izione in abbonamento postale tnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DE2ELO
Cena 1 tira
DRUŽINSKI TEDNIK
'Ako z ima ne uje z usti, omaha z repom.
Slovenski rek
Leto XIV.
V Ljubljani, 29. oktobra 1942-XXI. štev. 40 (676) [
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Cetitklh. OrednlltTo ta nptiia v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Postni predal St. 845. Telefon St. 33-32. — Račun poStne hranilnice * Ljubljani St. 15.303. — Rok opliof ne vračamo, nefranklranlb dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri y znamkah.
NAROČNINA
>/4 leta 10 lir. */* let* 20 Ur, vse leto 40 lir. V tujini 04 Itr na leta — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENI OCLASOV
V tekstnem dela: enoitolpčna petltna vrst« ali njen prostor (vl&lna 8 mm In Širina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku ceue po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir, Mali o g I a • • I: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povaod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
:	NOVI KRIMINALNI ROMAN
j SKRIVNOST TETINE DEDIŠČIKE
(Gl. str. 2 in 3)
Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Del posadke je bil zajet. Rodbine članov so bile obveščene.
Lovci v spremstvu naših bombnikov so nad Malto zadeli tri »Spitfire«, ki so skušali prestreči naše bombnike, tako da so treščili v morje.
Na sredozemskem bojišču je nemško letalstvo v bojih sestrelilo 4 angleška letala.	,
VLADARSKA DVOJICA V GENOVI
Genova 24. oktobra. Vzvišena suverena Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Nj. Vel. Kraljica in Cesarica sta v spremstvu generala Puntonija, prvega svojega pribočnika, letalskega polkovnika Brancata, pribočnika, in dvorne gospe vojvodinje di Cito, včeraj ob pol dveh popoldne nepričakovano prispela v Genovo. Nj. Vel. Kralj in Cesar se je v spremstvu genovskega prefekta Borrija takoj podal v razne mestne okraje, ki so bili prejšnjo noč prizadeti po sovražnikovih letalskih napadih. Povscd se je dolgo ustavil in se zjnimal za razne ukrepe, ki so jih izdale oblasti, zlasti za pomoč ranjencem. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica se je ruedtsni v spremstvu svoje dvorne gospe mudila v bolnišnicah, kamor so bili prepeljali žrtve letalskega napada, in vsaki iz kazala svojo vladarsko dobrosrčnost. Nato sta vzvišena vladarja skupno ob iskala bolnišnice in zadeta poslopja; povsod, brž ko so ju ljudje prepoznali, so ju navdušeno pozdravljali. Ob 17.15 sta se odpeljala iz Genove.
NOVI ZMAGOVITI NAPADI NA MALTO
Uspehi Italijanske vojske v Egiptu. — 21 angleških letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sit je objavil 23. oktobra svoje 880.
Vojno poročilo:
Včeraj se je obojestransko letalstvo 6pet trdo borilo na egiptovaiem nebu in lovci Osi so dosegli nove uspehe: sestreljenih je bilo <20 angleških letal In sicer so jih sestrelili 5 italijanski lovci, 10 nemški lovci, 5 pa protiletalsko topništvo.
Vsa naša letala so se vrnila na opo rišča.
Na kopenskem bojišču je bilo posebno ogled niško delovanj na severnem odseku.
Naši bombniki strmoglavci so nadaljevali z napadi r.a letališča na Malti.
Preteklo noč je sovražnik napadel mesti Torino in Genovo. V Torinu so gasilci takoj pogasili majhne požare; na Genovo je sovražnik izvedel napade v več valovih ter je spuščajoč razdiralne in zažigalne bombe v znatnem obsegu povzročil pomembno škodo na civilnih zgracbah. število žrtev še ugotavljajo. Zadržan e prebivalstva je bilo vzorno. Protiletaska obramba je sestrelila dve sovražni letali.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 24. oktobra svoje 881.
Vojno poročilo:
Močno letalsko delovanje se je nadaljevalo na egiptovskerr bojišču. V ponovnih spopadih so italijanski lovci sestrelili 7 strojev, nemški 5, 3 pa pro tiletasko topništvo. Naše čete so ujele dva člana posadke nekega ameriškega dvomotornika, sestreljenega prejšnje dni.
Preteklo noč so sovražno letala preletela nekatere okraje v Piemontu, Liguriji in Lombardiji ter so spuščala bombe in zažigalne listke na Torino,
Genovo in Savono in povzročila neznatno gmotno škodo v prvih dveh inestih, znatnejšo pa v tretjem. Do-isedaj ugotovljeno število civilnih žrtev ‘"Je; 1 mrtev in 10 ranjenih v Torinu,
13 mrtvih in 46 ranjenih med Savono ln Vado Ligure. Pri napadu na Ge novo prejšnjo noč pa je bilo 29 mrtvih in 121 ranjenih. Nocoi pri sovražnem napadu na Genovo ni bilo žrtev, toda Številne žrtve je objokovati zaradi čezmerne gneče pri vhodu v neko zaklonišče.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 25. oktobra svoje 882. vojno poročilo:
Po intenzivni topniški pripravi je sovražnik z znatnimi okiopnimi in pehotnimi silami napadel severni in južni odsek fronte pri El Alameinu.
Nasprotnika smo povsod odbili in je Utrpel hude izgube predvsem med okiopnimi vozili, izmed katerih smo jih doslej 47 uničili. Bitka se nadaljuje.
Britanskemu letalstvu, ki je z velikimi oddelki podprl*, akcije na kop nem, se je uspešno uprlo lovsko letal 6tvo Osi, ki je sestrelilo 16 letal v pla menih, 4 nadaljnji pa so se zrušili na zemljo, zadeti od izstrelke v protiletal skih baterij.
V napadu na britanski konvoj v Vzhodnem Sredozemlju je naše letalo torpediralo in potopilo en rušilec.
Sovražna letala so včeraj pozno popoldne in v pretekli noč bombardira la nekaj večjih in manjših središč Lombardije in Piemonta, zlasti Milano, Monzo in Novaro.
Znatno škodo, zlasti od zažigalnih bomb, so utrpela mnoga poslopja pe riferije Milana, med čigar prebivalstvom je bilo ugotovljenih 48 smrtnih žrtev ih 254 ranjenih. V Novari ni nobenega mrtvega in le 10 ranjencev.
Pri napadu na Savono je bilo ubitih 35 ljudi, ranjenih pa 67.
Število žrtev prvega napada na Genovo se je povečalo na 39 ubitih in 190 po večini lahko ranjenih.
Gasilci so se povsod odlikovali v iz Vrševanju svoje dolžnosti.
Tri sovražne bombnike je naša pro tiletalska obramba sestrelila na pod ročju Milana, nadaljnja tri štirimotor ha letala pa so bila sestreljena med hapadom v prejšnji noči na Genovo.
Zadržanje prebivalstva Milana in Ostalih središč je bilo mimo in di?ci Minirano
Nad Malto je strmoglavil v plamenih en »Spitfire«, zadet v letalskem 6Popadu.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 26. oktobra svoje 883. v°jno poročilo:
Na egiptovskem bojišču so propadli Ponovni močni sovražni napadi, pod DHi z oklepnimi sredstvi, število uni ®enih nasprotnih tankov je poskočilo ha 104.
Italijanske in nemške letalske 8ku Pine so bombardirale in obstreljevale 2birališča in skladišča v angleškem Jjaledju. Letalstvo Osi e v zračnih dvobojih sestrelilo 14 strojev. h Sovražni izkrcevalni poskus za na Jjhi bojnimi črtami v območju Mar a J^truha so s lakojšn im nastopom Preprečila napadalna lfta'a. ki so pri “‘“•a številne motorne barke, naložene 5 petami, k opustitvi svoje akcije in *	Eno	'ac*'° 80 n-iše čete zadete
bombami in je zletela v zrak.
20let fašistovske Revolucije1
Fašistovska Revolucija pomeni začetek nove dobe ne le za Italijo, temveč za vso Evropo. Ni ga polia javnega udejstvovanja, kjer ne bi fašizem postavil novih smernic, pomel s starimi predsodki, odstranil okorelih navad ter odkazal življenju nova pota. Duce-jev pohod na Run ic treba primerjati s činom junaka, ki ie svojemu narodu razbil verige, uklepajočc ga v mrtvilo, nato pa je blagoslov rešilne misli razširil po vsem svetu ter povsod oplodil narode, upirajoče se nasilju zastarele demokracije.
Zmaga, ki so jo v Versaillesu popačili ter odpravili Italijo z bednimi drobtinicami za vse nje žrtve in napore. ni mogla zadovol jiti italijanskega ljudstva. Pravega izraza temu nezadovoljstvu je dal Mussolini, ko je I. 1919. ustanovil Fašijo bojevnikov ter z njim zbral okoli sebe vse zdrave in žive sile Italije. Dragocena ie bila ta ustanova pred vsem iz tega razloga, ker se nova zveza ni »mejila na pasivno nejevoljo, marveč je z izrednim razmahom dala italijanskemu narodu pogon v pravec. ki ga je moral ubrati, ako se je hotel rešiti versajskih spou.,
Tri leta ogorčenih borb so obeleževala zmagoslavni razvoj Fašizma, kj ie postal last vsega naroda, iii po treh letih že ie združena sila naroda pod Ducejevim vodstvom krenila, da si* vzame, kar ji ic šlo zaradi njene po-1 žrtvovalnosti. nesebičnosti in čistega domoliubia. Po sestanku v Napoliju. kjer ie Mussolini jasno in 'kratko zahteval za svoj pokret nedeljeno oblast, ie prišlo 28. oktobra 1922 do deianske izvršitve te zahteve. Na poziv Duceja
Navdušene manifettaciie ljudstva ob 20 letnici Pohoda na Rim
Po vseh krajih Kraljevine so se vršile fašistovske proslave
V navzočnosti delegatov, ki jih je določila Stranka, so se 25. t. m. po vseh večjih mestih Kraljevine vršile proslave za 201etnico Pohoda na Rim. To so bile proslave velikanskih pridobitev in stvaritev Fašizma na vsen mogočih področjih. Fašizem je pr i režim na svetu, ki je šel dejansko do naroda, izvršujoč socialno politike, ul ne temelji na namišljenih osnovah, temveč na obširnem programu.
V Rimu
V Rimu se je vršila proslava v navzočnosti okrog 20.000 ljudi, ki so se zbrali na trgu pred domom Fasija. Tam so se zbrale političiic. sindikalne in bojevniške organizacije Rima s pra pori posameznih skupin in zastavami raznih odsekov. V vrstah so stali tudi oboroženi oddelki GILa. Svtčunosti, ki je potekla v duhu vo.ne, so se udele žili prefekt, Zvezni tajnik, podguver ner Rima Uccelli, zastopniki Oboroženih sil in mnogoštevilni častniki.
Po posvetitvi doma Fašija ter sve tišča in po blagoslovitvi dvt-ane. ime novane po Arnaldu Mussoliniju, je Zvezni tajnik izvedel fašistovski obred poziva slavno padlih. Nate je imel iz brani govornik Carlo Borsani slavnost ni govor, v katerem je poveličeval duhovne razloge revolucije Črnih srajc, zatrjujoč, da se mladina v te- vojni z vso pravico bori in zahteva zase čart orožja in obrambo fizičnih in duhov nih mej Domovine. N!egov govor so nagradile prisrčne ovacije in r">nife stacije za Duceja.
V Milanu
Tudi v Milanu so kljub sovraž iko vim letalskim napadom proslavili 20 letnico Pohoda na Rim s ponovno vero
in upanjem v Duceja in v končno zmago. Pro:lava se je vršila v vojašnici »Carroccio«, kjer so izročili prapore Milici v doiaz nadaljevanja faši stovske revolucije, ki je na pohodu proti ciljem, ki jih je zastavil Duce.
Proslave se je udeležil general Cal biati v spremstvu povel.nika Črnih srajc. Sprejeli so ga zastopniki Stran ke in oblasti Najprej se je general zbrano pomudil pod obokom z 32 prapori in spominsko ploščo na čast pa dlim v Afriki, Španiji in seaan.i vojni.
Nato je general Galbiati pregledal množico vseh oddelkov Stranke, od mladine do starešin. V gle »ališču Scali je imel svečan nagovor v navzočnosti mnogih zastopnikov Sansepolkristov, invalidov, vojnih ranjencev, skvadri-stov in na rodnosocialističnih vodite ljev z nemškim generalnim Vonzulom na čelu. V svojem govoru je general Galbiati poveličeval Fašistovsko Revo lucijo pod vodstvom Duce a in boj na roda za končno zmr.go. Govor so nagradile dolgotrajne ovacije in vzkliki Duceju ter prisege zvestobe Zvezni ta nik je naposled vzkliknil z balkona: »Zmaga bo naša!«
V Napoliju
V Napoliju se je vršila proslava v isti dvorani, kjer je imel Duce pred 20 leti svoj zgodovinsk’ gc vor pred Pohodom Gledališče eo nai omile črne sra.ee. Mnogo je prišlo tudi vojnih ra njencev in invalidov. Kot zastopnik Stranke se je poieg mnogih drugih od ličnikov udeležil proslave minister za devize in valute Eksc. Riccardi. Po pozdravu Duce.u je imel minister go vor, v katerem je poveličeval načela revolucije, ki so preobrazila lice Domovine in tudi lice Evrope. Naposled
so sc z vseh strani dvignili fašistovski bojevniki, da doslovno izvrše Dueciev nalog. Večno mesto je ziulobilo nov obraz pod pritiskom navdušenih bojevnikov. ki jih jc prevevala Ducejeva
je poudaril, da mora biti Sredozemlje italijansko v rimskem smislu. Italija se v tej vojni bori za zmago in bo tudi zmagala. Govor ministra Riccardija se je končal z navdušenim vzklikanjem Duceju,
V Triestu
V Triestu se je vršila proslava v gledališču Rossettiju, kjer se je zbrala velika množica Črnih srajc, delavstva in ostalega občinstva. Eksc. Attilio Teruzzi, minister za Italijansko Afriko, je v navzočnost zastopnikov oblasti s prefektom in Zveznim tajnikom na čelu proslavil 20 letnico Pohoda na Rim s slavnostnim govorom, ki se je končal z navdušenimi manifestacijami za Duceja in Vojsko.
V Pisi
Proslavo v Pisi je vodil Eksc. Gui-dio Buffarini, podtajnik v notranjem ministrstvu. Udeležilo se je je velikansko število fašistov. Eksc. Buffarini je v Liktorski palači poveličeval pred zbrano množico žrtve tistih Pisancev, ki so sledili Ducejevemu pozivu in se udeleži'1 Pohoda na Rim. Poudaril je, da Duce tako kakor pred 20 leti sliši utrip njihovih duš in računa z njihovimi srci kakor z njiho-hovimi puškami Končal je s svečanim zatrdilom o prepričevalni zmagi. A ko bo zmaga že daleč za nami, je rekel govornik, bo v src’h odmeval klic zvestobe in strasti: Duce, Duce, Duce! Po dvorani je zagrmelo na tisoče klicev.
misel, predstavniki starega ustroja so se razbežali, krmilo države pa je pre-j šlo v čvrste roke. ki so državni ladji! takoj odkazal« nov pravec ter jo povedle na pot dela. požrtvovauja. slava in zmage.
Globoke in važue so reforme, ki iih je izvedlo fašistovsko razdobje. Vse te zdrave izprememhe so okrepile Italijo, zbrale narod pod liktorskim znakom in pud enotnim vodstvom. Pokazalo se je. da povezanost Duceja z narodom ustvarja, čudeže, da njegova borbena dalekovidnosti ruši vse ovire in blodne utvare. Nikoli ni bil kak narod tako tesno povezan s svojim voditeljem. ka: kor sta bila in sta povezana Mussolini in Italija, nikoli pa tudi ni kak voditelj tako stoodstotno izpolnil vseli danih obljub, kakor je to storil Duce.
1’rcd očmi doraščajočega pokolenia so rastla kakor pričarana iz zemlje velika dela. Dosledno se je v teh dvajsetih letih uresničeval duh Ideje in Duce ic huduo pazil, da sveli ogeui dela ne poneha nikoli niti za trenutek. Zato italijanski narod, priča dvajsetletnega trdega, toda nadvse uspešnega dela, z neomniuim zaupanjem v svojega Duceja obhaja znamenito dvaiset-letuico. bolj ko kdajkoli uverjen v dokončno zmago v tej največii vseh vojn, v katero je vstopil za boljšo bodočnost svoje Domovine in vse Evrope. Po zaslugi Duceja in Fašizma je bil duhovno in materialno za njo vsestransko pripravljen in je zato njegova vera v zmago enako nezlomljiva, kakor ie nezlomljiv duh italijanskega naroda.
Podtajnik notranjega ministrstva j« nato izročil spomir.ske koiajne pijanskim legionarjem in družinam za revolucijo padlih Pisancev. Nato je podtajnik Eksc. Buffarini v spremstvu množice pripadnikov Stranke in borbenih fašijev odšel na trg Taglia-ferri, kjer so odkrili spomenik. Ekscelenca Buffarini je potem odredil pozdrav Duceju in množice so se odzvale z gromkimi vzkliki. Na spomeniku je napisano: »Previdevajoč dejstva in dogodke, prežeti z obupno ia junaško voljo Mussolinija, so odtod odšli ponoči 27. oktobra 1922. legionarji iz Pise na Pohod na Rim. Pisanskt Fašijo ob 20 letnici.« Nato so odkrili še spominsko ploščo na hiši, kjer j« bil pred dvajsetimi leti sedež glasnega stana pisanskih legionarjev.
Podobne proslave, prežete z vero r Duceja in zmago ter zvestobo do Domovine, so se vršile tudi po vseli drugih mestih, kakor v Turinu, Men-tonu in drugod. Povsod so se v,bralo fašistovske množice in manifestirala za Duceja in Zmago.
Prav tako so proslavljale zgodovinsko obletnico tudi italijanske kolonij« v tujini, kakor v Berlinu, na Dunaju, v Gdansku, v Ženevi in drugod. V tujini bivajoči Italijani so se pod vodstvom svojih predstavnikov zbrali v fašistovskih domovih ali svojih zbirališčih in proslavili pomembno obletnico, prav tako prežeti z vero v Duceja in v končno zmago.
Proslava 20 letnice Pohoda oa Rim v
Ljubljana je drugič praznovala zgodovinsko obletnico
Ljubljana. 25. oktobra.
Zjutraj so odkrili na sedežu Zveze borbenih Fašiiev. z dostojno svečanostjo spominsko ploščo, ki spominja na žrtvovanje sedmih padlih po ko-uiuni*tičai roki na tej zemlji, kj je
m
m'
Reparti italiani tli truppe celcri in m -rcia in territorio egiziano por raggiungere le prime line«. — Oddclkj itali
Janških hitrih čet v Egiptu na pohodu v prve vrste,
malo časa sem italijanska. Sledila ia služba božja na prostem, ki se ie končala z molitvijo za Kralia-Cesaria.
Navzočni so bili Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Grazioli, Eksc. Robotti. poveljnik XI. armadnega zbora, župau general Rupnik, geiteral Montacna. vodia nemškega konzulata Liesenberg 8 predstavniki narodnosocialistične slranke GrubU-som Hengererjem in Rauscherjem, nadalje konzul Neodvisne Državo Hr-i vatske in drugi predstavniki oblastev. V vrsti ie stal tudi oddelek Oboroženih fašistov. Zvezni tajnik ie po odkritju spominske plošče velel poklonitev padlim fašistovskim tovarišem. Visoki Komisar je zatem položil lavor-jev venec.
Takoj nato se ie podal Zvezni tajnik! v spremstvu dveh članov fašistovekesa direktorija na sedež poveljstva Armadnega zbora, da sporoči pozdrav Črnih srajc Ljubljanske pokrajine vrlim bojevnikom, ki se na tej zemlji borijo proti komunističnemu sovražniku. Sprejel ga ie šef generalnega štaba polkovnik Gallo z drugimi častniki. dodeljenimi poveljstvu.
Po govoril Zveznega tajnika, ki ia prebral poslanico v imenu Črnih sraia operativnim četam, je Izrekel Eksc, Robotti besede prisrčnega občudovanja za skupnost duha in moči. ki navdaja na tej zemlji italijansko vojsko z Mussolinijevimi Črnimi srajcami.
Spomnil se jo ludi dulia vrlih bo-jevnikov. ki ponosno prinašajo vsajj dan vse žrtve z italijansko zavesti« in ki zro k podobi Kralia-Cesaria tet
tfuceja kakor k simboloma naivišjega domovinskega idealizma.
Zatem se ie podal Zvezni tainik v »preroštvu elanov Zveznega Direktorica na pokopališče, kier je položil ve-»ec na čast padlim v sedanji vojni. Vojaške časti ie izkazal oddelek Obo-toženih fašistov.
Ob 10. uri je izročil Visoki Komisar v telovadnici Gilla v navzočnosti predstavnikov oblasti mladim organiziranim Ustanovne nagrade društva »Dante Alighieri« za mlade Slovence, ki •o bili najbolje klasificiram v tečajili italijanskega jezika.
Ob tei priliki ie naslovil Eksc. Gra-*ioli na mlade organiziranem besede priznanja za njihovo dobro voljo glede učenja italijanščine ter jim ie predo-lil. da ie dejstvo, da so spontano in kot prvi pristopili k organizaciji Gilla. *nak posebne časti, saj se bodo lahko •klicevali v bodočih letih na to svojo prednost. Manifestacija entur.iazma ie eprejela besede Visokega Komisarja, ki je v spremstvu drugih odličnikov zapustil dvorano, dočim ie mladina vzklikala Duceju. V isti dvorani Gilla Je zatem tovariš lezzi od Zveznega poveljstva proslavljal za organizirance 10. obletnico fašistovske revolucije.
Ob 11. uri je bila v gledališču Do-polavora Oboroženih sil uradna pro; »lava zgodovinske 20 letnice, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki oblastev.
Zvezni tajnik je naslovil na na-vzočne fašiste besede zvestobe in ponosa, da se lahko proslavlja 20 letnica Revolucije v tei pokrajini, ki io Je italijansko orožje odrešilo k novemu življenju. Poudarjal je razen tega. da ie znak posebnega ponosa od strani tistih, ki so v službi imperialne fašistovske domovine, če uživajo prednost živeti v pokrajini, kier se vrši borba proti najostreišemu sovražniku fašizma.
»Ob zori tretjega desetletja prise-
f:ajo ljubljanski fašisti — tako ie za-rjeval Zvezni tajnik —. da bodo čedalje boli zvesti Revoluciji ter da se bodo z zgledom pokazli vredne privilegija, ki jim ga ie naklonil Duce.c
Tovariš Umberto Cungi je zatem na povabilo Zveznega tajnika izrekel navzočnim besede zvestobe ter jasno prikazal revolucionarno kontinuiteto Fašizma, ki vznika na tei zemlji v Mussolinijevi imperialni koncepciji.
»Ne zmenimo se za sovražnike, četudi se nazivajo Anglija. Rusija ali Amerika, tem mani še za pojav partizanstva. ki bo odločilno zatrto po simbolih liktorske vzpostavitve romanske civilizacije.« je izvajal govornik. »Pogledi privilegiranih Italijanov, ki se borijo na tej zemlji, morajo biti uprti k ciljem, ki jih ie napovedal Duce z opozorilom na spomin na nai-čistejše žrtve padlih, kj so se s plemenitim žrtvovanjem svoje krvi izka-eali vredne, da sodelujejo pri dosegi zmagovitega smotra višie socialne pravičnosti.«
Proslava se je zaključila z manifestacijami toplega entuziazma ter vzklikanja Dueeiu. medtem ko ie Visoki Komisar velel pozdrav Veličanstvu Kralju-Cesarju ter Dueeiu. Zatem ie vzkliknil »alala« zmagovitim, junaškim boievnikom Osi.
Popoldne so Zvezni tainik in člani Direktorija Zveze obiskali oddelke v njihovih bivališčih, da jim izroče pozdrave in darove Stranke ob priliki Dvajsetletnice. Povsod so voditelie sprejeli z navdušenjem, ki so izražali še enkrat Stranki navdušeno zahvalo ter vzklikali gotovosti končne zmage našega orožja.
Ves dan so se skvadristi. bojevniki tn fašisti menjavali v straži pri spominski plošči padlim, ki so io odkrili ■jutraj na sedežu Zveze fašstov.
Visoki Komisar je obiskal bataljon skvadristov »Nizza«
Pretekli teden ie Visoki Komisar za
^indijansko pokrajino obiskal bata-on skvadristov »Nizza«. Sprejel ga je poveljnik Primosenior Tebaldij. ki ie
visokemu gostu predstavil častnike bataljona in mu razkazal nekatere pisarne Poveljstva in sejno dvorano.
Ekscelenca je Črne srajce pozdravil in s tovariškimi besedami povzdigoval duha stare Straže iz Revolucije, ki ie danes boli ko kdaj prej popolnoma vdana Duceju. Poveljnik bataljona se je naiprisrčneje zahvalil Ekscelenci Grazioliju za obisk in povabil visokega gosta na dvorišče, kjer so bili zbrani bataljonski oddelki. Visoki Komisar je tudi te oddelke tovariško pozdravil kot Visoki Komisar, skva-drist in član Miliče od njene ustanovitve dalie. se je spominjal trdili časov v začetku borbe in podčrtal, da se je v teku^ let vdanost in zvestoba stare Straže do Duceja le še "bolj utrdila.
Potem ko je orisal visokega duha, ki preveva Črne srajce, ie Visoki Komisar vzkliknil Kralju. Cesarju in Duceju v neomajni gotovosti Zmage. Nato ie. potem ko so ga Črne sraire pozdravile, zapustil prostore skvadristov.
 »----------
Visoki Komisar je proučil vprašanja mesta Ljubljane
_ V navzočnosti podprefekta dr. Davida. načelnika kabineta dr. Bisie in odsekovnega načelnika comm. Bulla je Visoki Komisar včeraj sprejel župana mesta Ljubljane generala Rupnika in podžupana dr. Tranchido.
Župan je podrobno poročal o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na glavno mesto in o finančnem položaju mesta.
Poročal je tudi o mestnih podjetjih in zlasti o aorovizaciii mesta, o razdelitvi glavnih življenjskih potrebščin, o kurjavi, o pomoči in o pomanjkljivosti ljudskih stanovanj.
Ekscelenca Grazioli ie po pozorni proučitvi predloženih vprašani podal točna navodila o vsem. zlasti pa o pomoči, za del. ki ie odvisen od občine, za zgraditev začasnih barak za potrebne družine in tudi določil, da se naj na pomlad začno graditi ljudska stanovanja in sicer po avtonomnem fašistovskem zavodu za ljudske stanovanjske hiše.
Visoki Komisar ie tudi pojasnil ukrepe pristojnih ustanov za kritje potreb prebivalstva med zimskim časom.
Kar pa se tiče občinskega proračuna. ie odredil, da nai se ukinejo takse na razne življenjske potrebščine. ki ne obstoiaio v notranjosti Kraljevine.	.	.
Ekscelenca Grazioli se ie nazadnie zahvalil županu in podžupanu za opravljeno delo v korist prebivalstva.
Pošiljanje oblek civilnim internirancem
Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino sporoča, da so na pobudo pristojnih poveljstev posadke v teku priprave za ustanovitev vojaških uradov v občinah Ljubljana. Novo mesto. Kočevje. Črnomelj, Grosuplje in Logatec. za pošiljanje civilnim internirancem s slrani njihovih svojcev paketov z obleko, to ie paketov, ki bodo lahko vsebovali samo oblačila (obleke, nogavice, čevlje itd.) z absolutno izključitvijo živil, knjig, časopisov, dokumentov. pisem, cigaret in drugih stvari.
Oprema paketov mora biti takšna, da jamči za dobro ohranitev vsebine za ves čas. dokler bodo paketi v uradu in na vožnji. Zato ne bodo sprejeti pakeli. ki ne bodo dovoli solidni in trpežni.
Odpošiljatelj bo moral priključiti paketom sledeče navedbe:
Generalije in odpošiljateljevo bivališče.
generali je naslovljenca ter koncentracijsko taborišče, v katerem se nahaja.
bruto težo paketa s seznamom vsebine.
V paketu mora biti listek, na katerem smejo biti le omenjene navedbe.
O vsakem paketu, ki ga bo urad sprejel, bo pošiljatelj obveščen.
Pošiljatelj mora predložiti uradu odprte pakete, ki jih bo uradnik zaprl v njegovi odsotnosti.
Odpošiljatveni urad v Ljubljani ima svoje prostore na Miklošičevi cesti št. 22 A in posluje v naslednjih uradnih urah: od 8.30 do 11. in od 16. do 18.30 (ob nedeljah ne uraduje).
Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino je izdal odredbo, po kateri je prodaja usnjenih izdelkov dovoljena samo še do 31. decembra t. 1. Po 1. januarju prihodnjega leta pridejo pod zaporo vsi neprodani usnjeni izdelki in bo razpolagal z njimi Visoki Komisariat. Usnjeni izdelki, katerih prodajo Visoki Komisariat prepoveduje so: kovčegi. aktovke, sedeži, blazine. tapetniški izdelki, torbice in ličnice.
Ljubljanski Prehranjevalni zavod opozarja vse one stranke, ki so dvignile dovolilnice za prevoz krompirja po 15. septembru, da bi morale prinesti nakaznice za krompir na Prevod že do 3. t. m. Vsakdo, kdor ne bo do 31. oktobra oddal potrebnih odrezkov. l>o kaznovan po čl. 6. naredbe Visokega komisariata št. 16C z dne 29. avgusta 1942. Obenem se opozarjajo tudi tisti, ki so si na kakršen koli način priskrbeli krompir brez vednosti Prehranjevalnega zavoda, da naj takoj prinesejo nakaznice za krompir, da se jim odtegnejo ustrezajoče število odrezkov. Ker so pridelovalci, ki so dobavili krompir posameznim strankam, prijavili Prehranjevalnemu uradu poleg količin, ki so jih prodali, tudi naslove strank, ki so krompir kupili, so uradu znani mnogi naslovi tistih strank, ki še zmerom niso prijavili kupljenega krompirja. Kdor krompiria ne bo prijavil in bodo pri njem našli zalogo krompirja, ki ga ni dobil na nakaznice, bo po zgoraj navedeni odredbi kaznovan.
Letošnje oblačilne nakaznice veljalo samo še do 31. t. m., nove nakaznice pa dobimo 1. novembra t. 1. V glavnem bodo veljala za nove oblačilne nakaznice ista določila kakor za stare. Razlika bo samo ta. da bo oblast letos izdala samo dve vrsti nakaznic, in sicer *za otroke od 1. do dovršenega 4. leta in za osebe, starejše od štirih let. Nove oblačilne nakaznice bodo veljale 14 mesecev, in sicer od 1. novembra t. 1. do konca prihodnjega leta. Razdeljevala jih bo. kakor dozdai. mestna občina
Blagajna za izplačevanej družinskih doklad opozarja družinske očete, da ob pričetku novega šolskega lela preskrbe svojim otrokom dokaze o obiskovanju šole. Delavski družinski poglavarji morajo predložiti potrdila o obiskovanju srednjih in njim sorodnih šol za vse svoje otroke od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 16. leta. družinski poglavarji, ki so nameščeni v raznih službah, pa za vse svoje otroke od 14. do 18. leta. Otroke, ki še niso dopolnili 14 let. ni treba prijavljati. Družinskemu poglavarju, ki do 10. novembra ne bo s prijavo dokazal, da njegovi otroci, ki so že dopolnili 14. leto. obiskujejo kakšno srednjo šolo. blagajna za izplačevanje doklad ne bo več izplačevala mesečnih prispevkov.
JiimiiiiitimifiiimiiiiiimiuiuiuiitU; | O K V I 63 ! I	|
12	'/.a	~
E SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. E
I KLEIN f
E LjUBLjANA, Woltova 4 ^ ffimiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiitiiiniiiiimuT
Za okrepitev slabotnih se mi ie posrečilo dobiti odlično jajčno maršal o in prvovrstni medicinalni vermouth Curadelli. kot zanesljiv pripomoček ob črevesnih težkočah — diareji, pro-livu i. pod Na razpolago tudi buteljke raznih vrst. V. Braz, vinska trgovina. Medvedova c. 7.
Narodna Tiskarna v Ljubljani je izdala nov roman ge. Mire Pucove: .Tiha Voda1 kot prvo knjigo nove založbe .Dobra knjiga*. V romanu obravnava pisateljica snov iz bližnje preteklosti v naših krajih, zato bo knjiga gotovo zbudila živo zanimanje med bralci dobrih knjig. Naročile io lahko v okviru zbirke .Dobra knjiga* pri založbi sami. na prodaj je pa tudi v vseh večjih knjigarnah.
Knjigarna Tiskovne zadruge je v prenovljeni, barviti priredbi izdala slikanico .Princeska Zvezdana*. Prikupna in vzgojna knjižica bo gotovo dobila hvaležen krog manjših in večjih bralcev; knjižico dobile v vseh boljših knjigarnah.
Založba .Naša knjiga* je izdala tri praktične novosti, ki bodo gotovo zbudile živo zanimanje med rejci malih živali, kuncev in koz. V .Gospodarski reji kuncev* ti pisec razloži nego in vzrejo dolgouhcev. v .Pravilni in praktični končnici*, knjigi, ki je nekako dopolnilo prve. pa te pouči o gradnii zdravega, zračnega in primernega hleva za male živali. Za vse tiste, ki rede koze. bo pa knjižica .Gospodarska reia koz* primeren priročnik, ki bo vedel odgovor na marsikatero vprašanje. Vse tri knjižice dobite v vseh večjih knjigarnah
Barvanje usnjenih izdelkov s speci. jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg.
Osebne vesii
UMRLI SO:
V Ljubljani:	FraiiCiSka Bricljem; Marija Gerkmanov a, posestnica: Tekla Kaiserjeva; Primerek Pribor; doc. dr. -Tosip ChoIewa.
V Savljah: TOlctua Ana Klemenova, posestnica.
V Celju: Elizabeta Orlova; Ivan Puh; Josip Gaber; Ivana Pitamičeva.
V Rogaški Slatini: Jože Gobec; Anton Fi-deršek: Janez Prebolšek.
Na Teharju pri Celju: Janez. Fali.
Na Dotami: ŠOletna Marija Rožarjeva.
Med tem je veliko tekmovanje za italijanski nogometni prestol napredovalo še za eno kolo. Poteklo je precej burno in so nekateri rezultati nepričakovano močno povdarjeni. Evo jih:
Vicenza-Triestina 2 1, Milano Fioren-tina 1-3. Venezia Roma 0 0, Torino-Genova 3 1, Liguria Juventus 10, Ata-lanta Livorno 1-3, Lazio Ambrosiana [ 3 1. Bologna Bari 4 0.
I Dogodki gredo svojo neizprosno pot. Livorno je na čelu razpredelnice s šti-j rimi zmagami iz štirih tekem. Venezia | je na repku z nobeno zmago in s ko-j maj dvema neodločnima. Kako je že J bilo tik pred lanskim finalom? Vene-‘ zia je skoraj do poslednje bitke resno stremela proti prvemu mestu, a Livorno se je šele prav v poslednjem kolu rešil padca v drugi razred!
Sedaj je poleg Livorna samo še Roma, ki ima ničlo v rubriki porazov. Več je ostalo ničel v prvi rubriki, med be-j ležkami o zmagah, še štiri moštva niso ! utegnila iz nobene dosedanjih borb ! spraviti obeh točk na varno: Triestina,
I Milano, Juventus, Venezia. Same boljše firme, ki jim za enkrat nekako ne I gre od rok.
V drugem razredu se stvari razvijajo vzporedno. Po četrtem kolu — izostala je zaradi neuporabnosti igrišča samo tekma Savona-Anconitana, ki pa za razvrstitev v vrhu ne prihaja v poštev — je gladko v vodstvu Spezia in tik za njo Napoli, ki se je le utegnil preriti do samega vrha razpredelnice. Vse kaže, da bo napolitansko moštvo skušalo na vsak način popraviti, kar je v lanskem tekmovanju zamudilo. Njegov drug v športni smoli, Modena, pa tiči globoko pri dnu in vsaj za sedaj ne kaže velike volje za povratek v prvi razred.
Iz drugih krajev so nam znani samo švicarski rezultati: Cantonal-Bicl 4-1, Grenchen Servette 11, Lausanne-Youn| Boys 0-0, Luzern-Ziirich 4 0, Lugano Basel 5 1, Nordstem-St. Gallen 3-1, Young Pellotvs Grasshoppers 0 2.
O. C.
PREMOG
GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
ŠPORTNI
Zaman bi se ozirali v športnih ru brikah po opisu dogodkov iz drugih športnih vej: sam negomet vlada suvereno v sedanji sezoni, športni dogodki so do nadaljnjega cb nedeljah utesnjeni v štirioglate pravoketnike na travnikih in na njih se bijejo trde borbe za- mesto na soncu, za obstanek, proti padcu navzdol. In po poslednjem žvižgu se prištevajo ali ne nove točke, začne se športna matematika. Od nedelje do nedelje tja v pozno pomlad.
Prijazna jesenska nedelja je zvabila na športni prostor Ljubljane par stotin ljudi, ki se jim je zahotelo nekaj nogometnih tekem. Druga naša nogo metna nedelja je potekla v znamenju že skoraj v naprej določenih uspehov ali neuspehov: z eno samo izjemo, ki je pa že skoraj na pol senza.cija: belo zeleni so proti Mladiki uspeli "samo na pol.
Rezultati drugega domačega kola so bili: Turnir A: Vič-Mladika 1-0, Mladika Dopolavoro tt 3 2; turnir B: Ljub-ljana-Mladika 11, Dopolavoro tt-žabjak 3-0, Mars Vič 9 0.
Filatelija
Zomsieinov katalog za leto 1943.
j (Gl. prvi članek v prejšnji številki!)
Naše domače, ljubljanske provizor-j ne izdaje so še vedno na istem ni-I voju — označene kurzivno! Le proti-! tuberkulozna serija je poskočila za I 10*/o. — Po cenah, ki so danes v veljavi, notira Zumstein te znamke i mnogo previsoko, tako da je mogoče | zanje odriniti kvečjemu tri lire za za en frank.
Hrvaške znamke so še kar dobro ocenjene. »Ustaška« prva serija (natiski na jugoslovanskih znamkah je padla za 12® i>, provizoriji: franko/po-sto pa za 100°'». Pač pa je porto »<rr-bača« poskočila za 100"/o. Zagrebške razstavne znamke z zlatim natiskom so se tudi popravile za 750/o-
Pri novih sr trnkih. znamkah, ki i lil
je sedaj po zgledu Michla namestil tudi Zumstein z a znamkami stare Srbije, ni omeniti kaj posebnega. 25°'Fni pribitek zapazimo le pri prvi seriji za letalsko pošto.
Pri Avstriji, ki jo pri nas zelo radi zbirajo, ni opaziti znatnejših dvigov cen. Istotako ne pri Rosni in Hercegovini, Poljski, Češkoslovaški in Rusiji.
V splošnem se je letošnja izdaja Zumsteinovega kataloga spet izkazala vredno zaupanja in upoštevanja filatelistov. Sploh se Zumstein pri j nas od leta do leta bolj uveljavlja.
Filatelisti cenijo pri Zumsteinu tudi j to, da ima kot katalog iz nevtralne ! države ocenjene znamke vseh držav, s in da ne manjkajo cene nekaterih (znamk kakor pri Michlu
Letošnja naklada kataloga je zelo omejena in si ga bodo morali intere-| senti zagotoviti čim prej. Stane 38 lir in je na prodaj po vseh strokovnih trgovinah in po knjigarnah.
*	1).	Gruden.
DETEKTIVSKA POVEST
SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE
NAPISAL HERBERT ADAMS
Zaljubljeni mladi par si je podali-eval medene tedne s tem. da ie vsak deljski počitek preživel na deželi, »e je bilo »godilo tudi to pot. Jim-ie j« bil svojo mlado ženo spremil onov. potem je pa hitel v svojo pi-rno, da bi »e s »vežimi močmi lotil ela.
Ni našel mnogo pisem na svoii pili mizi. a med njimi je bilo neko ■isanje, ki ga je očitno zelo presene-Prebral ga je v drugo. Dati rana bilo s petkom, izviralo ie iz Novega ojaškega kluba na Piccadillyju in se glasilo:
Dragi moj Haswell!
Prosim Te za pravno pojasnilo o zadevi, ki Ti jo v naslednjem popišem, ki pa nima nikakršne dejanske podlage. Gre samo za stavo.
Neka stara dama je živela ▼ veliki, mračni hiši. Ker je bila precej ekopuška. ie skrila v niei neke dragocenosti, vseeno je. ali nakit ali denar. Potem je umrla in hiša. v kateri je stanovala, je bila več let prazna. Potlej najde nekdo — imenujem ga X; — skriti zaklad.
Zdaj bi Te prosil za Tvoje mnenje o tehle točkah:
1. čigav ie zaklad?
2. Ali ima X.. ki je zaklad našel, pravno pravico do njega?
3. Ali postane njegova zakonita last. ce hišo kupi?
4. A li pa veljajo o zakladu iste določbe kakor o najdenih stvareh?
Upam. da mi ne zameriš, ker Te nadlegujem s takšnimi vprašanji. O problemu smo razpravljali nedavno v klubu in smo sklenili več stav. Tvoja sodba naj odloči, kdo je dobil.
Zdaj Te niseni videl že od Tvoje ©oroke, Moral Te bom prositi, da me
©b priliki predstaviš Tvoji spoštovani mladi ženki.
Tvoj vedno vdani
Gregory Bruden.
Ko je Jimmie pismo vdrugo prebral, je pozvonil svojemu pisarju in mu velel prinesti jutrnje časopise. Mladi mož mu je prinesel »Times« in »Dailv Picture«. Jimmie ie vzel v roko drugega in poiskal dnevne novice. 'Takoj v začetku ie bil Članek z debelim in velikim naslovom:
SKRIVNOST OUBENS-GATA MRTEV NEZNANEC V ZAPUŠČENI HIŠI. - KDO JE MRTVEC? - KAJ JE POČEL TAM? — ALI GRE ZA UMOR?
Potlej se je bralo, kako so si bili sir Joži ja Kelksck in njegovi dve hčeri v nedeljo dopoldne ogledali hišo št. 142 na Queeus-Gatu in v svoje veliko presenečenje našli v eni izmed gornjih sob truplo neznanega moža. Obvestili so takoj policijo, ki je po temeljiti preiskavi poslopja prepeljala truplo v mrtvašnico. Neznanca so. kakor je kazalo, ubili udarci z nekim topim predmetom po glavi. Zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt Sele v zadnjih štiri in dvajsetih urah.
Poročilu so bile dodane tudi slike. Med njimi je bila v mrtvašnici slikana fotografija umorjenca, ki Je imel *a-radi ran hudo zmrcvarjen obraz in ga je bilo zato težko spoznati. Nadalje si videl posnetek hiše na Queens-Gatu, opisane kot zelo razsežno. temačno in popolnoma zapuščeno poslopje, in portret gospoda Teodorja Turtla. lastnika tvrdke »Turtle & Turtle«, ki ga ie bil intervjuval posebni poročevalec Usta »Daily Pisture«,
Gospod Turtle je pri tej priložnosti izjavil, da mu ie čisto nemogoče, dati kakšno pojasnilo te uganke. Že več mesecev se ni razen sira Jozije Kel-locka nihče zanimal za hišo: ključa, je rekel, ni dal nikdar nikomur iz rok.
»Kako je bila hiša zavarovana?« se ie glasilo eno prvih vprašani, ki iih ie bil poročevalec zadal gospodu Tur-tlu.
»Po vsej hiši so bila vrata in okna zapahnjena, vse oknice zaprte, hišna vrata pa zaklenjena z enostavno varnostno ključavnico, ker io je bilo treba kdai pa kdaj odpirati kupcem!«
»Ali ni mogoče, da bi bil kdo skozi vrata vlomil?«
»Morali bi se videti sledovi, teh pa ni.«
»Ali mislite. Mr. Turtle. da se ie umor zgodil v poslopju — če gre sploh za umor — ali pa sodite, da se ie zločin zgodil kje drugje in so morilci samo truplo skrili v prazno hišo?«
»Spričo dejstva, da ie truplo v hiši. se mi zdi možna samo druga domneva. Ne vem. kaj naj bi bil sicer kdor koli iskal v zapuščeni hiši. Kajpak mi je pa uganka, kako je storilec prišel vanio.«
»Ali mi lahko poveste. Mr. Turtle. kdo je bil zadnji lastnik in stanovalec te hiše?«
»Hiša je bila last neke gospodične Oktavije Cowleyeve. nekoliko ekscentrične stare dame. ki je umrla pred sedmimi leti. Odtlej je bila hiša prazna, ker je čisto nemoderna.«
Časopis je navajal ie mnogo drugih podrobnosti, a nobena ni pomagala razjasniti skrivnost. Dalie spodai je pa Jimmie zasledil ie neko kratko notico:
»Ob sklepu redakcije smo prejeli: SKRIVNOST QUEENS-GATA '
Policija je dognala, da Je mrtvec neki Charles Winey stanujoč v Ken-singtonu. Melksham-Street it. 83.« ,
Obrnil te list In si ponovno ogledal sliko strahotno razmesarjenega obraza, predstavljajočo mrtveca.
»,Otok zakladov* v South-Kensing-tonuk ie zagodrnjal predse. »Duhovi pisatelja Roberta Louisa Stevensona in njegovega sina Johna Silverja! Ali je samo nenavadno naključje, ali ie pa stara dama res napolnila svojega domovanja temačne oboke s suhim zlatom? In ali ie zaklad še tam. ali se ga ie pa že kdo polastil?«
Vzel ie iz nekega predala svoje pisalne mize povečalo in si sliko natančneje ogledal. Pod lečo ie postala pač večja, ne pa jasnejša.
»Vraga, kdo si prav za prav v resnici?« je vprašai nemo podobo. »Pravijo, da si Charles Vinev. a nrav tako bi bil lahko tudi Gregorv Bruden po oštarijskem pretepu. In če bi bil Gregorv Bruden in bi bil v hiši stare skopulje res zaklad, potlej bi bilo imelo smisel tvoje vprašanje o najditeljevi lastninski pravici. Kajpak si me v tem primeru nalagal, da gre za stavo, boječ se. da bi mi sicer moral odstopiti del plena! Kai si pa počel v brlogu Ali Babe. če si bil res samo Charles Viney, in kdo te ie ubil? Bruden si ie privoščil že marsikakšno nepremišljenost. a moriti bi se bil gotovo premislil. Ce si pa Bruden — in skoraj sem prepričan, da si —< je Jimmie nadaljeval svoj samogovor s sliko — »te vprašam, kdo te ie mogel umoriti. Kako si izvedel za zaklad in zakaj te imenujejo Charles Vinev? Če pa nisi Bruden — kar iskreno upam — potlej je Bruden še živ in iaz čvekam nesmisel.«
Pri teh besedah je odložil časopis, »egel po telefonski slušalki in se je dal zvezati z Novim vojaškim klubom.
»Tukaj Haswell. Ali mi lahko poveste. če je poročnik Bruden v klubu?«
»Ne, ni ga, »ir, ker je njegova pošta ie tukaj.«
»Ali prihaja vsak dan?«
»Navadno že. da vzame pisma. A mislim, da ga že od petka ni bilo.«
»V petek sem prejel neko njegovo ptemo. Prosim, »poročite mu. da nai mi telefonira.«
»Prosim, »ir. prav rad.«
Takšna ie bila torej zadeva. S tem se ni bilo nič dokazano, a vsekako ie bilo značilno, da B rudna od dneva umora ni bilo še v klubu. Jimmie ni vedel, kje stanuje. Odločil se ie. da bo naslednji dan spet povprašal v klubu. Saj odgovor na vprašanje zastran stave ni tako nujen! Morda bodo dotlej večerniki prinesli nova razkritja.
Jimmie ie imel potem ves dan dosti opravkov v pisarni in ie bil iz srca vesel, ko je mogel vstati in odhiteti domov. Z Nonno se je bil dogovoril, da^ bosta po razgibanem nedeljskem počitku preživela večer mirno doma.
O vprašanju, vkoliko nai se mož posvetuje s svojo ženo o poslovnih zadevah, se je že dosti razpravljalo, a določnega odgovora še do danes nimamo. Pastorji, zdravniki in odvetniki nedvomno pogosto vedo skrivnosti, ki iih ne smejo zaupati svojim zakonskim polovicam, čeprav se popolnoma zanesejo na njihovo molčečnost. Po drugi strani je pa že marsikakšen mož laže odločil v važni stvari, če se ie posvetoval s syojo ženo. Zena pač morda ne razume tehničnih strani, gleda pa vse s čisto človeškega stališča in to ie pogosto zelo koristno.
Zato ie Jimmie brez pomišljanja povedal svoii ženi. kai se ie zgodilo. Saj stvar ni imela nikakršne zveze z njegovo odvetniško prakso. Opozoril io ie na zanimivo naključje, da sta si hiša. ki jo je bil Bruden omenil v svojem pismu, in v časopisu opisano poslopje v nekem pogledu podobni in da ie bila v obeh primerih bivša lastnica stara, ekscentrična dama.
»Ali ie bil stotnik Bruden tvoj dober priiateli?« ie vprašala Nonna.
»Dober priiateli in dober prijatelj je dvoje,« je odgovoril Jimmie smeje se. »On je namreč trdil du sem mu bit v vojni življenje rešil — takrat srfio pač neprestano reševali življenje drug drugemu, dokler ga nismo izgubili. To ni bilo nič posebnega. A potem ie očitno mislil, da bi mu moral pomagati iz vsake zadrege, kakor sem ga takrat polegnil iz razstreljenega za-
Listek ..Družinskega tednika14
.Delo"
Odlomek iz knjiije Jurija Pinija ..MUSSOLINI"
(Glej začetek v prejšnji številki!)
Vtis njegovega vzgojnega dela, ki je že globok v dušah, se kaže danes
v drastičnih in odločilnih mussolini-ievskih stavkih, ki so vklesani na camne poleg znamenja fašistovskega lika ali napisani na zidovih hiš v mestih in predmestjih, na kmetskih hišah in na vseh krajih. Besede, ki cažejo našo življenjsko črto, so ugodje že od daleč potujočemu meščanu ali kmetu kot miljni kamni duha: »Živeti nevarno«, »Knjiga in puška«, »Prosti k cilju«, »Rim kroti«, »Vzel.i si bomo pravico«, »Iti narodu naproti«, »Mnogo sovražnikov — mno: So časti, verovati, ubogati, bojevati se«. Ta svarila in bodrila spremljajo naše vsakdanje življenje in se vtisku j e.j o v zavesti tem bolj jasno, v kolikor spominjajo na akcije, podjetja in bitke, boj e va ne do zmagovitega konca na osnovi teh načel.
Na duhovnem področju ostane, na kar je opozarjal Mussolini, da je izkušnja, ne pa tiskan papir oblikovala njegove zamisleke, pozitivno dejstvo njegova najobsežnejša osebna kultura, ki stalno narašča. Že kot ljudsko-šolskemu učitelju, delavcu, dijaku in "■asnikarju so bili natanko znani največji pisatelji najvažnejših slovstev. Kot je kasneje storil z Machiavellijem, je že od mladosti posvečal dolge are študija in prevajanja nemškim avtorjem kakor so bili na primer Mietzsche, Schopenhauer, Stirner, Weininger, Marx, Schiller, Klop-'.tock, Platen, Heine. Goethe in Hegel. Med Italijani so bili njegovi najbolj oriljubljeni pisatelji Dante, Carducci, Oriani, Foscolo in Pareto, med francoskimi pisci Sorel, Blanqui, Balzac n Le Bon. Ponovno je bral Platona, ter razpravljal o argumentih Fedona 9 neumrljivosti duše- Od časa do 'asa se je ukvarjal z oceno kakšne najnovejse publikacije. Posluša Wag-'lerjeve, Verdijeve in Puccinijeve JPere. Dejal je: »Obožujem Beethovna kot največjega stvaritelja zemeljskih simfonij in harmonij. Radost,
vi jo daje duhu, je večkrat šla skozi 'ini in bojazni polni trepet, tako je fisoka in nadčloveška. Dejansko da-ejo samo vzvišeni vrhovi vrtoglavico ibsolutnega in neznanega. Beethov-lova glasba loči človeka od njegove marljive človeškosti, čudež je svetni-cov, katere vodi Bog«.
Mussolini ni teoretik niti doktrinar ;akor tudi ne ljubi lahkega popisovanja in praznih zaključnih besedi >. izvršenih podjetjih, pa čeprav so nla še tako velika. Misli: Kdor dela zgodovino, nima časa pripovedovati io. Vendar vodi svoj dnevnik osebnih /sakodnevnih zapiskov. Kakor Aleksander, Cezar, Avgust, Cromvell, Napoleon, Bismarck in Cavour ni sistematik, pisatelj razprav, čeprav 'e pisec v najbolj klasičnem smislu, ma rajši dejstva kot ideološke osve-litve, ki hočejo zbrati in fiksirati mo, kar je absolutno in večno. Toda ljegove misli so jasne in temelje na trdnih organskih načelih, ki dajejo lavdih vsemu delu. Realist je, toda zanika surovi in revni koncept social-nega življenja, ki ga Ureja gospodarski determinizem. Zdrav drži svojo nogo na zemlji, toda vsa njegova prizadevanja streme k idealizmu. Ko ostaja njegov duh vzvišen nad vsakdanjimi pripetljaji človeškega življenja, mu niso nikdar tuje najtežje zahteve boja za življenje. Pogumno potrjuje neodklonljivo funkcijo sile, ki seka vozle, rešuje položaje in premaguje ovire v časih krize, od katerih je odvisna v notranjosti in zunaj. usoda naroda. Opravičuje io z višjim ciljem in odbija vsako varljivo utvaro o zemeljskem raju, ki ne ob-
klona. In imel ie talent, da ie bil neprestano v zudregi. Včasih je potreboval denarja, da se ie rešil zapora, potlej spet. da bo kupil neko iznajdbo. 3ev pogosteje ie potreboval moje poroštvo, da ie ušel policijski kazni. Nekoč sem mu posodil denar za vožnjo v Ameriko, pa ga ie izgubil pri dirkah. Bil je dober fant — vojna ga ie biLa izkoreninila in potem se ni več znašel.«
.:>Kaj so to .najdene stvari*. Jimmie?« ie vprašala Nonna. ko ie bila ponovno prebrala Brudnovo nismo. Izgovarjala je .Jimmie' na francoski način. ker ie kot olrok mnogo bivala v tujini.
. »Ti si tak najden zaklad, srček,« ii ie odgovoril in jo objel. »Nekaj zelo, se o dragocenega. Vlada bi te lahko zahtevala zase. če ne bi mogel dokazati, da si moia.«
»Prav nič mi ni do vlade.« ie zašepetala. naslonila svoje lice na njegovo ramo in ga zaljubljeno pogledala. 'Jn se je pač vedel okoliščinam primerno. Tako ie nadaljnji razgovor v vodo padel.
.Ker še nista bila našla primerne '»se. sta stanovala v opremljenem stanovanju v eni izmed najlepših londonskih hiš. Kdo bi si mislil, da niti sto Petrov od tako hrupnega kraja, kakor le trg South - Kensingtcmske postaje, stojita dve vrsti ljubkih vil. vsaka oboami z velikim vrtom, ena celo s te-"»čem. vinsko trto. jagodami in končnikom! In vendar je tako. Od prašne ceste. držeče od postaje, se odcepi !°\ obdana z železno ograjo. Radovednež lahko odtod uzre hišice, ki se ‘de zaradi visokega obzidka še skriv-nostnejše.
n Haswellova hiša ie imela samo dve adstropji. V sredini ie bila majhna f*a. na eni strani jedilnica in kuhi-na drugi strani knjižnica in velik •“‘On, zvezana drug z drugim. Kuhinja ,,, ,'n'ela poseben vhod. Na vrt ie seri i kakšnih deset metrov dolga ve-iiii u-'	verandi sta sedela Jim-
lal** in Nonna tistega prijetnega polnega večera.
stoji. Rešil je italijansko krizo, hkrati je pa tudi rešil socialni in nacionalni problem, toda zato, da bi ju združil, ne pa postavil v nasprotstvo, kot so to delale stare politične stranke v svoji brezplodni in razdvajajoči konkurenci. Zato je mogel trditi s polno pravico, da ie fašistovski sistem sistem prave demokracije, v kolikor tolmači zahteve vseh socialnih kategorij in jih pretaplja v naj višje zahteve države.
Za premaganje ovir se poslužuje sile, toda njegov cilj je bil vedno skupno dobro in zato je vedno ubiral splošno ljudsko pritrjevanje. Italijansko ljudstvo vidi v Duceju predstavnika vseh svojih legitimnih interesov pred svetom, tolmača, branilca ra§e in tistega, ki s pravičnostjo svoje vlade preprečuje premoč enega dela nad vso skupnostjo in mednarodno premoč na škodo Italije. Iz tega izvira zamisel vodstva, brez katerega se ne more uveljaviti noben trajen red. Fašizem je kot vsi politični, pa tudi verski sistemi, ki so tvorili v raznih časih temelje moči in civilizacije naroda, avtoritativna in osredotočena demokracija.
Razen v nekaterih stavkih svojih spisov in govorov je Mussolini na kratko in enkrat za vselej začrtal osnove političnega in socialnega sistema, ki ga je uresničil, s svojim sestavkom, ki je izšel pod besedo »fašizem« v »Italijanski enciklopediji« pred ustanovitvijo Imperija. Ta spis zaključuje takole: »Za fašizem je tendenca k Imperiju, to je k ekspanziji narodov, manifestacija življenjske sile, njegovo nasprotje, pa naj si bo zadrzevanje doma v hiši, .ie znak propadanja; narodi, ki vstajajo in na novo vstajajo, so imperialisti, narodi, ki umirajo, se odpovedujejo. Fašizem je najprimernejša doktrina za predstavljanje tendenc in duhovnega stanja naroda, kakršen je italijanski, ki po številnih stoletjih vstaja iz zapuščenosti ali tujega suženjstva. Toda Imperij zahteva disciplino, koordinacijo naporov dolžnosti in žrtev; to razlaga mnogo strani praktične akcije režima, smer mnogih sil države in potrebno strogost proti vsakomur, ki bi se hotel postaviti nasproti temu spontanemu in usodepolnemu gibanju Italije v 20. stoletju in se Dri tem odporu posluževati ideologij, ki so bile premagane v 19. stoletju in so bile zavržene, kjer koli so bili tvegani veliki eksperimenti političnih in socialnih transformacij. Nikoli bolj kot v tem trenutku so narodi žejni avtoritete, smernic in reda. Če ima vsako stoletje svojo doktrino, se iz tisoč znakov vidi, da je doktrina sedanjesra stoletja doktrina fašizma. Da naj bo doktrina življenja, dokazuje dejstvo, da je zbudila vero; da je vera osvojila duše, dokazuie dejstvo, da ie imel Fašizem svoje mrtve in svoje mučenike. Fašizem ima sedaj v svetu, univerzalnost vseh doktrin, ki s svojim uresničen jemoredstavljaio trenutek v zgodovini človeškega duha,«
ČEVLJARJI POZOR! Imamo stalno v zalogi ACETON Xylol Benzol v naj boljši kakovosti. PETRONAFTA, Ljub Ijana, Tyrševa 35a.
»HAMMONIA«, parketno čistilo je pri spelo, poskusite, je odlična tekočina, čisti lepo, temeljito, hitro in poceni. HAMMONIA čisti parkete, pohištvo, li noleum, gumi pclege, umetna in ka-menita tla. Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, Ljubljana, Tyrševa c. 35a.
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
»A če ie v tisti temni, stari hiši skrit zaklad.« je rekla Nonna. nada-liuioc svoj prejšnji pogovor, »čigav ie potem v resnici?«
»Prav gotovo ne last tiste osebe ki ga najde, tudi tedaj ne. če kuni hišo.« je odgovoril Jimmie. »Kajpak bi lahko najditelj zatajil zaklad in nihče ne bi vedel zanj. Zaklad ie last pravnega dediča osebe, ki ga je skrila.«
»Stotnik Bruden torej ne bi mogel postati njega lastnik?«
»Zakonito ne. A to ie kajpak vse skup sam sad fantazije. Kdo ie neki že kdaj slišal o skopuljinem zakladu v Queens-Gatu? Ubogi nespametni Bruden! Sicer bi mu bilo pa čisto podobic0’ jSe *ene za takšno blodnjo. Upam. da se mu ni nič zlega pripetilo.«
»Kai nameravaš zdaj. Jimmie?«
»Ce ne bom ničesar izvedel o nietn. bom jutri zjutraj vprašal po njem v njegovem klubu.«
»Ne bo ga tam. Prepričana sem. Ali ne bi rajši poiskal tistega ljubeznivega policista, ki nama ie že enkrat pomagal?«
»Ljubeznivega policista? Aha. nadzornika Sprulesa misliš? Nimaš napakt i elefoniral mu bom.«
Poklical je Scotland Yard in ii potem povedal, da se ie na srečo nadzornik Sprules sam oglasil pri telefonu. Afero so bili njemu poverili.
»Sprules gre v Oueens Gate.< ie dodal »potlej se bo pa pri nas oglasil. Nekam razburjen se mi ie zdel. Zadeva očitno ni čisto enostavna.«
3.
, »Vesel sem. da sle me poklicali.« je rekel nadzornik Sprules, ko ie pozdravil Jimmija_ in njegovo ženo, >Zmerom sem mislil, da poznam London kakor svoj lastni žep, in vendar nisem niti slutil, da je v njegovem osrčju skrit tako ljubek kotiček. Kakšen očarljiv vrti«
»Ali vam ugaja?« je vprašala Nonna.
Človek mora sam doživet/...
Nizozemski napisala Marlene van Haaflandova
»Zaprl sem vsa vrata,« ie rekel Franc van Dalen. šestinštiridesetletni .občinski tajnik, ko ie bil opravil mnoge gospodinjske dolžnosti, ki iih je treba opraviti, preden odpotuješ. Moral je vse sam opraviti, ker postrež-nice ni mogel’več plačevati. Z dvema otrokoma, ki študirata. Hani in Teom. si tega razkošja nista mogla več privoščiti.
»Če bo Teu najin obisk prijeten, se vrneva šele jutri zvečer domov in ostaneva čez noč v kakšnem poceni hotelu.«
Gospa van Dalenova ie pritrjevalno pokimala. Imela ie novo obleko iz bleščeče se sinje svile, obleko, v kateri je bila videti debelejša, a tega ni vedela. Računala je. da bo dva cela dneva preživela pri svojem sinu Teu v Amsterdamu, zakaj že dolgo ga ni bila videla. Vselej, ko bi bil moral priti domov, je prišlo kaj vmes. To ie bilo hudo. če si čakal nanj z jedjo, in tudi sicer. In gotovo bo Teo rekel, da je škoda za potne stroške, če bi že drevi hotela odpotovati...
Gospod in gospa van Dalenova skoraj nikoli več nista videla svojih odraslih otrok. Teo in Hani tudi nista nikoli privedla svojih prijateljev s seboj domov, čeprav sta sama prišla. Starši so razumeli vzrok: njihova mala hišica ob cesti blizu železniške postaje v majhnem podeželskem mestecu ni bila dovoli velika. In morali so varčno, zelo preprosto živeti... Drug dru-gepiu pa teh misli nista izdala. Dokler ne govoriš o takšnih rečeh, je tako, kakor da iih ni.
»Kdaj odpelje najin vlak?« ie vprašala gospa van Dalenova. »Ob devetih in pet in dvajset minut?«
»Da, ob devetih in pet in dvajset minut,« je pritrdil gospod van Dalen »Stopi po plašč...«
Tisti trenutek sta zaslišala znani ropot pisemskega predalčka. Gospa van Dalenova je hitro odšla k vratom.
»Pismo od Tea.« Brž je raztrgala ovitek. Njen rtiož se ie postavil za njo.
»Ljubi starši! Hotela sta me iutri (v nedeljo) obiskati v Amsterdamu. Ali ne bi mogla obiska še enkrat preložiti? Včeraj so me namreč povabili za nedeljo v Haag in rad bi se pelial tja. Vabijo me Viktor Kroben in njegovi starši. Viktorjevo sestro tudi poznam. — Kako vam gre? Upam. da dobro. Mislim, da vas bom danes štirinajst dni lahko obiskal, zadnii čas je prišlo vselej kaj vmes. Ali mi ne bi mogli poslati nekaj denarja? Potovanje v Haag me bo seveda mnogo stalo.
Vaš Teo.«
Ko sta prebrala pismo, sta za trenutek molče obstala. In potlej je začela gospa van Dalenova nevzdržno jokati. Njen mož jo je objel okrog njenih siniesvilnatih ramen.
»Nikar ne joči. Nelly, nikar ne joči — nespametni fant vendar ne ve. kai nama ie storil!« Ko je to izgovoril, se je ustrašil svojih besed, a bile so izgovorjene. In njegova žena mu ni ugovarjala.
»Že več mesecev ga ni bilo doma.« je tožila, »in Hani tudi vselej zadnii trenutek odpove. Najinima otrokoma. Frane, se zdiva malomeščanska, čeprav vse storiva zanju. Sramujeta se naju in zato nikoli ne privedeta prijateljev s seboj. Teo obišče svoje prijatelje in zato nama kratko in malo odpove obisk. Prejšnjo soboto sem ves dan čakala nanj in šele zvečer sem prejela njegovo pismo, da že spel ne more priti...« Skupaj sta sedla za veliko mizo. »Kolikokrat sem že čakala nanju, vselej zaman... In če ves teden računaš, da prideta, tj v soboto odpovesta...«
Nelly ie odšla v kuhinjo, ki je bila snažno pospraviiena. Videla je pomito posodje lesketati se v vrsti in čutila
»Čudovit je. Pravcato gnezdece za zaljubljen mlad parček.« Bil je postaven mož vojaško strumne drže. ki je znal vselej ohraniti hladno kri. Dobrohotno se jima je nasmehnil in segel po kozarcu, ki ga ie bil Jimmie postavil predeni.
»Torej mislite, da lahko pripomo-rete k razkritju queens-gatske skrivnosti?« ie vprašal, ko je odložil prazni kozarec. Vzel ie ponudeno smotko.
»Da, a najprej mi povejte, odkod veste, da je mrtvec Charles Vinev?« je odvrnil Jimmie.
»Ko smo našli truplo, so bili vsi žepi njegove obleke prazni. Morilec ie pospravil vse. kar bi utegnilo omogočiti umorjenčevo identičnost. A snoči sta prišla k meni dva zakonca. Goule do imenu. Brala^sta bila v nedeljskih časopisih o zločinu in sta mislila, da bi utegnil biti umorjenec njun podnajemnik Charles Viney. Od petka je bil izginil brez sledu in slika v časopisu mu je podobna. Peljali so iu v mrtvašnico in tam sta ga z gotovostjo spoznala, in sicer ne samo po obrazu in postavi, temveč tudi po obleki in čevljih.«
»Ali sta morda vedela, zakaj in kako je Charles Vinev prišel v tisto hišo?« ie vprašal Jimmie.
»Ne. O njegovem življenju sploh dosti ne vesta. Bil je skoraj vse dneve zdoma in je prihajal v stanovanje ss-mo spat.«
Jimmie je polem pokazal nadzorniku pismo, ki ga ie dobil od stotnika Gregoryja Brudna. iu mu razložil svojo teorijo. Povedal mu je tudi nekatere reči iz Brudnove preteklosti in dodal, da je umorienčeva slika, objavljena v časopisih, spričo okoliščin prav dobra.
»Umorjenec, je nedvomno Charles Viney ali vsaj mož. ki sta ga zakonca C oti lov a poznala pod tem Imenom,« ie zamišljeno pripomnil nadzornik. »A to ms ni vzrok, da ne bi moeel biti tudi uregorv Bruden. Če ie živel Bruden v denarnih težavah — kar ge -vam zdi prav mogoča —’ ni Izključeno, da je
se je tako odveč v tem snažnem prostoru. da ie obupana omahnila na neki stol in tiho zajokala... Franc, men mož. naj rajši ne sliši.
♦
Franc van Dalen ie obsedel za veliko mizo. »Tolikokrat sva že čakala... vselej zaman...« Te besede ie bil že nekoč prej slišal. Kje? Ah. da. od svoje matere na očetovi kmeti ii. daleč na deželi v vasici ob Meusi... Njegova mati je sedela za kuhinjsko mizo... Na skednju so mlatili in on ie bil sam z njo v kuhinji...
»in odkar imaš meščansko dekle. Nellv. te skoraj nikoli več ni domov... Štiri sobote sem te čakala, vselej zaman...«
In ko se ie poročil, sta njegov oče in njegova mati tiho sedela na svatbi: kmeta na obisku v mestu. Prva leta ju je bil z Nellv še nekajkrat obiskal, a bilo je tako dolgo potovanje...
In pozneje so si pisali samo še pisma. potlej kratke dopisnice in si pošiljali pisana darila ob prazničnih priložnostih. darila, ki so se zdela vaškim kmetom lepa.
Poslednjič ie bil tam pred dvema letoma, čisto nepričakovano, ko ie potoval mimo. Njegova mati je pravkar prihajala iz hleva in prebledela ie. ko ga je zagledala, zdaj se tega natanko spominja. Živčno se je bila pogladila po gladkih sivih laseh. »Prav danes, ko je tvoj oče na semnju in se jaz nisem mogla nič pripraviti na to.«
Takrat se ie zasmejal in se na očitek. zakaj tako redko kdaj pride, pošalil. Zdaj je na lepem razumel, kako so njegovi starši zmerom čakali nanj. Prav tako kakor zdaj Nellv in on čakata na Tea in Hani...
Nellv ie bila še v kuhinji. Franc je vedel, da tam joče. Nespametni Teo — nespametni otroci sploh... Ko bi vendar mogli izprevideti. kako strašno ie jalovo čakanie. Zaman... Da. isto besedo je bila rabila tudi njegova mati.
In zdajci se je Franc van Dalen nečesa domislil. Vzel ie vozni red in ugotovil, da ob desetih in dvanajst minut odpelje vlak proti jugu. Stopil je k Nellv. ki je sedela v kuhinji, kakor je nekoč niegova mati sedela v kuhinji. in ii ie rekel: »Lahko bi kdai obiskala stara človeka na kmetiji. Nellv. že tako dolgo nisva bila pri n iih. In zdaj veva. kai se pravi, če čakaš zmerom zaman... Vlak odpelje ob desetih in dvanajst mir.ut. Z omnibusom sva potlei ob dveh že lahko na ciliu.«
Medtem ko ie to govoril, sta slišala odhajati viak proii Amsterdamu. Res. bilo je ravno devet in pet in dvajset minut.
»V nieiii di lahko sedela.« ie rekla Nel iv.
> Takoj se odpeljeva v nasprotno stner.t ie rekel Franc.
_ ?V nasprotno smer,« ie ponovila Nellv. Zamislila se je.
*
V kmečki kuhinji sta sedela Francov oče in mati pri jedi. ko sta vstopila obiskovalca.
5 Vidva? Tega nisva pričakovala.« ie rekel stari kmet in jima iztegnil nasproti svoio veliko, močno roko.
»Prejšnji leden sem pač mislila na to, a danes ne,« je rekla kmetica. In Franc ie videl, da ie spet prebledela. To prebledenie ie bilo zani hujše kakor očitek. V kuhinji je stala košara z jabolki. Franc si je vzel enega, ga povonjal in krepko vgriznil vani.
»Sai iih še poznaš.« je rekel njegov oče. Tudi Nellv si ie vzela jabolko. »Takih pri nas nimamo.«
»Ne, gotovo ne.«
Stari kmet si je prižgal pipo in preudarno kadil. »Ali še zdai ne kadiš?« je vprašal svojega sina. »Tako dolgo te nisem videl, da ne vem več.«
»Da. že dolgo ne.« je rekel Franc. Zvenelo ie nenavadno sramežljivo. A stari kmet se je delal, kakor da bi ga zanimala samo niegova pipa.
»Tvoja mati te je pogosto čakala...«
»Ali ti nisi?« je vprašal Franc in se ie skušal pošaliti.
Oči starega moža. ki je še zmerom
stanoval pod izmišljenim imenom, v poceni okraju, v klubu ie pa nastopal pod svojim pravim imenom in svojemu vojaškemu činu primerno, da ne bi izgubil stikov s svoiim družabnim slojem. Takšni primeri uiso redki.«
»In skriti zaklad?« je vprašala Nonna.
»Temu bi'se moral prav za prav smejali, a zgodilo se ie nekaj, kar mi daje misliti.« je resno odgovoril Sprules. »V hiši sem bil pustil nekega redarja za stražo. Seveda nismo pričakovali. da bomo še kai izsledili, a mnogi ljudje, predvsem seveda časnikarji. so hoteli videti hišo. Gotovo veste. kakšno bolestno radovednost zbudi takšen dogodek. Hotel sem biti varen pred reporterji in podobnim. Nekateri ljudje si hočejo po vsaki ceni priskrbeti kakšen spominek iz hiše. v kateri se je zgodil umor. Ko je zvečer prišel drugi redar, da zamenja prvega. ga je našel nezavestnega v eni od zadnjih sob v pritličju. Ko ga ie spravil k zavesti, je mož pripovedoval, da ie stražil v sobi. v kateri ga ie našel njegov tovariš. Odložil je svoj šlem. Zdajci je stal pršd njim neki krepak možak, ki ie — presenečen, da ga ie zagledal pred seboj — planil nanj in ga udaril po glavi s težko palico. To je vse, kar ie mogel izpovedati.«
»Spet nekdo, ki je hotel ukrasti zaklad!« je rekel Jimmie.
»Kaže res. Po mojem ie mož ne. slišno odprl vrata in potlei nepričakovano zagledal redarja, ki je bil bržčas zaspal. Sai sam prizna, da je odložil šlem.«
»Ali je mogel popisati svojega napadalca?«
»Ne. Soba ie precej temna, posebno v poznih popoldanskih urah. Redar pripoveduje, da si je mož z laktio zakril obraz, potlei pa udaril. Nedvomno je takoj nato zbežal.«
»In zaklada ni našel?« je vprašala Nonna.
»Mislim, da ne,« je smehljaje se odvrnil Sprules. »Dvakrat sem preiskal vso hišo. iu zato ne verujem prav v
	ZRCALO	
	naših dni	
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lii
O sedenju
Snov o lepem vedenju je zelo obširna. Dotaknila se bom pa prav drobnega poglavja — o sedenju, ki naj velja v prvi vrsti gospodičnam.
Večkrat se peljem s tramvajem. Dokler nismo natlačeni ko slaniki, za zabavo opazujem, kako nekatere gospe in gospodične sedijo. Nedavno je vstopila v voz zelo elegantna dama s klobukom po najnovejši modi. našminkana. s kratkim krilom, ki zahteva pri sedenju prav posebne paž-nje. In ko sede, oh, to ni več ele-antna gospa! Kolena drži narazen, onice prstov na nogi ima obrnjene navznoter, vsi pogledi sopotnikov veljajo njenim nogam. Morebiti je pa na to se ponosna?
Poleg nje je sedela skromna deklica. Sedela je lepo in je bila videti morda zaradi tega lepše in boljše vzgojena.
Ko bi gospe in gospodične, dame in damice vedele, kako važna je na videz tako postranska stvar kakor je sedenje, ki včasih pokvari ves dober vtis, bi bolj pazile nase in na svoje noge.	J.	M.
lahko bral brez naočnikov, so dobile moder in hkrati zvit izraz. Ni naravnost odgovoril na vprašanje.
»Jaz... ah... Kako je s Hani in Teom? Ali kai pridno študirata in bosta že kmalu postala učiteljica in doktor? Gotovo ie pri vas zmerom mnogo hrupa. kadar prideta s svojimi prijatelji domov, kai? In gotovo pogosto prihajata. kaine?«
Franc ie molčal in gledal precej osuplo in nez.aupno.
A njegov oče mu ie zdai pogledal naravnost v oči. V' njegovih očeh se je zrcalila modrost starega kmeta in malce škodoželjnosti. In Franc mu je moral odgovoriti.
»Ah. zrasla sta nama čez glavo. oče. saj se povsod tako godi. in če nisi študiral na visoki šoli. mislijo, da so pametnejši kakor nas kdo...«
Tedaj ie starec vstal, stopil k črpalki in natočil polno vedro vode. Ročica [e škripala — kakor v tistih starih časih. In šele ko se ie vrnil, ie nadaljeval pogovor.
»Da. tvoja mati ie — kakor sem že dejal — pogosto čakala nate. A jaz — mislil sem si. bo že sam od sebe prišel. ko bodo njegovi otroci dorasli. Zdai so dorasli in zdaj ie dobro. Zdai moraš pogosteje priti.«
»Bom,« ie rekel Franc. »In Teu in Hani. ki ju tudi že tako dolgo ni bilo tu. bom rekel... razložil...«
»Ah. ta dva...« ie rekel stari kmet. »ta dva bomo. če bomo še dolgo živeli. nemara tudi še videli tukai. K<\ bodo namreč niuni otroci dorasli in se še bolj povzpeli, kakor sta se sama. Zakai, človek se od življenia drugih ničesar ne nauči, sam mora vse doživeti...«
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,sedal Strttorfeva ul.6
pri IrančUkanskem mostu
VsatovrslM ottit. c al>noo:etii. ‘aromen, barometri, tiforometn. iti Veniš ib n ur. jlatmne ir srebrnine. Samu Ualiltma oblita	Ceniti brtmlačno
skrivnosten zaklad, razen če je skrit pod tlemi ali pa v dimniku. Hiša je prazna in v slabem stauiu. Zakai naj bi po toliko letih na lepem začeli misliti, da so v njej skrite neke dragotine?«
»A zakaj mi ie Bruden po dolgih letih pisal tisto pismo, zakai so Vi-neya umorili v hiši in pobili na tla vašega redarja?« je vprašal Jimmie.
»To je vsekako še uganka.« ie priznal Sprules. »Kar se tiče napada na redarja, mislim, da je bil napadalec kateri izmed prej omenjenih lovcev na spominke. Nekdo se ie splazil v hišo, potem se ie pa ustrašil posledic, če bi ga odkrili, iu je v prvem strahu pobil našega redaria na tla. da bi odnesel pete. In zaklad? Mislim, da ga sploh ni. Dovoli ie. če si ga liudie umišljajo. Bruden in še nekateri druai so iz kakršnega kpli vzroka verovali vanj. A molčimo rajši o tem. Sai vendar ne gre. da bi ljudje hišo do tal porušili. Odslej bo kajpak pod našim nadzorstvom.«
Jimmie ie dal nadzorniku prepis pisma in obliubil. da ne bo z nikomer govoril o niem. Sprules ga ie povabil, naj gre drugo iutro z niim v mrtvašnico, da bo ugotovil, ali je umorjenec Gregorv Bruden. Jimmie je obljubil in dodal, da bi rad zadal nekaj vprašanj posredovalcu Turtlu in zakoncema Goulovima. če se bo pokazalo. da je mrtvec niegov prijatelj.
»Torej se hočete iti spet detektive?« ie vprašal nadzornik,
»Če gre v resnici za nesrečnega Brudna, ie moja dolžnost, da se zanimam za zadevo.« ie odvrnil Jimmie.
»Jimmie bo že reši! uganko.« ie zašepetala Nonna. »čudovito bister je, veste.«
»Vem!« je prilrdi! Sprules in se tako prijazno namuznil, da bj bil ves Scotland Yard presenečen, če bi ga bil videl. »Vseiei sem vesel, kadar nam hoče biti v pomoč.c Sicer ie bila pa tudi jamica, ki še ie po teh njegovih besedah pokazala v Nounintf licih, na mož Čudovita.
(Dalje prihodnjič)
Največ bolezni je tako starih kakor človeštvo samo. Medtem ko je kuga iz nekdaj cvetočih Aten, mesta državnikov, filozofov, kiparjev in pesnikov, naredila v nekaj letih nepomembno podeželsko mesto, iščemo v starem veku zaman bolezen pomorščakov — skorbut. Feničani so sicer tedaj že jadrali od Sredozemskega do Vzhodnega morja in tudi Grki so bili pogumni mornarji. Ne eni ne drugi pa niso poznali kompasa, torej so se morali lepo držati obale in so si lahko od časa do časa v lukah nakupili zalogo za pot, ker pač niso poznali konserv.
V petnajstem stoletju, ko so Španci in Portugalci pričeli odkrivati svet, je pa ta zahrbtna bolezen dvignila glavo. K.o je Vasco da Gama 1. 1498. odplul proti Kalkuti, je med vožnjo umrlo na njegovi ladji 55 mornarjev za skorbutom. Od tedaj so krožile po svetu vse mogoče vesti o pomorskih
Sotovan j ih in škorbutu. Človeku se anes ob tedanjih opisih te bolezni — bolnikom so na lepem izpadi) zobje, dobili so marogasto kožo in krče v nogah — kar neumno zdi, ker ve, kako bi vse te nesrečneže lahko rešili.
Neki hamburški zdravnik iz 17. stoletja je mislil, da za skorbut kava pomaga. Neki drug je pa proti tej bolezni celo priporočal uživanje hroščev. Vendar so ljudje počasi vendar prišli do zdravila za Skorbut, Balduin Rouss iz mesta Genta na Belgijskem je zdravil škorbut z rastlino, znano pod imenom žličnik (cochlearia offici-nalis). Greifwaldski profesor Noel ie pa najbrže pri pomorščakih izvedel, da za škorbut pomaga vodna kreša (nasturtium officinalis), in jo je pri,-poročal ljudem.
Če beremo, da so na neki nizozemski ladji, natovorjeni z limonami, ljudje zboleli za skorbutom, nas skoraj jeza zgrabi. Zdi se nam, ko da bi kdo sedel ob potoku in umiral od žeje. Na srečo so pa ljudje naposled po naključju ali nagonsko le začeli jesti limone. In glej, očvrstile so se jim dlesni in spet so mogli hoditi. Torej so le našli pripomoček, ki zdravi škorbut. To je bilo leta 1564. S tem na še zdaleč skorbuta niso zatrli. Sele dve sto let pozneje je angleška mornarica začela razdeljevati kapitanom ladij limonov sok in kaznovala kapitane, ki ga niso vzeli s seboj na dolge vožnje, z občutnimi globami. Vendar je še celo leta 1866. na španski fregati »La Blanci«, ki je plula iz San Lorenza v Rio, med 450 možmi posadke obolelo za Skorbutom 279 mož, 55 med njimi jih je pa celo umrlo.
Ker pa tedaj še ni bilo modernih klinik, medicinskih institutov, zdravniki pa tudi še niso delali znanstvenih poskusov, si je novo zdravilo le težko utrlo pot med tedanjimi maza-škimi pripomočki. Poleg tega so bolezen tedaj še pogosto prenašale podgane, posebno v vojnah. Zatrlo jo je najbrže šele čedalje bolj uveljavljajoče se uživanje krompirja.
V 300 letih je pa zdravljenje Skorbuta vendar že tako napredovalo, da je naposled tudi poslednji ladijski kuhar vedel, da lahko to zahrbtno bolezen ozdravi s presno zelenjavo in limonovim sokom. Kaj je prav za prav v limonovem soku zdravilnega, pa niso vedeli še vse do prejšnje svetovne vojne. Šele leta 1913. so nam k odkritju^ te skrivnosti pomagali morski prašički. Poskusi z njimi so pokazali, da nastopi škorbut zaradi pomanjkanja vitaminov v telesu. Leta 1920. so imenovali vitamin, ki pomaga pri zdravljenju Skorbuta in zaradi pomanjkanja katerega sploh do-
Zanimivosti z vseh vetrov
* Nemška filmska igralka Adela San d ročko va se ie zelo nerada vozila z avtomobilom. Samo tedai so io lahko pripravili od teaa. kadar ie dobila Šoferja, ki je bil poročen in je imel po možnosti veliko otrok. Na takeaa šoferja se je popolnoma zanesla.
* Ze desetletja se Japonci prepirajo, ali bi vodoravno pisane znake v bodoče pisali od desne na levo ali narobe. Zdaj so se odločili, da jih bodo pisali od leve proti desni, torej tako kakor mi.
*Najvišja eora v veliki Nemčiji danes ni vec Zucspitze. temveč Veliki Klek v salzburški pokrajini, ki ima 3798 m nadmorske višine.
* Že stari Egipčani in Grki so poznali sanjske knjige, da so iz njih prerokovali prihodnost.
* Strokovnjaki so dognali, da gnezdo rdečih gozdnih mravelj, ki šteie okrog 75.000 mravelj, obvaruje en hektar gozda pred škodljivimi žuželkami, lubadarji in hrošči. V enem samem poletnem dnevu uničijo stanovalke velikega mravljičnega gnezda do sto tisoč žuželk in različnih škodljivih ličink.
* Člani najvišje indijske kaste, ki se imenujejo bramani, ne trpe, da bi tujec stopil v njihovo kuhinjo, če bi tujec samo pogledal lončeno posodo ali lonce iz žgane gline, bi po njihovem mišljenju vse kuhinjske posode na mah postale nečiste in bi jih braman vrgel proč ali pa razbil.
* Evkaliptovo drevo je zel« čudno. Zelo hitro raste in obrača svoje liste oroti sončnim žarkom, tako da jih ahko obsvetle na obeh straneh. Najbolj čudna evkaliptova lastnost ie pa »požiranje« zvočnih valov. Dve osebi, ki bi v evkaliptovem gozdu stali deset metrov vsaksebi, se ne bi mogle razumeti, tudi če bi vpile. Znanstveniki razlagajo to čudno lastnost tako. da Ima evkaliptovo drevo tako mehak lea, da vsrkava zvok.
bimo škorbut, vitamin C. Zdravniku Tillmonsu se je posrečilo pridobiti vitamin C iz šipka, drugi so ga pa pridobivali tudi iz citron, paprike in gla-diol.
Zdaj je bila zadeva rešena. Skorbuta danes ni več. Parižani so še obolevali za njim v letih 1870./71., ko so mesto oblegali Nemci. Vendar so bili med bolniki po večini samo jetniki in stanovalci bolnišnic in hiralnic, torej tisti, ki so lahko jedli samo to, kar so dobili. Kdor je pa še pozneje obolel za Skorbutom, je moral že izredno skopariti z jedjo. L. 1897. ie na primer neki vrtnar jedel vse leto samo črn kruh in kavo in torej ni nerazumljivo, da ie dobil škorbut. Pred nekaj leti je v Berlinu neki star
fospod obolel za njim. Pozneje so ognali, da mož vse leto ni jedel drugega ko pečeno gnjat. Nekaj injekcij, obed s solato in krompirjem — in mož je bil spet zdrav.
Vitamin C Je izredno zanimiva snov. Najboli čudno je vsekako, da vitamina C, ali kakor se kemično imenuje, askorbinske kisline, toliko potrebujemo. Ugotovili so, da potrebuje človek, ki se hoče res dobro počutiti, na dan 50 do 60 miligramov vitamina C. To se zdi sicer zelo skromna količina, je pa prav velika v primeri s količino drugih vitaminov, ki jih potrebujemo. Vitamina D, ki varuje pred rahitido, potrebujemo na primer 5500 krat manj.
Nevarna potapljačeva dogodivščina
Neki potapljač, ki se je potopil na morsko dno v Biskajskem zalivu, je doživel nič kaj zavidanja vredno dogodivščino.
Ko je raziskoval priprave na neki potopljeni ladji, se ga je na lepem oklenil velikanski polip s svojimi lovkami. Potapljač se v trenutku ni mogel niti ganiti in je s poslednjimi močmi telefonično poklical svoje tovariše na ladji na pomoč. Ti so skušali potapljača rešiti neljubega objema z železnimi drogovi, ni se jim pa to posrečilo. Takoj nato so že napol omamljenega potapljača potegnili na površino. Polip se ga je pa tako trdno držal, da so mu morali lovko drugo za drugo odrezati od telesa, šele potem je potapljač spet lahko svobodno zadihal.
La faccia deIl’Europa si cambia: i pri-gionirei francesi incominciarono a rim-patriare. In cambio la Francia manda i suoi lavoratori in Germania a lavo-rare. I Francesi sono entusiasti di tale ordinamento. Le stazioni ferroviarie brulicano dl faccie sorridenti di reduci e di partenti. Molti ritomano in Germania dopo essere stati cola parecchi mesi al lavoro. — Lice Evrope se iz-preminja: francoski ujetniki so se jeli vračati v domovino. V zameno pošilja Francija svoje delavce na delo v Nemčijo. Francozi so s to ureditvijo zelo zadovoljni. Na železniških postajah vidiš srečne obraze prihajajočih in odhajajočih. Mnogi, ki so že preživeli več mesecev v Nemčiji na delu, se spet vračajo tja.
fa
RISAL ROM IH IVAN BESEDILO PO SARODNI PRAVLJICI PRIREDIL TQRy TL/GOMtR
13. Andrej je hodil in hodil in zagledal goreče mravljišče. Uboge mravljice so jadikovale in bežale iz gorečega domka. Andrej ni pomišljal. V svoj klobuk je zajel vode iz potočka, ki je žuborel mimo in jadrno pogasil ogenj.— »O, kako smo ti hvaležne, dobri mladenič! Ako ti bo kdaj koli potrebna pomoč, nas pokliči; Prišle bomo in ti pomagale!«
14. In Andrej je spet hodil... Po dolgi, utrudljivi hoji je končno vendarle dospel do morja. Tu pa je zagledal dva ribiča, ki sta se prepirala za zlato ribico. Andrej je stopil k njima in ribico kupil. Ubogo, jedva še dihajočo živalico je spustil nazaj v morje in gledal za njo, kako se je vsa vesela vrnila v valove... Potem je pomolila glavico iz vode in mu dejala: »Hvala ti, mladenič, za življenje! Ako ti bo kdaj koli potrebna pomoč, me pokliči! Prišla bom in ti pomagala!« Ko se je Andrej dvignil z brega, je sredi morja zagledal otok. Tam je bila Zlatolaska!
15. Kuharček Andrej je prišel v dvorec na otoku sredi morja. Pogumno je stopil pred otoškega gospoda in mu sporočil od koga je prišel in po kaj. — »Ah, tako!« je rekel otoški gospod slabe volje. »Tvoj gospod bi torej rad mojo hčerko za ženo!« Ker svoje Zlato, laske očitno ni hotel dati za ženo ku-harčkovemu grofu, je dejal: »Prav! Ako mi prineseš živo in mrtvo vodo, dobiš Zlatolasko za svojega gospodarja. Ako ne — izgubiš glavo!«
16. Andrej se je prestrašil. »Kje naj vendar dobim živo in mrtvo vodo!« je premišljeval. Tedaj pa se je domislil obeh lačnih vranov, ki sta mu obljubila svojo pomoč v zahvalo, da ju je nasitil s svojim konjem. Brž ju je poklical. Ko sta priletela, jima je povedal, kakšno nalogo mu je naložil otoški gospod, potem pa ju je prosil, naj mu. povesta, kje bi mogel dobiti živo in mrtvo vodo. — »Nič lažjega kakor to!« sta rekla vrana. »Pojdi za nama In pazi na naju!« Vrana sta se dvignila v zrak in kazala Andreju pot, dokler ga nista pripeljala do čudno oblikovane skale, ki je bila podobna človeški glavi s široko odprtimi usti. Vrana sta sedla »a kameni to ustnico In *»-krakala: »Ta irrirata živa in mrtva vodaJ«
Dalj« piittednjl«
UGANKE
12
Vodoravno: 1. žalostna pesem, tarnanje. 2. Del telesa, človeškega ali pravnega; krompirjeva kaša (po fr.); medmet. 3. Ameriški pisatelj (rojen 1885., Babbit); rdeč (nem.). 4. šare-nica, mavrica; oblika glagola kuriti.
5. Moško ime; pristanišče ob Adria-tiku. 6. Povelje, da še plačaj. 7. Časovni veznik; zelo drobne črke za tisk; kazalni zaimek. 8. Ime Wallacea. znanega angleškega pisatelja kriminalnih romanov; pesnitev. 9. Bedaštvo, nesmisel; ne gleda. 10. Šport; reka blizu Kavkaza. 11. Proizvodnja (tujka). 12. Zemljina (francoska oblika): kazalni zaimek, ki pomeni kemiku tudi redko kovino.
Navpično: 1. Del evropskega gorstva. 2. Tuje žensko ime; izvršni organ v društvih (3. skl.). 3. Veter (nem.); človeška odlika. 4. Skupnost škofov ali škofijski urad (tujka); predlog. 5. Gospodična (angl., kakor se izgovarja); glasbeno delo; nada.
6. Tolmun; kratica pri podpisih; oblika glagola tkati. 7. Izvrstno štajersko vino. 8. Poljedelec; železov mi; neral. 9. Oblika glagola, ki pomeni prignati, pa tudi oskrbeti z denarjem; potreba po tekočini. 10. Medmet; kamenina, posebna lončevina, polporcelan, nazvan po nekem španskem otoku.
ENAČBA
:	(a—b) +	(c—d) +	(e—f) +
(g—h) + (i—j) + (k—1) = x
a = nepravo; b = predpekel; c = moško ime; d = italijansk" reka; e = vrsta tiskfi™ I' —“pur- u
izraz; g = zbirka; h = berilo, nauki i = protestant; j = vrsta vina; k = geometrijski lik; 1 == grška črka; x = slaven mož, ki smo obletnico njegovega velepomembnega dejanja te dni praznovali.
PREM1KALNICA
S	O	t	I	S	T	I
M	O	T	R	I	T	I
R	E	S	E	N	J	E
N	O	C	N	I	N	A
R	A	D	E	N	C	I
D	I	K	T	A	T	I
£
Ob pravilnem premiku vodoravnih vrst dobiš navpično imena treh ptic-pevk.
TRIKRAT ZAKAJ
1. Zakaj je šele bencinski motol omogočil zgraditev uporabnega letala?
2. Zakaj je pri hoji v gorah vodoravna razdalja od cilja tako malo
omembna za računanje telesnega ela?
3. Zakaj so bučeča voda pri mlinskem kolesu in močno kadeči se tovarniški dimniki znak za pomanjkljivo izrabo energije?
Odgovori:
•fedn^s cqo »d jjb '^Bf-inn !sipoq ‘aoijoj BABJdtiu «ujun>i BAjfmuvuiod ?sipoq k>ojza •od ox *uof|ni\8z{ oupaA vz fus !>mqo a af !H 5nf[ŽJO IPJOSz oiljododou f«SA JI« najoSzau tt8a8njp $|U uiip Ipa^ijnd AOJfiuuiip z! ]a o^bj a«j<i 'miafiqn8z! n^sam uiauo mi afu •«35iJO?jz| hz f bsa af ‘mosaiojf uii^sniini «2 IPoa ijaulng u? !33?nq a !$!* ag ‘Biig -c
•ni 003T
ouigiA bz ouqoj^od of ni ‘opp o?gi lujodz! ‘ra* 09 ‘»fon ’[ % ‘aojjbjo^ 000 09 »P? ni
ui351 S‘I	sjbsa UAa^ijttz fspa* ‘mo z
Bsap* 8jap i.ujua«! bu jfoq jjd ouiatnuzA o« -^OJdstm 03 *uj8>i 000*06	0031 ouigrA A
op? ojj?a^ 8ji gi oinauaup »p ‘ouqaj^od af !?[ ‘oiap b^buz oji^ ia>i!iz»j ojfsuigjA as.v ftttaTJuiaJd ounuoui ud hbjo8 a 'mam«-* od Jfoq !§fi«p od apg oraiin^o oiap oj, -tfJo>f uia>i«SA |jd uia z op t Bsap? apiu* *]Ap opp oumiiS af lfoq }u.v«JopoA (jj 'Z
•afjoni
-zrn oupo8n Ufiopuz luiiAjsn af jo^ooi -tiaq ofloiini ojag 'Mv^a^aad bsa aus «»is -fuo>f auufiAzuj bu apajS af foa^s	'I
Rešitev ugank iz preišnre številke
Križanka: vodoravno po vrsti: 1. francoščina. 2. r, rog, čas, g. 8. Apis, p, st»f* 4. noj, sad oni 5. če, vstop, ak. 6. i, ti, le,	u. 7. Se,	trava, ol. 8. kr.,	Ru,	rt,
0. Ar, In, 8n, tu. 10. n, podatek, r. 11. lijanska.
Sestavljenka: ostrivec, konserva, trobelikj* oleander, borjenje, energija, rokodelec tober.
Zlogovnica:	11, berač. 5. Obir,	8.
4.	Azov. fi. atrogogt. fl. Timok.	7.	vrem
8.	oktava, fl.	Morse. 10. obet.	11.
12. Resor — Bogastvo modrost samo ov»
'P
Križanka 1 2 3 4 f 6 7 8 9
Blagoslov vitamina C
Skorbut, strah preteklih stoletii
Bolezen, ki jo je kompas prinesel in krompir odnesel
Tedaj je vedela, da ne bo mogla Ivee vrniti sto petdesetih kron v blagajno in da je vsega konec... Odpu-gtili so jo in ji rekli, naj bo vesela, na je ne naznanijo oblastem.
' Dobila je službo kot agentka in lakviziterka naročil za sesalce za prah. piri kot agentka! Vendar je vseeno prodala nekaj sesalcev. Tako ji vsaj Sii bilo treba zmerom stradati.
Brat se je topil v solzah in ji ob-ljubljal, da se bo poboljšal. »Zaradi jočeta,« je moledoval, »zaradi očeta, Biri, me ne pusti na cedilu!«
Toda od solz ni bilo kruha. Tudi lie denarja za najemnino. Postavili iso ju na cesto.
»Najela sva sobo in kabinet -— brez kuhinje — v okraju, kjer so bile vsak večer policijske racije.«
In nato je brat storil nekaj tako pametnega, da česa takšnega v vsem tvojem izgubljenem življenju ni bil ttoril. Odpeljal se je s tovorno ladjo v noč. Siri ni vedela kam in ni ra-Bumela zakaj, dokler ni potrkal na |i.juna vrata policist in jo vprašal, kje je brat. Zaslišali so jo in spet Be je pokazalo, da je poneveril večjo ivsoto denarja.
Toda zdaj ga na srečo ni bilo do-*na. Izginil je ko kafra.
Če pa moraš dolge ure sedeti na jpoliciji, ne moreš prodajati sesalcev fca prah in ne moreš služiti denarja ®a hrjmo in najemnino.
Ko ji je gospodinja grozila, da jo (bodo pognali na cesto, je zbrala tisto (bore obleke, ki jo je še imela, in jo giesla v zastavljalnico. Denar je kmalu porabila. Sicer pa tako ni bilo veliko.
Kajpak je ves čas iskala službo. Vendar je bila tako na koncu, da ni; |hče ni imel zaupanja vanjo. »Moj 33og, gotovo ste jetični,« je dejala neka gospa, ki je iskala sobarico.
Potem je dejala gospodinja, da gre lahko kamor hoče; zaprla ji je vrat£ J>red nosom, zasegla pohištvo, rekoč, jda ga bo obdržala, dokler ne bo plavala najemnine.
In tedaj je prišla Siri k meni.
Telefonsko sem Gunnarju razložila Vso zadevo. In medtem, ko sem vrtela bleščico s številkami, sem _ se domislila, da mu to pot prvič jaz telefoniram. Lagal bi, če bi trdil, da sem Vsiljiva.
»Tako,« je dejal samo. »Torej moraš priti k meni. Ali prideš jutri?«
In jaz — jaz, kronan osel — sem rekla da. In sem prišla.
. Ko sem pozvonila pri njegovih vratih, mi je srce hudo bilo.
Prijeten, majhen samski dom. Dve majceni sobi, malo pohištva, toda tisto izbrano.
»Ali imaš tudi kuhinjo?«
»Ne,« je odgovoril Gunnar. »Zakaj?«
»Hvala Bogu! Veš, glede tega imam namreč neki kompleks. Kompleks dvosobnega stanovanja s kuhinjo. Ta pbjem me že dolgo preganja. Moja niati in jaz sva imeli nekdaj takšno stanovanje. In bilo je strašno. Kadar vidim, da .novoporočenca iščeta dvosobno stanovanje s kuhinjo*, veš, tedaj se mi zdi to kakor začetek nesrečnega zakona. Dva človeka, ki vlečeta že od začetka, za seboj voz siromaštva, ki si stopata na prste in si morata vse tako zelo poceni urediti. Da, v začetku je tako ljubko, tako cčarujoče pospraviti pisalno mizo, če jo hočemo uporabiti za oblačilno minico; tako zabavno je, če moraš vselej sproti odnašati okrasne drobnarije s podedovane okrogle mize,v stoječe v delovni sobi, ker jo hočeš po-
fmiti za kosilo. In tako očarljivo^ je, e lahko on gleda, kako se ona ljubko slači, njej se pa zdi on tako sme-čen v pidžami — oprosti! In nato se navadita drug na drugega, drug drugega se naveličata; njega jezi, ker ena tako rada v postelji sladkorčke liže, njej je pa tako zoprno, da si on Vselej veže hlače pidžame nad jopič, čeprav je pidžama drugače narejena. In lepega dne sta do grla sita drug drugega, samo ker sta živela tako tesno skupaj.«
»Skratka, zaverovana si torej v princip ločenih spalnic!«
I
»Da, na smrt! Če bi se proti pričakovanju kdaj poročila, bi hotela imeti vsaj tri sobe. Dve spalnici in delovno sobo.«
»Delovno sobo — zase?«
»Da, zase. In če bi se mi ne zdelo več zabavno sukati pero, če bi imela druge želje, bi ta delovna soba pač lahko postala otroška soba.«
Bilo je, kakor da bi beseda .otroška soba* še dolgo potem drhtela v zraku. Nihče od naju nekaj časa ni izpregovoril.
Naposled se je oglasil:
»Glej, glej, in doslej sem imel zmerom čast slišati, da se ne bi "nikoli poročila!«
»Saj se najbrže tudi ne bom. Edino zaradi otroka bi se. Silno rada bi imela otroke.«
»Res? Morda z menoj?«
»Ne morem reči, da sem imela to v načrtu. Razen tega,« globoko sem zajela sapo, naj velja, kar hoče — »razen tega bi hotela imeti otroka samo od Človeka, ki bi ga ljubila, brezmejno ljubila. Da, morala bi ga ljubiti, če že naj rabim ta strašni izraz!«
»Hvala, pomirila si me, Kisinka! Frivolno dekle si sicer, a pošteno — to ti moram priznati!«
»To je menda višek poklonov, ki jih imaš v zalogi,« sem se zasmejala. In bila sem prepričana, da odiično igram svojo vlogo.
Preživela sva večer, kakršnih sva bila vajena. Šele pozno v noči sem utegnila pripovedovati o Siri.
»Skratka, Siri je preclobra za ta svet,« sem rekla. »Najboljše dekle je, kar si jih lahko misliš. In veš — trdno veruje v Boga!»
»V Boga?« Hm, Kisinka, ali ti ne veruješ?«
Nenadno sem bila v zadregi. Še nikoli, odkar mi je umrla mati, nisem z nikomer govorila o Bogu.
»Seveda verujem, mislim, da verujem še vse vež kakor drugi ljudje mislijo, da verujem.« Nehote sem se zasmejala čudnemu načinu svojega izražanja, toda Gunnar se ni smejal.
»Povej mi, kaj veruješ, Kisinka!«
Veselilo me je, da se je Gunnar tako zanimal _ zame, da je hotel pogledati v moje najskrivnejše. In re-ida sem si: zdaj ne smeš biti v zadregi, Kisinka! S kom drugim naj bi tudi odkrito govorila, če ne z možem, ki ga ljubiš. In bilo je prijetno, da sem smela biti vsa drobna in v zadregi in pojasniti, kar sem vse dotlej samo čutila in še nikoli oblikovala v besede... .
»Verujem v neskončnost v prostoru in času. Verujem, da je prav tako, kakem je naše telo vesoljstvo atomov, božje telo to veliko, neskončno vesoljstvo. In zato smo vsi del tega božjega telesa in naš duh je del duha božjega. _In_ zato smo nesmrtni, zakaj duh božji živi iz večnosti v večnost. Vse to je zajeto v svetem pismu v treh besedah: ,Od Boga ste.*«
Morda bi bila morala več povedati. Vzdihnila sem in čakala, kaj me bo Gunnar še vprašal.
Pokadil je bil cigareto. Utrnil io je v pepelniku, se obrnil k meni in se nasmehnil:
»Kje si pa to brala, Kisinka?«
Vstala sem in se jela oblačiti. Šele ko sem si ogrinjala plašč, sem rekla:
»Oprosti, da sem te nadlegovala, Gunnar. To, kar sem ti bila poprej povedala, nisem brala nikjer. Bile so moje lastne misli, ki si o njih nisem upala še z nikomer govoriti. Najsve-tejše je, kar imam. Oprosti!«
In sem šla.
*
Zdaj mora biti konec tega!
Jaz se vsekako nisem zganila. Zdaj je bila vrsta na Gunnarju, da izpre-
govori. če ne bo mogel, bom pa tudi jaz molčala.
Oh, bili so hudi dnevi, ki sem jih tedaj doživljala. Dobro je bilo. da sem imela toliko dela in da sem morala skrbeti za Siri. Tako prijetno je bilo videti, kako se je popravila. Na licih je spet vzcvetelo nekaj rdečice in moja rjava obleka ni več visela na njej kakor na preklji. Tudi v očeh se ji je vžgal nov lesk.
Poklicala sem Hansa in ga spomnila na njegovo obljubo, da bo priskrbel Siri službo pri svoji tvrdki.
»No, ali si jo naposled le našla?« je vprašal Hans. »Ali je čedna?«
»Pusti neumnosti, Hans! Zadeva je resna, veš. Storiti moraš, kar moreš!«
»Ker morem, da, toda tvoja varovanka bi bila morala prej priti. Zdaj v pisarni ni več nobeno mesto prosto. Če bi pa hotela poskusiti kot agentka, jo pošlji jutri ob dvanajstih k nam. Govoril bom o tem s šefom akvizicije.« Njegov glas mi je izdajal, da ne bo imel prevelikih težav.
»Kajpak-bom poskusila,« je vzkliknila Širi. »Zdaj sem vendar čisto drug človek. Že to je nebeški občutek, da sem tako oblečena, da se mi ni treba sramovati pred ljudmi. Videla boš, da bom imela uspeh.«
In Siri je res postala agentka. Ko sva se, kakor sva se bili domenili, dobili v neki kavarni pri južini, je bila že obložena z razpredelnicami m obrazci. Obraz ji je sijal od sreče.
»Ali si zavarovana, Kisinka?«
»Seveda. Žal. toda tako ie.«
»Vendar bi bilo dobro, če bi imela dosmrtno rento.« i »Jezik za zobe in jej.«
Siri je bila pogumna. Še zdaj ne razumem, kako je že drugi dan imela v rokah dve zavarovalni pogodbi po deset tisoč kron. Domislila se je bila svojih nekdanjih sošolk, ki so zdaj živele v dobrih gmotnih razmerah. Veliko navdušenje, saj se že tako dolgo niso videle! In razen tega niso poznale Siri v tistem času, ko je bila na psu. tako da je lahko neprisiljeno nastopila in govorila brez zadrege...
Kakor koli že, dejstvo ie bilo, da je prva od teh štirih nekdanjih so-solk podpisala zavarovalno pogodbo zase, drugo, ki je bila poročena in imela otroka, pa je Širino pripovedovanje, kako je hudo, če ostane človek sirota na tein božjem svetu —- 'kaj-paj je Siri to iz lastnih izkušeni prepričevalno pripovedovala — tako ganilo, da sta se z možtrar takoj odločila, da bosta zavarovala svojega princa, ki se ie drl v košarici. Tu kar je bilo še bolje: opozorila je Siri na vse_ tiste svoje znanke, ki so imele majhne otroke in bi jih utegnile zavarovati.
»Videti je, da bo moje bodoče področje zavarovanje otrok,« je ponosno vzkliknila Siri.
Dva dni nato se je odselila.
. Poisltala si je res srčkano opremljeno sobico, ki zraven niti preveč draga ni bila. Občudujem Širino fantastično zmožnost, da se zna z vsem sprijazniti, zakaj vem, da je ta lastnost posledica neskončne potrpežljivosti in globokega premisleka.
Moja luknja je bila čisto prazna brez nje Dvakrat prazna zdaj. ko sem vedela, da Gunnarja ne bo blizu. Kakor sem pričakovala, se sploh ni oglasil.
Po tteh samotnih dneh nisem več vzdržala. Šla sem k Siri in jo povabila v kino.
Vrteli so navaden operetni film, in vendar je učinkoval name kakor še nikoli noben film in nobeno gledališko delo. Bebasti filmski poljubi, tradicionalno navzkrižje med zaljubljen-
cema in pojasnitev ob koncu, prav kakor čudoviti prizor, ko se zaljubljenca spravita —• vse skupaj banalno ko le kaj — je učinkovalo name za čudo prepričevalno. Za Boga, zakaj ne more biti današnji moški vsaj malo podoben filmskemu junaku? Zakaj ni mogoče, da bi, prav kakor v filmu, spoznal svoj greh, se ga pokesal, pritekel k ljubi, se vrgel na kolena in jo prosil odpuščanja? Uh, vsi moški so sodrga, sem rekla S ir L ko sva odhajali iz kina.
»Pusti jih pri miru,« se je glasil Širin praktični, a ne izvedljivi nasvet.
Tako smešno je, da se ne moreš odpovedati kakšnemu nespametnemu upanju. Zakaj se Gunnar ni mogel oglasiti in priznati — vsaj naznačiti, da priznava — da je bil grd. Minilo je skoraj štirinajst dni. Bila sem v družbi samo s Siri, z nikomer drugim. Matti nisem več prenesla. Ta cas sem se nekako oddaljila od nje. Siri je delala in garala in kar dobro zasluzila. Počasi mi je vračala obleke, oprane, zlikane in urejene, kakor da bi bile prišle iz kemične čistilnice in električne likalnice.
»Občudujem te. Siri,« sem dejala nekega dne, ko sva skupaj obedovali. »Le kako se moreš tako dobro počutiti ob tako zoprnem delu. kakor je zavarovanje?«
»To še zdaleč ni najhujše.« se je zasmejala Siri. »Saj veš, nekoč sem hotela postati juristka-pravnica. Zdaj vsaj lahko izrabim svojo nadarjenost za pravo, izbrskani vse tisto, ka>- do-| kazuje mojim žrtvam, kako dobro je, I če se zavarujejo, in izrabim vso svo-jp nadarjenost za pravo, ki bi mi | sicer koristila kot odvetnici. In še I misliti si ne moreš, kako je krasno, 1 če se vrneš v svoj mirni domek in ! nimaš prav nobenega vzroka za živč-| nost in veš, da te ljudje gleda io s i spoštovanjem! Le pomisli, šef akvizicije se me loti samo z rokavicami! V začetku ie premišljeval, ali nai mi poleg provizije da tudi stalno plačo, zdaj mi je pa obljubil, da mi bo celo zvišal provizijo, če bom obdržala mesečno povprečje na dvajsetih tisočih!«
_«Ti. Siri, če bi imela na izbiro, kaj bi najrajši postala?« Ali bi se poročila?«
»Ne, hvala. Dovolj dolgo sem bila že odvisna od moškega. Kaj bi najrajši? Oh, ti, če bi le vedela! S študijem. ki sem si ga tako želela, ni nič. Včasih se mi kar zvrti v glavi, če pomislim, da bi bila lahko danes že diplomirana pravnica. Toda jaz se ravnam po pregovoru: po toči zvoniti je prepozno, če bom imela srečo, se bom s časom morda pritolkla do tajnice ali česa podobnega pri naši zavarovalnici, ko bom dokazala, da znam tudi kaj drugega, kakor nabirati zavarovalnino.«
Gledala je nekaj časa predse in se smehljala:
«Ti, Kisinka, veš, kaj sem danes storila? Vrnila sem časopisu tistih sto petdeset kron. In ponudili sd mi, da me vzamejo nazaj, če hočem spel delati v ekspeditu. Čudovit trenutek je bil, ko sem lahko odklonila z utemeljitvijo, da že imam službo.«
Poklicala sem po telefonu Solveigo Strandovo.
»Otrok božji, ali še živite?«
»Seveda. Vašega nasveta potrebujem!«
»Lepo.«
Nerada bi, da bi mi odklonila — ! zato sem se nekoliko pomišljala — nato sem pa kar odkrito prišla z be-1
sedo na dan in jo vprašala, ali bi hotela priti drevi k meni.
»Hvala, prav rada.«
Bog jo blagoslovi! Zdaj sem imela vsaj kaj dela popoldne, nakupovala sem, razporedila cvetlice po vazah in lepo pripravila mizo. Vsaj ta čas nisem utegnila misliti na Gunnarja.
Solveig Strandova je prinesla s seboj mir in prijetnost. Že dolgo dotlej se nisem tako dobro počutila. Pozanimala sem se za njeno delo in za Sid-selo. In pripovedovala je.
Ko sva sedeli pri kavi in likerju, me je vprašala:
»Zaka.j potrebujete prav danes mojega nasveta?«
»Ali se vam ne zdi lepo, da vas nekdo potrebuje? Zagotavljam vam, da mi ni nič bolj všeč, kakor če mi kdej prizna, da me potrebuje. Po navadi se trudim in garam samo sama zase. Za druge ne pomenim nič.«
»Kar pripovedujete, je nezmisel,« je odrezala Solveig Strandova.
»Tako?«
<?:če človek živi življenje, ki ni za rabo, je tega čisto sam kriv. Vselej lahko najdeš nekega, ki te potrebuje. Le človeku ni vselej v enako zabavo, da je do koga dober. V trenutku, ko spoznate, da vam dobro de, če vas kdo potrebuje, v resnici vi njega potrebujete. Potrebujete nekoga, ki ob njem lahko sprostite svojo energijo in svoje materinske instinkte. Če pa pride kdo, ki ne potrka na vaše materinske instinkte, temveč na vašo resnično požrtvovalnost — posebno, če je to človek, ki vam ni dosti zanj, ki vam celo ni simpatičen — potem vam ni v posebno veselje, da bi bili dobri, in se najbrže tudi požvižgate na dobroto.«
To je bila trda beseda, toda bila je resnična. To sem morala priznati. Solveigi Strandovi moraš vse priznati Med tistimi je. ki jih ni mogoče nalagati.
»No, vidite, vi ste me danes potrebovali, ali ne?«
»Da, nesrečna sem.«
»Torej vas je le zapustil. Nikar zaro ne jokajte, otrok moj. Dobro je. da je tako prišlo. Če vas pač ne ljubi.«
»Vendar bi tako rada, tako rada...«
»Kaj bi radi?«
»Tako neskončno rada bi imela otroka od njega!« In tedaj nisem mogla več. Zakopala sem glavo v njeno naročje in tulila. Jaz koza.
»Kako blagoslovljeno mladi ste še. Razumem vaše hrepenenje po otroku.«
Vstala sem, šla ven in si izmila oči. Nato sem se vrnila k njej in si prižgala cigareto.
»No, no, kaj sem bila rekla o kajenju?«
»Za božjo voljo, prava reč« E n greh moram vendar tudi jaz imeti.«
«No, poslušajte. Če se hočete uničiti, je to vaša stvar. Pravkar ste govorili 'o otrocih. Kajpak boste nekoč imeli otroka. In otroka ne smemo spočeti in roditi, če je naš organizem zastrupljen z nikotinom. Ali razumete?«
»Razumem, da ste najboljše na svetu, kar sem kdaj imela. In najmo drejše. Toda jaz. ne bom imela otrok. Saj se ne bom poročila. Morda, bi kdaj imela pogum, da 'bi imela nezakonsko dete. Kaj pravite na to?«
»Mislim, da nezakonski otroci niso srečni ljudje. Otroci morajo imeti dom. Sicer ne vem, kaj naj bi rekla.«
»Ali bi me prišli obiskat, ko bi ležala v porodnišnici? S sadjem in cvetlicami in ropotuljico za malega?«
»Seveda!«
»Ali bi vseno ostali v stikih z menoj, čeprav bi imela nezakonsko dete?,
»Kajpak!«
»Ali bi šli celo za krstno botro?«
»Rada. Morda naj bi vas celo pri porodu držala za roko?«
»To bi bilo najlepše, saj vendar nimam mame, da bi mi to storila!«
Obe sva se hkrati nasmehnili. Obe sva čutili, da sva razpletali želje, Id z resničnostjo niso imele prave zveze.
»Če vam bo odleglo, me lahko primete za besedo,« mi je čez čas dejala. In nato sva jeli govoriti o drugih stvareh.
(Dalje prihodnjič)
Kakor v filmu
 	_	_	  Janez	se	muči,	da	bi	razkril	svoji
E 5 E! E f H=£ = B 5E izvoljenki ljubezen kakor filmski igra _ — = =	s = e	<- lec v nekem filmu. Ko je vse srečno
Na varnem
Gospodinja: »Ančka, poglejte v jedilno omaro, in mi povejte, ali je v steklenici z napisom ,Solna kislina*
*e kaj slivovke.«
V šoli
Učitelj: »Jurček, kako dobimo brezzračni prostor?«
Jurček: če si v plašč kolesa zaderejo žebelj.«
Nerodno
»Rad bi izpremenil svoj priimek «
»Kako se pa pišete?«
»Prepih.«
»Saj ime ni prav nič zoprno.«
»O, pač. Vselej ko se po telefonu btedstavim, mi odgovore, naj zaprem ®kno.«
Moderen otrok
Mati pelje malega Mirka k fotografk. Mirko sede na stol in fotograf mu ve: »Tako, mali mož, zdaj pa pozorno flej v aparat, pa boš videl, kako bo 12 njega priletel ptiček.« i k»Le nikar ne izgubljajte besed,« se Jjlasi Mirko,« eksponirajte in sproži 'e, pa bo v redu.«
Učinek
Gospod Kocmur si. je kupil zanimiv JJjnan. Komaj je pa zvečer prebral *^et strani, je zaspal, l Zjutraj ga vpraša žena: »Ali naj
'(igo postavim v knjižno omaro?« j»Ne, v domačo lekarno,« se odreže
°cmur.
povedal, pravi dekle:
»Dragi gospod Janez, film sem že videla,«
če se mesarju rodi otrok
»čestitam, gospod Ocvirk. Rodil se vam je štiri kile težak deček.«
»Brez kosti ali z njimi?«
Pametna
»Gospodična, ali bi hoteli postati sonce mojega življenja?«
»Prav rada — če bom prav toliko oddaljena od vas kakor sonce.«
če si preveč poetičen...
»Gospodična Jedrt, vi ste sonce mo- . jega življenja in zvezda mojih oči. Naj i zunaj divja nevihta, treska in se bli- j ska, zmerom mislim na vas.«
»Ali naj bo to vremensko poročilo ali pa ljubezenska izjava?«
Zamenjuje ga
»čudno, da me vaš sinček zmerom zamenja z zdravnikom. Vselej ko ga . srečam, mi pokaže jezik.«
I
škotska
Škot je bil v cirkusu in je videl, kako je čarovnik zaprl v omaro žensko, potem je pa iz nje prišla papiga. Po predstavi je Škot obiskal čarovnika in ga vprašal:
»Ali bi lahko tudi mojo ženo izpre-menili v papigo?«
»Ali bi se je radi rešili?« ga vpraša čarovnik.
»Ne,« pravi Škot. »Obljubil sem papigo svojemu malemu.«
Izboljšane goiitve domačih rastlin
Iz laboratorijev in poskusnih vrtov za izboljšanje sadik
Dolca lela ie vrtnarja obdajalo nekaj skrivnostnega, skoraj mističnega. Na videz važni sta bili .osebnost* in ,srečna roka*; zato so bas praktiki v začetku s pomilovalnim smehljajem gledali na znanstvenike, ki so se lotili istih ciljev z mikroskopom in študijem celic in so v svoja dognanja vpletali tako čudne izraze kakor kromozomi in dedni nosile L Počasi se je vse to iz-premenilo. Iz zavodov za raziskovanje dednosti in plemen so priromali na beli dan oprijemljivi uspehi, rodila se je nova znanost uporabna genetika (genesis. grški: nastajanje, porajanje). Ta znanost pomaga gojitelju in vrtnarju, da izboljša rastline in pomnoži dobiček pri prodaji.
V berlinskem zavodu za raziskovanje dednosti in izboljšanja gojitev so dognali presenetljive novosti, špinača je za vrtnarja, ki goji in prodaia zelenjavo. zelo važna. Ta rastlina vse-
V 24 URAH
barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, tnonga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
hu je dosti železa in vitaminov. Špinača je dvospolna; tako ločimo ženske sadike in moške sadike. Že dolgo ie tega, kar so ugotovili, da moška špinača prej vzcvete. zato pa tudi hitreje požene in prej uvene. Moške sadike špinače torei niso tako dragocene kakor ženske, saj ostanejo ženske sadike dalje sveže in zelene. Problem izboljšanja goiitve nai bi torei bil: kako doseči vrsto čisto ženskih sadik špinače? Človek bi dejal, da ie to fantastično drzna zamisel.
Pri neki vrsti špinače imamo rastline ki imajo hkrati na isti rastlini moške in ženske cvetove. Če gojitelj pred razcvetom, torei pred opraševa-njem z grede potrga vse moške cvetove, lako da se ženski cvetovi oplode s plodom ženskih dvospolnie, ie porajanje moških rastlin nemogoče in dobi tako gojitelj potomstvo skoraj samih ženskih, visokovrednih rastlin. Tudi v praksi je la rešitev ugodna, saj ie že mogoče gojiti visokovredno. izboljšano vrsto špinače, ki v njej ni moških rastlin.
Pri špinači je bila zadeva v praksi kaj lahka, čeprav so jo dosegli šele z zelo zapletenimi teoretskimi poskusi. Podoben problem nastaue pri konoplji. samo da je ta oreh še trši, Tudi pri konoplji bi bilo dobro, -če bi privzgojili čisto žensko zvrst, ki v njej ne bi bilo moških rastlin. Konoplja pa živi prav kakor rožiček zakonsko življenje. Prav kakor pri špinači se tudi pri konoplji moške rastline razvijejo prej in prej uveneio. ženske rastline so pa odpornejše in ne dajejo samo vlaken, temveč tudi oljnate oreške.
Naloga gojitelja je torej, dn doseže hkrati dosii vlaken in dobrih semen.
Ubrati ie treba isto pot kakor pri špinači; najprej poiščejo ženske rastline z moškimi cvetovi, Samo rastline.
ki razvijejo mnogo moških cvetov, so polnovredne za gojitev. Te rastline morajo v pa najprej preiskati, ali so res moške dvospolui.ee in ne morda jzpremenjene ženske rastline, ki nastanejo po oploditvi peloda z žensko dvospolnico. Takšne in podobne težave so se kopičile in zavlačevale raziskovanje. toda naposled so tudi ta vozel razvozlali. Znanstvenikom v berlinskem zavodu za raziskovanje dednosti in izboljšanja gojitev se ie posrečilo privzgojiti novo. izboljšano zvrst kono-olie. ki tako rekoč nima moških rastlin.
Že dolgo ie znano, da so pri beluših moške rastline boljše in polno-vrednejše od ženskih. Tukaj ie zadeva podobna kakor pri špinači in konoplji. samo narobe. Vrtnar, ki želi pridelovati dobro in polnovredno zvrst belušev, mora dobiti semena, ki iz njih vzklijejo samo moške rastline. Tudi to ie dognala znanost o podedovanim Trajalo ie nekaj let. preden so z večkratnim križanjem iz moških rastlin s posameznimi ženskimi cvetovi dosegli polnovredno zvrst, toda naposled se je le posrečilo.
Ge bi primerjali dobiček, ki ga vrže gojitev čistih, polnovrednih rastlin z dobičkom pri gojitvi navadnih rastlin, bi videli, da ie razlika presenetljivo velika. Santo pri žetvi belušev, ki bi bili polnovredni in med niimi ne bi bilo ženskih rastlin, bi v Nemčiji za-sluili 8 in pol milijona mark več kakor doslej.
Torei Pač ni vseeno, ali gojimo navadne ali polnovredne zvrsti. Pri polnovredni zvrsti nimamo samo prijetnega občutka, da gojimo plemensko rastlino: v praksi to pomeai. da dosežemo na isti gredi tako rekoč z istim trudom neprimerno več n vrtnarski uspeh.
(Die g ritne Post)
PROBLEM. K1 ZEKSKK ZA y IM A.TO
ZVESTOBA V ZAKONU
Nelcaj odgovorov iz zanimive ankete nekega pariškega časopisa
,Kaj mislite o nezvestobi v zakonu?' se je glasila v nekem pariškem časopisu anketa, ki je zbudila mnogo pozornosti, povzročila gotovo tucat zakonskih prepirčkov, sprožila mnogo bolj ali mani duhovitih odgovorov. Ker vemo, da zanima ta problem žene po vsem svetu, smo izbrali nekaj najbolj zanimivih in hkrati najbolj povprečnih odgovorov.
»Pričenši pri hudo dramatičnem prevaranem možu pa vse do flegmatičnega moža, ki zlahka prenese, do ga žena vara, so vsi možje prepričam, da žena moža nikakor ne ■sme varati, mož pa vseeno lahko kdaj pa kdaj skoči čez plot. Za večino žen je pa moževa zvestoba huda tragedija, ki po navadi raz dere še tako srečen in harmoničen zakon...«
Takšen je uvod v to zanimivo anketo. Odgovori na vprašanja, ali si morata mož in žena ostati vse življenje zvesta, če naj bo zakon srečen, so kajpak odvisni od izobrazbe, svetovnega nazora in temperamenta tistih, ki so te odgovore napisali.
»Ni prav, če zaradi ženine nezvestobe mož naredi javen škandal, žena pa aiero, če se ji mož kdaj izneveri. Zvestoba in nezvestoba v zakonu je zadeva zakoncev, zato je ne gre razgaljati pred javnostjo Po mojem mnenju stranskok katerega od zakoncev ni nič drugega kakor nov kompromis, ki jih je v zakonu že tako mnogo.. «
To je očitno odgovor nekega modernega flegmatika, ki najbrže pri nas ne bo imel dosti zagovornikov. Narobe pa piše neki srečen zakonski mož o zakonski zvestobi takole:
»Zakonsko življenje mora biti popolnoma čisto. To čistost dosežemo predvsem, če sta si oba, mož in žena, popolnoma zvesta. Kadar govorimo o tako važriih ir. odločilnih življenjskih vprašanjih kakor je zakonska zvestoba, rte smemo pokazati, da smo neznačajni...«
Neka mati, ki so njene besede gotovo zelo tehtne in značajne je odgovorila:
»V zakonu ne gre samo za moža in ženo, temveč predvsem za otroke. Otroci v zakonu, kjer oče in mati nista zvesta drug drugemu, niso srečni. Zakaj s popuščanjem se izgubi tudi medsebojno spoštovanje — kje je že ljubezen, če se gode takšne stvari! — dom postane kvečjemu zatočišče za gmotne potrebe družine, otroci pa nimajo več pravega doma. Tisti, ki jim je vseeno, ali so njihovi otroci srečni, ali ne, ali imajo dom, ali ne, so pač lahko drug drugemu nezvesti, ostali se bodo pa pošteno premislili, preden se bodo odločili za nezvestobo.«
Neki drugi mož je napisni.
»Misel, da bi utegnila biti moja žena madame Bovaryjeva (glavna junakinja Flaubertovega romana; varala je večkrat svojega moža) mi je neznosna. Odnos med menoj in mojo ženo mora biti globok in iskren. Kdor bi naredil prvi stranskok, bi zarezal prvo razpoko v najin zakon Mnogi možje, ki se ne zavedajo, kolikšne važnosti je nezvestoba, uničijo tako najboljše zakone.«
Prav gotovo bo vsem bralkam ugajal tudi tale odgovor:
»Nisem vedel, da je danes, v teh odločilnih dneh, vprašanje zakonske zvestobe tako pereče. Zdi se mi, da varajo ovoje može samo žene, ki imajo še preveč časa in denarja, da si lahko iz objestnosti privoščijo to razkošje. Ljudje, ki imajo danes važnejše in odgovornejše dolžnosti, tisti, ki morajo skrbeti za veliko družino in jim obstof mihovih otrok ni deveta skrb, vsi oni, ki razumejo velika dogajanja okrog sebe, danes ne pomislijo na to, da bi bili nezvesti /«	(n)
in jih na malo masti na neprehudem ognju spečem. Poleg dam kakršno koli solato.	M. P., Ljubljana
Zelenjavni riž
Na kakršni koli maščobi zarumeni 1 srednje veliko čebulo in 1 velik rdsč korenček. Potem prideni precej sesekljanega zelenega peteršilja, 4 velike paradižnike in vse skupaj duši. Ko se paradižnikova voda posusi, dodaj pol litra riža, zalij z 1 litrom vode, osoli in kuhaj 20 minut, da je riž mehak. Deni s solato na mizo.
M. G., Ljubljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za. praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke na slovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospo dinje, Ljubljana, Poštni predal 345.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
7« vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Kruh z bučo
Kakor narediš kruh s krompirjem tako ga lahko narediš tudi z buče. Bučo olupi, poberi vse peške in jo nastrgaj. Nastrgano skuhaj na prav malo čisti vodi. Ko je mehka, vodo odcedi in bučo pretlači skozi sito. Med tem pripravi moko, sol in kvas, Kvas zdrobi in ga razmoči v prav malo oslajeni vodi. Iz moke, buče, kvasa in soli zmesi testo, vode pa ne smeš dodajati. Testo potem pusti vzhajati kakor navaden kruh ln ga lepo speci.
H. S., Ljubljana
Jetrni zrezk]
Večkrat dobim približno '/< kile ga vejih jeter. Ker so ta preveč trda, si pomagam na sledeči način. Jetra ostr gam, dodam 10 dek kuhanega riža, malo sesekljanega peteršilja, majhno drobno zrezano čebulo, 1 jajce, sol ln 5 dek moke. Vse skupaj dobro pre mešam, Izoblikujem neprevelike zrezke
Polepšajmo in očistimo jesenske in zimske obleke!
Dobra in temeljita nega naše obleke in plaščev je zdaj bolj potrebna kakor kdaj koli pre.i. Vso garderobo, ki smo jo spomladi shranili, zdaj spet
fjregledamo, dobro prezračimo in do-očimo, kaj in kako bomo to ali ono popravili. V omari najdemo še kakšno ponošeno obleko, ki je že davno pozabljena. Najprej jo prezračimo, morda tudi operemo in premislimo, kako jo bomo uporabili.
Obleko, ki jo bomo še nosili, najprej prezračimo, stenemo vsega prahu m pustimo nekaj časa viseti na zraku da izgubi neprijetni duh po prašku proti moljem. Potem jo o.ščetkamo, zlikamo in tako pripravljeno obesimo v omaro, da jo imamo takoj pri roki, kadar jo potrebujemo.
Tudi plašč je na rokavih in ovratniku že tako oguljen, da ga le neradi oblečemo. Ovratnik odparamo, če imamo kos istega blaga, ukrojimo nov ovratnik. Če imamo kakšno drugo močno blago v drugem barvnem odtenku, odrežemo nov ovratnik. Če pa imamo še kaj več takšnega blaga, potem naredimo na plašč nove žene in zapestja. Tako bomo plašč z novimi deli poživili in bo spet kakor nov.
Posebno pazljivo moramo pa pregledati obleke in plašče, ki so rezani z blaga, ki mu tečejo nitke poševno. Ko je vse poletje visel v omari, se robovi radi spotegnejo in tako imamo plašč na enem koncu daljši kakor na drugem. Pregledati moramo tudi podloge, ki jih izmenjamo z novimi ali skrbno zašijemo.
Iz obleke, ki je ne moremo več obleči niti popraviti, lahko naredimo krilo. K takšnemu krilu ukrojimo iz drugega blaga v primerni barvi jopico ali bluzo in spet imamo obleko, ki jo lahko z zadovoljstvom nosimo za pisarno ali pa otrokom naredimo obleko za šolo. Zelo učinkovito pa spremenimo obleko, če ji naredimo nov ljubek ovratnik, kupimo novo sponko, drugačen pas, šopek cvetlic in podobno.
Iz stare moževe obleke dobimo lep kostim. Obleko najprej sparamo, očistimo vseh nitk oščetkamo vsak kos posebej z vodo, ki smo ji dodali nekaj salmijaka, prelikamo z mokro krpo in potem šele na novo ukrojimo. Obleko obrnemo na narobno stran, da tako zakrijemo vsa oguljena mesta. Če se pa na nekaterih mestih sveti, jo operemo v vodi, v kateri smo skuhali milnih koreninic.
Krzno, ki nas vso zimo greje, moramo tudi očistiti. Narahlo ga stepemo in oščetkamo. Krzno s kratko dlako potresemo z vročim peskom in ga oščetkamo.
Volneni obleki, ki se za vratom hitro zamaže, in tudi drugim, prišijemo ob vratnem izrezu svilen ali tilast kos blaga. Ko se umaže, ga odparamo, operemo, zlikamo in spet prišijemo. Obleka sama tako ne bo nikoli prepotena in bo videti zmerom kakor nova.
Urejuje A. Preinfalk
Problem st. 201.
Sestavil J. Drtina
Hi i
v//////.
Mat v 3 potezah,
Sila bele dame se močno izraža
Damski gambit
L. Rellstab—K. Junge
Evropsko prvenstvo v Monakovu 1942.
1. d4, <15. 2. c4, e6. 3. Sc3, c6 (To za-_ pelje v »slovanske vode«.) 4. e3, SfG.
♦ 5. Sf3, Sbd7. 6. Ld3, dc4. 7. LXc4, b5.
♦ 8. Le2 (Beli ne mara ostre in dobre % meranske obrambe: 8. Ld3, a6. 9. e4, X c5. 10. e5, itd., zato pa ima zdaj črni
♦ veselejše življenje.) a6. 9. a4, b4. 10. Sbl (Skakač jezdi na polje c4.)
♦ e5. 11. 0-0, Lb7. 12. Sbd2, Ld6. 13. <T' trije model) so risan' IzreFnc za »Družinski tednik« In nl«o bili 9e obinvlJenO J	[Zaradi	nasprotnikove miro-
Zimski plašči so postali aktualni. Prvi plašč na naši gornji sliki je iz rjavega * ne šo^okomnko^ako^oblL^n^fna volnenega blaga, okrašen z nizkim krznom, iz katerega se dajo narediti tudi S™)] 14 Ld2(Zdai koVlovec na c7 primerni čevlji. Zapenja se z zadrgo. Drugi plašč je kombiniran iz temno- J bi mol.‘a] u „ tg	i
rdeče in peščenorumene barve. Zadnji del plašča je ves temnordeč in \ ^^14. at da bl^otežU obra&W
ohlapen. Pas je viden samo na prednjem delu. Tretji model kaže kimonsko !	...	r	r.
ukrojen plašč iz kockastega blaga.	*	Tc8 17 Scd2
Z’ :	r; ‘TT7 ~	~~	:	~	7	5	SXd2.	18. LX.d2, De7. 19. dc5, SXc5.
omehča m tako porabite do 7o , o	ftUBB	»f>h«20. Lb5+, Kf8 (Nekaj se je belemu po-
manj mila kakor v trdi vodi.	rw«l|srečilo	da ,e	namreJč	čr^emu onemo-
Raztopite v vodi 5 g kafre in 50 g Prvi jesenski	hlad ie	prišel in z♦ gočil rokado;	nesreča	pa ni prevelika,
maščobe. Kovinasto posodo namažite njim nevarnost ozeblin. Če se i i h ho-J ker črni še utegne izvesti umetno. Igra s tem toplim mazilom, posušite in čete obvarovati, morate roke že zdaj} Pa zdaj močno zaž^i.) 21. Sd4, g6. 22. zdrgnite s flanelasto krpo. Posodfl ne pravilno negovati.	♦	14, Kg7. 23. Lel, Thd8. 24. Dg4, LbG.
bo rjavela. Ta postopek lahko upora,- <v ,n	v j,,ti.niem mn™ *:-5- Lb4, f6. 26. 15.
omrznife. jih takoj namažite s‘citrono | Beli postaja grozeč, zato poseže črni vini sokom in drgnite toliko časa.	da »Po	korenitejših sreastvih,	ki odbije.o
se ogrejejo. Potem segreite vodo	in X vse	krte naskoke.)	TXd4!	27. ed4, ef5.
umivajte- roke izmenoma v’ vroči	in{~®-	Ddl, De4 29.	Ti2, Se6. 30. TXc8,
mrzli vodi. Tako boste preprečili,	dafkXd4! ^1. Lc6,	LXetf.	32. TXc6.
bi se ozeblina razvila.	*	DXc6. 33. Khl, l,x*z. 34. ixb, st&
cp vam 16 n n ozeblina /e noka-^ (čini je konec koncev za d. v ja kmet®* zala. ne odlašajte z zdravljenjem.?	in v boUšem položaju; koneo
Vsak večer ozebleno mesto pomažiteXJ Siv nY,j M z brezbarvno jodovo tinkturo ali Kakš-I „3®-	Xa~<;' m Reli
no kafrno kremo, ter oblačite roke vt f*2- 3»; ■°el. »?><b2. 39 LXa5, b3 Bell kakšne stare rokavice. Čez dan rokef ^ J6 v^a '	č
večkrat kopljite izmenoma v mrzli intf6	hladnokrvna
topli vodi. pa boste morda ozeblinoX	ombiambe.
še do zime odpravili.
Ženskam ie navadno zelo neprijetno.3 če se jim roke pote. ne da bi imele: zato vzrok. Tudi koža rok ni zdrava j in jo je treba pozdraviti. Umijte zve-] čer roke z milom, potem jih pa iz-3 plaknite v vodi ki ste ji pridali nekaji kapljic tinkture benzoe. Zjutraj poj
Katalonska otvoritev
H. Mttller — Danielsson
Izbirni turnir v Monakovu 194i
 ..... _	  1.	Sf3,	Sf6. 2. g3. d5 3. Lg2, e6 (Pre*
umivanju roke namažite s formalino-t skromno; na mestu je bilo takoj c5 vim alkoholom, potem jih pa nama-* in Sc6 ali	pa Lf5.)	4. 0-0, Le7. 5. d4,
stite s kakšno dobro mastno kremo.10-0. 6. c4,	c5	(Na	dc4 je odgovor 7.
j Čez dan pa roke večkrat namažite z? Se5.) 7. cd5, SXd5. 8. dc5, LXc5. 9. a3. mešanico, ki ste jo pripravili iz petih? ScG. 10. De2, Le7. 11. e4, SbG (Sf6 ja delov citroninega soka in enega dela* tudi šlo.) 12. Tdl, Ld7 13. Sc3, Dc8» alkohola.	S14. Lf4, Td8. 15. Taci, f6?
j Raskave in razpokane roke kooljitef , črni ma precej težav, posebro tež-Na hrbtno stran zrcala namažite s vsak dan vsai enkrat v toplih ovsenih* mu Je najti pametno mesto za da-ploskim čopičem plast tole snovi: kosmičih. Čez noč jih pa redno nia-Jmo in mobilizirati drugi stolp; zdaj 25 g voska in 25 g zemeljske smole žile s kakšno kremo, ki vsebuje, va-t namerava z e5 zapreti lovcu nevarno stopite	v	vodi	in	prav	počasi	in do-	zelin. lanolin ali glicerin, če pa lahko* diagonalo,	saj	med	drugim grozi tudi
volj	daleč	od	ognia	prilivn;te 50 g	utrpite žličko medu. si sami napravite*®^, toda	beli	mu	z odlično igro to
terpentinovega olja. Tako bo zrcalo najučinkovileišo kremo za raskavo ko- j prepreči; a6 res ne gre zaradi Db3,
o +- 1 ^	^<-1.	1	X,. \t ^ l; XI.,.	j..	•	.	i	ki.	a	7n	cilrv	Hi	r\o	T	v 7a!npnioVO
DARNOL
najboljše odvajalno sredstvo
bite tudi za dragocenejše kovine, ka kor verižice, gumbe, škarje itd.
ostalo neskaljeno.
Praktični nasveti
za vsak dan
Da vam bodo pekače dolgo časa s pridom služile, jih kdaj pa kdaj položite v popolnoma mrzlo deževnico ali omehčano vodo, počasi segrevajte, 15 minut kuhajte in pustite ohladiti v vodi.
Gotovo ste v starih dobrih časih hranili kurje perje. Pozimi, ko boste utegnili, odberite puh in večja peresa osmukajte ter operite v ne premočni (5%>) milnici. Posušite v mlačni pečici. Če takoj ne uporabite, hranite kakor krzno pred molji in drugim mrčesom.
Če boste vlagali kutine, shranite lupine in jih namaka jte 15 dni v znanju; imeli boste izvrstno lepotilo nroti gubam.
Gotovo ste ljubiteljica lepih knjig in jim posvečate vso potrebno skrb. Prav zato vam dajemo še en namig: preden začno usnjeni hrbti knjig oo-kati, jih natrite z mehko krpo, namočeno z nekaj kapljami sivkovega olja. Knjižne police kdaj na kdaj obrišite s krpo, namočeno v terpen-tinovem olju ali tetraklorovem ogljiku (CCU).
Akvarele hi risbe lahko obvarujete pred prejarkimi sončnimi žarki tako, da steklo in okvire namažete z raztopino ktninovega sulfata, ki jo dobite v lekarni. Tekočina je popolnoma prozorna, a vendar preprečuje škodljivi vpliv sončnih žarkov.
Pri umivalniku naj vselej stoji steklenička ogljikokisle natronove raztopine. Nekaj kapljic kanite v vodo, preden si namilite roke. Voda se
«sa *
žo. Vzemite žličko medu in pet žličkj za s*'o bi pa Slo Le8 z zamenjavo vazelina, ter oboje dobro mešajte, do-* s^]lpa-2 kler se ne spoji v enakomerno gmoto.*
Potem si s to mešanico mažite roke vsak večer.
Rdeče roke umivajte z vodo. ki ste ji pridali nekai boraksa. Potom, ko ste iih posušili, iih pa namažite z mešanico soka ene limone beljaka in
16. De2!, Le8 (e5 žal ne vel‘a n'8 zaradi 17. Sd5!, Lf8 — SXd5? 18. ed5, ef4. 19. dc6 zapravi figuro — 18. SXb6, ab6, ab6 19. Le3, Dc7. 20. Db5, Ta6. 21. Db3 ‘r, Kh8. 22. Lfl itd.) 17. Lli3 (Na slabe točke pritisne še drugi lovec, tal' o da beli kmalu nekaj požanje.)
dveh žličk alkohola Mešanico pustile! ^5^18 Sdo! Lf8^ 19. Sc7 TXdl. 20-„a rokah vso noč.	|	^Pnčen/a ^ tehnični defparu/eV
Vsekakor ie naibolie. če že zdaj o* katerem stremi beli po čim številnejših rv eni mrazu nosite rokavice, lakoij znmeninvah da se bo tnoela kvaliteta
ko bo mraz še hujši, si pa sami sple-j tite oalčnike, ki edini obvaruieio roko< pred ozeblinami in drugimi nevšeč-1 nostmi. Roke vam bodo hvaležne zal to.
* Življenjske resnice
Zaradi umirjenih b^rv je na videz poletni vzorec gornje obleke prijetno miren in zimski. Obleka je rezana kimonasto, kar je letos zelo moderno. Primerna je za brhke postave z ozkim pasom, zakaj v sredi jo spenja širok pas iz temnejšega blaga; ta pas je hkrati tudi edini okras te elegantne obleke.
zamenjavah, da se bo mogla kvaliteta povsem uvePaviti.) e5 (Prepozno!) 23. LXf8, K*f8. 24. Li5, De8. 25. Dd2 (Seveda ne 25. LXh7? g6 in Kgl •> Sc4 (Crni skakači igrajo vseskozi klavrno vlogo.) 26. Dc3, Le6. 27. LXeG. DXe6. 28. Db3, Df7. 29. Db5, Sb6. 30. Kg2, g5
(črni iz obupa še malo »napada«« a sredstva so preskromna.) 31. g4, 1>»; J 32. h3. Kg7. 33 b3, Drri. 34 Kr3 (KrfdJ
* čim bolj se znaš premagovati. J se kar sam brani.) h4 + . 35. Kg2, Dc? tem prostejši si.	j	(črni lahko pričakuje samo smrti a'1
4 XT .« ...	,	. , ,	.	*	napake.)	36.	b4,	Kg6.	37.	Td6, De**
* Na.)boljše zdravilo samoljubja jel 3g ^e5 '(Dama pridenia resno misliti!* spoznavanje samega sebe.	|	sd7 3g Dd5i sb6 40 d„6i of7. 41.
* Mnoe-o je srečnih žensk, ki imajo* TXc6! Kratek proces., gvožnia SXeSi ■ težko življenje.	t	je prestrašna, zato se 'e šved prs0®"
* „	.......	,	,	. .	»♦	To	je	edini	poraz	prvega	zmagoval«
* Po večini ljudje potrebujejo vec* na kvalifikaciiskem turnirju. Zakriža ljubezni, kakor jo zasluzijo.	♦	ga mo^no že šibka in mlačna
^ Be^eki govore neumnosti, pa-t rltev, priznati re pa tudi mora, da J metni jih pa delajo.	j	bila igra belega, ki si je z nesrecnu
* ,,	,	.	,	... * porazom v zadnjem kolu zapravil vs ^j*
Vsake zenske napake je knvj v prihodnji glavni evropski turnir,
moški
* Dovtip izgubi na učinku, če sej mu dovtipnež sam smeji.	i
skozi najmočnejša in dosledna.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
nESITEV PROBLEMA 5T.
5 KtJuJ je 1. e7xb8D in frna rtnma 4 14 različnih variant; torej so kosnpon«*** ^ 4 maj na debr« |o!cvici poti do Števila	^
♦ dasta 8e črna trdnjava dva odgovora Z konj enega, je vsega 17 vaaiant*
Izda.a K. Bratuža, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O, Mihalek — vsi v Ljubljani