Poltnlna platana « gotovini. V Ljubljani, ponedeljek, 13. junija 1921 Uredništvo In npravnUhm o Ko. pitarjivi ulici itn.« — TtMoa ttredniitva štev. N — Tetah* tsss npravništva št«». 31» b= CENE PO POŠTI: za. četrt leta K 36"— za en mesec K 12*— Štev. 131. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144'— m pol leta K 72*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10*— LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™ Veličastna manifestacija krttaufee mladine. , . Tiho, mirno in brez kričeče reklame, kije običajna predhodnica sličnim slavno- stim, je napočil dan praznovanja 10 letnice Sentpeterskega Orla. Gostje iz Slovenije in Hrvatske so prišli te dni v Ljubljano, da le-®u vrlemu odseku častitajo k slavju njega-vega 10 letnega neumornega dela, ki ga di-zaslužen uspeh. Dva dneva sta bila namenjena temu pomembnemu dogodku. Sobota. t* j11; iunija. zvečer se je zbralo pred ljudskim domom do tisoč Orlic, Orlov, naraščaja in zastopnikov krščanskih organi-za«j in drugega občinstva ter se razvrstili rtrJu?- sPrev°d' hi sta ga spremljali dve ž^dbi. Malo pred 9. uro je ta velika četa jj.s^Pliniranih članov odkorakala izpred ludskega doma preko Mestnega Marijine-t i?a' P° Šentpeterski ulici na Hrvatski M' Nebrojna množica občinstva, ki je tvo-ia špalir po vseh ulicah, kjer se je pomi« sprevod je vrle bojevnike za krščan-s|£o misel radostno pozdravljala, večina Poslopij pa je bila okrašena z zastavami. Hrvatskem trgu se je zbralo na tisoče judstva. Tu se je 6prevod vstavil in prire-so ustanoviteljem in predsedniku O. Z. Prisrčno podoknico. Godba je zaigrala več jasnih komadov, množica pa neprestano klicala: »Bog Vas živi!« Za te iskrene ovacije So se zahvalili v kratkih in jedrnatih govorih načelnik Sentpeterskega Orlovskega odseka br. Tomažič, šentpeterski župnik g. Petrič inp redsednik O. Z. br, Pir c, nakar so Orlice, Orli in naraščaj odkorakali zopet pred Ljudski dom in se mir-«o razšli. Med manifestacijo na Hrvatskem trgu so švigale v zrak rakete, čarobni j^etoi ognji so dajali v mraku celi prire-1 prelesten značaj. * M Nedelja. Naravnost impozanten je bil obhod po mestu, ki se je vršil v nedeljo zjutraj. Spre-! ki je šel po Dunajski cesti, Prešernovi Juici, Marijinem trgu in Sv. Petra cesti do •«ipne cerkve, je vodilo 42 konjenikov s faro. Za njim pa se je razvrstilo nad 1500 Onlc, Orlov, ženskega in moškega narasla, zastopnikov društev z zastavami, °krog 200 deklet, žena in možkih v pre- ^>»1——!■■■—■ !»■— < mi '> lllill l'lli II Mi II Hezal k zemlii! Brez agrarne reforme ni rešitve socialnega vprašanja. Poleg industrijskega proletariata imamo tudi kmetski proletarijat, ki je bogat rezervoar za industrijske potrebe. Treba se je torej pečati z razmerami obeh delov proletariata, če hočemo najti pravo rešitev, O tej stvari ie dr, Gosar v konštituan-ti izrekel v kratkem odstav-' ku te le važne misli: . O določbah, ki so obsežene v III. oddelku glede agrarne reforme, šum itd., no-Cep podrobneje govoriti, ker bodo to storili drugi govorniki iz našega kluba. Opozoriti hočem samo na načelo, ki naj bi vejalo pri agrarni reformi, To načelo je izraženo v predlogu zemljoradniškega kluba kakor v našem predlogu. Gre namreč za ‘Of da se da zemlja tistemu, ki jo obdeluje, ali bi jo hotel obdelovati, pa je nima. Poteg tega načela pa moramo upoštevati tudi toi da je zemlja najvažnejši faktor ne samo pravično ureditev gospodarskega življenja, marveč, da je pravilna razdelitev zemlje tudi najvažnejši faktor za ureditev socialnih razmer, (Klici: Tako je!) Dokler bo-?° ljudje primorani bežati z dežele v mesta ^ se koncentrirati okrog velikih podjetji toliko časa ne bo mogoče rešiti social-*lega vprašanja, v Zemlja je za to, da si na nji postavi kolikor mogoče vsaka družina svoj lasten **om, To pa bo mogoče edino le takrat, kadar se bo določil primeren maksimum posameznega posestnika zemlje, ker .am sicer vsa agrarna reforma ne koristi fiič. Če jo sedaj prav izvedete, boste imeli Cez 15 let zopet nova veleposestva in boste lahko z nova pričeli z agrarno reformo. Dokler nimate tega maksimuma — to Je jasno, da se mora za posamezne pokra-jne določiti ondotnim razmeram primerno oliko časa se bo vedno na novo ponavlja-0 vprašanje agrarne reforme. v - ?a nekaj bi opozoril, kar je s tem Prasanjem v zvezi, to je na decentraliza- krasnih narodnih nošah, godba Zveze jugoslovanskih železničarjev in Salezijanska godba. Veličasten je bil sprevod in pogled na krepke postave Orlov in Orlic, katerih pogumni koraki so odmevali po ulicah, je navdal pošteno mislečega gledalca z radostjo in veseljem, okostenele ljubljanske liberalce pa s strahom in zavistjo, V župni cerkvi pri sv. Petru se je vršila ob 10. uri slovesna sv, maša in prepoved g. univ. profesorja Rožmana. Po maši je šel sprevod v istem redu po Krekovem, Mestnem, Marijinem trgu, po Sodni ulici na telovadišče, kjer se je vršila vaja za popoldanski nastop. Že pred 3. uro je več kot 3000 ljudi iz vseh slojev napolnilo Medijatovo dvorišče in z velikim zanimanjem zasledovalo telovadne nastope. Preciznost izvajanja članov in članic, vzoren nastop naraščaja je žel vsesplošno pohvalo in občinstvo je po vsaki točki navdušeno ploskalo in pozdravljalo vrle telovadce in telovadkinje in radostno gledal© nedolžne otročičke s kako paz-lijvostjo in resnostjo so prednašali posamezne gibe. Telovadba je trajala skoraj do 6. ure in malo pozneje je tudi že pričel padati dež, ki so ga že cel dan oznanjevali temni oblaki na obzorju. Vsled dežja se ljudski komerz ni mogel vršiti na vrtu in v istem obsegu kot je bilo nameravano, a se je kljub temu razvila res ljudska zabava zvečer v veliki dvorani Uniona, Iskrenost in veselost je vladala v dvorani, ki je bila nabito polna. Zabava sama pa se je vršila v oni dostojni meri, ki je v navadi pri naših organizacijah. Izgovorjenih je bilo več prisrčnih govorov. In sicer so govorili kaplan Hafner, brat Zugenigo v imenu hrvatskih Orlov, ga Betkovič v imenu »Hrvatske ženske zveze«, brat Novak v imenu Orlov iz Ljutomerskega okraja in brat Marolt v imenu vrhniškega Orla, Z večernimi vlajki odhajajoči gostje, predvsem bratje Hrvati, so bili predmet prisrčnih ovacij. Cela prireditev je pokazala vsem, da je krščanska ideja močno vkoreninjena ljudstvom, da je naša mladina avantgarda te ideje in da je ni sile, ki bi nas složna, disciplinirane in dosledne mogla omajati. cijo industrije. Tudi to spada sem. Kajti toliko časa, dokler se bodo koncentrirala vsa velika podjetja v mestih in poedinih centrih, toliko časa se bo socialno vprašanje obnavljalo. Človek se mora vrniti nazaj k zemlji, Ultimat zemlioradnf- toffl sslaii. Belgrad, 12. junija. Včeraj je imel ze-mljeradniški klub svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o tekočih poslih stranke in o vprašanju, ali naj zemljoradniki še v pri-hodjne prisostvujejo sejam konstituante. Članom Moskovljeviču, Stajiču in Jovanoviču je bilo po vodstvu kluba naročeno, naj sestavijo spomenico, ki se bo odposlala vladi. Če bi spomenica bila do jutri gotova, tedaj se bo prečitala v konstituanti. V spomenici se bo zahtevalo, naj vlada izpreme-ni nekaj členov ustave, predvsem člena 42 in 43, ki govorita o agrarni reformi. Zahtevala se bo tudi, da se dosedanje naredbe o agrarni reformi razveljavijo. Če vlada ne bo ugodila tem zahtevam, tedaj zemljoradniki ne bodo glasovali za ustavo. Kar pa se tiče tega, ali se bodo zemljoradniki še udeleževali sej konstituante, je v klubu zmagala ona struja, ki je bila za to, da se klub udeležuje se jskupščine. Anglija ne pomaga Cirilom. LDU Rim, 12. jun. (Radio Grič) Z ozi rom na vest »Daily Maiila«, da pride ta teden angleška eskadra sredozemskega brodovja v Carigrad za pomoč , Grkom proti Kemalistom in da bo to brodovje ščitilo izkrcanje grških čet, izjavljajo londonski službeni krogi, da ni vlada izdala nobene naredbe take vrste in da se sploh še ni ničesar sklepalo glede položaja v Mali Aziji, Proti talni diplomaciji. Trgovinska pogajanja z Italijo. Vojaška zveza z Rumunijo. Berlgrad, 13. junija. Dr. Korošec in tovariši so vložili na ministra za trgovino interpelacijo radi gospodarskih pogajanj z Italijo, na zunanjega ministra pa interpelacijo radi vojaške konvencije z Rumunijo. Prva interpelacija s z glasi: Gotovo vsi narodni zastopniki, osobi-to pa oni, kojih volivni okraji se nahajajo na zapadu naše države, so interesirani na poteku pogajanj, ki se tičejo naših bodočih gospodarskih odnošajev z Italijo. Zato vprašamo gospoda ministra za trgovino in industrijo: Da-li je voljan, poročati ustavotvorni skupščini o dosedanjem poteku trgovinskih pregovorov z Italijo? Da-li je osobito voljan, preje nego se z Italijo zaključi kaka pogodba, ako tudi samo začasna, upo-znati ustavotvorno skupščino z nameravano pogodbo in zaprositi njeno odločitev? Interpelacija na zunanjega ministra, tičoča se Rumunije, se glasi: Kakor s Češkoslovaško tako je sedaj naša država zaključila prijateljske odno-šaje tudi s sosedno Veliko Rumunijo. A dočim so bili o političnem delu alianse s Češkoslovaško obveščeni vsaj načelniki strank, je sedaj vlada na lastno roko, brez predhodnega znanja ustavotvorne skupščine in odsotnosti regenta, na absolutističen način s popolnim preziranjem naroda in njega zastopnikov zaključila politično zvezo z Rumunijo, kojo namerava prihodnje dni baje dopolniti še z vojaško konvencijo. Ker se brez znanja in odobrenja ljud* stva ne smejo zaključevati osobito nikake obremenilne zveze, in ker nam vlada pač ne bo odrekala prava, da se ljudski zastopniki brigamo za tako dalekosežne vladne akte, zato vprašamo ministra predsednika in ministra zunanjih poslov: Da-li je voljan predložiti ustavotvorni skupščini z Rumunijo zaključeni pakt v, odločitev. Da-li je voljan, predložiti tudi pravce za zaključenje vojaške konvencije z Rumunijo ustavotvorni skupščini v odločitev. Da-li je voljan, da se v bodoče vse take zveze predložijo predstavništvu naroda v predhodno odobrenje, ker narod ni vojan sklepati zvez, ki bi ga silile v kakršnokoli prelivanje krvi? Kompromis komunizma s kapitalizmom. Krasin o položaju v Rusiji, LDU Pariz, 12. jun. (Havas) V daljšem razgovoru z londonskim poročevalcem lista »Petit Parisienc, je Krasin obrazložil vzroke, ki so moskovsko vlado prisilili v to, da zahteva sodelovanje inozemskih kapitalistov. Poudarjal je, da je Ljenin prepričan, da se bo revolucija v inozemstvu počasi razvijala in je svojo taktiko izpremenil. Sklenil je, da se bo sprijaznil z notranjo opozicijo, to je z opozicijo kmetov, in z zunanjo, to je opozicijo kapitalistov, namesto da bi jo skušal uničiti. Krasin je nato podal žalostno sliko razsula v Rusiji, kjer manjka transportnih sredstev in goriva. Vse orodje je uničeno, ukradeno ali odneseno. Delavci tehnično niso dovolj izučeni. Oborožene tolpe pustošijo deželo. Pojavila se lakota. Ruski kmet ,je nadaljeval Krasila, ne bo nikoli zaradi naših lepih odi sprejel komunizma. Dokazati mu moramo, da smo mi za njega najboljši voditelji, s teni, da posper šujemo njegov dobrobit z industrijskimi izdelki. Ljenin se peča s to nalogo in se je obrnil na kapitaliste s ponudbo, naj uveljavijo pomožne vire dežele. :--------- Deiaosfto zauarouanje. Železničarji dobe plaie v dinarjih i LDU Belgrad, 11. jun. (ZNU) V prometnem ministrstvu je dovršena uredba, po kateri se bodo železniškemu osebju plačevale plače v dinarjih, To velja za vse železniško osebje. Ista uredba je znatno zvišala železniškemu osebju plače in dra-ginjske doklade. V ministrstvu za socialno ■ * w h : ‘V * - politiko je bila konferenca, na kateri so pretresali regulacijo delavskega zava. j* vanja za bolezen in smrt. Izdelal* ee bo uredba, s katero se bo zakon o delfitvslkiean zavarovanju, ki velja za Srbijo, raažiril na vso diržavo. Naredba o delavskih zbornicah se še — revidira. Belgrad, 12. jun. Na zahtevo bel grajske delavske zbornice je bila nova nared-ba o delavskih zbornicah, ki jo je izdelalo ministrstvo za socialno politiko, ponovno vposlana ministrstvu v revizijo. O priliki te revizije, pri kateri se bodo popravile nekatere nepravilnosti v pogledu same organizacije delavskih zbornic, bo ustavilo ministrstvo v naredbo še nekaj novih točk, od katerih je najvažnejša ta, da se bodo v bodoče vse delavske zbornice smatrale za poluradne ustanove, ki bodo kot take izdelovale tudi posebne odloke o vseh važnejših vprašanjih, in sicer v sporazumu z odsekom za zaščito delavcev pri ministrstvu za socialno politiko. Ta odsek bo edina državna kontrola nad vsemi ustanovami te vrste. UVOZ IZ NEMČUE, LDU Belgrad, 11, jun, (ZNU) Namestnik finančnega ministra je odredil, da sc blago, ki se je odposlalo pred začetkom sankcij proti Nemčiji, sme uvoziti brez 50 % carinskega poviška. Kot dokaz, da je bilo blago odposlano pred uvedbo sankcij, velja tovorni list ali parobrodska pri-znanica, LDU Belgrad, 11. jun. (ZNU) Finančni minister je dovolil uvoz knjig brez plačila 50 % pristojbine. politični dogodki Komunisti zapustili konstitoanfo. V seji konstituante dne 11. t. m. je podal komunist Filip Filipovič v imenu kluba komunističnih poslancev naslednjo izjavo: Komunistični poslanci so vložili 5. t. m. na vlado sledeče zahteve: 1. Da se prekliče >Obznana«. 2. Da se odpro delavski domovi. 3. Da se dovoli delovanje vsem organizacijam. 4. Da smejo zopet izhajati komunistični listi. 5, Da se dovoli vrnitev vsem, ki so bili izgnani. Ker vlada tem zahtevam ni ugodila, smatrajo komunisti za odveč, da bi še naprej sodelovali v konstituanti. Nočejo trgovati z narodnimi interesi, zato bodo zapustili konstituanto in odšli med narod in med njim agitirali tako dolgo, da bo končno tudi sam spregledal in zadal okosteneli reakciji zadnji sunek. S klici: Doli reakcija! Doli z Obznano! so komunisti odšli iz konstituante. -j- To je kultura demokratske inteligence! V »Jutrovi« tiskarni izhaja vsak ponedeljek poseben list kot dopolnilo »Jutra«, Današnja številka tega demokratskega glasila se peča z orlovsko prireditvijo in Peskovo izvolitvijo na tak način, da moramo, dasi s premagovanjem, objaviti iz tega lista nekaj značilnih argumentov demokratske kulture, 0 orlovski slovesnosti v soboto piše: »Prizor za bogove se je ponujal v soboto Ljubljančanom, ko so videli Švedrati po mestu klerikalne Orle ...« »Čukovska golazen, otročaji, tercijalke, kakor zmaji z divjeblazni-mi obrazi, čuki, čukice v objemih, stopajo kot s paš telice, družb Marijinih device s »NNe’ Nisem kriva k Obtoženka je obširno opisovala vse družinske razmere. Njen oče je bil rudar , na Westfalskem. Tudi Verhunc je bil tam rudar, kjer sta se seznanila, poročila in sta pozneje prišla v Ljubljano. Verhunc je bil sedaj prekupčevalec poljskih pridelkov. Med njim in njo so bili vedni prepiri. Prepir se je stopnjeval, ko je ona zaznala, da ima Verhunc ljubico Tončko Žontarjevo. Leta 1918. mu je z otroci vred pobegnila k materi na Nemško, vrnila se je novembra lansko leto. Med tem časom je Vrhunc živel s svojo ljubico Žontarjevo. Obtoženka je opisala, kako so se zabavali na veselici izvoščekov v Tivoliju, kako sta se doma prepirala in da sta se začela v prepiru ro* vati. Mož je z omarice vzel revolver in g* držal v rokah. Meril je proti njej. Ona ga je prijela za roko, samokres se je sprožil in Verhunc je padel na tla. Po groznem dejanju je Verhunčeva zbežala ven k Tomšičevim, kjer je kratko povedala: »Ustrelile sem ga k Izvedenca zdravnika dr. Tičar in dr. Mayer sta v svojem izvidu povdarila, da je bil strel vodoraven, ne izključujeta pa možnosti zagovora obtoženke, da se je revolver sprožil med rovanjem. Priče Ana Salmič, Anton Salmič, Ciril Tomšič in Helena Tomšič so izpovedali d dogodkih po zaključeni rodbinski tragediji. Okol. nadzornik Vinko Logar, nadstražnik Rogelj in nadzornik Jože Habe so očrtali kako so zaznali za tragedijo. Logar je povedal, da mu je Emilija Verhunc povedala, da je sama namerila z revolverjem na svojega moža. Jtaša društva. d Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj vabi na sestanek, ki se vrši danes ob pol 8. uri zvečer v Jugosl. tiskarni III. nadstropje, Govori g. dr. Arnejc o pomenu prosvete. Pridite vsi dobromisleči somišljeniki in somišljenice! STAVKA NA BAVARSKEM. LDU Munchen, 12. junija. (DKU) Juž-nonemški dopisni urad javlja: V nedeljo se splošna stavka ni razširila. Danes opoldne so v bližini Munchena redarji in kriminalni uradniki razgnali komunistično zborovanje, na katerem je bilo približno 30 oseb, LDU Munchen, 12. junija. (DKU) Juž-nonemški dopisni urad javlja: Policija je prepovedala od strokovnih organizacij in od združenih socialno-demokratičnih strank naznanjena zborovanja. Državni komisar za Munchen svari prebivalstvo, naj se v lastnem interesu ne udeležuje prepovedanih zborovanj. Policijsko ravnateljstvo je dobilo nalog, naj prepovedana zborovanj? in prireditve z vsemi sredstvi prepreči. KONEC KRONSKIH BANKOVCEV, LDU Belgrad, 12. junija. (ZNU) Včeraj so bili vsi kronski bankovci po eno, dve in deset kron potegnjeni iz prometa v krajih, kjer so ti bankovci krožili doslej. Ministrstvo opozarja prebivalstvo na to, da se ti bankovci od danes nadalje nikjer več ne bodo sprejemali. .Odgovorni urednik Anton Marinček, Izdaja konzorcij »Novega časa«. -Tiska Jugoslovanska tiskarna it Ljubljani. ednH dn»a u Poinpfcjiti. V;'r' XI. POGLAVJE. Nidija postane čarovnica. Ko je Nidija spoznala, da se Arbak ne ^riie več k njej — ko je bila ura za uro (prepečena vsem mukam one nesrečne negotovosti, kije bila vsled njene slepote še bolj neznosna, je začela z iztegnjenimi rokami tipati po ječi naokoli v nadi, da najde piorebiti kako pot, da se ji posreči pobegniti; ko je pa našla edini izhod zaprt, je začela vpiti na ves glas in z vso silnostjo Svojega že po naravi silnega značaja, kate-jra je sedaj nepotrpežljivost in dušni strah še povečal, 1 • / »Halo, dekle k je dejal suženj, ki je stražil in odprl vrata, »Ali te je škorpijon pičil? ‘Ali morebiti misliš, da umiramo tukaj tišine in da nas reši samo velik vrišč kakor Jupitra, ko je bil še otrok?« j »Kje je tvoj gospodar? In zakaj me je zaprl semkaj? Jaz hočem zraka in svobode, pusti me oditi!« 7 »Oh, ti mala, ali še ne poznaš dovolj Arbaka, da bi vedela, da je njegova volja jukaz? On te je ukazal zapreti in ti si zaprta in jaz sem tvoj varuh. Ne moreš imeti jzraka in svobode, lahko pa dobiš — kar je mnogo boljše — jedi in pijače!« »Proh Jupiter!« je vzkliknilo dekle in ^ila svoje roke, »in zakaj me je zaprl v to (ječo? Kaj namerava veliki Arbak s tako ubogo stvarico kakor sem jaz?« »Tega ne vem, razun morebiti ako boš stregla svoji novi gospodinji, katero so danes prinesli semkaj.« »Kaj! Jona je tukaj?« »Da; uboga ženska; bojim se, da ji je le malo povolji. Toda, pri Kastprjevem tempelju, Arbak je vljuden človek nasproti ženskam. Tvoja^ gospodinja je njegova varovanka, da veš.« »Ali me hočeš peljati k njej?« »Bolna je — izven sebe vsled srda in jeze. Poleg tega pa nimam nobenega ukaza tako storiti in jaz nikdar ne mislim sam za sebe. Ko me je postavil Arbak za sužnja teh soban,* je rekel: ,Samo en nauk ti moram dati — dokler boš služil meni, ne smeš imeti niti ušes, niti oči, niti misli; samo enoj lastnost moraš imeti — pokorščino!« .7 »Kaj pa je hudega na tem, ako vidim Jono?« »Tega ne vem; ako pa želiš družbe, bom prav rad govoril s teboj, mala, kajti čisto sam sem v svojem dolgočasjem cubi-culu. In mimogrede rečeno — ti siTesalka — ali poznaš kake spretne zabave z noži ali škarjami, kakšne zvijače za prerokovanje bodočnosti, kakor večina tvojega rodu, tako da bo čas minul?« »Molči, suženj in bodi tiho! Ali pa, ako že želiš govoriti, povej mi, kaj si čul o * V hišah velikašev je imela vsaka soba svo-ieca posebnega sužnja, Glavkovem položaju?« »No, moj gospodar je odšel k sodni obravnavi Atenca; Glavk se bo moral pokoriti za svoje dejanje!« »Zakaj?« »Radi umora svečenika Apecidak »Ha!« je rekla Nidija in pritisnila svoje roke na svoje čelo; »nekaj sem čula o tem, vendar ne razumem vsega. Toda kdo se bo drznil dotakniti samo enega lasa na njegovi glavi?« »Lev bode to, kakor se bojim.« »Dobri bogovi! Kakšno kletev izgovarjaš!« • 0, , i ' > ms :»No, samo to, da bode lev ali pa mo-: rebiti tiger njegov rabelj, ako se ga spozna krivim.« Nidija je planila kvišku, kakor da bi pušica zadela njeno srce; presunljivo je zakričala, nato se pa zgrudila sužnju pred noge in vpila, da je omehčala celo njegovo trdo srce: »Oli! Reci mi, da se šališ — da nisi povedal resnice — govori, govori!« »No, pri moji veri, slepa deklica, jaz ne vem ničesar o postavi; morebiti ne bode tako hudo, kakor sem rekel. Toda Arbak je njegov ob Učitelj in ljudstvo ga želi imeti kot svojo žrtev za areno. Bodi vesela! Vendar kaj pa ima Atenčeva usoda opraviti s tvojo?« - i ' - » »Ničesar, ničesar — bil je vedno tako dober z menoj; tebi toraj ni znano, kaj nameravajo storiti? Arbak njegov obtožite]j! O usoda! Ljudstvo — ljudstvo! Oh! Ono za- more vsaj videti njegov obraz — kedo bode krvoločen nasproti Glavku! — Vendar, ali ni bila ljubezen sama okrutna nasproti njemu?« Pri teh besedah se je njena glava na* gnila na prsa; obmolknila je, vroče solze so zalivale njena lica, in vsi prijazni poskusi sužnja je niso mogli niti potolažiti niti je vzbuditi iz njenega zamišljenja. Ko je moral služabnik radi hišnih opravil zapustiti njeno sobo, je začela Nidija zopet zbirati svoje misli. Arbak je bil obto-žitelj Glavka; Arbak jo je tudi zaprl semkaj; ali ni bil to dokaz, da utegne njena prostost Glavku koristiti? Da, očividno je bilo, da jo je zVabil v past; ona sama je pomagala uničevati svojega dragega. Oh! Kako je’ koprnela po prostosti! Na srečo je želja po begu udušila vse njene bolečine, vsak občutek boli, in ko je začela premišljevati možnost rešitve,, je postala mirna in zamišljena. Znala se je precej hliniti kakor ženske sploh in njena zgodnja sužnjost je to lastnost še povečala. Kateri suženj ni premeten? Sklenila je, da poizkusi pri svojem varuhu, in ko se je nenadoma spomnila njegovih praznovernih vprašanj glede njenih tesalskih umetnostij, je upala, da bode s tem sredstvom dosegla svojo rešitev. S temi mislimi se je bavila tekoii ostalega časa in v dolgih nočnih urah, in ko je Sozija naslednjega jutra zopet prišel, je pohitela, da obrne njegovo blebetave st v ono smer, o kateri je vedela, da mu bo ugajala . • • ' ;