, pri čem da smo.
Takrat smo uvideli jasno, da je gonja proti «boljševikom« umetno uprizorjena. Uvidela je vsa slovenska javnost, da ne gre za nič drugega, kot da Žerjav - Pribičevič preprečita pri kralju, da bi dal vlado komu drugemu v roke.
Lepa kompa.nija je hotela vladati. Hotela je vladati s korupcijo, z denarjem, s
Belgrad, 19. julija. (Izv.) Današnji dan |e potekel v znamenju hudih borb, ki sta jih pričela Pašič in Pribičevič. Oba sta edina v tem, da se mora z vsemi silami delati proti novi situaciji, ker so v smislu dosedanjih Jovanovičevih ukrepov izključeni vsi, ki so za politiko nasilja in korupcije, Soglašata tudi v tem, da se mora ohraniti vsaj dosedanji položaj in zato Pašič še danes ni poslal pismene motivacije za svojo ostavko. Zato bo najbrže pozvan jutri na dvor na odgovor. Gotovo je, da mu ne bo več koristila nobena akcija. Napori bodo le odložili definitivno rešitev za eden ali dva dni, ne bodo pa premaknili poteka krize iz dosedanjega pravca.
Belgrad, 19. julija. (Izv.) Kot faktični kraljev mandatar je Ljuba Jovanovič danes ves dan nadaljeval akcijo v smislu naročil, ki jih je prejel od kralja. Na včerajšnjem sestanku med dr. Korošcem in Jovanovi-6era je bilo v glavnem rešeno vprašanje o pomoči kluba nori vladi in sodelovanju v njej.
Nato je povabil k sebi več radikalnih ministrov in se z njimi posvetoval, kako bi se ustvarila nova vlada. Pri tej priliki se je razgovarjal, katere osebe iz radikalnega kluba bi prišle v poštev kot kandidati za novo Jovanovičevo vlado. Dosežen je popoln sporazum. Jovanovič ni odstopil o.l svojega stališča, kljub pritisku, ki ga vrši nanj Pašič potom raznih radikalnih ministrov. Za danes je bil sklican sestanek, ki so mu prisostvovali ministri Trifuno-vič, Uzunovič in Ninčič. Prišla sta tudi ministra Srskič in Miletič, ki sta obvestila Jovauoviča o Pašičevi želji, da se naj odreče mandatu za sestavo vlade, ker sta za radikale mogoča samo dva izhoda: ali volitve pod katerimkoli vodstvom ali opozicija.
Jovanovič je to željo odklonil, češ da je njegovo stališče ravno nasprotno in je dejal: »Jaz moram tako postopati, ker je to želja in politika krone, da se v državi naredi mir, uvede zakonitost in ustvari sporazum !«
Belgrad, 19. julija. (Izv.) Danes dopoldne od 10. do 11. ure je bil Jovanovič pri kralju in ga obvestil o uspehih svojega sestanka z dr. Korošcem. Nato se je odpeljal v predsedstvo nar. skupščine, kjer se je sestal z ministri Trifunovičem, Uzunovi-čem, Ninčičem, Srskičem in Miletičem. Ta sestanek, o katerem govorimo na drugem mestu, je trajal do dveh popoldne. Ob 5. so obiskali Jovanoviča v predsedstvu naj', skupščine vsi ministri. Na tem popoldanskem sestanku jebi lformuliran končni odgovor g. Pašiču, ki so ga ministri izročili na vladni seji. Medtem je Jovanovič šel ponovno na dvor in ostal tam od pol 8. ure do 8. in obvestil kralja o dosedanjih korakih in uspehih. Po avdiicnci sla ga obi&ka-
terorjem in z nasiljem. Streti je hotela na tla vse, kar še misli in Čuti pošteno. Streti pa zato, da bi vlekla iz svoje samovlade milijonske profite na škodo ljudstva in
države.
Pa je prišlo drugače, Tam zunaj pihajo čudne sape. Ministrski predsednik največje države sveta je socialist, je pravi demokrat. To je tudi bivši lyonski župan in današnji ministrski predsednik v Franciji Herriot, Z državami, ki jih zastopata ta dva gospoda, smo pa mi nekaj «v žlahti«. Ne za mnogo. Ampak valuta, valuta! Vse to pa je postalo za razne gospode pri nas jako nerodna zadeva.
Kdor hoče podpisovati pogodbe, tudi privatne in ne sarno mednarodne, mora imeti nekaj za seboj. Ali hišo, aH zemljo ali pa — parlamentarno večino. Kdor nič nima, je revež. Pa se je naenkrat pojavilo vprašanje: »Gospodje, kaj pa imate?« Pa so se gospodje potipali in so ugotovili, da nimajo nič, mti parlamentarne večine ne, denarja ali grunta pa še manj.
Po tej ugotovitvi pa se je začel ropot. Ta ropot, ki mu pravimo kriza, še traja. Ni pa dvoma, da se bo ta ropot končal za Slovenijo z besedami:
»Žerjav je doigral — Žerjav naj gre!«
Ia v predsedstvu Ninčič in Trifunovič. Po itim sestanku je Jovanovič izjavil časnikarjem, da je z dosedanjimi rezultati zadovoljen in bo jutri ukrenil vse nadaljno, da bo izvršil od kralja mu poverjeno nalogo.
SEJA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE ODPOVEDANA.
Belgrad, 19. julija. (Izv.) Da bi svoj položaj okrepil, je včeraj ponoči Pašič na lastno pest sklical glavni odbor radikalne stranke v Belgrad. Čim se je danes zvedelo za ta Pašičev korak, se je vršila v radikalnem klubu seja poslancev, ki so nastopili proti tej Pašičevi nameri. Naglašali so, da so oni prva iustanca in da nima glavni odbor ničesar odločati pri sedanji situaciji. Soglasno je bila sprejeta zahteva, naj se seja glavnega odbora odpove. To se je tekom dneva tudi zgodilo. Ta odpoved je ponoven dokaz, da se je položaj za g. Jovanoviča v radikalnih krogih zboljšal. Trdi se, da bi Jovanovič tudi v glavnem odboru dobil večino zase, kar se sklepa iz cirku-lamega izpraševanja posameznih članov glavnega odbora.
SESTANEK OPOZICIONALNEGA BLOKA.
Belgrad, 19. julija. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne so imeli načelniki opo-zicionalnega bloka sejo, kjer so ponovno pregledali ves položaj. Sklenili so, da bo opozicionalni blok v popolnem soglasju sodeloval pri ugodnem ustvarjanju položaja in bo podpiral vsako vlado, ki se bo borila proti korupciji in nezakonitosti. Seji so prisostvovali dr. Korošec, Davidovič, Spaho in delegirani zastopnik HRSS Kovačevič. Po popoldanski seji se je Kovačevič odpeljal v Zagreb in napovedal za jutri prihod dr. Mačka. Vsled teh sestankov načelnikov opozicijskega bloka, so odpadli vsi drugi sestanki
MINISTER SRSKIČ ODSVETOVAL VOLITVE.
Belgrad, 19. julija. (Izv.) V krogih samostojnih demokratov vlada največja po-bitost, ker niso bili. predstavniki njih kluba povabljeni h kralju, kot smo že javili. Tudi tekom današnjega dne je povabilo izostalo, dasiravno je predsednik radikalnega kluba dr, Lukinič cel dan čakal v klubu na povabilo z dvora. Samostalni de-mokratje še vedno predlagajo Pašiču naj vztraja na svojem stališču, da dobi volivni mandat, da sc razpusti HRSS 5n naj se z »jako roko« vodijo volitve, ki morajo hočeš nočeš prinesti večino. Vendar odklanjajo ta predlog vsi radikalni krogi razen g. Pašiča. Minister Srskič, ki jc na podlag? poročil z notranjosti države, poročal na ministrski seji o razpoloženju ljudstva,
je moral priznati, da so upanja na uspeh pri volitvah za Pašiča in Pribičeviča mit nimalni in je zato odsvetoval volitve.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 19. julija. (Izv.) Danes zve-čer od 5. do 8. ure se je vršila seja. Pašič-! Pribičevičevc vlade. Na seji je prišlo do velikih prepirov med Pribičevičem in nekaterimi radikalnimi ministri. Pribičevič je nasprotoval novo nastalemu položaju in je zahteval od Pašiča, da mora energično zastopati svoje stališče in izpolniti obljube, Pribičevič je skrajno razburjen odšel z ministrske seje.
Grozodejstva režima v teedoniji.
Belgrad, 19. julija. (Izv.) Dr. Korošec, Jovanovič, Davidovič, Spaho in Lazič so sprejeli danes sledečo brzojavko: Uradno poročilo, da je bilo v selu Galice ubitih 120 razbojnikov, ne odgovarja resnici. Glasom podatkov, ki smo jih dobili iz Mitro-vice, se je borba vršila le proti 19 razbojnikom, a se je potem borba spremenila v pravi pokolj mirnih seljakov. Tri vasi so popolnoma razrušene, prebivalstvo je pobito, vse imetje izropano. V imenu Boga in človečanstva, delajte za zaščito in rešitev mirnih državljanov! Ferad - Draga, narodni poslanec (predsednik džemijeta). -(To so razmere, kakršne bi rada uvedla Pribičevič in Žerjav s pomočjo Orjune tudi v Sloveniji.)
Brisogotto iioce zapreti vse poslance Jupslov. kluba.
BelgTad, 19. julija. (Izv.) V hudi borbi in velikih razpravah je vzbudilo poročilo, ki je je danes podal demokratski minister pravde, veliko veselje in splošen smeh. Minister pravde Grisogono je dal namreč listom sledeče obvestilo: S svoje zadnje seje v Celju je Koroščev klub poslal preko predsednika narodne skupščine dvoje vprašanj na ministra pravde. Prvo glede zaplembe >Slovencac, drugo glede umora rudarja Fakina v Trbovljah. Obe vprašanji sta napisani v tako nekorektnem tonu in vsebujeta polno žalitev proti vladi in slovenskim sodiščem, da je minister vrnil obe vprašanji g. Jovanoviču s pripombo, da z ozirom na ton in žalitve ne mara dati klubu odgovora.
Min. pravde je istočasno dal države-mu pravdniku v Ljubljani naročilo, naj radi žalitev slovenskih sodišč naperi obtožbo proti onim, ki so vprašanja podpisali t j. proti celemu Koroščevemu klubu.
Ta korak Žerjavovega prijatelja Gri-sogona, ki je sani član Orjune, je vzbudil velikansko veselost
Londonska konferenca.
London, 19. julija. Včeraj so se vršili dolgi pogovori med vodilnimi možmi konference. V prvem odseku so se pokazala velika nasprotja med francoskim in angleškim stališčem glede vloge, ki naj bi jo igral ameriški delegat v reparacijski komisiji. Po francoskem načrtu naj bi bil ameriški delegat koordiniran ter naj bi sedel v komisiji enostavno kot peti član s pravico do glasovanja. Angleži in Američani pa so mnenja, da zavzemaj ameriški delegat položaj arbitra, čegar glas bodi od-
Daljc na drugi strani
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Prost promet (v oklepaju tečaji z dne 18. jul.V
Italija 3.635—3.0375 (3.622—3.625), London 370—372.75 (368.50—371.50), Newyorfc 83.»/s — 83.5/„ (83.90—84.90), Pariz 4.325 — 4375 (4.31-4.36)), Praga 2.51—2.515 (2.4983 2.5283), Dunaj 0.11975 (0.1187—1.207), Zurich 15.425-15.45 (15.34—15.44).
C1TRTSKA BORZA.
V oklepaju toča ji z dne 18. julija.)
Beograd 8.50 (6.55), Budimpešta 0.0063 (0.0065), Berlin 1.31 (1.31), Italija 23.60 (23.65), London 23.98 (24.01), Newvork 548 (550.25), Pariz 28.— (28.—), Praga 16.27, (1630). Dunaj 0.007725 (0.007745).
. Kralj m m!rs zakonitost In sporazum.
PAŠIČ IN PRIBIČEVIČ SE OBUPNO EORITA ZA SVOJ OBSTOJ. — KONFERENCA MED JOVANOVIČEM IN DR. KOROŠCEM. — JOVANOVIČ VZTRAJA NA SVOJI MISIJI IN NADALJUJE AKCIJO ZA VLADO ZAKONITOSTI IN
SPORAZUMA.
ločilen. Odsek se je razšel, se da bi s« mogel zedinitL Razen tega so se pokazale težkoče v raznih drugih vprašanjih. Vsa ta nesoglasja skušajo sedaj Mac Donald, Herriot, Theunis in De Štefani ugladiti v ožjih pogovorih.
Vprašanje o udeležbi angleških domi-nionov na konferenci so rešili tako, da bo zastopal dominione po en zastopnik; ti zastopniki sc bodo od seje do seje menjali, tako da pridejo na vrsto vsi posamezni dominioni.
Pariz, 19. julija. (Izv.) Macdonald in herriot sta se danes posvetovala o pripustitvi Nemčije h konferenci. Macdonald želi, da se Nemčija pripusti h konferenci brezpogojno, dočim Herriot zastopa stališče, da se pripusti Nemčija h konferenci pod istimi pogoji kakor so bili določeni na ver-zajski konferenci.
Pariz, 19. julija. (Izv.) Prvi odsek londonske konference je izdelal poročilo, glasom katerega se reparacijska komisija, ki bo imela sklepati o odredbah za slučaj neizpolnjevanja reparacijskih obveznosti po Nemčiji, izpopolni z ameriškim delegatom, katerega bo morala v takem slučaju obvezno konzultirati. Obenem je komisija predložila konkretne predloge glede posojila, ki se dovoli Nemčiji in glede njegove absolutne prioritete.
Pariz, 19. julija. (Izv.) Reparacijski firtmisiji je bil danes predložen načrt o %lati emisijski banki Nemčije. __
^Razvoj dogodkov v Italiji.
Rim. 19. julija. Kot učinek Degasperi-Jerega govora se opaža, da jo prenehala polemika med liberalci in fašisti. Liberalci so »e dali, kakor se zdi, dejansko ostrašiti po zvezi Sturzo-Turati. Maščujejo se pa tudi komunisti in maksimalisti, ki jih je Degas-peri v svojem govoru izključil od možnega sodelovanja ter v svojih listih proglašajo razpad opozicije.
Odpor proti omejitvi tiskovne svobode Be nadaljuje. Narodna zveza italijanskega tiska je sprejela nov sklep proti tostvarne-mu odloku, ravno tako sklepajo proteste razne pokrajinske časnikarske organizacije.
Vladi prijazna glasila slmšajo dokazati, da se je položaj vlade po Degaspe-Jevem govoru znatno izboljšal in da pojde vse zopet svojo pot naprej. V tem zmislu se glase tudi izjave generalnega tajnika fašistovskega sindikata pisateljev in av^-torjev Gorgolinija, ki ga je bil včeraj sprejel Musolini. Gorgolini je rekel, da je-ostal Miisolini po zadnjih dogodkih neupognjen. Nezakonitost v deželi je po ducejevi volji pov-sodi izginila ter je doba močnega načina premagana. Sedaj treba mirnosti, dela in reda.
Zaplembe listov se nadaljujejo. Popo-larskem® >Popolu« je oblast izrekla grajo.
PREISKAVA RADI MATTEOTTDEVEGA
UMORA.
Rim, 19. julija. Preiskava o Matteotti-Jevem umoru je zadnje dni, kakor vedo poročati razni listi, znatno napredovala. Važno navedbo je podal sodišču posl. Modigli-ani ter je bilo zaslišanih več novih prič. Matteottijeva vdova je dokazala da so bili kosi okrvavljene obleke, ki so jih našli v Duminijevem kovčegu, last njenega soproga.
Po zadnjih uspehih preiskave je težko obremenjen tudi neki poslanec, čigar imena viri ne navajajo. Sodišče bo od parlamenta zahtevalo njegovo izročitev.
K Zerjavovemu Jugo-siovanstvu.
V dopolnilo našega včerajšnjega uvodnega članka smo od uvaževane strani prejeli te-le vrstice:
Kdor govori, da ni več slovenskega naroda, odkar imamo lastno državo, je hinavec ali pa guwpec. Po tej logiki tudi ni več srbskega naroda. Rad bi pa vedel, kako bi dr. Žerjava pogledal Pribičevič, ko bi mu jel dokazovati, da ni Srb, ker srbskega naroda sploh ni več.
Sicer pa tc vrste gebezdače pobijajo najbolj določbe vidovdanske ustave. Naj-temeljnejša teh določb je, da se naša država imenuje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ne torej država Srbohrvatoslovcncev. Ko so jo nekateri hoteli krstiti Jugoslavijo, kar bi s praktičnega stališča bilo gotovo pametno, so zadeli ravno pri Srbih na najodloč-nejši odpor. Posledica tega odpora jc bil gorenji naziv. Besedica in jasno izraža, da državo tvori troje narodov, ki so si popolnoma ravnopravni. Komur bi to še ne bilo jasno, pouči ga nadaljnja določba o tem, da je tudi slovenščina državni jezik. Le državni narod more državi dati državni jezik.
Sicer naj pa dr. Žerjav in njegovi vlečkonosci povedo, kako bodo odgovarjali, ako jih kdo vpraša po narodnosti. Ali poreko, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci? Ali ne marveč čisto naravno, da so Slovenci? Pač bi bilo vsakemu razumljivo, ako bi odgovarjali, da so Jugoslovani. Ali države pod tem imenom ni in s takim odgovorom bi se ti rogoborci za »tačnu iz-vedbu ustava« pregrešili proti ustavi sami. Pa še nekaj? Ali ti ljudje mislijo, da bi se našel kje kak Srb, ki bi na. vprašanje po njegovi narodnosti odgovoril kdaj drugače, ko da je S r b ?
Torej zapomnite si: Kraljevina Srbov, Hrvatov i n Slovencev. Punctum.
žerjav in Komunisti.
Na »Narodovo« in »Jutrovo« žlobu-dranje o protidržavnih elementih smo odgovorili miz dejstvi, ki so nepobitno ugotovila, da je Žerjav pri vsaki priliki iskal zveze s komunisti in kjerkoli je le mogla, je sklepala JDS! dogovore in zveze s komunistično stranko.
Na te naše ugotovitve ne ve liberalno časopisje črhniti niti besedice. Gotovo sedaj »Jutro« in »Narod« ne bo mogel trdtti, da s temi ugotovitvami koga branimo — komunistov ne in demokratov menda tudi ne. Priobčili smo ta fakta, izzvani po »Jutru« in »Narodu«, ki sta dan na dan pisala in povdarjala, da »klerikalci« kujemo političen kapital iz narodnih nesreč, ki so se dogodile v Trbovljah in drugod, in da s svojim poročanjem hujskamo delavstvo na liberalno gospodo itd. Da bodeta tudi »Jutro« in »Narod« in da bo tudi Žerjav razumel, da je treba včasih kaj povedati radi resnice, pa tudi če ta resnica demokrate in orjunce v oči bode in komunistom dobro de, smo morali ugotoviti tudi dejstva, ki za gotove komuniste niso nič kaj častna in razkrinkavajo demokrat-sko-orjunsko hinavstvo v vsej goloti.
Zaupniki dr. Žerjava se s komunisti bratijo po celi deželi, zaupniki istega Žerjava na drugem koncu komuniste pobijajo, zaupniki istega Žerjava komuniste zapirajo, preganjajo !n zasledujejo. To je početje, ki se vragu studi.
P. Hugolin Sattner
fe eden najvažnejših slovenskih kulturnih delavcev.
Pot njegovega življenja ga je vodila po najrazličnejših poljih; naravna darovi-tost in volja predstojnikov sta mu odkazo-vali delo v vsakovrstnih strokah, v vseh se je odlikoval: kot dolgoletni, po vseh žup-ijanih izredno spoštovani župnik je 25 let spretno vodil težavno frančiškansko župnijo, da ne govorim o njegovem delovanju na prižnici, v izpovednici, kjer še danes užiga s svojo živo, globoko zajeto besedo in čisti in zlati srca in dušam naravnava z veščo očetovsko roko pot k Bogu, niti v (■/.'likali, ki jih je bil deležen obilo za svoje izvrstno, zgledno delo. Samo o tem skromno bf ',(;do, kako globoke brazde je zaoral v njivo slovenske glasbe, koliko celine je on napravil rodovitne s svojim vztrajnim delom.
Najprej v cerkveni glasbi, kjer so njegove ognjevite skladbe utirale naši cerkveni gla bi Iz omejenega cecilianstva in strogega popolnoma nove smeri in je še danes vsa novti"ta cerkvena glasba razumljiva le na podlagi njegovega izredno plemenitega in plodovitega cerkveno-glasbe-nega delvanja: do dane« jo Izdal nad dvajset samostojnih zbirk oz. del, namenjenih cerkveni rabi, da ne naštevam Številnih skladeb po raznih slovenskih in drugih izdajah. Da je izvrsten dirigent in organist, da še danes tako spretno vodi ljubljanski frančiškanski cerkveni zbor, da mu bo tož-
1 Naj navedemo danes nadaljnih par dejstev. Iz Rateč na Gorenjskem nam poročajo: V naši občini smo napravili kompromisno listo, na kateri je bil 1 demokrat, 4 SLS, 3 komunisti in eden nezavednež. Pri volitvi župana so se združili komunisti, demokrat in nezavednež in izvolili demokrata za župana. — To seveda ni nič hudega. »Jutro« bo slavo pelo vsem »naprednim« elementom v Ratečah. Če bi bil pa recimo en sam komunist volil našega somišljenika, bi vedelo »Jutro« za I novo «klerokomunistično zaroto« na Gorenjskem.
Tako »zaroto« so odkrili žerjavovci tudi v poljanski dolini t alt o j po občinskih volitvah. Pred volitvami so pa aktivni orjunci in prosluli in v vsej dolini znani komunisti skupno nastopali v volivni agitaciji. Ves njihov naval je veljal le SLS. Med seboj so se skrbno ščitili, imeli skupne sestanke volivcev obojih strank. Znano jfe, da so komunisti z vso vnemo volili Žer-javovo napredno listo, ki jim je obetala deveta nebesa, če zmaga liberalni župan. Iver je v Poljanah proti pričakovanju zmagala SLS proti združenim nasprotnikom, odkriva Žerjav sedaj »klerokomunistične zarote«, ki hočejo razgnati kraljevino SHS.
Ta dva dogodka sta novi priči demokratske zlobe. Potem naj se pa »Jutro« zgraža n<id našim pisanjem. Vsako pisanje je premilo za tako hinavstvo in satansko hudobijo. Vsaka beseda je pre-mila za ljudi s tako popačenimi značaji.
ko najti vrstnika, je znano in splošno priznano dejstvo.	.
Prav tako odlično se je udejstvoval v svetni glasbi: najprej z zborovskimi skladbami, nato pa se je prvi med Slovenci z nenavadno srečnim uspehom lotil obširnej ših del: simfoničnih pesnitev (Jeftejeva prisega, Oljki, Soči) in oratorijev (Assum-ptio). Vsa ta dela so sijajno uspela in v naših dušah vzbudila zavest in jo mogočno utrdila, da je slovenski genij zmožen uspe šno naskočiti tudi najvišje umetniške vrhove.
In danes za svojo zlato mašo? Ali ni ta neutrudni delavec dovršil svojega največjega dela: opero cKomposteljskega romar ja», krepko, jasno, izrazito umetnino, pa hkrati polno nepričakovano nežnih lepot? Tako mu to veliko delo spleta najpomembnejši vencc okrog častile zlalomašni-ške, pa še vodno z mladeniško živahnostjo snujoče glave.
Naj temu velikanu slovensko glasbe Bog povrne, kar je za njo storil. Hvaležni slovenski glasbeniki ga moremo zagotoviti samo lega, da njegovo ogromno delovanje vsi iskreno priznavamo, da njegovo plemenito osebo vsestranski globoko spoštujemo, da se njegovemu izrednemu geniju z občudovanjem klanjamo.* Hkrati pa prosimo Boga, naj izlije nadenj srečo iu blagoslova in mu duha in telo ohrani v sedanjem zdravju, v tej isti mladosti, čilosli in živahnosti: umetniški njegov korak se še ne sme ustaviti.	K.
Na včerajšnja vprašanja smo prejeli od predsedništva deželnega sodišča v Ljubljani sledeče:
1.	Ni res, da je sodni svetnik gosp. Gradnik, ki je 15. t. m. vodil sodnijsko komisijo ob vogalu Magdičeve trgovine znan član Orjune, res pa je, da sodni svetnik dr. Gradnik ni član Orjune.
2.	Ni res, da so pri tej komisiji vodili izvid Orjunaši, res pa je, da je vodil Izvid sodni svetnik dr. Gradnik kot preiskovalni sodnik.
3.	Ni res, da so znani člani zločinske organizacije z znaki v gumbnicah nastopali kot obtožitelji in narekovali kaj se ima protokolirati, res pa je, da ni nihče nastopal kot obtožitelj in narekoval, kaj se ima protokolirati, ampak da je preiskovalni sodnik v prisotnosti prič in enega od obdolžencev ugotovil točke, na katerih so stali obdolženci in priče, da so se s pomočjo izvedenca izmerile dotične razdalje in da se zapisnik na licu mesta sploh ni narekoval.
Predsedništva dežel, sodišča v Ljubljani,
dne 19. julija 1924.
Za predsednika: Rekar.
F^ova imenovanja okrajnih šol. nadzornikov.
Poleg že znanih imen, kakor R a p e , Rus, Turk, Bezeljak smo dobili še te-le: Matko, Kosec, Betri-ani, Pretnar, Merljak, Levstik, Š k u 1 j Andrej. Debelo je gledalo učiteljstvo zlasti na nova imena. Mislilo pa je po svoje. In zgodilo se je to imenovanje v času, ko je bil višji šolski nadzornik E. Gangl na olimpijadi v Parizu, doma pa je vodil njegov resort znani njegov adlatus F. Juvanc, odločal pa 'je klub demokratskih učiteljev, ki naj bi bil zaščita gospode v prosvetnem oddelku. Pa ne bo šlo tako.
Gospodje v prosvetnem oddelku, blagovolite vzeti na znanje, da vas je klub demokratskih učiteljev speljal na strmo in opolzko pot, po kateri rado zdrči... Slovensko ljudstvo bo varovalo svoje Šole kot zenico v očesu in ne bo pustilo, da bi se zanašalo v šole sokolsko - orjunaško seme po nekaterih zgoraj navedenih možeh. Prosvetni oddelek pa bo še dajal odgovor, iz kakšnih vzrokov je odslovil iz šolstva na tako netakten način odlične šolnike, kakor Stiasncga v Krškem, Novaka v Kočevju, Grada v Novem mestu, Hočevarja v Ljubljani. Kaj so zakrivili, v čem so se pregrešili ti možje, o katerih gre med celokupnim Učiteljstvom sodba, da so bili pošteni kot zlata tehtnica, vrhu tega zelo zmožni in delavni tčr vseskozi objektivni?
Zakaj? Nič drugega jim ne morete očitati, kakor krščansko mišljenje in delovanje, pa ste jih zamenjali z nekaterimi takimi, ki tega nimajo! Slovensko ljudstvo pa bo zamenjalo vas in te vaše proteži-rance, če ne še jutri, pa prej ali slej. In talerat si bo cddahnilo tudi slovensko učiteljstvo, ki ne mara takih .nadzornikov, ki so v prvi vrsti eksponenti političnih strank, ampak si želi nadzornikov šolnikov, kakršen jc bil g. Hočevar, Sliasny, Novak, Grad.
V-sa pedagogika od najstarejših dn najnovejših časov vendar uči, da politika ne vodi v šoio — in vi iz prosvetnega oddelka bi morali ta načela ne samo coznati,
temveč tudi braniti — pa so v naše veliko začudenje med drugim imenovani po vaših predlogih strupeni politični agitatorji, kakor Matko, Kosec, Levstik, Bctriani. Če j že morajo bili nadzorniki po vašem miš-j ljenju vzeti iz vrst UJU-armade, tedaj pa | bi bili lahko zbirali, saj šteje ta armada več kot 2000 članov, take, ki jim je šola prvo, ne pa politična stranka, ki radi nje ne bodo mogli biti tako objektivni, kakor zahteva nadzorniški poklic. No, pa čemu izgubljati po nepotrebnem še kaj besed? Čas hitro beži in zdravi nezdrave razinerg Ozdravil jih bo tudi v šolstvu.
Škandal brez primero. <Narod» poroča, da je minister za prosveto določil, da se že s prihodnjim šolskim letom izenači kar največ gimnazij v naši državi na podlagi enotnega učnega načrta. Posebna komisija za izenačenje jo sklenila, naj ostaneta v Sloveniji le še dva humanistična zavoda. Na teh zavodih naj se poučujejo v prvih dveh razredih sledeči predmeti : 1. veronauk, 2. slovenščina, 3. srbščina. — To je škandal, ki mu ga ni para v svetovni zgodovini. Poleg slovenščine naj se poučuje tudi srbščina! Za boga, kain smo pa padli? Kam smo pa zajadrali? Kam smo zabredli? Kam smo zagazili? Ali ni rimo «jodan narod»? <Jutro> in «Narod» že tri leta pišeta, da smo «eno>, sedaj pa prido minister prosvete, ki je ^samostojni demo-krat>, pa ta človek naenkrat dekretira, da se morajo slovenski šolarji učiti srbskega jezika! če smo «eno>, mora vendar vsak človek v SHS <enotni> jezik znati že od matere! Kaj bi rekli n. pr. v Nemčiji, če bi dekretiral nemški naučni — prosvetni minister, da se morajo pruski otroci učiti nemščino? Ali mu ne bi rekli, da je kozel? Našemu ministru za prosveto pa tega nihče ne reče! To si je mogoče razlagati samo tako, da ali proti temu dejstvu noče nihče protestirati, ker ga vsi priznavajo, ali pa ljudje mislijo, da nismo <eno>, in da se je treba srbskega jezika Slovencem šele priučiti. Na podlagi tega fermana še Žerjav ne bo vedel, ali smo ceno ali «trije>. Zato je Žerjav doigral — Žerjav naj gre!
Iz naravoslovja. Navadno opazujemo v naravi pojav, da bolni predniki rode bolno potomstvo. >Narodt pa je odkril veliko naravoslovno skrivnost, da bolna drevesa rode tudi zdravo plodove in da od bolnega drevesa odpadajo zdravi plodovi. >Narod< rabi to svoje znanstveno odkritje za to, da . utemelji odpad nekaterih ljudi v Ljubljani od katoliško cerkve in da opraviči njihov prestop v pravoslavno cerkev. Mi svetujemo »Narodu«, naj si da to svojo naravoslov-ško ugotovitev patentirati. Mogoče mu prizna zanjo »Arizona-Kioker« prvo nagrado, za to iznajdbo. Glede znanih zadnjih prestopov iz katoliške cerkve v pravoslavno pa povemo to-le: Z odpadom ljudi, ki že zdavnaj niso bili več katoliki v srcu, ampak samo po krstnem listu, katoliška cerkev ne bo nič izgubila, pravoslavna cerkev pa ne bo nič pridobila. Kakor teh ljudi ni bilo nikdar videti v katoliških cerkvah, jih ne bo videti tudi v pravoslavnih. Za take ljudi je edina cerkev telovadišče na Taboru ali pa kavarna. Zato bi mi takim ljudem svetovali, naj ne profanirajo ne ene cerkve in tudi ne druge, če so pošteni. Za katolike je pa več vreden en sam prepričan katolik kakor nekaj milijonov — krstnih listov.
JDS in komunisti. Iz Škofje Loke nam poročajo, da so pri občin, volitvah škofjeloški demokrati zvabili tudi komuniste na svojo kandidatno listo, ki je bila kljub temu popolnoma jugoslavenska in državotvorna. Iz previdnosti so si seveda demokrati rezervirali prva mesta in šele na takozvana «nesigurna mesta« postavili na s v o j i demokratski listi pet komunističnih kandidatov, češ, da bodo komunisti razvili za demokratsko listo večjo agitacijo in bodo na ta način tudi sami na listi . izvoljeni. Demokrati so računali in obračali, komunisti so pa izračunali in obrnili. Po trboveljskih dogodkih dva dni pred občinskimi volitvami so dali komunisti pri okrajnem glavarstvu v Kranju svoje kandidature črtati. En dan pred obč. volitvami je bilo obveščeno vodstvo JDS v Škcfji Loki, da so na listi JDS izgubili pet kandidatov. S kislimi obrazi so to vest sporočili gg. dr. Jcrala, Zihcrl in tovariši takoj telefonično Žerjavu. Od velikega župana dr. Baltiča pa pričakujemo, da bo dal Žerjava takoj aretirati, ker sc druži ts protidržavnimi prevratnimi komunističnimi elementi.
Posk&ssite
Bolečine ▼ želodcu, motenr prebave, zdravijo zrlo uspeino Markovo kjplite-c iz 1 Mestne lekarne \ Zagrebu, ki so dob« za Ljubljano in okolico v, lekarni Loustck.
Dopisi.
Iz Kranja. Naše liberalce in o r ju naše silno vznemirja bojkot proti njihovim tvrdkam. SLS kot taka s to akcijo nima nobenega stika, to smo dognali, dognali pa tudi, da se je pobuda za to porodila med kmetskimi okoličani ter se med njimi čisto spontano čezdalje-bolj širi. Naši vrli in zavedni kmetje strašno zamerijo različne nastope orjunašev, katerih glavno gnezdo na Gorenjskem je kajpada Kranj. Da bi nas pretepali in streljali! Tako ti ogorčeno vzklikajo, tega pa že nel Smo ugnali rokovnjače, bomo pa še orjunašel — Iz te miselnosti se je porodil odpor proti liberalnim trgovcem in birtom. To je istiua, vse drugo laž in sumničenje. Seveda je prvo vprašanje prizadetih, kdo je naredil? Že vohajo za tem in onim, da bi ga brž denuncirali in odstavili, ne pomislijo pa kar nič, da so poleg one miselnosti naših kmetov bojkota — če jc to res bojkot — krivi sami. Bomo dokazali! Ali naj navedemo imena tistih gospa, soprog trgovcev, ki so se cesto silno zadirale nad trgovskimi sotrudnicami, ako so posečale naše prireditve ali celo sodelovale? Ali naj navedemo imena tistih, ki so za stavbo Narodnega (v resnici: Sokolskega) doma izsiljevali doneske z grožnjo bojkota, ali pretili z bojkotom, ako naši ljudje niso marali sokolskih plakatov na svojih hišah? Ali naj povemo ime tistega našega somišljenika, ki je dobil službo pri trgovcu, proslulem po svojem liberalstvu, samo pod pogojem, čc voli z JDS, kar je mož res storil, samo da more živeti? Kaj pravite na to, vclmožni g. Pire, ki ste našo delegacijo v občinskem odboru po seji napadli z očitkom bojkota? Ali niso pri gaštejskih predilnicah odslovili delavcev samo zato, ker niso hoteli delati tlako Orjuni, da bi se zanjo pretepavali in streljali? Zdaj, ko vas same tepejo posledice vašega početja, pa vpijete in kličete na pomoč vero in krščansko ljubezen, Vi, ki ste pustni torek uprizorili sramotenje redovni-štva in cerkvenih blagoslovov na javni ulici, in Vi se drznete sklicevati se na vero?! Po svoji navadi ste v »Jutru« hoteli sploh vse utajiti, kar je videlo stotine ljudi! Naše somišljenike napadati, pretepati in jih s kmetskimi tepci zmerjati, potem pa še zahtevati, naj vas podpirajo, to je res čisto liberalna »purgarska logika«. Se vidi sovraštvo do SLS in Djenih načel Vam je izpilo in izsušila še tisto malo roožgan, kar si jih še niste sami končali! — Ampak še eno! Eden naših denarnih zavodov je imel denar naložen pri znani Slavenski banki, ki je imela priganjače med ljudmi, o katerih bi si niti z daleka ne mogli misliti kaj fakega! Na odločen pritisk od naše strani je dotični denarni zavod odtegnil Slavenski banki svoj denar. Kaj se zgodi? Čez par dni se pojavijo tu pa tam ljudje, ki šušljajo: tisti vaš denarni zavod slabo stoji, in podobne besede, da zbude nezaupanje. No, mi vemo, da tisti denarni zavod ne stoji slabo, še malo ne, je v dobrih in skrbnih rokah; vemo pa, da je za tako ravnanje, ki pač ni prišlo iz naših vrst, v besednjaku huda in ostra pa opravičena beseda: Kar prepiši jo pod svoje ime dotični, ki je tako pretkano začel boj proti našemu denarnemu zavodu. In ko bi mi Vam to vrnili pri Vašem zavodu (saj Vi trdite, da je Vaš, čeprav je notri naloženega mnogo našega denarja), kaj ne, kako bi se delali ogorčene ter kar tulili žaljene poštenosti! In če ne bo miru, že veste kaj mislimo, bomo priobčili vse tozadevno s polnimi imeni in odgovorili z dejanji, ki Vam prav gotovo ne bodo všeč. Potem pa sami pihajte kašo, če jo boste hoteli snesti!
Škofja Loka. Na notico »Slovencu« v album v četrtkovem »Jutru« le toliko v odgovor. Prizadeti J. T. ni član »Orla« in če imata on in g. R. Ziherl med seboj kake osebne račune, ki so izzveneli v nedeljskem dogodku, naj g. Rudi. ne vlači za lase v to zadevo orlovske organizacije. Kako bi pa bilo, g. Rudi, Če bi Vam mi začeli pisati v albumu o nekvalificiranih nastopih proti Orlom kot takim? Lahko Vam tozadevno osvežimo spomin še za leta nazaj. Nikar iz steklene hiše ne mečite kamenja na druge! — Kaj pa veliki orjunaš, g. Rudi, ali ste o tem kaj slišali, da so v nedeljo orjunaši poljanske doline pripravljali napad na Orle, ko bi se ti vračali s Trate (priče so jih slišale, ko so se dogovarjali na Trati, priče so jih videle in slišale na preži v Srednji vasi!), pa jim jc zmanjkalo korajže, ko so videli preveč Orlov skupaj in to še podnevi, ko napadalcu še ne pomaga tema? O »činih samobrambe s strani naprednjakov«, t. j. orjunašev naj pa danes »Jutro« ozir. njegov dopisnik nikar ne filozofira več, ker se mu bodo krave smejale. Saj ljudske oči od L junija dalje niso bile slepe, če je bilo slepo — oko postave,
Grosuplje. Župan Josip Kadunc je za danes, 20. t. m. sklical sejo občinskega odbora in sicer tajno, dasi so na dnevnem redu skrajno važne zadeve: 1. oddaja lovske pravice Krakarjcvcga lova; 2. kritje primanjkljaja občinskega proračuna za 1924; 3. stroški ko-misijonalncga ogleda za razširjenje vodovoda; 4. stroški za Lorcnca Rozmana. — V smislu § 47 občinskega reda pa se o take vrste občinskih zadevah ne sme sklepati tajno! Seveda naši samostojneži se boje, da ne bi občl-narji prišli teli sej poslušat, kar bi jim spričoo njihovega občini škodljivega gospodarstva bilo jako neprijetno. Toda tak tajni način obravnavanja splošno važnih občinskih za-
dev ne bo šel! Mi nismo izvolili občinskih odbornikov zato, da bi se pred nami skrivali in za zaprtimi vratmi gospodarili na naš račun. Samostojni svetovalci, če ste res prijatelji kmetov, zakaj delate ovire, da še danes kmetski posestniki nimajo napeljave vode? In če ste tako navdušeni za šolo, kakor pravite, zakaj jc ne začenjate zidati? Mar zato ne, ker nočete vzeti denarja zanjo tam, kjer je, namreč od naklade na alkohol? Sicer se pa bomo še pomenili na občinski seji in poskrbeli, da bo vašega protiljudskega gospodarstva konec.
Iz Starega trga pri Ložu. Der grofite Schuft ini ganzen Land... Naš začasni šolski vodja bi kljub svoji starosti postal rad stalen naducitelj. Mesto nadučitelja jo bilo razpisano in vložil je prošnjo. Vložil pa jo prošnjo tudi učitelj, ki že 15 let službuje na šoli in je znan kot prav dober učitelj ter splošno priljubljen med občani. In kaj napravi njegov začasni šef? Prošnjo opremi s takim dopisom, da jo čutil okrajni šolski svet potrebo uvesti proti učitelju disciplinarno preiskavo. O poteku in Izidu preiskave bomo svoječasno že še poročali. Da bi proti sebi zatrl konkurenta, ga ovadi! To je gentlemansko, kaj? Mi bi pa vprašali okrajni šolski svet logaški, če mu jo kaj znano o velikanskem kupu aktov iz mnogih preiskav, ki jih je ta dika slov. naprednega učiteljstva nakopičila še v predvojnih časih, ko je služboval v novomeškem in črnomaljskem kraju. Če pa ne marate brskati po aktih, vprašajte nadzornika Turka, ki ga ima gotovo še v živem spominu. Tudi smo radovedni, ako je ovadil svojega somišljenika Jelinčiča, ki je na binkoštno nedeljo v družbi pre-tepačev oddal tri strelo mimo ušes nekega mornariškega podčastnika v rezervi in tako grdo kršil učiteljski ugled? Če že čuti v sebi potrebo ovajanja, naj tedaj ovaja vse, ne pa samo svojih političnih nasprotnikov, ki store za domovino in državo več v enem letu, kot pa jo on storil vse svojo življenje. Skrajni čas je že, da bi se šolski oblasti odprle oči in bi na korist solstvu pomagala ljudem, ki niso več za Šolo — v zasluženi pokoj. Pri na? bi zidali Šolo, toda dokler bomo imeli za vodjo šole P. in učitelje orjunaše — se ne bomo mogli odločiti za velikanske žrtve. Smilijo se nam otroci!
GorooJjka. 27. julija se obhaja na Goro-oljki andraška lepa nedelja s sv. opravilom ob 10. uri. Izletnikom se nudi lepa prilika ogledati si ta prekrasni razgled, odkoder na-šteješ 72 cerkva. Tu vidiš mogočne solčavske planine, opevano Peco, zeleno Pohorje, močno celjsko gorovje vsedol do Roča in Dona-tija. Kakor posajen vrt leži pred teboj savinjska dolina. Popoldne ob dveh bo pa v cerkvi koncert, ki bo nudil vsem izredni užitek.
Varaždin. Dne 14. t. m. je bil v frančiškanskem samostanu v Varaždin u za provinciala hrv. frančiškanske provincije izvoljen o. Ven-delin Vošnjak, slovenski rojak, do zdaj gvard-jan na Trsatu. Za kustosa dosedanji provin-cial o. Mihael Troha. Definitorji: O. Angelus Novak, o. Eusebij Mihalič, o. Avguštin Šlibar in o. Sikst Sbiill.
Dne?ne mtfm,
—	P. Hugolin Sattner zlatomašnik. V ponedeljek 21. t. m. obhaja naš veliki skladatelj P. Hugolin Sattner O. F. M. svojo zlato mašo. Pater Hugolin je bil namreč posvečen v maš-nika 21, julija 1874. leta. Kdo bi čvrstemu in mladeniško živahnemu našemu skladatelju prisodil, da je minulo že 50 let, odkar je prvič daroval Bogu sveto daritev? In vendar gre P. Hugolin Sattner že v triinsedemdeseto leto. Vzornemu redovniku-duhovniku, blagorodne-mu človeku in skladatelju Jeftejeve prisege, Assumptije, Oljke in drugih biserov slovenske cerkvene in svetne glasbene umetnosti čestitamo k redkemu slavlju ter želimo, da bi, da dokonča veliko glasbeno delo, katero sedaj izdeluje, obhajal tudi še biserno mašo!
Novi župani. Na Mirni na Dol. je bil ponovno izvoljen za župana naš vrli pristaš g. Josip Bule. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS. — V Brusnicah pri Novem mestu je izvoljen za župana odličen pristaš SLS g. Golob, za podžupana pa g. Gazvoda, tudi SLS. O tej občini je »Jutro« pisalo, da je večina odbornikov na strani JDS, v resnici se je pa izjavilo 13 za SLS, 4 pa po lastni izjavi ne pripadajo nobeni stranki. — Pri vo-litvi župana v Kresnicah je bil soglasno izvoljen poprejšnji župan g. Jožef Bokal iz Poljan. Tudi svetovalci so vsi od SLS.
—	Dr. Žerjav in komunisti. Pri zadnjih občinskih volitvah so prišli snubit delavstvo socialistične In komunistične struje zastopniki JDS na Jesenicah. G. P. je povdarjal sledeče: Delavstvo, eno je, kar nas druži z vami proti SLS, to je svobodomiselstvo. Vsaj vsled tega pojdite jutri vsi do zadnjega volit našo napredno listo JDS. Tako je bilo, ko so prosili, drugače je sedaj, ko vračajo.
—	Zadrnžno-knjigovodski tečaj za duhovnike se vrši tudi letos in sicer v Mariboru od 4. do 8. avgusta vključno v Dijaškem semenišču. Vsi č. gg. duhovniki, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj se blagovolijo najkasneje do 29. julija priglasiti Zadružni zvezi v Ljubljani ali pododboru Zadružne zveze v Mariboru. Istotam izvedo natančnejše o pogojih in o predavanjih na tečaju. Glavni predmet tečaja bo vodstvo hranilnic in posojilnic.
—	Kaj pa to? Občine v krškem okrajnem glavarstvu so dobile poziv, da poročajo, kako stranke so občinski odborniki. Ali se bomo bali,
—	Direkcija državnih železnic v Ljubljani nas obvešča, da so z 18. t m. ukinjeni pri vseh mednarodnih brzih vlakih lokalni vozovi, vendar obstoja še nadalje promet lokalnih potnikov v istem obsegu, kakor do sedaj. Lokalni potniki naj vstopajo iz carinskih in policijskih ozirov vedno v one vozove, katere jim nakaže vlakospremno osobje. Po uajoeč so to prvi vozovi za strojem, t. j. en voz III. ter en voz II. in I. razreda. Na zahtevo obmejnih policijskih komisarijatov morajo pa imeti lokalni potniki pri sebi kakršnokoli legitimacijo, s katero lahko dokažejo v vlaku službo vršečim policijskim organom svojo identiteto. Ta zahteva ni nova, pač pa stopa sedaj občutnejše v veljavo, da se lažje razloči lokalega in transitnega potnika.
—	Errata corrigc! V našem včerajšnjem uvodniku nam je napravil tiskarski škrat nekaj neljubih pomot. Razumljivo je, da se ne sme brati, da smo Slovani in Germani »eno«, ker smo »Avstrijci«, ampak ker smo »Arij-ci«. — Ravno tako se ne sme brati, da »zakaj ne gre Žerjav še dalje in trdi, da je »Azijec«, ampak se mora pravilno glasiti »Arijec«. — Končno se more glasiti stavek: »In če ni več Slovenec, ali more biti Jugoslovan, ali pa Slovan ali Avstrijec« pravilno: In če ni Slovenec, aH more biti Jugoslovan, ali pa Slovan ali pa Arijec.«
—	Učiteljske slažbe. Praktična pa je naša šolska uprava, to moramo priznati. Razpiše vam službe. Učitelji in učiteljice kompeti-rajo z vseh krajev — seveda največ v Ljubljano — upajoč, da se jim povrnejo selitveni stroški, kakor je bilo doslej v navadi. Ko so bile prošnje skupaj, so pa razglasili, da potni-ne ne bo. Na, za koleke je pa le plačalo »bo-gato< učiteljstvo. To so jih potegnili! Oj, ko bi bil tega kriv kak »klerikalnih prosvetni minister, kako bi kričali liberalni učitelji; sedaj je pa vse dobro. — Sicer pa ljudje božji, ne trudite se za Ljubljano, saj vidite, da še niso vsi tisti preskrbljeni, ki so z Ganglom bivali v Trstu. Ti imajo prednost pred vsemi drugimi, četudi so vedno zvesto služili svoji ožji domovini. Postrežemo lahko z imeni, če sc kdo začudi.
—	Smrtna nesreča t ^revolverjem v Vi-šniigori. K tej nesreči smo prejeli še naslednje pojasnilo: Brat pokojne Marije omož. Fungartar France Potokar je šel iz hiše, da bi ustrelil vrano. Sprožil je dvakrat revolver, pa ni počilo. Nato je revolver odprl in pregledoval, pa ni našel nič sumljivega. Nato je rekel svojemu bratu: Sedaj jih grem pa v hišo malo prestrašit« Obrnil se je proti svoji sestri Mariji in je rekel: >Mici, ali čem spustit?« — Sestra se mu je nasmejala in rekla: »Le spusti.« Nato je sledil usodni trenotek. Ni pa res, da bi fant pobegnil od hiše in da ne vedo zanj. V gornjem smislu so podali izjave vsi domači tudi orožnikom.
—	Jugoslovenski Matici v Ljubljani so poslali otroci iz Lukovice pri Domžalah dvesto dinarjev, katero vsoto je vrgla kot čisti dobiček njihova nedeljska prireditev na Ce-rarjevem vrtu. Dogovorili so se otroci med seboj, da bodo priredili veselico za Jugoslo-vensko Matico. Sami so si sestavili razpored, sami vodili predpriprave in vse vaje, sami ogradili in okrasili pozorišče. Njih ginljivi trud ni bil zastonj, kajti uspeh priča, da se je prvi samostojni nastop otrok izborno obnesel. Treba je, da si vzamemo lukovške malčke za vzgled in naši bratje na Primorskem in Koroškem ne bodo pozabljeni.
—	Društvo upokojenega učiteljstva Slovenije ima svoj redni občni zbor 5. avgusta 1924 ob 3. popoldne v I. mestni šoli na Ledini, kamor so vsi člani uljudno povabljeni.
—	Popravek. V včerajšnjem »Listku« »Dežele bodočnosti« se mora mesto Broadaray glasiti Broadway (way, nem. Weg, tramway), dalje mesto Unez iz Monaco — knez iz Monaco; zadevno morje se imenuje Beaufort ne pa Blar-fort.
—	Pogorele! v Mošnjah prosijo gg. župnike, posebno bližje, naj blagovolijo oznaniti zbirke zanje.
—	Bieiklisfci! Med občinama Mošnje in Ljubno teče Peračica, uad njo za bicikliste neva-rni most. Dva že ležita na mošenjskem pokopališču. Tretji je šel poškodovan pred nedolgim časom odtod. Za četrtega pravijo, da je (18. julija dopoldne) ves krvav umrl. Šel je z Bleda proti domu (v Banjo Loko?). K0lo je zadelo s silo v zid in kolesar je od-letel čezenj v globoki jarek. Ko se je spet zavedel, je vprašal: >Kje sem t Kaj se je zgodilo, da sem ves v krvi?«
—	Tatovi v župnišču v Smledniku. Od srede na četrtek ponoči okoli 2. ure so tatovi vlomili v župnijsko pisarno v Smledniku. S žrdjo so tatovi odstranili železno omrežje med oknom, jdprli omarico, v kateri je bilo okoli 6000 Din, deloma lastnina podružnih cerkev, deloma župnika. Pristavili so tudi lestev na okno prvega nadstropja, da bi izropali železno blagajno Hranilnice in posojilnice, ki pa je bila slučajno popolnoma prazna. Ključe do blagajne so našli v zaprti omarici v pisarni in so jih odnesli. Tatovi so domačini, ker so jim bile vso razmero v župnišču popolnoma znane. Pes na verigi, ki je zelo dober čuvaj, ni niti zalajal, ko so tatovi hodili mimo njega.
—	Oh, ta pijača! V nedeljo, 13. t. m. je dobil posestnik Štefanicijoza iz Št. Ruperta
3000 Din denarja v Mokrogu. Dolenjček pa da rad za pijačo, če ima. Pili so najprvo na stari pošti, potem je pa mahnila cela družba h Kmeti:. Tam so pridno uničevuli alkohol in štefanicijoza je začel slabo gledati. V družbi sta pila tudi dva delavca pri podjetju mokro-noske kanalizacije. Tema se je zahotelo po denarju. Kar sklenjeno, to tudi storjeno. Zastonj je otipaval Štefancijoza žepe — denarja ni bilo. V ponedeljek zjutraj ob štirih sta pa že šla oba tatiča v Sevnico, da so odpeljeta y Zagreb. To je pa videl nadzornik kanalizacije g. Strel, ki je tička dobro poznal in kot delavca imel popisana. Takoj se je peljal orožnik, da vjame tatiča. Pot v Sevnico je dolga — zapravila sta že 1000 Diu. V gostilni jih jo našel orožnik, tatiča sta sedela za mizo pri jedi, prvi vlak sta zamudila. Morala sta snesti in se potem podati nazaj. Vsa čast g. Strelu, ki je takoj zasledil ta tiče.
—	Pobarvana papiga. V neki hiši blizu Krašnje so kupili od neznanega berača lepo papigo. Že so se veselili, da jo bodo kmalu slišali govoriti v mnogoterih jezikih. Toda « čudom so zapazili, da papiga žre le meso, i n to tem raje, čim bolj smrdi. Še bolj so se čudili, ko so začeli opazovati, da živalca vedno bolj izgublja svojo lepo zeleno barvo. Nazadnje so pa udarili vsi skupaj v smeh, ko so uvideli, da je papiga zeleno pobarvana — postovka. Pozor torej, da še kdo drug ne nasede sleparje m, ki nosi seboj tudi mlado šo-go (ali šojo).
—	Vtopil se je v Savi 20 letni samski delavec France Ravnikar iz Trbovelj, Retje št. 57. Dolgo ga niso izsledili in 14. t. m. so izvlekli njegovo truplo pri Hrastniku iz Savo. Imel je tudi veliko rano na čelu. Prepeljali so ga v Drago, ki je trboveljska podružna cerkev s pokopališčem. Zapušča priletno mater, katero je iskreno ljubil. Bil je mladenič bistrega duha in poštonega značaja. Doma je pustil več poslovilnih pisem, v katerih omenja, da mu je vzrok tega namena neki dogodek in neozdravljiva bolezen.
—	Nesreča. Ko se je peljal delavec Flo-rijan Likar na delo v predilnico v Tržiču, je skočil tako nerodno z voza, da je padel pod ko lo, ki mu je zdrobilo desno roko.
—	Razne tativne.. Posestniku Ivanu Piškurju v Mirnivasi na Dolenjskem je bilo ukradeno 2477 Din 50 p gotovine. Kako je prišel tat do denarja, še ni ugotovljeno, sumijo pa, da je izvršil tatvino nek neznan postopač, ki se je klatil po okolici in pazil, kdaj so ljudje odsotni. — V Smolnlku na Gorenjskem je bilo vlomljeno pri posestniku Antonu Brili. Tat je odnesel nekaj moške obleke, srebrno žepno uro in četrt kg težko srebrno verižico v skupni vrednosti preko 2000 Din. — V Komižaricah je bilo ukradeno pos. Fabjanu Zoriču več obleke, čevljev in perila v skupni vrednosti 3600 Din. — Posestniku Janku Strn-garju pri Čruomlju je pobegnila njegova dekla. Odnesla mu je 100 Din gotovine in nekaj jestvin. — V Hudi jami pri Krškem je bila ukradena nočnemu čuvaju Martinu Železni-ku listnica, v kateri je imel 2000 Din gotovine.
—	Zvonarna Strojnih tovaren in livaren d. i v Ljubljani je ulila za veliko gornjegrad-sko župno cerkev v Osijeku štiri krasne bronaste zvonove, in sicer B od 2589, Des od 1479.5, F od 729.5 in As od 437.5 kg, skupaj 5244.5 kg. Zvonove, ki so bili naročeni za-
j oetkom maja in bodo za osiješki evharLstični shod sredi avgusta že v zvoniku, je te dni glasovno preizkusil č. g. svetnik P. Hugolin Sattner in našel, da so izvrstno ubrani in da bi se kaj boljšega sploh ne moglo dobiti.
Koroške novice.
k Z občnega zbora Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Poleg že javljenih podrobnosti z občnega zbora slovenskega Političnega in gospodarskega društva v Celovcu je treba zabeležiti Se nekaj mest iz predsednikovega poročila. — Šolsko vprašanje še ni napredovalo niti za korak. Oblasti delajo neprestano zapreke, posebno v Št Rupertu pri Velikovcu, kjer si ljudstvo želi šolskih sester za učiteljice, a jih vlada izganja, češ da so tuje državljanke. — Koroška vlada zahteva, da dve sestri zapustita Avstrijo. — Kar se tiče uradov, zavračajo vse vloge, ki so pisane v slovenskem jeziku. Sploh so Slovenci, ki so ostali pod avstrijsko oblastjo, kljub temu, da zvesto vrše vse svoje državljanske dolžnosti, brezpravni, posebno pa se preganjajo narodni duhovniki. Nič boljše nego v političnem se ne godi Slovencem na Koroškem v gospodarskem pogledu. Pač so si v povojni Avstriji nekaj priborili delavci in uradniki, a kmetje so gospodarsko popolnoma izigrani na korist drugim stanovom. Potrebščine, ki jih kupujejo, morajo silno drago plačevati, svoje pridelke pa morajo držati izpod cene. Razen tega so jim naprtili silna nova davčna bremena, stara pa zvišali za 100 odstotkov. Davki so skrajno krivično razdeljeni ter plačujejo enako velika posestva čisto neenako velike davke. Naš kmet pa v davkariji zaradi tega niti ziniti ne sme, marveč mora molče plačati. Zaradi vseb teh razmer je kmet skrajno nezadovoljen, gospodarska kriza ga pritiska, denarja silno manjka in posojilnice se ne morejo razviti. Na splošno se da označiti položaj Slovencev na Koroškem sledeče: Politično in gospodarsko društvo se je vsled pomnoženih napadov na znotraj okrepilo, na zunaj napreduje ne-
enakopravnost, v gospodarskem oziru napreduje obubožavanje tunelskega ljudstva. — Posl. Poljanec je poročal o položaju slovenskih poslancev v deželnem zboru. Opozoril je zlasti na ogromna davčna bremena za šolo, ki so za slovenski del prebivalstva tembolj vnobovpijoča, ker vzgajajo te šole same pokvarjene značaje, ki se sramujejo lastnega rodu. Za to sramotno delo dobiva učiteljstvo v slovenskem ozemlju celo boljšo plačo 1 Šolske razmere na Koroškem so sramota za 20. stoletje in bijejo v obraz vsem zdravim vzgo-jevalnim načelom. — Pri voli t vi novega odbora je bil zopet izvoljen za predsednika deželni poslanec dr. Petek.
k Beseda in resnica. V zadnjem zaseda-flju deželnega zbora je rekel deželni glavar v odgovoru na neko protislovensko interpelacijo: « Uporabi slovenskega jezika se pri oblasteh, ne da bi trpel nemški jezile, v krajih, kjer je ta jezik običajen, ne dela nobena ovira, tako malo kakor v osebnem občevanju.» To so besede. Resnica je pa ta: okrajni glavar v Velikovcu, torej v čisto slovenskem okraju, kaznuje župnika, ki se je poslužil dvojezičnega kuverta, prepoveduje v župnih uradih vsaki slovenski napis, prepoveduje dvojezične pečate in zahteva, da se na dvojezičnih tiskovinah prelepi vsaka slovenska beseda, ter ukazuje, da se mora župni urad v občevanju s strankami posluževati nemškega jezika.

V »Radikalu« dne 5. marca 1922 je objavil pokojni Protič pismo pod naslovom »Moj prvi odgovor!«, v katerem je rečeno tudi to-le:
»Nočem napraviti napake, ki jo je storil pok. Draškovič, da se obračam k takemu patološkemu tipu, čegar krstno
ime je Krsta Cicvarič---Meni je
i moralno i materialno za nje (za časnikarske napade na Protiča) odgovoren tisti minister nitkov (ničvrednež) in kriminalni tip, ki jih naročuje in kateremu je krstno ime Svetozar Pribičevič. Vsi tisti, ki se družijo ž njim ali ga trpe poleg sebe, naj vzamejo na znanje to-le: Dokler so ž njim v družbi in dokler ga bodo trpeli poleg sebe, naj se ne predrznejo prihajati k meni, še manj pa podajati svojo roko,«
Pribičevič je to žalitev mirno vtaknil v žep, • kakor tudi »šufta«, ki mu ga je zalučal Radič v obraz, Istotako je ostal neepran strahoviti očitek na Pribičeviču, ki ga je objavil Protič v «Radikalu«, češ, da je Pribičevič imel zveze s Kercigonjo kot soudeležencem pri umoru pok. Dra-škoviča, kateri je bil istotako ostudno na-padan od Pribičevičevega človeka Cicva-riča, ker se ni pustil zlorabljati v temne namene.
Tudi to je važen dokument, ki osvetljuje Pribičeviča, kateri je ustanovitelj Orjune.
Primorske novice.
p Za vzgojo slovenskega duhovniškega naraščaja. Goriški, tržaški in poreški škof so sldenili, da ustanove zasebno gunnazijo (deško semenišče), ki bo v prvi vrsm namenjena vzgoji duhovskega naraščaja hrvatske in slovenske narodnosti. Dečki italijanske narodnosti bodo še nadalje študirali v Kopru vsaj do 5. razreda srednje šole. Tisti, ki so bili doslej v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, ostanejo tam do konca gimnazijskih naukov. V Gorici se letos otvori samo pripravnica, prihodnje leto pa prvi razred zasebne škofijske gimnazije. V ozirom na razmere bo učni jezik italijanski, a se bo tudi maternemu jeziku in vzgoji posvečala popolna paznja. Del stroškov j za gojence bo nosil škofijski ordinariat, drugi del plačajo roditelji.
š Napredovanje »Slovenca« v Mariboru. [Včeraj se je oglasilo v »Slovenčevem« uprav-ništvu 25 novih naročnikov. Znamenje, kako sega naše ljudstvo po časopisju, ki zastopa njegove interese in je brani pred izmozgava-njem korupcionistov in aferašev.
š Rezultat letošnjih občinskih volitev na Štajerskem bo za SLS,izredno srečen. Po informacijah, ki jih je zbralo tajništvo SLS, bo naša stranka kar brez volitev dobila skupno nad 55% občin v svoje roke. Toliko je namreč samo list SLS. Pri volitvah pa, sodeč po razpoloženju in pripravah, bo prešlo toliko občin v tabor StS, da bodo v najmanj 75% vseh občinah gospodarji pristaši SLS. Ko bodo volitve končane, objavimo natančne šte- j vilke.
š Zbor zaupnikov in okrajnih odborov
SLS za mesto Maribor sc je vršil v torek, dne 15. julija zvečer, Udeležili so se ga zaupniki v nepričakovano velikem številu. Poročala sta načelnik dr. Lcskovar in dr. Jerovšek, namesto odsotnega poslanca Žebota pa dr. Veble. Napravili so se važni sklepi. Radujemo se, da je zadnje leto organizacija SLS v mestu Maribor tako napredovala, da smo danes ne samo najmočnejša, ampak tudi najbolje organizirana slovenska stranka v Mariboru. Na zunaj nobennega trušča, a na znotraj so naši pridni zaupniki po ulicah in stanovih tako marljivi in požrtvovalni, da je res veselje. Posebno srednji in nižji stanovi so se po
Zveza industrijcev na sloven. ozemlju kraljevine SHS je dne 20. eprila 1923 izdala okrožnico, v kateri piše med drugim tudi to-le:
». . . K tem pretnjam in težavam (ki jih navaja okrožnica v začetku — op. ur.) pa se je v slednjih tednih pridružil nov nasprotnik naši industriji.., Nacionalistična mladina je započela akcijo čiščenja v Sloveniji po načelih radikalnega nacionalizma. Že prvi pojavi take delavnosti dokazujejo, da so važni interesi našega gospodarstva in našega narodnega blagostanja po njej resno ogroženi. — —• r— opozarjamo zlasti
ogromni večini oklenili Slovenske ljudske stranke. Smotreno delo povsod rodi sadove.
š Ormož. Demokrati za SLS. Nekaj posebnega se je prigodilo pri nas, kar je vredno, da registriramo. V boju za občinske volitve so prišli demokrati do spoznanja, da je SLS najboljša ter skozi in skozi državotvorna stranka, katero treba moralno in denarno podpirati. Niti na JDS nimajo tega zaupanja, kajti svoji listi so nadeli ime »Jugoslovanska gospodarska«. Jedeesarji so postali prijatelji »klerikalcev« zato, ker njim teče voda v grlo in bi sedaj glasovi nekaterih pristašev SLS bili dobri za rešitev dem. občinske vlade, ki pa do sedaj niti ni z mezincem ganila, da bi pripoznala »klerikalni« manjšini tudi kako pravico do svobode v občini. Vočigled dosedanje demokratske samovolje in nasilja, prodaje občinske zemlje ter. slabega občinskega gospodarstva v obče, so postavili številni možje lastno Slov. mešč. gosp. stranko, ki ima vse izglede, da pride do zmage. Ker je listo podpisalo par starih meščanov, so demokrati zakričali, da se gre za nemško, državi in občini nevarno stranko, katero je treba razbiti. O kaki nemški stranki pa ne more biti govora, ker meščane, ki so listo sopodpisali, bi z odprtimi rokami sprejeli tudi demokrati, kateri so s protivniki slovenskega imena do sedaj v občini vladali. Slovenska meščanska gospodarska stranka je glasom sklepa zbora zaupnikov lista Slovenske ljudske stranke. Zategadelj so se Žerjavovci Veselic, Ban et cons navalili na njo. Ogromna večina volivcev pa za orjunske demokrate ne mara.
š V Framu pri Mariboru sta narodna poslanca Žebot in Falež dne 13. julija priredila zaupni shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Po poročilu, ki sta ga o političnemu položaju in zakulisnem razvoju sedanje krize podala oba poslanca, so zborovalci izrekli iskreno zahvalo Jugosl. klubu in SLS za borbo proti krivici in nasilju. Iz celega pokreta ljudstva je razviduo, da sta Pribičevič in Žerjav z nasiljem in krivico dosegla ravno nasprotno, kar sta nameravala. Ogromne mase ljudstva obsojajo korupcijo in nasilje. Cele vrste delavskega ljudstva, ki dosedaj ni bilo na strani SLS, prehaja v naš tabor. Žerjav in Pribičevič sta s krivico doigrala. Boljše za našo stvar nista mogla agitirati, kakor sta z nasiljem storila.
š Iz dežele. Bog se nas usmili, vojska bo. Tako so kričale pred dnevi žanjice in ple-vice na polju, ko je roj orožnikov z nasajenimi bajoneti drvel čez drn in strn ne glede na škodo, s tem povzročeno na krompirju, koruzi in pšenici. Kaj se je neki zgodilo, so se vpraševali zopet drugi? Sčasoma se je zvedelo, da nič kaj posebnega. Neki višji orož-niški častnik iz bele Ljubljane, — ako ne celo iz Belgrada, — inšpicira orožniške postaje. Pri tem vežba orožnike, — seve po nalogu od zgoraj navzdol — za slučaj nemirov in tumultov ob času volitev. Podlaga taki vežbi je »die Annahme«, da so razgnani demonstranti se poskrili kot zajci po njivah med koruzo in krompir, pri čemer jih treba z bajoneti lepo ven »skiclati« na dan. Tako se ve-žbajo orožniki po deželi, tuintam tudi v ostrejši obliki, kakor je pač ta višji častnik razpoložen. Malo drugače se vrši orožniška vežba po večjih krajih in malih mestih, kjer ima svoj sedež tudi »Orjuna«. Kot podlaga vežbi se vzame primer, da je mesto ali trg postalo zbirališče Orjune in se računa na spopad med Orjuno in prebivalstvom. Koncentrirano orož-ništvo se razvije v rojno črto ter zasede vse izhode okrog trga, ali mesta. V zasedo pridejo tudi važne postojanke kot grmičevje, žive ograje, mali gozdni nasadi itd., ker je jasno, da je ob jurišu Orjune na protidržavne elemente gledati na to, da nikdo ne zbeži; kogar ne zadene roka Orjune, tega »uhapsi« orožnik. — Nekdaj v Avstriji je bil orožniški kor imenovan »elitekor«. Službeno varnostni aparat je funkcioniral izborno. So bili tadi višji, ki so zamahnili včasi mimo, — take neumnosti z moštvom pa le niso uganjali kot se to žal dogaja danes. Sledimo pregledu tega višjega častnika od postaje do postaje ter bomo poročali prihodnjič interesantne reči iz njegovega potovanja.
š Strela je dne 14. julija na okrajni cesti Maribor—Št. Peter popoldne ubila vini-čarjevega sina Novaka. Bil jo pri priči mrtev.
š Umrla je v Selnici ob Muri 28 letna kmetica Nežika Dreier, roj. Haue. Rajna je bila hčerka znanega prvobojevnika za našo slovensko in krščansko stvar na jezikovni meji, župana Antona Hauea v Ceršaku. Umrla je na jetiki, a kot žrtev svojega materinskega pokliea. Bila jo kot dekle organi-zatorica slovenskih deklet na meji. N. v m. p.!
tudi naše politične stranke na veliko nevarnost, ki preti blagostanju našega ljudstva, ako bodo nepremišljeni čini mladih nacionalistov upropastili lepa podjetja, ki množijo bogastvo naše dežele in nudijo zaslužek tisočem delavcev Odločno svarimo pred terorjem, ki se napoveduje našim gospodarskim podjetjem v glasilu Orjune in ki more povzročiti usodne posledice za podjetje in za tisoče delojemalcev vseh vrst.«
JCc pozabimo, da je speeiaHieia tovarne mlečna Jfijvim Čokolada!
lj Včeraj smo sprejeli mnogoštevilne izjave raznih gg. državnih uradnikov, da niso in nikoli niso bili člani Orjune. Vsem tem izjavam popolnoma verjamemo.
lj Politična novica. Danes odpošljejo ljubljanski JDS in radikali okrog »Radikala« v Beograd k vodstvu radikalne stranke svojega predsednika G r a f e n a u e r j a in g. K. A. K r c g a r j a , da bi intervenirala za Pa-šič-Pribičevičev volivni mandat.
lj Krščanska šola. Danes zvečer ob 8. uri se vrši v šentjakobski Prcsveti ustanovni občni zbor »Krščanske šole« za šentjakobsko župnijo. Uljudno vabimo posebno stariše, da se tega občnega zbora v obilnem številu udeleže.	•
lj Zapir3ega senzalov ljubljanske borzo. Dne 19. t. m. so bili zapriseženi kot senzali (mešetarji) ljubljanske borze gg. Pavel Cven-kelj, Saša Knez in Jože Stergar.
lj Kako človek danos lahko poceni slaven ali vsaj znan postane? Če izstopi iz katoliške cerkve in to v »Slovenskem narodu« urbi et orbi naznani.
lj G. magistratni komisar z velikim očali in visokim cilindrom so dali poklicati te dni predse mag. uslužbenca Ludovika Osterca in mu predložili v podpis — »prostovoljno« odpoved mestni službi. Utemeljevali so g. komisar in advokat dr. Krejči ta ferman s tem, češ, da je bil g. Osterc pri protestni seji dne 12. junija na galeriji mestne dvorane in je govornikom bivšega obč. sveta ploskal. Po mnenju g. komisarja se je s ploskanjem g. Osterc tako hudo pregrešil zoper »moralo« sedaj na magistratu poslujočega Žerjavovega eksponenta dr. Krejčija, da mu ne kaže drugega, kakor da takoj podpiše izjavo, da »prostovoljno« izstopa iz mestne službe. Gospod komisar so mu pismeno zapretili, ako ne podpiše izjave, da bo uporabil proti g. Ostercu druga sredstva. Ko je zahteval g. Osterc pojasnila in vzroke »prostovoljnega« izstopa iz mestne službe, so mu g. komisar pomenljivo namignili: »Jaz nimam nič proti vam, pač pa to zahtevajo od mene dragi sedaj v politiki vplivni in odločujoči možje,« Ker so g. komisar s tem namignili na Žerjava, se je žena g. Osterca napotila k orjunskemu cesarju g. Žerjavu in ga s solzami prosila, naj se usmili nje in petero malih otročičev in naj ne pahne njenega moža iz službe na cesto, ako ni nič zakrivil. Orjunski cesar dr. Žerjav se je solzam Osterčeve žene sarkastično smejal in
rekel: »Za take ljudi, kakor je vaš mož, ki spada h komunistom, na magistratu nimamo službe,« Zastonj je uboga žena dopovedovala, da njen mož ni komunist, da sploh ni nikjer organiziran, s sarkastičnim smehom jo je dr. Žerjav odslovil, — Upamo, da bo orjumki cesar za take rabeljske posle podelil mag. komisarju dr. Krejčiju ko se poslovi z magistrata, red zelenega in rmenega zmaja,
lj Opozarjamo vse goste gostilne Dra* šček v Bohoričevi ulici, da prihoduji četrtek ob 8. uri ne zaidejo v te gostilniške lokale, ker se vrši ob tem času ustanovno zborovanje in eventuelne strelne vaje Orjune za šent-peterski in vodmatski okraj. Orjunci pridejo na zborovanje oboroženi, pripravlja se Incident, zato je najbolje, da ostanejo g. Dra-šček in Orjunci med seboj.
lj Vernim katoliškim gospodinjam! G o-spodinje, ki bi oddale stanovanja v prihodnjem šolskem letu katoliškemu dijaštvu (akademikom, srednješolcem, srednješolkam) naj to javijo podružnici SDZ za Ljubljano in okolico v Ljudskem domu, Streliška ulica 12. II. nadstropje vsak dan od pol 11. do 12., eventuelno pismeno. Omenijo naj ali s hrano ali le stanovanje brsz hrane, ceno itd. — Podružnica SDZ za Ljubljano in okolico.
lj Strokovno šolstvo. Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja sledeče: Na odborovi seji, ki se je vršila dne 11. t. m., je sklenilo na-čelstvo, da se prične redni pouk na gremijal-oi trgovski nadaljevalni šoli due 1. septembra t, 1. Za vstop v I. letnik gremijalne trgovske šole se zahteva predizobrazba dveh razredov srednjo šole ali dveh razredov meščanske šole ali pa 8 razredov osnovne šole. Člani se naprošajo, da ravnajo strogo po sklepu načel-stva ter ne sprejemajo nobenega vajenca brez navedene predizobrazbe. Nadaljnja navodila glede gremijalne šole se bodo pravočasno naznanila. — Načelstvo.
lj Udružonje vojnih invalidov, podružnica Ljubljana javlja, da so izredni občni zbor no vrši 20. t. m.
lj Sobotni trg je bil kljub slabemu vre* menu dobro založen in tudi dobro obiskan. Poleg velike množine razne zelenjave in domačih pridelkov, je bilo na sadnem trgu obilo jako lepega različnega sadja. Bile so fige in slive po 20 dinarjev, izredno lepe raznovrstne hruške po 10 do 14 dinarjev, breskve za vlaganje po 35 dinarjev, turške češnje po 20 dinarjev in razni ringlo po il6 dinarjev. Na trgu je bilo tudi belo grozdje in sicer po 35 dinarjev kg.
lj Za žrtev orjunaškega nasilja. Člani pevskega društva »Moste« so darovali za rodbino Juvan-Vič Din 200.
lj Policijsko vesti. Včeraj je aretirala ljubljanska policija 6 oseb in sicer enega, ki je bil že zasledovan delj časa radi raznih de-liktov, 2 radi pijanosti in po enega radi beračenja, vlačugarstva in poškodbe tuje lastnine. — Vloženih pa jo bilo 20 ovadb in sicer radi tatvine 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cestno pol. reda 11, radi nezgode 2 in pa po ena radi prekoračenja policijske ure, radi pasjega kontumaca, radi lovenja rib, radi lahke telesne poškodbe in ena radi neke notice v Slovenskem Narodu.
Janko Jovan:
V trgovini se je običajno računalo, da je za nakup žita najugodnejši trenotek čas žetve. Splošno se je smatral ta čas za priliko, v kateri se da izrabiti konjunkturo za zaslužek. Dolgotrajna praksa je potrjevala opravičenost tega naziranja. Zato so govorile tudi producentove okolščine. Kmet je bil primo-ran že takoj s polja prodati precejšen del svojega pridelka, ker ni imel razpoložljivih prostorov, kamor bi spravil žito. Uraljivo je, da so vsled velike ponudbe v tem času bile cene primeroma najnižje in je žitna trgovina kolikor mogoče izrabila ta čas za nakup na zalogo.
Podlaga za tvoritev cene žitu je bila od nekdaj ocena letine, Dunaj in Budimpešta sta objavljala stalno statistične podatke o stanju posevkov v monarhiji, v Rimu pa je statistični urad objavljal podatke o svetovni produkciji. Ti podatki so bili temelj za tvoritev ceu, vremenske spremembe in politični dogodki pa so dajali smernice terminski kupčiji za Korekturo cen, Valuta je bila postranskega pomena, ker so bile splošno vse valute toliko stabilne, da trenotne diference niso bistveno vplivale na borzno notiranje cene žita.
Razmere so danes popolnoma druge, Statistike o produkciji nimamo, ali vsaj nimamo take, da bi ji mogli verovati, valute vseh držav pa so toliko zrahlane, da niti z najboljšo valuto ni mogoče računati za daljši rok, kaj pa šele z dinarjem, ki se spreminja stalno. Pri takih razmerah je seveda terminska kupčija nemogoča, in bi bila zgolj špekulacija na daljši termin delati trgovske zaključke.
Ni se čuditi, da stoji trgovina v sredi živahne žilne sezone neorijentirana na trgu, in stoji le pod vtisom opazovanja, kaj delajo tujci.
Pred par meseci jc dinar triurnfiral. Dosegel je tako visok kurz. da tfa celo finančni
minister ni upal pripisovati za vspeh svoje finančne politike in je tolmačil, da je pripisovati porast valute pričakovanju na izredno bogato žitno letino. Tečaj dinarja je naravno reagiral tudi na žitne cene, ki so pričele polagoma popuščati, in to tembolj, ker so se že širile vesti, da bo stala pšenica ob novini kvečjem 7—8 K za kg v Bački, o dinarju se je pa celo pisalo, da bo dosegel v Curihu kurz 10. Star pojav je, da hipne spremembe pri nas zelo zmešajo glave, vendar pa je bilo že tedaj dosti pametnih ljudi, ki so uvideli, da se dinar na doseženi višini ne bo vzdržal. Imeli so prav, ker je res kmalu pričel lezti navzdol. Najnižje je notirala pšenica na novo-sadski borzi 285 Din, a še v prvi junijevi polovici jc padec dinarja že zopet dvignil ceno pšcnici, ki je končno zrastla do 330 Din. Siccr se notiranju žita na novosadski borzi ne pripisuje popolna objektivnost, vendar spremembe vsaj odgovarjajo splošni situaciji. Pričakovanih nizkih cen nove pšenice nismo dosegli, nismo jo dosegli, ker se dinar ni vzdržal, a nismo jo dosegli tudi iz razloga ne, ker popis letine ni odgovarjal resnici. Danes vemo, da letina kvantitativno ni dobra, kvalitativno pa bodemo imeli zelo neegalno blago, kar bo zelo otežavalo trgovino. Pod vtisom tendenčnih vesti jc bilo prodano nekaj malega pšenice po 250—260 Din, a danes so cene nove pšcnice do malega že izjednačene s cenami stare pšenice, dasi je zadnja kvalitativno neprimerno boljša.
Situacijska poročila se glase sedaj popolnoma drugače. Dočim se je preje opisovala letina kot nad vsega pričakovanja vredna, se jc naenkrat izkazalo, da je bila ocena optimistična. Istočasno so pričele kurzirati vesti o slabi letini v drugih državah. Da so bile vesti o letini v Romuniji neresnične, jc danes gotovo. Res pa je, da so se izgledi na dobro žetev v Ogrski zelo poslabšali.- Tudi jc res, da je svetovna žetev izpadla daleč izpod povprečne zadnjih petih let. Sevcroamer. Združene države izkazujejo žetev, katere uspeh ie za 112 milijonov stolov pod lansko letino
v pšenici. Ker je Amerika že nekaj let glavni zalagač evropskih držav, ki so navezane na uvoz, je razumljivo, da so cene v Ameriki jele rasti, in to zlasti v zadnjem času, ko se javljajo reflektantje za žito. Pšenica v Ameriki je notirala 16. t. m. 14150 c za bushl, kar odgovara ceni 4'30 Din za 1 kg franko New York. Na Dunaju, kjer se je prodajala pšenica iz Jugoslavije že pred tednom po 145 čK, noiira ošenica danes 160 čK. Na praški borzi je peskočila pšenica istotako in je notirala 15. t. m. 168 čK. Visoka cena ameriškega žita obrača dejansko pozornost uvoznika evropskih držav na žito iz Jugoslavije. Imamo tedaj splošno v žitu čvrsto tendenco nc le pri nas, temveč tudi na drugih tržiščih. Ker pa nimamo stalne valute, zato pri nas
g Novosadska borza. Nova pšenica avgust, september duplikat kasa Din 320—325, stara pšenica Din 330—335, koruza Din 255—257.50, oves, Din 295, moka bazis nulerca 500, otrobi Din 190. — Tendenca čvrsta, ponudba majhna, povpraševanje veliko.
g Polom dalmatinske banke. >Dalmatinska banka« v Cavtatu, katera je bila ustanovljena 1. 1920 z 1.000.000 dinarjev, je doživela polom. Proti ravnatelju Čejckanu je uvedeno j kazensko postopanje.
Amerikanska mast. Od našega včerajšnjega poročila se je amerikanska mast podražila za nadaljnih dolarjev 0.90 pri 100 kg. Noiira: sodi po 170 kg dol 34.60 ali Din 29.41 za kg, sodi po 50 kg dol. 34 85 ali Din 29.62 za kg, zaboji po 25 kg dol. 35 ali Din 29.75 za
vsak padec dinarja dobi hitro izraza v podra-« kilogram. Te cene se razumejo za 100 kg pri
žitvi, in ker je dinar zadnii mssec precej padel. je umevno, da so skočile cene, ki pa nikakor ne stoje nad svetovno pariteto. Tepe nas le nestalnost naše valute.
Kar se letine tiče, stoji, da nam bode poleg pokritja lastne potrebščine preostal iz-vesten prebitek za izvoz.
Kdo bo gospodaril in špekuliral s prebitkom žita, to je drugo vprašanje. Ko je pričel dinar padati, se je iz kroga finančnega ministrstva zatrjevalo, da ni nikakih ekonomskih razlogov za poslabšanje naše valute in je padec pripisovati zunanji špekulaciji. Če je to res, potem je zunanja špekulacija ravnala zelo premeteno. Napravila si je možnost dobiti dinar po nizkem tečaju v roke. Če ni ekonomskih razlogov za padec dinarja, se mora njegov tečaj, kakor hitro je zunanja špekulacija saturirana, zopet zvišat' in kon-sekventno cene žita pasti, v kolikor bi se cene žita tudi zunaj ne dražile. Če so vse predpostavke resnične, potem bo slučaj padca cen zunanja (morda pa tudi notranja) špekulacija izrabila in pokupila žito po nizki ceni. in to z dinarjem, ki si ga je nabavila po nizkem tečaju. V tem slučaju bodo ti krogi gospodarji položaja in konkurirali z našim žitom vspešno naši izvozni trgovini, ki ni imela možnosti priti v posest cenenega dinarja. Naša trgovina si legalnim potom ni mogla okoristiti s padccm dinarja, ker promet z devizami ni prost.
Če je resnica, da je padec dinarja pro-vzrcčila špekulacija žitnih interesentov in ie bila naša finančna uprava o tem prepričana, potem bi bila njena dolžnost, fakoi, ko je za napad na dinar zaznala, odgovoriti z obrambo naše valute. Izostavitev intervencije, ki bi bila v tem slučaju potrebna in z malimi žrtvami uspešno izvedljiva, more prinesti špekulaciji dobiček, trgovini pa škodo in izolacijo na tujih tržiščih.
Če pa domneva trgovskih krogov, da je padec dinarja .- .neposredno pred žetvijo pro-vzročila špekulacija žitnih magnatov, ne odgovarja dejstvu, temveč je padec dinarja le izraz nezaupanja zunanjega sveta v naše gospodarstvo in naše neurejene politične razmere, potem imamo pričakovati stilnega izboljšanja valute, ker se medtem niti gospodarske niti politične razmere niso bistveno spremenile. V tem slučaju moramo smatrati današnje visoke ccne žita za cenc, ki odgovarjajo sedanji splošni situaciji na žitinh tržiščih. V kolikor se bodo cene žita zunaj dražile ali cenile, bodemo tudi pri nas pričakovali sprememb. Ker pa so navadno v času žetve cene primeroma najugodnejše, potem nam v tem slučajb ni upati na pocenitev v doglednem času.
Iz navedenega je razvidno, da je danes težko delati prognozo o letošnjem razvoju žitne trgovine. Od tega, kako se bo sukal tečaj dinarja, bo odvisno, kako se bo uredila žitna trgovina in kako bode rastel ali padal val draginje.
Poročali smo že, da ni upati na izvoz vina v Češkoslovaško v večjem obsegu. Kakor pišejo češki listi, še ne stopi tako hitro v veljavo znižana češkoslovaška uvozna carina za naša vina, češ, da niso bili od jugoslovanske strani izpolnjeni še vsi pogoji glede izstavljanja izvirnih spričeval, kakor tudi, da naša vlada še ni imenovala uradov, ki bi izdajali izvirne certifikate, s katerimi bi se dokazala jugoslovanska provenijenca uvoženih vin
Dosedaj se še ni oearinila niti ena pošiljka naših vin po znižani tarifi in velja torej še vedno maksimalna tarifa, ki znaša 420 Kč za 100 kg brutto za netto. Pri tej carini je uvoz v Češkoslovaško skoraj izključen.
Ni pa nobenega dvoma, da uvoz naših vin v Češko niti po znižani tarifi, t. j. 210 Kč za 100 kg ne bo konveniral, razven ako bi se transportni stroški znatno znižali.
Naša vina bodo morala prenesti tudi težko konkurenco z različnimi inozemskimi vr stami, ki so se zadnja leta vpeljala na češkem trgu. Poleg tega postaja konsum piva na trgu vsak dan večji Pomanjkanje denarja se. tudi v vinski kupčiji zelo neugodno občuti. Češke vinske trgovine zahtevajo plačilne pogoje na tako dolge roke, da jih ne more dovoliti noben naš izvoznik. Neprejemljiv je tudi pogoj reških kupcev, ki hočejo zaključiti le franco češke postaje. Na češkem vinskem trgu vlada neverjetna konkurenca, ki ima za posledico, da se ponujajo vina za neverjetno nizke cene, seveda velikokrat na škodo kvalitete.
Optimizem torej ni na mestu.
odjemu nad 2500 kg. Dolar je pri tem računu kalkuliran z bančno provizijo po Din 85. Od 18. pa do 19. t. m. se je mast podražila za dolarjev 2.35 ali Din 199.75 pri 100 kg. S to zadnjo podražitvijo je nastopila za amer, mast kriza, ker se po tej novi ceni uvoz ne bo več izplačal.
Za izvoznike lesa. Trgovska agencija v Nikoziji (na otoku Cipru) bi sprejela zastopništvo za razpečavanje našega lesa na Cipru. Naslov tvrdke je interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice med uradnimi urami na vpogled.
g Nova podružnica Trgovske banke d. d. Opozarjamo na novoustanovljeno podružnico Trgovske banke v Ptuju in ekspozituro v Logatcu. Več glej v današnjem oglasu. 426.
g Carinski dohodki. V prvi desetini meseca julija so znašali carinski do! odki 43 milijonov 178.804 dinarje napram 40 milijonom 402 345 dinarjc\ v isti dobi lanekega leta. Od 1. aprila pa do 10. julija t I so dosegli carinski dohodki 430 milijonov 855,036 dinarjev.
g Letošnji pridelek oliv. Kakor poročajo podatki poljedelskega ministrstva, bo letošnja produkcija oliv v Dalmaciji za 20 odstotkov boljša kakor lanska.
g Trgovanje z devizami in valutam ter plačevanje davkov. Iz Belgrada poročajo, da bo izdal generalni inšpektorat finančnega ministrstva naredbo, na podlagi katere bodo pooblaščene banke za trgovanje z devizami in valutami morale zahtevati od kupcev izkaze o plačanih davkih za zadnje preteklo četrtletje.
g Minimalne carin? za uvoz blaga n se-voroamerišldh Združenih driN-1-. Trgovska pogajanja ? scvcroameriškimi Združenimi državami so preložena za pol leta (začeti bi se morala v tek mesecu).. Da se olajša trgovski promet do tega časa, se bo uporabljala pri carinjenju blaga, ki prihaja iz Severoameriških Združenih držav, minimalna carinska tarifa.
g Ustanovitev evropskega jeklarskega tru-sta. na vidiku. Listi poročajo, da so se. združili belgijski fabrikanti jekla v enotno organizacijo, h kateri bodo pristopili tudi Luksembur-žani. Vodijo so pa tudi pogajanja glede ustanovitve evropskega jeklarskega trusta, v katerem bodo poleg Belgijcev in Luksemburžanov tudi Francozi. Angleži in Nemci.
g Roj .nski izvoz. V prvih 4 mesecih t i je izvozila Romunija svojih produktov za 3 milijarde 804 milijone lejev, kar pomeni napram isti dobi lanskega leta povečanje za 404 milijone, medtem ko je v istem razdobju količina izvoženega blaga padla. Izvozilo se je v prvih -i mesecih t. 1 476.576 ton žita v vrednosti 2 milijard 78 milijonov lejev, potem petroleja, lesa 525.547 ton, v vrednosti 628 milijonov lejev, živine itd
g Zvišanje diskonta pri bolgarski Narodni banki. Bolgarska Narodna banka je zvišala diskont za navadne kredite od 9 na 10 odstotkov, lombardne kredite pa od 10 na 11 odstotkov.
g Petrolej v Združenih državah. Newyork, 17, t. m. Poroča se.o novem znižanju cen ne-rafiniranega petroleja Produkcija v juliju t. 1. je večja kot ona v istem času junija. Povpraševanje polagoma narašča.
g Letošnja žetev v Ukrajini se računa na 823 milijonov pudov (pud, 16.38 kg). Žito bo pokupila država in razne banke.
g Italijanska carinska taksa znaša od 14. do 20, t. m. Lit 453. — (100 nominale in Lit 353 pribitek Izmenjave). Taksa se j3 tekom zadnjega meseca zvišala za 0.06 zlato lire.
g Emisija šilinga v Avstriji odgodena. Po poročilih avstrijske narodne banke je emisija šilinga vsled pasivne rezistence delavcev, ki jim država ni mogla zvišati prejemkov, od-godena Državi se očita, da je bila emisija novega srebrnega denarja, ki ni rodila drugega, kot poskritje že v promet danih novcev, pre nagljena.
g Zlat in 8rebyi denar v Nemčiji. Nemški kabinet je dovolil zakonski osnutek emisije zlatnikov po 10 in 20 Mark, srebrnih novcev po 1 in 5 Mark in drobiža po 1 in 5 pfenigov.
g Zlato v Združenih državah. Poročilo Ne\v York National Bank ugotavlja neprestan j dotok zlata v Združene države, ki vedno bolj ogroža denarno stabilizacijo drugih držav, pri katerih se zvišanje diskontne mere kot stabilizacijsko sredstvo ni izkazalo kot uspešno. Dej-svto, da so napram funtu vse evropske devize padle, bi bil Angliji zadosten povod za vpeljavo zlate veljave, kar je pa navzlic temu neizvedljivo, dokler bo romalo vse v Evropi razpoložljivo zlato v Združene države.
g Nova poljska carinska tarifa je z ozi rom na staro precej izpremenjena in prilago-deni bodoči ekonomski situaciji dežele, kar ji daje možnost reciprocitete z drugimi državami,
kar pri stari tarifi ni bil slučaj. Po novi tarifi je žito carine prosto, mnogo drugih postojank pa vpliva ugodno na znižanje cen raznega materiala m produkcijskih stroškov. >Kurjer Pol-sky< navaja med drugimi posebno sledeče znižanja: sladkor prej 43 (sedaj 35), tkanine 908 ( 750), volnene tkanine 1914 (1800), železo 10 (8), užigalice 55 (30), lokomotive 60 (40), rotacijski papir 18.50 (10), bel papir 37 (23), lan 290 (260).
Avstrijska nova carinska tarifa in industrija, Dunaj 17. jul. Avstrijska industrijska udruženja so se obrnila na vlado in na parlament z nujno prošnjo, cla se sprejme novi carinski tarif še tekom sedanjega zborničnega zasedanja. Če bi se tarif v svoji sedanji formi tal>oj ne sprejel m stopil v veljavo, nastane lahko v državi nevarna ekonomska kriza, 'ia katero industrijski krogi pravočasno opozar jajo.
Dokler ni bilo očeta Orjune na upravi države, je zlasti državna oblast v Sloveniji, odnesno njen šef, odločno obsodila nasilje te teroristične organizacije. V dokaz temu služi odlok pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja št. 131 iz leta
1923, ki je izšel ob priliki izgredov Orjune v Celju. V tem odloku je med drugim
rečeno:
»Nekaj--— mladih ljudi, ka.
terih idealizem zlorabljajo gotovi brez-vestneži v samopaSne svoje namene, je
vzelo---nemško veselico---
za povod nasilnega nastopa proti sodržavljanom nemške narodnosti v Celju. Peščici teh mladeničev je uspelo kljub obsežnim« varnostnim odredbam razbiti v neki kavarni šipe ter povzročiti 100.000 kron škode.---Včerajšnje počutje v Celju naperjeno je proti temeljni določbi ustave in je zločin nad državo. Zločin nad državo pa je ludi zato, ker morajo taki dogodki roditi našim srcem neizmernega gorja ter morajo izpodkopavati jako občutno naš ugled in v posledici tega tudi kredit naše države.---izjavljam, da
mi jc ostalo dovolj trdne volje in energije nastopiti z vso brezobzirnostjo in strogostjo proti rušilcem javnega reda in mira, ki morata biti in ostati temel'1 naše države!«
Kako pa je pod Baltičem?


(Od našega posebnega poročevalca.)
Pariz, 16. julija.
Z maratonskim tekom se je končal veliki olimpijski atletski teden. Da je imel velikanski uspeh, ne bi mogli ravno reči, toda v splošnem je občinstvo z zanimanjem sledilo tej lepi tekmi, v kateri so se merili najboljši atleti sveta.
O izidu sem že poročal.
Zedinjene države so se stavile daleč naprej na prvo mesto, Finska je dobila drugo, daleč za njo Velika Britanija tretje, švedska četrto m Francija peto mesto.
Skratka, Zedinjene države in Finska sta si pridobile skoraj vse olimpijske lavorike. Prva z dvanajstimi zmagami, druga z enajstimi. Velika Britanija je uspela samo trikrat, Italija in Avstrija pa po enkrat.
Francoska zastava pa ni niti enkrat zapla-polaia na olimpijskem drogu zmage.
Na anverski olimpijadi je Guillemont pripomogel francoski trobojnici do zmage. To pot pa se noben francoskih atletov ni izkazal. Francozi sami nad tem niso niti preveč razočarani, ker so kaj takega že pričakovali.
Čudili se moramo velikim zmagam Američanom, a občudovati je treba tudi krasne Fince, ki so sirom celega sveta proslavili svojo malo domovino.
Nurmi, ki je zmagal štirikrat; Ritola, ki se je udelez'il kakih desetih dirk in Stenroos, veliki maratonski šampijon, to so imena, ki bodo ostala uklesana v zgodovino olimpijskih iger.
Včeraj so se vršile veslaške tekme, v katerih so skoraj vse zmage odnesli spet Američani, na drugo mesto so prišli Kanadci, tako da za Evropo spat ni več ostalo dosti.
V eni teh tekem si je priborila prvo mesto Italija, zanimivo pa je, da se med veslači laškega moštva nahajajo imena: Sorich, Cattali-vich, Ivanov.. menda sami Dalmatinci.
Pri plavalnih tekmah v Tourelles je bilo vse do zadnjega kotička polno občinstva. Za finale prostega plavanja moških na 1500 metrov se je vršil oster boj. Smrtna tišina je zavladala, ko so tekmeci skočili v vodo. Prvih r.topetdeset metrov je vodil Šved Ara Borg, potem ga je prehitel Avstralec Charlton, ki je stopnjema napredoval in končal kakih 12 metrov pred ostalimi tekmeci.
Pri tej tekmi se je zgodilo nekaj neverjetnega: Charlton je zbil tri svetovne rekorde: 400 metrov v 5 min, 10 sek. 5/10;. 1000 metrov v 13 min. 19 sek. 6/10 (stari Borgov rekord je bil 14 min. 3 sek.) m slednjič 1500 metrov v 20 min. 6 sek. 6/10 (stari rekord 21 min. 35 sek. 2/10). Charlton v vodi sploh ne izgleda več kot človek; temveč kot morski som ali pa tor-pedovka. Njegova moč in gibčnost je naravnost čudovita.
A-rns Borg (šved), bivši svetovni šampi-jon. je prišel na drugo mesto z 20 min. 41 sek. 2/5.
Sledili so mu: 3. Avstralec, 4. Anglež, o. Japonec.
V	ženskem prostem plavanju na 400 metrov so dobile prva tri mesta tri Američanke.
Pri potapljanju s skokom iz višine je zmagal Avstralec Eve pred Švedom in Angležem.
Tudi dve partiji v.ater-pola sta se igrali včeraj popoldan. Belgija je premagala Madžarsko s 7 : 2; Francija pa Holandsko z 6 : 2; zadnja tekma se je igrala obojestransko zelo sirovo m se je izvršila cela vrsta prestopkov. Občinstvo je nezadovoljno ponovno žvižgalo in sikalo.
Omeniti bi bilo, da je pri plavalni tekmi na 200 metrov prišel na 6. mesto Jugoslovan Pavlič, tako da se je tudi enkrat ime našega naroda pokazalo na listi tekmovalcev,
Ameriški .svetovni letalci v Parizu.
(Od našega posebnega poročevalca).
Pariz, 15. julija.
V	podzemskem baru v rue Mariveaux po leg Opčra-Comique je naslanien Buerau de
Presse VIII. olimpijade. Tu dobivamo časnišld poročevalci dvakrat na dan oficijelno poročilo o izidu vseh tekem in sicer ob dveh popoldne in po osmih zvečer. Včeraj ob dveh nas ni bilo dosti tu, ker ni bilo zjutraj nobenih odločilnih tekem.
Zalo nas je vabil neki ameriški tovariš, da gremo v Le Bourget, pariški >aero-portc (po naše bi morda rekli letalno pristanišče ali pa zračni kolodvor) čakat ameriške svetovne letalce, ki morajo dospeti preko Dunaja in Stras-burga še ta popoldan. Nismo si dali dvakrat reči in četvorica nas je odšla.
Pri veliki operi smo vzeli >m6tro<, to je podzemsko železnico in se odpeljali do severnega kolodvora, od tam pa z železnico v Le Bourget, ki leži kakih deset kilometrov severovzhodno od Pariza. O letališču samem bom poročal drugič, omenim samo, da je bila že tu velika množica, predvsem Američani, ki so z nestrpnostjo pričakovali šampijone poleta okoli sveta.
Eskadrilija francoskih lovskih avijonov je prišla iz hangarjev, se počasi dvignila in izginila v zraku. Letela je Američanom nasproti, da jih pozdravi.
Slednjič so se na oficijelni tribuni pokazali tudi zastopniki francoske vlade, minister zrakoplovstva in ameriški poslanik. Potrpežljivo so čakali in pripravili šampanjca...
Mi smo se posedli po travi, pogledovali v zrak in pušili...
Naenkrat se začuje iz daljine votlo grome> nje motorjev.
Les voila! (So že tu) vsklika množica.
Ura je pet.
Američani pa prihajajo ravno iz nasproti ae strani, kakor smo jih pričakovali, leteli so namreč iz Strasburga naravnost nad Pariz in sicer nad slavolok zmage (Are de Triomphe), pod katerim leži pokopan francoski Neznani junak. Iz zraka so vrgli na njegov grob cvetje, to je bil prvi njihov pozdrav francoski zemlji.
Najprvo se prikažejo v zraku francoski avijoni, potem pa za njimi trije ogromni ptiči, ki veduo bolj rastejo. Oči tisočglave množice so se vsesale v nje in jih ne izpusta.
Njih peroti so premerile nebesne daljine vseh zemeljskih pokrajin, njih trupe je pretresal veter vseh dežel in pogled se kar ne more ločiti od teh peroti in trupov, dokler ne pride trenutek, ko se jih bomo dotaknili.
V elegantnem drsalnem poletu se spušča« jo navzdol, motorji ne grmiio več, samo propelerji še sikajoč. režejo zrak ... kolesa se io-taknejo trave. Ogromni ptiči že drče po tleh. Francoski vojaki prihite in jih zadrže v teku.
420 konjskih sil j Douglas World emisers« (Douglasov svetovnih križark) se je ustavilo. Množica zavalovi proti njim in predere ograjo in vojaški in policijski kordon, ki jo zaman skuša zadržati.
Iz vsakega treh ptičev pa se pokažete dve glavi, skrite v usnjeno čelado, obrazno masko in velike očale. Toda maske in očale padejo z obrazov in ti se smejijo, pa kako smejijo... temu lepemu poletnemu popoldnevu in temu velikanskemu navdušenju ... Nam pa nehote stopijo solze v oči... doživljamo lep zgodovinski trenutek.
Poveljnik ekspedicije stopi prvi s svojega stroja na zemljo, to je Lowel IL Smith. Francoski zračni minister stopi k njemu in ga nagovori. menda mu čestita. Američan ne reče nič, morda ne zna francosko? Samo prav prisrčno, otroško se smeji, da ga naravnost zavidam za ta blaženi nasmeh.
Za njim prihajajo njegovi tovariši, Erik Nelson s svojimi kratkimi zalizci izgleda kot star mornar, Leigh Wade je manjši in mlajši, potem pa trije mehaniki, vsi zagoreli. Njih ru-jave platnene obleke so vse zamazane od olja.
Množica obda teh šest mož, kot bi bili ma-lik, vsakdo jih hoče videti in se jih dotakniti. Goloroke dame v svetlih toaletah jih z dvignjenimi rokami prosijo za podpise. Vojaštvo jih komaj obrani navala.
Mirno in dostojanstveno korakajo mimo nas. Njih svetle oči so modre, kakor sinje nebo, katerega neskončnost so premerili. In ta neskončnost je vlila v njih oči jekleno voljo,. <
Med tem ko jih vodijo k prvemu, naglemu oficijelnemu sprejemu, spravijo mehaniki njih letalne stroje v lope, kjer si bodo odpočili nekaj dni od dolgega poleta, dokler ga ne bodo nadaljevali — do cilja.
Dosedaj so že preleteli 29.580 kilometrov.
Odleteli so štirje iz Sante-Monike pri Los Angeles 18. marca in dospeli začetkom aprila v Seattle. 7. aprila so bili v Prince-Rupertu v Britanski Kolumbiji. Nato so šli preko Alaske v Chiquiok, ki leži v severnem delu Tihega oceana nasproti polotoka Kamčatke. Tu pa je manjkal eden izmed njih, namreč major Martin, bil je prisiljen pristati v Clalshkem zalivu, kjer ga je našel z njegovim mehanikom zdravega torpedni lovec.
Tedaj se je pa začel nevarni polet preko Tihega oceana. Na Aleutskem otoku Dutsch-Harbourgu jih je zadrževal ciklon, ki je pihal s hitrostjo 1130 km na uro. Toplomer je kazal nad 20 stopinj pod ničlo.
Med tem se je pa major Martin spet zgubil fn našli so ga v Port-Mollerju na Alaski šele 11. maja. Zadel je bil s svojim strojem v megli ob visoko goro in ga razbil. Čudežno še je s svojim mehanikom rešil smrti in le po velikanskih naporih dospel do človeških bivališč. Tu je pa dobil poročnik Smith povelje iz Wa-shingtona, naj prevzame vodstvo ekspedicije. Nato so nadaljevali polet preko Pacifika 7. junija so dospeli v Shang-hai.
— Med tem poletom nismo nikoli videli solnca, je izjavil poročnik Smith časnikarjem. Neprestano je snežilo in bilo je megleno vreme, tako da je bilo naše potovanje silno težavno. V Sitki smo naravnost čudežno ušli smrti. Vzdolž obrežja Alaske se je sneg kopičil na krilih naših letal in nam jemal vid. Najbolj nas je pa skrbelo, da se naši zasidrani hidravijoni ne odtrgajo ponoči.
Od tu naprej so leteli nepretrgoma preko sledečih mest: Hong-kong, Saigon, Bangkok, Rangoon, Calcutta, Delhi, Karachi, Bender-Abbas, Bouchir, Bagdad.
>11. julija so prišli v San-Stefano pri Carigradu, prišedši iz Alepa. Preleteli so Azijo in pričeli z Evropo. 12. jidija so šli naprej preko Bukarešte - Strasbourga. Čaka jih še dolga pot: Pariz—London—Hull— otočje Kirkwall—Ferod—Island—Greenhrad— Labrador—Canada—Zedinjene države.
Kaj bodo morali še vse pretrpeti, dokler ne bodo pozimi pristali v Los Angelesu. odkoder so odleteli, po potovanju 40.000 kilometrov!
Republika Finska.
Sedanje olimpijske igre zbujajo zanimanje za to republiko. Leži med Rusijo, Norveško, Švedsko,Botniškim in Finskim zalivom in se zarije na severu med Rusijo in Norveško noter do Atlantika. Meri 388.000 km», je torej dosti večja kakor Jugoslavija, ljudi ima pa samo okoli treh milijonov in pol, niti 10 na 1 km'. Imenujejo jo »deželo 1000 jezer«, pa ta izraz ni pravilen, jih je dosti več. Jezera pokrivajo osmino vse površine. Največje je jezero Sajma, 6800 km', njegov odtok Vuoks prodere ledeniško groblje in dela one znamenite slapove Imatra, o katerih se toliko govori in piše. Finska je namreč velika plošča, obdana od ledeniških grobelj, in si morajo vsi odtoki vodnate dežele priboriti izhod do morja s tem, da groblje prerežejo. Zato ima Finska tudi dosti vodne sile, ki pa še ni izdatno izkoriščena. Ob obali je »otoški vrt«, obstoječ iz 75.000 majhnih otočkov in skal, šeri imenovanih. Finci imenujejo svojo domovino Suomi, deželo vode in močvirja.
Sicer leži Finska visoko na severu in za poljedelstvo ni posebno pripravna, a vendar je moderni čas marsikaj spremenil in je začel s poljedelstvom tudi v krajih, kjer bi to včasih nikomur niti na misel ne bilo prišlo. Poleg pšenice, ovsa, ječmena itd. uspeva tam gori sedaj tudi sladkorna pesa! Dolgi poletni dnevi so poljedelstvu prikladni. Malo manjka, pa bi pridelala Finska dosti žita za svojo uporabo. Tudi živinoreja je zelo razvita. Glavno bogastvo Finske je pa vendarle les, izboren bor in izborna smreka, tudi breza i. dr. Tri četrtine vse dežele so z gozdom pokrite. Izvažajo les surov ali pa predelan v papir, vžigalice itd. Ne manjka tudi rud, zlasti železne je veliko, na severu. Samo dosedaj rudarstvo >e ni dosti delalo.
Železnic ima Finska čez 4000 km, vodnih cest okoli 6000. Pozimi sicer vodne ceste niso uporabljive, je pa zato prevoz lesa po snežni odeji do žag in papirnic zelo lahek.
Do leta 1809 je bila Finska del Švedske, od tedaj naprej je bila v zvezi z Rusijo, a samostojna. Celo lastno armado je imela. Finska je bila med prvimi deželami na svetu, kjer so v parlament prišle tudi ženske. Državna zastava bela-modra-rdeča, trgovska bela z velikim modrim križem.
Prebivalci so mongolskega plemena; ob obali je še 360.000 Švedov, ki nas spominjajo na zgodovinsko preteklost. Nekaj Laponcev na severu, tudi mongolskega plemena, a druge vrste. Kultura izredno visoka, analfabetov na Finskem ne poznajo; muzeji, knjižnice itd, vse to se lahko kosa z najmodernejšimi državami. Zelo razvit je čut prostosti, ljubezen do narave, ljubezen do športa. O tem so pa »Slo-venčevi« bravci in bravke brali že drugje.
Dosedanji finski denar je bila finska marka; pa pravijo, da bodo denarstvo pre-osnovali in bodo za enoto vzeli dolar. Mere in uteži so meterske. Izvažajo les, papir, celu-
lozo, surovo maslo, sir, meso, kože, živino, vžigalice itd., uvažajo žito, stroje, kavo itd.
Glavno mesto je Helsingfčrs, na jugu, 200.000 preb. Znamenita univerza, prej švedska sedaj finska. Švedi so ohranili svojo univerzo v mestu Abo, 60.000 preb. Helsingforsu pravijo Finci Helsinki, Abo-u pa Turku.
—	General R. Garibaldi umrl. V Rimu je umrl general Ricciotti Garibaldi.
—	Vprašanje osennirnega delavnika v Nemčiji. Te dni so zborovala v Berlinu zastopstva uradniških in uslužbcnskih organizacij o vprašanju delavnega časa. Vsi govorniki so se izjavili za to, da naj o osemurneni delavniku odloči ljudsko glasovanje.
—	»Koliko šundra zaradi enega človeka.« V nekem starem francoskem časopisu z dne 30. decembra 1807. 1. so izteknili te dni jiaslednjo dogodbico: »Ko so ljudje zvedeli, da bo Napoleon zvečer obiskal predstavo »Comedie Francaise«, so ga pričakovali pred gledališčem v velikih gručah. Proti 7. uri hiti proti vhodu neki človek in glasno zabavlja: »Koliko šundra radi enega človeka«. Ko bi trenil, se prikaže stražnik in hoče neznanca aretirati. V tem pa je častnik, ki je stopal v civilni obleki za neznancem, zaše-petal stražniku na uho: »To je vendar ce-
sar!« A cesar je odhitel v svojo ložo, ne da bi se dal komu spoznati.
—Zadnjih petdeset goril. Angleški časopisi poročajo, da bo kmalu prišel čas, ko bo izginil zadnji gorila. Tako ga preganjajo. Živi še v belgijskem Kongo in na par drugih točkah zahodne Afrike. V zadnjih letih so neprestano za njun. Princ Viljem Švedski je pred kratkim na potovanju ustrelil kar 14 goril in jih je poslal muzeju v Stockliolm. Znani zoolog Akeley trdi, da je sploh samo še petdeset goril. Največ so zakrivili muzeji, da jih je tako malo; posebno muzeji v Londonu, Nevv Yorku in Stockholmu. Z zadnjimi gorilami lega v grob tudi bajka o njih clivjosti. Akeley pravi, da gorila človeka nikdar ne napade in da gre v boj samo tedaj, če je do skrajnosti izzvan. Angleški časopisi pravijo, da bi se moral vsak lovec sramovati, če gre s puško nad šimpanza a.li orang-utana. Prav tako bi se moral sramovati, če gre nad gorilo. Angleški pesnik John Galdworth pravi prav lepo: »Naši športniki naj bodo prepričani, da je veliko častaieje in slavnejše, če streljajo s kino paratom kakor pa s puško. Lepe fotografije nam dajo boljšo sliko o živali, kakor pa nagačeni vzorci v muzejih. Živali moriti zato, da jih prodajamo in si iščemo dobiček, je zelo žalostno o človekovem udejstvovanju.t:
Počitnice.
Vsaka starost ima svoje posebne veselje. Eden ima rad to, drug drugo. Samo počitnice imajo to prednost, da jih sprejme vsaka starost z istim veseljem. Kajti pravico do počitka in malo lenarjenja ima vsak, najbolj pa še tisti, ki so bili prej vse leto pridni.
Staro in mlado gre rado na počitnice, bodisi zavoljo športa, turistike, potovanja, ali pa, da se odpočijemo. Otroško veseli smo, ko zavrtimo ključ pri potni košari, komaj čakamo, da pride postrešček in vzame vse skupaj na kolodvor, potem pa spet komaj čakamo, da pridemo na prosto, k jezeru, v gozd, k morju, na travnike, na svež zrak; samo ven, le ven! Veseli smo, če smemo par tednov tako živeti, kakor ni običajno, da se za par ur znebimo obrazov in stvari, ki smo jih morali gledati vse dolgo leto. Kajti nobena stvar te ne utrudi lako kčdcor enoličnost, življenje v vedno istem okviru, občevanje z vedno istimi osebami. Že fizično oko samo si želi, da gleda ven v svet in gleda kaj drugega, kakor je pa sicer navajeno. Za starejše, ld so jim že minuli najlepši dnevi življenja, so počitniški meseci čas notranjega miru in tihega premišljevanja. Vsakdanjost dovoli to le malokomu, globoko čutečemu. Kar oddahnemo se, ko pridemo ven in smemo spet prosto misliti, ko gredo mimo nas vsi lepi spomini mladih let. In mladina! srečni, da se smejo imenovali še otroke! Ti Sanja in upa. In prav majhni! Tisti, ki so tako šele.
Ena sama grenka kaplja kane v kelih veselja. Če gledamo one, ki stoje pred kolodvorom in žalostni in otožni gledajo, kako gredo mimo njih kovčegi in vesela lica. Ubogi taki otroci! Za nje počitnice niso čas veselja.
Igrišče m otroke.
V vseh mestih vseh dežel vihra neprestan boj med gospodarskimi zahtevami in zdravstvenimi potrebami. Le prav kratkovidna občinska politika zanemarja zadnjo točko. Zlasti v velikih, pametno urejevanih mestih spoznavajo bolj in bolj, kakšnega velikanskega pomena so zeleni prostori za telesno in duševno zdravje prebivalstva. Take zelene prostore, nasade in parke imenujejo večkrat »pljuča« mesta in to čisto po pravici. Na teh majhnih zelenicah sredi kameni tega morja neposredno vsrkavamo od rastlin oddani zrak, bogat na kisiku. Duševnemu zdravju nudi prijazna zelena barva in par cvetic spomin na prosto naravo in dobrodošel odpočitek. Prav posebno in neizogibno potrebne pa so zelene iivade v mestih za otroke in prav posebno še za majhne otroke. Bolj kot kdaj prej je danes naloga mestne uprave, ki se ozira na socialno higijeno, da ohrani igrišča. Kam pa naj ti reveži v vročem poletju gredo? Na cesto. Dobro, saj tudi gredo, kljub temu, da je cesta prav za prav za promet. A nevarnosti! Na dc/.elo pa ravno številne rorlovine, ki so zraka najbolj potrebne, iz go-gospodar. vzrokov najmanj morejo. Naraščanje tuberkuloze zahteva energično zraka in solnca za naše majhne in najmanjše. Solnce je najhujši sovražnik tuberkuloze. Neznosne stanovanjske razmere naj bi se omilile vsaj po leti, s tem, da dobijo ubogi otroci zrak in solnce.
A za majhne otroke so potrebna igrišča, ne pa negovani in z ograjami oskrbljeni nasadi. Majhnemu otroku je dala narava drug način, kako vadi telo in uri mišice, kakor pa odraslemu. Sprehod ob roki matere ali pa sicer vse časti vredne odgojiteljice itd. je za otroka nepopisna in nenaravna muka. Tako gibanje ne odgovarja njegovim potrebam. Prost hoče biti, skakati hoče in letati, sam, ne po predpisih. Na cesti ne more in je tudi boliše, če ne; a na igrišču mu moramo dati prostost. Vsak odgojitelj in vsaka mati dobro ve, da nikdar ni otrok tako zadovoljen, razigran in vesel kakor takrat, ko pride k igrišču. Našel je to, kar je nehote iskal, v igri se je udejstvoval, narava hoče tako.
Na vsako igrišče oddelek za pesek! Pesek
pomeni za otroka dosti več kakor samo boksanje, kakor nerazsodni ljudje večkrat pravijo. Pesek da otročičku bolj kot vsak drag material snov za njegovo stremljenje po oblikovanju. Otrok zamore sam nekaj narediti, »ustvariti«, in tedaj je v svoji najgloblji notranjosti zadovoljen. Napraviti igrišča s peskom se pravi razumeti otrokovo dušo. In v vseh večjih mestih, ki imajo smisel za socialno skrb, so začeli s tem. Seveda to nekaj stane, a za koga? Saj plačajo ljudje davke, in igrišča pridejo njim samim prav, če pridejo prav njih bodočnosti, njihovim otrokom. Igrišča s peskom se nam zdijo, da so ravno tako potrebna, kakor je na primer za starejše otroke potrebna nabava učil. Pa naj bo takih igrišč še toliko, nikdar jih ni dosti. In velikansko zaslugo ima tisti, ki prepusti svoj travnik ali kak nezazidan prostor med hišami otrokom za igranje. Zgubi par kron za travo, zraven pa omogoči stotinam in stotinam revnih otrok, da se naužijejo zraka in solnca, da se prosto gibljejo in živijo tako, kakor hoče narava.
Če beremo o igriščih po drugih mestih, o skrbi mestnih zastopstev za pomnožitev igrišč, brez, ozira na stroške, potem nas mora res sveta jeza zgrabiti, če vidimo, kako so delali v Ljubljani. Vprašam vas: Kam naj peljemo otroka? Če stopi malo čez ograjo, revček, je pa že stražnik za njim. Pa ?e nekaj: Drugje otvarjajo nova igrišča, kjer ;,•> morejo, pri nas p aodpravljajo še bore to, kar smo že imeli. Zasljepljehci, ki ste grešili sami nad seboj, ker ste grešili nad svojimi otroki!
Zapreti, ne pa ožgaf! se!
Moda hoče včasih, da smo zagorelega obraza. To moramo pozdraviti. Ne sicer zato, kakor večkrat slišimo, da bi bil tisti najbolj zdrav, ki je najbolj zagorel in ki najhitreje zagori, pač pa zato, ker je s tem v zvezi življenje na prostem, izkoriščanje solnčnih žarkov, šport in potovanje. Imamo tudi mazila, ki prepočasni naravi pomagajo. Zlasti dame, pa tudi o gospodih se to sliši. Pravo zagoreli je kože obstoji v leni, da se pomnoži pigment, barvilo, ki prihaja slednjič iz krvi. Kjer kridejo svetloba, zrak in veter v dotika s krvjo, se začne živahnejša preosnova kože, najprvo postane nalahno rjava, potem bolj zagorela in, če dovolita narava in priložnost, skoraj popolnoma črna.
Hoteč kolikor mogoče hitro zagoreli, pa večkrat precej zagrešimo. Zato je prišla : icer izborna soJnčna kopel deloma v slab glas. Potrebno je, da se počasi navadimo. Solnce jo močno zdravilo in ne smemo preveč naenkrat vzeti. Kakor hitro se ne počutimo več dobro, če začne srce močno biti, če nam pred očmi miglja ali pa če se nas loteva omotica, tedaj že vemo, da je bilo preveč. Na solnčni kopeli se moramo počutiti zmeraj dobro in prijetn i.
Če smo le predolgo na solncu, sc koža lahko ožge; najprvo je rdeča, potem se naredijo mehurji in boli nas. Včasih ne čutimo tega takoj, temveč šele čez pol dneva ali pa tudi šele drugi dan. Večkrat se omenjenim znakom pridruži mrzlica. Hitro ozdravimo, če pustimo ožgano mesto suho (ne vode!), če natresemo nanje praška (salicilnega) in 5e namažemo (borvazelin). Nerodno je, če se rana ob kaj drgne (naramnice, pas). V hujših slučajih zdravniki Tudi na črepinjo nc sme solnce naravnost sijali. Spodaj so možgani. Lahko dobimo solnčarico, to se pravi, možgani se s krvjo preveč napolnijo. Zato rajši glavo pokrijmo, s klobukom, z robcem itd.! Če na solncu beremo, mora biti knjiga v senci! Zaradi oči! .Sc lahko vnamejo in začnejo boleti.
Preveč soluca ne takoj! Vsak ne prenese preobilice. Slabo spiš potem, hujšaš in nervozen si; pa kako! Kdaj je preveč? Ni merila, to čuti vsak sam. Če tvoj sosed lahko uživa dobrote solnčne kopeli še naprej, ko si ti žc izmučen, tedaj vstani in pusti ga. Ne posnemaj ga! On zdrži, ti pa nc! Sicer pa samo ležanj«) itak ni dobro, tudi predolgočasuo je. Najbolje
je, če si en čas na solncu, se malo umiješ, nato pa kaj telovadiš, skačeš, delaš proste vaje, »mlinariš« itd. In sicer ti posebno priporočam, da to delaš v senci, poleg solnčne kopeli. Nato pa nazaj na solnce. Pa se moraš obračati, ne zmeraj na isti strani ležati. Sploh se dosti gibati, a lahko.
Poletni čas nas okrepi za vse leto! To moramo premisliti in zato ga moramo izrabiti, spojiti moramo solnce, zrak in vodo v zdravilno skupino. Samo ne pretiravati! In če nam je preobilica škodovala, ne dolžimo solnčne kopeli, temveč lastne neprevidnost. Izločimo jo, in zdravilo bo ozdravilo tudi nas.
Nekako do leta 1922 so dajala največ ra<> dija nahajališča v Colorado in Utah.Dobili so tam okoli 5 mg na >1 tono rude, skupaj v celoti nekako 160 g radiumbromida. Poleg tega so bili odkrili že leta 1913 nanovvo rudo v Belg. Kongo, in leta 1915 je našel angleški raziskovalec nadaljno nahajališče v Kasole. Vsled vojske kongoških nahajališč niso mogli dobro izkoriščati, sedaj so pa zopet krepko začeli. Belgijska skladišča imajo toliko radioaktivnih sestavin — ca 150 mg na tono — in se obenem razmeroma tako lahko dajo izkoriščati, da se ameriške jame niso več rentirale in so par let počivale. Belgijska radiolovarna je največja in najbolj moderna na svetu; '/a gradbo so porabili samo poldrugo leto. Nahaja se v Golen pri Antvverpnu. Njena produkcija znaša sedaj 3 g na mesec, a »e lahko zviša na 6 g, tako da je možna letna produkcija 36 do 72 g. Cena na svetovnem trgu je znašala še pred pol letom 20 do 25 funtov za miligram, zahteva sedaj belgijska družba samo 14 funtov. S tem se bo uporaba seveda zelo dvignila.
»Suho vprašanje« dela Amerikancem velike stroške. V preteklem letu je bilo za boj proti vtihotapljanju alkohola odobrenih 10 milijonov dolarjev, pa ,ie novi predsednik še dvakrat pridejal, enkrat 20, enkrat pa 6 milijonov. V začetku so se zadovoljili s 14 milijoni, pa je bilo veliko premalo.
Morsko brodovje tihotapcev je obstojalo letos majuika meseca iz 34 parnikov in 132 jadrnic z vsebino 2500 do 3000 ton in poprečno hitrostjo 35 km na uro. Kot, zveza z zemljo je obratovalo pomožuo brodovje več sto motornih čolnov na bencin, od katerih ima približno tretjina hitrost ,45 km. Ameriško obrambno brodovje je v 22 mesecih svojega delovanja ustavilo 153 tihotapskim ladjam njih obratovanje, je zaplenilo 31.000 zabojev alkoholne vsebine in .je povzročilo, da so tihotapci sami vrgli okoli 20.000 zabojev v morje.
V oddaljenosti približno 20 km od New-jorškega pristanišča, ono uro vožnje za navaden parnik, je črta ruma«, do katere smejo ladje z alkoholom. — »Slovenec« je o lom že davno poročal v posebnem podlistku. Ta črta ima pa sanio namen, da sovražne ladje naše pritegne in jih zaposli, druge tihotapske ladje pa opravljajo med tem svoj pnsol čisto drugje. Tihotapci imajo celo vrsto prednjih postaj, tako na Azorih, otočju Za-hama, otočju Bermuda in na otokih S. Pier-re-Miouelom. Torej je zastražena vsa ameriška obala. Seveda imajo tihotapci tudi svojega kralja, Člarka, in ogromne svote za podkupovanje obrežnih stražnikov in urad-nikov. Ob obsežnosti tihotapstva nam priča poročilo, da gre samo iz mesta Habana na Gubi na teden 10.000 zabojev v Newyork in Baltimore, skritih v zalogah sladkorja. To je ob atlantski strani. Na obali Velikega oceana ni tako hudo, vendar pa vtihotapijo tudi tam na mesec okoli 100.000 zabojev. Poveljnik ameriškega obrambnega brodov.ja pravi, da so spretnost, drznost in pogum tihotapcev od dne do dne večji.
Vsi znaki kažejo, da suha Amerika kmalu ne bo več suha.
da je bil 21. julija 1718 sklenjen mir v Po-žarevcu, ki je pomenil za Turke velikanski poraz;
da ni prav, če ti nasvetujem nabavo kakšne knjige, o kateri se ti niti sanjaslo ni, in da ti par dni nato že iz tiste knjige članka priobčuješ, čeprav z navedbo vira;
da je 20. 7. 1917 proglasila krfska deklaracija združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo;
da je 26. 7. 1848 v parlamentu na Dunaju llans Kudlich predlagal oprostitev kmeta od vseh dotedanjih dolžnosti (ostanki tlake, desetina) in da je šele od tedaj kmet zares prost;
da izda ob priliki osmega zborovanja Svetovne poštne zveze v Stockholmu švedska vlada spominske znamke in da je glavno vprašanje razpravljanja na tem zborovanju ureditev mednarodnih poštnih pristojbin;
da so najvišje nemške instance potrdile obsodbo, po kateri je bil prejšnji saški justični minister zaradi podkupovanja obsojen na tri leta ječe;
da je bil znani spiritistični medij Ladislav Laszlo, po kojega lastni izpovedi so iz njegovih ust ven prihajajoči telesni deli obstojali iz vale iu gosje masti, zaradi ropa, goljufije in desetkratne tatvine obsojen na šest let ječe;
da je francoska zbornica sklenila že dvajseto stanovanjsko postavo od začetka vojske;
da so nikdar listi no smejo zibati iz eks-Irerna v ekstrem in da jo tudi j gospodarstva* včasih preveč, čeprav živimo v moderni realistični dobi;
davno bi bil pa moral že vedeti, | da Gavrizankar ni Mt Everest, da je oddaljen
od njega v zračui črti 56 km, da je to znano
že leta .lOOB, potom, da je Cavrfžankar samo 7140 metrov visok in da je v Himalaji na stotino višjih vrhov kakor je on, da zato ni prav, če govorimo o naskoku nanj, katere napake pa »Slovenec« ni nikdar naredil.
gori svetilka zadaj, kakor mora biti tako, po policijskih pi odpisih. Šofer ga ni opazil, se usedel v avto in se je odpeljal brez gospodarja Lloyd George ni dosti premišljal, šel je po cesti naprej ln je prišel do velikanskega poslopja.
»Tli boni pa že dobil kakšen avto,« si je mislil.
Pozvonil je, in vratar je prišel.
»Kaj želite?«
»Rad bi se peljal domov.«
»Kdo ste.«
»Zakladni lcancelar.« — Zakladni kance-lar je isto kakor pri nas finančni minister.
»Dobro, dobro,« je rekel vratar, »kar vstopite, vas bo vsaj sedem. Dosedaj se je prijavilo že šest zakladnth kancelarjev.«
»Kje pa sem?«
»Na pragu norišnice.«
Kar hitro se je Lloyd George poslovil in jo je ubral rajši peš domov.
IZNAJDITELJ PIVA V STEKLENICAH.
Na Angleškem praznujejo vsako leto spomin modrega moža, ki je prvi napolnil steklenice s pivom za transport po svetu. Resno molčeč pijejo vinski trgovci »na nesmrtni spomin našega umrlega brata in dobrotnika Benjamina Kentona«. Kenton je bil leta 1776 predsednik zveže vinskili trgovcev in je umrl leta 1800 kot bogat človek. Začel je kot tekar v gostilni, je postal nato natakar v večjem hotelu, se je poročil s hčerko hotelirja in je postal spoštovan in bogat. Tedaj je izumil način, da se napolnijo steklenice s pivom tako, da kljubujejo klimatičnim spremembam in gredo lahko tudi v vroče dežele, ne da bi za-mašek iz steklenice ušel. Kako je mogel napraviti to s tedanjimi sredstvi, je pivovarjem Še danes skrivnost. Najbrž je pivo ležalo več mesecev, preden ga je poslal naprej. Polnjenje steklenic se je vršilo zelo počasi, uporabljali so zelo debele steklenice temne barve in nisi mogel videti, kaj je notri.
POMISLI KAJ GOVORIŠ.
Star zdravnik je prišel zvečer v gostilno, kamor je redno zahajal. Stalnih gostov še ni bilo, in vprašal je natakarja: »Ali še ni nobenega bedaka tukaj?«
»Ne, gospod zdravstveni svetnik, .Vi ste prvi.« Seveda ga ni hotel žaliti.
Iz katoliškega sveta.
v. Sjczd katoliku z Moravy, Slezska a fflu-činska v Brnž 15.—17. avg. Izšel je definitivni program za 1. katol. shod po 30 letih med Če-hoslovaki. Ker se mnogi somišljeniki zelo zanimajo za katoliško gibanje v ČSR in bi nekateri tudi radi obiskali katol. shod v Brnu, objavljamo glavne točke. V petek 15. avg. ob 17. uri: otvoritveni zbor (Besedni dom), pozdravi in govor: Katoliki in ČSR (prof. Fr. Drobny). — V soboto 16. avg.: zj. sv. maša in sv. obhajilo v vseh cerkvah; ob 9. uri pa zborovanje odsekov: socialnega (dr. Reyl: Delo čsl. katolikov na socialnem polju; posl. Čurik: Današnji soc. polit, problemi), karitativnega (P. Blaha: Organizacija krščanske dobrodelnosti; Dr. Filkora: Vprašanje ubostva, šolskega in vzgojnega-(Dr. Kras: Naše šolske zahteve; Docent Stanek: Današnja šola in verstvo; Dr. Heger: Skrb za dijaštvo), tiskovnega (Kan. Svetlik: Koncentracija katol. tiska; P. Masak: Katoliško leposlovje in njega potrebe). Ob 14. uri popoldne nadaljevanje zborovanja teh odsekov z novimi referati (socialni: ur. Zamykal — bil je lani na V. katol. shodu v Ljubljani: Socialno-gospodarski problemi; sen. Valoušek: Socialni problemi z etičnega stališča; karita-tivni, P. Hudeček: Karit. delavnost na deželi, prelat Vaneček: Zavodi krščanske dobrodelnosti; šolski in vzgojni: Dr. Tauber: Državljanski pouk in vzgoja; strok. učit. Vičdnek: Izvenšolska vzgoja mladine; Dr. Štanel: Pravice in dolžnosti katol. staršev; tiskovni: Dr. Ivratochvil — vodilni čsl. katol. filozof, ki prestavlja dr. A. Ušeničnikove spise v češčino in proučuje naše znanstvo — Katoliška znanstvena literatura; Chudaček: Katol. literatura za mladino. — Ob &1. uri: Zbor duhovnikov, ob ,1-1 uri občni zlx>r društva Katol. učiteljev (referat: Pouk v državljanskem nauku na ljudski in meščanski šoli), ob 15. uri shod katol. žen, ob 18. uri drugi slavnostni zbor v Besednem domu; referenti predlože v odobritev resolucije odsekov, skioptično predavanje o dobrodelnosti. — V nedeljo 17. avg.: (sv. maše in sv. obhajilo v vseh cerkvah), ob 8. zbiranje za. sprevod (na dvorišču staroslovenskega avgu-štinskega samostana, poznanega našim izletnikom na slov. orl. taboru v Brnu 1922), ob 9. sprevod na Zelni trg (pod stolno cerkvijo), kjer bo slavnostna pridiga in sv. maša. Če bo deževalo, bodo službe božje za posamezne stanove in spole v raznih cerkvah. Ob 14. uri bo zadnji slavnostni zbor z govori: Cerkev in šola (uč. Bartoš) in krščanska vzajemnost (minister n. r. dr. Hruban) v Besednem domu. Udeležba bo gotovo ogromna, dasi shod ni za celo ČSR, ampak lo za vzhodno češko polovico, kjer je katoliški pokret najstarejši in še vedno najmočnejši. Orli in Orlice pridejo z zastavami, a v civilni obleki ali v narodni noši. (Kdor želi obiskati ta shod, dobi informacije v tajništvu Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Prav bi bilo, da bi poslale vse katol. centralne organizacije tja zastopnika. Izletnikom iz 1. 1922., ki bi radi poživili bratske stike s Črhoslovaki, se nudi najlepša prilika, ker te dni pridejo gotovo vsi znanci v Brno.
Dijaški vestnik.
d Katoliškemu dijaštvu! Udeleženci zbo« rovanj slovenskega katoliškega dijaštva v času od 24. do 27. julija v Ljubljani, ki re-flektirajo na prenočišča, naj so zglase v sredo 23. t. m. od 16. do 20. v pisftrni podružnice SDZ za Ljubljano in okolico v Ljudskem domu, Streliška ulica 12, II. nadstr., kjer se jim nakažejo stanovanja. Kdor se v tem času ne bi mogel zglasiti naj se javi po dopisnici na zgoraj omenjeni naslov.	Pripr. odbor.
d Podružnicam SDZ! Opozarjamo ponovno vse podružnice SDZ. da pripravijo za občni zbor Počitniške zveze pismena poročila o dosedanjem delovanju.	Pripr. odbor.
d Seja pripr. odbora za zborovanje slov. kat. dijaštva se vrši v sredo 23. julija ob pol 2. pop. v lokalu A. Z. Udeležite se vsi odbornik' sigurno in točno 1#A Hartman, predsednik.
d Seja A. Z. se vrši v sredo, dne 23. ju!, ob 4. popoldne v lokalu A. Z. Udeležba za vse odbornike obvezna in nujna, ker se moramo pomeniti o važnih stvareh glede zborovanja. Stanko Gogala, predsednik.
d Kamniška podružnica SDZ priredi danes 20. julija ob pol 4. uri popoldne v društvenem domu v Mekinjah ljudsko igro «Du-še». Med odmori petje in godba. .Vabimo k obilni udelžbi. Z Bogom za narod!
d Posavski počitniški klub. Zbrali smo se 5. t. m. v Rajhenburgu, akademiki in srednješolci iz celega Posavja. Po sv. maši smo pričeli s posvetovanjem, ki je pokazalo, da so tu v Posavju precej kremenite glave, ki so se kresale in izkresale — za naša zborovanja v Ljubljani in Mariboru — dokaj načelnih vprašanj; precl vsem vprašanje naših srednješolskih organizacij. Po ostri, triurni debati smo se zedinili v sklepu, cla mora poleg dij. Orla obstojati še posebna kat. dijaška organizacija. Tudi smo pretehtali oblike za naše organizacije. — Izdelane predloge prinesemo na dijaška zborovanja v Ljubljano in Maribor, kjer jih tudi pojasnimo. — Ker je sestavek tako dobro uspel, smo ob koncu sklenili, da napravimo G. avgusta ob pol devetih izlet k sv. Duhu, kjer se bo vršil drugi sestanek ob pol 11. 2e sedaj opozarjamo na ta sestanek vse posavske kat. dijake. — Načelnik.
LJUBLJANSKI ABITURIJENTI NA POTO« VANJU.
V	sredo 2. julija ob 18. uri 40 min. je odšlo iz Ljubljane 17 abiturijentov in 4 abituri-jentke I. drž. gimnazije pod vodstvom svojega razrednika in v spremstvu ge. R. proti Sarajevu. Tej skupini se je pridružilo še 17 abiturijentov ia 1. abiturijentka II. drž. in 4 članice F. S. III. drž. gimn., tako cla je družba štela 4o članov in članic.
Po 24 urni vožnji v vlaku smo se ustavili med petjem slovenskih pesmi v Sarajevu. Veselje nas je navdalo, ko so nas na postaji pozdravili monsignor Karol Cankar in drugi sarajevski Slovenci in Slovenko in nas odvedli v lepr prostore »Napredkovega kon-vikta«, čč. sester in drugam, kjer smo si odpočili od vožnje. Sarajevo s svojimi orientalskimi posebnostmi je napravilo velik vtis. Direktor dr. Marakovič nas je vodil po bogatem muzeju, Monsignor Cankar pa nam je razkazoval mesto. Ogledali smo si tudi Ilidže in pili tam vročo žvepleno vodo ter se smejali medvedu Miškolu in njegovemu tovarišu v parku.
Vsoboto zvečer nas je vlak cdpeljal čez Ivan sedlo in Hercegovino v Gruž, kjer nas je na postaji čakal zopet Slovenec g. A. in nas odpeljal na žensko učiteljišče v Dubrovnik, kjer nam je F S. pripravil prenočišče. Dubrovnik je bil ves v oleandrovem cvetu. Občudovali smo bujno južno rastlinstvo in pa ogromna dola človeških rok, ki nam jih je iz-borno razlagal vlč. g. župnik stolne cerkve Živanovič. Nepozabljen bo izlet po tenderju, ki nam ga je dal na razpolago g. komandant vojne mornariške akademije. Kopali smo se pri izviru Reke, občudovali nasade v Trstenem in objeli tam (9 oseb) eno ogromno 300 letno platauo. Manjža skupina posebno spretnih turistov in turist je izletela v Boko, plavači so preplavali preliv do Lokruma.
V	torek zvečer smo na pa miku Jadranske plovidbe »Saloni« odpluli po mirnem morju v Split. V sredo zjutraj ob 9. je ležalo pred nami Dioklecijanovo mesto. Na obrežju so nas pozdravljali prijatelji in sorodniki, ki so napravili načrt, da v 6 urah — toliko časa stoji parnik v luki — ogledamo čimveč. P. Peric D. J. je zbral vrle gospode akademike, ki so nas hitro razdelili v skupine, nas vodili in nam razlagali. Pri tem se je pripetila pomota, ld je zašla potom Dalmatinskega pisma v »Slovenca« z dne 18. t. m. Ljubljanskih abiturijentov ni namreč nihče imel orjunskega znaka. Morda je tu bila kaka zamenjava, ker je ta dan bilo v Splitu polno drugih izletnikov, ki so tudi pri tej ali oni naši skupini nekaj časa poslušali razlago. V muzeju smo občudovali velikega učenjaka monsignora Bulica, njegove krasno zbirke in njegovo živahno razlago. G. ravnatelj Boškovič iz Sinja nam je pokazal prekrasno razstavo tehnično srednje gole, Neverjetno, kaj smo mogli v kratkih urafc vse videti. Le prav kratek je bil odmor pri kosilu, ki ca je nam nudila »Uradniška menza«. Pri odhodu so nam Dalmatinci obdržali dve
j izlehiici, ostalih 43 nas je med živahnimi pozdravi in petjem odpluk) proti Sušaku. Med
Radiotelegrafija šteje šele 25 let in že ed Jo zavzela važno mesto v življenju narodov. Njen razvoj, ki je bil precejšen že pred vojno, se jo še pospešil od takrat vsled tehničnih izboljšanj, ki so se izvr2iia 1. 1914., predvsem vsled iznajdbe lampe s tremi elektrodami, s pomočjo katere se jo zelo povečala moč odda-jalnih postaj.
Različni drugi vzroki razlagajo tudi nag-lost tega razvoja: v vojni se je pokazalo, kako lahko se dajo prerezati podmorski kablji. Oni, ki nima absolutne nadvlade na morjih, kab-ljev ne more ščititi. Nasprotno pa je brezžična brzojavna postaja, ki leži sredi dežele daleč proč od fronte, praktično čisto na varnem pred sovražnikovimi napadi.
Kar so tiče gospodarske strani, so prednosti iskerske telegrafije tudi zelo velike: da se pravilno upošteva, je treba pomisliti, da je bilo pred vojno svetovno omrežje podmorskih kabljev v rokah gotovega malega števila velesil, ki so posredovale na ta način brzojavlje-nje vsega ostalega sveta. Nasproti temu omejenemu in na gotove točke vezanemu prometu podmorskih brzojavnih prog pa je upostavila radiotelegrafija neposredne zveze in tako z enim korakom premostila dosedanje neprilike. ,To je bilo predvesm važno za kolonijske velesile, ki so v vsakdanji politični in gospodarski zvezi s kolonijami, katerih večina je več tisoč kilometrov oddaljena od domovine.
Slednjič ima brezžična telegrafija še dve veliki prednosti: predvsem dragocena prednost je ta, da so strošld zgradbe in zdrževanja radijskih postaj naravnost skromni v primeri s polaganjem in neprestanim popravljanjem podmorskih kabljev. Draga prednost, ki je pa v gotovih slučajih zelo neprijetna, je pa ta, da se brezžične informacije razširijo na vse strani in jih povsod lahko ujamejo s sprejemnimi postajami.
Kakšno korist so doslej imeli veliki svetovni narodi od radiotelegrafije? Na to vprašanje odgovarja študija, ki je izšla v nemški reviji Wirtschaft und Statistik. Iz nje je razvidno, da koraka na brezžičnem polju Francija daleko naprej na čelu ostalih narodov, ne samo po številu, temveč tudi po moči svojih postaj. Velikost in raztresenost francoskega \olonijalnega posestva je vzrok tega razvoja.
Slednjič še nekaj o imenu brezžičnega br-zojava. Francozi ga imenujejo tčlegraphie sans fil (brzojavljenje brez žice), okrajšano T. S. F. Iz te okrajšave so celo napravili glagol »t<5e-sfer«. Razen tega imajo za to tudi besedo radiotčlčgraphie (lat radius, žarek), ta izraz sedaj prevladuje. Nemci imajo drahtlose Telegraphie in Funkentelegraphie (Funke, iskra), kot glagol se je udomačila beseda fun-ken. Izraz Radiotelegraphie so posneli po francoskem.
Slovenci rabimo ali brezžična telegrafija, ali radiotelegrafija ali pa iskerska telegrafija.
Prvi izraz bo, kot njegov nemški in francoski tovariš, menda polagoma izpodrinjen, no samo ker je okoren^ temveč tudi predolg.
Že desetletja se zavzemajo gotovi krogi v Angliji in Franciji za to, da se zgradi predor pod Rokavskim prelivom in tako zveže Anglija z železnico z Evropsko celino. Najbolj angleški Angleži so bili večino zoper ta načrt. To nam kaže tudi članek, ld jo izšel v eni zadnjih številk londonskega Timesa. Sicer pa ta list priznava, da se je predora sovražno angleško javno mnenje spremenilo, kajti leta J.913. je bilo samo 30 članov parlamenta za ta načrt, letos jih pa že 400 zahteva, naj se zgradi.
Vojna in napredek zrakoplovstva sta tiamreč spremenila mnenje marsikaterih lju- • tli. Pravijo, da Anglija ni več otok, vsled zra-koplovnih novih iznajd ima zemeljsko mejo, in jena zemeljska meja je izginila. .
7Jiir.es pa trdi, da temu ni tako in dvomi, ali bi torej mogla Anglija imeti od tega tunela resnične koristi. To bi bile: odprava morske bolezni pri potovanjih na celino in hitrejša in udobnejša vožnja; boljša zveza med narodi v času miru in lntrej^e pošiljanja čet v času vojne; v miru in v vojni pa bi predor olajševal dovažanje živil v deželo; slednjič bi trgovina imela od tega dobiček in s predorom fci se Angleži prikupili Francozom, ki so zanj zelo navdušeni.
To je že vse res, pravi Times, toda novo tli; vrednost teh vzrokov je vse preveč problematična, da bi se dalo na njih podlagi začeti z gradnjo.
Da Anglija ni več otok, se ima zahvaliti silno naglemu razvoju civilno avijatike mnogo voč kot zelo dragemu projektu predora. Čudno protislovje pa je, če sc trdi, da se bo stvorila enotnost narodov potom črevesa, skozi katero -•o bodo v času vojno pošiljale l veliko hitrostjo čete in mutdcija. Times tudi dvomi, da-li bodo te čete prišle bolj naglo skozi predor, kakor po poti dosedanjih komunikacijskih sredstvev.	\
Po mnenju glavnega Inženjerja tunela bi • bilo treba upostaviti petnajstdnevui neprestani promet, da se prepelje skozi predor armada 40.000 mož s strelivom in prtljago in osem do devet tednov, da se pošlje cela vojaška ekspedicija. Ze pred desetimi leti se je pa dalo to hitreje napravili s parobrodi.
Kar se pa tiče dovažanja hrane v Anglijo, no bi bilo za to prostora v predoru, ki bi bil zabasan z vlaki, vozečimi ranjence in vojake, ki bi hodili na dopust.
In kako bi se potem v mirovnem času-Anglija uspešno branila konkurence tujih obrtnih in industrijskih izdelkov, ki so cenejši kot doma ?
Anglija se ima zahvaliti za svojo trgovsko veličino, svojo moralno moč, svoj svetovni imperij in značilne potezo svojih ljudi edino le dejstvu, da je otok.
To je stara angleška ideja, tradicija in instinkt, ki sta globoko zasidrana v duhu iu v srcu Angležev. Da so te ideje manj močne — vsaj na videz — kot prej, je zelo lahko mogoče, toda če vzamemo v poštev britasko mentaliteto, bi bilo precej smelo trdili, da bi se plebiscit z večino izrekel za predor.
Britanski komit6 za obrambo imperija je izrazil mnenje, ki bo menda gradnjo predora znova precej zavlačiio. G. Ramsay Mac-Donald je sicer za gradnjo in 400 poslancev tudi, toda pri seji tega komiteja je večina vojaških izvedencev izjavila, da imajo težke strategične pomisleke zoper to, in slednjič se je komite izjavil proti načrtu. Debata je trajala celo samo petintrideset minut in sklep se je baje storil enoglasno.
JUNAKI POTRPEŽLJIVOSTI.
Tri take junake moramo prav posebno omeniti. Prvi je slavni fizik Izak Nesvlou (1642—1727, izgovori: njutn). Nekoč je šel za par trenutkov iz sobe, kjer je delal; in ti trenutki so mu napravili neizmerno škodo. Ko je prišel nazaj, je videl, da so vsi listi na njegovi pisalni mizi zgoreli. Njegov psiček je bil skočil na mizo, je bil prevrnil svečo, pri kateri je Newton študiral, in na mizi ležeči papir se je bil vnel. Dolga dolga leta je bil Newton študiral, napravil je bil najtežje zve-zdoznanske račune, in vse je bilo sedaj uničeno. In tedaj se je pokazal Ne\vton pravega junaka. Niti psička ni kaznoval, usedel se je in je takoj spet na novo začel. Delo je srečno dokončal in je ustvaril nekaj, kar še danes občuduje ves učenjaški svet.
Podoben mu je bil veliki angleški zgodovinar Tomaž Carlyle (1795—1881, izgovori: Karla jI). Dovršil je bil prvi zvezek svojega znamenitega dela o francoski revoluciji. Rokopis je dal prijatelju naj ga doma prebere. Domov prišedši ga je položil prijatelj na stol v predsobi in je pozabil nanj. Par tednov nato pride tiskarnar h Carlyleu in mu reče za rokopis. Carlyle pošlje ponj, rokopisa pa ni bilo nikjer. Iskali so in iskali in so slednjič zvedeli, da je vzela rokopis dekla. Pogledala je vani, vse je bilo popisano, pa še grdo, in porabila je po njenem mnenju ničvredni papir za kurjenje ognja. — Kako sta se Carly-le in oni gospod pogledala, o tem n6 beremo ničesar. Zguba je bila tem občutnejša, ker ui bil Carlyle ohranil niti znanstvenih opomb, s katerih pomočjo je bil delo sestavil. Nič ni pomagalo, še enkrat je moral začeti in je dalo tudi izvršil z velikanskim uspehom.
Tretji je bil ameriški prirodoslovec John James Audubon (1780—1851). Pripoveduje nam sum to-le: »Več let sem se pečal s študi-ranjem ptičev in sem jih na tisoče naslikal ter risbe dejal v mapo. Imel sem slednjič dvesto pol. Moral sem odpotovati; vse risbe eern spravil v močen zaboj in sem ga dal sorodniku, naj pazi nanj. Seveda sem mu natančno povedal, kaj je notri in koliko je vredno. Pri-šeašemu nazaj mi je bila prva skrb, da sem poslal po zaboj. Odprl sem in sem gledal! Par podgan so je bilo naselilo v zaboju, pre-glodavsi ga. In mladiči so bili tudi še zraven prišli. Seveda vse uničeno. Najprvo sem mislil, da me bo zadela kap. Potem sem se pa ojunačil, vzel sem puško in svinčnike in papir, pa sem šel v gozd. Spet sem bil vesel, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Tri leta sem risal, napolnil sem mapo, in zdelo se mi je, da je ta zbirka še boljša, kakor je bila pa prva.«
Taki slučaji naj bi bili za zgled onim, ki jih vsaka malenkost vznemiri in ozlovolji.
FINANČNI MINISTRI.
Na Angleškem so tri politične stranke: konservativna, liberalna in delavska. Voditelja liberalne stranke sta znani Asquith in še bolj znani Lloyd George (izgovori: dzordž). Liberalna stranica so razlikuje od konservativne s ioni, da zahteva prosto trgovino, dočim jo konservativna za zaščitno carino.
Na nekem izletu so je Lloydu Georgeu avtomobil pokvaril. Bilo je že mračno in sta bila s šoferjem sama zunaj na prostem polju. Šofer je stopil z voza, da bi pogledal, kaj se je naredilo. Med tom, ko je popravljal ,je pa tudi Lloyd George izstopil, da bi videl, če
potjo je nastopila burja, ki je parnik ovirala in povzročila tričetrturno zamudo. Ljubljanski vlak je med tem odšel, nam pa je to le koristilo. Na obrežju nas je čakal g. L. B., uradnik Jadranske plovidbe in nam preskrbel dovoljenje za dostop na Reko. Cel dan nam je bil na razpolago. Trsat, Sušak, Reko, vse to snu st v naglem hodu ogledali.
Zdi se mi, kakor da bi bili v kinematografu gledali vse te slike, pa vendar je bilo to resnično potovanje.
Ko smo se v petek 11. t. m. dop. ob 10. 60 min. razšli pred ljubljanskim kolodvorom vsi veseli, zdravi, ogoreli od južnega solnca, nekateri s fesi na glavi in sarajevskimi darili za svojce v torbah, smo se pri tem s hvaležnostjo spomnili onih, ki so z denarno podporo in naklonitvijo ugodnosti pripomogli k temu izletu, zlasti pa tudi vseh onih, ki so nam na potovanju bili vodniki, razlagalci in požrtvovalni prijatelji. Bog Vas živi in na svidenje!
Dr. C.
V Naznanila.
Brezovica pri Ljubljani. Pevski odsek Izobraž. društva vabi k dramatični predstavi >Mrakc. Začetek 20. t. m. ob 3. pop. in ob 8. zvečer. Sodeluje g. E. Gregorin, član kr. drame iz Ljubljane.
Pevska »veza bo imela sejo — zadnjo pred obSnim zborom — v pondeljek 21.. t m. ob 5. uri pop. v Akademskem domu.
»Ljubljana« bo imela do konca julija pevske Vaje ob ponedeljkih in sobotah. Kdor je v Ljubljani, naj ne zamudi nobene vaje. Koncert, ki že na duri trka, zahteva nov program.
r
Cerkveni vestnik.
c Na Dovjem bo 23. julija ob desetih Konferenca za skupino Mošnje.
~~ Prosveta.
pr Vransko. Umetniški koncert, gostovanje članov ljubljanske in mariborske opere ter mostnega v Celju se vrši v soboto 19. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani »Slovan«.
pr Polzela, V nedeljo 20. t. m. ob 5. uri popoldne se vrši v dvorani »Jelen« koncert kot na Vranskem.
Orlovski vestnik.
Triglavsko orlovsko okrožje vabi na svojo prireditev, ki se vrši dne 3. avgusta 1924 na Jesenicah. Ta dan bodo blagoslovljeni trije orlovski prapori jeseniške orlovske družine in sicer: prapor odseka I in II, prapor Orlic in prapor naših »Mladcev«. Zanimivo je, da bodo vsi prapori domače delo, delo naših deklet. Tudi nastavke — napis — Dr. Krek, relief in planinski orel, vse bo delo naših pridnih članov. Jeseniški Orel je s tem delom pokazal novo pot naši organizaciji, kako se pride poceni do lepih praporov. Opozarjamo zlasti s. Orlice, da bo to prvi or-liški prapor širom naše domovine. Prireditev bo celodnevna; polovična vožnja naprošena. Pri prireditvi bodo zastopane tudi vse prosvetne organizacije in pristne gorenjske narodne noše iz Bohinja, Blejskega kota in gorenjesavske doline. Kdor želi, da se mu preskrbi kosilo, naj to javi odseku Orel na Jesenice. Bog živi!
Turlstika in šport.
Olimpijske tekme v Parizu. Plavalne tek-the, ki se vrše deloma v stadionu v Colombesu deloma v pariškem kopališču Tourelles od 13. 'do 20. t. m. so prinesle v dosedanjih odločilnih konkurencah nastopne rezultate: 150 m prosti stil: 1. Charlton (Avstralija) v času 20 min. 6.0 sek. (svetovni rekord), 2. Arne Borg '(Švedska) 20 :41.4, 3. Beaurepaire (Avstral.), 4. Hatfield (Angl.), Jugoslovan Roje (Jadran, Split) je izpadel že v odločilnih tekmah. •— 400 m dame: X- Norelius (Amer.) 6 :2.6, 2. iWainwright (Am.) 6:3.2, 3. Ederle (Ara) 6 :4.2, 4. Molesworth (Angl.). — Skoki s stolpa (višina 5 m in 10 m): 1. Cavel-Eve (Avstr.), 2. Jansson (Šved), 3. Vlart (Angl.). — 200 m prsni stil: 1. Skelton (Am) 2:56.6, 2. De-scombe (Belg.), 3. Kirschbaum (Am.). — Umetni skoki (višina 1 m in 3 m): 1. White '(Am.), 2. Dedjardin (Am.), 3. Pinkston (Am.). Jugoslovan Pavelič je izpadel v predtekmah.
Schicht
Pravo
Schichtovo milo 2 znamho„Jelen"
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabava!
Tu-nir v vodnem polu je končal 17. t. m. z zmago Francoske nad Belgijo s 3 :0. V serni-finalu je zmagala Francoska nad Švedsko s 4 :2 in Belgija nad Češkoslovaško. 1. mesto pripada torej Franciji, 2. Belgiji, za 3. mesti bosta igrah še Češkoslovaška in Švedska.
Veslaške tekme v Argenteuilln so končale z zmago Amerike, ki je dosegla 33 točk. Na 2. mestu je Švica z 32 točkami, nato Anglija s 27, Francija z 21, Holandska in Italija s po 12 točkami, Kanada, Avstralija, Brazilija. Proga je bila dolga 2000 m, tekmovalo se je v kategorijah: skuler, dvojni skuler, dvojka, četvorka in osmerka s krmarjem. V konkurenci osmerk je zmagala univerza Yale pred Kanado, Italijo in Anglijo.
Telovadne tekme so se pričele 17. L m. v stadionu v Colombesu ter bodo trajale d j 23. t. m. Klasificira se posameznike in moštva. Razpisane so orodne vaje in proste vaje. Tekmuje devet narodov. Jugoslavija in Češkoslovaška sta reprezentirani z vrstami sokol-skih savezov. Po poročilih koncem drugega dne ima doslej najboljšo klasifikacijo kot posameznik Novomeščan Leo Štrukelj, jugoslovanska vrsta pa ima šanse za eno prvih mest.
Momentano se vrše tekme v la\vn-tennisu in modernem petoboju. Slednji obsega streljanje, plavanje, sabljanje, jahanje, tek v pr> stem terenu. V pondeljek se prično jahalne konkurence in končno 24. t. m. pri Meulanu regate jaht.
Pot na Stari grad pri Kamniku je bila zadnja leta zelo slaba, ker sta jo raztrgala voda in les, ki so ga sekači spuščali po strmini. — Letos jo je kamniška podružnica S. P. D. z blagohotnim dovoljenjem in pripomočjo Irst-nice, ge. Apfaltern, temeljito popravila tako, da jo sedaj v prav dobrem stanju. Speljana je zložno, na nekaterih mestih so postavljene klopi, tako da tudi slabotnejši lahko po njej pridejo do razvaline, katera je na vrhu. Pot začenja ob tuhinjski cesti par korakov naprej od zadnje hiše predmestja Pod goro. Ker je severno pobočje hriba že izsekano, je pri vzpenjanju ves čas krasen razgled na kamniške planine, na vrhu pa se odpre krasen razgled na južno stran po polju proti Ljubljani. Izlet na Stari grad je posebno priporočljiv za izletnike, kateri pridejo v Kamnik samo za nekaj ur er nimajo časa. da bi šli v Bistrico.
Nogometna prvenstvena sezona II. razr. v Ljubljani se zaključi danes s tekmo Slovan : Slavija, ki se vrši ob 9.30 na igrišču Birije.
Nogometni trener S. K. Ilirije V. Pam-mer odhaja te dni nazaj na Dunaj v svoj matični klub «Wiener Sportklub». Ob tej priliki se je vršila v četrtek na športnem prostoru Ilirije tekma med L in II. garnituro Ilirije, ki je končala z rezultatom 3 : 2 za
I. moštvo. Tekma, ki bi bila po izvajanem športu zaslužila, da jo poseti širša športna publika, je bila interna klubska prireditev, revija prilično vseh boljših nogometašev Ilirije. Pogrešali smo izmed prvih sil le Doli-narja, Husa, Milana in Mihelčiča. Vsi drugi so bili tu, da pokažejo uspehe polletnega treninga pod vodstvom trenerja Pammerja. — Moštvi naravno nista dali iz sebe vsega, kot proti tujemu težkemu nasprotniku, ko gre «zares», vendar je bila igra bogata lepih kombinacijskih potez in — kar je glavno — vsak igralec je pokazal znatno tehnično izvež-banost, smisel za skupno igro, hiter start in veliko ambicijo. Pammer odhaja iz Ljubljane lahko z zavestjo, da je bilo njegovo delo plo-donosno in da je bistveno pripomogel k napredku našega nogometnega prvaka. Predsedstvo kluba in igralci so se mu pred po-četkom tekme za njegovo uspešno delovanje zahvalili, obojestransko je bila izrečena želja, da bi bil njegov odhod le začasen. — Pod Pammerjevim vodstvom, deloma z njegovim aktivnim sodelovanjem, je absolviralo I. moštvo Ilirije 19 tekem, med njimi kot reprez.
moštvo Ljubljane tekmo proti Celovcu. Od teh tekem jih je 11 dobilo, 4 so ostale neodločene in 4 je izgubilo (proti dunajskemu Slovanu, Ostmarki in Gradjanskemu Š. K. v Zagrebu). Score teh tekem znaša 77 : 32v dobro Ilirije. Izmed mednarodnih tekem je omeniti posebno rezultate proti S. V. v. 1860 (MUn-chen) 2 : 2, Slovanu (Dunaj) 3 : 4 in 1 : 3, Villacher S. V. (prvak Koroške) 4 : 0, reprezentanci Celovca 3 : 2, Fiume 9 : 1. Prevladujoča pozicija Ilirije med slovenskimi klubi je bila letos že izrazitejša kot druga leta, kar dokazuje score 36 : 6, dosežen proti klubom Maribor, Rapid, Hermes, Jadran in Primorje. Tudi rezervno moštvo, ki se je izkazalo I. moštvom ostalih ljubljanskih klubov daleko nad-močno, beleži vseskozi ugodne rezultate, med drugim 3 : 1 proti rezervi Gradjanskega ŠK, 7 : 1 proti SK Celje, 7 : 2 proti Slovanu, 8 : 1 in 5 : 0 proti LASK-u.
Ajdi na polje! Ti n'si pismen! Obmejnega komisarja na Jesenicah je naletel sprevodnik Mrešar med vožnjo v kupeju II. razr. Ker je bil v dvomu, če imajo ti ljudje res pravico do vožnje v drugem razredu, ga je opozoril in prosil za izkaznico. Komisar mu jo je pokazal, in ko jo sprevodnik gledal, kje bi našel dotično — pisano je seveda v cirilici — mu je komisar vzel izkaznico, zaprl za njim vrata in zaklical: »Ajdi na polje!« Ti nisi pismen!« Komisar je bil oproščen, Češ da je ta izraz pri njih običajen in pomeni toliko, kot bi pri nas rekel: >Laliko odideš, z Bogom!«
Nerodna kupčija. Pri zadnji poroti se je zagovarjal tudi carinik Zoru in sicer radi zlorabe uradne oblasti. Mož je namreč dobil od obmejnih stražnikov 9 zaplenjenih volov, katere je poslal v Cerknico na javno dražbo. Med potjo pa je zamenjal nekomu kmetu v soseščini, današnjemu obtožencu Andreju Pe-liču zdravega močnega vola za vožnjo za vola, ld se je močno kresal. Zamenjava se jo izvršila na cesti in Petič mu je doplačal še 700 Din. Zorn je bil pred poroto, kot smo že svoječasno poročali, oproščen, Peliča pa je tiralo državro pravdništvo pred sonat deželnega sodišča radi podkupovanja javnega uradnika. PeLič je priznal, da je ponudil zamenjavo cariniku Zornu, toda v dobri veri, da je to dovoljeno Ln ker je bil uverjen, da država ne bo samo trpela nobene škode, marveč bo imela celo prav čeden dobiček. Njegov vol je bil namreč za približno 50 kg težji in je kljub temu doplačal še 700 Din, ker je bil popolnoma uverjen, da gre ta denar v državno kaso. Več pa njega ne briga. Če so bili voli na prodaj, torej se tudi lahko pod tako ugodnimi pogoji zamenjajo. In ros je bil mož oproščen, ker se mu ni moglo dokazati hudobnega namena podkupovanja, in pa ker je bil oproščen tudi carinik, ki je bolj poučen.
Nepošten vajenec. Prilika naredi tatove. Star pregovor je to in se je že večkrat pripetilo da so razkrili kot tatu človeka, o katerem nikdar ne bi mislili, da je zmožen kaj takega napravitL Videl sem, da drugi imajo, rad bi imel, ali potreben sem bil in — ponudila se mi je prilika tako se zagovarja tak človek. To velja tudi za obtoženega pekovskega vajenca Matevža Robarja, doma iz Gorice. Fant je precej časa pošteno služil svojega gospodarja in ta je bfl z njim zadovoljen. Naenkrat pa je začel dečko kasniti pri svojih odhodih, ko je raznašal pecivo raznim strankam v okolici Ljubljane. Tudi ni prinašal redno vsega skupička gospodarju, marveč je vpisal njegov gospodar marsikakega odjemalca, ki je dotlej redno plačeval fantu pecivo, v črno zadolžnico. Končno pa se je zdelo to mojstru le malo preneumno in po-
a
gledal je za fantom, kaj počne. Ugotovil jo tole: Fant je zašel najprvo v slabo družbo in se je začel motiti celo od neko brezvestne ženske. V to svrho pa si je pridrževal skupi-ček in razmetaval gospodarjevo blago nevredni tovariš tel. Oškodoval je gospodarja za preko 1200 Din. Fant je takoj sumil, da mu prede nevarnost iu je pobegnil. Toda gospodar ga je vjel na kolodvora in ga je izročil policijL Pri obravnavi je hotel dečko tajitL Toda sodnik ga je posvaril in ga poučil, da naj mu bo ta kazen za dobro šolo, da se s tatvino ne pride daleč. Z ozirom na njegovo mladost je bil obsojen za enkrat samo na en mesec zapora.
Prevarjen sprevodnik. Sprevodnik Šav-pa je našel pri svojem obhodu med potniki na klopi zavoj perila, katerega je nekdo pustil v naglici v vlaku. Vzel je zavoj in ga pregledoval. To priilko je porabil neki Lesar sebi vprid. Stopil je k sprevodniku in mu rekel: Ho gospod, to je pa moje! Sprevodnik mu je, nič slabega sluteč, verjel in mu je izročil najdeni zavoj. Končno pa se je ugotovilo že med vožnjo, ker je namreč pravi lastnik že telefonično povprašal po zavoju, da je Lesar goljufal -- zakar je bil obsojen nal teden zapora in mora povrniti škodo.
gum! pete !n potplate. Dajo elastično hojo, so ceneiše in obdržijo Vaše čevlje trajne.

Mcteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
(JU8 optizo* vad ia	metei v mm	loru.o-moter v C	f dinruii, ititorencu v O	•Nebo, vetrov	faoaTin v mm
18. 7. 21 h	732-0	221	1-0	jasno s. vzh.	
1U./7 7 h	7Sii'8	195	1-2	dež j. vzh.	32-5
19., 7. 14 h	/352	21-2	1-4	obl. vzh.	
iiiimiiuiuiiuiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiumii
(fluarzsand)
proda se
v večji množini skupaj ali pa tudi posamezne vagone franko postaja Domžale.
Več se polzve v upravi ..Slovenca" 4060 iiiiiiiimiimiimiiiiimiminiiiiimiiimiiii
Kroj. pomočnik
se sprejme v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. > Ivan Ambrož, Glince 251 pri Ljubljani._4110
Iščem mesta
k mizarskemu stroju, kot strojni delavec. Naslov pove uprava lista pod štev. 4107.
Sprejme se DIJAK na stanovanje in hrano v Celja, Mariborska cesta 1. 4113
'Absolvent 5. razr. gimnazije,
Erost aktivne vojaške služ-e, vešč slovenščine, nem-Sčine, srbo-hrvaščine, želi primerne službe pri industrijskem podjetju ali kaj stičnega. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista št. 4118.
Sprejmem vajenko
ta trgovino z mešanim hladom v Ljubljani brez oskrbe. Naslov v upravništvu pod štev. 4020.
Popolnoma
samostojna moč
sedaj na vodilnem mestu, vešča knjigovodstva vseh industrijskih poslov, ekonomije ter več jezikov, dober organizator, želi sprejneniti službo izven Ljubljane kot oskrbnik ali vodja pisarne. Cenjene ponudbe naprošene pod »Samostojno« na upravo lista pod Stev. 4101.
HLAPCA H KONJEM sprejmem. Ivan Ogrin, Groharjevo nabrežje, Ljubljana.
Sprejmem dva učenca za pleskarsko in slikarsko obrt. Bokal, Celovška cesta 65.
UČENCA
za slaščičarsko in medičar-sko obrt, krepko razvitega in poštenih staršev sprejme S hrano in obleko ali samo s hrano slaščičarna Franja Starj, Krško 20. 4079
Franc Lipej, veletrgovcc v Brežicah, sprejme
trgovskega
pomočnika
za svojo manufakturno in mešano trgovino. Reflektira se na prvovrstno moč, ki je zmožna eventuelno samostojnega vodstva pri manu-fakturnem oddelku. 4094
Gospodična Ke
toristinje ali strojepiske, — Ponudbe na upravo pod »Začetnica«.
KUHARICO
marljivo in pošteno, staro 24—33 let, zmožno voditi gospodinjstvo pri mali rodbini, Izurjeno tudi v šivanju in pospravljanju sob iščem za takoj za Varaždin. Ponudbe s sliko na upravo Slovenca pod štev. 4097,
Želim mesta kot
pisarniška moč
z enoletno prakso, tudi kot blagajničarka. Vstop po dogovoru. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravo. 4106
Prvovrstne
premoge
po na.ntgodne)61h cenah ln plafcUnm pogojih dobavlja Dom. Čebln trgovina b premogom Uubljana, Wolfova 1/n.
PRVEGA STROJNIKA
ki je vešč montaže Fran-cisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev, išče za centralo v Žireh ing. A. ŠTEBI, Ljubljana, Dunajska cesta 1, IV. nad.
Suha drva
odrezke od parket, bukova in hrastova, prodaja po znižani ceni. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. — Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4.
Kupuje tudi
vsako množino hrastovih in bukovih hlodov za žago po najvišjih dnevnih cenah. — Ponudbe z označbo cene, kvalitete ln množine franko vagon.	4062
šteparica ^r'!0^
Hrana in stan. pri lastniku. Plača po dogovoru. A. Mo-horlč, Ljubno 85, p. Podnart.
STROJNIKA, ključavničarja, treznega, zanesljivega, v starosti do 40 let z večletno prakso, sprejmem takoj. — Naslov pove uprava Slovenca pod Stev. 4019.
■BBHaaBaaBBBaBBaaBasBBanBBa
Res fe, da
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar n!
zavržen, zato ker
ima reklama
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojas* nila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam • tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
sprejme flokol:
i iorcSsIcrta-črhoslOTca
za sleveEsshl Jczlis
l ftcrekforta-lalllfa
m slovensKi, srbo-nrvafskil, nenfthl in MaSUoftSftt jezik.
P & Sfl 93 Cl € p I § lil € 13 0.
ne
do 3, avgusta.

okrožni zdravnik in zobozdravnik
K v ŠKOFJI LOKI :
vsak dan od 20. julija 1924 dalje.
se odda 1 ali 2 gospodoma. Vprašati je pri vratarju hotela »Slone, Ljubljana.
SBffiaaaiSEaBBiaffiffiEESSSS
Zdravnica med. Univ. dr. Eleonora JENKO - GROYER do objave ne ordinira. B3®HIB8i!S8aSSBifflaH0BSE
T al; o j oddam lokal za delavnico, Poizve ki ogleda so v gostilni pri »Kosu«, Zg. Šiška štev. 43.	4085
Dve mesečni
mefeSovani sob!
vsaka z 2 posteljama je takoj oddati. — Pozvedbc: Sp. ŠiSka Bellevnc. 4045
Prostovoljna
javna dražba
, , otoma&a, pohištva, kuhinj-j ske oprave ter obleke in ! čevljev se bode vršila dne ; 22. t. m. ob 9. uri dopoldne ' na Resljevl cesti št. 31, III,
ne ordinira
Uf®^ do 4, avgusta. "SSL po zelo nizkih cenah. 4013
Resna ženitna
Mladenič 33 let, obrtnik lesne stroke, s 300.000 K premoženja, želi znanja v svrho ženitve z mladenko mirnega značaja ali mlajšo vdovo brez otiok, ki bi imela primerno posestvo, če mogoče z žago ali kaj slič-nega v lesni stroki. Prosi se samo resne 'ponudbe pod šifro »Resnost« na upravo Slovenca. Tajnost zajamčena. — Na anonimna pisma se ne ozira.	4083
VSAKOVRSTNA
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na «Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
Elektrotehn. podjetje Alojzij Arhar in drug
Sp. Šiška, Sv. Jerneja. cesta
47, prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba!	3917
Josip in Ivana Schrey, gostilna pri «Faj-moštru« naznanjata žalostno vest, da je dne 18. jufija ob 10. zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, preminula naša neumorna, zvesta uslužbenka, gospodična
Uršula Barbone.
Pogreb blage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 20. julija t. L, ob 3. pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v blag spomin.
LJubljana, dne 19. julija 1924.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

Z mešanim blagom z opravo vred se odda pod zelo ugodnimi pogoji. Dobro sortirana zaloga znaša krog 100.D00 dinarjev. Mesečni promet 25.000 Din. Plačilni pogoji: En del takoj, drugo proti obrestovanju na obroke. — Ponudbe na npr. Slovcnca pod »Poštenje« štev. 4077.
PEDKA PRILIKA!
Vsled selitve v Italijo prodam skoro nov Singerjev Šivalni stroj, moški, za 2750 dinarjev in splano sobo, rabljeno za 2000 Din. Izve se v Zalogu štev. 46, pri g. Toni Urbančevi.	4117
Omara za-obleko
iz hrastovega lesa se prodi. Visoka je 2 metra, široka 1-20 m in globoka 0-50 m, z dvojnatimi vrati in spodnjim predalom. Poizve se v trafiki pri pivovarni Union v Sp. Šiški.
P. n.
j šivilje gospodinje j
1 opozarjamo, da so zopet do- Š : speli najboljši šivalni stroji ! =	in kolesa	-
j v vseh opremah
i za rodbinsko in obrtno : rabo. Istotam vseh vrst = čevljarski stroji „&Clier" š kakor: cilinder, jevoročni i	in krojaški.
\ Pouk v vezenja ter
1 fcroMjrc perila in
: SSGflaVtC Ištofanje) brez-ž plačno e t? i a: o le pri:
\ Kjubljana,
: blizu Prešernovega spome-:	nika ob vodi.
i Popravila sprejemamo!
IZLOŽBE!
4 komadi, kompletni, z železnim rolo in steklom 8 mm deb., velikost svetlobe 200 do 2C0 cm, se po ugodni ceni proda. — PARNI STROJ S KOTLOM P. H. 18 sc zaradi elektrifikacije za ceno 15.000 Din proda. Ivan Čer-ne, Št. Vid nad Ljubljano.
(za jesensko setev) ima oddati FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.	4124
ŠIVALNI STROJ, krojaški, še skoraj popolnoma nov, malo rabljen, se proda za 2500 Din. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 4091.
naprodaj, Poizve sc pri upr. Slovenca pod žt. 4087.
Moško in žensko
dobro ohranjeno, naprodaj. Poljanski nasip Ste v. 40.
Lepo, 100 oralov obsegajoče
POSESTVO
obstoječe iz travnikov, njiv iu gozda * potrebnimi gospodarskimi poslopji ln žago je takoj naprodaj. Kupni pogoji ugodni. Franc Poiak v Sp. Hočah 75, p. Hoče pri Mariboru.	3808
9$<
(T O UR)
nudi po najnižji . dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement PortlancI iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova, cesta 13
z lepo svetlo delavnico, v sredini Ljubljane, se takoj PRODA pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe pod šifro: »HIŠA« na Aloma Comp., Ljubljana.	3826
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod sam©, Gosposvetska 1.12,
naprodaj. 4 orale
njiv, sadni vrt, travnik in gezd. — Več pove Kri-žanič, gostilničar v Zagorju ob Savi. • . 4092
za ruW.aiT.ko aH stično obrt, z električno silb ali brez nje, na deželi, takpj na razpolago. Ponudbe na upravo pod »Lep lokal« štev. 4068.
Več tisoč metrov izgotov-ljenih drv v gozdu, za izdelavo oglja ceno -prodam. Na željo prevzamem tudi vožnjo oglja na postajo. — Ponudbe na upravo pod »Drva«.
Gradbeno
ing.
ICI
Bohoričeva ul. 42.

PRIJAZEN DOM
podoben VILI, poceni naprodaj blizu tramvaja, prometna cesta, vpeljana trgovina, velik vrt, Stanovanje takoj. - Milkoviž, Moste 79.
PRODA SE BUKOV, HRASTOV in KOSTANJEV
B	ZOBOZDRAVNIK	n
s m w§lu oblak !
S Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica) *
stoječ na posestvu čez 50 ha gozda v bližini proge Št. Janz—Trebnje. — Pojasnila naj se zahtevajo pod «Les« štev. 3999 pri upravi lista.
Naprodaj iz proste roke lepa, nova, enonadstropna vila, 7 velikih sob, 2 shrainbni sobi, 4 obokane kleti, pralnica, "cdovod, 2 balkona, 2 verandi, velik zelenjadni vrt, na željo 1600 m3 njive, pripravna za stavbe ali obd^l., najlepša lega Ljublj.aie ob Dunajski cesti, pol ure od glavne pošte. Kupcu na razpolago tri sobe, kuhinja, shramba in spodaj lepi dve sobi, pozneje vse. Zelo ugodni plačilni pogoji. Posredovalci izključeni, ponudbe na upravo lista pod šifro Štiri-stopetdeset tisoč dinarjev.
Sšče se posojilo
b0—75 tisoč Din z dobrimi obrestmi, za dobro vpeljano kleparsko obrt. - Sprejmem tudi tihega DRUŽABNIKA. — Ponudbe na upravo pod šifro «Sigurea zaslužek«.
Iščem na prometnem kraju
PRIMEREN PROSTOR ZA MESNICO,
eventuelno isto že vpeljano ali tudi z gostilno v mestu, trgu ali večjem kraju na deželi, najkasneje do 10. febr. 1925. Ponudbe pod Mesarija na upravo lista štev. 4125.
m od 2f„iuH|a do 7. avgusta.
I	Dr. med.
|	univ.
i	se je preselil h Gregorčičeve
I	ulice 14 v
I Stolno ulico 1/IL
sz~7/—7/—7/—7/—7/—7/7 d
Milo proda?
Kupim ali vzamem v najem pekarijo, gostilno ali samo pekari|o. — SLIVAR, LJUTOMER.	4081
VOZ
zapravljivček in voz za lažjo vožnjo takoj kupim. Ponudbe na upravo pod »Voz«.
Hrastove in smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se isti lahko j ogledajo, na:
AND. JAKIL - ftrmelj i
(Dolenjsko).	i
vsako množino
Srečko Potnik in drug, Ljubljana
Metelkova ulica 13.
Gostilniško
s**
pri Ljubljani, 20 minut od glavne pošte ob glavni cesti, z dobro vpeljano mešano trgovino, velikim gospodarskim poslopjem in obširnim vrtom, se proda ali odda v najem. Samo resni reflektanii naj se zgla-sijo v Gospodarski pisarni
Jos. Triuoč, Ljubljana,
Glince.	4048
avska banka d J. Ljubljana
naznanja
da je otvorila dne 15. julija t. 1. svojo podružnico v,
PANONSKA HE.5CA št. 3
in bo otvorlta dne 21. julija t. 1. svojo ekspozituro v Logatcu v Kifšl Hodnika t>Il5BU kolodvora. Vse bančne
posle izvršuje točno in najkulantneje.

1:-.- '.v ^ V - 1 >■
* Strojno mizarstvo in pogrebno podjetje
na Bledu,
Naznanjam, da je ravnokar došlo večje število ZjHp- KOVINASTIII KRST, Zaloga vsakovrstnih rakev od priprostih do najfinejših, kakor vseh zraven spadajočih predmetov. — V slučaju potrebe se priporočam. — Z odličnim spoštovanjem M. Go&tla.
m sin.
Roman. Paul Keller. — F. 0.
(Dalje.)	13
V kuhinji dobi Hartmann ženo in Gottlieba Peukerja.
Kot da ni nič posebnega, pravi gostilničar:
»Ana, enega godca bom obdržal pri hiši, mladega hornista. Ime mu je Robert Winter. Zdi se, da je pošten človek. Prej je bil kmet. In ker gre naš Bertold k vojakom, potrebujemo nekoga pri gospodarstvu.«
Suha ženska se podre z rokami v bokih.
»Kaj? — Ali si znorel? — Takega po-tepenca? Na naše gospodarstvo? No, s tem ne bo na večne čase niči To bi bilo — to bi bilo več ko neumno.<
Hartmann pobledi. Toda zbere .se in pravi:
>Nekoga moramo imeti in z Winter-
jem sem že govoril.«
>Že — že — že brez mene? In mene nisi nič prej vprašal? Nimam jaz nobene besede? Ali se n jaz — Icaj — kaj ti pade v glavo?«
Vzravnala se je, on se je pa sklonil; dvignila so ie na sodni in ?apovedovalni stol. or; • "f'">ii kot ubog grešnik in ne ve i.
nomoč. Gottlieb Peuker se
mc pra- < Te t obrne 1
»Gos lite, če H lal? - j
si pa vendar mislite? Mis-odide, da bom samo jaz do-a, potrta pok veka? Jaz, ki
komaj ležem? Ne, iz te moke ne bo kruha. Nekoga hočem imeti v pomoč. — In še nekaj drugega Vam hočem povedati! Sinoči, ko sem bil na straži, je prišel k meni dr. Friedlieb. Rekel je: »Gottlieb,« pravi, »tri godce sem spravil pod streho; eden bo pek, enega pošljem k angleškemu trgovcu, eden bo pa moj faktotum. Četrtega, ki je videti najboljši in najdostojnejši, naj obdrži Hartmann. Prav mu bo prišel. Tudi sam želi, ker je dostojen človek. Toda boji se njegove stare —.«
»Gottlieb! Ti predrzni — stari —« . »Ne, ne, gospa Hartmann, to je rekel dr. Friedlieb. Z njim morate to obravnati. Glavno šele pride. Gottlieb pravi, Hartmann je pameten, on bo že Winterja obdržal, ampak ona, stara! Ta bo razsajala!« »Stari, grdi — predrzni —« »Razsajala, je rekel. In prav je imel. Gottlieb, pravi, veš, kaj bom storil? če bo Hartmann zopet pokleknil pred hišnim zmajem, če se bo spet ponižno stisnil v kot, se bom maščeval. Izselim se pri njem. Nikdar več ne pridem v njegovo gostilno. Izselim se z vsemi društvu, ki sem iih ustanovil: z bojnim društvom, zdravstvenim društvom, sankarskim klubom, kegljaškim društvom, prostovoljno požarno brarabo, pevskim društvom in z društvom za osirotele otroke. In kaj je potem Hartmann? Zgubljen je. In kdo bo delal dobičke? Njegov tekmec pivovamar Schmirlt. In kdo je kriv? Njegova sestra,£
»Vsi — vsi drže skupaj — pa imejte lopova !<•:
Zdirja iz kuhinje in zaloputne vrata za seboj.
»Dobro, da je šla« pravi Gottlieb. »Viljem rožice pač nisi priženil.«
»Pusti me, pusti, težko je, morda bo še strašno.«
Tudi Gottlieb postane resen. »Glej, Viljem, star in ubog bedak sem, pa težke misli me tudi obdajajo. V zadnji noči sem stal pred kočo starih Hellmichovih in si rekel: Vstopi, povej jima, pri Hart-marinu v gostilni je Vajin vnuk. To bi bila radost za starčka! Če jima pa pove: Moja mati je brez pomoči, čisto zapuščena izkrvavela ob njivi — Hartmann, ne smeta vedeti. Tako je zanju bolje. In ti? Vedno sem bil tvoj prijatelj, samo takrat ne, pred trend, štirimi leti. Zdaj pa hočem držati s teboj, zvesto držati, ker hočeš popraviti staro krivico.«
»Ne bo šlo, ne bo šlo,« stoka Hartmann.
>Bolje bi bilo, če bi bili pošteni in odkriti,« pravi Gottlieb. »Toda jaz nimam poguma, ti pa še stokrat manj.«
6. poglavje.
Še je bila rdečezlata luč jeseni v deželi. Mokre brazde nanovo zoranih njiv so kazale tajen, globok blesk velikih, svetlih bakrenih ploskev; kravam na rjavozelenih pašnikih se je daleč svetila koča kot živalim na novo poslikanih in z lakom prevlečenih podobah. Listjo v gozdu je pordečilo,' v zraku so se majali pisani papirnati zmaji iu po polju so sanjali majhni ognji v žareči svetlobi.
To je rdečezlata jesen.
Na polju so se delavci veselo smejali. Kopaii so krompir. Kopan jo krompirja v
gorkem jesenskem dnevu je najveselejši del jesenske žetve. Nekaj otroškega veselja ima na sebi, kot bi kopali zaklade.
Gottlieb Peuker se vzravna v brazdi in pravi Peterčku Hubnerju, desetletnemu dečku, ki je pomagal pri delu.
»Peterček, kaj imaš tako rjave roke! Če boš še veliko orehov olupil, boš tako črn ko zamorec.«
Peterček opazuje nejevoljen porjavele roparske roke.
»To je od zelenih orehovih lupin in ne gre proč,« pravi, »ne z vodo in ne s pljunkom. Poskusil sem že tudi z milom. Sedaj se ne morem več oglasiti v šoli, sicer zapazi učitelj aH celo župnik.«
»Kajne, Peterček,« vpraša Gottlieb po-milovaje, »zdaj moraš imeti v šoli roke vedno pod klopjo in se delati, kot da ne bi prav nič znal in bi bil čisto neumen teliček?«
Peterček prikima.
»Da, odkar so orehi zreli, sem prišel v šoli že sedem sedežev nazaj.«
Gottlieb ga tolaži.
»Pusti, pusti, Peterček, zdaj ne bo veS dolgo trajalo, potem boš lupil repo, ki ne gre ob barvo.«
Tako brskata zopet zadovoljno za krompirjem po brazdah.
Na drugem koncu veliko njive sta s«-naslajali mladi dekli v spominih na ples.
In čsšiio suhno
najmodernejše v/arce. <\"nn jeho sinutii le 8M«(;»%ni otirik teK
155*42$© Stimab. UUl9lg(2E30.
Inserafl
y (Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom oa deželi. Cene oglasom
so tako določene, da nt:-lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna vitim. Ta način reklame se je izkazal
Se vedno
Sprejme se
za manufakturno trgovino starejša prvovrstna moč z dobrimi priporočili. Ugodni pogoji. — Ponudbe
R. M. Ljubljana poštni predal 69.

Strohovnl urer
:-. Selišhar Ivan :-:
za popravila žepnih. Itudllnlh. slcnsiiiti. Kontrolnih ln
stolpnih (fnrnsklli) er
LJUBLJANA, iržašfta cesta 8.
m-mmvhn
si soseda kar ti povem ako rabiš
z& ženske ali sukno za iroške obleke, tlskanlne (druk) csflr, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturno rob«, pojdi kupit v veletrgovino R. STERMEGKI v Celja kjor ml vsi kupujama In kjer Je največja zaloga in najnižja cene. Trgovci engros osne. Ceniki zastonj.
ET
F Modna manufakturna trgovina
j Janho Cešnih, uuitnaiia
I Lingarjeva — Stritarjeva ulica
! pro
i	I
i vsled končavanja letne sezije, £j
| svojo ostalo zalogo, po zna- |
h
tno znižani ceni.

ŠENTJANŠKI PREMOG
Vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD šentjanškega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
glllllllllllllllllltilMIlItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllilllllliillllllll g a	■
| Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
I obračalle pozornost f
i na veletrgovino manufakturnega blaga §
J	VILIM PICK	I
| podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, \
| središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334. \
kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah in vrlo solidni postrežbi.
NA DEBELO I	NA DEBELO I j
liiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Erman i Arhar
St. Vid nad Ljubljano
Splošno mizarstvo, izdelovanje žaluzij, rolo itd. Popravila se sprejemajo
P. n. bančnim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v UUBLJANl
Kopitarjeva ulica 6/11.
10-500
m
Inseriraite o MS!iii9encii
ZJ
Popolnoma varno naloiite svoj denar pri
Vzajemni posofti
▼ Ljubljani, r, z. z o. z.
ki se ie PRESElILfl iz hiše Uršullnskcga samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno oalato na Miklošičevi cesti poleg hotela „UNI0N". Hranilne vloge se obrestujejo
e
z ozlrorn na višino zneska in odpovedni čas. Varnosl ta hranilne vloge e zelo dobra, Ker poseduje Vzajemna posojilnice večino delnic stavbne delniške družbe hotela „Unton" v Ljubljani. — Vrhutega ie njena tast novo lepa oalaEs ob Miklošlievl cesti, vel mestnih hiš, stavblši in zemljišč v tu in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Neprekosljiva lepoia zvoka, polni ion in čisto uglašeni. - Neomejena hpežnesi, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. - Ugla-ševanje iudi k bronastim zvonovom. - Dobavljamo vedno ločno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugosl. uvozna carina. - Glede irpežnosti zvonov, irajnosii višine glasu in čiste uglašenosli dajemo na željo večletne garancije.	»
Zahtevajte iorej brezpogojno prospekte in proračune od
SJM
I L Ellsabethstrasse 12.

| v novopreu-rejenih prostorih [j
¥ LJUBLJANI
ME S T Ml TRG 6	MESTNI TRG 6
obrestuje vloge na hranilne knjžice in tekoči račun po
S
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v INKASO FAKTURE in CESIJE TERJATEV.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavitvi.
L0N0H0DIL!
Wolf-Lanz novi ali popolno generalno popravljeni in preizkušeni s tovarniškim jamstvom in montažo.
Sirovoolini - Diesel - upojni plin - motori
i D. ' D.
Pantovfak 1 b.	Pogledajte naSa veliko sklad.
VSE VRSTE REKLAMNIH NAPISOV za Ljubljanski j vetesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih pro-I štorih — dobavlja So vedno kakor do sedaj tvrdka
Prlstou & Bricelj,
ulica 6. — Strokovno Izučena Specialista za črkostikar-stvo v vseh panogah te stroke. Špecialiteia: steklene napisno firme, slikanje držav, in drugih grbov po pred.
lesejem prosimo točno dobaviti, — Telefon 908.
Ustanovljeno 1903.
ffei		Stroški pri uporabi bencina.
		Vozi toress;
"i Q>	M	bencina!
cr. o M	M&M	j Adaptiraš svof auto-traktor aH stabilni motor s patent. HAG-generatorjem.
0 01	j f^iVi	
a		K(jri Z Prospakta In rafaronce daje
■N m ID	§11	osiiem! $ugo~§ag
m M a	pBi	W (V wr 1 Ljubljana : Telejon 560 nBecaeH^ra| Bohoričeva ulica 24. Saisaili*-* Stroški pri vporabi og^a#
sl	kvVoSl	
		
V
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
| družba \ i o. z.
amnikov in klobukov
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4, Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
Največa udobnost na brodovima Američke Vlade
Svi putnici nači če na brodovima Američke Vlade naj-veču udobnost Kabiue treče klase su prostrane, udobne, čiste i raskošno oamešlcne. Pažljiva posluga. Hrana, premienljiva i u izobilju. Oiiciri i momčadija vode naročitu brigu oko oniii, koji prvi put pntujn. Redovna plovidba prešo Bremeua, Sautemptena i Serburga, za Newyork. Tražite besplatno kataloge i red vožuje od
(JUAIAJTCD STETS LAJNi) Beograd, Pulita Beogiadske Zadruue: Zagreb, Mthanovlieva
ulica br. 2, preko od kolodvora: Ljubljana, Dunajska oeBla br. 23; Sarajevo, Aleksandrova ulica br. 52
iKTBUi^^aiinTiKismffleOTDvjcscuKaaB
MTOVAHEII LIVARNE (1.0. V LjOUlM
10 A isinp i
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
zonievojie ceaiK!
Oddelek L CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek II. STROKOVNA mim&
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
Oddolek
ni-1 STROJI
Sodelo varnem naših oddelkov I. in II. rtaj-boliše zveze! Zato dobave vseh strojev ia naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
RadebeuS-Oresdsn (DeutschSand).