L
Ljubljana, sreda, 27. februarja 1957
LETO XXIII. Stev. 49
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR
List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev
Jjudlko.
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE'
•LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA «. OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT M-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1881 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO.
Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
TEMELJNA VPRAŠANJA S STANOVANJSKEGA PODROČJA
ie obrazložil predstavnik Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič — Na popoldanski skupni seji obeh domov je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič podal ekspoze o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih
Beograd, 26. febr. (Tanjug). — Danes je bila skupna seja Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Oba doma sta razpravljala o osnovnih načelih zakona s stanovanjskega področja, o čemer je podal ekspoze član Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič. Skupščinska domova sta danes dopoldne poslušala tudi ekspoze državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih.
Potem, ko so sprejeli resolucijo o osnovnih načelih stanovanjske zakonodaje in izvolili občasne sodnike Vrhovnega gospodarskega sodišča, je bila skupna seja Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine danes zvečer zaključena. S tem je bilo končano plenarno zasedanje Zvezne ljudske skupščine, ki je trajalo dva dni.
Iz govora Mome Markoviča
Moma Markovič je najprej na | vprašanja, finančni, pripravljajo splošno govoril o naši stanovanj- | na pristojnem mestu gradivo, ki ski stiski. Rekel je. da seje Zvezni ho kot sestavni del razprave tudi
•	__.	__i —,	...	_
I vatno stanovanjsko lastnino. Sta-I novanje ie potrošna dobrina in zakaj bi branili ljudem, ki imajo denar, da kupijo stanovanje? Nastane pa vprašanje zakonske ureditve družbenih odnosov, izvirajočih iz osebne stanovanjske lastnine. Mi stojimo na stališču, da stanovanjska lastnina, čeprav jo dopuščamo, ne pomeni novih in
izvršni svet postavil na stališče da predloži vso stanovanjsko problematiko Ljudski skupščini, ki Daj določi temeljne smernice, po katerih bo sestavil osnutke zakonskih predpisov s tega področja in storil druge ustrezne ukrepe. Na sedanjem zasedanju naj bi
kmalu predmet obravnavanja v Skupščini. Ni dvoma, da velik del težav na stanovanjskem področju izvira iz nezadostno ugotovljenih in nerazčiščenih družbenih in pravnih odnosov, je rekel Moma Markovič. To povzroča motnje,
bodočih odnosov. Manjši del delovnih ljudi bo zainteresiran na stanovanjski lastnini. Zato bo ta lastnina samo izjema v družbenih odnosih, ne pa* pravilo. Zato je treba v sistemu sedanjih družbenih odnosov stanovanjsko vprašanje obravnavati ne v duhu stanovanjske lastnine, marveč prek pravice do stanovanja.
O pravici do stanovanja
Tudi v tej zvezi so mnenja pri boriti proti neizkoriščenim pre-nas različna. Eni razumejo to sežkom stanovanjskega prostora.
obravnavali stanovanjsko vpraša-i vzbuja nezadovoljstvo delovnih nje iz družbenega in političnega ljudi in je velika ovira v uresni-vidika ter s stališča družbenih čevanju določene politike, da bi odnosov. O drugi strani tega omilili stanovanjsko stisko.
Stanovanjski sklad je bil med vojno izredno prizadet
Potem je Moma Markovič govoril o sedanjem stanovanjskem skladu in gmotni strani tega vprašanja. Ze tako pomanjkljivi stanovanjski sklad nam je revolucija še bolj uničila. Jugoslavija sodi ried dežele, katerih stanovanjski sklad je bil najbolj prizadet. Po Podatkih komisije za vojno škodo je bilo uničenih nad 20°/« stanovanjskega sklada in približno 1.500.000 prebivalcev je ostalo brez strehe nad glavo. Leta 1941 je bilo v Jugoslaviji 2,436.534 stanovanjskih hiš, med vojno pa
jih je bilo porušenih ali poškodovanih 504.160. Samo v mestih je bilo uničenih 68.055 hiš, 166.020 pa poškodovanih. Če upoštevamo še slabo vzdrževanje, je jasno, da je stanje našega podedovanega stanovanjskega sklada še bolj žalostno, kakor pričajo navedeni podatki. Komunalni urad Zveze mest Jugoslavije ie v letih 1933 in 1934 ugotovil, da je nad 60 V* malih stanovanj v manjših mestih zgrajenih iz slabega gradiva, brez vodovoda, kopalnice in najosnovnejših sanitarnih naprav.
157 milijard din za nova stanovanja
Potem je Moma Markovič po- sklada s socialističnimi družbe-9daril, da se je stanovanjski sklad Rimi odnosi. 2e Engels pa je v Pri nas po vojni poslabšal še z treh člankih o stanovanjskem dotokom podeželskega prebival- vprašanju obračunal s tako ime-stva v mesta. V industrijskih sre- novanimi proudhonističnimi na-diščih in na področjih nekmetij- zori kot nesmislom, ki je za
skega značaja je naraslo število Prebivalcev od približno 3 milijone v letu 1945 na 4,300.000 konec leta 1955 ali za 43 °/o. Sekretariat Stalne'konference mest je ugoto-vil, da imamo zdaj v 221 mestnih naseljih 315.602 gospodinjstvi več kakor stanovanj. Od osvoboditve do 1. junija 1955 smo investirali splošnih družbenih sredstev v nova stanovanja 157 milijard, »zldc temu pa so potrebe po stanovanjih še zmerom zelo velike. V tem obdobju smo zgradili '19.453 stanovanj in tako krili potrebe samo z 29"/«, potrebe po nastanitvi prirastka mestnega prebivalstva pa za 37*/«. Privatni sektor je investiral v nova stano-vanja zelo malo.
Moma Markovič je govoril tudi n družbenih in pravnih odnosih Pa področju stanovanjske izgradnje in poudaril, da se mora Jugoslavija kot socialistična dežela v svoji stanovanjski politiki ravnati predvsem po načelih socialističnih družbenih odnosov. Prvo ^Prašanje s tega področja, o katerem je govoril, je bila tako 'Hienovana pravna stran. Pravica do stanovanja, je rekel, je vprašanje, o katerem pri nas največ Razpravi jamo in o katerem imamo najrazličnejša, tudi nasprotujoča mnenja. Po eni teoriji naj bi ''sak človek v prihodnje postal lastnik stanovanja. Pristaši tega nazbanja pravijo, da je to v
VREMENSKA NAPOVED
za sredo, 27. februarja
Delno do zmerno oblačno. Tempe [Jtura ponoči med 0 ln —6. v Primorju okoli 4. čez dan >■ severni Sloveniji do 10, v ostalih predelih do stopinj C.
družbo brez pomena. Večina naših delovnih ljudi ni zainteresirana na stanovanjski lastnini, ker sodobni življenjski pogoji glede delovnega mesta zahtevajo, da se človek giblje svobodneje. To je tudi normalno; stanovanjska lastnina preveč veže ljudi, človek prihodnosti pa ne bo hotel biti vezan z nobeno lastnino.
Napačno pa je tudi drugo mnenje, ki načelno odklanja pri-
tako, da pomeni pravica do stanovanja pravico, (la človek stanovanje dobi, dolžnost skupnosti do vsakega državljana pa je, da mu zagotovi stanovanje. Drugi menijo. da je treba pravico do stanovanja v kakršnikoli obliki odpraviti, da je treba odpraviti sodno intervencijo in sleherni spor v stanovanjskem vprašanjn prenesti na stanovanjski aparat ljudskega odbora, ki bo po svobodni presoji razpolagal s stanovanji in jih oddajal najemnikom. Takšno pojmovanje pomeni vrniti se na administrativni sistem razdeljevanja stanovanj in opustiti sleherno j zaščito najemnikov.
Mi stojimo na stališču, je rekel Moma Markovič, da pravica do stanovanja, zlasti v sedanjih razmerah, ne pomeni poroštva, da bo slehernemu človeku dražba zagotovila stanovanje, marveč poroštvo za varnost v stanovanju, določene pravice, ki jih lahko ima uporabnik stanovanja ki ki mu jim lahko družba vzame samo iz- | jemoma, kar je treba natanko povedati v zakonu. Tako je uporabnik stanovanja zaščiten tudi pred organi upravljanja in pred tistimi, ki imajo pravico razpolagati s stanovanji.
V predpisiih v poglavju o pravici do stanovanja je treba jasno urediti vprašanje podnajemnikov. To je eno perečih, še neurejenih vprašanj pri nas. Eni menijo, da bi bilo treba podnajemnike samo zaščititi, da jih lastnik ne bi mogel vreči iz stanovanja, da lastnik sam ne bi izbiral podnajemnikov, marveč da bi ljudski odbor določal, kdo pride v stanovanje kot podnajemnik. Vse to pa ne bi spodbujalo uporabnikov stanovanj, da bi sprejemali podnajemnike. marveč bi doseglo nasprotni učinek. Če bi preveč zaščitili podnajemnike, jih nihče ne bi hotel sprejeti. Nedvomno je treba zagotoviti osnovno zaščito podnajemnikov, uporabnikom stanovanj pa prepustiti v svobodno odločitev, da si sami izberejo podnajemnike, če jih hočejo sprejeti. Skratka, vse te probleme je treba urediti s predpisi, tako da se bomo z administrativnimi nkrepi čim manj vmešavali v družbene odnose.
Nastane vprašanje, je rekel Moma Markovič, kako se je treba
kar je spričo sedanjega splošnega pomanjkanja stanovanjskega prostora zelo pereče. Cc bi se tu odločili samo za administrativne nkrepe, tedaj bi odpravili načelo pravice do stanovanja. Tu se je treba bolj orientirati na določene
gospodarske nkrepe. Zagotoviti je treba tudi bolj učinkovito inter- nje glavno vlogo hišni sveti in
venci jo sodišč v stanovanjskih I pravice in obveznosti ljudskih vprašanjih. Zato je nujno potreb- I odborov v tem oziru, kar bo no proučiti pravico do stanovanja, | olajšalo sodiščem ddo.
Upravljanje stanovanjskih hiš in skladov
Moma Markovič je potem go- stanovanjske skupnosti, ki mora-voril o upravljanju stanovanjskih jo postati nova in pomembna hiš in stanovanjskih skladov, oblika združevanja in samoupra-Družbeno upravljanje stanovanj-( ve državljanov na-področju sta-skih hiš se je v praksi pokazalo novanjskih odnosov, kot upravičeno. Mnogih vprašanj	Pravna izgradnja	sistema
s tega področja pa še nismo ure- družbenega upravljanja ie pri nas dili. Dosedanje predpise o stano- znatno zaostala. V praksi se je vanjskih skupnostih, hišnih svetih i pokazalo, da zvezni predpisi ne in .stanovanjskih upravah je tre- | zadostujejo za vso državo. Razen ba na podlagi izkušenj spretne- tega večina republik ni izdela niti. Sistem družbenega upravlja- svojih predpisov in tako so na-nja je treba še izpopolniti, da sinit* v upravljanju hiš znatne te-bomo zboljšali vzdrževanje hiš. zave in nepravilnosti. Stanovanj-Pri tem bodo imeli tudi v prihod- ska skupnost bi morala postati
(Nadaljevanje na 2. str.)
Beograd, 26. febr. (Tanjug) — Zveza novinarjev Jugoslavije Je sinoči v Beogradu priredila večerjo na čast predsedniku republike Josipu Brozu-Titu. Na večerji so blH direktorji in glavni uredniki jugoslovanskih časnikov, radijskih postaj in agencij, kakor tudi funkcionarji Zveze novinarjev. V prisrčnem pomenku po večerji Je predsednik Tito opozoril Jugoslovanske novinarje na osnovne naloge našega tiska in se pomudil pri nekaterih perečih vprašanjih naše notranje in zunanje politike.
Predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Stojiljko Stojiljkovič je seznanil predsednika republike tudi s pripravami za bližnji kongres Zveze novinarjev.
Odločitve ni moč odlagati
Zadnji razgovori so pripomogli le k neznatnemu napredku
ZASEDANJE SVETA ZAHODNOEVROPSKE UNIJE V LONDONU
Nobenega sklepa
o umiku britanskih sil iz Evrope
London, 26. febr. (Reuter AFP). V Lancaster Housu v Londonu je bila danes dopoldne prva seja sveta zunanjilf ministrov Zahodnoevropske unije. Najvažnejše vprašanje, ki ga obravnavajo ministri, je namera Velike Britanije, da umakne nekaj svojih čet iz Zahodne Nemčije. Ministri Zahodnoevropske unije bodo nadalje proučili združitev Nemčije, splošno razorožitev, razvoj zahodnoevropskih stikov in še druga vprašanja. Sestankov se bodo udeleževali tudi ameriški in kanadski opazovalci.
Velika Britanija je nedavno obvestila člane Zahodnoevropske zveze, da namerava znižati število svojih čet v Zahodni Nemčiji za 27.000 mož (od 77.000. kelikor jih je zdaj tam). Brentano je rekel, da bo na konferenci Zahod
Na današnjem sestanku je Sel-wyn Lloyd pojasnil razloge nameravanega zmanjšanja britanskih izdatkov za oborožitev. Predstavniki ostalih dežel so nato obrazložili stališče svojih vlad o britanskem načrtu.
Podrobnosti o tem, kakšen je bil odziv ministrov na britanski načrt, niso objavili. Edinole za-hodnonemški • zunanji minister von Brentano se je na sestanku z novinarji tik pred začetkom seje izrekel za to, da bi odložili izpolnjevanje britanskega načrta.
Zvečer je bilo zasedanje sveta ministrov zahodnoevropske zveze končano. V pooblaščenih krogih se je zvedelo, da niso sprejeli nobenega sklepa o zmanjšanju britanskih sil v Zahodni Nemčiji. O tem vprašanju bo najprej razpravljal Svet severnoatlantskega
New York, 26. febr. (Reuter). Generalni sekretar OZN Ham-marskjold se je sinoči posveto-toval z ameriškim delegatom v OZN Jamesom Barkom o položaju na Srednjem vzhodu. Po razgovoru je Bark napovedal, da bo Generalna skupščina skoraj zanesljivo danes nadaljevala debato o . resoluciji azijskih in afriških dežel glede sankcij proti Izraelu. Za včeraj napovedano sejo Generalne skupščine so preložili zaradi sesitanska izraelskega delegata Ebana s Hammarskjoldom. Sestanek je trajal dobri dve uri. Sinoči je bilo videti živahno diplomatsko dejavnost tudi med drugimi delegati v OZN.
Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je včeraj v parlamentu izjavil, da vlada ne bo vztrajala na svoji zahtevi po izraelski administraciji v Gazi, ker so »prijateljske sile« predlagale, naj komisija OZN prouči položaj na tem področju. Nekatere delegacije v OZN so sinoči izrazile mnenje, da bi lahko drugo važno vprašanje, Akabski zaliv, na katerem vztraja Izrael, uredili, če bi Generalna skupščina sprejela resolucijo o svobodni plovbi vseh ladij, ki ne vozijo strateških potrebščin, po zalivu. To bi lahko po njihovem mnenju uveljavili tako, da bi poslali tja čete OZN, ki bi zamenjale izraelske po njihovem umiku iz Serm el Šejka in v smislu kanadske pobude tudi pomorske enote OZN, ki bi patruljirale po Akabskem zalivu.
Izraelski delegat Eban Je danes ponovno govoril s Hammarskjoldom. Po sinočnjem drugem sestanku z njim je novinarjem
noevropske unije sprožil nove . pakta, zatem pa ponovno Svet za-oredtage o delu te organizacije-' hodnoevropske zveze.
skjoldom sestal tudi vodja ameriške delegacije Lodge, ki je prej govoril z indijskim ministrom Krišno Menomom. Menon pa se je posvetoval z egiptovskim delegatom Lutfijem in se je pozneje tudi sam sestal s Hammarskjdl-dom.
Včerajšnji optimizem v OZN, da bo moč spor poravnati se je zmanjšal pozno ponoči ko so zvedeli da sta Hammarskjold in Eban dosegla v razgovorih le neznaten napredek in da na izraelski strani pravijo, da se morajo razgovori še nekaj časa nadalje-
vati. Politični opazovalci poudarjajo, da bi moral Izrael naglo napovedati temeljito spremembo svojega stališča, če se hoče izogniti sankcijam.
Po današnjem sestanku z Dul-lesom je izraelski veleposlanik Eban izrazil upanje, da bo možno najti rešitev sedanje krize na Bližnjem vzhodu.
Danes je imela izraelska vlada sejo, posvečeno položaju na Bližnjem vzhodu. Predstavnik Izraela v Združenih narodih sproti obvešča vlado o razgovorih s funkcionarji ZDA in OZN.
Hammarskjoldovo poročilo
v Generalni skupščini OZN o razgovorih z Ebanom
Nem York, 26. febr. (Reuter), i bila vloga mednarodnih sil OZN Generalna skupščina OZN je da- [ preprečiti eventualna vojna deja-nes sprejela indijsko resolucijo o | nja v Akabekem zalivu in Tiran-ciprskem vprašanju, ki jo je bil ski morski ožini, je Hammarskjold že prej sprejel politični odbor, odgovoril pritrdilno in dodal, da Pc............ .........................“*—
'opoldne se je začela razprava o Bližnjem vzhodu. Pred Skupščino ie resolucija šestih azijskih in araoskih dežel, ki poziva OZN, naj v primeru, če Izrael ne bo hotel umakniti svojih sil iz Gaze in egiptovskega dela Akabskega zaliva, uveljavi proti njemu sankcije.
V debati so se oglasili delegati Jordanije, Kanade, Sovjetske zveze in Sirije.
Na večerni seji je generalni sekretar OZN Hammarskjold poročal o svojih razgovorih z izraelskim veleposlanikom v ZDA o
dejal, da razgovori še niso kon-; vprašanju Gaze in Akabskega začaral. Medtem se je s Hamenar- IBsnl Na vprašanje Izraela, če bi
te sile ne bodo nikdar uporabljene za vsiljevanje rešitve kakega spornega političnega ali pravnega problema.
V nadaljevanju debate so nato govorili delegati Češkoslovaške, Iraka in Saudske Arabije. Libanonski delegat je zatem predlagal, naj bi debato o Bližnjem vzhodu prekinili, da bi delegacije imele čas proučiti Hammar skj oldovo poročilo.
Predsednik skupščine Vajtaja-koin je nato prekinil debato in Generalna skupščina je začela obravnavati ostala vprašanja, ki so na dnevnem redu.
Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Krepitev in prevladovanje socialističnih elementov
Ekspoze državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča o naši zunanji politiki
Na današnji popoldanski seji obeh zborov Skupščine je podal državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič ekspoze o naši zunanji politiki. Rekel je:
V zadnjih desetletjih so na-stale v mednarodnem življenju velike in globoke spremembe, ki so zajele vsa njegova področja: gospodarstvo, znanost, tehniko, tehnologijo ter družbene in meddržavne odnose. Celovite znanstvene analize teh sprememb še nimamo, toda njihovo splošnp smer lahko jasno spoznamo. Gre za objektivno težnjo po čedalje večji medsebojni odvisnosti in sodelovanju vseh dežel na podlagi njihove neodvisnosti in enakopravnosti, po ustvaritvi enotnega svetovnega trga za splošno medsebojno gospodarško povezovanje, v čemer je vključena tudi potreba po zmanjšanju razlik med razvi-
litičnih problemov. Zelo važno vlogo ima še gospodarska in vo-
razvojem. V njih prevladuje vo- neča politika razdelitve področij jaško strateško obravnavanje po- koristi in vpliva.
NA PREHODU
od kapitalizma v socializem
timi in nerazvitimi področji in de-1 vanja takšnega gibanja in takšne žedami. Zato že nastaja pereča objektivne družbene težnje.
potreba po mednarodnem podpi- i	Politični odnosi in nazori, ki
ranju razvoja nezadostno razvitih j še veljajo v sedanjem svetu, za-	_	_
dežel, potreba	po preprečenju ’ ostajajo za takšnim materialnim jaškd sila kakor tudi na njej slo-
vojne in uporabe sile kot sredstva za obravnavanje mednarodnih in meddržavnih problemov oziroma po zagotovitvi trajnega miru, ki je postal ne samo možen, marveč tudi nujno potreben splošen pogoj	za uspešen in
vskladen razvoj	vsega človeštva.
Ves ta razvoj, ki se razvija ob čedalje večjem vplivu in vlogi delavskega razreda in mednarodnega delavskega gibanja ob ustreznih naprednih	družbenih spre-
membah, na široki podlagi, v najrazličnejših oblikah, v okviru različnih državnih in političnih sistemov, imenujemo krepitev in prevladovanje socialističnih elementov na svetu, gibanje sveta v socializem. Tudi OZN je z delom svoje dejavnosti zrcalo delo-
Koristi so res prepletene. Toda vzlic tej zamotanosti problemov, na katere zadeva sodobna družba, jih je treba tako ali drugače urediti, kar se tudi dogaja. Vprašanje je v tem, koliko lahko zavestno in pozitivno vplivamo na posamezne ureditve in razvoj v celoti. Temeljno družbeno vprašanje naše dobe, za zgodovino izredno važno vprašanje, namreč prehod od kapitalizma v sociali-
konitosti sodobnih družbenih procesov in boja, v katerih ima važno vlogo zavestno delovanje subjektivnega činitelja.
Priča smo torej sledečega stanja: na eni strani imamo splošno napredno objektivno težnjo, na drugi pa »neskladno«, toda trdo stvarnost, ki je dediščina minulih odnosov in skozi katere se ta težnja prebija.
V vojni proti fašizmu in za
benimi sistemi. Neodvisno od tega je vojna neogibno imela, tako rekoč posredno, svojevrstno razredno vsebino. Gesla in splošni cilj, za katera se je bila, so ustrezala razvoju naprednega političnega in družbenega gibanja, to se pravi, da so prihajale do izraza tiste sile, ki so dotlej, v okviru prejšnjih odnosov, delovale v korist in v smeri družbenega napredka. Takšno gibanje je bilo izraženo v tem, da se je v raznih oblikah uresničila socialistična revolucija v vrsti dežel, med njimi tudi v tako veliki
proces, ki je še zdaj v polnem razmahu.
Po drugi svetovni vojni sta nastala dva bloka, kar je povzročilo razcepitev sveta in otežilo mednarodno sodelovanje. Ni na tem mestu moja naloga, da bi se spuščal v analizo vzrokov, zakaj je prišlo do takšnega stanja. Očitno je, da so delovali v tej smeri mnogi objektivni in subjektivni. činitelji.
Potem ko sta nastala, sta sl seveda vsak zase, po svoji notranji logiki, prizadevala, da bi se | spremenila v vojaška tabora V škodo kolektivne varnosti, v 7A'
deželi, kakor je K tajska, in da se	gospodarska	sistema,	v	ško-
je razplamtelo narodnoosvobodil- do svobodne in splošne izmenjave no gibanje in boj širokega obsega ; dobrin v ekskluzivni politični v vrsti prej odvisnih in na pol odvisnih dežel, izmed katerih so
zem, se uresničuje pred našimi , sužnjenju so se znašle na isti očmi po neogibnosti notranje za- | strani dežele z različnimi druž-
se mnoge tako osamosvojile na račun razpadanja starih imperijev in kolonialnih cesarstev. Gre pravzaprav za enotni, napredni
Iz govora Mome Markoviča
(Nadaljevanje s I. stran i)
šibke, da ne morejo izpolnjevati valci. Hkrati smo onemogočili na- nim upravljanjem smo vzeli takš-I svojih nalog, velike pa so se dosti- stanek nove kapitalistične lastnine nemu lastniku tudi vse njegove podlaga družbenega upravljanja krat zbirokratizirale in niso na področju hišne posesti, kakor pravice glfde razpolaganja s stana področju stanovanjskih odno- mogle zajeti vsega stanovanjskega tudi najemni stanovanjski odnos, novanji. Tako smo v praksi od-sov in gospodarjenja s stanovanji, sklada.	Najemnik zdaj v obliki najemnine pravili kapitalistično izkoriščanje
Ukvarjala bi se z organizacijo | Da bi se lahko stanovanjske pravzaprav plačuje samo delne hiš po njihovih lastnikih. Takšno skupnih servisov za vzdrževanje skupnosti razvile v organe druž- stroške za vzdrževanje. Z družbe- stanje moramo tudi z zakonom in popravilo hiš. Posebno pozor- benega upravljanja, sposobne, da
dokončno urediti in fiksirati. To bi bila po našem mnenju glavna načelna vprašanja, ki jih je treba proučiti in določiti glede njih na-
in ideološki grupaciji. Podoben negativen učinek ima všhka vrsta tega hegemonizma v političnih, gospodarskih ali ideoloških oblikah.
Daleč sem seveda od misli, da bi mogli pričakovati razformira-nje blokov s preprostim sklepom bodi enega bodi drugega izmed njih. To vprašanje je moč urediti samo z dolgotrajnejšim ugodnim razvojem mednarodnih stikov to naporov v smeri sodelovanja med Zahodom in Vzhodom, iz katerih se bo razvila določena stopnja kolektivne varnosti na svetu. Ugotoviti pa moramo dejstvo ne-
čelna gledišča, na podlagi katerih gativnih posledic razcepljenosti
bi Zvezni izvršni svet pripravil osnutke zakonskih predpisov.«
Po govoru predstavnika Zvez-
nost bi morala stanovanjska opravljajo vse svoje posle, in da skupnost posvetiti organizaciji in so nosilke pobude v stanovanjski delu socialnih ustanov, pa tudi j izgradnji, je treba predvideti tudi raznih ustanov za kulturno in . vire finančnih sredstev v okviru zabavno življenje. Tako bi bila stalnih dohodkov. Brez njih ne organizacija, prek katere bi morejo izpolnjevati svojih na-državljani najbolj neposredno so- log. Za to pa je treba poiskati delovali v obravnavanju komu- ! razne vire. Del finančnih sredstev nalnih, gospodarskih, socialnih, I jim bo zagotovljenih iz najemni- nega izvršnega sveta Mome Mar-kulturnih in drugih problemov. I ne, drugi del iz skladov komune, koviča je v razpravi o temeljnih Organizaciji stanovanjske skup- večino sredstev pa morajo zago- Aačelih stanovanjske zakonodaje nosti moramo posvetiti posebno toviti sami najemniki v sodeloVa- sodelovalo več ljudskih poslan-pozornost. Obseg stanovanjske nju s komuno, in sicer delno iz cev, med njimi tudi predstavnik skupnosti bi bilo treba določiti po gospodarske in komunalne dejav-. Stalne konference mest Marijan krajevnih razmerah in gospodar- nosti stanovanjske skupnosti, del- Dermastia in podpredsednik skih merilih. Praksa je pokazala, no pa iz dohodkov raznih prire- Zveznega izvršnega sveta Edvard da so majhne stanovanjske skup-, ditev in iz sredstev, ki jih bodo Kardelj.
nosti zelo drage in gospodarsko nalagali sami najemniki.	,	Na	prošnjo stalne konference
mest je Ljudska skupščina dovolila, da predstavnik te organizacije Marijan Dermastia' pojasni mnenje Stalne konference mest o nekaterih vprašanjih, ki bi utegnila biti važna v stanovanjski zakonodaji.
Ko je govoril o režimu zemljišč v mestih in industrijskih središčih, je Marijan Dermastia rekel, da si ne moremo misliti
Mnenie Stalne konference mest
o nekaterih vprašanjih stanovanjske zakonodaje
Najemnine in stanovanjski sklad
Potem je Moma Markovič go- gospodarske najemnine pri iz-voril o najemninah in stanovanj- gradnji novih stanovanj. Morda bi skem skladu. Zelo pereče je vpra- bilo treba v tej smeri urediti šanje negospodarske najemnine, vprašanja iz okvira vzdrževanja Anketa, ki je zajela 170 mest in hiš, da bi določeni odstotek iz industrijskih krajev, je pokazala, stanovanjskega prispevka dobile
da zvišana najemnina ne krije stroškov normalnega vzdrževanja hiš, o reprodukciji pa sploh ne moremo govoriti. Od 170.572 hiš jih samo 10,3 °/o krije stroške za vzdrževanje, 19,3 °/o jih krije 50 do 75 «/o stroškov, 70,4% hiš pa ne more kriti niti polovice za vzdrževanje potrebnin stroškov. V primerjavi z večino evropskih dežel odpade v Jugoslaviji na najemnino najmanjši odstotek v skupnih življenjskih stroških, in sicer samo 2%, vtem ko odpade n. pr. na Holandskem 6,7 do 12,5 %, v Veliki Britaniji 7 do 10 %, v Zahodni Nemčiji 9 do 10%, v Švici pa celo 12,2 do 22,4%. To ima negativne posledice tako za vzdrževanje hiš, kakor tudi za osebno pobudo, da bi ljudje gradili nova stanovanja. Tega vprašanja pa ni moč urediti kar čez noč, marveč bomo lahko to storili le polagoma. Z zvišanjem plač tu ne bi dosegli zaželenega uspeha. Tudi doklad za najemnino ni moč dati samo tistim, ki nimajo svojega stanovanja. To pa ne pomeni, da niso potrebni nekateri popravki v najemninah. * da odstranimo večje neenakomernosti med posameznimi mesti. Stanovanjska doklada na plačne sklade naj bi bila zmanjšala negativne posledice ne-
stitev v trenutku, ko nastane za to konkretna potreba.
Marijan Dermastia je poudaril, da je bil dosedanji postopek razlastitve zelo zamotan in zato dolgotrajen. In prav tu je treba v mnogih primerih iskati vzrok, da se je stanovanjska izgradnja zakasnila. Novi zakon o razlastitvi je pravzaprav uzakonil dosedanji postopek in tako bolj ali manj obdržal pomanjkljivosti, ki
da bi bilo treba razmisliti o možnosti čimvečjih prihrankov pri odškodnini za razlaščeno imovi-no. Lastnike zemljišč, ki pridejo v poštev za razlastitev, bi bilo treba razdeliti v dve kategoriji. Za prvo kategorijo bi bilo treba dati ustrezno odškodnino predvsem v naturi, za kar imamo širše možnosti v splošnem zemljiškem skladu, druga kategorija lastnikov pa bi dobila samo sim-
sveta, za uveljavljanje politike aktivne koeksistence, ki le edina lahko podlaga trajnejšega miru na svetu. Prav iz teh razlogov se nočemo vključiti v bloke, ker menimo, da s tem koristimo utrditvi miru na svetu. Povsem jasno pa je seveda, da to nikakor ne pomeni. da bi pripadnost te ali one dežele enemu izmed blokov napravila tisto deželo nemiroljubno ali da bi bila ovira za sodelovanje Jugoslavije z njo — to se pravi z njimi vsemi — samo če je pripravljena, da sodeluje z Jugoslavijo z enakopravnimi pogoji-Ce ta ocena, vsaj v glavnem, drži, tedaj iz tega jasno sledita tudi mesto in značaj, ki ju lahko imajo v okviru celote naprednih sil v mednarodnem življenju države, ki so ostale zunaj blokov.
so bile doslej predmet kritike. Po bolično odškodnino. Potem je Ma. j^or tudi izredno mesto in po-
mnenju Stalne konference mest so posvetili veliko pozornost privatni lastnini lastnikov parcel, s čimer je praktično zelo otežko-čeno širše uveljavljanje sodobnih urbanističnih ukrepov v izgradnji mest. Zato Stalna konferenca
rijan Dermastia govoril o zaostajanju stanovanjske izgradnje za ostalimi investicijami in o mnogih težavah, ki so. nastale iz tega ne samo v gospodarstvu, marveč tudi na področju zdravja.
Glede graditve stanovanj Stal-
stanovanjske skupnosti za vzdrževanje niš.
Treba je omeniti, je rekel Mo- zdravega in načrtnega razvoja ma Markovič, da nekateri hišni naselij, če poprej s predpisi ne sveti še premalo poznajo svoje določimo namena zemljišč za bo-pris.tojnosti, da ne vedo vedno, v doči razvoj mest in industrijskih katere namene smejo trošiti za krajev. Tega in z njim povezanih vzdrževanje hiš določena sredstva, podobnih vprašanj se novi zakon Ta sredstva so namenjena samo o razlastitvi sploh ne dotakne,
ker se je omejil izključno na določene postopke za samo razla-
najnujnejšim popravilom hiš in skupnih prostorov. Mnogo se govori pri nas o pravici do razpolaganja s stanovanji. Mi smo v na- i čelu za to, je rekel Moma Marko-1 vič, da se upravljanje hiš loči od razpolaganja s stanovanji. Razpo- j laganje s stanovanji je treba pre- | pustiti investitorju. Le-ta mora biti zainteresiran na tem, da zagotovi stanovanja tistim, za katere jih je tudi zgradil. Brez te pravice ne more biti zanimanja za graditev stanovanj.
Nastane vprašanje, kdo bo razpolaga! s stanovanji, zgrajenimi iz sredstev komune, ali s hišami, s katerimi so doslej razpolagali administrativni organi in občine. Načelno bi bilo morda najbolj pravilno, da bi razpolaganje s stanovanji v tem primeru prepustili stanovanjskim skupnostim. To pa je v naših razmerah zelo težavno vprašanje in treba ga je temeljito proučiti.
mest predlaga, naj bi za potrebe na konferenca mest meni, da bi stanovanjske in komunalne iz- morali graditi skromnejša stano-gradnje mest in industrijskih sre- vanja, dokler nam jih tako zelo dišč razmislili o takšnem poeno- primanjkuje. Stalna konferenca stavljenju postopka, ki bi razla- mest meni. da bi bilo treba razen stitev neposredno povezal z odo- »pravice do stanovanja« z zako-britvijo parcialnega in generalne- nom opredeliti tudi privatno last-ga urbanističnega načrta, ki bi nino nad stanovanjem kot praga kot takšnega morda odobril vieo do predmeta široke potrošnje republiški izvršni svet.	trajnejše vrednosti. Promet z lo-
V nadaljevanju svojega go- kali bi bilo treba nekoliko ome-vora je Marijan Dermastia rekel, jiti.
men politike in prakse miroljubne aktivne koeksistence, pojmovane ne kot vzporedni obstoj in medsebojno »prenašanje«, marveč kot aktivno sodelovanje za odstranjevanje nasprotij po poti naprednih družbenih sprememb. Prav temu je treba pripisati, da sta realna možnost in perspektiva trajnega preprečevanja vojne, ki je lahko zdaj samo orožje tistih sil. ki lih je zgodovina obsodila. Iz istih razlogov imenujemo res napredno in konstruktivno samo tisto politično dejavnost, ki se ne ravna po pragmatističnih glediščih trenutnih koristi državne po-
(Nadaljevanje na S. strani)
STANOVANJSKE SKUPNOSTI morajo biti najtesneje povezane s komunami
je dejal v razpravi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj
Stanovanjsko zadružništvo bo pripomoglo k razvijanju privatne pobude
Podpredsednik Edvard Kardelj je govoril kratko o vlogi stanovanjske skupnosti, ki lahko mnogo prispeva k izgradnji našega komunalnega sistema. Očitno je, da stanovanjska skupnost ni organ oblasti in tudi ne organ uprave. In zato tu ne moremo go-. voriti o kakem formalnem, pravnem, odnosu. Spričo mnenja, da je naloga stanovanjske skupnosti, da se ukvarja z vprašanji kanalizacije ali drugimi podobnimi zadevami, je Kardelj rekel, da to ni naloga stanovanjske skupnosti. Po njegovem mnenju gre tu za vsakdanjo pomoč, za sodelovanje pri pomoči družini, človeku V
Ko je govoril o stanovanjskem beni argumenti, saj ni nikjer re- njegovem vsakdanjem življenju.
zadružništvu, je Moma Markovič dejal, da je upostavitev stanovanjskih zadrug eden izmed ukrepov, ki bi pripomogel k razvijanju privatne pobude. V takšnih zadrugah bi bili združeni tisti državljani, ki imajo za zgraditev stanovanj nekaj‘denarja. Zadruge bi sklepale pogodbe m zadružniki bi delno sodelovali pri izgradnji, da bi bila cenejša. Nekaj takšnih zadrug že imamo! bile pa so v dokaj težavnem položaju, najbrž tudi zato, ker glede njih nismo uveljavljali istih predpisov, kakor za vse . druge organizacije Nekateri menijo, da bi bilo treba ustanoviti tudi gradbene stanovanjske zadruge, v katerih bi bili organizirani graditelji stanovanj. Takšne zadruge pa bi bile tuje našemu sistemu in lahko bi povzročile več zelo škodljivih pojavov. Argumenti, da gradbena podjetja »drago delajo«, niso no-
čeno, da bi delale zadruge ceneje od gradbenih podjetij, če pa veljajo zanje enaki splošni pogoji
Zvezni izvršni svet meni, da tudi nekateri predlogi o posebnih predpisih o organiziranju posebnih kategorij podjetij za izgradnjo m promet s stanovanji ne pridejo v poštev, ker lahko takšna podjetja ustanovimo v okviru sedanjih predpisov, treba jim je samo zagotoviti določena obratna sredstva.
Na koncu je Moma Markovič govoril o nacionalizaciji velikih stanovanjskih hiš in rekel:
»V povojnih letih smo nacionalizirali precej velikih stanovanjskih hiš, ostale velike hiše pa smo vključili v stanovanjske skupnosti, jih izročili v upravljanje najemnikom in odvzeli lastnikom tiste pravice, na podlagi katerih bi lahko postali izkorišče-
Podpredsednik Kardelj je nadalje rekel, da se ne moremo odločiti za splošno upostavitev stanovanjskih skupnosti kot striktno pravne obveznosti povsod ne glede na konkretne pogoje Stanovanjska skupnost pravzaprav ustreza stopnji materialnega razvoja.
Ob vsaki možni priložnosti govorimo o problematiki materialne enakopravnosti žene, o njeni osvoboditvi izpod pritiska zaostalega patriarhalnega gospodinjstva, o dečjih domovih, ki jih imamo malo in ki so silno dragi, je rekel podpredsednik Kardelj. Nismo pa se sploh še dovolj orientirali na sodelovanje1 državljanov pri obravnavanju teh problemov, na nekašno samopomoč. Za sleherno družino bi bilo mnogo ceneje, če bi vrsta najemnikov iz celega stanovanjskega bloka dala sredstva za ustanovi-
sti pripomogle k uspehu takšnih organizacij, bi lahko našli minimalna sredstva, ki bi šla v korist stanovanjske skupnosti.
Na koncu je podpredsednik Kardelj rekel, da glede stano-
državljanom, samim najemnikom, da ta organizem v sodelovanju s komuno postopoma razvijejo. Razvijal se bo nedvomno tu hitreje. tam počasneje. Hitreje se bo vsekakor razvijal v industrij'
vanjskih skupnosti ni treba, da skih središčih in velikih mestih, imamo pred očmi velike načrte tam, kjer so tudi problemi najin velike naloge, ker nam to ne I večji in najnujnejši.
tev skupne pralnice, kakor da iske skupnosti. Postopoma bi lahko bo koristilo. S predpisi je treba hoče kupiti pralni stroj vsak, | postala stanovanjska skupnost zagotoviti možnost, da upostavi-kdor ima količkaj denarja. Pri tudi nekakšen potrošniški svet mo stanovanjske skupnosti, na-tem bi pomagala ljudem tudi nasproti trgovini na drobno, in tanko določiti njihove glavne na-komuna.	kolikor	bi	stanovanjske	skupno-	loge, pobudo pa prepustiti samim
Podpredsednik Kardelj je poudaril, da bi lahko začeli s takšno stanovanjsko skupnostjo obravnavati vrsto vprašanj, seveda ne kar čez noč, marveč postopoma, toda mnogo ceneje in hkrati na širšem torišču, kar nam je zdaj tudi potrebno. Ne gre za to, da imamo v vsakem mestu dva ali tri luksuzna otroška vrtca ali lepo opremljeno pralnico, da pa večina otrok in družin ni deležna ustrezne pomoči. Tu je pravzaprav glavna naloga stanovanjske skupnosti. Seveda pa je brez široke pomoči ne bo mogla izpolniti.
Glavno oporišče takšnih stanovanjskih skupnosti mora biti predvsem komuna. Stanovanjske skupnosti morajo biti najtesneje povezane s komunami na raznih področjih. Razen tega je potrebna kar največja pomoč družbenih organizacij takšnim stanovanjskim skupnostim. Tu le potrebna pomoč organizacije za zaščito otrok in drugih organizacij, da bi začeli boj za postopno zgraditev minimalne materialne baze, iz katere bi lahko nekaj storili, da naša družina, družina v socialističnem sistemu, ne bi bila nekako zasužnjena z zaostalim gospodinjstvom, kakor je zdaj.
Podpredsednik Kardelj je poudaril, da je razen gospodarjenja s stanovanjskim skladom pomoč družini glavna naloga stanovanj-
VčeraJ popoldne je predsednik Slovenske akademije znanosti to umetnosti Josip Vidmar sprejel v prostorih Akademije šestčlansko delegacijo Poljske akademije znanosti. Delegacija je prišla f Ljubljano iz Beograda in Zagreba: v Ljubljani si je ogledala nekatere pomembne znanstvene in kulturne ustanove, med njito' tudi Inštitut za elektrogospodarstvo in inštitut »Jožefa Stefana«-
Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Mi terjamo le, da računajo z nami, kakršni smo
(Nadaljevanje z 2. strani) litike, marveč po dolgoročnih perspektivnih koristih družbenega napredka v celoti.
Državni sekretar je potem govoril o hladni vojni. V zadnjih letrh je nastalo določeno zboljšanje mednarodnih stikov, določeno popuščanje mednarodne napetosti. Čedalje bolj je dozorevalo vprašanje, da z vojno ni moč poravnati mednarodnih sporov, da v njej ne bi bilo zmagovalcev in da bi pomenila splošno katastrofo. Velesile so spoznale, da je postala »hladna vojna* ovira tudi za njihove lastne trajnejše koristi, da ni moč tvegati nasilnih motenj v doseženem ravnotežju, ne da bi sledile zelo hude komplikacije, ki bi lahko privedle do splošne vojne. In tako so začele uveljavljati bolj konstruktivno politiko.
Takšen pozitivni razvoj polo-
žaja je bil jasen dokaz, da lahko napetost popusti v širšem obsegu. Treba je reči, da so k tem ugodnejšim perspektivam znatno pripomogle spremembe, ki so nastale v tem času v zunanji politiki SZ. Skratka, v ospredje je začela sto- 1 pati in se uveljavljati kot splošno načelo in praksa politika miroljubne koeksistence.
Ta pozitivni proces se ni nanašal samo na medblokovske stike med posameznimi državami. Načel je tudi vprašanje etikov med deželami znotraj blokov. To je naravno in razumljivo. Družbeni in materialni procesi niso ustaljeni ne v kapitalističnih ne j v socialističnh deželah. Brž ko je mednarodna napetost popustila, brž ko se je zmanjšala nevarnost, nove vojne, je moralo to vplivati tudi na »vojaško disciplino« v okrilju blokov, katere potrebo je
bilo moč prej upravičevati z nemirnim in negotovim položajem. Namesto tega pa je zdaj odkrito nastalo v sklopu politike in načel splošne koeksistence vprašanje večje enakopravnosti v teh odnosih. V istem obdobju smo priča tudi novega razmaha narodnoosvobodilnih gibanj širom po svetu, in sicer iz istih razlogov.
Pojavljati pa se začenjajo teorije o zakonitosti »krajevnih vojn« in prvi poskusi nekaterih dežel, da bi izkoristile nastalo zatišje za nasilno konsolidacijo svojih omajanih pozicij. Vse to nikakor ne pomeni, da bi mogli omenjene pozitivne, družbene in politične procese zaustaviti. Dežele, ki so uporabile silo ne glede na javna stališča, na katerih stoje v zvezi s tem ?e zdaj, so vsaj delno spoznale, da so doživele neuspeh.
j da bi našli naknadna pojasnila,
| ki bi zabrisala odgovornost in nedvomni poraz stare politike.
Glede Nagya smo že od za- i četka do konca proti vsem zainte-resiranim ravnali tako, kakor je j bila naša dolžnost, vtem ko ne moremo reči, da je druga stran i ravnala enako korektno nasproti nam. Treba je zlasti poudariti, da i nikakor ni res, da smo se v tem
primeru ali s čimer drugim skušali kakorkoli vmešavati v notranje zadeve Madžarske.
V	svojih glediščih o madžarskem vprašanju pred OZN in nasploh nismo imeli nobenih drugih ciljev, kakor da spričo nastalega položaja in na način, ki je bil dotlej edino realen, pripomoremo, da ne bi nastale nadaljnje mednarodne komplikacije.
0 koeksistenci in razrednem boju
Naše temeljno načelo:
ohranitev in okrepitev miru
Znana so temeljna načela, je nadaljeval državni sekretar, po katerih se ravna jugoslovanska vlada v svoji neodvisni zunanji politikL Stalnost teh načel ne dela naše politike nepremične, ker je sama mednarodna stvarnost v stalnem gibanju. Dogodki in problemi se ne pojavljajo v »čisti« obliki, marveč obremenjeni z vsebino in razlagami, v katerih so izraženi najrazličnejši, medsebojno navzkrižni pogledi in koristi. Naš temeljni kriterij za določitev gledišča in akcije pa je: po objektivni analizi ravnati tak«, da kar največ prispevamo k ohranitvi in okrepitvi mirn.
Naša politika aktivne miroljubne koeksistence razen tega da koristi miru in da je zavestno usmerjena na to, hkrati ustreza tudi našim dolgoletnim in neposrednim državnim in narodnim korisfi&m. Pozornost, ki jo posvečajo na svetu naši politiki, potrjuje, da je ta politika širšega pomena in koristi, kakor so samo koristi naše dežele. To nalaga naši politiki tudi posebno odgovornost
Čeprav takšni naši neodvisni politiki v mnogih tujih krogih dostikrat izražajo priznanje, zadeva njeno uresničevanje na mnoge težave in nerazumevanje v nekaterih drugih krogih, bržčas predvsem zato, ker na svetu, kjer imajo bloki še tako veliko vlogo, govori o njihovi negativnosti in
o	potrebi, da bi jih sčasoma v splošno korist odstranili. Našo politiko akt:vne koeksistence in ne-vključevanja v bloke kritizirajo zlasti v času, ko se za ostre mednarodni stiki, ko prideta do izraza nestrpnost in nesodelovanje. Tedaj je kritiziranje naše politike izraz nezadovoljstva pravzaprav z njeno usmerjenostjo in konstruktivnostjo v položaju, ko se zdi blokovski taktiki sprejemljivo in unravičeno samo tisto, kar razgalja negativnost drugega bloka.
Takšen položaj smo imeli na primer med madžarskimi dogodki, ko so nam z ene in druge strani, z »desne« in z »leve«, očitali naše, konstruktivno in realistično stališče, usmerjeno na to. da se prepreči širši spopad na tem področju in omogoči takšen socialistični izhod iz položaja na Madžarskem, ki bi ustrezal koristim in želiam večine madžarskega naroda.
Takšen odnos do naše politike in naših gledišč ne sloni na nobeni realni oceni. Naše stališče
| do blokov ne izvira iz naših pnaz-[ nih želja, marveč iz ocene med-| narodnih stikov, ki se nam zdi l objektivna. To pomeni, da nas ; takšno stališče nikakor ne ovira v naši težnji in prizadevanju, da imamo čim boljše stihe z vsemi deželami ne glede na to, ali pripadajo temu ali onemu bloku, ne glede na razlike v družbenih in političnih sistemih. Mi smo pri tem prepričani, da naši stiki z enimi niso in ni da bi morali biti v škodo naših stikov z drugimi. Mi razen tega menimo, da so prav tako dobri stiki možni in zaželeni med deželami, ki pripadajo raz-I nim blokom.
Zato pozdravljamo izjave odgovornih osebnosti drugih dežel J v istem smislu. Tako n. pr. je v poslanici predsednika vlade ZSSR Bulganina Adenauerju izrecno rečeno: »Rad bi poudaril, da imamo, ko se zavzemamo za uposta-vitev dobrih stikov med našima (deželama, pred očmi misel, da 1 razvoj takšnih stikov ne more in 1 nikakor ne sme škodovati stikom ' Sovjetske zveze ali Zvezne republike z drugimi državami.« Prvi (sekretar CK KP SZ Hruščev pa jp v zdravici, ki jo je naslovil na člane bolgarske delsfacije 18. februarja, rekel: »Vsaka dežela zasluži spoštovanje, če njeno ljud-
stvo in njeni voditelji uveljavljajo miroljubno politiko. Mi bi bili zadovoljni, če bi ta merila uporabljali tudi za nas in našo politiko, ki ji lahko z raznih pozicij morda kaj očitajo, z nobene pozicije pa ji gotovo ne morejo očitati, da ni najdosledneje miroljubna.«
Ali je v našem gledanju in politiki, kakor sem ju izrazil prej, bilo karkoli obsodbe vredno z gledišča splošnih koristi, ki jih imamo zmerom pred očmi, vzporedno z našimi lastnimi koristmi? Mi smo prepričani, da ni ničesar. Nasprotno, po našem mnenju opravljamo s takšno ustaljeno in razumno dejavnostjo, dostikrat tudi v zelo težavnih pogojih koristno delo za vse; delo, ki je tem potrebnejše. čeprav je tudi težavnejše, ko mednarodni odnosi niso dobri: takrat, ko je posebno potrebno ne samo podpirati »mostove« med enimi in drugimi deželami, marveč tudi med minulim in bodočim obdobjem konstruktivnih naporov za popuščanje mednarodne napetosti.
Ko uveljavljamo dosledno politiko aktivne koeksistence, se čutimo seveda posebno zbližane z deželami, katerih politika slom na istih načelih.
Drugič, o politiki koeksistence in o razrednem boju. V svojem govoru pred Vrhovnim sovjetom je takratni zunanji minister ZSSR Sepilov 12. februarja 1957 izrecno rekel, da politika koeksistence, po kateri se ravna vlada ZSSR, ni nobena konjunkturna politika, marveč temeljni kamen sovjetske zunanje politike, kot trdimo to na podoben način o naši politiki. Nam pa pravijo, da pozabljamo na razredni boj! Za nas in v naši politiki ti dve stvari ne samo, da nista le združljivi, marveč sta neločljivi- Naše gledanje na svet sloni na marksizmu-leninizmu. V njem je podlaga gibanja naprej s perspektivo zimge socializma razredni boj. Prav iz takšne marksistične analizi? gibanja sveta in družbenih odnosov
izvira tako njen sestavni del kakor tudi načelna in praktična politika: boj za mir s koncepcijo in prakso aktivne miroljubne koeksistence.
V	interesu socialističnega razvoja socializma se je treba »sprijazniti z deistvom, da socialistična ureditev ne zavaruje pred pojavi snecif’Mh notranjih problemov, ki so lahko — o tem smo se lahko nedavno vsi prepričali — skrajno resni in težavni. To je treba tem bolj snoznati. ker je to edini način. da se ognemo vrnitvi stalinizma. ki je po našem trdnem r>r«nričan’u v obdobju no dru<?i svetovni voini povzročil neprimerno več zis, stvari socializma !rqirr»r vse imperialistične zarote skupaj.
Razvoj meddržavnih stikov z Vzhodom
Ostane dejstvo, da različni pogledi in gledišča o koncepciji »tabora« in celo o vlogi ter karakteristiki Stalina in stalinizma, ni da bi morali biti ovira za razvoj prijateljskih stikov in sodelo-
vanja. Ce pa to vendarle vzamemo za razlog, ki onemogoča razvoj sodelovanja, to samo potrjuje, da pravih vzrokov ni v tem. To potrjuje tudi dejstvo, da so se do začetka težav, o katerih sem go-
voril, naši stiki z ZSSR in več ostalih dežel razvijali zelo ugodno na vseh področjih: gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem itd. Glede na vpliv ZSSR in njeno dejansko vodilno mesto v Vzhodni Evropi st) od dejanskih odnošajev ZSSR nasproti FLRJ v marsičem odvisni tudi položaji ostalih vzhodnoevropskih dežel z našo deželo. Mi smo prepričani, da bosta vladi obeh dežel nadaljevali upostavljeno plodno sodelovanje in ga v vsakem oziru pospeševali j v obojestransko korist in v inte-j resu krepitve miru.
Edina dežela, s katero brez sleherne naše krivde ni prišlo do stvarne normalizacije niti tedaj, ko so bili pogoji za to najugodnej-j ši, je bila LR Albanija. Spričo ! vztrajnega pomanjkanja sleherne dobre volje, da bi upostavili do-, bre stike, smo mi ostali vzlic
I	našim naporom brez moči.
Ko govorimo o tem, kakšno je 'zdaj stanje naših stikov z ZSSR, vas moram obvestiti tudi o tem. da smo dosegli pozitivne uspehe v sklenitvi nekaterih gospodarskih sporazumov, kakor n. pr. na pod-! ročju sodelovanja v mirnodobni uporabi jedrske energije, s spora-, zumom o nekaterih kreditih ta o ! redni trgovinski izmenjavi ter v ! realizaciji drugih gospodarskih sporazumov, sklenjenih pred nekaj meseci, pa so nastale nepredvidene težave. To velja zlasti za sporazum o investicijskih kreditih za proizvodnjo aluminija.
Kar se tiče nas, želim poudariti, da se bo vlada Jugoslavije tudi prihodnje v svojih stikih z ZSSR in deželami Vzhodne Evrope ravnala po načelih, poudarjenih in svečano sprejetih v beograjski in moskovski deklaraciji obeh vlad. Mi upamo, da bodo enako željo in pripravljenost izpričale tudi vlada ZSSR in vlade ostalih vzhodnoevropskih dežel.
Odnosi z zahodnim svetom
Težave v stikih z Vzhodom
Nato je Koča Popovič govoril
o	težavah, ki so nastale zadnje čase, zlasti po zadnjih dogodkih na Poljskem in Madžarskem v naših stikih z nekaterimi izmed omenjenih dežel in ki neposredno | zadevajo našo zunanjo politiko.
I Omenil bom samo tisto, je dejal, kar se je zgodilo v zadnjih I mesecih, kmalu po obisku jugo-1 slovanske delegacije lani poieti v 1 ZSSR. Zlasti pa so se po omenjenih dogodkih na Madžarskem pokazale nekatere razlike, delno tudi ideološkega značaja, v vrsti problemov iz medsebojnih stikov , med socialističnimi deželami in socialističnimi gibanji, v izgradnji socializma in drugih problemih s področja socialistične teorije in prakse, predvsem pa o položaju Jugoslavije glede na »socialistični tabor«. Te razlike smo videli pravzaprav že prej, toda dokler i so se mednarodni stiki razvijali razmeroma ugodno, nismo mislili, da so ovira za zboljšanje naših stikov s temi deželami. Tako mislimo tudi zdai. Ne glede na to, da prikazujejo v ZSSR in tudi v nekaterih vzhodnoevropskih deželah
potek dogodkov nekoliko drugače, popačeno, nas tudi tokrat ne zadene odgovornost za nastale težave.
Razlike so bdie videti najprej ideološkega značaja in mi nismo imeli razloga, da jih ne bi sprejeli kot takšne, tembolj, ker ni zmerom lahko potegniti mejo med tistim ,kar sodi v ideologijo v ožjenj smislu in tistim, kar sodi v politiko, in ker smo lahko pričakovali, da bo to omogočilo nadaljnji normalni razvoj prijateljskih meddržavnih stikov. To pri-, čakovanje pa se žal ni izpolnilo, 'po našem mnenju ne zato, ker bi bilo nemogoče, da ideološke raz-1 like ne vplivajo negativno na 'državne odnošaje, marveč zato, ker je tudi tokrat spor nastal prav-j za prav iz različnih nazorov o tem, kakšni naj bodo pravzaprav meddržavni odnošaji Po našem mnenju popolna zunanjepolitična neodvisnost in samostojnost z ničimer ne nasprotujeta avtentičnemu internacionalizmu, mar-več sta nasprotno njegov nujni Pogoj.
Socialistični red četudi izven »tabora«
Jedro spora je torej po našem mnenju v različnih glediščih o našem odnosu in položaju nasproti »taboru«. V »socialističnem taboru« so zbrane dežele s socialističnim družbenim redom. Tudi naša dežela s svojo neodvisno, dosledno miroljubno, izvenblo-kovsko politiko je eno takšnih zgodovinskih dejstev. Nobenega razloga ni, da bi njen obstoj kot takšne in njena takšna politika bila komurkoli v napotje. Očitno je, da niti obstoj »tabora« niti to, da se mu ne želimo pridružiti, ni da bi moralo onemogočati, niti otežkočiti dobre in prijateljske stike med našima deželama. Mi nič drugega tudi ne zahtevamo, kakor da računajo z nami kot s tistim, kar smo.
Različna gledišča in stališča so začeli povsem neupravičeno razglašati za izraz sovražnih čustev in namenov proti vladi ZSSR in nekaterih drugih vzhodnoevropskim vladam. Z nobenimi ideološkimi argumenti pa ni moč dokazati, da je »tabor« nujna oblika
sodelovanja, v kateri, mora jo sodelovati vse socialistične dežele, kakor tudi pe moremo iz tega, da ima ta ali ona dežela drugačno gledišče o koncepciji v »socialističnem taboru«, ali da ni v njem, povzeti sklepov o značaju njenega režima.
V	polemični kampanji, ki so jo ZSSR in nekateri vodilni krogi vzhodnoevropskih dežel upri-zarjalj proti Jugoslaviji in njeni politiki, je bila izpostavljena naj-I srditejšim napadom samo naša neodvisna izvenblokovska poli-
| tika mirne koeksistence. Zlasti so ! poudarili, da je naša politika ne-marksistična zato, ker baje po-I zabija na razredni boj v mednarodnih stikih, ker noče videti, da je svet razdeljen na »kapitalistične« in »socialistične dežele«, oziroma na ustrezne tabore in da torej ne opredeljuje svojih gledišč v mednarodni politiki v skladu s to temeljno razdelitvijo in razliko, zlasti kadar gre za probleme, tako važne za splošni odnos in gibanje razrednih sil, kakor je bil madžarski.
Čeprav so med nami in zahodnimi deželami bistvene razlike v družbeni ureditvi, vendar se je pokazalo, da je možno obojestransko in splošno koristno sodelovanje ter razvoj odnosov. Dejansko bi dobršen del vseh trenj, pa tudi tako imenovanih ideoloških, naglo izginil, če bi bili vsi pripravljeni! razumeti in če bi razumeli, da se je treba Jttgoslaviji pri-MSati takšni, kakršna je, z vsemi njenimi nazori, notranjimi oblikami družbene ureditve in njeno samostojno zunanjo politiko.
Tudi v naših odnošajih z nekaterimi zahodnimi deželami je občasno prihajalo do težav. V odnosih med državami je to neogibno. Glavne težave nastajajo tudi tu največkrat v zvezi i nerazumevanjem položaja naše dežele izven blokov. Druga vrsta težav izhaja iz očitkov nekaterih zahodnih krogov do naše družbene in politične ureditve. Seveda mi tu ne moremo dopustiti nobenega vmešavanja v naše notranje zadeve.
Vrsta obiskov naših vladnih in drugih delegacij v drugih deželah, kakor tudi obiski državnikov, parlamentarnih in drugih delegacij ostalih dežel v naši državi so pripomogli splošnim naporom miroljubnih dežel, da bi konsolidirali osnove miru in našli poti k njegovi nadaljnji utrditvi.
V	Evropi
Posebno pozornost smo posvetili razvoju odnosov s sosednimi deželami. Odnosi s prijateljsko Grčijo so se zlasti uspešno razvili In utrdili. Nadaljeval se je ugoden razvoj odnosov z Italijo in Avstrijo. Kar se tiče Avstrije, smo prepričani, da je z likvidacijo vprašanja avstrijske imovine odstranjena hipoteka, ki je umetno zavirala razširitev odnosov v obojestranskem interesu.
Lani je predsednik Tito obiskal Francijo. Ce gledamo na ta obisk v sedanjih razmerah ’ahVo znova rečemo, da so pomenili tedaj podpisani dokumenti izraz
trajnejših interesov narodov obeh dežel. Po zastoju, ki je nastal v teh odnosih za sueške krize, menimo, da so zdaj dani spet vsi pogoji, da se nadaljuje plodno dvojno sodelovanje.
Naši odnosi z Veliko Britanijo niso bili močneje skaljeni niti za časa egiptskih dogodkov. Menimo, da so pogoji za razširitev sodelo-
vanja ugodni Kmalu bo ofcfckala Veliko Britanijo naša parlamentarna delegacija.
Tudi stiki z ostalimi evropskimi deželami so se dobro razvijali. V kratkem bom vrnil obisk zunanjima ministroma Belgije in Norveške gospodoma Spaaku in Lan-geju, ti dve deželi pa bo obiskala tudi delegacija naše SZDL.
Na drugih kontinentih
Odnosi med ZDA in Jugosla- I vijo so se lani prav tako nadalje J uspešno razvijali Zlasti v ekonomskem sodelovanju med obema deželama se je pokazal koristen razvoj. Vlada ZDA nam je tudi to leto nudila dragoceno pomoč v potrošnih predmetih. Jugoslovanska vlada je sporočila vladi ZDA, da je zainteresirana na dolgoročnejših ekonomskih dogovorih. Z vlado ZDA smo proučili tudi vprašanje morebitnega obiska predsednika Tita v ZDA v prvi polovici tega leta. Obžalujemo, da ta obisk, ki bi bil koristen za obe strani, iz znanih razlogov, ki niso bili odvisni od nas, ni mogel biti uresničen.
Poudaril bi rad visoko stopnjo razumevanja in sodelovanja, ki jo je naša vlada dosegla z vladami Indije, Burme, Indonezije, Egipta, vrste arabskih dežel in Etiopije.
Pri tem so odigravali veliko vlogo ne samo podobni skupni interesi, marveč tudi podobne vezi in stiki, ki so poglobili medsebojne simpatije in razumevanje. Posebnega pomena so bili naši prijateljski odnošaji z Indijo. Dobro se razvijajo tudi stiki s Kitajsko.
V	OZN
Do vrste perečih mednarodnih vprašanj se je postavila naša vlada na ustrezna stališča in se zavzemala za konstruktivne ureditve pred OZN in drugod, pri čemer se je predvsem ravnala po načelih ustanovne listine OZN, koeksistence, razvijanja mednarodnega sodelovanja in utrditve miru. Naše konstruktivno prizadevanje je prišlo zlasti do izraza v času, ko si je OZN prizadevala doseči mirno ureditev sueškega spora.
Pereča vprašanja
Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed o sedanjem položaju' na Bližnjem vzhodu. Dosedanje i upiranje izraelske vlade, da bi se [ ravnala po resoluciji OZN o tem, j samo še bolj zapleta položaj. Ne-' dvomno se bo OZN ob uporabi svoje velike avtoritete v polni meri zavzela za izraelski umik.
Prav tako je znano naše gledišče o razorožitvenem vprašanju, iz stališč, ki smo jih v tej zvezi obrazložili pred OZN. Jugoslovanska vlada podpira in bo
podpirala vse pobude, ki bi mogle pospešiti ureditev tega vprašanja. Ce o tem ni moč takoj doseči sporazuma, smo mi za prepoved, oziroma omejitev in mednarodno nadzorstvo nad novimi poskusi s tem orožjem kot prehodni ukrep. Tudi »taktična« atomska oborožitev po našem mnenju ne pomeni omejevanja nevarnosti pred »veliko« termo-nuklearno vojno, kakor trdijo nekateri, marveč nasprotno njeno postopno legaliziranj e.
Edina življenjska alternativa
V odnosu do Madžarske
V tej zvezi bi izrazil dve pripombi:
j Prvič o Madžarski. Ne zdi se i mi potrebno, ponavljati analize in sodbe, ki sta jih izrekla o teh ; dogodkih tovariš Tito in tovariš j Kardelj. Reči je treba, da ostanemo pri teh sodbah tudi po kritikah, ki so se pojavile na njihov račun v tisku nekaterih de-
žel tabora. Pravzaprav v teh kritikah niso ovrgli nič bistvenega iz teh ocen.
Vtem ko smo si mi prizadevali, da bi razumeli, kaj in zakaj se je zgodilo, pri čemer smo seveda imeli pred očmi tudi akcijo protirevolucionarnih sil, a tudi druge činitelje — so šle te kritike in komentarji izključno za tem,
Skratka, s tem, da je bil mir nedavno ogrožen, so mednarodni odnosi, kakor tudi prizadevanja za utrditev miru doživeli udarec, vendar pa se — nasprotno od tistega, kar trdijo nekateri — politika koeksistence ni pokazala nerealistična. Nasprotno, po teh izkušnjah je postalo še bolj očito, da je ta politika edina življenjska alternativa nedoglednim voj-. nim pustošenjem.
Zaradi vsega tega smo prepri-
I	čani, da se bo moral svet naglo spet vrniti k politiki koeksistence
I	in znosnejših odnosov.
Med pozitivna znamenja za to prištevamo tudi bližnje nadalje-| vanje razgovorov o razorožitvi, soglasnost članic OZN v zvezi s
konstruktivno resolucijo o Alžiru in z resolucijo o Cipra, pobudo sovjetske vlade v njenih odnosih z Zvezno republiko Nemčijo, predlog iste vlade o »zagotovitvi miru in urejanju mednarodnih vprašanj na Bližnjem vzhodu«, kakor tudi pozitivni odziv, na katerega so naleteli ti koraki pri nekaterih krogih na Zahodu; nadalje izjavo predsednika ZDA Eisenhowerja v prid boljšemu razumevanju s SZ, potem njegovo izjavo v zvezi z zavrnitvijo Izraela, da izpolni resolucije OZN
o	umiku za demarkacijsko črto; določene odlomke iz govora tedanjega zunanjega ministra SZ z dne 12. februarja letos, zlasti tiste, kjer je govora o privrženo-
sti sovjetske vlade politiki miroljubne koeksistence itd.
Mi seveda ne zapiramo oči pred tistimi drugimi, negativnimi elementi sedanjega mednarodnega položaja. Teh je veliko in nekateri od njih povzročajo skrbi. Zavedamo se, da si je treba močno prizadevati, da bi ta pozitivna smer spet zmagala. Toda FLR Jugoslavija bo tudi v prihodnje, kakor doslej, z vsemi silami sodelovala pri teh prizadevanjih in se zavzemala za to, v interesu mednarodnega sodelovanja, v interesu svoje in splošne varnosti okrepitve miru na svetu.
Govor državnega sekretarja je sprejela Ljudska skupščina z navdušenim aplavzom.
USPEŠNO UVAJANJE KOLEKTIVNIH NORM
v kemični industriji
V Ljubljani naj bi ustanovili industrijsko šolo za kemične delavce
V kemični industriji so za uvedbo norm pogoji bistveno drugačni kakor o večini ostale industrije. Tennološki proces
dela je tak, da je delovni učinek v veliki meri odvisen od zmogljivosti naprav, od kvalitete surovin, redne dobave energije in smotrne organizacije dela, torej od elementov, na katere delavec ne more odločujoče vplivati.
Po drugi strani je delovni proces najčešče organiziran v ciklusu različnih delovnih operacij, ki so med seboj tesno povezane, tako da n. pr. slabo delo na enem samem delovnem mestu lahko negativno vpliva na učinek dela vseh ostalih delovnih mest, vključenih v ciklus. Zato za poedinske norme v kemični industriji v večini pTimerov ni mesta. S tem pa ni rečeno, da ni možnosti za normiranje dela. Nasprotno, izkazalo se je, d_a je z normiranjem moč
ni v Domžalah se je po uvedbi takih norm zvišala produktivnost I dela v proizvodnji dekstrina za j 20 °/o, v škrobarni pa za 10(/o. lavcev prihajajo n. pr. predlogi, I . 7 *ovarn' organskih barvil da se število v skupini zaposlenih v Celj" so uspesno uvedli dobro
delavcev zmanjša ali pa da se na
pretehtane kolektivne norme.
., 1 • »v ji■ ■	. r	^	Kakor	pri	poedinskih	normah,
najbolj občutljiva delovna mesta, pa je tudi *pri Llektivnih normah
»stavljena norma
doseči lepe uspehe, če uvedemo | k ega delavca v siupini je namreč kolektivne oziroma skupinske I
ki so odločilnega pomena, posta- j vajr'no> da ^ pog vijo najsposobnejši delavci. Sku- ne spreminja. Zato mora biti or' pina delavcev, ki ima skupno ganizacija dela pred uvedbo nor-normo, je materialno zainteresirana, da zaradi slabega dela na enem samem delovnem mestu ne pride do zastoja ali do poslabšanja kvalitete oziroma do zmanjšanja proizvodnje. Zaslužek vsa
sredne norme, vezane na uspešno delo proizvodnih obratov, upoštevajoč specifično odvisnost dela proizvodnih obratov od remontnih delavnic.
VELIKO POMANJKANJE STROKOVNIH KADROV Dvig produktivnosti pa zlasti v kemični industriji ni odvisen samo od dobre organizacije dela in pravilno postavljenih norm, miranja dobro premišljena. Kako marveč v veliki meri tudi od stro-negativno vpliva bojazen pred kovne usposobljenosti delavcev, striženjem norm, so nam pokazali Razvoj tehnike zahteva zlasti v primeri v nekaterih podjetjih, kemični stroki čedalje več visoko-kjer so prej norme presegali za kvalificiranih in kvalificiranih 5 do 6"/o. ko pa je bilo delavcem delavcev. Teh pa je v naši kemič-zagotovljeno, da se norma ne bo ni industriji malo, saj je polkva-
norme. Seveda pa mora biti v tem 1 primeru norma postavljena "tako, da upošteva v odvisnosti od delovnega časa le proizvedeno količino proizvoda predpisane standardne kakovosti (ob normalni kakovosti surovin in pomožnega materiala).
DOSEDANJE IZKUŠNJE
O problemih kolektivnih norm so razpravljali te dni na seji republiškega odbora Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije. Razprava je pokazala, da so doseženi že lepi uspehi pri izvajanju skupinskih oziroma kolektivnih norm. Iz vrst samih de-
£a beleženo
v\\\\\\\\\\\\\\\\\V,
PRODUKTIVNOST v gradbeništvu pod drobnogledom
Razne komisije — sedemnajst
po številu — pripravljajo za Zvezni izvršni svet podrobne analize o dosedanjem razvoju in perspektivah posameznih panog v gospodarstvu. Komisija, ki Je prevzela to nalogo za podroCJe gradbeništva, bo v kratkem predložila svoje obširno poročilo Zveznemu Izvršnemu svetu, ustreznim strokovnim združenjem, organizacijam ter drugim. Na letnem občnem zboru Društva
fradbenih Inženirjev in tehnikov lovenije Je o ugotovitvah te komisije obS.meJe poročal državni svetnik inž. Marjan Brilly. Navajamo nekaj ugotovitev, ki zadevajo produktivnost v našem gradbeništvu.
V letih 1945-52 je odpadlo na
obdobju do leta 1955 so se investicije v gradbeništvu povečale v povprečju na 3 •/«. Po mnenju gradbenih strokovnjakov Je opremljenost našega gradbeništva z mehanizacijo trenutno okrog štirikrat manjša, kakor Je to primer v Franclji. Tamošnji delavec ima za seboj količino mehanizacije, ki bi ustrezala koeficientu od 0,8. Na našega gradbenega delavca pa odpade koeficient mehanizacije, ki znaša od 0.145 do 0,203. Na šibko mehanizacijo nas opozarjajo še podatki o tem, koliko osnovnih sredstev odpade pri nas na enega zaposlenega delavca. V naši Industriji se giblje ta vrednost okrog 882.000 dinarjev. V gradbeništvu znaša le
131.000 dinarjev. Strokovnjaki računajo, da traja izvajanje gradbenih del spričo teh pomanjkljivosti povprečno trikrat dlje, kakor bi lahko sicer. Ker pa je koeficient opremljenosti in mehanizacije v naših gradbenih obrtnih podjetjih še mnogo nižji, se počasne gradnje sila močno zrcalijo v visoki ceni gradbenih storitev.
Nagle spremembe v strukturi Investicij in gradbenih del so povzročile, da Je še tako skromna mehanizacija v praksi dejansko še nižja. Podjetja so st namreč — čeprav v manjšem obsegu — v zadnjih letih vendarle nabavila nekaj več opreme za mehanizirano delo, medtem pa je spremenjena struktura investicij in gradenj marsikje povzročila, da so tl stroji brez pravega haska.
Zanimiv pogled na produktivnost v našem gradbeništvu nam nudi tudi pregled gibanja zaposlene delovne sile. Leta 1952 je bilo na priliko zaposlenih v državi blizu 193.000 gradbenih delavcev. Lani je bilo število zaposlenih mnogo večje. Gradbena podjetja so imela
276.000 gradbenih delavcev. Znano pa je. da se je med tem časom precej znižal obseg gradbene dejavnosti, ki jo v letu 1952 označujejo z Indeksom 93. lani pa z indeksom 87. Naše gradbeništvo Je v preteklosti zmoglo velik obseg gradenj predvsem s pomočjo ekstenzivnega povečevanja produktivnosti, se pravi, da Je sledilo gradbenim naročilom največ s poveče-vanlem števila delovne sile
Komisija, ki Je zbrala podatke o razvoju, stanju In perspektivah gradbeništva v naši državi, predlaga. naj bi na račun zaostalosti v tej panogi gospodarstva Investirali v obdobju 1957-61 v gradbeništvo okrog 98 milijard dinarlev. Največ — 90 milijard — nal bt dali za opremo. ki bi bila spričo razvoja Industrije zvečine lahko domača, uvoz opreme naj bi znašal le okroe 1.740 milijard dinarjev letr.o, se posebej naj bi Investirali v Industrijo gradbenega materiala 44 milijard, in sicer 14 mllHard za mehanizacijo v opekamlškl Industriji ln 12.6 milijard za proizvodnjo materiala, ki bi zamenjal les K večll zmogljivosti našega eradbenlštva naj bi nadalje pomagal razvoj Industrije betonskih polfabrlkatov. lahkih gradbenih plošč Iverastth plošč, raznih mas ln melaminskih lepil ee bo sprelet predlog za te Investicije. bo znašal koeficient opremljenosti našega gradbenega delavca z mehanlzae'10 približno o 5 Tako bi se šele nrlbl »ali sedanjemu stanju gradbeništva v industrilsko razvitejših državah.	J.	K.
''S*5? -	,
gagi		mmm
		
	«t* • 11’^	£ :
Tovarna organskih barvil v Celju: obratno poslopje žveplenih barvil, skladišče in kotlovnica
odvisen od skupnega delovnega spreminjala, se je v nekaterih učinka tako gleae količine kakor primerih preseganje dvignilo celo glede kvalitete. Boljši rezultati pa [ na 30 “/«. Zato je docela zgrešeno, so v takih pogojih dosegljivi brez j če podjetja premirajo normirce v povečanja zgolj fizičnih naporov odvisnosti čim manjšega presega-delavcev, t. j. z večjo pazljivostjo, | nja_norm
s točnim vzdrževanjem predpisa nih delovnih pogojev, z vestno kontrolo raznih instrumentov in podobno.
lepe uspehe s kolektivnimi normami so dosegli v tovarni dušika v Rušah, kjer se je tehnično vodstvo temeljito ukvarjalo s tem problemom. V ljubljanski tovarni kleja so že leta 1954 uvedli take norme, ki so v posameznih fazah vezane s kvaliteto proizvoda. Tako je v dveh letih produktivnost narasla za 24*/o. V kemični tovar-
lificiranih in nekvalificiranih delavcev 60 °/o vseh zaposlenih, po dejanski kvalifikaciji pa kakih 80 odstotkov. Tu si bomo morali pomagati s specialnimi tečaji, ki nodo strokovnim 'delavcem sorodnih strok dali primeren pouk o osnovah kemije. Odlična šola za kemolaborante v Rušah daje potrebne kadre vsej n&ši industriji in tudi raznim ustanovam. Za srednji tehnični kader pa je nujno potrebna ustanovitev triletne industrijske šole za kemične delavce v Ljubljani z internatom za 200 učencev, ki bi absolventom po dveh letih praktičnega dela dala
 	____ _	.	tudi možnost nadaljnjega nspo-
s tem vprašanjem, so za poskus sabljanja za tehnike in obratne postavili remontnim delavcem po- inženirje.	S,
Precej zamotano je vprašanje normiranja v pomožnih in vzdrževalnih obratih in delavnicah. Delavci remontnih delavnic lahko mnogo prispevajo k dvigu produktivnosti, če vestno skrbe za vzdrževanje naprav, ob nepravilnem sistemu nagrajevanja in nezainteresiranosti pa lahko delo v podjetju celo zavirajo. V tovairni dušika v Rušah, kjer se je tehnično vodstvo temeljito ukvarjalo
LjuDje
/m en se boj Žalostno, toda resnično
Tovarišica Milica je osmošol-ka. V razredu je najboljša dijakinja, na šoli ena najboljših, posebej pa v matematiki. Pa ne samo to! Znana je kot dobra in poirtvovalna »inštruktorica*, ki ima uspehe pri še tako »trdih* dijakih. Ze od četrte gimnazije dalje redno poučuje tri ali štiri dijake in z zasluženim denarjem pomaga svoji materi, partizanski vdovi, da jo njen študij preveč ne 'stane.
Lani decembra jo je prosila maii neke deklice, tretješolke, ki jo Milica poučuje že tretje leto, naj se oglasi v sosednji hiši pri gospe Heleni R. glede poučevanja njenega sina-prvošolca. Milica se je naslednji dan oglasilii pri tej družini in tako spoznala gospo R., ki ji je potožila, da ima njen sin že vseskozi nezadostno v matematiki in da mora. na predlog svoje profesorice, dobiti pomoč pri učenju. »Upam. da ga boste naučili, potrudite se in ne bo mi žal za denar.*
Tovarišica Milica ga je začela poučevati tri tedne pred koncem prvega polletja! Naslednji dan je šla tudi sama (brez vednosti Janezkove matere) k profesorici, ki ga je učila, da sta se pomenili o njem: vse tri mesece ni dobil v matematiki zadostne ocene, manjkajo mu celo osnovni pojili. Preveč je resen, zelo nedostopen otrok.
Vsak dan je Janezka poučevala dve uri. Počasi, toda temeljito in od začetka mu je poskušala vliti čimveč osnovnih pojmov. Fant, sprva zelo negotov pri vsakem odgovoru, je postajal živahnejši in tovarišica Milica je opazila, da je pričel snov dojemati, da se rad uči. da je zbran pri razlagi. Veselila se je tega, le to ji ni bilo všeč. da je bil otrok tako plašljiv, kar tresel se je, kadar, je bila v sobi tudi njegova mati...
Milica, sama tako obložena z učenjem pred koncem polletja, je žrtvovala popoldanske ure za učenje Janezka, zase pa je imela le čas zvečer ali ponoči. Prizadevala si je, da bi ga čimveč naučila. Vedela je, da mu sedaj v prvem polletju »ni rešitve* pred nezadostnim, toda pomagala mu bo k dobri oceni ob koncu leta.
Petnajstega januarja letos, ko so razdelili spričevala, je šla popoldne k družini R., da vidi uspeh Janezkovega polletnega dela in zaradi plačila 72 študijskih ur, za katere ji je gospa rekla, da jih bo plača ob koncu polletja. Toda slabo je naletela! Gospa R. je pričela že pri vra-
tih kričati nanjo: »Ne vem, zakaj ste se hodili vsak dan gret k meni in me izkoriščat, ko ga niste nič naučili! Samo zmešali ste ga še bolj, da ima sedaj nezadostno! Sem že takoj vedela, da s tako smrkljo ne bo nič!* Milica, ki pri različnih družinah že poučuje peto leto, kaj takega ni doživela! Gospe R. je skušala pojasniti, da tega vendar ni kriva ona, ker je imel že prej vse nezadostne o matematiki in da se to ne popravi takoj. Ob koncu leta bo lahko popravil slabo oceno. »Kaj vi mislite, da se boste še naprej hodili k nam gret! Dosti vas imam! Ali vam za vašo polomijo še kaj dolgujem?* »Da,* reče Milica, »za 32 ur po 70 din, kar znese 2240 dinarjev.* »Ti, smrklja oderuška, kaj ti pride na misel! Pridi, ko bo konec počitnic, bom moža vprašala!* (Mož je po poklicu samostojen obrtnik.) In že se je znašla Milica pred zaprtimi vrati stanovanja »kulturne* in »boljše* gospe R.
V počitnicah sem večkrat srečala Milico. Ni bila toliko vesela svojega odličnega uspeha v šoli. Po značaju je predobra in preobčutljiva, da bi mogla brezčutno mimo nesramne obtožbe in grdega obnašanja Janezkove mame.
Tovarišica Milica takoj po počitnicah ni imela poguma, da bi se oglasila pri gospe R. Sredi februarja se je odločila, da pojde k njej zaradi Janezka. Prosila bo njegovo mater, da bi ga učila do konca leta po dve uri tedensko in mu pomagala popraviti slabo oceno. Ko je pozvonila, ji je odprl Janezek. V očeh in v nasmehu mu je brala, da se je je razveselil. Potem je prišla gospa R.: »A, vi ste spet tu! Po denar ste prišli, seveda! Ti, frklja nesramna/* Milica ji je povedala, da je prišla tudi zato, da bi ga še učila. »Kaj pa še! Mislite, da ga boste še volj zmešali! Zadosti vas imamI Kar sam se naj uči! Saj ni tako neumen, da ne zna o šoli, ampak profesorica ga ne mara, ker je komunistka, mi pa smo privatni sektor. Nate — mislim, da ste lahko zadovoljni! Pa zbogom za vedno!* Dala ji je 500 din namesto 2240 dinarjev. Milica je glasno zajokala, ne zaradi denarja, smilil se ji je Janezek, ki ga je tudi slišala, da ihti v sobi...
Kdaj bo gospa R., če ima v sebi le delček človeške kulture in poštenja, poslala še ostali, pošteno prislu ženi znesek tovarišici Milici in se ji oprostila?!
C. A.
DIVJI PRASKI
in druga »škodljiva«
Ker bom napisal nekaj vrstic o zadevi, ki je med »|ežjimi< n. pr. za nekaj kmetov v Zasavju itd., pa tndi med preveč preprostimi vprašanji v precejinjem delu naiih lovcev, naj 'se najprej predstavim; zato, da ne bo o£itka ne s te, ne c one strani.
Sem sin s kmetije, ki je nudila in dajala naši družini streho, del kurjave, nekaj stelje m cel kos kruha, Se je bila letina dobra; večkrat pa je bilo treba vrečo moke dokupiti. Sem sin očeta, ki mi je zapustil lovsko kri. V lovskih stvareh sem se, naj povem ie to, tudi nekoliko ogledal po svetu. No, oče je tesaril in zaslužil za premajhni kos kruha, za davke in tudi zato, da me je iolal, kot se temu reče. Izšolal se žal nisem, kar pa ni očetova krivda; to pa spet ni treba razumeti tako, da nisem naredil vseh potrebnih izpitov Tu je vse v redu, toda življenje zahteva še vse več* Tako sem se torej predstavil, zato, da ne bo kdo mislil, da s kom preveč držim.
Gre torej najprej za divje prašiče, ki rijejo po pšenici, krompirju, lomijo koruzo, orjejo hribovske travnike; za prašiče, ki jih stotine in stotine lovcev obsipa z vsem pestrim bogastvom lovske in	vojaške	municije; za divje prašiče,	ki jih celo v Sloveniji še
imamo,	za	mogočne živali s orjaškimi	rilci in vratovi,	s	prsmi,
ki spominjajo na davno živalstvo; za živali, ki jih varujejo in z zakonom Ščitijo že v več jugoslovanskih republikah, za živali, ki postajajo redke; za živali, pred katerimi marsikateremu lovcu vztrepeče srce in jih pusti mimo svojega stojišča, ker se jih boji ali pa jih strelja na popolnoma nemogoče daljave; gre skratka za znamenito divjad.
Kaj	se	je zgodilo, da je treba toliko besedi?
Jaz	in	ti, ki to bereš, potrebujeva	vsak dan toliko	in	toliko
hrane, da se najeva in dva sva glede tega zadovoljna. Prav tako je z divjim prašičem, le da je ta veliko manj zahteven koi midva; vse mu pride prav, veliko več kot nama dvema: vsi gozdni sadeži, želod, žir. kostanj, gobe, črvi, strohneli štor in navsezadnje celo prst, zemlja, da je v njej le nekaj koreninic. Toda samo zadnje, če prvega le ni nič, je za postavno žival le nekoliko premalo.
In to se je zgodilo lansko leto! Gozd lansko leto ni obrodil; prazen je bil hrast, prazna bukev, celo gob ni bilo, kot se spominjate, lesnike so pošle, od samih štorov pa divji prašič tudi ne more živeti.
To je vsa zadeval
In divja svinja je peljala svojo lačno družino tja, kjer je bilo vsaj nekaj hrane: jeseni v njivo, na travnik, na zimo, ko tudi tu ni bilo nič, pa na redke sadove, ki so še ostali pod kostanji v Zasavju, na kopnine,	ki	proti morju niso	zamrznile
in jih ni zapadel sneg.
Kaj ne bi jaz in ti napravila ,i*to, če bi se nama godilo, kot se je njej?
To Je vsa resnica, toda samo	ena njena stran!
Ob tet neprijetni zadevi se	je	začela razvijati tndi	druga
stran: tisoči prijav naših kmetov	za	milijonske škode!
Začela pa se Je še tretja zadela: Vztrajen, načrten, premišljen. v številnih primerih že tudi dober lov na nesrečne divje prašiče: hajdi po njihI Škodo moramo plačati mi, lovci! Torej:
Čim manj bo prašičev, tem manj bo treba plačati. Pa ae samo tol Z novim letom je navadno konec lova, po letošnjem novem letu pa lova še ni bilo konec; še zmeraj je bila prilika, da je še marsikje neutešeno gorela lovska kril
Tri stvari so tu popolnoma jasne: lovske blagajne so se sušile, prašiči so padali in število divjih prašičev se je zelo zmanjšalo.
Do kod je vse to prav?
Naj najprej jasno povem: Sem zagovornik divjega prašiča; ne tak zagovornik, da bi mi bilo žal črnuha, ki pade, in ne tak, da lovcu ne bi privoščil merjaščevih Čekanov. Ne taki Naj se love divji prašiči! Ne moremo jih imeti toliko, kot bi ta ali drugi lovski idealist želel. Celo prav je, da jih lovimo, toda lovimo jih tako, kot divji prašič zasluži Tako ni in ni prav, da pade na to našo prabitno, mogočno, lepo divjad po dvajset in trideset 6trelov, obleži pa komaj en sam rilec! To ni prav, to ni lovsko, ker ni res, da Je drugih devetnajst ah devetindvajset strelov ( šlo v praznol Se pri zajcu zahtevamo primerno razdaljo in primerne Šibre, za lov na prašiče je pa vse dobro! Tudi prašiča lovimo lovsko pravično, z ustreznimi puškami in ustrezno muni-cijo! Cenimo divjad, kot je divji prašič, da nas ne bo prav kmalu bolela glava, kot boli že danes številne evropske lovce, ki so delali pfed kratkimi leti isto, kot delamo danes mi. Popolnoma neupravičljivo pa bi bilo če bi po divjih prašičih bHi tako kot v zadnjih menečih še sedaj, ko bodo divje svinje v*ak čas	skotile. Lovci, in prav lovci, moramo	naši domovini divje
prašiče ohraniti!
Seveda pa bo posebno v letih, ko gozd tudi ne bo obrodil, še zmeraj ostalo vprašanje večje lovske Škode. To škodo bomo morali pač plačati	in zakaj je ne bi	plačali? Prepričan	sem.	da
naš kmet, ki ima	v splošnem divjad	rad, z lovsko škodo ne	bi
pretiraval, Če bi mu bili znani vzroki, zakaj nastaja. Mislim pa, da je treba misliti tudi na to, da bi ob takih letih tudi divje prašiče v njihovih	stalnih nahajališčih	krmili; tako bi jih	obdržali
v krajih, kjer ne	delajo nobene občutnejše škode.
Naša	lovska in skupna naloga je,	da	tudi divjega prašiča
ohranimo; ohranimo tudi v majhni Sloveniji kot spomenik pra-davnosti, kot okraN naše lepe domovine.
Nekaj	podobnega kot divji prašiči,	a v	precej milejših oblikah, ker	ga ščiti zakon, doživlja tudi	naš	jelen, najpostavnejši
potomec naše prvobitne narave. Sedanji jelenji rod ima sicer le še korenine v pradomovincu, ker je pred kakimi 70 leti v Sloveniji na novo nasajen Toda lep je! Kdor ga je le že videl v naših gozdovih ali gorah, bo to priznal Mogočna Žival! In Jelenov ruk! če. ga ne bi več slišali v gozdovih Snežnika in Notranjske, v vrtačah Kočevske in grapah Kokre, Karavank in Pohorja — <11 bi bila Slovenija še to, kar je?
Toda včasih se človeku zdi, da so si nadeli sicer dobri ljudje in pošteni	državljani očala s ščitniki od ušes pa še pol	metra
naprej od	glave, tako	da vidijo tamo in	samo svoj kolovoz!
In v zatopljenosti ra svojo pot iščejo sredstva, kako bi zasmra dili vsako	jelko, vsak	jesen in ne vem kaj	še vse, samo	da se
mu ne bi	približal —	jelen, ne pomislijo	pa, da mora	nekje
tudi žival živeti. In tako ti počistijo hektare goloseka do stebla
0
D
0
1»
natančno in potem zasadijo tja — pomladek! Jeleni p« ga obgrizejo I Kaj naj pa jedo, fie povsod okrog ničesar Teč ne dejo? Zato ni čudno, če jo mahnejo tj« do Kranja, prav g®w»* samo v želji da najdejo svojo skorjo kruha!
Za jelena lovci ie precej skrbimo. Desetine vagonov kostanj* gredo zanj in desetine vagonov sena, — jelena p* »ora tudi gozd, jelenov painik!
Tako smo pravzaprav, kar se tiče življenjskega prost***, v katerem živimo jaz in ti in naia divjad, te celo skromni. Preveč računamo s itevilkami in preveč dokazujemo z njimi »v«4 prav. Toda s itevilko, kakor je točna, ie jaz svojega življenj* ne morem reiiti — kako bomo pa potem z njo reiili naie sploi*0 iitje in bitjef
Malo več srca, vsaj malo večl Potem bo tndi nekaj drugačni ukrepov in »škodljive« divjadi v Sloveniji skoraj ne bo več!
Da končam z uvodom! Moj oče Je bil tudi sadjar in imel j0 drevesnico, za naše razmere kar veliko drevesnico! Vso faro }e v tistih razmerah preskrbel s cepljeuimi drevesci. Divjake *** nakopala po gmajnah pod Šmarno goro, cepiče je nabral z dreve«* kjer je jeseni videl dobra jabolka. O, to je bila lepa drevesni«*' več «to gladkih, ravnih debele!
Neko zimo pa je prišel vanjo zajec, čeprav je bil moj lovec, in v«e je šlo!
Toda zaradi tega «e naša domačija ni podrla!
Cene Krami«
Sto kolesark za en kamion
Kdo bo preskrboval z mlekom mariborske potrošnike?
Po približnih podatkih porabijo v Mariboru v tem dasu dnevno 13.000 litrov mleka. Polovico tega kupijo potrošniki v prodajalnah Zadružne mlekarne, druga polovica pa prihaja v mesto na kolesih. Ena kolesarka pripelje povprečno po 15 litrov mleka, torej ga dovaža okrog 400 kolesark, ki porabijo 7,a to delo dnevno okrog 800 delavnih ur. Ali je tako preskrbovanje potrošnikov z mlekom rentabilno?
NA URO 100 DIN Dekle, ki g a večkrat srečam 8 post»dami za mleko, je odgovorilo, da ga ne bi vozilo, če ne bi bila tako velika razlika v ceni, ki jo plačuje mlekarna in po kateri ga plačajo potrošniki. V zbiralnici mleka bi dobila za mleko 23 din, stranke v Mariboru pa ji ga plačajo po 36 din, kakor je tudi v prodajalnah Zadružne mlekarne. Ker ga pripelje vsak dan povprečno 15 litrov, zasluži 195 din, kar je le malo manj kot zaslužek nekvalificirane delavke pri celodnevni zaposlitvi. Za to delo pa porabi dnevno le dve uri, ostali čas pa lahko dela doma.
Nekateri živinorejci pa nimajo toliko mleka, da bi se ga splačalo voziti v mesto, od sosedov ga pa ne smejo kupovati.
»Celjski grofje« na Prihovi
Takšnega navala k igri domačega društva še nisem doživel. Razred, opremljen z odrom, so trikrat celo preveč napolnili domači in gledalci iz okolice.
Celjske grofe je tokrat zrežiral Franc Kavčič, ki je tudi sam zaigral kneza Pic-colominlja. Na odru se je zvrstila pestra In živa skupina amaterjev od tistih, ki že dolga leth žive z odrskimi deskami, pa do nekaterih, ki so tokrat prvikrat stopili ne oder. Zaigrali so dobro in v celoti zadovoljili občinstvo. Težavno vlcgo grofa Hermana je tolmačil Ivan Pavlič, Friderika pa Janez Brdnik. Prikupno Je oživel lik nesrečne Veronike v vlogi Vere Rupretove, ki Je imela res dobrega in uspešnega zagovornika v Pravdaču - Erihu Kranjcu. Kraljico Barbaro je zaigrala Marija Kavčičeva, Jošta Jožef Kuk. v ostalih vlogah pa so se uspešno zvrstili: Stanko In Vlado Mlakar. Albin Brdnik, Leopold Brumec, Ivan Sevšek, Jože Pliberšek. Slavko Mlakar, Jevšenak, Močnik tn Anton Brdnik.
J. K.
V Ptuju bodo gradili skladišče za kmetijske pridelke
Kakor Je sliSatl bo novo ustanovljena Gospodarska poslovna zveza v
Tudi v takih primerih si znajo pomagati. Zakaj ne bi dva soseda dostavljala mleko v Maribor skupno, ne da bi ga prodajala drug drugemu. Lahko ga vozita izmenoma ali si usluge poravnata z drugim delom, je dejalo dekle.
DOSTAVA NA DOM ZA ENAKO CENO Gospodinje, ki imajo rajši mleko neposredno od živinorejcev kot iz mlekarne, pravijo, da jih enaka cena ne moti. Se zmeraj imajo korist, ker jim ni treba vsako jutro po mleko v mlekarno, kjer je navadno treba še čakati v vrsti ali se pozimi bati, da bi ga zmanjkalo. Z dostavo mleka na dom take skrbi odpadejo.
Glede čistoče in možnosti okuženega mleka si pomagajo s prekuhavanjem. Včasih tudi s kakovostjo mleka niso zadovoljne. Zato jih je večina dejala, da bi rajši imela mleko iz mlekarne, če bi jim ga dostavljali na dom po enaki ceni. kot ga dobijo sedaj. Gospodinje upoštevajo predvsem čas in denar, ostale okoliščine so manj važne pri odločitvi, kdo jih bo preskr-lx>val z mlekom.
KAKO ZNIŽATI STROSKE MLEKA?
V Zadružni mlekarni pravijo, da imajo zaradi zastarelih obratov in starih kamionov tako visoke stroške, da ne morejo skrčiti razlike med odkupno in prodajno ceno mleka. Upoštevajoč stroške prevoza imajo dve osnovni odkupni ceni: v prvem okolišu — do 15 km od mesta — plačujejo mleko s 4% maščobe po 24 din, v drugem pa po 22 din. a mleko z manjšim odstotkom
boru, bi se njen promet z mlekom podvojil, kar bi znatno zmanjšalo stroške pri enem litru. Posebno nizki bi bili stroški za tisto mleko,' ki bi povečalo promet, saj bi ga dobili v bližji okolici mesta. Mlekarna pa najbrž tudi novih prodajaln ne bi potrebovala. To bi bilo moč izvesti samo tako, da bi z majhno razliko v odkupni in prodajni ceni odvrnili živinorejce od dostave mleka v mesto. Razni administrativni ukrepi namreč ne zaležejo mnogo.
Pri sedanji razliki v ceni se zdi to skoraj nemogoče. Gotovo pa bi nekako uspeli, če bi upoštevali vsa dejstva. Dohodki živinorejcev v bližnji okolici Maribora so mnogo višji — če upoštevamo velike ugodnosti pri dostavi mleko v mesto — kot bi sklepali po odkupni ceni mleka. Zakaj ne bi odkupne cene še zvišali do najvišje možne meje in tako priznali živinorejcem formalno taisto ugodnost, ki jo že imajo? Na neki točki bi dovoz mleka s kolesi moral postati dražji kot s kamionom, saj en kamion pripelje mleka najmanj za 100 kolesark. Morda bi našli še kake druge možnosti za delno kritje ostalih stroškov mlekarne. Če ne bo mogoče storiti nič, bo pa mlekarna imela zmeraj manj odjemalcev in večje stroške pri enem litru, P. J
Novo mesto: Na vratih
/z Novega
I^IUIU, KI povezuje int.ua uguvo«\a ui .	.	.
proizvodna podjetja, pridela graditi I maščobe plačajo manj. Uovoz nova skladišča v Ptuju, izdelani so že mleka stane povprečno vse leto ^vi^. 5 din pri litru, , pozimi, ko je kredit. Ce bodo le-tega v doglednem manj mleka, pa je znatno visjl. Času dobili, bodo skladišč« pričeli Tvidi ostali stroški pri manjši
skladišča* možno ^skladiščlt^okrog 50 količini bolj obremenjujejo li-vagonov raznih kmetijskih pridelkov, ter mleka kot pri večji. Lahko Tako bo rešeno pereče vprašanje ^i uredili tudi dostavo mleka na vskladlščenja odkupljenih pridelkov ■	j„_ l■	j«.*- noveča a
ln tudi prehrambenih artiklov, kt Jih dom vendar Dl le ta povečala
dobavljajo trgovska podjetja. Okrog stroške.
nameravane lokacije novega objekta £e Jjj mlekarna prevzela pre-dokončrie^dločftve. razgov Se nl (Skrbo vseh potrošnikov v \fari-
Društvo prijateljev mladine bo tudi letos organiziralo mladini veselo predpustno rajanje. V nedeljo 3. marca popoldne bo v Domu JLA maškerada za predšolske otroke. po njej pa za pionirje gimnazije. V ponedeljek popoldne se bodo v dvorani Doma JLA zabavali pionirji osnovne šole, za njimi pa dijaki učiteljišča, gimnazije, vajenske In trgovske šole. Lepe maske so zaželene, podrobnejši razpored bo pa razviden z letakov po mestu.
Novomeško gledališče, ki je letos pomnožilo svoje vrste z mladino in kakor vse kaže. zdaj ne bo več v zadregi zaradi kadrov, pripravlja gostovanja po občini in okraju s tremi deli: s Petrovičevo Ploho, z Linhartovim Matičkom in Moličrovo Šolo
Christie«. Na povabilo republiškega Sveta zveze Svobod in prosvetnih društev bo gledališče naštudiralo tudi Kreftove »Krajnske komedijante« in z njimi gostovalo na Koroškom.
Rdeči kril v Novem mestu se Je v zadnjih tednih obrnil na svoje člane in ostale prebivalce mesu s prošnjo, da bi podarili za socialno ogrožene družine in otroka v najpaslvnejših predelih okraja ponošeno obleko, perilo, čevlje in druge potrebščine. Delavni odborniki RK so zbrali že lepo število oblek in drugega blaga, ki ga sproti razpošljejo najpotrebnejšim zlasti v oddaljene kraje.
V petek 1. marca ob 19.30 bo preda-
za Žene. V kratkem bo spet gostovalo pri j vala v dvorani Sindikalnega doma tov. ing. bolnikih pljučnega oddelka novomeške bol- i Vilma Pirkovičeva o gospodinjstvu doma nišnice s komedijo »Ploha«, morda pa tudi in po svetu. Predavanje Je organiziral od z »Matičkom«. Trenutno pripravlja gledali- bor Društva za napredek gospodinjstva, ki šče mladinsko igro »Mogočni prsUn«, igral- vabi k udeležbi vse* gospodinje, žene in ci pa Študirajo tudi 0'Neillovo dramo »Ana I dekleta.
Še bliže h kmelu-proizvajalcu
Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu je v dveh letih z uspešnim delom dokazala, kako koristna je bila decentralizacija na tem področju — V hranilni službi so kmetijske zadruge šele začele načrtno delati, prav tu je pa skritih še veliko rezerv, da bi se denar hitreje obračal
Ko so pred dvema letoma usta- načrtom, ki jih ima pred sabo. novili v Novem mestu okrajno Tako je ocenil delo Zadružne hra-zadružno hranilnico, si mnogi do- nilnice in posojilnice tudi tovariš lenjski zadružniki od novega de- Pavle Avbelj, direktor Zveze za-namega zavoda niso obetali po- družnih hranilnic in posojilnic sebnih koristi. Mnogim se je celo Slovenije
pomenilo v okraju 40 milijonov dinarjev hranilnih vlog, iz katerih bi hranilnica lahko ugodila mnogim prošnjam za kratkoročne kredite, za katere je bilo lani v okraju zelo veliko zanimanja. Se-
Množična udeležba na volitvah S/DL v občinah Novo mesto in Metlika
V nedeljo zjutraj so v novomeški in metliški občini odprli številna volišča na sedežih osnovnih organizacij Socialistične zveze, kjer je članstvo volilo nove odbornike vaških in terenskih odborov SZDL V obeh občinah so bile volitve tajne, predlaganih ! pa je bilo precej več kandidatov | kot bo novih odbornikov. Izbira najdelavnejših članov Socialistične zveze za nove odbornike je bila zares široka, dobra udeležba na volitvah je pa zaključila uspešno predvolilno delo organizacij.
Z budnicami mestne godbe je z zastavami okrašeno Novo mesto ob sedmih zjutraj začelo volitve. Do desete ure je bil na vseh voliščih pravcati naval. Na vseh voliščih so se prijavljali novi člani; tako so n. pr. na IV. terenu na dan volitev vpisali kar 288 novih članov (mnogi, v zadnjem časn priseljeni prebivalci še niso poiskali stika z organizacijo, še več je pa bilo ljudi, ki so se zdaj vključili v vrste SZDL). Na II. terenu so vpisali 114 novih članov, na I. terenu 100, na III. terenu 115 itd. Prvi so v občini zaključili volitve ob pol osmih zjutraj člani novoustanovljene osnovne organizacije SZDL v Vinici pri šmarjeti. Na mnogih voliščih, kot n. pr. na Dolžu, v Gotni vasj, Crmošnjicah, Mirni peči, Črešnjevcu in drugod, so prav tako že zgodaj dopoldne volitve zaključili s stoodstotno udeležbo. Na mnoga volišča so prišli ljudje s harmonikami, gasilci v uniformah, marsikje na vasi pa so popoldne priredili ljudsko rajanje.
V ponedeljek dopoldne je volilna komisija na občinskem odboru SZDL po še nepopolnih podatkih ugotovila, da se je volitev udeležilo dobrih 94 */e članov Socialistične zveze v občini, v času predvolilnega obdobja se je pa na novo vključilo v vrste SZDL približno 3000 novih članov.
kratkim na drugem letnem občnem zboru Zadružne hranilnice In posojilnice razpravljali o delu ln uspehih nove hranilnice, so brez izjeme pohvalili njeno delo, opravljene naloge in dali podporo
Iz Celja in okolice
Iz Šoštanja
Na seji SZDL za občino Šoštanj, ki je bila 20. februarja, ao ae pogovorili o pripravah za volitve novih šolskih odborov. Mandatna doba starih Je potekla. Na zborih volilcev, ki bodo v šoštanjski občini v začetku marca, bodo volili le take, ki bodo v šolskih odborih aktivni.
•
Na aejl predsedstva občinskega sindikalnega sveta Šoštanj so predstavniki poročali o zasedanjih v Ljubljani. Po ustanovitvi šole za delavsko upravljanje v Ljubljani bo taka Šola ustanovljena tudi v Celju. Sola v obliki tečaja bo trajala le 10 dni. Dobro bi bilo, če bi v občinskem merilu lahko organizirali podoben tečaj, ker bi bilo v tej občini z močnim industrijskim področjem zelo koristno.
Tudi tokrat Je bila razprava o različnih vprašanjih živahna. Razen tarifnih pravilnikov in njih izenačevanja v istih vejah industrije, so govorili še o odnosih direktorjev do sindikatov. Nekdo Je menil, da je minimalni urni zaslužek delavca -55 dinarjev od ure — odločno premajhen, llasti v gradbeništvu, kjer nimajo akordnega dela.
Predstavnik občine je obrazložil občinski družbeni plan, ki bo letos povečan in bo znašal 107 milijonov. Ker pa še ni »prejet okrajni plan, podrobnosti o občin-»kem planu" še niso določene.
Vsi vajenci bodo zdravstveno pregledani
Čeprav bi morali že lani izvršiti sistematični zdravstven pregled vseh vajencev v celjskem okraju, slednja zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo izvedeno. Letos so »agotovili potrebna sredstva za to, da bodo pregledani vsi vajenci. Preglede bo opravila šolska poliklinika v Celju.
Podatki o pregledih bodo pokazali verno sliko zdravstvenega stanja vajencev
stavljeni težavnejšim delovnim pogojem, ki negativno vplivajo na zdravje mladega, do-raščajočega človeka. Slednje vpliva tudi na njihove uspehe pri delu In učenju. Podatki o njihovem zdravju bodo koristno služili pristojnim činlteljem.
Zdravstvena predavanja po tovarnah
Za delavke in nameščenke v celjskih tovarnah so zdravstveni delavci pripravili več zanimivih predavanj, ki naj pomagajo k večji razgledanosti. V vsakem kolektivu, kjer so zaposlene ženske, bo letos osem predavanj po možnosti tudi a prikazovanjem poučnih filmov. Doslej so že imeli taka predavanja v Tovarni emajlirane posode, v »Topru«, »Metki«, AUREJ1 In še v nekaterih industrijskih podjetjih. Ponekod se udeleži takih predavanj tudi do 200 žena in deklet.
zdelo neprimerno, da bi »drobili«! Razen 6 državnih kmetijskih danje hranilno-kreditne odseke poslovanje bank. Lani se je no- posestev in dolgoročnih (investi-11	~	"
vemu zavodu pridružila še prej cijskih) posojil je nova hranilnica samostojna Zadružna hranilnica v zajela celotno finančno poslova-Crnomlju in ko so delegati vseh nje zadružnega in kmetijskega zadrug novomeškega okraja pred sektorja v novomeškem okraju.
— Tega ni bilo lani malo, saj je n. pr. samo 41 KZ v okraju imelo nad 2 milijardi in 516 milijonov dinarjev prometa, kar je za skoraj 900 milijonov din več kot v letu 1955. Zadruge so lani razširile svojo odkupno dejavnost, da so prav s pomočjo dodatnih kratkoročnih kreditov uspele zajeti že skoraj ves odkup. Predvidoma bodo imele približno 80 milijonov dinarjev dobička, znatno večji pa so tudi razni zadružni . skladi (119 milijonov dinarjev).
Z gosti smo bili zadovoljni Kmetijske zadruge v okraju so
i lani dobile za dobrih 67 milijonov
Prostovoljno gasilsko društvo Iz Šmarja dlR yef kredita kot leta J955, kar pri Jelšah J. minulo nedeljo zvečer v velik! kaže ng razSlrjenost njihove de-dvorenl zadružnega doma v Šentjurju pri javnQstl Iz lastnih sredstev je Celju uprizorilo veselo Igro v treh dejanjih hranilnica odobrila posameznim »Jurij Tepček«. Igralci ,0 ae trudili, da bi prosilcem _ zadružnikom 14 ml-igro prikazali čimbolj življenjsko. Pri »•>" j lijonov din kratkoročnih posojil j. posebno odrezal igralec * vlogi »Ju- reprodukcjjskj material, gradnja Tepca. In Igralki v vlogi žene Junija j benj material, za gnojnične jame,
Tepčka In njene služkinje (predvsem v j zg silQse za popravilo gospodar besednem Izražanju, medtem ko j. drug. _kih pos,oplj Jn v posebnih pri'
 ali. Ja/o nnunrlčll ritmpan« L* K mr {•	..	..	a	,	.	.
bodo zategadelj morali razširiti in okrepiti, ko pa bodo bol) vpeljali obračunske knjižice, bodo imele najprej pogoje za ustanovitev samostojnih hranilnic zadruge v 2užemberku, Dol. Toplicah, Škocjanu, Kostanjevici 4n v Metliki. Lani je vpeljalo obračunsko službo s knjižicami 6 kmetijskih zadrug, vse priprave so pa izvršene, da bo še 12 zadrug vpeljalo obračunske knjižice.
Na zboru so zato med drugim sklenili, da bodo posvetili vso skrb organizacijski razširitvi in učvrstitvi hranilne službe v vseh zadrugah. Zadružna hranilnica bo sodelovala pri sestavljanju in odobravanju gospodarskih načrtov KZ, pripravila se bo pa tudi na prevzem še ostalih kmetijskih posestev v okraju, da bo tako ob-
motlle domače govorica). Dvorana, kjer J« bil« predstava, Je bila napolnjena do zad-njega kotička in to tako kot že dolgo ne. Gledalci so od prireditve odhajali z velikim zadovoljstvom.
Prihodnje leto bodo zazidali prostor ob novem mostu
Kmalu po otvoritvi novega mostu v Celju je Svet za komunalo in stanovanjsko izgradnjo pozval strokovnjake in ostale prebivalce Celja, naj sporočijo Ljudskemu odboru predloge za zazidavo praznega kompleksa ob Ulici XIV. divizije. Z zgraditvijo novega mostu in podaljškom Ulice XIV. divizije jcTiamreč tod nastal odprt kompleks, ki Celju ne daie lepe podobe. Svet za komunalo in stanovanjsko izgrad-
vseh” "strokah. V gradbeništvu In 'nekaterih I »j° je doslej sprejel več pred-drugih strokah so namreč mladinci izpo- logov, razen tega pa 80 Dlle Y ta
Delavne zadružnice in mladi zadružniki
Sekcija žena zedružnlc pri kmetljakl | vanja. Poaebno akrb Je posvetil rainlm tadrual v Šmartnem ob Dreti, ki Iteje S7 aortnlm ln gnojilnim poakuaonv- Na povr-
K	.	-	-	....	1__1___I _ J . I   ' ll.l JA arn.r e. Maalall .amanalrl Immnlr
žena zadružnlc, je bila lani telo delavna. Žene ao organizirala 4 tečaje, na katerih *o ae učile konzervirati aadje, aadne sokove, zelenjavo In meso. Tečaje je obi-skovalo več ko 140 ten« zadružnlc. Predajali so tudi dva strokovna (llma o pridelovanju semenskega krompirja In vzreji hiladih prašičev. Razna druga strokovna Predavanja t>a »o bila posvečena prašlčje-rejl in perutninarstvu.
Letos pa bodo ženake organizirale več •trokovnlh tečajev In predavanj. Pri njihovem delu jim nudi vso pomoč tamkajšnja kmetijska zadruga.
• —
Aktiv mladih zadružnikov pri KZ Šmartno ob Dreti je Imel ored dnevi letni občni •bor Ob ustanovitvi je štel aktiv le 12 Žlanov, sedaj pa jih šteje že 26. Zelo Pohvalno je, d« ao vsi člani aktiva mladih ttdruinikov hkrati tudi člani tamkajšnja KZ ln mladinske organizacije.
Aktiv je lani dobro delal. Imel ja 9 •kupnih sestankov in 4 strokovna preda-
šini 40 arov so posejait semenski krompir Na zemljišču, ki jim ga je dala v obdelavo KZ, so pridelali tudi okoli 6000 sadik krmilnega ohrovta. Posebno akrb »o posvetili čebelarstvu. Zgradili so nov čebelnjak. V okviru aktiva ao ustanovili poseben čebelarski krožek.
Za razvedrilo je aktiv ’ organiziral obisk tradicionalnega kravjega bala v Bohinju Spotoma ao al ogledali tudi nekatera kmetijske posestva. Tekmovanja koscev v Gornjem gradu se je udeležilo 5 članov. Ne tekmovanju so zasodli 1. In 3. mesto. Clahl aktiva so tudi aktivni na področju kulturno-prosvetne dejavnosti. Skupno mladinsko organizacijo so organizirali le več kulturnih prireditev.
Lanski uspehi pričajo, da Je bil aktiv eden Izmed najdelavnejših v mozirski občini. Pri njihovem delu, pa Jim J« vsestransko pomagala tamkajšnja KZ.
Načrt za delo. ki ga je aktiv sprejel za leto 1967 zagotavlja, da bodo tudi letos tako marljivi kot ao bllt lani.	<-r)
merih tudi za nakup plemenske in delovne živine. Zaloge blaga in materiali pri zadružnih organizacijah so se konec leta 1956 i povečale za dobrih 121 milijonov ! dinarjev, pri tem pa je bilo kre-I ditov celo za 100 milijonov man;
| kot so znašale zaloge konec leta,
I Številke so pokazale, da znaša | koeficient obračanja 9. Finančno
>4,1.« tudi »hi	fiTiSK
ne varijante uu.dnve.	; ► JO Je	p„vk1» od
Omenjeni svet občinskega okrajne zadružne zveze, znatno ljudskega odbora je minuli pe- izboljšalo. Knjigovodstvo zadrug tek razpravljal o zazidavi ob in zadružnih podjetij je na teko-Ulici XIV. divizije. Ker so tod čem (razen redkih izjem) in sko-že urejene komunalne naprave, raj vse zadruge Imajo lastne bl-bo prihodnje leto usmerjena vsa lance tik pred zaključkom, gradbena dejavnost semkaj. Svet Manj uspešni so bili napori za se strinja s tem, da bi v podali- razširitev hranilne službe, saj šku Ulice XIV. divizije zgradili znaša celoten porast v primerjavi stanovanjska poslopja z ustrez- z letom 1955 le 130 vlagateljev s nimi lokali v prizemlju. Na uvo- 4.500.000 dinarji. Tu čaka upravne zu novega mostu so arhitekti odbore zadrug in hranilno-kre-predvideli hotel (le-ta naj bi ditne odseke še precej hvaležnega imel kakih 60 postelj, primerno dela. Ce je n. pr. uspela zbrati dvorano, na vrhu zgradbe pa ka- samo kmetijska zadruga v Zu-varno, razne družabne prostore žemberku za milijon dinarjev in teraso). Od tod bi namreč bil, hranilnih vlog, bi tako agilnost prekrasen razgled na Savinjo z i lahko pokazale tudi mnoge druge novim sprehajališčem na levem . zadruge, saj imajo — razen neka-bregu, na Stari grad in mesto, terlh izjem — vse boljše pogoje
V Metliki je volilo približno 2000 članov SZDL; največ novih članov so dobile osnovne organizacije na Suhorju, v Metliki in na Lokvici.
BRALCI NAM PIJEJO
Zobna ambulanta * brez dentista
Preverjani sl želijo, da bi Jih vanj enkrat tedensko obiskal zobni zdravnik lz Šentjurja. Prej, ko »e niso blU v šentjurski komuni, jih Je stalno vsak teden dvakrat obiskal dentlst lz Kozjega. Na Prevorju Je ordinacija z vsemi potrebnimi pripomočki, zato bo delo zobnega zdravnika tem laže. Sedaj se morajo Prevorjanl zaradi popravila zob voziti v Šentjur ali v Celje, kjer morajo ves dan čakati na avtobusno zvezo, ki Jo Imajo šele zvečer. Prevorjanl upajo, da bo šentjur-vladovala celotno finančno pro- ska občina oziroma svet za zdravstvo blematiko zadružnega in kmetij- upošteval -njihovo prošnjo ln zadevo skega področja v okraju.	1	uredil.
USPEŠNO DELO
Turistično-olepSevolnega društva v Tolminu
Na občnem zboru turistično- I pagande je bilo precej storjenega, olepševalnega društva v Tolminu Omeniti moramo predvsem velik so ugotovili, da je bilo delo dru- turistični zemljevid, ki je postav-štva v minulem letu uspešno, j ljen na trgu in vzbuja precej za-Največji uspeh je ureditev doho- nimanja domačinov in tujcev. V da do lepih Tolminskih korit in bližnji prihodnosti bo društvo Skakale v soteski Zadloščice. Pri namestilo propagandne table na tem so društvu gmotno pomagala Mostu na Soči in ob mednarod-
nekatera podjetja. Tudi glede pro.
kot žužemberška zadruga. To bi
Število članov bodo podvojili
V aohoto, 23. februarja je bil občni zbor ZB Ajdovščina. ki ae ga je udeležilo 96 delegatov iz 21 krajevnih organizacij. Občni zbor Je dokeral, da ae naši borci vse bolj zanimajo za svojo borbeno organizacijo. Dozdaj je bilo v organizacijo vpisanih 1482 članov, to število pa nameravajo zdaj podvojiti, saj je toliko prebivalcev, ki bi lahko bili členi ZB. še Izven organizacije. Na občnem zboru so podrobno razpravljali o večji skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Sklenili »o vsestransko poskrbeti za njihovo vzgojo in nadaljnje šolanj«. Prav tako bodo leto« na vsem območju občina, kjer so raztresena grobišče padlih borcev, uredili skupna problšč« In postavili spomenik padlim n« Predmeji. Tu je padlo več ko 300 partizanov. Ustanovili bodo tudi atrelske družine v vaah pomembnejših središčih občine ln organizirali dostojne proslave na Dan borca In Ljudak« vstaje.
-mar-
nem bloku v Rožni dolini pri Novi Gorici. Društvo ima v dveletnem načrtu določeno tudi ureditev prostora za taborjenje, ure. ditev partizanske bolnišnice pri Cadigu za ogled javnosti, razen tega bo posredovalo, da bodo v Tolminu prodajali razglednice Tolmina in njegove okolice.
Precej sklepov in odlokov
Ondan je bil« 17. seja občinskega ljudskega odbora v Ajdovščini. Občinski odborniki so se podrobno pogovorili o zdrav-stvau mladine, socialnem varstvu in raznih gospodarskih zadevah. Med drugim .so sprejeli važne odloke in sklepe, kakor je odlok o socialnih podporah, ki zakonsko ureja, kdo ima pravico do podpore socialnega varstva, nadalje odlok o obveznem zdravniškem pregledu prediolske in šolske mladine, ter sklep o podpori kmetljsko-gospodarskemu tečaju v Šmarju, ki se ob večjem zanimanju v prihodnjem šolskem letu lahko spremeni v tovrstno šolo. Določili so delovni* urnik lekarni v Ajdovščini in potrdili pogodbo, sklenjeno med podjetjem »Obrtnik« v Ljubljani in njegovim obratom v Ajdovščini. Prav tako so odlok o veljavi turistične takse v Ajdovščini. Le-ta se bo zaračunavala od nočnin in to 30 dinarjev po oeebi v sezoni
Prostor za hotel na vogalu Ulice XIV. divizije bodo zazdaj rezervirali, vendar bi ga pozidali vsaj v prihodnjih treh letih.
Ostala poslopja, razen hotela, bodo — kot rečeno — postavili že prihodnje leto.
Svet za komunalo in stanovanjsko izgradnjo bo letos pripravil načrte za nova poslopja -- -  zumu
jihovi	~	: ktq ..(i ..	e.ll	tiiHi	nnrnčlln	Po-	rta ia £ent.1ur1u nuino potrebna
- — —-.	—	-----	•	n.ojt	,,ociivjui,	i. -	.aj—	■—	■	-	—	  —	-.—r-žV]Jal	je
bei Daziti na lepo arhitektonsko razvidno, da Je področje omenjene tudi o požarnovarnostni službi in V »oboto je imel v Idriji koncert »lepi
,Vf ______________„:l	 i___::	u;	nnstai. i«io nhSirnn ka1 obseva 1S301 sklenil, da bo na prihodnji seji Ime- pianlat Jelko Devetak Iz Goric«. Občinstvo
noval komisijo, ki bo pregledala vse je z velikim odobravanjem spremljalo nje-dtmne naprave državnega, zadružnega gova izvajanja. Poalušalci si žele. da W ln privatnega sektorja.	jih še kduj obiskal.
Družine kroničnih pijancev naj bi dobile oskrbnike
AJdovŠČ i nočnin
.	„	_____ntianrev	I" 20 dinarjev Izven aezon«. Dogovorili ao
Svet za	splošne zadeve šentjurske	grajačev	in	M	kremenih pij ncev.	^ ie 0 nek>terlh brezplačnih dodelitvah
občine je	na	zadnlt seji razpravljal	zaSuejo	tudi otroške	l9radb splošnega ljudakega premoženja
o gasilstvu	ln	ugotovil, da imajo ga-	dodatke	Tak*m	pijancem	bo potrebno	Kmetijskim zadrugam v Lokovcu m Crnl-
silcl v šentjurski občini slabo orodje ^^^®L oskrtmka Z ozlrom n. ve-	<™«lte<»	■«>	»	Predlog	»«"ovanj.k.
ln slaba prevozna sredstva. Komaj RSo SKHlroS« bi LM potrebovala pre- uPr,ve 0 lvi?*nri	poslovnih	pro-
dve motorkl sta uporabni, zato naj vozno sredstvo. Lani je bilo 19 pri-	dl^u	žlvtlenlska	nmU
,---------------   —.----------.	bi občina nabavila več motork. Sent- merov kriminala mladoletnikov In te	d	^	Življenjske	r
in v sporazumu s strokovnjaki l jursko gasilsko društvo sl bo ob po- bi bilo potrebno poslati v poboljše- n,sln 'JUQ'
zvrllrJtil o niihovi razmestitvi. Po moči občine nabavilo nov avtomobil, valne zavode. Svet Je tudi ugotovil. .	.....
iu	nzvtp	Na seji so poslušali tudi poročilo Po- da Je Šentjurju nujno potrebna Jelko Devetak V Idriji
mnenju vseh	bo	treba še pose-	staje LM	gentjUr. iz katerega Je bilo shramba za kolesa Razpravljal 1« J	•>
bej paziti na	lepo	arhitektonsko	razvidno,	da je področje omenjene
oblikovanje novih poslopij, ki
bodo dala Celju	svojstven pe-	bil0 LM	prijavijenih 675 prekrškov.
£at.	F. K. I Ljudska milica ima v evidenci 11 raz-
ŠPORT IN TELESNA VZ60JA
B
ohinjski
kot
bo v soboto ln nedeljo sprejel najboljše slovenske smučarje, ki se bodo borili za republiško prvenstvo v tekih, slalomu ln smuku. Tekmovalcev bo precej, čeprav so zvedeli za datum tekmovanja Sele včeraj, kajti tekmovali bodo mladinci, mladinke ter člani in članice. Hkrati s tem prvenstvom bodo v Bohinju tudi tekmovanja v okviru Gorenjskega smučarskega tedna. — Smučarske funkcionarje priganja čas, kajti v nedeljo, dne 10. marca, bodo tekme v Planici, za ostale nedelje v marcu pa Je dvomljivo, če bo le dovolj snega.
O »TURNIRJU NARODOV« V ZAGREBU
VELIK USPEH jugoslovanskih
rokometašev
V štirih dneh pet zmag — V rokometu smo se uvrstili na svetovni rang lestvici na peto mesto
Dvorana zagrebškega velesejma še nikoli do sedaj ni bila napolnjena do zadnjega kotička kot te dni, ko je bil v njej štiridnevni »Turnir narodov« v malem rokometu.	To je	bila brez dvoma do sedaj	največja prireditev	rokometašev v Jugoslaviji	in sodi tudi med največje	v Evropi. Takrat	smo
prvič v zimski	sezoni	nastopili v mednarodni konkurenci tudi rokometaši Jugoslavije. Tako	smo se tudi Jugoslovani vključili	v zimsko dejavnost	roko-
metašev in preizkusili svoje znanje v borbi z ostalimi narodi.
Prvo in tretje mesto na tako močnem turnirju naj bosta začetek uspehov našegš rokometa. Pet zmag v štirih dneh nas bo uvrstilo na svetovni rang lestvici na peto mesto, za veliko četvorico švedsko, CSR, Nemčijo in Dansko. Zato lahko pričakujemo, da nas bo mednarodna rokometna zveza določila za nosilca skupine v predtekmovanju za svetovno prvenstvo.
POLJAKI PRESENETILI Naši nasprotniki na turnirju niso bili poznani Zato je bilo težko napovedati, kdo bo zmagal. Za favorita sta veljali Romunija in Madžarska. Madžari so nas razočarali. Romuni so se za turnir pripravljali dva meseca. Prišli so v Zagreb po prvo mesto, imeli pa so neverjetno smolo in so bili zadnji, kljub temu, da so pokazali naj-lepšo, tehnično dovršenp in dinamično igro, ki je navdušila gledalce. Presenetili so Poljaki. Na prvi tekmi proti naši »modri« reprezentanci so pokazali moderen in hiter rokomet in dobesedno pregazili naše igralce. Pri streljanju na vrata so bili nezmotljivi. Tempo na tej tekmi je bil neverjeten
in človek se samo vprašuje, od kod jemljejo moči za takšne napore.
FINIŠ ROMUNOV Romuni so imeli zaradi lepe igre naj-več simpatij pri zagrebških gledalcih. Pred	.
tekmo z Madžari smo bili prepričani, pa tudi Romuni sami, da bodo zmagali. Zgodilo pa se je nasprotno. Madžari so za-
ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Prvi poraz Janoševiča
Sombor, 28. febr. V V. kolu	držav-	pa le-ta ni sprejel ponujenih žrtev, se	je
nega prvenstva v Šahu je doživel	vodeči	partija že v 10. potezi končala remi.
Janošcvič prvi poraz v 18. potezi. Ko mu Tri partije so bile prekinjene. Puc to-je grozila izguba figure, je predal	partijo	;	krat ni tvegal proti Karaklajiču In si	je
Djuraševiču. Vendar pa ga zaenkrat	še ne	j	zato pridobil prednost kmeta. Karaklajič
bo nihče dohitel, ker ima Matulovič, ki je	j	ima le malo možnosti, da reši remi.	V
za njim na lestvici, izgubljeno partijo proti Vukčeviču.
Vse igre so bile borbene. Dve partije so dobili beli, dve pa črni. Rakič je kot črni premagal v 27. potezi Udovčiča, ki se je zaman skušal izogniti matu. Z belimi figurami je zmagal Ivkov proti Totu. Ivkov je igral zelo borbeno. Drugo zmago za bele je dosegel SmailbegoviČ, potem ko je njegovemu nasprotniku Bradvareviču padla zastavica na uri.
Štiri partije so bile končane z remijem. Vukovič Je remiziral z Miličem po borbeni partiji po 35 potezah. Pirc si je priboril proti Bogdanoviču boljši položaj, vendar več kot remi ni mogel doseči. Ko-zomara je ostro napadel Trifunoviča, ker
I. kolo: Slivnik - Pogačnik 0:1, Kavčič
- Korošec 0:1, Bavdek - Simič 1:0, Eržen
— Jan prek., Hudovernik — Sicherl prek., Mali — Stefe remi.
II. kolo: Pogačnik - štefe remi, Korošec - Bavdek remi, Simič - Eržen 0:1, Jan — Hudovernik 1:0, Sicherl — Mali 1:0, Slivnik - Kavčič remi.
III. kolo: Kavčič — Pogačnik 0:1, Eržen
Razpis republiških prvenstev v Klasičnih in alpskih disciplinah
Smučarska zveza Slovenije razpisuje prvenstvo članov, članic, mladincev In mladink za leto 1957 v tekih ter za člane ln članice v alpskih disciplinah.
Prvenstvo bo istočasno s V. gorenjskim zletom dne 2. ln 3. marca v Bohinju v Izvedbi SK »Bohinj«.
Prvenstvo bo po naslednjem razporedu:
Sobota, 2. marca ob 9: tek ml. mladincev na 5 km: tek mladink na 5 km: slalom za člane; slalom za članice.
Nedelja, 3. marca ob 8.30: tek članov na 15 km; tek članic na 10 km; tek starejSlh mladincev na 10 km;
ob 10: smuk za člane; smuk za članice.
Pravico nastopa Imajo vsi tekmovalci, kt se izkažejo z legitimacijo SS Jugoslavije, s potrdilom o plačani članarini (znamkica) m s potrdilom o zdravniškem pregledu.
Vse stroSke za udeležbo na prvenstvu nosijo društva alt posamezniki. Kontrola vseh tekmovalcev (legitimacije ln zdravniška potrdila) bo v Bohinju ob prvem žrebšnju.
Poimenske prijave naj pošljejo društva najkasneje do petka, 1. marca do 18. ure na naslov: Smučarski klub »Bohinj«, pošta Bohinjska Bistrica.
Tekmuje se po pravilih SSJ. Vsak tekmuje na lastno odgovornost.
Smučarska zveza Slovenije
Smučarsko prvenstvo »Partizana« Slovenije
»Partizan« Slovenije prireja republiško prvenstvo v patrolnih tekih, in sicer v soboto, 2. marca ter v veleslalomu in skokih 3. marca v Kranjski gori. Tekmovalci za patrolne teke morajo biti v Porentovem domu v petek zvečer do 19. ure, tekmovalci za veleslalom in skoke pa v soboto do 19. ura. Okrajne zveze »Partizana« naj pošljejo na tekmovanje po 5 tekmovalce za vsak oddelek in panogo. Propozictje veljajo kot je bilo sporočeno v razpisu za to tekmovanje. Prijave je treba poelati najkasneje do petka opoldne na »Partizan« Slovenije.	»Partizan« Slovenija
partiji Cuderman — Nedeljkovič je že v 12. potezi prišlo do zelo ostrega položaja.
Nedeljkovič je napadel, Cuderman pa najprej napad odbil, nato pa prešel v proti- ,	_	JK
napad. Ob prekinitvi stoji Cuderman ne- 1 - Korošec prek Hudovernik - Simič reti) koliko bolje, v zadnji prekinjeni partiji Mali — Jan 0:1, Stole - Sicherl remi, Matulovič - Vukčevič Je beli pred matom. ' Bavdek - Slivnik 1:0.
Gligorič je bil prost.	j	IV. koio:	Pogačnik	—	Sicherl	remi.
Danes dopoldne »o brez nadalje- Slivnik - Eržen remi, Kavčič - Bavdek vanja remizirali včeraj prekinjeni 0:1, Korošec - Hudovernik Ojl (!), Simič -partiji Karaklajič : Puc ln Cuder- Mali 1:0, Jan - Stele 0:1.
man : Nedeljkovič. Nadaljevala sta	,__L . .	,	__
le Matulovič in Vukčevič, toda po Trenutno vodi na lestvic, verjetni zroa-dveh urah igre sta partijo ponovno govalec n« prvenstvu Srdjan Bavdek z 3.S prekinila. Menijo, da je Vukčevič pred točke pred Pogačnik. Sicherl. Jan 3, Stefe dobljeno igro. Prekinjene partije iz 52 itd. ,	s«
IV. kola bodo odigrali jutri, ko bo | prost dan.
Stanje po V. kohi }e naslednje:
Janoševič 4, Matulovič 3 (1), Gligorič 3. Pirc, Trifunovič, Karaklajič, Udov-čič in Kozomara 3, Ivkov, Vukovič 2,5,
Rakič 2,5 itd.
Danes popoldne so sačett s šestim kolom.
minut hi bi pri tem Romune spremljalo še nekaj sreče, bi jo prav gotovo zaključili kot zmagovalci.
DVAKRAT »MODRI«
Vsi strokovnjaki so pred začetkom tekem imeli našo »modro« reprezentanco za boljšo od »bele« (tudi jugoslovanske) reprezentance. Na tekmi s Poljaki pa so jih njeni igralci razočarali: bili so preveč samozavestni. Poraz pa jim je bil dobra šola. V ostalih dveh tekmah so igrali resno in zanesljivo premagali Avstrijo ter Madžar-
HAT - TRICK »BELIH«
Z zmagama nad Madžarsko in Romu-
nesljivo	prišli v	vodstvo in	15 minut pred	i	nijo smo se »beli« uvrstili v	Pre^
koncem	je bil rezultat 16:6	za Madžarsko.	|	začetkom tekme * PoIjaklJebil*	dvorana
Romuni	so bili	pred hudim	porazom. Te-	napolnjena do zadnjega kotička.*	Vzdušje
daj so	prešli v	obrambi na »pressing« is	Je bilo napeto kot pred vsakim	velikim
znižali na 16:14. V zraku je visel svoje- dogodkom. Tekmo je prenašal tudi reporter vrsten finiš. ki pa ga je žal prekinil sod- Radia Zagreb. Hrvoje Macanovič za tiste nikov žvižg. Če bi tekma trajala še nekaj ljubitelje rokometa, ki niso prišli do vstopnic. »Beli« so imeli zaradi vsega tega pre-”	cej treme. Toda tudi Poljaki niso bili na
Na Ravnah se pripravljajo Tekma je bila zelo živahna in lepa ter
 i i*	razburljiva. Rezultat je bil vseskozi tesen.
na II UCUl minuOSlltl	Na splošno presenečenje so »beli« zabele-
I žili še tretjo zmago na turnirju in s tem Za I. slovenski festival telesne kul- j prvo mesto.
ture se na Ravnah na Koroškem že sedaj	pripravljajo.	Občinski svet za te-
lesno vzgojo Je na svojem zadnjem posvetu s svetom za izvenarmadno vzgojo pripravil program za I. občinski teden telesne in izvenarmadne vzgoje. Vanj bodo vključene vse organizacije in ustanove, ki se v kakršnikoli obliki bavijo s to dejavnostjo.
£D	Fužinar bo	priredil razna športna
tekmovanja in turnirje, nato pa bi bil skupen nastop vseh sekcij in klubov s prikazom treninga. TVD Partizan Prevalje bo priredil razna tekmovanja: orodna, alet-ska in tek čez ovire. Razen tega bodo pripravili	akademijo in	društveni nastop. Ob-
činski komite LMS bo priredil tekmovanja med aktivi. V teh tekmovanjih bodo sodelovala tudi gasilska društva, društva prijateljev mladine (nastopi po vrtcih in šolah), pomerile se .bodo strelske* družine, taborniki	itd.	Planinski	društvi »Prevalje« in
»Ravne« bosta priredili izlete in pohode, skupinska tekmovanja v pohodih po oddelkih. Seveda bodo vključili v te slovesnosti tudi tekmovanja Avto-moto društva, sodelovala bo Ljudska tehnika, sindikalne, lovske, invalidske organizactje, Šole. otroški vrtci, kmetijske zadruge in predvojaška vzgoja.
Dobro so zastavili plug, zato zna biti to mogočna manifestacija svobodne Koroške.
M. H.
Določene košarkarice za Kitajsko
Zvezni kapetan za žensko košarko Milorad Soko-lovič Je včeraj določil igralke za reprezentanco, ki bo odšla 28. februarja na gostovanje po Kitajski. To so: Gec, Prelevič, Baraga, Kavs, Lj. Radulovič, Zoko-vič, Kaluševlč, Cipruš, Ra-denkovič, Radovanovič, E. Radulovič, Krstič In Popov. Od Igralk, ki so bile na treningu, sta odpadli Sonja Mrak ln Duplančifieva, ki si je poškodovala meniskus.
ŠPORT ZDRUŽUJE NARODE
Po tekmovanju je bil v hotelu »Esple-nade« slavnostni zaključek turnirja. Gostje so se zahvalili za lep sprejem in prijetno bivanje v Jugoslaviji. Velika dvorana v »Esplanadu« je bila ta večer živ konglomerat narodnosti. Madžari in Avstrijci M nas povabili na povratni dvoboj. Ko smo se poslavljali, smo jim želeli, da bi na prihodnjih podobnih tekmovanjih še bolj poglobili naše medsebojne stike.
»Turnir narodov« je bil uvod v ve naše reprezentance za svetovno stvo, ki bo februarja 1958.	J.
Štefe zmagal pod Storžičem
Smučarski klub »Ljubelj« iz Tržiča j* za minulo nedeljo razpisal meddruštven« tekme v veleslalomu pod Storžičem. pa se iz nerazumljivih vzrokov tekem niso udeležili tekmovalci drugih društev ln j« tako ostalo le pri dobro uspelem društvenem tekmovanju. Proga je bila dolga 2 km z višinsko razliko 500 m ter je imela 38 vratič. Tekmovalo je 23 članov in 19 mladincev. Pri članih je zmagal državni prvak Janko štefe, ki je spet pustil za seboj vrsto znani reprezentantov.
Rezultati — člani; Štefe 2:06,1, Dornik 2:08,1, M. Lukane 2:12.4, J. Krmelj 2:13^2* Perko 2:14,2 itd.; mladinci: Dolžan 2:20,0, Primožič 3:01,1, Zupan 3:31,0 itd. L.
I -Brzojavke-
Šahovsko prvenstvo
DOLENJSKE
Volk tesno za Silo
Novo mesto, 26. febr. — Na šahovskem prvenstvu Dolenjske so odigrali 10. in 11. kolo. Rezultati 10. kola: Sila : Kavšek ld), Železnik : Jare 1:0, Kobler : Maler« ld), Mohar : Volk remi, Peljak : BartotJ remi, Klemenc : Avsec prekinjeno. Rezultate 11. kola:
VRHNIKA - močno središče telesne vzgoje
Vrhnika, rojstni kraj našega pisatelja Ivana Cankarja, se Je v zadnjih letih motno razvila. Kar prijetno Je potovati »kozi to mestece. ki je polno novih stanovanjskih ln drugih poslopij, ki iz leta v leto prikupno rastejo. Toda Vrhnika sc razvija tudi v drugi smeri, to je v telesnovzgojni dejavnosti. Ta Je v minulem obdobju postala močno razgibana, kajti tamkajšnji funkcionarji so znali že pred lete pridobiti mladino, da se Je začela ukvarjati s splošno telesno vzgojo in raznimi športnimi igrami. Velik delež zaslug za to imajo seveda pripadniki JLA.
DVE DRUŠTVI PRIDNO DELATA
zadovoljijo z vadbo v telesnovzgojnlh organizacijah, temveč se še posebej
izživljajo na gimnaziji. Imajo moštva	___
v raznih športnih panogah, ki temu- lzVedenec za smučarske teke Knut
0 MOSKVA, 26. febr. (Tass). — Na svetovnem prvenstvu v hokeiu na ledu v Moskvi je drugega dne tekmovanja SZ premagala Finsko z 11:1. CSR Vzh. Nemčijo s 15:1, Švedska pa Poljsko z 8:3 (2:1. 2:2. 4:0).
0 ABETONE, 26. febr. (AFP). — V alpskem tekmovanju za pokal »Foe-mina- v Abetonu je v slalomu zmagala Francozinja Agnel Marlsette pred Avstrijko Herdi in Francozinjo Leduc.
• ZAGREB, 26. febr. V velesejem-sklh prostorih v Zagrebu se je včeraj začelo teniško prvenstvo Jugoslavije v zaprtih prostorih, ki pa so se zanj prijavila le zagrebška moštva.
0 DALA-.IAERNA (Švedska) 28. febr. (UP). — Na švedskem državnem prvenstvu v smučarskih skokih Je zmagal Mikaelsson 232 (70,5, 71.5); 2. Bengt Ericsson 220.5 (67.5, 70); 3. Sven Pettersson 222.5 (67,5 68).
0 OSLO, 26. febr. (Reuter). V Hol-menkollenu pri Oslu bo od 1. do 3. marca tradicionalno mednar. smučar-sko tekmovanje. Norvežani bodo Imeli najhujšo konkurenco v Švedih in Fincih. Finska bo poslala Hakulinena, olimpijskega zmagovalca v tekih, in še druge izvrstne tekače, Švedska pa Jemberga, najhujšo konkurenco bodo imeli Norvežani v finskih skakalcih, ki so jim pred leti odvzeli primat v tej smučarskih disciplini.
0 OSLO, 28. febr. (UP) Norveški
jejo med seboj na mednarodnih tekmah za prvenstvo gimnazije in seveda tudi z drugimi gimnazijami Posebno so razgibani košarkarji, odbojkarji ln namiznoteniški igralci. Ko pa nastopi zima, običajno odidejo na Za-
Korsvold bo odpotoval marca za lš dni v Squaw Valley da bi pregledal teren za smučarske teke v okviru olimpijskih iger leta 1960.
0 NE1V IIAVEN, 26. febr. (UP). — Plavalno moštvo univerze Vale je dva-
Sila : Lisec remi.
____________________________________  ,	Društvo	je	v	zadnjih	letih	precej	piano,	kjer	Imajo	redne	smučarske	, ...........	----	-----
Na raznih	tekmovanjih	v	minulem | naredilo	v	gradbeni	dejavnosti	(pla-	tečaje.	Prav te dni Je b« zaključen	kr at	moštvu
dijakov gimnazijsko vod-	Je pri prvem	poskusu	nastopil Avstra-
 	„	_ _	__________________ _	... je podprlo - ker kaže za	1 lec Aubrey	kar je	proti pravilom.
zelo" po me m b no!“ ker" so Jo	odtegnili	konca	*^»**"._i«toa=pa_bodo	>8radlll : telesno	vzgojo veliko razumevanja -	^ato^jo diug^ plavaiMe ^Amerlkam^
Vodi Sila s 7,5 točke pred Volkom od kvarnlh vplivov raznih ne preveč tudi otroški bazen. Precej pomoči Je s smučmi bar jem	Ud*™ Bartoljem 6,5, Mo- v7g0jnm zabav in_ gostiln  __^	In	kvaliteta?	Po	večini	tekmujejo
nov svetovni rekord na tei razdalji-
Zlasti ” v smučarskem športu so	krepko podporo pa jim nudi tudi eno-	vr h “J, k ,v “š D ortn i ki “v’ "ni i Vi h"" r azr e dih	• ASPEN (ZDA). 26. febr (UP).
Vrhničani letos veliko pokazali. Iz-	ta JLA. S pripadniki JLA Imajo tudi	lh DrVenstev kler dosegajo po-	Avstrijec Tony Sailer Je po triumfu
vedli so več tekmovanj, na katerih so	številna tekmovanja v raznih šport-	VDrečne rezultate O vrhunski kvall-	v veleslalomu zmagal še v slalomu,
sodelovali domači smučarji društva nih panogah.	t(Tt, trenutno seveda pri njih ni moč V prvem teku ai Je njegov roiak
»Partizan« ln »Usnjarja«, mimo njih j precejšnje težave Ima društvo z govoriti, le-ta pa bo morda prišla, če ■ Pra\vda pridobil 6 sekund prednosti, Maribor, 26. febr. V osmem koiu	XIII.	pa še mnoga okoliška društva. Vrh	vključevanjem delavske in kmečke	bodo tudi v prihodnje tako navdušeni	; v drugem teku pa ga je pustu Sailer
se	par-	tega so se udeležili tekem tudi v dru-	mladine, saj večino pripadnikov so-	za telesno vzgojo. Pogojev za to imajo	'po sijajni vožnji za seboj kar za
-	■’ •—T-	--—*• - -	•-	»*---»—- sekund.
PRVENSTVO MARIBORA
Vedno bolj ostre borbe
Šahovskega prvenstva Maribora so	—	--	    ,	,	_	,	---------- —.» --------- *—.----------------- «.«	,«»»•
tile končale z naslednjimi izidi: Podlipnik - gih krajih. In če pogledamo Se naprej, stavljajo dijaki in študentje. Glede mnogo Kukovec 01 Ilao - Kos prek., Avdič -	so tudi	njihovi nogometaši ter namtz-	tega problema	bo odbor napel	vse
Drobnik 0:1, Njegovan - Ačko 1:0, Hoče-	noteniški igralci dokaj aktivni, da ne	3ue, da se bo stanje izboljšalo	"	—
ver - Mavrič 1:0, Majerič - Horvat remi, omenjamo še posebej kcSuacev, od- ■ gicer pa so najmarljivejši odboj-Bablč - Peče prekinjeno.	bJkarjjv, košarkarjev in plavalcev, | karjj k, SQ dosegi! pričakovane repo osmem kolu vodita Njegovan in Koa	ki	imajo zelo ugodne	pogoje za delo.	zultate. Nekoliko slabši so košarkarji,
s po 5,5 (2). njima »lede: Horvat 5,5, (1).	Pozimi	Je središče	njihovega dela	k( so Se	mlad, tn neizkušeni, zlasJJ
Kukovec. Majerič In Drobnik 4,5, Babič	na	znanih	klancih n*	na višin)	pa Je splošna vadba. Clan-
4 (1). Peča 4, ligo 5,5 (1) Itd.	pa na	telovadišču, nogometnem igri	stvo redno vad)	tn ne zamudi nobene
~ sir Je v neprimernih prostorih ka-	šču in	še posebej na kopališču^ kje	pr|iošnostl, da	ne bi obiskalo	telo-
»Jadrane, kjer igralce motijo ln imajo zares lep plavalni1 ba n. i vadnico Le-ta Je kar polno zasedena: vznemirjajo radio, glasni razgovori. Igralci	mnogo	tekmovanj podzveznega ln .	rB7en domačih	pripadnikov jo	upo-
kart in nedisciplinirani gledalci. Mariborski	publiškega	merila Je	bilo Izveden	rablJajo	tudi dijaki gimnazije, prl-
šahtstl bi za takšne prireditve vsekakor po- v tem bazenu.	| padnlkl JLA ln člani »Usnjarja«. Pro
trebavali bolj primeren prostor.
PRVENSTVO GORENJSKE
Bandek v vodstvu
KAKO JE PRI »PARTIZANU«? ! cej Je pripomoglo k napredku v tem »Ul Holoo (.», kr, tn nrtnadnild društvu tudl dejstvo, da so se zlasti Ni dolgeL toga, ko so pripadniki	močno izboljšali odnosi z »Usnjar-
domačega »Partizana.	jem«, s katerim	delajo z roko v roki.
čun svojega dela. Le ta J	nf,nornv	v	Nasploh pa bi	bilo dobro, da bt se
volj Iva bilanca uspehov ln	naporov	nptratprp	lrnt	nn orimer
Pod pokroviteljstvom Okrajnega odbora minulem letu. Zato ni nič čudnega, ,—,„(^„1,3 nr drobile Morda bt bilo SZDL Tržič se je v nedeljo začelo v Sin- če se je udeležilo občnega zbora član- ^ d« br sr vst sm.Xr"i združili dlkalni dvorani v Tržiču VII. šahovsko pr- stvo skoraj v polnem številu m mo £°^cm d™Jm društvu, venstvo Gorenjske, na katerem sodeluje 12 . tega pa še predstavniki JLA krajev-
izbranih tekmovalcev Iz petih krajev OLO nih ljudskih oblasti in družbenih or- TUD1	DIJAKI	RAZGIBANOST
ir-ani	,	gcnizacij, pohvalna pa je zlasti Ude- ,
Na turnirju, pod vodstvom aodnik. Gu- ležba velikega števila staršev pionir- C« govorimo °	fjf.
zela so doslej odigrali IV kola z nasled- jev ln cicibanov, ki so vključeni v {Vrhniki nasploh, morajno omenit^tudi njimi izidi:	društvo.
Uprava in sindikalna podružnica Mestnega vodovoda, Ljubljana, sporočata, da je 25. februarja 1957 umrl
ANTON GOMILAR
Pogreb bo 28. februarja 1957 ob 15.30 z 2al, iz Antonove mrliške vežice.
Zvestega in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
UPRAVA IN SINDIKALNA PODRUŽNICA MESTNEGA VODOVODA. LJUBLJANA '
1 vrhniške dijake
iiiiniMiimiiiiiiinti
Le-tl se skoraj ne
PATRICK Q TJ l N T I N
S,
SAMEGA SEBE
 ______________________________________________________________________  69
Ta čas je Murney pognala motor to se pripravljala, da zapelje voz nazaj na pot in ga tam obme. To je bil čas, ki ga je bilo treba naglo izkoristiti. Zdaj je imela z obema rokama opravka z volanom in se je vsa sosredila na obračanje voza.
Avto se je res premaknil in stekel nekaj metrov nazaj, ponekod
poskočil čez krtine.
Ko je zavila na desno, sem se kar moč naravno zvrnil nanjo to sem z levico na slepo, a naglo segel v njen žep. In že sem v resnici imel v rokah njeno orožje.
Takoj je zavrisnila. Bil je to krik, ki pretrga ušesa, strašen. Nohti njene desne roke so se zagrebli v gornji laket moje roke, ki sem v njej stiskal revolver, v levico pa me je udarila v obraz, njeni nohti so mi zgrebli po njem krvave lise. Orožje sem držal le nekaj sekund. Iztrgala mi »a je to ga naperila proti meni. Zgrabil sem jo z drugo roko za zapestje in še slišal žvenket stekla,
ki ga je strel prebil.
Tedaj je voz naenkrat močno poskočil. Murney se je borila divje kakor zbesnela psica in je vreščala kakor brez uma, od jeze, ne od strahu. Dvignila je roko in mi jo namerila na oči, ko da bi
mi jih hotela izkopati. Sklonil sem se, da bi se temu izognil. Tedaj si je osvobodila svojo oboroženo roko iz mojega oklepa. Za las mi uspelo, da sem se ognil drugemu strelu. Tedaj je počil še tretji.
Tedaj je hipoma umolknila. Revolver ji je padel iz roke pokraj noge na tla. Pripognila se je, ga poskusila pobrati. Ujela se mi je za laket, očitno, da ne bi padla. Bila je težka, strašno težka in njena teža je od hipa do hipa rasla. Začutil sem, kako njeno telo drči navzdol. Potem je stisk njene roke na mojem laktu začel popuščati Natanko sem se ozrl vanjo in videl, kako je medlela in vsa mlahava zdrknila na tla. Iz prsi ji je tekla kri in rdečila haljo pod nedri. Njena glava je klecnila na sedež in iz grla se ji je izvil slaboten, hropeč vzdih. Nagnil sem se nadnjo, jo potipal za roko to iskal njen utrip. Ni ga bilo več.
Strel jo je moral zadeti v srce. Mumey je bila mrtva.
Zmeden sem stopil iz voza to napravil nekaj korakov. Na noben način misli nisem mogel zbrati. V sencih mi je razbijalo od napetosti to imel sem občutek, da bom zblaznel. Ozrl sem se proti hiši kakor v prazno. Rdečkasta svetloba je žarela iz zadnje sobe.
Grmada, na kateri naj bi zgorelo Gordyjevo truplo, je bila prižgana.
Stopil sem znova v voz. V ušesa me je še rezal Murneyjto rezki krik. Kraj njenega trupla se je bilil list papirja. Dvignil sem ga. Bilo je moje lažno poslovilno pismo. Vtaknil sem ga v žep.
Zdaj sem moral oditi, pobegniti, — sem pomislili. — Toda le kam to kako? Mar s tem vozom, z Murneyjinim truplom v njem to z razbitimi stekli na oknu? — Spomnil sem se tistega drugega voza, Gordyjevega, s ključi, zataknjenimi v motor, da bi lahko kar pri priči krenil od tod.
Napotil sem se h kiši, ko je bila že skoro vsa v plamenih. Požar je buhtel. Toda na garažo plameni še niso preskočili. Gotovo bodo v nekaj minutah to'tedaj bo že vse v ognju.
Strah.me je pognal. Z muko sem zaprl vrata, ki 90 se s težavo premikala po zarjavelih tirnicah. S prosto roko sem mrzlično pognal motor in zapeljal voz daleč od hiše. Ko sem se ustavil, seno si oddahnil. Naslonil sem se na usnjeni naslon to se skušal pomiriti.
V	žepu na vratih sem našel cigarete to vžigalice. Prišgal seHft si eno. Da bi mi pomagala zbrati misli in najti izhod. Zadnji dogodek je vso strašno tragedijo pritiral do vrhunca. Mumey Je ubil« očeta, brata, zdaj še sebe to je poskušala tudi mene. Le kako naj bi vse to pojasnil inšpektorju Surgantu, ne da hi sam postal sumljiv?
TrrganiiiH izginiti od todt To je bilo vse, kar sem motal storiti. Ce bi policija dognala, da sta bila dva Gordyja, je bil moj propad neizbežen. Edino, kar mi je še preostalo, je bilo, da zbežim * Gordyjevim vozom. Nihče ga ne bo iskal, ker so bili vsi prepričani, da se je Gordy z njim odpeljal. In odšel bom lahko daleč, kar se da daleč. Kaj mi mar, da ne poznam svojega imena! Da se ne spominjam, kdo sem bil. To je bila malenkost v primerjavi s tistim, kar bi me doletelo, ko bi ostal pri Friendovih.
A kaj se bo zgodilo s Seleno in ! gospo Friend, ko bom izginil’ Policija bo začela preiskavo, ko bo izvedela, da sta Murney i® Gordy izginila. In preiskava se bo končala tako, da bodo naši1 Mumeyjino truplo in zoglenele ostanke Gordyja. Brez podatkov, ki bi jih lahko le jaz navedel, bi Surgant takoj prijel gospo Friend ter Seleno ta ju obtožil, da sta ubili Murney.
DNEVNE NOVICE
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Ljubljana-Moste dne 27. februarja: dr. Milena Stamač, tel. it. 30-738, Grablovtčeva 18.
Danes sveže morske ribe.
Geografsko društvo Slovenije vabi na diskusijo o navodilih za geografsko proučevanje erozije prsti, ki bo v četrtek, 28. februarja ob 20 v vogalni sobi geografskega Inštituta Univerze.
Higiensko - epidemiološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva bo
Imela redni mesečni sestanek v soboto. dne 2. marca ob 10 v dvorani CHZ v Ljubljani. Trubarjeva cesta 2. Tematika: Hepatitis. Vabljeni člani in ostali zainteresirani zdravniki, zlasti sanitarni inšpektorji.
KOI-
čcsti fexh?u<e ia stzkJk)-/
GLEDALIŠČA
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 27. februarja ob 20: B. Kreft:
•Krajnski komedijanti« Abonma K.
Četrtek, 28. februarja ob 20: B. Kreft:
•Krajnski komedijanti« Abonma C.
Petek, 1. marca: Zaprto Sobota, 2. marca ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin*. Izven In za podež.	,
Nedelja, 3. marca ob 15: B Kreft: Četrtek,
Sreda, 27. februarja ob 20: »Res luStno Je na deželi«.
Prodaja vstopnic dve url pred pričetkom predstave. — Vabljeni!
•Krajnski komedijanti«. Izven in za podeželje.
ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje Ponedeljek, 1. marca ob 20: Brecht: •Kavkaškl krog s kredo«. Premiera. Izven.
V ponedeljek. 4. marca, bo v Drami sedma premiera v sezoni Na vrsti Je uprizoritev znamenite drame nedavno umrlega nemškega pisatelja Bertolda Brechta »Kavkaškl krog s kredo«, ki je na predzadnjem svetovnem gledališkem festivalu v Parizu doživela triumf, kakršen Je komajda bil zabeležen v noveJSl gledališki zgodovini. Dramo Je prevedel Mile Klopčič režira jo France Jamnik, sceno je pripravil Ing. arch. Niko Matul, kostumi so delo Mije Jarčeve spremno glasbo Je prispeval Miro Savin, dirigira Dušan Petrič, plese Je naštudirala Majna Sevnlkova Grušo igra Ančka Levar-prlmemlh za vsako priliko ln obleko Jeva. Azdaka Stane Sever. Simona B.
Sotlar, v ostalih vlogah pa nastopa ves ansambel, pomnožen s slušatelji
Šminke »EVELINE« v 9 modemih avetllh barvah. Enakovredne najboljšim francoskim. Poskusite na vzorcih,
v vseh drogerijah ln Na-Ma.
FLEX dobiS pri trgovca, kjer ku-
Akademlje za igralsko umetnost In
PUjeS za svoje gospodinjstvo. Zahte- ««„1 baleta Opere SNG. vaj FLEX. če hočeS kvaliteto! Idealno . clanl Daleta	"
čisti mastne madeže.
Pet minut časa imaS gotovo, preden greS na zabavo, da si napraviš masko TEINT BELL. V vseh trgovinah I kozmetiko vodijo TEINT BELL.
RAZPIS
Inštitut za Javno upravo .pri prav-no-ekonomskl fakulteti v Ljubljani
OPERA
Sreda. 27. februarja ob 19.30: Offenbach:	»Hoffmannove pripovedke«.
Abonma B.
Četrtek, 28. februarja ob 19.30: Donl-zettl: »Ljubezenski napoj«. Abonma A.
Petek, 1. marca ob 15.30: Puccini: »Ma-dame Butterfly«. Abonma Petek popoldanski.
razpisuje tečaj predavanj z naslovom Sobota, 2 marca ob 19.30: G Verdi: »Glavna vprašanja splošnega uprav- |	»Othello« Gostovanje tenorista Jo-
nega postopka«. Tečaj bo obsegal 9	sipa Gostlča Abonma D
predavanj po eno uro ln bo trajal od Nedelja. 3. marca ob 19.30; Donlzettl: 11. marca do 15. marca 1957, dnevno »Ljubezenski napoj« Gostovanje so-
od 17. do 16. ure. Predavanja bodo v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Predavali bodo člani našega lnštt-
pranlstke Ondine Otte. Izven In za podeželje
Abonenti reda Petek bodo namesto
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete
Levstikov (Šentjakobski) trg 2
februarja ob 17: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Sobota. 2. marca ob 17: Pengov-Stmon-člč: »Zlata ribica«: ob 20.30:	Pengov-Slmončlč:	»Zlata
ribica«. Samo za odrasle.
Nedelja, 3. marca ob 11: J. Malik: »Žogica Marogica«;
ob 15: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«.
Ročne lutke
Resljeva cesta 28
Sreda, 27. februarja ob 15 in 17: Papler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Domu kulture v Kamniku: ob 19: Papler: »Hudobni graščak«. Gostovanje v Domu za usposabljanje lnvaltdne mladine v Kamniku. Nedelja 3. marca ob 17: A. Papler: »Hudobni graščak«.
Prodaja vstopnic za vse ljubljanske predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10—12 v upravi. Resljeva cesta 28, telefon 32-020. in pol ure pred vsako predstavo (tui gledališki blagajni.
Za 500 din dobe 7 knjig samo Clanl
Prešernove družbe
Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne ln uprave # Pohitite z vpisom l
tuta, ln sicer univerzitetni profesorji baletnegB večera s programom, kot so
ter ugledni strokovnjaki s področja 8a lrTie^1 konec lanske sezone, dobili
javne uprave. Namen tečaja je sezna- , pefe)V	"J? S «
........................... 1	Puccinijeve	»Madame	Butterfly«.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
niti pravnike, ki delajo v javni upravi, s temeljnimi problemi splošnega upravnega postopka. Novi zakon, ki bo začet veljati 19. aprila 1957. ureja eno ‘zmed najpomembnejših vpraSanj pri delu Javne uprave. Njegova pravilna uporaba bo v odločilni meri vplivala na izboljšanje celotnega delovanja naše javne uprave, posebno pa na področju, kjer bo Slo za obravnavanje pravic in koristi družbenih organizacij in državljanov. Z zakonom se bo morala podrobneje seznaniti večina Javnih uslužbencev. Udeleženci tečaja bodo imeli priložnost, da si pridobijo potrebno znanje in da ga posredujejo tudi ostalim uslužbencem.
Podrobni razpored predavanj lahko dobijo Interesenti v pisarni instituta za Javno upravo.
Tečaj Je namenjen predvsem diplomiranim pravnikom in študentom pravne fakultete. K udeležbi na predavanjih Se posebej vabimo člane instituta.
Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se prijavi pismeno ali ustno lnitltutu za Javno upravo v Ljubljani, Trg revolucije 11. telefon 22-5*4, najkasneje do 5. marca 1957. V prijavi Je treba navesti naslov in službeno mesto kandidata.
PREDAVANJA
GOSPODINJE!
Ljudska univerza ln Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani prirejata ciklus predavanj »Dom im gospodinjstvo«.
V četrtek, dne 28. februarja, bo predavala Ing. Vilma Pirkovič »Gospodinjstvo doma ln po svetu« (s skiop-tičntml slikami).
Predavanje bo ob 20. url v dvorani Prlrodoslovno-matematične fakultete, vhod iz Gosposke ulice.
Stomatološka sekcija SZD In sekciji za plastično In maksliofactalno kirurgijo SZD vabi na predavanje dr. L. Lebourga, pred-■tojnika stomatološkega oddelka H5spltaux Beaujon Parls: »Palatoshlza, njen* danainja terapija in nove operacijske metoda za ekstremne primer«. Predavanje bo v so-boto, 2. marca, ob 11 v predavalnici Stomatološke klinike.
Slovensko zdravniško društvo vabi
vse zdravnike ln mediclnce višjih semestrov na predavanje dr. L. Lebourg, predstojnika stomatološkega oddelka
Sreda 27 februarja ob 20: Anatole France:	»Crainquebille«. Abonma
red Sreda — Vstopnice »o tudi v prodaji
Petek, l marca ob 18.30:	Cankar-
Smerdu, »Martin Kačur« Zaključena predstava Sobota, 2. marca ob 20: S. Howard: »Pokojni Chrlstopher Bean« Premiera Izven Nedelja, 3. marca ob 15: S. Howard: »Pokojni Chrlstopher Bean«. Izven, popoldanska predstava. ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Izven. Znižane cene.
6ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sreda, 27. febr. ob 20.30: Ogrine: »Kje je mejaf«. Veseloigra. — A. Tomaž
Z JESENIC IN OKOLICE
Od 22. febr do l. marca ima zdravniško dežurno službo na Jesenicah dr* Jenko Alojz. Cesta bratstva In enotnosti.
MESTNO GLEDALIŠČE
Sobota, 2. marca ob 19.30; Aldo de Benedettl: »Dva ducata rdečih vrtnic«.
Nedelja, 3. marca ob 14.30 ln 19.30: Aldo de Benedettl: »Dva ducata rdečih vrtnic«.
Četrtek, 7. marca ob 19.30: Karl Capek: •Mati«. Slavnostna predstava v počastitev praznika žena. — Režija ln scena Bojan Čebulj.
Petek, 8. marca ob 19.30: Karl Capek: »Mati«.
Sobota, 9. marca ob 20: Andre Rotissln: •Otroci prihajajo«. — Gostovanje v Novi Gorici.
Nedelja, 10. marca ob 15: Andre Rous-sln: »Otroci prihajajo«. — Gostovanje v Novi Gorici.
KINO
»RADIO«: Premiera amer. filma: »Klic divjine«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Zaprto.
»ŽIROVNICA«: Mehiški film: »Rde-
Ltnhart: »Županova Micka«, kome- ča Konga- Predstava ob 19.30. dlja. Red D Vstopnice so tudi v	-—	—
prodaji.
Sobota, 2. marca ob 20- Stuart: »Cu dovlte pustolovščine«, veseloigra. — Zadnja večerna uprizoritev. Izven.
Nedelja, 3. marca ob 16: Grlmm-Skuf-ca: »Janko ln Metka«, pravljična Igra z godbo, petjem ln plesom. — Popoldanska predstava Izven; ob 20: Ogrinc: »Kje Je meja«, vese-- - • • art: ,Z<
»DOVJE«:; Jugosl. predstava ob 19.
film: »Zenica«.
2 BLEDA
RADIO LJUBLJANA
SPORED ZA SREDO, 27. FEBR. 1957.
5.00 - 7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) vmes ob 6.30 — 6.40 Reklame in obvestila - 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik —
8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Vsak eno. (Pisan spored slovenskih narodnih pesmi) — 11.35 Radijska šola ^a višjo stopnjo (ponovitev) - Ernest Petrin: Nai rod na tujem - 12.05 Opoldanski ogcrnl spored —
12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Štefan Sedmak: Nosemavost Čebel - 12.40 Harfo in klavir v ritmu igrajo Johny Teupen, Charlie Kunz in Semprini - 13.15 V veselem tonu
— 13.30 Pesmi ln plesi bratskih Jugoslovanskih narodov -	14.05 Radijska šola za
srednjo stopnjo (ponovitev) - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame —	15.40
Utrinki iz literature — Ilona Balassa: Lepa Egipčanka -	16.00 Koncert po željah -
17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku —
18.00 Kulturni pregled — ,18.15 Skladbe h?-vatskih in srbskih avtorjev poje mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška -
18.30 Zunanjepolitični feljton:	Politični in
gospodarski problemi predvolilne kampanje v Indiji —	18.45 Iz svetovne zakladnice
samospevov:	Karel Szymanovsky —	19.00
Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame - 20.00 Benjamin Britten: Obrat vijaka, opera v 2. dej. s prologom (Prva izvedba v Radiu Ljubljana) — 22.15 Jazz-cocktail -	22.15-23.00 UKW pro-
gram: Nočni koncert — 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
II. program
8.00 Poročila - 8.05 Slavni solisti vam pojo in igrajo - 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) - 9.15 Iz zabavnih filmov in alasbenih revij — 10.00 Napoved časa in poročila -	10.10-11.00 Dopoldanski simfonični koncert - 12.30 Emil Axman: Moravski plesi - 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 13.10 Za prijetno razpoloženje predvajamo spored zabavnih melodij - 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila — 14.35 Odlomki iz oper
-	15.00-15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 22.15 — 23.00 Nočni koncert
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Četrtek. 28. februarja ob 16: Armand Salakrou: »Noči Jeze«. Red C lil izven.
Petek, l. marca ob 19; Alojzij Remec: »Magda. Predstava za Srednjo tehnično tekstilno Solo Sobota, 2. marca ob 18 in 20: Richard Nasch: »Vremenar«. - Gostovanje celjskega gledališča.
Nedelja. 3 marca ob 18 ln 20: Jerzy Lutovvski: »Dežurna služba«. Gostovanje celjskega gledališča.
KINO
»STORZlC«: Ob 9.30 ameriški film: »Beli Jorgovan«. V glavni vlogi Jea-nette Mac Donald ln Eddte Nelson. Ob 16, 18 ln 20: amer. barvni clnema-scopskl film — stereofonski zvok: »Car-men Jones«. V glavni vlogi Dorothy Dandridge ln Hary Belafonte. Film bo na sporedu samo še jutri.
»SVOBODA« — Stražišče: Ameriški film: »Bell Jorgovan«. Predstava ob 19. V glavni vlogi Jeanette Mac Donald ln Eddle Nelson.
DROBNI OGLASJ
RAZPIS. Centralni higienski zavod v Ljubljani razpisuje delovno mesto administratorja ln delovno mesto strojepiske. Prošnje Je nasloviti na Centralni higienski zavod v LJub-' ljanl. Trubarjeva ulica št. 2, kjer se dobe tudi podrobnejše lnforma-clje.	578
Šivalni stroj »singkr«, dobro
ohranjen, prodam Cena po dogovoru. Jontez tgnac. Ljubljana. Rožna ulica 13.	833
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »KOMUNA«
Francoski film
»Očka, mamica, služkinja in jaz«
Tednik. Predstave ob IS. 17, 19 ln M. V glavni vlogi Robert Lamoureux. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje.
K I N 0 »
S0CA«
Ameriški barvni film
»Trobente opoldne«
Predstave ob 18. 18 ln ». V glavni
vlogi Ray Mtlland ln Helena Carter. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
KINO »TRIGLAV
Sovjetski barvni film
»Cvrček«
Tednik. V glavni vlogi L. Celikov-skaja ln S. Bondarčuk. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
KINO »UNION«: Amer. film: »Kadar pride zima«. Tedntk: Filmske no- i vostl St. 8. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Deborah Kerr | ln Walter Pidgeon.
KINO »SLOGA«: Športni film: »Svetovno nogometno prvenstvo«. Tednik: Filmske novosti št. 8. Predstave ob 15, 17. 19 ln 21 Ob 10 matineja istega filma
KINO »VIC«; Amer. barvni film: »Bitka v soteski«. Predstave ob 16, 18 ln 20 V glavni vlogi Jeff Chandler. Danes zadnjikrat.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« pa od 9 dalje.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja slovenski film: »Trenutki odločitve«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15.
KINO »LITOSTROJ«: Jugosl film: »Milijoni na otoku«. Tednik: Filmske novosti št. 6. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KINO »SISKA«
AmerlSkl barvni film
»ČLOVEK IZ ALAMA«
V glavni vlog! Glenn Ford ln Julla Adams Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
Oglašujte v našem listu1.
Micka«.^<™^lja!nvečem"a"predsta- Žasll Rathbone m Audrey Dalton, va. Izven,
KINO
AmerlSkl barvni film: »Velika noč Casanove«. Predstavi ob 17 ln 20. V iin.nra« glavni vlogi Bob Hope. Joan Fontaine,
upan v« n-.n OgfVihonA In Anrtrpv
Premiera L. Boblčeve; »Družina Blo« je Iz tehničnih razlogov preložena na prihodnji teden.
Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezervacije na tel. St. 32-860.
12 NOVEGA MESTA
KINO
»KRKA«; Jugosl. film: »Zaseda«.
Vesti iz Maribora
DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 27. februarja: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18.
Četrtek, dne 28. februarja: lekarna »Center«. Gosposka ulica 18.
KINO
PARTIZAN:	AmeriSkl barvni film:
»Kleopatra«. Tednik.
UDARNIK:	Sovjetski barvni film:
»Pedagoška poema«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
»Hftspltal Beaujon« Parls. »Lezlje Sreda 27 februarja ob 19.30: Cajkov-Ustne sluznice« s projekcijo barvnm ( skt. ,j-rancesca da Rimini«, diapozitivov. Predavanje bo v petek, Red ^AS
1. marca, ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani.
• Društvo gradbenih inženirjev ln tehnikov LRS Ljubljana priredi v pe-
Cetrtek, 28. februarja ob 15.30: Grirnm-Skufca: »Janko ln Metka«. Izven.
Umrli so:	Kaminsky Andrej, 83
let, zasebnik; Branko Perše, 7 mesecev, otrok; Franc Druzovič, 59 let, čevl). mojster; Edvard Papež, 69 let, upokojenec; Ivana Keušler, 91 let, druž. upokojenka; Anton Medved 58 let, posestnik; Franc Žumer, 69 let, oskrbovanec, ViltuS; Ivan Ertl. 69 let, posestnik; Julijana Mihelič. 78 let. gospodinja; Ana Barta 78 let, gospodinja; Karolina Kovačič, 75 let, gospodinja.
IZ PTUJA
»MESTNI KINO«: Ital film: »Vila Borghese«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Gerard Phllipe ln Vittorlo de Sica.
Poročili so se: Stjepan Mlinarič,
 ------------------------------    .	44 let, elektrovarilec, in Daniela Ure-
tek, 1. marca ob 20 v stndik. dvorani kar 48 leti delavka; Franc Ornik, 22 Sekretariata za gospodarstvo, Gregor- ,et strugar, ln Miroslava Krobat. 18
čičeva 23, predavanje teh. direktorja let tkalka: Stanislav Spolenak, 22 let,	..................... ........
Izollrke tov. Jožeta Jana z naslovom: strugar, In Ana Burkert, 21 let, šivilja; nlca«. Predstavi ob 17.30 in 20 v glavni »Zaščita stavb pred vlago«.	i	Peter Klajderlč, 24 let, skoblar, in Te- vlogi John Garfleld ln Patrlcta Neal.
..,4.1. _h_	rezlja Alič, 22 let,	mlekarka;	Vinko
čine Bežigrad da	bo redno mesečno	Jus, 22 let strugar,	in Silva_ Jakončič,
nn»Hfivanif> v «r^do 27 februarls ob	^ let, gospodinjfl.	Vekoslav	Maiejc,
19. url v prostorih	vojašnice ob Titovi	29 let, avtomehanikk,	in	g11'
feX(^0slgdoPbltelojTnim- sVfUmsk[ml ” vfjarKt^močnfkMn Elizabeta Bo-
Sba^a^ane^b^e/na^sta”? rezerv-	“Tna^cSajt.
ZROj" Bežigrad Cnl _ °bČln8kl °db°r ”t.''ta M^loSt/rlč.^Tet dl-£ROJ Bezigraa.	lavka; Oto Kapun. 27 let, brusilec, ln
DruStvo matematikov in fizikov Albin* Vrbnjak, 28 let, tkalka; Av-LRS vabi na Javno predavanje, ki bo guitin Ploh. 27 let, trgovski poslovod-v sredo, 27. februarja, ob 20 v mate- ja, ln Gabrijela Srimf. 23 let. trgov-matičnl predavalnici Univerze. Pre- ska pomočnica. Franc Pintarič. 87 let, daval bo prof. R. Jamnik: »O opera- strojni ključavničar. In Frančiška
Berden, 23 let, 'telegrafistka; Feliks PerSon, 23 let, ključavničar ln Marija Kolar. 20 let, snemalka; Frančišek Škerget, 29 let. poljski delavec, in Mar-
Duo Rupel—LipovSek koncertira v	J?bni*upoko\eriec!	nie pn amaterskin gledaliških druzi-
Petek, 1. marca za modri abonma. - f*rko VrCa 31Wt ^ebnl upOKOien« ngh ,zreden talent *n avdicija pred Spored obsega Bachovo. Havelovo ln £» J«««*■ Bratušek. 41 lev “j™""; g),dallškim vodstvom Za avdicijo naj Schumannovo sonato ter Messiaenove Roza skela 20 let nollska delavka'	kandidat pripravi poljuben dram-
Varlaclje. Proste vstopnice na dan	£ ,®7 Pstr0£5 kMučav^ sk: tekst alf recitacijo pinudbe poS-
koncerta pri blagajni Filharmonije £anc UfUS Petan. M let, na vt- »»e do 15 marca 1957.
■■■■■■■■■■■■■M	laika;- Vladimir Sedevčlč. Sl let. usluž-	KINO
benec. in Alojzija Brumen, 22 let. ku-	_____
hinjska pomočnica; Vladimir Postruž-	‘UNION«.	Jugosl	film.	»Anklnl
ntk, 31 let .nameSčenec, ta Marija Kop. easl!'vr?I*d®^' ob_18	*°	,	...
20 let. šiviljska pomočnica: Friderik	»METROPOL«: Ruski barvni film.
Križan 25 let. elektrovarilec, ta Mari- »Dvanajsta noč«. Predstavi ob 18 ta 20.
k ja rr^r,n;::: *go.1 iz rogaške slatine
b« toplo	zahvaljujemo	vsem.	ki	so	ga	EpodlnJa. Vukovski dol - Miro: Vero-	kino
cvetla^in"verfe^1^ Posebno se°^ahv™ ni*8'P°str™' « '»	AmerlSkl film »Visoka Barbaree«.
Hulemo nredstavnlkom oblasti za vest-	r,	'	Predstava ob 19 V glavni vlogi June
terskem računu«.
KONCERTI
(Z MURSKE S0R0TE
KINO
»PARK«: Ameriški film: »Prelom-
CEI.JSKE VESTI
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda 27 februarja ob 20: M:keln: »Petra ‘Seme pozna poroka« Premiera. Premierski abonma in izven. Četrtek, 28 februarja ob 20: Mikeln: •Petra Seme pozna poroka« Četrtkov abonma ta izven Sobota 2 marca ob 16 ta 20: R Nash: »Vremenar« Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju Nedelja. 3 marca ob 18 tn 20- Lutow-skl- »Dežurna služba« Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju Mestno gledališče v Celju razpisuje za sezono 1957-58 več mest za poklicne Igralce (moške) la vrst amaterjev — Pogoji: Uspešno igralsko udejstvovanje pn amaterskih gledaliških druži-
»Vlasina«
podjetje za vodne gradnje
BEOGRAD • USKOCKA 8 poštni predal 896
Telefoni: 22-210, 21-330, 24-132, 23-121, in 23-403
obvešča svoje poslovne prijatelje, da s 1. marcem letos
prenaša svoj tekoči račun
pri Narodni banki FLRJ — Centrala za LR Srbijo filiala 1032 v Beogradu
Novi tekoči račun je
1032-T-782
728
Upravni odbor
Splošne bolnišnice
V SLOVENJEM GRADCU razpisuje mesto
ravnatelja bolnišnice
Pogoji: zdravnlk-primarij z desetletno prakso na vodilnih mestih v stacionarnih zdravstvenih zavodih.
Prošnje naslovite na UPRAVO SPLOŠNE BOLNIŠNICE V SLOVENJEM GRADCU.
‘573
Po sklepu predsedstva Zveznega odbora Letalske zveze Jugoslavije, štev. 401 z dne 31. januarja 1957 je prešel
v likvidacijo
Letalski modelarski inštitut Letalske zveze Jugoslavije
Pozivamo dolžnike in upnike, da v roku 30 dni od objave tega oglasa prijavijo svoje zahteve oziroma plačajo svoje dolgove. V kolikor prijave ne bodo predložene v določenem roku, bomo smatrali, da je naše kniigovodsko stanje točno, dolgove pa bomo izterjali prek sodišča.
690 Likvidacijska uprava
RAZPIS
Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora CERKNICA
razpisuje
v upravi Občinskega ljudskega odbora naslednja mesta za:
šefa odseka za splošne zadeve
Pogoji: pravna fakulteta in 2 leti upravno pravne službe, ali srednja šola in 8 let upravno pravne službe in strokovni izpit.
sanitarnega tehnika
Pogoji: srednja medicinska šola in strokovni izpit
relerenta za prosveto in kulturo
Pogoji: 8 razredov gimnazije ali učiteljišče
referenta za kmetijstvo in gozdarstvo
Pogoji:	srednja	kmetijska
šola
Plača po predpisih o plačah delavcev in uslužbencev pri državnih organih in dopolnilna plača. Za šefa odseka tudi položajni dodatek.
Stanovanja bodo zagotovljena v novograjenem stanovanj skem bloku.	570
Ob tragični sina ta brata
ZAHVALA
Izgubi nepozabnega
GUSTUA PAČNIKA
ljujemo predstavnikom oblasti za vest- poinuka Ranca - Jelko: Brigita Farič. AllvVTon tn Van Johnson no lzvršenje dolžnosti, godbi tovarne 2o let. delavka - Cvetko Jožica Sprta- y	Johnson
VESTI 12 TRBOVELJ
meril, pevcem in tov. Savlneku za tople besede ob grobu. Vsem prisrčna hvala.
Slovenj Gradec. 26 febr. 1957.
2aluJočt starši ln bratje
ger. 23 let, nameščenka Kozji vrh —
Staneta. Ana Grmek. 34 let, nameščenka — Mojco: Ema Fras. ?0 let, hči po-sestntka. Jurovskl dol - Hedviko;	KINO
Angela Gert, 18 let gospodtnja Zg. »DELAVSKI DOM«: Italijanski film Kungota - Jožeta: Antonija Jelenc. »Zvesta senca«. V glavni vlogi Plerro 27 let, kuh. pomočnica — Darjo.	Cressby	ta	Marta	Toren.
uh„o NAŠE VELIKE IZDAJE:
»Komentar kazenskega zakonika«
prof. dr. Janka Tahoviča, profesorja Pravne fakultete v Beogradu. Izdaja je v latinici — trda vezava v polplatnu :— cena 1500 din.
»Komentar zakonika o kazenskem postopku«
dr. Tihomira Vasiljeviča, svetnika v Sekretariatu za zakonodajo in organizacijo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Srbije. — Izdaja v latinici — trda vezava v polplatno — cena 1200 din.
»Zbirka razsodb vrhovnih sodišč, izreCenih v upravnih sporih v letih 1953, 1954, 1955«
dr Nikole Mikulandre in Dušana Andielkoviča, sekretarja Zveznega vrhovnega sodišča. — Izdaja v latinici— trda vezava v polplatno — cena 1200 din.
KMALU BO IZŠLA
»Zbirka razsodb vrhovnih sodišč, izrečenih v civilnih in kazenskih sporih v letih 1953, 1954, 1955«
dr. Nikole Mikulandre in Dušana Andjelkoviča
Naprodaj v vseh knjigarnah v FLRJ — Izvršujemo tudi posamezna
naročila po povzetju brez plačila poštnine.
»SAVREMENA ADMINISTRACIJA«
ZALOZNISKO-TISKARSKO PODJETJE — Beograd, Prizrenska 6 Poštni predal 479 — Tekoči račun 1031-T-582
692
List izdaja in tiska Casopisno-založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolittfna gospodarska rubrika Tomšičeva 5/III telefon 20-507 - Kulturna rubrika Nazorjeva ulica 10/11, telefon 21-887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino 31-030 in oglase 31-358 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 250 din za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštno 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštopisov ne vračamo
m&l
■#x&;
w*m mmm
MODERNI
VELIKANI
Natanko 652 ljudi ie rešil v svoji mornarski karieri kot kapitan obalne ladje »Dorus Rijkers« zdaj 75-letni Coen Bot. V življenju Je dobil mož vrsto odlikovanj, za lep jubilej pa so mu podarili rešeni brodolomci model njegovega reševalnega čolna.
Ostanki kraljeviča Marka
Slikoviti hrib Steklenik v Ba-niji, porasel z drevjem ter bogat potokov in gorskih studencev, ni znan samo zaradi lepote. Na tem hribti sta namreč tudi precej velika in zelo nenavadna kamna. Eden je podoben kamnitemu prestolu, na drugem pa so jasni od-tiski konj'skega kopita, volovskega stopala in človeške noge.
V bližnji vasi Gora pripovedujejo ljudje, da so to sledovi kraljeviča Marka.
Drobne
ZANIMIVOSTI
LEVI PRI POROKI
Krotilec levov George Keller se Je v kletki sredi cirkuške arene v Clevelandu poročil v navzočnosti svojih dveh najljubših levov. Svojevrstna reklama za cirkus Je bila malce prehuda za nevestine živce, saj se je onesvestila takoj po poroki.
S SAMOKRESOM NAD AVTOMAT
V nekem lokalu sredi kalifornijskega mesu San Pedro je gost iznenada »kočil izza mize, zavpil »Tega ne prenesem več,« stopil k avtomatu, ki je ve« večer Igral popevke »rock and roli«, in Izstrelil vanj ves magacin. Avtomat J« utihnil, gost se ja mirno izgubil v temi.
Nekoč je Marko prišel tudi v to pokrajino in osvobodil kmete grajskega jarma. V zahvalo so kmetje izklesali kahnniti prestol in na na j lepšem delu Steklenika okronali junaka za vaškega kneza. Toda kraljevič Marko je kmalu zatem moral oditi drugam. Ko je zapuščal vas, je na nekem kamnu zapustil odtise kopita svojega Šarca, vola in svoje noge. Tako pripovedujejo ljudje, verjetno pa je, da sta oba kamna dobila nenavadno obliko po presenetljivi igri narave.
Grob v deblu
Pri oranju je neki kmet v bližini Kolna našel dvakrat prepleteno zlato zapestnico v obliki kače. Svojo najdbo je prijavil kolnskemu muzeju. Strokovnjaki tega muzeja so seveda brž prihiteli na kraj najdbe in ugotovili, da gre za zelo staro grobnico (okoli 3500 let), ki je bila izdolbena v kamen, ta pa z mrličem vred položena v votlo hrastovo deblo. Takšni grobovi so v arheologiji zelo redki. Med nadaljnjimi izkopavanji na istem kraju so našli več ognjišč, še nekaj podobnih grobnic z nakitom in različno posodo.
V mflnchenskem živalskem vrtu so uredili veterinarsko bolnišnico, ki ▼ njej zdravijo dragocene primerke iz živalskega sveta. Tako ima oddelek, za opice, ki dobijo pljučnico, na našem posnetku pa je lama, ki so ji zlomljeno nogo pravkar dali v mavec.
Skoraj 200 let po objavi Guliverjevega potovanja v I deželo velikanov je ugotovil francoski raziskovalec Jules Cravert, da Guliverjevi doživljaji med velikani niti niso tako brez osnove, zakaj na Otoku Martinique (Mali Antili) dosegajo ljudje in živali zadnja leta nenavadno velikost.
Otok meri približno 400 kva- ! dratnih milj, ljudje na njem pa ne nehajo rasti s sedemindvajsetim letom; vse kaže, da rast tam sploh ni vezana na starost. Fran- | coski raziskovalec je pregledal I človeka, ki zraste vsako leto za tri centimetre. Njegov pomočnik dr. Albert Rounand, ki je preživel na otoku dve leti. je po povratku domov ugotovil, da mu je vsa obleka premajhna in da je V tem času zrasel za 4 cm. Dr. Rounand pa je že davno iz tiste i (.dobe, ko ljudje rastejo, saj mu j je bilo 56 let, ko je prvič prišel na Martinique.
Po tej nenavadni ugotovitvi je začel dr. Cravert sodelovati z mi-neralogi, geologi, antropologi in zdravniki. Znanstveniki so skušali ugotoviti vzroke za nenavadno rast. Doslej jim je znano ! samo to, da oddaja ugasli ognje-' nik Mont Pellier radioaktivne žarke, ki zelo verjetno pospešujejo rast ljudi, živali in rastlin.
Nenavadni pojav so ugotovili šele pred osmimi leti, ko se je javila množica ljudi, ki so v sorazmerno kratkem obdobju navzlic zreli življenjski dobi zrasli za 9 cm. Radioaktivni žarki pa še izdatneje vplivajo na živalski svet. Dr. Cravert je pazljivo pregledoval svojo mačko in ugotovil, da je zrasla v 20 mesecih skoraj za osem, pes nekega soseda pa za sedem centimetrov. Podobne \ reči je ta francoski znanstvenik J ugotovil tudi pri drugih živalih, posebno zanimivo pa je, da so se tudi leteče mravlje, polži, metulji in ptiči na otoku Martinique razvili znatno bolj kot njihovi vrst-! niki drugod po svetu. Dr. Cravert, ki je z vso znanstveno res-j nostjo proučeval to skrivnostjo rast, napoveduje, da bodo postali ljudje, živali in rastline na tem j otoku prava »naravna -čuda«, če se bo rast nadaljevala brez pre-
kinitve še dve desetletji. Nekatere živali bodo s svojo velikostjo spominjale na predpotopne velikane, dr. Cravert pa povsem resno računa s tem, da bodo živeli čez nekaj desetletij na tem otoku samo še velikani.
Geologi doslej še niso ugotovili sil, ki so dale skalovju ugaslega ognjenika tolikšno radioaktivnost. Ker v minulih dveh desetletjih ni bilo na področju Malih Antilov niti potresa ne kake druge katastrofe, ki bi povzročila | globoko razpok* v zemeljski j skorji, so se te naravne sile spro- i stile iz doslej nepojasnjenih razlogov. Na otoku Martinique so v začetku tega stoletja iskali rudna bogastva, zato bi prav gotovo že takrat ugotovili nenavadni pojav, če bi živali in ljudje rasli tudi izven mladostne življenjske dobe.
Tako pa se na otoku še vedno nadaljuje nenavadni proces: ljudje in živali rastejo, rastline dosegajo doslej nesluteno višino. Dejstvo, da je Cravertov asistent, ki je bival na otoku dve leti, zra-
Ugasli ognjenik na otoku M a rt i mque oddaja radioaktivne žarke, ki pospešu/ejo rasi ne glede na starost
sel za 4 cm, pojmujejo znanstveniki kot dokaz za trditev, da bi na tem otoku zrasel vsakdo, kdor bi tam prebil določen čas. Neki ameriški novinar z bujno do-rriišljijo je že dodal k poročilu o navadnem pojavu, da bo nemara postal otok Martinique v bližnji bodočnosti pribežališče turistov z vsega sveta, zlasti seveda tistih, ki bi želeli pri tem »viru zdravja« zrasti za nekaj centimetrov ...
Na nedavni razstavi otroških igrač v Londonu so pokazali tudi punčko s punčko, ki prav tako kot njena »mamica« zavrti glavo na desno in levo, pove, da je lačna in prestavlja noge, če jo »mamica« popelje na sprehod.
$LiAo&OM po svdbu
Organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO) je pred kratkim objavila letno poročilo s podatki
\ ^»ii i,wW
V staro železo gredo avtomobili, ki se pri prometnih nezgodah v okolici New Yorka tako poškodujejo, da jih po tamošnjih pojmih ni več vredno popraviti. Gornji kup je »žetev« osmih dni.
Hidrocentrala za sto milijonov ljudi
Nova električna centrala Mo-handi, ki je začela nedavno tega obratovati — za to priložnost so priredili veliko slavnost, ki se je je udeležil tudi premier Nehru — bo oskrbovala z električno energijo sto milijonov prebivalcev severovzhodnega dela Indije. Jez velike električne centrale je dolg 25 km in zapira strugo reke Mo-handi, ki je včasih brez vode tudi po več let, pogosto pa se zgodi, da
NOVI HELIKOPTER
Ameriški helikopter Bell 47—J velja za zadnjo besedo tehnike. Težak je okoli 500 kg, leti s povprečno hitrostjo 160 km na uro, trenutno pa zmore dvakrat toliko. Kot poglavitno lastnost novega helikopterja omenjajo strokovnjaki to, da lahko nepremično »visi« v zraku tudi po več ur. Namenjen je predvsem reševanju ljudi iz planinskih globeli in pa brodolomcev. Po posebnem sistemu žic je mogoče naložiti nanj ranjenca v 20, izkrcati. pa v 25 sekundah.
• POMANJKANJE ČASNIKARJEV
Zastopnik nekega ameriškega inštituta za žumalistiko je izjavil, da dobi sleherni časnikar, ki v tem zavodu dokonča šolanje, takoj deset ponudb za zaposlitev, to pa je znamenje, da v ZDA ni dovolj časnikarjev. Televizija in radio, v zadnjem času pa tudi številna velika industrijska podjetja, se kratko in malo trgajo za nadarjene mlad« ljudi, ki so se posvetili žur-nallstiki. Novinarje iščejo zlasti Industrijska podjetja, ki jih zaposlujejo kot »referente za tisk«.
ALUMINIJASTI AVTOMOBILI
Skupina ameriških inženirjev Je izdelala avtomobilski motor iz aluminija. Tako so se uresničile davne sanje avtomobilskih strokovnjakov, ker je aluminij, kot vsakdo ve, zelo lahka kovina. — Pri dosedanjih motorjih, izdelanih delno iz aluminija, so nastajale na cilindrih okvare, ki so čez Čas povsem zavrte delovanje. Pri novem motorju so si strokovnjaki pomagali tako, da so notranje stene najbolj občutljivih motornih delov obložili s tanko plastjo Izredno močnega Jekla.
v posebno deževnih letih preplavi obsežna področja. Z zgraditvijo tega jezu bodo omogočili namakanje obsežnih kmetijskih zemljišč, elektrarna pa bo dajala električno energijo številnim industrijskim podjetjem v tej pokrajini, predvsem veliki tovarni aluminija. Po načrtih strokovnjakov bo moč te velike elektrarne dosegla do leta 1960, ko bo popolnoma dograjena, 292,500 kW.
o ribolovu po svetu. Po teh podatkih so v letu 1955 ujeli v Jugoslaviji 22.600 metrskih stotov rib v primerjavi z 21.200 v'letu 1948, 23700 v letu 1952. 25.700 v letu 1953 in 23.000 v letu 1954. Potemtakem ribolov v Jugoslaviji količinsko v zadnjih letih ni posebno napredoval.
Tudi podatki o Franciji in Veliki Britaniji ne kažejo večjih sprememb. Tako so v Franciji nalovili 1938. leta 530.300 ton, v letu 1955 pa 522.700 ton rib, medtem ko je ribolov znašal v Veliki Britaniji 1,190.800 oz. 1,097.700 ton v istih letih. V Nemčiji so i leta 1938 ujeli 776.500, v letu 1955 pa na področju današnje Zahodne Nemčije 776.900 ton rib. V Sovjetski zvezi se je ribolov povečal od 1,520.000 ton v letu 1938 na okoli 2,500.000 ton predlanskim.
Povečanje ribolova je v skladu s splošnim prizadevanjem, da bi ujeli kar največ rib. Medtem
ko so po vsem svetu ujeli 1948. leta 19,390.000 ton rib, je to število v letu 1955 doseglo 27,720.000 ton. Po teh podatkih je zdaj ribolov za skoraj 40 odstotkov večji kakor pred začetkom druge svetovne vojne.
Vendar je Japonska glede ribolova še vedno na čelu. Leta 1948 so japonski ribiči ujeli okoli
2.430.000 ton rib, to številko pa so že leta 1955 zvišali na 4,720.000 ton, kar je nekako dva milijona ton več od druge največje ribiške dežele ZDA, kjer so skupno z Aljasko ulovili leta 1955
2.680.000 ton rib. Sovjetska zveza je na tretjem mestu. Kitajska pa s približno dvema milijonoma ton v letu 1955 na četrtem. Edini državi, kjer nalovijo nad milijon ton rib, sta še Norveška in Velika Britanija..
V tej knjigi mednarodne organizacije FAO so objavljeni med drugim tudi podatki o skupinah najvažnejših rib, ki jih lovijo na svetu. Po podatkih za leto 1954 tvorijo največjo'skupino s 7 milijoni ton letno ali s 27 odstotki skupnega ribolova tega leta slaniki in sardele, medtem ko so na drugem mestu polenovke in osliči s 16 odstotki, na tune, skuše in še nekatere druge ribe pa pride okoli 1,7 milijona ton. Od celotnega števila zavzemajo sladkovodne ribe okoli 2,6 milijona ton. V vodah zmernega področja severne poloble in v Arktiki je ribolov najbogatejši. Samo v letu 1954 so v teh vodah ujeli 70 odstotkov vsega plena v svetovnem merilu.
NEUKROČENO MESTO
RADO KRAGELJ MILAN MA VER
310
V celici Je bilo tiho hi mimo, Jetniki so spali. Zunaj se je razbesnela jesenska nevihta: dež je lil v curkih, bliski so osvetljevali mokre strehe in puščobne, prazne ulice. Bojan se Je vzpel skozi okno. Stražarja, ki Je običajno patruljiral pod oknom, ni bilo; zatekel se je v stražarnico pod napuščem. Bojan je trudoma zlezel skozi okno in se začel počasi spuščati po zasilni vrvi.
Sil
V mestnih zvonikih so ure bile tri po polnoči. Bojan se je spustil do tal in se splazil do stražarnice. Na oknu se je pokazala
V as Jeva glava. Ta Je bil krepkejši od Bojana, zato se Je med rešetkami zagozdil. Bojan Je vznemirjen čakal ob stražarnici in stiskal pesti. Dež mu je curel po obrazu, pa ga niti opazil ni; v svetlobi bliskov je gledal, kako se Vasja trudi, da bi se izvlekel iz precepa.
812
Bojanu se Je zdelo, da sc Vasja že celo večnost muči, zagozden med rešetke v oknu; v mislih je preudarjal, kaj bi storil, če se Vasja nikakor ne bi mogel rešiti. Navsezadnje Je ta le zlezel skozi okno in se po vrvi spustil na tla. Stisnila sta se za stražarnico. Vasja je pobral debel kamen, Bojan pa se je pripravil, da bo planil mimo stražarja, ki ga bo Vasja takoj zatem omo-til s kamnom.
»Nisem rekla, da si prižel sinoči pijan domov, vprašala sem te samo, kako to, da so ti pohodili roke!*
•Nikar ne taji, vse vem!*
»Predlagam ti, prijavi se za rubriko ,odnehaš ali nadaljuješ
Največja vas
Največja vas v naši deželi je Crvenka v Vojvodini, ki ima med drugim tudi dvoje osemletk in vajensko šo*o s skupno 50 prosvetnimi delavci.