10. štev. v Murski Soboti, dne 22. mája 1921. Poštnina plačana v gotovini. ӀӀ. leto UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO V MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·— Izhaja vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni. j NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA _____ 40 K ZA ČETRT LETA_____ 20 K ZA 1 MESEC _____7 K Okrožno sodišče v Murski Soboti. Prekmurje, obstojéče iz sodnih okrajev Dolnja Lendava, Murska Sobota in dela sodnoga okraja Monošter, spáda glede sodnijskih poslov pod okrožno sodišče v Maribori. Gda dobimo ešče ostánjeni tao monošterskoga sodnoga okraja, té spádne pod oblást mariborskoga okrožnoga sodišča tisto do Rábe. Kelko nevole, kelko skrbi in kelki stroškov provzroča dejstvo, da more Prekmurec hoditi k razpravam k okrožnomi sodišči v Maribor, to zná samo tisti, ki pozna velikanske daličine, štere nás ločijo od Maribora in pa pomanjkanje vsakšeféle pametne železniške zvéze. Edina železniška zvéza, štera bi prišla v račun, je prek Dol. Lendavo, Čakovec in Pragersko. Tá zvéza pa bi prišla v račun k vékšemi samo za prebivalce južnoga tála lendavskoga okraja ; pa tüdi za té pomenja vožnja prek Čakovca dosta zgübe časa in materijálne žrtve, kajli zvéza je tak sijajna, da moreš skoraj pri vsakom cugi čakati v Čakovci na zvézo pol dnéva, predno potüješ lejko naprej bodisi v smeri proti Pragerskomi ali proti Dol. Lendavi. Pot v Maribor po železnici prek Čakovec in Pragersko te košta torej návadno 3—4 dni časa in nikelko stotkov. Za cejli ostánjeni ogromni tao Prek- murja pa tá „zvéza“ ne pride niti v račun. Prebivalstvo severnoga tála Prekmurja má 30—35 km do Murske Sobote; ali naj potem tak nesrečnež, šteri má opravek pri okrožnom sodišči v Maribori, potüje ešče nadaljnih 32 km peški do Dol. Lendave. Ne preostája njemi torej drügoga, nego napotiti se prek Radinc peški v Maribor, koma je iz Murske Sobote pálik 60—90 km peške poti do okrožnoga sodišča — to je mogoče samo zdravomi, krepkomi človeki. Pétdnevna zamüda časa je pri tom neizogibna ! Stárim in boleznim lüdém pa ne preostája drügoga, nego vzéti si voz, šteri košta 1600 K ! Za obduženca od kaštiganski zadevaj pomenja té trüd, tá zgüba časa in tej ogromni stroški občütno poostritev kaštige ; za svedoka pa ogromno zgübo čaša in penez, kajti notorično je, kak malenkostne so pláče za svedoke, štere jih odmerjajo v Maribori ! Zvéza p'o železnici prek Radgone in Špilja pride samo za malošteroga v račun, kajti redki so tisti, ki se nahájajo v posesti potnoga lista z vizumom austrijske republike. Tomi trplenji prekmurskoga prebivalstva trebej konec napraviti kak nájprvle, in sicer najkesneje do letošnje jéseni ; poleti se tá duga in težávna pot žé kak-kaj naprávi, po zimi pa je takša kaštiganska ekspedicija v Maribor za siromáka, šteri nema penez za voz, nájhüjše trplenje. Potreba nastanovitve okrožnoga so- dišča v Murski Soboti je evidentna. K tomi okrožnomi sodišči bi spádala poleg sodnih okrajov Murska Sobota in Dol. Lendava tüdi Gor. Radgona in Ljutomer, za štere vse tvori Murska Sobota naravnici in tüdi gospodarski centrum. Známo, da se potegüjejo Ljutomerčáni za to, ka naj bi bio Sedež okrožnoga sodišča v Ljutomeri ; to pa je samo lokálni patrijotizem in té zahteve se nemre doprinesti kak pravične, ali či se pomisli, da Ljutomer ležij na nájskrajnejši periferiji vsej štirih okrajov in bi vékši tao Prekmurja meo v Ljutomer neprimerno daljšo pot, nego do M. Sobote. Prezreti se pa ne smej ešče ničesa : Prekmurje je zdaj tak odrezano od ostale Slovenije, da se od kákši ozji spojitvi té pokrajine s Slovenijov in torej tüdi z ostalov držávov niti govoriti ne dá. Ali či ščémo pridobiti prekmursko prebivalstvo zasébe, njim moremo z dejanjom dokazati, da zanjé čütimo in da nam njegov dobrobit istinsko na srci. In rávno Postavitev okrožnoga sodišča v Mursko Soboto bi bilo tákše dejanje, štero bi prvle in bole, nego kakoli drügoga, privézalo Prekmurce k našoj držávi. V krátkom de se tüdi rédila železnica iz Murske Sobote v Ormož. Po otprétvi té železnice in z vzpostavitvijov železniškoga prometa z Ogrskov prek Hodoša postane Murska Sobota važno trgovsko torišče in se bode njénomi razvoji v vsakom poglédi odprla nájvékša bodočnost. Té se LISTEK. Iz vinskih goric. — Prekmurska, zgodba pred vojnov. — Napiso Prekávski. »Pa püstite mené v vincarijo po vino« je pravo Iván, ki je naklado lagviček na voz, svojemi oči. »E ! Kaj boš ti, bom žé sam opravo, je zamrmrao ogovorjeni in pognao. Matija Pančor je bio trden kmet v Sv. Jürji, poznáni daleč naokrog. Bio je žé v šéstdesetih letih, vendar ni dao konjov nikomi, niti nájstarejšemi sinovi Iváni nej, čitüdi je té za odslüžo vojáke. Vinsko gorico je meo Pančor med Fuksinci in Gerlinci. Pri vinográdi si je postavo tüdi vincarijo, štero so pa gnesdén tak redke v Prekmurji. Cesta v vincarijo pela do Gerečavec po rávnom, odtistec se pa strmo vzdigüje proti Fukslincom. Gda se je pripelo Pančor do Berečavec, je opazo pred mesnicov Barenovoga Hanzlna mno- žino lüdi, štero se je krohotalo na vso moč. Pančor je bio po náravi jáko radoveden, záto bi rad zvedo, kaj májo. A vranec je pa z brzimi koráki mero cesto tak, da sta mela kmali Gerečavce za seboj. Tü se cesta strmo vzpenja in napri pri Skledar večji ovinek. Na tem ovinki rastéjo stoletne hruške, pod šterimi se je senčio stári Skledar. Pančor ga je pozdravo : »No, stári, ali misliš, da boš tüdi ti doségo starost drevja, pod šterimi sediš ?« »Nej, toga si tüdi ne želém. Oni, ki jih je posadüo, je žé okoli štiristolet pod zemlov, jaz mam pa komaj 104 let. — Koma si se pa nameno ?« »Idem v vincarijo. Gostüvanje bomo meli prihodnji tjeden, pa morem preskrbeti malo pijače. Ivana bom oženo«. »Nu, pa srečno vozi«, je djao ešče stári Skledar za odhájajočim vozom. Dobro je vleko vranec v strmi breg proti Fukslincom, ter se končno vstavo pred vincarijov Pančor ga je privézo za brajdo in stopo do soseda Metkešojca, da bi njemi té šou pomágat. Metkešojc je bio včasi priprávleni. Zvalila sta lagviček z voza in začela natákati vino. Delo je šlo hitro od rok in prek dobre pol vöre sta žé sedela v üti in zalihvala gut s zlátorumenina vinom in nista opazila trétjega, ki je prišo za hramom in njiva pozdrávi : » Žejne napojiti !« »Lačne napoditi« je odgovoro Pančor, ki je rad šalil in Pogledno došlenca. »A, ti si Koplencer? Prisedi, boš povedo kaj máte pri vás v Gerečavcih novoga. »Novoga, pa novoga«. Ali ešče nisi nika čüo !? Nej ?« Na pij se prvle, ka boš leži govoro !« »Mačkovoga Vonka iz Sv. Jürja poznata? je začno Koplencer, ki si je malo privézo düšo. »Vonko je bio žé duže časa dužen Baronovomi Hanzlni 30 rajnšk. Ár jih nej mogo vrniti v določenom časi, njemi je Hanzl zagrozo, da njemi odá hišo. Hanzl pa, ki je znao, da bi mogo dugo čakati, preden bi bila hiša sodnijsko odána, je skleno storiti nekaj posébnoga, samo da bi prišo do penez. (Konec prih.) Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 22. mája 1921. bode ešče posébno izkázalo kak važno je bilo postaviti sodni dvor v Mursko Soboto in nej kam inam. Rešitev toga pitanja tüdi nej odvisna od nikakši tehničnih težkoč, ár je pitanje hrambe žé rešeno : okrožno sodišče bi se z lejkotov namesilo v grádi, gdé so na razpolago naravnost sijajni prostori s krasnimi dvoranami za vkakšeféle razprave, osobito tüdi za porotne razprave. Záto zahtevamo, da še merodajni krogi začnejo včasi skrbeti z rešitvijov toga pitanja in da ga brez dugoga oklevanja tüdi zamálo rešijo. S tem bode za Prekmurje v národnom in držávnom oziri mnogo pridobleno. Komisija za Zidanje hiš ali stavbena komisija. V soboto, dné 14. t. m.. se je na pozvánje Stanovanjske komisije v Murski Soboti obdržalo v hoteli pri Benki tanáčüvanje za zidanje hiš, da bi se velkoj stanovanjskoj nevoli odpomoglo. Zastopnik vláde i predsednik stanovanjske komisije gosp. Šerüga je tanáčüvanje odpro s pozdrávom na navzoče. Pokázo je na velko tesnočo gledoč stanovánj v Murski Soboti i po Prekmurji poprek po tom, kak je od té bede inicijativni kejp naprej dao gosp. Civilni komisár za Prekmurje v ednom dopisi na Stanovanjsko komisijo i na pristojne višiše oblásti v Ljubljani i v Belgrádi. Za zidanje hiš je predvsém potrebno dobiti funduš po fál ceni i rávno tak cigeo, kamen, pesek, cement, vápno, železo, blanje i drügi les, glaže, itd. ; za prevoz materijála pa pride v račun fál foringa i železnica. Funduš bi se dao dobiti od agrárne reforme po tozadevni predpisaj (šteri so v denéšnji novinaj razglášeni). Ciglénice tüdi mámo, samo njim trbej premog (Šteinkol) i kaj orsačke pomoči, da bi lejko záčele delati i pa v tou formo, kak so ciglenice v Križevci (južno Mure) i v Črešnjovci dobile tüdi držávno subvencijo, za štere volo májo Prekmurcam po nájnižišoj ceni odávati cigeo. Les za cimprane i drüge hiše bi se skoro očivesno dao dobiti od agrárne reforme po posébno fál ceni. Pri drügom potrebnom materijáli za zidanje pa, šteri se najcenej v Austriji küpiti dobi, bi se dálo doségnoti, či bi že itak nej tak bilou, da se slobodno brez carine (váme) k nam prek meje vozi. Za falejšo foringo pa bi se na primerni mestaj lejko voskotirne polske železnice docajta narédile iz demobilizácijskoga materijála, šteri je orsági z cajta bojne osto i bi se znábiti ešče dao dobiti. Tüdi železnica od Sobote do Hodoša bi se mogla oživeti i či nači nej mogoče bilou, naj bi orság tou železnico za potrejben cajt privátnomi konzorciji prepüsto, štera drüžba bi volna bila tou železnico za vpelanje preveč potrebne vožnje v roke prevzéti. Nazáj postávlena slobodna vožnja po I železnici od Máribora prek Špilfelda, Radgone v Lotmerk nam tüdi na pomoč pride. Pa nej samo Zidanje novi hramov je potrebno, liki za odpomoč pri stanovanjskoj tesnoči se dájo vnoge hrambe, štere gnes Iuksurijöznim i drügim nej rávno trnok potrebnim námenom slüžijo, prenaréditi za urade i stanovánje. Tüdi nejdogotovleno stojéče hrambe se moro vréd spraviti. Tou vse pa bi se dálo naréditi i odréditi, či sé sküpnov akcijov poskrbimo za vse potrebno i podvzétnim i priličnim vértom omogočimo i olejšano trüdapuno delo i skrb. I nej samo da bi s tém premožnim vértom priliko odprli za zidanje, liki tüdi vrlim delavcom, meštrom, málim polskim vértom i častnikom se more tou omogočiti z fál posojilom. Bogáti árendáši pa bi se mogli prisiliti, da si za sébe hrame spovajo; rávno tak bogatáši, šteri za svoje nameščence nemajo zadosta prostora pod lastnov strehov. Orság zagvüša vsém, ki do zidali, odpüstitev porcije na duge leta i da se prostori nesmejo rekvirirati i árehda določüvati. Záto či si pred oči vzememo velko stanovanjsko nevolo v Prekmurji, štera naše lüdstvo telovno i düševno stiskáva i tere, či pomislimo, da se nam vnogo prilik za odpomoč káže ali da se potrebne prilike pri dobroj voli dájo stvoriti s sküpne naše moči, či známo, kelko olejšáv i pomoči nam orság ponüja i či vidimo kelko močni rok na delo čáka, te nesmimo nadale v tom dugovánji premišlávati i čakati, ka že bogše gráta. Za priprávlanje vsega dela bi sé naj gnes edna komisija zvolila, štera de našemi lüdstvi pri vsej tejféle težávaj na pomoč i té žmetne posle s pametnim delom v roke vzeme i dobro oprávi. Nato je delegát od agrárne reforme gosp. Gregorovič pojasno v kakšo formo lejko dobi naše lüdstvo funduš od agrárne reforme. Potom je dávčni upravitelj gospod Stare razlago poedne naprejprinešene predloge Stanovanjske komisije gledoč M. Sobote. Po etom se je začéla dugša debata, v štero so poségli gospodi notár Koder, tržec Nemec, posestnik Kühar iz Tešanovec, tržec Árvai i vnogi drügi navzoči. Na konci so se na predlog stanovanjske komisije zvolile kotrige za Stavbeno komisijo. Pripetno se je zvolilo 19 kotrig. S tém se je zaklüčilo pogučávanje. V pondelek dné 16. t. m. so kotrige Stavbene komisije k prvomi pogučávanji vküp prišle. Pri toj priložnosti se je zvolo za predsednika Stavbene komisije fiškáliš g. dr. Černe i zvüntoga njemi na pomoč so se štiri kotrige zébrale za tak zváni voskejši odbor (tanáč). Tej pét kotrig Stavbene komisije ali voskejši odbor je prevzeo tou dužnost, da vse potrebno priprávi i narédi sporazumno z večinov kotrig Stavbene komisije. Vüpamo, da tá, tüdi v mišlenji člena 5 narédbe 291, Urádni list 91 od leta 1920 gorpostávlena, Stavbena komisija, na čeli s predsednikom gosp. dr. Černe nam vnogo prilik odpré za Odpomoč velke stanovanjske bede v Prekmurji. Na znánje vsém onim, ki želejo dobiti funduš za zidanje i vsém občinskim predstojništvam s prošnjo, da sledéče dájo v vési razglásiti (vö zbobnjariti) : Ekspropriácija veleposestvi. Minister za agrárno reformo slobodno razlasti grofovsko zemlo za občne interese, kolonizácijo i za zidanje delavski i urádniški hramov z ogradi. (Narédba 135, Urádni list 31 od leta 1920). Razlastitev grofovske zemlé slobodno zahtevajo (prosijo) po poti Okrožnoga agrárnoga uráda v M. Soboti : 1. V svojem iméni za sküpne občne potrebščine i za povanje delavski i urádniški hiš z ogradi pristojni občinski urád (občinska oblást ali Občinsko predstojništvo). 2. V iméni po edni polski vértov za nareditev máli kmétski vérstv pristojni občinski (Veški) agrárni odbori. K takšim prošnjam je potrebno večféle dokázni pisem, záto je najpripravnejše, da se občine i občinski agrarni odbori v takši zadevaj obrnéjo na Stavbeno komisijo v Murski Soboti (predsednik je g. dr. Černe) za informácije. Kolonisti, Prostovoljci i polski vérti si moro v termini trej let po tistom, gda se je funduš v njuvo lastnino prepiso, zozidati hišo. Za prepisanje lastninske pravice v grüntni knigi se má Okrožni agrárni urád brezpláčno poskrbeti. Višina končne j odškodnine za razlssteni funduš se določi po tozadevnoj postávi, štera se z drügov grofovskov zemlov vréd ešče doprinesé. Do tečás pa se more za funduš tak árenda plačüvati, kak se plačüje za drügo grofovsko zemlo. V to formo se tüdi lejko razlastijo obstojéče grofovske hrambe (poslopja). Za hrame na funduši, šteri se razlasti, se more letno 3 procente od cenjene vrednosti hramov plačüvati. Cenitev se zgodi po komisiji. Po. narédbi 291, Urádni list 91 od leta 1920 se od plačüvanja vse porcije i naklád (pótadó) oprostijo hiše, štere so se začnole zidati od 23. julija 1920 i se zozidajo do 22. julija 1922, i pa : 1. za dobo 25 let vse hiše samo z málimi stanovánji za delavce i srednji stan ; 2. za dobo 18 let vse hiše, v šteri so izklüčno stanovánja ne gledoč na velikost tisti ; 3. za dobo 15 let hiše, v šteri so poleg prostorov za posle (kancalaje, delavnice, baute) večinoma stanovánja Rávno tak májo vse pod L, 2., 3. imenüváne hiše popolno sloboščino gledoč árende, lasti i cene, pa se tüdi ne smejo rekvirirati. Držávna krajevna zaščita dece in mladine v Murski Soboti. Ministerstvo za socijálno politiko v Beográdi, odelenje za zaštitu dece in mladeži, je odredilo, da se letos vrši po celi držávi dečji dén, t. j. dén. šteri naj bo posvečeni zbiranji dárov za revno deco in mladino. Določo se je té dén za cejlo držávo enotno na 5. junija 1921. Držávna krajevna zaščita dece in mladine v Murski Soboti je sklenila, da prirédi dén 5. junija t. 1. v hasek sirot sodnega okraja, Murska Sobota s tem, da se bo po vsem sodnom okraji s sodelovanjem učiteljstva, dühovščine in uradništva ter vsega lüdstva pobiralo po posameznih občinaj, župnijah in šolskih okoliših (poverjeništvih zaščite) penezne prispevke, šteri se bodo koncentrirali v blagajne zaščite. Neobhodno potrebno je, da se v denéšnjih časih posvéli najvékša pozornost in briga za napredek naše mladine, obstoj in okrepljenje naše dece. Mladina je ponos národa, pa tüdi prihodnjost tegd. Da pa se more deco, posébno revno, obvarovati propáda in jó obdržati na površini življenjske sile, je naša držáva ustanovila po vsej držávi takzváne držávne zaščite dece in mladine, štere namen je, podpirati sirote bodisi z penezi, bodisi z oblekov in obütelom. Ustanavljajo se dečji domovi, sirotišnice, domovi za pohabljence vojnih invalidov in drüge dobrodelne naprave. Namen vseh te institucij je, meti pred očmi blaginjo in procvit mladine. Podpore stánejo držávo ogromno penez, a kjub tomi je držáva vedno pripravljena, dati ešče več, pa to ni vselej mogoče. In da se poskusi, kelko je v našoj kraljevini med lüdstvom samim zanimanja in skrbi za lástno mladino, je odrédila vláda, da naj lüdstvo tüdi samo enkrát pokáže, kelko ceni svoj vüp in nado. V Murski Soboti se je določilo za té dén sledéče : Ob pol 8 zjutraj zbirališče dam in sodelujočih oseb v sobi 17. okrajnoga sodišča v svrho navodil glede pobiranja. 2. Od 8. vöre naprej do 16. vöre, t. j. do 4. popoldne jávno nabiranje penezni sredstev po vsem mesti. 3. Ob 4. vöri popoldne sestanek vseh dam, ki so pobirale, v poslopji okrajnoga sodišča, kjer se bodo oddale vse nabráne vsote. 4. Ob 5. vöri popoldne v dvorani Dittrich velika šolska prireditev v hasek dece. 22. mája 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. Apeliramo na vsakoga posameznoga, predvsém pa na imovitejše, da se za blagor revnih otrok s kar največjo vsoto odzovéjo prošnjam nabiralk. Enako naj store vse občine in vési in pričakovati bo lepi uspeh. Dopisi. Iz Velikih Dolenc. Cerkvena oblást v Velkih Dolencih ešče zdaj nešče pripoznati našega peneza. Čüdno se nam dönok vidi, ka cemešter J. v naši cerkvi pobira od lüdi áldovščino, pa sakši filer prlé od vse stráni poglédne, ár nej lehko »slávski« štempl gorivdárjen. Če je banka štemplana, té te čedni božji hlapec ne vzeme gori, lehko zálok, ka bi se stem. mogoče zameni gospodi plebánoši P., šteri more ešče itak tak plésati, kak gosp. szombateljski püšpek füčkajo. Kakšne note pa eti gospod (Mikeš) popevajo, smo že čüli v novinaj na bejli keden. Mi farni tak štimamo, ka s tistimi penezi štere se v cérkvi naberéjo, se küpijo cerkvene potrebščine. No, pa za čisti penez se denéšnji dén nika ne dobi v Jugosláviji, záto moremo vörvati, ka se sveče, oli in drügo küpi v inozemstvi (külföld) na priliko na Vogrskom, ár samo tam ešče valájo čiste banke po 1 in 2 kroni. Ali pa tüdi lehko čákajo zapovedniki Dolenske cérkvi, ka ešče pride odrešenje za njuve vroča srca sem prek Rábe, ka bodo čisti penezje pá valáni in ne bodo na takšo formo dolejnske ovčice nika zgübile na valuti. Vej to smo žé dávno znali, ka krátki pogléd nika ne valá. Pa ár se za poštemplane krone veče sveč- lehko küpi, liki za čiste, mislimo in vüpamo, da tüdi Gospon Bog rájši má jugoslovánske krone in pobožna madžaronska srca najbrže nedo uslišana. NOVICE Upravitelj Szápáry-jovoga veleposestva v Murski Soboti, g. Slavko Pečnik, odide iz Murske Sobote, ár je prestávljeni na novo slüžbeno mesto. Mislimo, da sa težko nájde kak človek, ki bi žalüvao za tem gospodom, ki je s svojim gospodárstvom na gledi razdeljávanja drv zbüdo med prebivalstvom dosta nevolje. Njegov naslednik g. Jelovšek je strokovno izobražen človek, od koga upravičeno vüpamo, da bode v puni meri kos težki nalogi, ki ga čaka. Čebelárski (méhészet) tečaj v Beltinci. Dné 29. in 30. mája t. 1. (nedeljo in pondeljek) se vrši v Beltinci v šoli podučni tečáj za čebelorejce in njuve prijátele. Prirédi ga gosp. Jurančič, potovalni učitelj za čebelorejo. Tečáj se obdrži vsáki dén od 8—12. in od 3—6. vöre. Čebelárji pridte vsi na tečáj. Konečno opominamo, da se je tečáj radi slaboga vremena in drügih okolščin predstavil na poznejši čas in se toraj ne vrši na binkoštne (risálske) svétke, kak je bilo objávljen v zádnji številki »Slov. Čebelárja«. Trgovsko poročilo. Grémij trgovcov za Prekmurje dá naznánje vsem svojim článom (kotrigam) in vsém trgovcam, či oni ščéjo kákšo pritožbo ali prošnjo notri vložiti, lejko to napišejo tüdi v domáčem Prekmurskom slovenskom jeziki, kak šteri zná, ár so v načélstvi (tanáč) žé lüdjé, šteri vse razmijo. Či má štoj kaj silnoga zaopraviti se lejko zglási vsakši dén pri načelniki, Brumen trgovec v Murski Soboti ali pri Čeh trgovci v M. Soboti. Vsaka prošnja in pritožba, se od téc pošle na pristojno mesto gdé se more tüdi kaka najhitrej rešiti. Prošnje in pritožbe se naj pošlejo sploj pismeno. Naslov se naj napiše vsigdár sledéče za sobočki okraj : Gremij trgovcev za Prekmurje v Murski Soboti. Za Lendavski okraj: Podrüžnica gremija trgovcev za Prekmurje v Dolnji Lendavi. Objáva. Za pečenje vojaškoga krüha za čas od 1/7. do 30/9. 1921 leta za garnizon i okolico Murska Sobota obdržávala bode direktna pogodba na 26. mája t. l. ob 11. vöri pri komande mesta. Dnévna potreba okoli 400 krüha, a 1 kg. Na prevzétje posla imajo pravo samo podaniki kraljevstva S. H. S. Pogoji po kojima se bode vršitla pogodba stoje na uvid pri komandi mesta dnévno za čas uradnih vör. Komanda mesta Murska Sobota. Harmonium. Eden ekstra fini, Jáko lejpoga glása, 7 registrovni harmonium se odá. Zvedava se lejko v Prekmurski Tiskarni. Vizum za povratek iz Amerike. Ministrski svet je odredo, da smejo potnice in potniške vizume od segamao nadale v Ameriki dávati tüdi naši konzuláti. Prvle je pa tak bilou ka je samo zunanji ministrstvo dáválo za domo idénje dovoljenjé, šteroga je dugo müdilo i dosta koštalo. Pozvánje. Mladina tuk. drž. pétrazrednice prirédi na národni svétek sv. Cirila in Metoda dné 24. mája ob 4. vöri popoldnévi pri g. Dittrichi čarobno —pravljeno igro »Prstan«. Vsi prijáteli mladine ste prisrčno pozváni. Svira vojaški tamburaški zbor iz Veržeja. Pridite ! Razpisane mesto upravitelja. Pri držávnem zdravlišči v Rogaški Slatini je razpisano pogodbeno mesto začasnega upravitelja stüdenčnega obrata, to je trgovina z minerálnov vodov. Naj prvlé se v račun zemejo trgovci, šteri to delo praktično razmijo ali takši, šteri so že v takšem strokovnom deli slüžbo meli. Pláča je 9. činovnega razreda slobodno stanovánje svečavo in drva tüdi od čistoga dobička %. Prošnje se lehko vložijo do 26. mája pri poverjeništvo za jávno dele v Ljubljani. Madžarski budžet za leto 1921/22. Madžarski minister Hegedüs je izjavil na zboru stranke máli posestnikov, da bo iznašal deficit v budžejo za leto 1921/22. devét milijárd kron : vendar vüpa, da se bo tá vsota znatno zmanjšala, ár so prevideni novi prihodi. Panika na budimpeštanski efektus borzi. Madžarska kroná je pridobila znova na svoji vrednosti na svetovnem trgi. V Curihu je notirala dné 3. mája t. l. žé 2.85 (jugoslovenska 4.05) švicarskih frankov za 100 madžarskih kron. Narávno je, da so na budimpeštanski borzi panično pádli tečáji valutam, devizami in efektom. Na valutnem trgi je zgubil angleški funt 170, napoleon 145, lej 70, márka 66, Češka krona 45, dolar 40, rubelj 20 točk. Na deviznem trgi kážejo tečáji isti pádec. Tečájna zguba jé posebno velka pri efektih, naj vékša pri ništerni težkih papérji, šteri iznaša več jezero kron. Če se bo madžarska krona ešče naprej tak zdigávala, pride velka vrsta budimpeštarskih trgovin v pláčilne težkoče. Zaplenjeni dolarji. Pri revizij potnikov na mariborskom kolodvori so zgrabili dvá tihotápca valute : edno žensko z Ljubljane, štera jé mela prisebi 6000 dolárov, pa ednoga moška z Zágreba, šteri je meo 9000 dolárov. Od obá so té peneze zaplenjili. Vö se menjávajo 1 2 in 10 kronskih bankovci. Finančna delegácija urádno naznánje dá ka od 18. mája do 4. junija 1921 se bodo tej bankovci vömenjávali pri dávčnom urádi. Z železnice je vö spadno v Špilji trgovec Eizenhut iz Prekmurja — nevemo litere vési je — in se pritem tak trnok skuko, ka so ga mogli od pelati v bolnico v Grádec. Drobiž po 5 par. Kak se urádno razgláša, novi drobiž po 5 par, oziroma 20 filejov se v krátkom cajti pistijo v promet. Té novi 5 parski drobiž je tüdi naprávleni iz gama-kovine tak kak 10 par. Uvoz vogrskih kron na Vogrsko. Vogrska vláda je izdála naredbo glede uvoza vogrskih bankovcev, potnik, ki potuje na Vogrsko, ne smej meti sebov več kak 4000 vogrskih kron, in sicer ne v bankonvcih po 1000 kron, temveč le v majnših bankovcih. POLITIČNI PREGLÉD JUGOSLAVIJA. Preminoči tjeden je ustavotvorna skupščina, v Beográdi končala generálno debato v ustavnem načrti, za štero se je vršilo glasovanje. Ustáva je bila sprejéta z velikov večinov ; zanjo je glasovalo 227 proti pa 91. Té tjeden je vstopila zbornica v podrobno debato. Z ozirom na izid zádnjega glasovanja je brezdvomno, da bode ustava sprejéta tüdi po končani špecijálni debati z velikov večinov, ár vládna večina držij trdno vküper. V ITALIJI so se izvršile 13. mája volitve v parlament. Večino májo nacijonalistične stranke, zgübili so socijalisti in krerikalci. Izvoljenih je tüdi 6 Slovencov na Goriškem in v Istri. — Trgovskih pogájanj z Italijov naša. vláda ešče ni obnovila, ár zahteva, da se prvle izvede rapalska pogodba, to se právi, da izpráznijo italjáni ešče one kraje Dalmácije, štero jih májo ešče vedno zasédene, posébno pa, da nam izročijo luko Baroš. POLJSKA. Kak je znáno, se je vršilo v G. Sileziji glasovanje, ali naj pripáde tá dežela Nemcom ali Polákom. Nemci so dobili skoraj 2/3 glasov. Poljaki z izidom plebiscita niso bili zadovoljni, ár se naháia v Gornji Sileziji dosta industrij, bogalih premogovnikov in rudnikov. Zavolo toga so organizirali Poljáki pod vodstvom Korfantya ustavo, štera se je polastila G. Silezije do reke Odre. Najvažnejši del G. Silezije z vsemi industrijskimi kraji in premogovniki se nahájajo v rokaj polskih pristašov. Angleži so na to izjávili, da ne bodo pripüstili, da bi se Poljáki nasiloma polastili dežele, témveč, da bodo zahtevali, da se mirovna pogodba pravilno izvede. Francozi pa stojijo na stráni Poljákov. Zanimivo je, kak se bo té konflikt rešo. AVSTRIJA: Kak smo poročali v zádnji številki našega lista, poglihala se naša držáva in Austrija, da se znova otvori železniški promet na progi Ljutomer—Radgona— Špilje—Maribor. Promet na tej progi namerávajo naréditi tak, da se bodo prikapčili navádnim cugom direktni vozovi, šteri potniki pa nedo smeli med vožnjo po tüjem držávnom ozemlji nikam izstopiti. Ti potniki nedo potrebüvali nej potnoga lista, nej vizum tüje držáve. Zadoščala bode takozvána prevoznica, štero bode lejko izstávila domáča občina brez kejpa in brez osébnega popisa. Gdé pa je v posesti potnoga lista, ne bode potrebüvo, pravoznice. Kontrola se bode vršila po slüžbencih one držáve, na štere ozemlji se bode nahájal transitni vagon. Prtljaga bode carine prosta. Tá Prtljaga se bode shranjevala v posébnem oddelki voza za prtlago. Prtljaga pa, štero jo bode potnik meo pri sebi, pa bode podvržena carini. Čüje se da nemško obmejno prebivalstvo ni posébno zadovoljno s tov pogodbov, témveč, da zahteva, da še moré dovoliti obmejnim prebivalcom prost promet na obej stráni meje v razdalji 10 km. Kljub temi pa vüpamo, da bode pogodba s 1. junijom stopila v veljávo. Leder, kože in poplati. Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Stejan v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüd vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo ALBIN SAGABIM trgovina z ledrom v BELTINCI, (Prekmurje). IKVENO OLJE garantirano čisto, se dobi po najnižjoj ceni pri A. Sagadin trgovci z ledrom v BELTINCI, Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 22. mája 1921. Gospodárstvo Novi penezi na Ogrskom. Na Ogrskom se je začnola zamenjáva bivši austr.-ogriskih bankovcov za nove ogrske. V prvi vrsti se zamenjava bankovce po 10.000, 5000, 1000 in 500 K. Poljski pridelki. Novi Sad : Pšenica 970 K, do 1000 K, žito 800 K do 820 K, ječmen 510 K, do 530 K, koruza 380 K do 400 K, mela 14·80 K. — Sombor : 10. mája. Pšenica 990 K do 1000 K, koruza 390 K do 400 K, oves 400 K do 410 K. Svetovni žitni trg in naše žitne cene. Cene žita, posebno pšenice in koruze na svetovnem trgi ešče vedno polagoma pádajo. V Chikagi košta pšenica 700 K 1 q, koruza pa 300 K 1 q. V Zdrüženih držávaj Severne Amerike káže setev ugodno in je zrnja dovolj na razpolago. Kljub tomi pa amerikansko zrnje lansko leto nej moglo priti v račun, ár je falilo ládja za prevoz. Tekom lanskoga leta pa so ládjedelnice izdelale telko ládja, da znáša svetovna tonaža že 10 milijonov ton več, kak pred vojnov. Posledica té ogromne graditve je, da so prevozni tarifi v Ameriki od poletja preminočega leta dale vedno bole pádali tak, da znášajo gnes stroški prevoza iz Amerike komaj trétjino od lanskih. Prevoz 1 q zrnja iz Amerike v Europo ne znáša več, kak 1 dolár. Prevoznih ládja je telko na razpolago, da iščejo lástniki zrnja, štero bi prevážali. V krátkom časi mápriti v Trst Japonska in amerikanska mela, štera de se odávala po 12·50 K za kg, medtém gdé košta prinas 16·50 K. Zavolo toga seje položaj Jugoslávije gledoč žitnoga trga gvüšn o spremenil. Dozdaj je bila Jugoslávija edina držáva, Štera je Poskrbela z zrnjem Čehoslovaško, Madžarsko, Austrijo in tüdi Italijo. Zavolo toga so šle cene zrnji prinas vedno visiko. Zdaj pa se bode mogla Jugoslávi boriti posebno z amerikanskov konkurencov. Že je bilo objávljeno preminoči keden, ka je izvoz pšenice iz naše držáve prost. To pa ne bo nika pomágalo in občno mnenje je, da ne bo mogoče po dozdajšnjoj ceni izvažati žita. V Banáti so cene pšenici že j pádle v zádnjem kédni od 1020 kron na 900 kron za 100 kg. Pa lüdi cena je previsika, či ščémo konkurirati z amerikanskim žitom. Ka prinas cene ne pádajo hitrej so krive tüdi razmere na naših železnicah. Železnica je predrága in ne funkcijonira tak, kak bi mogla. Vendar pa je pričakovati, da da bode cena mele v jeséni stála kvečjemu 10 kron za 1 kg. Odá se večféle pohištva, eden ornár za knige, 2 divána, več stolov, 6 stocov, 12 plüčni fotelov, 3 velke gladale, 1 benzin motor 12 Hp pri Vlaj Miháij gostilničari v Černelavci, poleg Murske Sobote. lisár Pavel urar v Murski Soboti, poleg Turkove oštarije. Vzemem vsefelé vöre za poprávlanje za edno leto garantiranjem. Mindennemü órajavitást elvállalok egy évi jótállás mellett. Küpüjem zlát i srebro. eterka Ivan Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, motike, lopate, rasoje, grable, lancer cveke, vékšo množino „Törske kosé“ posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po najnižjoj ceni. Párna mašina i Turbina za mlin je k odaji. Eeden 39 HP z engliške Maršalske fabrike visiko i nisiko párna sila kondenzátorski mašin, šteri je 12 let star, v deli je bio vsako leto samo 1 ½ meseca. — Edna Turbina z Češke fabrike 16 konjski sil láda, za mlin, tam je jako priličen gdé voda 2—4 metrov spedája má. Ludovik Šiftar mlinar, M. Sobota. PIANO KLAVIR lepoga glása i v dobrom stánji se odá pri Štern trgovci, v Püconci. RAZGLAŠÜJTE v »PREKM. GLASNIKI“! Na znánje dámo, ka de v krátkom cajti Prekmurska posojilnica v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo, odprla v M. Soboti svojo POSLOVALNICO. Cil novoga peneznoga závoda je POMOČ vsem potrebnin. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, štere do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo Za notri dáne peneze de dávala najvékše intereše. Gda in gdé de odprla svojo poslovalnico, bomo právocajtno na glás dáli. DIREKTORIJ Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“ železna trgovina v Murski Soboti, poleg Peterkove gostilne.