mali oglas velika prilož «p ^ wmmm^^B * ^ QBD Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostniii papirjev kuroška J.i, 4000 kranj tel.: 04 2HO 10 40, 2H0 1017, 2S0 10 fak\: 04 ' 2HO 10 i2 HHH\filni..\i, infoififihd.si iutno\i \iiiiki>Mi,i\i t ifi>ti"\n"\l Gorenjska Banka TROŠNIŠKI KREDITI Uip: \\u\v/jbkr.si ^^ Za vaše jesenske nakupe lahko privarčujete tudi z najemom kredita. Leto LVIl - ISSN 0352 - 6666 - št. 90 - CENA 300 SIT (16 MRK) Kranj, petek, 12. novembra 2004 V s temi besedami je Janez Janša, novi predsednik vlade, v torek pospremil svojo izvolitev, potem ko ga je podprlo 57 državnih poslancev. Mislil je seveda na nadaljnja pogajanja o bodoči koaliciji, koalicijski pogodbi in razdelitvi resorjev v vladi. Po izvolitvi ima za to samo še petnajst dni časa. Uspelo nam je: po Izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade. Ob njem se veselita poslanca SDS Milan Zver in Rudi Veršnik Ljubyana - Državni zbor je v torek za novega predsednika vlade izvolil predsednika največje parlamentarne stranke SDS Janeza Janšo, ki je na tajnem glaso-vai\ju prejel podporo 57 poslancev, proti jih je glasovalo 27. Po vsej verjetnosti so zai\j glasovali poslanci SDS, NSi, SLS in DeSUS, poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, šest glasov pa naj bi prispevala še SNS. "Ne obljubljam vam sto tisoč novih delovnih mest in zelo visoke gospodarske rasli, niti hitrega povečanja plač ali pokojnin. Tega in podobnega enostavno v danem položaju ni mogoče narediti, Še posebej ne čez noč. Lahko pa obljubim, da bom vložil vse svoje napore v to, da se bo z državo upravljalo v skladu z ustavo, da bo upravljanje učinkovito, pravično in pošteno in da se bodo pogoji za vsestranski razvoj posameznikov, podjetništva in kulture izboljševali," je državnim poslancem še pred izvolitvijo povedal novi predsednik slovenske vlade, peti po vrsti v zgodovini samostojne Slovenije. Kot je dejal, je ponosen na Slovenijo in na njene uspehe. "A letos je Slovenija s članstvom v Eli in NATo ter z notranjimi spremembami dobila priložnost, da krene po novi poli. Priložnost, kakršne doslej Še nikoli nismo imeli. Po poli, na kateri bomo lahko strpno zdravili delitve iz preteklosti, sooblikovali družbo blaginje, družbo pravičnega ravnovesja med tržno in socialno državo, družbo, v kateri bomo v dilemi ob izbiri med delom in kapitalom lahko izbrali - Človeka. Človeka, svobodnega in odgovornega posameznika, ki je v ospredju naŠih naporov za skupno dobro," je še poudaril Janša in napovedal, da bo državnemu zboru predlagal vlado, ki bo v ospredje postavljala skupno blaginjo, proslavljala dogodke, ki so Slovence in vse, ki živijo v Sloveniji, združevali, in vlado, ki ne bo želela delati samo učinkovito, temveč tudi dobro. "Vsaka stranka lahko pričakuje v koaliciji težo, ki je sorazmerna dobljeni podpori na volitvah." je napovedal po izvolitvi novi premier, ki pričakuje, da bo vlada izvoljena do konca novembra. Pogovori med pomladnimi strankami in DeSUS so po njegovi oceni "relativno daleč", kar nekoliko pa gaje najbrž presenetila načelna pripravljenost LDS za začetek pogajanj o vstopu v koalicijo. Simon Šubic, foto: Tina Doki Več za razvoj Gorenjske Gospodarstveniki, politiki in drugi, ki lahko prispevajo k razvoju na Gorenjskem, menijo, da je skrajni cas za skupen nastop. Kranj - Zgoraj našteti ugotavljajo, da Gorenjska zaostaja za slovenskim povprečjem. Po drugi strani jo je država ocenila kot razvito regijo, kljub znanim težavam s prestrukturiranjem delovno intenzivne industrije, ki je največji gorenjski gospodarski problem. In zaradi te ocene Gorenjska pobira le drobtine, ki padejo z obložene mize regionalnih spodbud. S podpisom dogovora o sodelovanju na Brdu pri Kranju so se zavezali, da bodo storili vse, da tudi Gorenjska dobi svoj kosj)ogače. Več na 19. strani. S.S., foto: G.K. Od leve: Janez Benčina, Anton Papež in Janez Bohorič (O t Z 3 E o «A Nakup se steje popustom! NA VSE IZD 14.11.soz N 5Gre za 20% (/d^k na neto ceno, kar predstavlja 16,67% POPUST na maloprodajno ceno. Nakup se šteje kot nakup s popustom! ^govine v Kranjii^Krškem in Novem mestu. negotovosti Pripravlja se program finančne reorganizacije. Lastniki navijajo za prisilno poravnavo. Razrešnice bivšemu predsedniku uprave Milanu Bajžlju zaradi slabih rezultatov niso dali. Kranj - Torkova skupščina delničarjev kranjske Planike ni prinesla bistvenih rezultatov za nadaljnjo usodo obutvenega podjetja, ki v celotni skupini zaposluje okoli 940 ljudi. Lastniki so sicer sprejeli poročilo o lanskem poslovanju, vendar pa razrešnice bivšemu predsedniku uprave Milanu Bajžiju zaradi slabih rezultatov niso dali. Skupščina se je seznanila tudi z aktualnim stanjem v podjetju in podprla predlog prisilne poravnave, ki ga je sedanja dvočlanska uprava vložila na kranjsko sodišče. MIlan Bajželj nI dobil razrešnice. Po besedah Tadeja Tufka, namestnika direktorja Slovenske odškodninske družbe, 57-odstotne lastnice Planike, delničarji sartii o prisilni poravnavi sicer ne morejo odločati (z njo se morajo strinjati upniki, odobriti pa sodišče), jo pa podpirajo, "saj je to v tem trenutku edina rešitev za Planiko". Po naših informacijah naj bi kranjsko sodišče ta teden predlog za uvedbo postopka prisilne po- ravnave že zavrnilo, kar pa so v sredo v Planiki zanikali. Nova predstavnica za stike z javnostjo Nataša Cej je tako pojasnila, da je sodišče od uprave le zahtevalo dopolnitev predloga. "Zahteva po dopolnitvi predloga za uvedbo prisilne poravnave je povsem običajna stvar. Uprava je dopolnitev predloga že pripravila," pravi Cejeva. Predstavnik sindikata Neodvisnosti Jože Tomažin je v torek izrazil tudi bojazen, da bodo Planikin obrat v Kranju enostavno zaprli, tak podatek pa je obkrožil tudi vse tam zaposlene. In kaj na to odgovarja uprava? "Uprava ima tri mesece časa za pripravo programa finančne reorganizacije, ki bo opredelil obseg programov v Planiki, ki bi bili rentabilni. Pri pripravi tega programa uprava preverja več možnih različic razreševanja, za kaj pa se bo nazadnje odločila, pa je sedaj veliko prezgodaj govoriti," odgovarja Nataša Cej. Celotne obveznosti Planike do upnikov se gibljejo okoli petih milijard tolarjev (samo letos so pridelali že več kot milijardo izgube), največji upniki pa so banke. Nekdanji direktor Milan Bajželj pa opozarja, da ima tudi Planika do države še vedno odprto terjatev v višini 500 milijonov tolarjev, ki po njegovih besedah izvira še iz prisilne poravnave leta 1999. Simon Šubic VB-LEASING, d 0.0 , Po< za Kraiem 38. Kranj L!1. /dCCli I i L-ObUtVtbObLL/^CUi:/ Ud^lü lAi OBI Kranj Stara cesta 25 Sf-4000 Kranj T6i.: 04 281 24 15 P*x: 04 aei 24 40 cmntmf odprto: pon. • tob. od 6.00 do 20.(K) nedelja od 8.00 do 13.00 t y MAN.I / \ Poslovna skupina Sava : • / 4 > '" 1 GORENJSKI GUS • 8. STRAN REPORTAŽA / info@g^las.si Petek, 12. novembra 2004 1 V Gorenjska z okolico Škofje Loke, Medvod in Mengša je bila sredi oktobra prizorišče nevsakdanjega srečanja. Po štirih letih poizvedovanj in dopisovanj Janeza Kermelja iz Reteč so se 108 let po ločitvi spet srečali člani rodbine Košenina iz Slovenije in Minnesote v ZDA. Vso stvar je s svojim odhodom v ZDA leta 1896 "zakuhal" France Košenina s Spodnje Se-nice. Njegova zgodba se od zgodb drugih Slovencev, ki so se ob prelomu stoletja odselili Čez lužo, ne razlikuje kaj dosti. Po odsluženi vojaščini se je pri petindvajsetih letih odpravil s trebuhom za kruhom. Dva meseca po odhodu je z bratom Ja- 4 nezom in prijateljem Peterne-lom prispel v mesto St. Cloud v Minnesoti, zvezni državi, ki meji na Kanado, oblasti pa so njegov priimek spremenile v Koshenina. Najprej je na severu te države pomagal pri spravilu lesa, nato pri kmetih v okolici mesta Albany. Tam je na eni od kmetij spoznal Katherine Wehseier, hčer nemških izseljencev, in se z njo leta 1909 poročil. Leto prej je s prisluženim denarjem kupil posestvo, veliko 32 hektarov. Na njem so se jima rodili prvi trije otroci, vsi fantje. Pet let po nakupu sta farmo pro- dala in kupila večjo, veliko 48 hektarov. Tudi na tej so se jima rodili trije otroci, tokrat tri dekleta. Okrog leta 1919 sta prodala tudi to in v okolici kraja Upsala v Minnesoti kupila še tretjo v kmetijo, veliko 93 hektarov. Šestim otrokom so se na tej pridružili še trije bratje. Vsi otroci, z izjemo enega, ki je padel med drugo svetovno vojno v Nemčiji, so imeli veliko otrok, tako da zdaj v ZDA živi že okrog tristo potomcev Franceta Košenine. France se je rodil leta 1871 v številni družini Mihelačevemu Francetu na Spodnji Senici. Njegova mati Jera Kisovec, kije bila doma pri Šimnu v Delnicah št. 7 v Poljanski dolini, je bila hči Jakoba Kisovca iz Hotovlje 21, po domače Bolantačevega, in Ance Košir. V prvem zakonu se je očetu Francetu rodilo enajst, v drugem pa pet otrok. Odraslo jih je le sedem in od teh jih je le pet imelo otroke, danes pa živijo le še potomci štirih. Na domačiji pri Mihelaču so se hčere Anthonyja Koshenine srečale z Ivanko. Mici in Janezom, tremi od štirih še živečih bratrancev in sestričen svojega očeta. France in Katarina Koshenina na njun poročni dan leta 1909. Priimek Košenina se je ohranil po Francetu, ki je odšel v Ameriko, in po njegovem polbratu Jerneju, ki je ostal na domu. Zanimivo je, da imajo trije otroci, ki so ostali v Sloveniji, trikrat manj potomcev kot France, ki je leta 1952 umrl v Ameriki. Z njegovo smrtjo so se med družinama v Evropi in ZDA prekinili še tisti šibki stiki, ki jih je omogočala počasna pošta, saj otrok z ženo nista naučila slovenščine, ker sta se bala, da bi zaradi tega imeli v ameriški družbi manj možnosti. Janez Kermelj, sin Francetove nečakinje, Jernejeve hčere Mici, se je za svojo "žlahto" s pomočjo spleta začel zanimati leta 2000. Do takrat sorodniki na tej strani oceana o družini v ZDA niso vedeli kaj dosti več kot to, da je bila zelo številna. Bolj za šalo kot zares je v brskalnik vtipkal priimek Koshenina in prva stvar, ki jo je našel, je bila več kot leto dni stara osmrtnica Josepha Koshenine, na kateri je bila tudi njegova fotografija. Obraz na sliki je bil na moč podoben takrat 87-letnemu maminemu bratu," se prve reakcije ob najdbi spominja Kermelj. Osmrtnico je natisnil in z njo obšel sorodnike, če bi morda kdo o ljudeh prek luže vedel kaj več, vendar brez uspeha. Nekaj mesecev kasneje je na Internetu zasledil poizvedbo po informacijah o družini Koshenina, katere avtorica je bila Mary Carter iz Kalifornije. Seveda je takoj odpisal in sporočil vse podatke, ki jih je imel. Ključni je bil, da Joan, s katero se je Janez (Kermelj) začel dopisovati in odstrinjati neznano - z očetom, mamo in bratom na zadnjem obisku (z avtom) v Minnesoti približno leto pred Francetovo smrtjo. Joan je dekle v belem krilu. Danes pa je pri 64 letih že trikrat prababica. je imel France doma dve sestri, ena od njiju pa je-imela sina Antona Berganta, duhovnika.- Zanj so vedeli tako v Ameriki kot doma. Naslednje sporočilo je že dobil od Maryjine babice Joan Koshenina, Francetove vnukinje, ki je želela še več podatkov. S pomočjo ljubljanskega škofijskega arhiva, župnijskih arhivov v Sori in Poljanah ter škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana ji jih je tudi poslal. Dopisovanje je Kermelja spodbudilo, da je sestavil slovensko vejo rodovnika, ameriško pa je sestavljal sproti iz prejetih sporočil. Na spletu je naŠel naslove in telefonske številke ljudi, ki so se v ZDA pisali Koshenina (bilo jih je 42), vendar ni vedel, ali so vsi v sorodu. Telefonirati ^i ni upal, ker se je bal, da ne govori dovolj dobro angleško. Joan mu je odgovorila, da misli, da so vsa imena na seznamu iz njihove številne rodbine. Na seznamu sta bila tudi njena Še živeča strica, Francetova sinova Anthony in Bernard, ki jima je poslal nekaj podatkov o sebi in slovenski veji rodbine, a odgovora ni dobil. Je pa njegovo pošiljanje v Ameriki zbližalo kalifornijsko in minnesotsko vejo družine, saj je Joan še isti dan, ko je prejel pošto, poklical stric Bernard, s katerim ni govorila že več kot štirideset let. Družina Koshenina v Minnesoti vsako leto ob Dnevu neodvisnosti, 4. julija, pripravi družinsko srečanje, ki se ga udeleži večina njenih članov. Leta 2001 sta se ga udeležili tudi Joan Koshenina in njena hči Barbara. Svoje bratrance in sestrične je takrat videla prvič po Štiridesetih, nekatere celo po petdesetih letih. Kot majhen otrok je bila s starši pri njih na počitnicah. "Nato so pred tremi leti stekli pogovori o prvem obisku, a so sorodnike iz ZDA od tega odvrnili dogodki 11. septembra," se spominja Kermelj, ki je moral zato vlogo gostitelja odložiti za tri leta. Tik pred napadom je Joan poslala fotografije družinskega srečanja, a so v Slovenijo z letalsko pošto (!) plesnive (!!) prispele Šele mesec in pol kasneje. Letos spomladi se je po elektronski pošti na novo oglasila Mary, hči sedaj 84-letnega Joa-ninega strica Anthonyja. "Na hitro smo se domenili in obiskale so nas sestre Juletta, Mary in Jean, moje male sestrične, ki so z obiskom Slovenije razširile V'* A Jean Juletta in Mary v družbi bratov in sestre Anne in nečaka Nicka. Francetovi otroci od leve: Bernard, Anthony. Louise, Joseph in Frances leta 1998. svoj štiridnevni obisk Grčije. Trideset študentov umetnostne zgodovine iz Minnesote je bilo namreč na trimesečnem študiju v Atenah in Rimu in ena od njih je bila tudi Maryjina hči, ki so jo obiskale," še dodaja Kermelj, ki je bil gonilo obiska, pri katerem so mu izdatno pomagali tudi sestra Mira in sorodniki. Sestre so bile v Sloveniji tri dni in so med tem obiskale večino svojih sorodnikov ter bile nad sprejemom in bogato zgodovino pokrajine navdušene. "Mislim, da so si ljudje tu zelo blizu in so zelo topli. Dežela je zelo lepa, vse skupaj je veliko več, kot sem pričakovala," je bila po enem od spoznavnih večerov, ki je kljub jezikovnim preprekam potekal presenetljivo sproščeno, ganjena najstarejša Juletta. Mary je dodala, da so se zanje vsi zelo potrudili in je še posebej vesela, ker so zanimanje zanje pokazali tudi mladi. Družina v ZDA je vedela o svojem poreklu veliko več kot njen slovenski del o svojih izseljenskih sorodnikih in se za svoje korenine še vedno živo zani- ma. Sestre so s seboj prinesle album, poln fotografij in dokumentov ter življenjepisa svojega deda in očeta z rodovnikom ameriške veje. "Sama pri sebi sem vedela, da imam tu sorodnike, nisem pa pričakovala, da smo si lahko tako blizu, in da jih je tu toliko. Nisem si predstavljala, da na tej strani živi tako velika družina. Zame je bilo to največje presenečenje. Vedela sem, da so tu neki ljudje, vendar si nisem predstavljala, da je ded doma pustil tako čudovite ljudi," je svoja pričakovanja pred obiskom in vtise po njem v nekaj stavkov strnila najmlajša Jean. Obisk je bil velik uspeh, saj je v "slovenski" veji družine vzbudil veliko zanimanje, enako pa je bilo, po izmenjanih elektronskih sporočilih sodeč, tudi v Minnesoti, kjer so morale Juletta, Mary in Jean svojo dogodivščino predstaviti na družinskem srečanju takoj po svojem prihodu. Prvi stiki so po dobrem stoletju tako vzpostavljeni, na nas pa je, da jih negujemo naprej. Peter Košenina «14 Petek, 12. novembra 2004 ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN dobri 99 9 prijatelji naši Učenci in učitelji iz Osnovne šole Naklo na obisku na Poljskem. Ob slovesu tudi sotzice v očeh. Naklo - Konec oktobra so v poljskem mestu Naklo nad Notecia gostili učence in učitelje iz Osnovne šole Naklo. Cilj srečanja z naslovom V prijateljskih odnosih s Slovenijo v združeni Evropi, ki ga je pripravilo poljsko združenje 2000, je bila seznanitev s kulturo, običaji in tradicyo obeh dežel. Sodelovanje med občinama se je začelo že mnogo prej, "zakuhala" sta ga poljski veterinar Pawet Wyczanski in podžupan občine Naklo Ivan Meglič. Do sodelovanja med občinama je prišlo po naključju. Poljski veterinar Pawel Wyczanski se je, koje bil na počitnicah v Sloveniji, peljal mimo table Naklo in se odločil, da v tem kraju poišče kakšnega veterinarja in z njim naveže stik. Poznanstva so se sčasoma razširila. 35 učencev iz pevskega zbora in učitelji Tina Primožič, Marko Kavčič, Maja Ovsenik, DaŠa Ster, Tatjana Lotrič, ravnatelj Boris Černilec in podžupan Ivan Meglič so se odpravili na nekajdnevni obisk v mesto Naklo nad Notecia na severu Poljske, kije, tako pravi de-vetošolec Štefan Markič "po Številu prebivalcev in velikosti podobno Kranju, le da sem imel občutek, da je precej mlajše mesto, brez zgodovine." Štefan Markič Tajda Brezovec <8>HYUnDfli "Naslednji bo Hyundai" avtoMO|)Sy Alpska 43, Lmc6, wvAV.avto.net/mony Tel: 04/53 53 800» 53 53 803 .: s t % it na Zimo zimski avtoptašči, snežne verige akomulatorji BOSCH, TOPLA antifriz, tekočina za stekla tepihi, strešni prtljažniki avtodeli za vse tipe vozil Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št. 110/02. 8/03 - popravek, 58/03-ZZK-1) in 33. člena Statuta Občine Jesenice (Ur. list RS, št. 2/01) župan Občine Jesenice sprejme SKLEP o javni razgrnitvi predloga Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Poslovna cona Jesenice I. Župan Občine Jesenice odreja javno razgrnitev predloga Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Poslovna cona Jesenice, ki^ gaje oktobra 2004 izdelalo podjetje Atelje Prizma, d.o.o, Jesenice, s predpisanimi prilogami. Gradivo iz prejšnje točke bo v dneh od 19. novembra 2004 do 6. decembra 2004 javno razgrnjeno: - v prostorih Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice -v prostorih Krajevne skupnosti Sava, Pod gozdom 2, Jesenice - v prostorih Krajevne skupnosti Slovenski Javornik - Koroška Bela, Cesta Borisa Kidriča 37c, Jesenice. Javna obravnava bo potekala 1. decembra 2004 ob 16.30 v sejni sobi Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice. III. Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko na razgrnjeni predlog Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Poslovna cona Jesenice dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali posreduje na elektronski naslov obcina.jese-nice@jesenice.si (v rubriko "zadeva" navesti ključe besede "Spremembe in dopolnitve ZN Poslovna cona Jesenice") do konca javne razgrnitve. O pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve, odloči pripravljavec po predhodnem mnenju pobudnika izdelave Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Poslovna cona Jesenice. IV. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Jesenice (www.jesenice.si) ter na krajevno običajen način v časopisu Gorenjski glas in na Radiu Triglav. Številka: 352-6/2004 Jesenice, dne 9. november 2004 Župan Občine Jesenice Boris Bregant, univ.dipl.inž.str. OBCINA JESENICE, C. ŽELEZARJEV6. JESENICE Petra Jost Nakelčani so poljskim prijateljem predstavili kulturo, običaje in tradicijo naŠe dežele skozi ples, pesem in igro. "Izvedli smo dramatizacijo Prešernove balade Povodni mož in zapeli po dve slovenski, poljski in angleški pesmi," pr^ivi Štefan. Osmo-šolka Tajda Brezovec k temu dodaja: "V pevskem zboru nas je tudi nekaj, ki plešemo pri folklori, zato smo zaplesali v narodnih nošah, od valčka do polke." Tatjana Lotrič, vodja projekta: "Predstavili so nas tudi na lokalnem radiu in televiziji ter v lokalnem časopisu." Ogledali so si tudi nekaj znamenitosti, med njimi "po Nikolaju Koperniku znano mesto Torun", se spominja devetošolka Petra Jošt. Učenci so spali pri poljskih družinah, Štefan pravi, daje njihovo vsakdanje življenje precej podobno našemu. Beseda je tekla v angleškem ali nemškem jeziku. "Dobila sem novo prijateljico Dominiko, s katero si že dopisujeva," pravi Tajda o na novo stkanem prijateljstvu. Na snidenje torej spomladi, bi lahko zaključili, ko naj bi poljski prijatelji vrnili obisk. Takrat bo poljski "Drzin dobri" zamenjal slovenski "Dober dan". Suzana P. Kovačič Cerkev na Križu obnovljena Križ - Podružnična cerkev komendske župnije na Križu je te dni po nekaj mesecih obnovitvenih del dobila novo podobo. Medtem ko je že pred tremi leti več kot 270 let stara cerkev dobila novo drenažo in strešno kritino, so ji pred dnevi pod budnim vodstvom strokovnjakov s kranjskega zavoda za spomeniško varstvo obnovili še fasado. Staro fasado so strokovno odstranili, pod njo pa so restavraloiji odkrili omet oranžno rumene barve in nekaj narisanih ornamentov, kar so upoštevali tudi pri obnovi. Obnovo cerkve so s svojimi prispevki v celoti financirali krajani, ker pa je mojstre za Čisto končne popravke letos že prehitela zima, bodo slavnostno odprtje obnovljene cerkve praznovali drugo leto. Jasna Paladin ZA VASE JESENSKE NAKUPE LAHKO PRIVARČUJETE TUDI Z NAJEMOM KREDITA UGODNOSTI 4 • Znižali smo obrestne mere za potrošniške kredite z nominalno obrestno mero. v • Za vse kratkoročne potrošniške kredite vam banka do 31.1.2005 ne zaračuna stroškov za odobritev, komitenti banke pa ne plačajo stroškov zavarovanja. • Anuiteta ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko sega tudi do 5 5 % vašega rednega mesečnega prejemka. (A •S. INFORMATIVNI IZRAČUN za komitenta banke, ki najame C i i 2 H % (£1 .-•etna efektivna Letna efektivna obrestna mera je informativna in velja za črpanje kredita zadnji dan v mesecu. i INFORMACUE f Dodatne informacije dobite v vseh ekspoziturah in na spletnih straneh. » f -3 I Ji iS Gorenjska Banka O Banka t^ posluhom GORENJSKI GLAS • 10. STRAN TURIZEM / info@g-glas.si Petek, 12. novembra 2004 i-' RTCKrvawM^d d , G/ad 70. Ct^ Ko pride I. ^itoher, smmč^rjem ohetd ndlcNp $e tkAer» 8BIS8PH!© ^miM^tfrsfee poz/oimiot td smmčišči Roi^ in Kmmec I do 0 cviiejt'(vi Prodajna MUm : Unior d^i.^pn^am IVrizm Zreče; tnfe: 03 757 6 J61 ! ?iedX)tiiiM TUrixca) L^IM^UL, SlcMairfu c.56; lulw 01 2 329 264 ttU; Krvaw. gpodn^posta^ tioik»; Infe: 04 25 iS 9U Vu^rita ., o s C« g I (TS N C/5 C« C/) Prvo adrenalinsko zimsko-Ietno sankališče v Slovenyi vas vabi na Roglo, Enotne smučarske voiavmce za Rogto in Krvavec v L predprodaji do 20% ceneje. Rogla je jeseni začela z novim presenečenjem za radožive. Prvo v Sloveniji vabi adrenalinsko zimsko-letno sankališče Zlode-jevo. Strmi zavoji, skoki, nepozabno doživetje v osrčju čudovitih pohorskih gozdov. Vožnja je pravi užitek za vse željne avanture in zabave. Vožnja po 1.360 m dolgi vijugasti progi je zabavna tudi, kadar dežuje ali sneži, saj zavore vedno zelo dobro delujejo. Hitrost vožnje je v vaših rokah, vendar ne preseže 40 km/uro. Avantura se zaključi na 1.340 m n.v., od koder vas žičnica skupaj s sanmi pripelje nazaj na start. Vožnjo po ZLODE-JEVEM vam torej toplo priporočamo. S 1. oktobrom se je začela, 1. predprodaja.(še do 15.11.2004) smučarskih vozovnic z do 20 odstotkov ugodnejšimi cenami. 2. predpro-daja smučarskih vozovnic pa velja od 15.11. do 15.12.2004, a je popust že nižji. Vse smučarske vozovnice za smučišče Rogla in Krvavec so letos enotne. Njihova veljavnost je dve zimski sezoni. Izkoristite prve zimske dni, izpustite na plan svojo radoživost in se nam pridružite» pričakujeta vas Klimatsko zdravilišče Rogla in Terme Zreče. Na voljo vam je pester izbor jesenskih počitniških programov. Za dodatne informacije pa so vam na voljo na tel. št. 03/757 6 000, 01/2 329 264 ali na spletnih straneh www.unior.si. >o KI S Vzemite stcas za pravo avanturo Viian 1 erme Zll.-27.ir.1004 35.250 srr 49.350 srr '^Cena/osebo: 5 dni 7dni vključeno: 5 ah 7k polpenzion, neomejeno kopanje v cermalnih bazenih, animacija po hotelskem projgramii. i C r^ r. na Rogfi;^ do 27.11.2004 že od 11«210 SIX/osebo daUe Vključeno: 2 x polpenaaon, kopanje v hotelskem bazenu> 1 X vstop v savno na Rosli Ä 03,757 60 00,^232 92 Zabava za vso družino dedka in babico Tuja smučišča nas vabijo, pa vseeno ostajamo zvečine zvesti slovenskim. Čeprav radi priznamo, da Avstrijci vedo, kako se streže ljubiteljem snežnih strmin. Slovenci smo skeptiki. Pa tudi varčni. Redko se odpravimo na dnevno smuko, ne da bi natančno vedeli za ceno smučarske vozovnice. Vremenska napoved mora biti jasna, oprema pa po zadnji modi. Še dobro, da so odkrili carving, saj drugače bi smučanju (kot takem) trda predla. Deskanje na snegu ga je že začelo izpodrivati. Gorenjska smučišča so postala zanimiva Štajercem. Rogla je sedaj povezana s Krvavcem, Kranjska Gora s Pohorjem. Obljubljajo več in boljše. Bohinjci ostajajo samosvoji. Vogel velja za 'kralja' turne smuke. Stari vrh je vsako leto boljši. Velika planina. Zelenica in Kobla tudi ponujajo številne možnosti uživanja na snegu. Obstajajo še Številna manjša slovenska smučišča, kjer nekatera poznajo le domačini. Eno manjših, a dokaj znanih, je recimo v Srednji vasi pri Bohinju - Seno-žeta. Kakor hitro je dovolj snega, vas zaživi z 'dvojno' polno paro. Zasnežena Senožeta privabi neverjetno Število ljudi. Predvsem je smučišče primerno za otroke. Podobno je na Pok^uki, kjer se družin kar tre ob lepem vremenu in zadostni količini snega. Sploh se na Pokljuki lahko poČne tisoč in eno snežno vragolijo, a kaj ko je turistična ponudba podobna životarjenju na robu preživetja. Straža na Bledu je smučišče, ki ga Gorenjci poznajo po nočnih smukah predvsem zato, ker je v času zimske turistične sezone podnevi na smučišču gneča. Si- cer pa nočno smuko danes ponuja večina tako slovenskih kot avstrijskih smučišč. Vse več je tudi hotelov in počivališč ob smučiščih, ki ponujajo wellness programe. Sploh se na tem področju lahko pohvalijo Avstrijci. Pri njih ima najmanjši hostel, hotel ali večji hotelski kompleks turško in finsko savno, ponujajo tisoč in en način sproščanja, kopeli, bazen, solarij, masažne ter Številne druge storitve. So tudi mojstri smučarskih popustov -na vozovnice, pri starostnih skupinah in glede na številnost družine. Njihova sankaliŠČa so ponavadi daljša od naših in imajo m erme olšica Jesen vas vabi v čudovito naravo. Vdihnite jo s polnimi pljuči in si naberite novih mod! 5 dni polpenzion že od 40.500 SIT 7 dni polpenzion že od 56.700 SH Cena vsebuje: • J'' 5 ali 7 polpenzionov neomejeno kopanje v hotelskih bazenih posvet pri zdravniku ena zdraviliška storitev telovadba v telovadnid in v bazenu zabavne prireditve in animacija •, ^ \ K. I j a96 31 manjši padec. Tu pa morda naša nudijo več adrenalinske vožnje. Seveda pa je povsod potrebno poskrbeti za varnost sankačev. Rogla je tako letos v svojo ponudbo vključila posebno novost: zimsko-letno sankališče Zlodejevo. Sankališče je ha Rogli, v naravi in je podobno manjšemu, krajšemu ter bolj preprostemu vlakcu smrti. Sani pa sankač upravlja sam. Parkov za deskarje na snegu oziroma prostora na slovenskih smučiščih, namenjenega posebej deskarjem, ni veliko, se pa stvari iz leta v leto izboljšujejo. Mladi nadobudneži potrebujejo več pozornosti. Medtem pa so na primer v Avstriji v Nassfeldu zgradili Cube -zanimiv hotel, namenjen sicer vsem generacijam, predvsem pa mladim ljubiteljem smučanja in deskanja na snegu ter privržencem bolj ekstremnih, adrenalinskih športov. 'Iznašli' so številne rekvizite za zabavo na snegu, spremenili 'zorbing' v zimsko radost in poskrbeli, da pri njih nekdo, ki na primer ne smuča ali deska, ne poseda po hotelski avli. Slovenska elastičnost je tu morda malce okrnjena. Stvari se premikajo, vendar z dokaj polževo hitrostjo, pa glede na naravo in smisel za smučanje, ki jo in ga Slovenci premoremo, bi lahko z dobrimi idejami in mladimi perspektivnimi ljudmi dosegli, da bi slovenska smučišča zaslovela zelo in še čez. Alenka Brun, foto: Tina Doki Smučišče Velika planina vabi na ugodno smuko z novostmi, ki so jih pripraviti za prihajajočo smučarsko sezono. Ob vikendih bosta tako potekala šola smučanja ter vrtec na snegu, ob petkih in sobotah zvečer pa so vabljeni vsi ljubitelji sankanja na Vsekakor bodo zanimive tudi prireditve, ki bodo potekale ob smučišču in na njem; od starosvetnih smučarjev ter že tradicionalnega tekmovanja v veleslalomu za pokal Velike planine do atraktivnega snežnega dvoboja z gorskimi kolesi. Vabljeni! I I iMflMMUl Velika planinA www.veKkaplanina.si, E: velika@siol.net, tel.: 01/8371 177 n S" a o o •o o > STC Stari vrh d.o.o.. Zapreval 3, 4223 Poljane .Snežni tel.: 04 51 89 007. tel./fax: 04 51 88 136 VabljentosTbele , smučine Starega vrha. 't^KL Smučišče je le nekaj km oddaljeno Iz Škofje Loke. Vabljeni na celodnevno, poldnevno ali nočno smuko! . J r i . i^-f' f'f 't'- -t ^ ■ ♦vil ' •" ffF zovnic v LTG Šk. Loka in V novembru pr^dpWraJJJW v LTG Sk. Loka in v Elanovi športni trgoVint ^ BOKAL Šk. Loka - 04 511 28 80 t petek, 12. novembra 2004 TURIZEM / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »H. STRAN Zimski užitki in sprostitev za vsak žep Smučišče Bodental A Samo 12 km od Ljubelja v neposredni bližini mejnega prehoda Ljubelj je smučarsko središče Bodental. Poleg številnih gorenjskih smučarskih klubov, ki trenirajo po odlično pripravljenih progah, so med gosti vse pogosteje tudi družine z mlajšimi otroki. Razlog je "Čarobna preproga'* za otroke, ki začenjajo smučati. "Čarobna preproga" je tekoči trak, ki se z nenevarno hitrostjo pomika po pobočju navzgor. Za otroke, ki niso navajeni vlečnic, je to idealna možnost za učenje smučanja. Uporaba "Čarobne preproge" je brezplačna. Smučarske naprave delujejo dnevno od 9.00 do 16.00 ure. Zelo priljubljeno je tudi nočno smučanje, ki je možno vsak petek od 18.00 do 20.30, Da bo vedno dovolj snega, pa zagotavljajo tudi snežni topovi. ^ Ljubiteljem teka na smučeh in skateinga je na voljo 10 kilometrov dolga, urejena steza. Neposredno ob smučišču sta tudi velik parkirni prostor in restavracija, ki je odprta ves dan. Po snežnem telefonu 0043/4227/6300 dobite informacije o trenutnem snežnem stanju. Lahko pa si ogledate tudi slike v živo s panoramsko kamero na www.gasthof-sereinig.com. Bad Kleinkirchheim Zdravi v zimo - atraktivne wellness ponudbe v toplicah Bad Kleinkirchheim Karibsko modra ali oceansko zelena voda, temperatura čez 30 stopinj C. V osrčju koroških gora Nockberge je resničen užitek. Ko zunaj temperatura pada, vzdušje v toplicah raste. Zabava po polovični ceni Za dobro počutje v toplicah skrbijo divji potoki, slapovi. Šobe za masažo in številne druge zanimivosti. Do 28. novembra je pri nakupu dnevne vstopnice za odrasle vstopnica za otroke po polovični ceni (od petka do nedelje). Savna - hit ogreje tudi srce Do 2. decembra je pri nakupu dnevne vstopnice za toplice sav- na brezplačna. Ponudba velja od ponedeljka do četrtka. Telesu ponudite zaslužen počitek in uživajte ob vonju zdravilnih zelišč. Sprostite se na ogrevanem marmorju ali v lepem tepidariju. Krvni tlak in imunski sistem vam bosta hvaležna! Obratovalni časi toplic Toplice Römerbad: vsak dan od 9.00 do 21.00 ure, ob petkih in sobotah do 22.00 ure, savna od 13.00 ure dalje. Toplice St. Kath-rein; ob petkih in sobotah od 9.00 do 22.00 ure, ob nedeljah do 21.00 ure, savna od 10.00 ure dalje. Smučišče Goldeck Samo 60 km od meje Strmine Goldecka se začenjajo na južnem robu koroškega mesteca Špital ob Dravi. Vzpon na več kot 2.000 m nadmorske višine je možen neposredno z južnega mestnega roba. Postaja za vstop v gondolo je ob nogometnem štadionu, kjer je tudi velik parkirni prostor. Druga, zelo zanimiva možnost za goste iz Slovenije pa je čudovita panoramska gorska cesta, ki se začne ob vzhodnem delu Goldecka in vodi na L900 metrov visoko planoto. Povezava med tem parkirnim prostorom in drugimi žičnicami je urejena s sedežnico. Zagotovo najzanimivejša novost pa je najdaljša alpska "črna proga", proga najzahtevnejše kategorije. Edinstveno na Koroškem: 50 hektarjev "FREE RIDE AREA" smučišč. 'S'. SMUČIŠČE BODENTAL - OBĆINA BOROVLJE SCHILIFTE BODENTAL ^^^ /A Borovlje 1 SMUČIŠČE^B^ i BODENTAL^r^l ^^ Ljube"* C^L^ Smučišče Bodental - Familienhof Sereinig Bodental 40, 9170 Feriach/Borovlje tel. 0043/4227/6300 ÄiMAO faks 0043/4227/6300-7 e-mail: sereinig@gmx.at www.bodental.at www.gasthof-sereinig.com ^■BABUIk^HI^^ Bad Kleinkirchheim - n - predprodaj posebnih cenah a sezonskih kart po - do 8. decembra znižane cene za sezonske karte za smučanje in toplice - zanimive družinske ponudbe - s sezonsko karto brezplačno do osvetljene proge za sankanje Kaiserburg I - brezplačne tekmovalne in hitrostne steze v Bad Kleinkirchheimu - brezplačen Nocktubing in brezplačne čarobne sanke Predprodaja sezonskih kart dnevno od 9.00 do 19.00 ure: Toplice Thermal-Römerbad • telefon 0043/4240/8282-201 Toplice Therme St. Kathrein > telefon 0043/4240/8282-301 Info-box Bad Kleinkirch- heimer Bergbahnen telefon 0043/4240/8282 bergbahnen @ski-thermen.com www.VondenPlstenin dieThermen.com '0 Spitt-il un dor Diau Spittal/Drau "Vf.. ^ l qyldeck-spittal.al Smučišče GOLDECK Goldeck Ber^tMilinea GmbH A-9800 Spittal/Drau lelefon ()043/4762/2H64 telefaks 0043/4762/5335 e-niail: ofncet^goldeck-spittttl.at I * * 4 Letališče Celovec - Flughafen Klagenfurt S celovškega letališča letita Ryanair in Hapag Lloyd v številne evropske desti-nacije. Obe liniji sta znani po senzacij-onalno nizkih cenah. Geslo je "za malo denaija v širni svet", kar tudi drži, saj so cene poletov v Berlin, Hamburg, Hannover in Köln-Bonn že od 19,99 EUR (cca. 4.800 SIT). Z irsko letalsko družbo Ryanair pa so poleti možni neposredno v London-Stansted. Od marca naslednje leto pa tudi v Frankfurt-Hahn. Köln/Bonn: Hapag-Lloyd Express (HLX) leti dnevno na liniji Celovec - Köln. Svetu odprta milijonska metropola povezuje rimsko zgodovino s porenskim karnevalom. Sožitje rimskega in srednjeveškega časa z moderno umetnostjo, glasbo v živo in karnevalom je resnično uspelo. Med plovbo po Renu pa si lahko z ladje ogledate zelo razgibane porenske griče z vinogradi. zelo poceni v številne evropske destinacije Hannover: Vsak ponedeljek, petek in soboto letijo rumena HLX letala iz Celovca v Hannover. Glavno mesto Doljne Saške je eno najpomembnejših sejemskih mest na svetu, med drugim tudi prireditelj EXPO 2000. Veliko živahno mesto v "zelenem" se lahko pohvali s čudovito restavriranim starim mestnim jedrom, z znanimi b^očnimi dvorišči, kulturnimi znamenitostmi, najrazličnejšimi prireditvami, domala neskončnimi možnostmi za zanimive nakupe in zanimivimi izletnimi cilji v okolici. Obisk mesta je zanimiv v vsakem letnem času. Berlin: Vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto leti HLX v Berlin. Glavno mesto Nemčije se predstavlja v zelo pestri multikulturni obliki. Pred dobrim desetletjem je bilo mesto z znanim berlinskim zidom še "razdeljeno" v vzhodni in zahodni del, zdaj pa velja kot vzor skupne rasti. Nedvomno je Berlin ena najzanimivejših evropskih metropol, Brandenburška vrata pa so svetovno znana zanimivost, simbol za zopet zedinjeno mesto. Hamburg: Povezava med Celovcem in Hamburgom s HLX je vsak torek, četrtek in soboto. Skoraj obvezen je ogled panorame hamburške luke, kjer se že na prvi pogled vidi, da je ime "vrata v svet" zasluženo. Tipično za Hamburg je tudi zelo bogato dogajanje na področju gledališča, umetnosti in glasbe. Hamburg je namreč za New Yorkom in Londonom tretje najpomembnejše "glasbeno" mesto. / Podrobnejše informacije: www.rvanair.com, www.hlx.coin, www.klujjenfurl-airport.coiii Servisni center na celovškem letališču: IM)43/463/4!5(M)-229, oiT!CO<^ fli^htinconiing.at Od ponedeljka do petka, 9.30 - 15.30, o/, dve uri pred vsakim poletom London: NOVO: Med Celovcem in letališčem London-Stansted leti Frankfurt-Hahn letalska družba Ryanair dnevno. London je metropola brez primerjave. Edinstvena je mešanica starega in novega, velik tempo in hitrost življenja na eni strani, na drugi strani pa mir v čudovitih parkih in grajskih vrtovih. Zanimiva in pestra kulturna scena poudari še dodatno edinstvenost Londona. Zanimivo je, da London nikoli ne miriye, slika mesta se stalno razvija naprej. Še nikoli ni bilo v Londonu toliko zanimivih barov, restavracij, klubov in glasbe v živo. Kar se tiče nakupov, pa je ta metropola na Temzi prava Meka. Zanimivi niso zgolj le tradicionalni nakupovalni centri. Zelo pestro ponudbo imajo tudi številne prodajalne po ulicah. Od L marca naslednjega leta leti Ryanair dnevno na liniji Celovec - Frankfurt-Hahn. Celotna regija je zelo pestra -lepa porenska pokrajina, stara kulturna mesta, najrazličnejše prireditve in seveda metropola Frankfurt/Main. Rezervacija je možna tudi že za to novo linijo, spletna stran www. ryanair.com. Cena že od 19,99 EUR (ca. 4.800 SIT). FLUGHAFEN KLAGENFURT LINIENFLUGE Linijski poleti Hamburg □ Berlin / London Klagenfurt , t «6> • .v > www.ryanair.com www.hlx.com < 'T, O Info-Telefon Airport Klagenfurt +43/463 41 500-229 . GORENJSKI GLAS •12. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Torek, 12. novembra 2004 9 Pomemben 50 let.stalne Železarske zbirke na Jesenicah del jeseniške zgodovine "Prav je, da opozorimo na velik prispevek predhodnikov in naše delo, saj je nastopil trenutek, ko bi tudi država morala muzeju in muzejskemu delu dati ustrezno priznanje." Jesenice - Prvi zametki muzejske dejavnosti na Jesenicah segajo v začetek petdesetih let preteklega stoletja, letos pa je minilo petdeset let, odkar je bila v Ruardovi graščini na Stari Savi po-stav^ena prva stalna Železarska razstava, ki je kasneje prerasla v zbirko in je danes ena najpomembnejših v okviru Gori^e-savskega muzeja. Razstava ob 50-letnici omei\jene zbirke, odprta je bila v torek v Galeryi Kosove graščine, je v teh, za muzej ne ravno rožnatih časih, zahvala vsem, ki so ohraixjali in še ohrai\jajo jeseniško dediščino, hkrati pa namig vsem dvom^iv-cem in vse prevečkrat mačehovski državi, naj se sledi\ja pri de-lovai^u Gori\jesavskega muzeja v prihodi^je dokaže tudi v partnerskem odnosu in ne le kot daljni opazovalec. levi strani pa se predstavlja Gor-njesavski muzej v zadnjih desetih in še nekaj letih. Začetke železarske zbirke gre iskati pri nekaj zanesenjakih, ki so v začetku petdesetih let preteklega stoletja začeli zbirati gradivo na terenu in pripravili tudi prvo razstavo pomladi leta 1951. Razstava je v nekaj tednih, kolikor je bila na ogled, doživela fantastičen odziv, zato so 9 se takrat odločili, da ji poiščejo stalno mesto. Ruardova graščina ni bila slučajno izbrana za prostor, kjer bo v prihodnje (in še vedno je tako) bivala ta dragocena zbirka, saj je bil v njej nekoč sedež največje fužine na tedanjem Kranjskem in kasneje tudi sedež Kranjske industrijske družbe. V njej so prvo stalno razstavo postavili na ogled leta 1954, po temeljiti obnovi graščine pa je bila prenovljena železarska razstava odprta leta 1960 in taka je z nekaj popravki in dopolnitvami ostala še danes. "Takratna ekipa soustvarjalcev zbirke je bila pri svojem delu zelo zagnana, nakloiyeni pa so ji bili tudi v vodstvu železarne. Tako je zbirko kot Tehniški muzej Železarne Jesenice priznal tudi takratni Svet za kulturo in prosveto LRS. Železarna je tudi po finančni plati skrbela za delovanje muzeja, od postavitev razstave, raziskovalnega, terenskega dela, mednarodnega sodelovanja, maket... Po pregledu arhiva, bi si upala trditi, da se muzej v tej obliki in raz- Nataša Kokošinek, ravnateljica Gornjesavskega muzeja in avtorica razstave. Razstava z naslovom 50 let y Stalne Železarske zbirke na Jesenicah, ki jo je avtorica, ravnateljica Gornjesavskega muzeja Nataša Kokošinek, pripravila in postavila skupaj s sodelavci muzeja, predstavlja zgodbo o muzejski dejavnosti v tem delu Gorenjske, dolgi petdeset in več let, od prvih pobudnikov do današnjih muzealcev, skrbnikov železarske in siceršnje dediščine gornjesavskega konca. Tako nas v desnem delu Kosove graščine razstava popelje skozi čas petdesetih let od začetkov do danes, soba v nadaljevanju pa je namenjena predstavitvi muzeja skozi pomembne poudarke, arhivsko dejavnost, fototeko, maketar-stvo, raziskovalno dejavnost, terenske.akcije ... V prostoru na v k ir^C'^'^^i [(I im gostje: Katrina's j koncert Ol her j a Dragojeviča s skupino Dupini dvorana tržiških olimpijcev 19.11.2004 ob 20. uri lnt«rae .'■-S i «tf. im.su I ionska ptxxl^a: 01/587 1\irik$&o iäfomiacijsk« -.v •T'i-'Jlii« Sfto dnjStyö; sežnosti brez podpore železarne zagotovo ne bi razvil," razmišlja Nataša Kokošinek in nadaljuje: "S formirai^em kulturnih skupnosti in s tem na neki način sistemskega finan-cirai\ja in ureditve muzejske mreže pa se je ta muzej mogoče tudi zaradi svojega nekoliko boljšega statusa znašel v nekoliko hendikepiranem položaju zunaj javne muzejske mreže, ki se je v tem času zgradila. Po statusu je ostal v okviru železarne kot tovarniška zbirka. Pri tem pa je potrebno poudariti, da ne gre le za zbirko lokalnega pomena, ki je postav^ena na ogled obiskovalcem, ampak za muzej, živ organizem, ki je ves čas do današi\jih dni zbiral in reševal tehnično dediščino, jo urejal, inventariziral, dokumentiral, fotografiral, pred-stav^al. Z vso ustrezno strokovno podporo," Z izgradnjo nove elektro je-klarne se je klasična doba železarstva zaključila, plavži so ugasnili, žal so jih tudi podrli, iz železarne je nastala vrsta manjših podjetij, njeno usodo pa je delil tudi muzej. Poleti leta 1990 je bil muzej prisiljen za eno leto zapreti svoja vrata. To je najbrž tudi oživilo prizadevanja za nastanek novega muzeja, v katerem se je Tehniškemu muzeju Železarne Jesenice pridružila še muzejska in galerijska dejavnost, ki je bila dotlej v okviru Gledališča Toneta Čufarja. že od leta 1985 je bila v takrat obnovljeni Kosovi graščini postavljena zbirka novejše zgodovine, zaživeli pa so tudi galerijski prostori. Kustosinja in kasneje tudi prva ravnateljica Občinskega muzeja Jesenice je bila Slavi-ca Osterman. Muzej je sočasno skrbel tudi za spomenike v tedanji jeseniški občini, v današnji občini Žirovnica sta bila to Prešernova in Finžgarjeva rojstna hiša, v Kranjski Gori pa Liznje-kova domačija. če je financira- V Kosovi graščini je na ogled polstoletna zgodovina o muzejski dejavnosti v gomjesavskem koncu. nje novoustanovljenega muzeja leta 1991 na začetku prevzela enotna občina Jesenice, pa se je bilo treba ob delitvi obČin dogovoriti o soustanoviteljstvu. Dogovori med vsemi tremi občinami so se uspešno zaključili leta 1999, muzej pa je bil preimenovan v Gornjesavski muzej. Z novo organizacijo seje teža dela prenesla na delovanje v vlogi splošnega medobčinskega muzeja in poudarek seje s tehniške zgodovine in železarstva prenesel tudi na druga področja. Muzej se je vedno bolj posvečal krajevni zgodovini, ob dvestoletnicah rojstva pa je bil poseben poudarek na Čopovi in Prešernovi rojstni hiši "Železarsko zbirko smo ob tem ves čas dopolnjevali in se predvsem posvečali ryeni prepoznavnosti in promoc^i. Mogoče se 2500 obiskovalcev na leto ne sliši veliko, podatek pa dobi večjo vrednost, ker gre za obiskovalce, ki na Jesenice pridejo prav z namenom ogle- da zbirke," je povedala Kokoši-nekova in dodala, da bodo železarsko zbirko prenovili hkrati s prenovo celotne Ruardove graščine. "če so v preteklosti naŠi predhodniki zbrali in ohranili gradivo Kranjske industryske družbe, je naša naloga zbrati in dokumentirati gradivo iz bogatega obdobja Železarne Jesenice." Po mnenju Nataše Kokošinek je razstava vsekakor odprta ob pravem času, ko se v Gomjesavskem muzeju zaključuje reorganizacija in se začenja neko novo obdobje. "Prav je, da opozorimo na velik prispevek predhodnikov in naŠe delo, saj je nastopil trenutek. ko bi tudi država morala muzeju in muzejskemu delu dati ustrezno priznanje. Gornjesavski muzej je med tovrstnimi muzeji v Slovenyi prava izjema, saj so ga doslej iz lastnih proračunov sofinancirale tri občine, ki so vse prej kot bogate. Če država tudi v prihodnje razmiš^a o prenosu financiranja in skrbi za zgodovino in dediščino na lokalni nivo, potem je potrebno tovrstna prizadevanja tudi nadgraditi z ustreznim partnerskim odnosom," je v svojih razmišljanjih neomajna ravnateljica Gornjesavskega muzeja. Igor Kavčič Bled TurisU^oo drulcvb; Jesenice: Big Sing; Kranj: Aligator, BOF> Big Bang. Čas za Čufarjeve dneve Jesenice - S svečanim odprtjem in v nadaljevanju s predstavo Politika, ljubezen moja, v izvedbi domačega gledališkega ansambla, se bodo v Gledališču Toneta Čufaija v nedeljo ob 19.30 začeli tradicionalni 17. Čufarjevi dnevi - festival ljubiteljskih gledališč. V tekmovalnem sporedu se bo zvrstilo pet predstav, ob uvodni še Arzenik in stare čipke v izvedbi KUD Zarja Trnovlje Celje, s komedijo Slavnostna večerja v pogrebnem zavodu se bo predstavil Loški oder. Šentjakobsko gledališče Ljubljana S Povodnim možem, festival pa bo v petek zvečer zaključila predstava Kardinalska večerja v izvedbi KD Bohinj - gledališče Bohinjska Bistrica. V četrtek bo na sporedu še spremljajoča prireditev, ko bo igralec Bojan Maroševič predstavil pesniško zbirko Pavla Oblaka Odsevi. L K. Največkrat nagrajene Ruševine Ljubljana - S podelitvijo nagrad se je v sredo v Ljubljani končal 7. festival slovenskega filma. Največ vesen, za tako imenovane najvišje slovenske filmske nagrade se je potegovalo 23 filmov, je prejel film Ruševine režiserja Janeza Burgerja. Ruševine so najboljši film tako po mnenju strokovne žirije kot občinstva (tretja nagrada je za najboljši ceiovečerec), "ruševincem" so šle tudi vesne za najboljše vloge: Darku Rundeku za najboljšo glavno moško vlogo, Nataši Matjašec za najboljšo glavno žensko vlogo ter Nataši Burger in Matjažu Tribušonu za najboljšo žensko oziroma moško stransko vlogo. Ruševine imajo tudi najboljšega avtorja glasbe Draga Ivanušo in avtorja fotografije Simona Tanška. Nagrado društva slovenskih filmskih kritikov je prejel film Predmestje Vinka Möderndorferja. Ob številnih drugih nagradah je potrebno izpostaviti še nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, ki jo je prejel režiser Vojko Duletič. Ruševine so bile najbolj opazen film tudi v očeh žirije revije Stop, saj sta Nataša Matjašec in Darko Rundek postala tudi Stopova igralca leta, Matjaž Tribušon pa Stopov epizodni igralec leta. Stopova obetavna igralka leta je Janja Majze^. Igor Kavčič Jasna Paladin XXIX. del Kamniški icurhaus Zanimivi so tudi podatki o strukturi gostov za to obdobje. Med obiskovalci je bilo več kot 50 odstotkov gostov iz drugih avstro-o grški h dežel, okoli 6 odstotkov tujcev (predvsem Nemcev in Američanov) ter 40 odstotkov Kranjcev. Podatki so nespremenjeni vse do prve svetovne vojne. Po zgodbah o uspešnih zdravljenjih, ki jih navajata knjižici o zdravilišču, in po drugih virih sodeč, so Kurhaus obiskovali tako petičneži s Primorskega (Trsta in Gorice), Dunaja in drugih velikih mest, ki so bivali v samem zdravilišču, pa tudi mnogi manj premožni letoviščarji in bolniki iz okolice. Se posebej veliko pa je bilo gostov iz Hrvaške, tako daje bil Kamnik v 90. letih 19. stoletja pravo hrvaško letovišče. Za številnimi manj znanimi gosti se ni ohranilo veliko zapisov, prav tako je knjiga gostov ohranje- na šele za kasnejše obdobje (prvo desetletje 20. stoletja), so pa znani podatki o mnogih pomembnih in znanih osebah, ki so poletni oddih preživljale v kamniškem zdravilišču. Eden najbolj opevanih gostov je bil vsekakor cesar Franc Jožef, ki je Kurhaus obiskal že leta 1883. V 90. letih so bili od hrvaških gostov najbolj znani škof dr. Josip Juraj Strossmayer (tudi častni plan kamniške Narodne čitalnice), zagrebški nadškof dr. Bauer ter politiki, kot so Vjekoslav Spinčič, Matko Mandič idr. Zaradi odlične lege zdravilišča, ki je omogočala veliko sprehodov in "nesumljivih" pogovorov, so v Kamnik prihajali tudi drugi istrski in tržaški rodoljubi, poleg Spinčiča in Mandiča Še dr. Otokar Rybaf in dr. Gustav Gregorin. Kurhaus je postal pravo tajno zbirališče narodnostno zavednih politikov. Od leta r > Zagrebški škof v Kurhausu okoli leta 1900; povsem na vrhu stopnic stoji Marija Prašnikar, poročena Kecel. 1885 se je skozi" 16 let v Kamniku zdravil tudi znani zgodovinar prof. Josip Stare, stalni gost pa je bil tudi skladatelj Miroslav Vilhar. Največ zaslug za to, daje bil kamniški Kurhaus znan tudi zunaj meja nekdanje Kranjske, pa ima škof Janez Stariha (1845-1915), ki je po nasvetu prijateljev pripotoval iz Amerike, saj je popolnoma izgubil glas in se je želel zdraviti po Knei-ppovih metodah. Po nekaj tednih zdravljenja seje ozdravljen vrnil domov in s seboj v svet ponesel dobro ime Kamnika in njegovega zdravilišča. In šele potem, ko so tujci odkrili vse lepote mesta pod kamniškimi planinami in ko so s svojim obiskom pripomogli k razcvetu turizma, kar je seveda prinašalo denar - so koristnost Prašnikar-jevega Kurhausa "spoznali oziroma priznali tudi Kamničani sami. Ni bilo namreč že od vsega začetka tako! Že v enem od prejšnjih nadaljevanj smo videli, da domačini podjetnega PraŠnikarja in njegovega 0 kopahšča niso sprejeli tako, kot bi si nemara zaslužil. Kamniški purgarji se zanj niso zanimali tudi zato, ker ni bil domačin. Zelo jasno so namreč razlikovali sebe in "druge". Med tiste "druge" so ob koncu 19. stoletja sodili že prebivalci predmestij Šutna, Graben, Podgora in Novi trg, čeprav so bili z upravno reorganizacijo leta 1849 združeni v mestno občino Kamnik. i' * * v * v * J petek, 12. novembra 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glds.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN PETEK. 12. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05 00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj n Sora-RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 5 40 Dobro jutro, komu? Župan občine Vodice 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Živeti je lepo 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 3.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Gremo na potep: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Tenv perature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Go-dan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Večer z Natašo in Juretom 22.00 Glasba 24.00 SNOP iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.15 Aktualno 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi - godovniki 9.00 Gorenjec, Go-renjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 KS Sava praznuje, voščilo 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr Petek 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku^4.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: mali oglasi po pošti 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan - bodica tedna 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Druga stran 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Druga stran: koncertne napovedi 20.40 Oglasi 21.00 Glasbena Gverila 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LATERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.20 Sosedje, dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Potepin 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Carpe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Od- govori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 tNFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popšvka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 13. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Županu Jesenic 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: alkohol 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave: 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za na rod nozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualnö: 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 12.50 Podarim-dobim 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17,40 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Zmajevo srce 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy - glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Dnjga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna oddaja 18.00 Desetnica -lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PROi'evcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice. 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 14. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.15 Minute za zgodovino 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedelh sko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinar na obisku 6.15 Pravljica za otroke: Mali čarovnik in žabji urok 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do 12h 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Teden vseživljenjskega učenja 13.00 Nedeljski gost - Darko Čuden 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.00 Voščila 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obve- stila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr Petek, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice In dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnoza-bavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Jabolko zdravja 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Se res poznamo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in posvetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih do-lodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 iportno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Zimzelene livade 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Narečna iskrica 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo: Hrana za večjo imunsko odpornost 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - Ruth Podgornik Reš 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Jeko in 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Prenova Bled 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na Gorenjskem 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Gorenjska, dober dan 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je ahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večemi program R OGNJIŠČE 5,00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 16. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO CEUE RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Drago Sukič - Dan refonnacije 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike: ansambel Kresničke 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pe- sem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek: Med Brusljem in Strasbourgom 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistič-na oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večerz Iztokom 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ce- ste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih: Radovljica 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Oddaja za upokojence 13.40 Oglasi 13.55 NLB 14.50 Aktualno 14.00 Prosta delovna mesta 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 1 GORENJSKI GLAS '14. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si 1 Petek, 12. novembra 2004 6.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke," Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM; 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika. Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko .., 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novtce 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni bre-vir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5, Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113-7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Ustamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Mlin na eter 15.15 2 vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 17. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj In Sora-RADIO CEUE RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.15 Ilirika-vzajemni skladi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Oglašanje Dobro jutro Slovenija 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslu-šejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni EU 19.30 Zadetek 20.00 Ne krop ne voda 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Novosti pri Telekomu 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas: Modeme zavese 18.25 Obvestila 18.30Tednik občine Jesenice 19.00 Aktualno 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje 20.00 Pot k svetlobi in zdravju 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Dnjga jutranja kronika 7.40 Pregled fska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme NAŠA SREDA SREDI VAŠE VASI - ŠENČUR PRI KRANJU - na obisku 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15,30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koiedar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kultumi utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Nap> vednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Ustamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Kako stvari delujejo 11.15 Fond-polica 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: TUŠ 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: oglašanje Dobro jutro Slovenija 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: na planincah 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Večer z Markom Črtaličem 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.02 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti - Lek 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike: Žele-zar 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica, oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Psihološka astrologija 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Zaključno predvolilno so- očenje 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kultumi utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbe- na voščila 18.00 Poročila in Vaša pe^ sem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve; 23.00 Pogo-vor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Ustamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki In odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih DODGEBALL: ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA Komedya Priporočamo ogled nad 14 let. Dolžina: 92 minut Rezya: Ravvson Thurber Scenarg: Rawson Thurber Igrajo: Ben Stiller, Vince Vaughn, Christine Taylor, Rip Torn, Julie Gonzalo, Stephen Root, Chris Williams, Gary Cole, Jason Bateman # White Goodman (Ben Stiller) je lastnik prestižne telovadnice. Vendar pa mora držati korak s časom in ponudbo razširiti. Prostor, ki ga namerava kupiti, je čez cesto, vendar pa se njegov lastnik s tem ne strinja in skuša zbrati denar, ki je potreben, da prostor obdrži. Zalo se z ekipo odloči za tekmovanje v dodgeballu, med dvema ognjema, kjer je nagrada 50.000 dolarjev, torej točno toliko kot potrebuje. Vendar pa se tudi White odloči enako in pripravlja za tekmovanje svojo ekipo ameriških gladiatorjev. Ben Stiller je tokrat v filmu največji zgubar. Za smeh bi naredil karkoli. 'Tudi kvazi romanco v Along Came Polly in utrgano komedijo Starsky and Hutch. Vse, le da dobi film. Ni nujno da tudi dober. Torej je poreklo pričujočega filma povsem jasno. Tokrat Stiller ni le igralec, pač pa tudi producent, kar pomeni, da si je finančno opomogel toliko, da si lahko privošči tudi investicije. Njegov stil je primitiven, včasih perverzen, drzen, karikiran in predvsem zanič. Tak je tudi film. Naslednji dan se ne boste spomnili več nobene smešnice iz filma, morda le to, da Stiller tokrat igra negativca. Petek. 12. novembra CENTER: amer. anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 16.30, amer. grozlj. ANAKONDA 2 ob 18. in 22. uri, Šved. dan. soc. drama ZA VEDNO UIUA ob 20. uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film BRATA ob 17. uri, Šved. dan. SOG. drama ZA VEDNO LJIUA ob 19. uri, amer. polt. trii. MANDŽURSKI KANDIDAT ob 21. uri; RADOVUlCA-LINHARTOVA DVORANA: otroški GREMO NA VLAK ob 17. uri, psih. trli. STRANSKI UČINKI ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: akcij, film CATWOMAN ob 18. uri, akcij. trii. STRANSKI UČINKI ob 20. uri; ŽIRI: amer. anim. druž. kom. KRAVJA FARMA ob 17. uri, gled. predstava DPD Svoboda Žiri SLUGA DVEH GOSPODARJEV ob 19.30; ŽELEZAR JESENICE Ni filmskih predstav! Sobota. 13. novembra CENTER: amer. mlad. pust. film BRATA ob 15.30, amer. grozlj. ANAKONDA 2 ob 17. in 19. uri, amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 21. uri; STORŽIČ: amer. anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 16. in 18. uri, Šved. dan. soc. drama ZA VEDNO" LJIUA ob 20. uri, amer. pol. trii. MANDŽURSKI KANDIDAT ob 22. uri; RADOVUlCA-LINHARTOVA DVORANA: mlad. ples. drama OUKRČEK ob 18. uri, psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: akcij. trii. STRANSKI UČINKI ob 18. uri, akc. film CATWOMAN ob 20. uri; ŽIRI: amer. anim. druž. kom. KRAVJA FARMA ob 18. uri, amer. akcij. kom. BELA MODELA ob 20. uri; DOVJE-MOJSTRANA: film GARFIELD ob 17. uri; ŽELEZAR JESENICE: črna kom. KO BOM VELIK. BOM KENGURU ob 18. uri, dok. FAHRENHEIT 9/11 ob 20. uri. Nedelja, 14. novembra MANCHURSKI KANDIDAT Politični triler Priporočamo ogled nad 16 let. Dolžina: 130 minut Rezya: Jonathan Demme Scenary: Daniel Pyne, Dean Georgias Igrajo: Denzel Washington, Meryl Streep, Jon Vo-ight, Kimberly Elise, Jeffrey Wright, Ted Levine Kuvajt, operacija Puščavski vihar. Enota stotnika Marca (Denzel Washington) pade v zasedo. Stotnik je onesposobljen, enoto reši narednik Shaw (Liey Schreiber). Po vojni Marco dela v vojski, Shaw pa se odloči za politiko in postane kandidat za podpredsednika. Marca pa mučijo neznane sanje, saj naj bi se v Kuvajtu dogajalo nekaj drugega in Shaw sploh ni to, za kar se izdaja. ^ Manchurski kandidat iz leta 1962 seje vrnil. V so-:J dobni aktualni preobleki. Tisti čas tovrstni film ni doživel zaslužene pozornosti, saj je bil morda nekoliko preveč preroški za tedaj. Čas še ni bil zrel j za politične spletke in pranje možganov na tak na- i čin. Že leto kasneje pa so ubili JFK-ja in film je ' postal legenda. Tokratni film nima Franka Sina-tre, pač pa Denzla Washingtona. Prihaja ob pravem času političnih paranoj in strahov o takih in drugačnih zarotah. V ZDA pa se je vrtel sredi predsedniške kampanje. Scenarij je adaptiran modro. Ravno prav akcije in zarotniške skrivnostnosti. Igralci so sijajni. Se posebej Washington in Liey Shreiber. Prvi razvija lik od vojaka do človeka, ki bi se ga ognil tudi iz nasprotne strani ulice, drugi pa kot lepo oblečene Frankensteinove pošasti, ki se smehlja in sklepa prijateljstva v uglajenem diplomatskem slogu. Zanimiv rimejk. Morda najboljši doslej. KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 16. in 18. uri, amer. pol. trii. MANDŽURSKI KANDIDAT ob 20. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: mlad. ples. drama OUKRČEK ob 18. uri, drama POLETJE V ZLATI DOLINI ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: akcij, film CATWOMAN ob 18. uri, akcij. trii. STRANSKI UČINKI ob 20. uri; ŽIRI: amer akcij.kom. BELA MODELA ob 17. uri, amer. akcij, film CATWOMAN ob 20. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: črna kom. KO BOM VELIK, BOM KENGURU ob 18. uri. dok. FAHRENHEIT 9/11 ob 20. uri. Ponedeljek. 15. novembra CENTER: amer. anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 16.30,-amer. grozlj. ANAKONDA 2 ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film BRATA ob 17. uri, amer. pol. trii. MANDŽURSKI KANDIDAT ob 19. in 21.15; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: Šentjakobsko gledališče Ljubljana NUNSENSE II ob 20. uri. Torek. 16. novembra CENTER: amer. anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 16.30, amer. grozlj. ANAKONDA 2 ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: amer mlad. pust. film BRATA ob 16.30, amer. polit. trii. MANDŽURSKI KANDIDAT ob 18.30, amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: soc. drama SANJAČI ob 20. uri. Sreda, 17. novembra CENTER: amer. anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 16.30, amer. grozlj. ANAKONDA 2 ob 18. In 20. uri; STORŽIČ: Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA: voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 20. uri. CENTER: amer. mlad. pust. film BRATA ob 15.30, amer. grozlj. ANAKONDA 2 ob 17. in 21. uri, amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 19. uri; STORŽIČ: amer. anim. film Četrtek, 18. novembra Nismo prejeli sporeda! Ki 1 peteK, 12. novembra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS «IS. STRAN Vulkanizerji bi te dni lahko delali dan in noč Letos so se vozniki na 15. november, ki je s snegom prišel že pet dni prej, pravočasneje pripravili, saj imajo vulkanizerji z menjavami pnevmatik že drugi teden polne roke dela. Kranj - Sneg, ki ga v pretežnem delu Goreixjske v sredo vendarle še ni bilo, je opomnil tudi najtrdovratnejše počasneže, da se 15. november, ko morajo ne glede na vreme svoja enosledna in dvosledna vozila opremiti za zimske vozne razmere, neprizanes-yivo bliža. Vozila morajo biti zimsko obuta in opremljena do 15. marca naslednje leto. Če je zima na cestah že pred 15. novembrom ali še po 15. marcu - ko se ob snezeixju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica) - pa koledar seveda ne ve^a. V takšnih razmerah je voži\ja tovornjakom s priklopniki, vozilom, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne prevoze celo povsem prepovedana. Po pravilniku o napravah in opremi vozil v cestnem prometu morajo imeti v zimskih razmerah motorna vozila v Sloveniji, razen v priobalnem delu Primorske, katerih največja dovoljena niasa ne presega 3500 kilogramov, in priklopna vozila, ki jih vlečejo, zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v prtljažniku ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa. Vozila, katerih masa presega 3500 kilogramov, pa morajo imeti zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih, v primeru poletnih pa pripravljene verige zanja. Kanali dezena zimskih pnevmatik morajo biti globoki najmanj tri milimetre, pnevmatike pa morajo imeti na boku proizvajalčevo oznako M+S. Pnevmatike morajo biti enake velikosti, vrste in zgradbe, na isti osi pa tudi enake nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena. Policisti preverjajo opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Po letos še veljavnem zakonu o varnosti cestnega prometa kršitelj, ki pozimi oziroma v zimskih voznih razmerah vozila nima primerno opremljenega, plača 20.000 tolarjev kazni, tisti, ki kršijo odredbo o omejitvi prometa na cestah v RS, pa plačajo 50.000 tolarjev kazni, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik najmanj 500.000 tolarjev in odgovorna oseba najmanj 50.000 tolarjev. Novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki bo začel veljati 1. januarja naslednje leto, pa za te prekrške predvideva višje globe; za voznika z neustrezno zimsko opremo vozila 30.000 tolarjev, v primeru, da zaradi tega ovira ali Z zasnežene ceste naravnost k vulkanizerju. celo onemogoča promet, pa 100.000 tolarjev. Za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika novi zakon predvideva najmanj 300.000 tolarjev globe, za odgovorno osebo najmanj 30.000 tolarjev, če zaradi neustrezne opremljenosti vozila ovira ali onemogoča promet, pa najmanj milijona tolarjev globe, odgovorna osebna pa najmanj 100.000 tolarjev. Po novem zakonu lahko policist začasno izloči iz prometa ne le motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme, ampak tudi vozilo, če je na njem sneg, led, voda ali kaj drugega, kar bi lahko vpliva- Letne pnevmatike da, vendar tudi ustrezne verige zanje lo na vozne lastnosti vozila, se stresalo na druga vozila ali če stekla in vzvratna ogledala na vozilu niso čista. V zimskih voznih razmerah so vozniki dokazano previdnejši, vozijo počasneje, zato je tudi v prometnih nesrečah praviloma največ škode na vozilih, na ljudeh pa zlasti takrat, ko vozila nimajo predpisane zimske opreme ali pa se vozniki preveč zanašajo na zimsko opremo in podijo, kot bi bilo na cestah poletje. Zanimivo je, da se najhujše, tudi smrtne, prometne nesreče pozimi dogajajo največ takrat, ko na cestah ni zimskih voznih razmer. Policisti pred prihodom prave zime voznikom svetujejo, naj razen pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči preverijo še akumulator, tekočino v hladilnem sitemu, sistem za dovod zraka in goriva, olje v motorju, sistem za močenje vetro-branskega stekla, metlice brisalcev, klinasti jermen, tesnila vrat ter ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika. Za varno vožnjo v zimskih razmerah pa priporočajo prilagojeno hitrost, večjo varnostno razdaljo, narahlo in po potrebi postopno večkratno zaviranje, umirjeno speljevanje in spreminjanje smeri vožnje, čim bolj enakomerno vožnjo, izbiro pravilnega prestavnega razmerja in seveda zbranost ter strpnost do drugih udeležencev v prometu. Helena Jelovčan, feto: Gorazd Kavčič Kakšni ''ležeči policaji 99 Viktor Weis je prepričan, da bi se morala uprava mestne občine Kranj pri postavitvah hitrostnih ovir - grbin zgledovati po Ljubljani. Kranj - Kakšne "ležeče policaje", ki v Ljubljani so, v Kranju pa ne, ima Viktor Weiss v mislih, je težko reči, saj so tudi po Ljubljani različni - trakovi, plastični in razmeroma široke in visoke grbine, glede na to, da občinski upravi zameri nepotrebno raz-sipavaiye denarja, pa ga verjetno motijo prav slednje. Brane Šimenc iz občinske uprave očitke zavrača. Uporabo ukrepov in naprav za umirjanje hitrosti, med katere Sodijo tudi fizične ovire - grbine, je sredi leta 1998 prinesel zakon o varnosti cestnega prometa. Oblika in opremljenost fizičnih ovir sta predpisani v tehnični specifikaciji za javne ceste, katere obvezno uporabo določa posebna odredba, ter v pravilniku o prometni signalizaciji m prometni opremi na javnih cestah. "Teh predpisov se v niestni občini Kranj pri postavitvah fizičnih ovir držimo," je zagotovil Brane Šimenc. Predsednik občinskega sveta za vzgojo m preventivo v cestnem prometu Brane LotriČ pa je pred dobrim letom, ko so bile grbine nameščene tudi na obnovljeno Partizansko ulico pri letnem baze- nu, dejal, da "so to končno prave", saj omogočajo vožnjo z omejeno hitrostjo, ki sicer velja v naselju. Strinjal pa seje, da grbin ni pametno postavljati na vseh cestah, kjer bi ljudje to želeli. Viktor Weiss je občinski upravi namreč predlagal, naj o grbinah kot mogočih napravah za umiritev hitrosti razmisli na odseku ceste od zavarovalnice Triglav v Kranju do Kokrice, po katerem nekateri neobzirneži na motorjih in v avtomobilih dobesedno dirkajo. Hitrost na tej cesti je od križišča pri zavarovalnici do Gorenjskih oblačil omejena na 50 kilometrov na uro, naprej do Velikega hriba pa na 70 kilometrov na uro, kar je najvišja hitrost v naseljih, dovoljena •• '•'J.' -v — » < •' ' .....- . - - --- • pt; ^ •'tft "Ležeči policaji'' so kranjskim voznikom ponekod odveč, drugje jih pogrešajo, - Foto: Tina Doki v• ziva na tistih cestah, ki glede na pro- » metno tehnične elemente ceste in varnost prometa to omogočajo. "Cestni promet je stvar," pravi Brane Šimenc. "Če bomo ugotovili, daje zaradi zagotavljanja varnejšega odvijanja prometa najvišjo dovoljeno hitrost 70 kilometrov na uro potrebno znižati, bomo upravljav- cu državne ceste Kranj-Golnik predlagali spremembo.". Strinjamo se, daje spoštovanje cestno prometnih predpisov predvsem stvar kulture voznikov, ki pa je mnogim na žalost primanjkuje. Za take ima država tudi policiste na dveh nogah, ne samo "ležeče policaje". Helena Jelovčan Obtožbe in pravdanje za vedno Nedavno smo že pisali o sporu med sosedoma iz Radovljice, pri čemer Jože Majo Markelj obtožuje Milana Rozmana napada z vrtnimi škarjami lani 5. maja. Medsosedski spori se sicer vlečejo že več kot desetletje, pa nihče ne ve povedati pravih razlogov zanje. Radovljica - Potem ko so 26. oktobra na radovljiškem okrajnem sodišču svoj pogled na obtožbo povedali obdolženi Milan Rozman ter priče žena Magdalena, hčerka Polona Grm in zet Alojz Grmek, je sodnica Barbara Nastran 10. novembra izprašala še prijavitelja dogodka in oškodovanca Jožeta Maja Mark^ja. Najprej ni bil povsem prepričan, za kateri dogodek gre, ker naj bi bil z vrtnimi škarjami napaden dvakrat. Potem je le podrobno opisal, kako je sosed, verjetno 5. maja lani, ob prerekanju zakoračil proti žičnati ograji med parcelama s škarjami za obrezovanje žive meje v iztegnjeni roki, se spotaknil, nakar so škarje udarile ob ograjo in jo malo poškodovale oziroma razrahljale, premaknile vzorec v njej. Sedanja navedba oškodovanca je milejša od one iz preiskave, ko je trdil, da se je Milan Rozman pognal k ograji in jo s škarjami prebil. Jože Majo Markelj tudi nasprotno od obdolženca zatrjuje, da ob tistem delu ograje ni grmičevja, razen kasneje zasajenega grma na mestu, kjer je bila ograja po- škodovana. Čeprav se ne spomni ure dogodka, navaja, da sta se tega dne pri njem oglasila policista in da je do incidenta prišlo po njunem odhodu. Prav tako je oddaljen spomin - pripisuje ga hudi bolezni in posledicam zdravljenja, ali je prijavo dal sam ali žena, ali po telefonu oziroma pisno. Prijavo je dal, ker se je zelo ustrašil za svojo varnost. Obtoženi Milan Rozman vztraja, da je obtožba povsem izmišljena in da dogodka ni bilo. Tega dne naj bi se oglasil dimnikar, ki je trkal tudi pri Mar-klju, pa ga ni bilo doma, zlasti ne v času, ki ga navaja, da se je napad zgodil. Sodišče bo nove navedbe preverilo pri dimnikarskem podjetju in pri policiji. Oškodovanec je zaenkrat zavrnil možnost, da bi v zadevi zahteval kakršnokoli odškodnino. Napoveduje pa nove kazenske ovadbe, če smo prav razumeli, zoper njegovo dobro ime in dobro ime nekaterih članov njegove družine zaradi navedb v prvem roku javne obravnave. Nadaljevali bodo 10. januarja prihodnje leto. Mendi Kokot KRIMINAL Ukraden BMW Krai\j - Neznanec je v nedeljo zvečer s parkirnega prostora ob Ljubljanski cesti odpeljal osebni avto BMW 528, srebrne barve, z registrsko oznako KR 32-OOR. Avto je vreden okrog 2,1 milijona tolarjev. Za dva milijona fotoaparatov Tržič - V noči z nedelje na ponedeljek je nekdo vlomil v poslovne prostore Foto Čebron v Predilniški ulici. V salonu je iz dveh steklenih vitrin, v katerih so bili razstavljeni fotografski aparati in kamere, ukradel več fotoaparatov. Škode je za približno dva milijona tolarjev. Vlom v garažo v Log nad Skofjo Loko - Neznanec je v noči s torka na sredo skozi garažo vlomil v počitniško hišo na Logu. Razen plinske jeklenke in motorne žage je iz nje ukradel Še nekaj hrane in pijače. Lastnika je oškodoval za okrog 180.000 tolarjev. "Torbičar" spet na delu Krai\j - V sredo okrog dveh popoldne je neznanec v Zoisovi ulici dohitel 66-letno Kranjčanko in segel v njeno torbico. Preden se je ženska zavedela, kaj se dogaja, je z denarnico že pobegnil. Ovaden preprod^ye heroina Radov^ica - Kriminalisti z radovljiške policijske postaje so 19-let-nega domačina ovadili kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Lani in letos naj bi na območju Radovljice večkrat prodal heroin. H. J. NESREČE Med prehitevanjem zadela mopedista Škofja Loka - 40-letna voznica iz Cerkelj je v torek, 9. novembra, ob 10.50 s kombijem peljala po regionalni cesti od Loga proti Škofji Loki v Poljanski dolini. Zunaj Brodov je dohitela 82-letnega mopedista. Med pretesnim prehitevanjem gaje zadela, zaradi česar je mo-pedist padel in se huje ranil. Zdravijo ga v Kliničnem centru. H. J. FordFocus omejena ^ličina vozil Ford Focus sedeža ugodneje. SIT 5 •o J <0 o a a a tf> o N 0? C m FordFocus Ustvajen za življenje Narben, da tr^ Avto Kadfvec Mtaka^va 81 4208 senčur tel.: 04/279 0023 pon.-pet: 8-12,13-18 sob,: 8-12 Poraba - kombiniran način vožnje: 5.2-7.6 (/100 km. Emisija CO,: 138-181 g/km. I II I II —^ GORENJSKI GLAS • 16. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 12. novembra 2004 1 Gorazd Šinik Pravijo, daje voda vir zdravja. No, tudi voda. Te dni bi jo morali spiti še v večjih količinah. Ne samo zaradi tete Lune, ki danes, v petek, praznuje svoj Mlaj. Tudi zaradi svetnika Martina, ki nas 'ma rad kot zavetnik žlahtne kapljice. Martina spremlja gos, ki so ji skozi Čas in etnologijo pritaknili obilico slastnih jedi. Da odžeja mlado vino, ni nobenega dvoma. Ker pa tudi vino zažeja, je voda nujna in potrebna. Da odžeja in razredči rujno navihanost mladega vina. Oskar Kogoj Dolgo zgodovino človeštva spremlja zvezda. Peterokraka. Brez heca. Če se bolj natančno ozrete okrog sebe, lahko vidite, da se "pentagramska" oblika pojavlja v vseh okoljih od misteriozne pradavnine naprej. V morju, v cerkvah, no, mi smo eno zelo veliko imeli na zastavi, zdaj imamo tri manjše. Peterokrake. Ima jih tudi evropska druščina. Dvanajst zvezdic. Pra-število. Dvanajst peterokrakih zvezd. Bi moralo biti zelo v redu. Sodeč po izjemno dobrih energijah, ki jo s seljoj nosi pentagram. Slovenski oblikovalec Oskar Kogoj je v duhu, "ko iščem, ustvarjam, ustvarjam, ker iščem" ter "odkrivam in izum- Vilim Demšar Ijam, ne da bi trgal iz svetosti življenja" skozi starodavnost, vero in verovanja, filozofijo in stvarnost razvil svoj "Pentagram". Z oblikovano zvezdo je Oskar Kogoj, pod naslovom "energy design", opremil peresno lahek kozarec. Kozarec za pitje vode, v kateri bo voda še boljša, energetsko polna. Zvezda, odtisnjena na dnu kozarca, simbolizira pet elementov: vodo, zemljo, ogenj, zrak in čas, ob tem pa še pet vrednot: resnico, ljubezen, pravilno delovanje, mir in nenasilje. Kozarec je lep. In voda iz njega je že zaradi njegove lepote res okusnejsa. Morda je res boljša, bolj zdrava. Oblikovalski mag Oskar Kogoj pravi, da ne vsiljuje svoje filozofije, kozarec pa nam omogoča nov način uživanja vode, ki prinaša novih življenjskih energij. Razlaga ob predstavitvi kozarca je bila energetsko polna in zelo zanimiva. Odlična zgodba. Dopolnil jo je Vilim Demšar (družina prihaja iz Selc), glasbenik in mojster izdelovanja violin. Oskar Kogoj je Vilimu Demšarju, ki je očetu Blažu (1903-1981) začel pomagati pri štirinajstih, ponudil idejo, da bi ob 300-letnici rojstva Giuseppeja Tartinija, katerega spomenik stoji v Piranu, naredila posebno violino, ki temelji na naravnosti in starem zvoku. Seveda jima je uspelo. Violina, polna skrivnosti in oblikovalskih tančič, je res zazvenela z glasom starim 200 let. "Za resonanco sta potrebna dva. Samo to in pika," je bil slikovit Vilim Demšar ob razlagi, kaj vse skriva violinska lepotica. Lepotica z violino, no, v družbi še treh, je tako navduševala pretežno moško družbo, da so doživele močan aplavz s tremi ponovitvami. Simpatična violinistka je Tina Krajnik, prva violina godalnega kvarteta Rož-marinke. Odličen nastop so nam pripravile v Vipavskem hramu, kjer smo člani Kluba prijateljev vipavskega vina slavili mlado vino. Sam zemonski Ijičnami. Aleksandru Pernušu, za nekatere je tudi "Lucky", je uspelo prvemu. Ker si zasluži! In ker jih vse pozna. Z glavo skozi zid, no, uspelo se mu je pririniti vmes še Darku Špen-ku, podjetnemu mizarju iz Vodic, ljubitelju vina - sommelier-ju II. stopnje, v zadnjem hipu pa so medse vzeli Še generalnega direktorja Agroind Vipava Jožeta Ambrožiča. In slika je popolna. Kaj pravite? dan Makovec - hiša Mansus z Brij nad Vipavo, ki svetovno sla^ vo doživlja s klarnico. Pa na zdravje! Sta si rekla tudi oče in sin, Anton in Marko Magdič iz gostišča Ančka v Šenčurju. Marko se trudi v domači kuhinji, oče Toni ob ženi Jurki - cela družina so vinski svetovalci (sommelierji), skibi za red in kakovost ter odlično gostinsko ponudbo. Ančka je že dobro vinsko oskrbljena. Ne Rožmarinka Tina Krajnik graščak Anton Lanthieri (17. stoletje) pa nam ga je blagoslovil. "Si jo, kaj, si jo tako, da se vidi noga?" je bilo hudomušno zbadanje in željivo prigovarjanje moškega omizja med več kot opaznim portretiranjem Tine Krajnik. Čudovita glasba. Med klasiko, popularnimi uspešnicami in slovenskimi ljudskimi. Bravo Rožmarinke! Za nastop in izgled. "Veste, zakaj imam rada alpski svet?" nas je preizkušala Ana Nataša Tic Ralijan Liza. "Nad 2000 metri ni greha ino še polno klinov je tam gori." Hram je žarel od smeha. In vonjal po vinu. Ana Liza pa je žarela dalje: "Kraševci so tako zajebani, da jim še zemlja zarde-va." No, kaj takega v Vipavski dolini že lahko rečeš. Igralka Nataša Tič Raiyan to ve, zato je vedela povedati o svojem starem očetu, Kraševcu: "Moj nono je imel včasih nono in teran (smeh), zdaj ima samo teran," s šalami ni odjerijala Ana Liza: "Večje starih pijancev kot starih zdravnikov,..." Nataša Tič Ralijan nam je v vlogi Ane Lize pripravila izvrstni nastop skozi večer. Vedela je, zakaj se Vipavci in Kraševci postrani gledajo, kdo ima dolge vratove ter da teran pijejo na Krasu in v Trstu 25 postaranih bogatih babnic s čirom na želodcu. Mi smo seveda pili vipavsko. Začeli smo z Lantherijevim sauvig-nonom (sovinjon), nadaljevali z vipavskim avtohtonim zelenom Jana in Jože Koželj z vinarji: Bužinel, Pulec, Kogl, Valdhuber, Skočaj, Lemut, Kristančič, Erzetič in Makovec Nad vsem, skoraj.nad vsem, je imel pogled "na Čez" predsednik Kluba vipavske kaplje Dušan Črnigoj, predsednik uprave Primorje Ajdovščina. V začetku celo malce resnoben, morda zato, ker so popoldan imeli "kolegij". V družbi poslovnih in klubskih prijateljev se je le nasmejal. Za predsednikovim vip omizjem, tam, kjer se vsi niso želeli vsaj za spomin slikati, je bila tudi Kranjčanka Lidija Lipovac, ki jo na vipavsko primor- spustijo nobene vinske regije, ljubša so jim štajerska in obalno primorska. "Tulipanova" Mojca Ažman, iz družinske gostilne Tulipan v Lescah, je mlado vince prišla okušat v spremstvu šefa VRTIMO GLOBUS Eminem je vzoren očka Ameriški raper Eminem se pritožuje, da se zaradi slave počuti ujetega v kletki. Pogreša čase, ko se je lahko sprehajal po ulicah brez nadlegovanj oboževalcev in medijev, hkrati pa je z glasbo zaslužil dovolj, da je živel udobno. Kar se tiče žensk, je slavni Eminem negotov, saj nikoli ne ve, ali ženske bolj zanima njegov uspeh ali on sam. Slavne ženske ga ne zanimajo, saj so po njegovih besedah ponavadi še bolj nore, kot je sam. 32-letni pevec se najraje posveča hčerki Hailie, za katero skrbi sam po burni ločitvi od soproge Kim. Velikokrat pomaga učiteljem v šoli, ki jo obiskuje Hailie, udeležuje se Šolskih izletov in učencem bere knjige. Kljub petim magisterijem brez dela it * d Toni in Marko Magdič strežbe Igorja Rozmana. Polna skrivnostnega nasmeha ni hotela izdati svojega okusa. Brat Klemen je bolj štajersko dolenjskega okusa in samo upam, da bo Mojci briško ali vipavsko okusnejše. 101, je klical nagrajeno številko številke iz vročega kostanja ob prihodu Boris Kopitar, voditelj večera vinoljubcev. Madonca, jaz sein imel 111. Pa se je pri- i -it .ŽSfe Bolgarka Daniela Simidc-hieva velja za eno najpametnejših žensk na svetu, a že dve leti zaman išče službo. 44-letna Daniela ima inteli- i" končali z rdečim cabernet sa- Martina, Lidija, Jože Ambrozič, Jerneja, Lucky, Katarina, Dare Spen-ko in vinska princesa Lara Znidarčič genčni kvocient skoraj 200, približno toliko kot Nobelova nagrajenka Marie Curie, in kar pet magistrskih naslovov. Poleg študija ekonomije, sociologije in pedagogike je kvalificirana industrijska inženirka, profesorica angleščine in elektroinženirka, "hkrati pa mati treh otrok. Povedala je, daje poslala že več sto prošenj za delo, a ne more dobiti niti dela čistilke. Dodaja, da v Bolgariji očitno ne cenijo izobražencev, saj je njena najvišja mesečna plača do zdaj znašala 90 evrov. IMeryl Streep je obsedena s politiko Ameriška igralka Meryl Streep, ki v novem političnem trilerju Mandžurski kandidat igra vlogo politične pošasti, je tudi v privatnem življenju zasvojena s politiko. 55-letna igralka priznava, da cele dneve gleda televizijske informativne oddaje in da je prav med snemanjem omenjenega filma spoznala, kako zabavno je, če imaš veliko politično moč. Streepova, ki velja za eno najboljših hollywoodskih igralk, se čudi, da se je gledalci po tridesetletni igralski karieri še vedno niso naveličali. Jadralne deske, ki odganjajo morske pse Avstralsko podjetje SeaC-hange Technology je izumilo jadralno desko, ki odganja morske pse. Deskaiji se bodo tako naslednje leto, ko bodo jadralne deske naprodaj, lahko brezskrbno prepustili valovom, saj bodo nove deske, ki so sestavljene iz dveh elektrod, kiju povezuje antena, naredile električno polje z močjo 80 voltov, ki bo deskaije ščitilo pred napadi morskih psov. Testi so pokazali, da so nove deske zelo učinkovite, saj morski pes v bližini deske občuti močno bolečino in celo mišični krč, hkrati pa niso nevarne za deskarje - le ob dotiku obeh elektrod hkrati lahko deskarja malce strese. Deske naj bi stale okrog 400 ameriških dolarjev, morski biologi pa se bojijo, da bo množična uporaba takšnih desk imela negativen vpliv na ostale, nenevarne vrste morskih živali. uvignonom. No, končali smo z vipavskim mladim. Vmes smo se smejali, nekaj malega pojedli. Predvsem pa smo se ob smehu izvrstno družili. Kar je namen druščine v klubu. Vina so nam izjemno zanimivo, tudi na pogled, predstavile vinske kraljice. Belega domačinka, 5. vinska kraljica Martina Stego-vec, doma iz Svetega Martina nad Brjami. Zelen smo okušali ob navihani Dolenjki Katarini Jenžur iz Leskovca, moč rdečega caberneta pa ob prvi kraljici Lidiji Mavretič: "Haha, ne se bati, saj ne bomo pili belokranjsko," je nasmejala ob svoji predstavitvi Belokranjka Lidija iz Drašič pri Metliki ter povedala, da je bila leta 1995 izbrana prav v Vipavskem hramu. In vsi bi se slikali z mičnimi vinskimi kra- Dušan Črnigoj in Lidija Lipovac ski konec veže precej poslovnih vezi. Dušanu Črnigoju pa so se oči zaiskrile ob priložnosti, koje kraljično Lidijo lahko podučil, kako se ravna z vipavsko steklenico rdečega. Bil je res prijeten večer. Podobnih Martinovanj vam privoščim! Poslovne predstavitve vinarjev in ponudbe svoje Hiše dobrih vin se je lotil Jožko Koželj iz Most pri Komendi, prvo "vinarsko" ime Gorenjske "pa i šire". Bac-hus center, ljubljanski klub, je gostil "falango" slovenske vinske zgodbe. Posebej za vas so se postavili vkup. Da se predstavijo vam in tistim, ki imajo v svoji ponudbi še vedno slabo vino. Jožku Koželju "štango" drži žena Jana, ob njej pa poslovno številni vinarji. Na tokratni prvi "Martinovi" prireditvi Koželjeve hiše so bili s svojim "tamladim": Brica Elvis Bužinel in Radko Pulec, Cvetko Kogl iz Sv. Nedelje, iz SveČine z vinom Falot Valdhuber, medanski zvezdnik Marko Skočaj, hiša Dolfo, vipavska Tilia s polno novostmi, Matjaž Lemut, legenda Meda-ne Dušan Kristančič, kralj rose-ja iz rojstnega kraja rebule Viš-njevika, Aleksg Erzetič in Bog- Mojca Ažman in Igor Rozman smejala Štajerka Nina Vidovič; simpatična novinarka, kronistka družabnega utripa Pop teveja in kolumnistka tednika Žurnal. Nagrada v darilni vinski obliki, polno nasmehov, lupčka sem in tja... "Katero imaš najraje, Nina?" sem bil zvedav. Pa še stal sem ob njej, haha. Dobim natančen odgovor: "Samo eno. Nina Vidovič, Boris Kopitar Movia!" Večerje šel dalje. Vse tja v noč. Na poskok Atomik harmonik, razigrano. Naj bo tudi vaše Martinovo, kjerkoli že boste. Z vinom, jedačo in vodo. Ana Liza pravi, daje vino dobro le toliko, kot so dobri ljudje! Na zdravje! J petek, 12. novembra 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN šTtgi tačke Ana Bester Mondioring Mondioring je kinološka disciplina, ki temelji na vajah, vzetih iz programov šolanja vojaških in policijskih psov in jim je dodana "športna" komponenta. jo vodenje ob nogi, odlaganje s popolno odsotnostjo vodnika, prinašanje različnih predmetov, zavračanje hrane, iskanje vodnikovega predmeta in izvajanje pozicij (sloj, sedi, prostor) z oddaljenosti do 15 metrov. Vaje s skoki so za gledalca vsekakor zelo atraktivne, za psa pa precej naporne, saj so ovire izredno visoke. V pro- To je zabava in hkrati trdo delo s psom. pelo, ki se zaČne s prihodom mladička v nov dom in ki z leti postane način življenja, v katerem uživata tako pes kot njegov lastnik. Je pa to kinološka disciplina, ki je vsekakor ne priporočamo začetnikom. V programu mondioringa sta dva temeljna poudarka: brezpogojna vodljivost in poslušnost psa ter uporabnost psa v predvidljivih in tudi v izjemnih življenjskih situacijah, program sestavljajo tri panoge, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: poslušnost, skoki in obramba. Vaje poslušnosti obsega- gramu mondioringa pa so vsekakor najpomembnejše vaje obrambe. Na terenu, kjer poteka delo psov z vključevanjem vseh možnih vidnih in slušnih dražljajev, psi vse vaje izvajajo brez povodca in brez ovratnice, edino sredstvo vodenja psa je glas vodnika oziroma pisk piščalke. V mondio-ringu jio najpogosteje zastopani belgijski ovčarji, kar ni presenetljivo. Potreba po hitrem, dinamičnem in odločnem psu, ki izhaja iz samih pravil mondioringa, je namreč pripeljala do selektivne vzreje psov, ki bodo kos zahtevam. Tako se je razvil današnji tip belgijskega ovčarja, pes, ki so ga "ustvarili" ljubitelji mondioringa oziroma ostalih različic ring programov. Seveda lahko dovolj enakovredno izšolamo tudi predstavnika kakšne druge pasme, na primer nemškega ovčarja, baucerona, dobermana, ... če se vam zdi športno-kinološka disciplina zanimiva, pokličite Jasno Gale na 041-885-016. HOROSKOP TANJA In MARICA - 090 43 77 Tanja Dolinšek s.p. Trboje 33, Kranj, 252,10 SIT/min i PA m Oven (21.3.-21.4.) Res da vam zadnje dni zvezde niso bile naklonjene, a vse to se bo hitro spremenilo. Že sredi tedna vas bo poiskala sreča in vse vam bo naklonjeno, česarkoli že se boste lotili. Tudi na čustvenem področju boste izkoristili vse dane možnosti in boste z rezultati zelo zadovoljni. Bik (22.4. - 20.5.) Hočeš nočeš so pred vami spremembe, zaradi katerih vam življenje ne bo več teklo po ustaljenih tirnicah, čeprav se boste še tako branili. Glede financ si boste naredili nov načrt. Sprva bo res videti neuresničljiv, a le malo kasneje se bodo stvari občutno izboljšale. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Vedno v vas prekipeva energija in imate je za vse dovolj. Nikar zopet ne pozabite, da vsake toliko časa potrebujete svoj mir. Če boste to zanemarili, sploh pa v tem tednu, bodo posledice negative. Čas bo vaš zaveznik, zato z delom nikar ne pretiravajte. Rak (22.6. - 22.7.) Finance bodo tiste, zaradi katerih se boste znašli na razpotju. Pomagati ali ne? Pamet ne bo imela pič pri tem, zato se boste ravnali po intuiciji. V manjši družbi se ne boste mogli zadržati in boste izrekli besedo, ki bo nekoga zelo prizadela. Molk v tem primeru ne bo rešitev. Uv (23.7. - 23.8.) Čustveno boste prišli v tem tednu do točke, ko vam prav nobena stvar ne bo več jasna. Iskali boste odgovore in bili zato pripravljeni na vse. Borili se boste, kot se za pravega leva tudi spodobi, zato vas končna zmaga niti ne bo tako presenetila. Devica (24.8. - 23.9.) Spoznanje, da so vas prijatelji izdali in razočarali, vas bo sprva spravilo v totalen obup. A že hip zatem vam bo rayno to dalo to-iko energije, da se boste povzpeli nad vse In dobili boste občutek popolne svobode in vse težave bodo s tem izginile. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Delovnih nalog ne boste mogli opraviti z levo roko, a šele proti koncu tedna boste to ugotovili, da brez vztrajnosti ni nič. Ljub- jena oseba se bo na vas zanesla, vi pa boste skušali storiti čim f več, da ji to omogočite, kar vam sploh ne bo težko. Škorpllon (24.10. • 22.11.) Za trenutek boste izgubili ravnotežje, a to bo le opozorilo, da morate čim prej nekaj storiti. V zadnjem času ste veliko stvari odlašali in tega se je nabralo kar preveč. Z intenzivno akcijo boste lahko vse uspešno izpeljali, le nikar ne čakajte predolgo. - Strelec (23.11. -21.12.) Če se boste zanašali in čakali na delo drugih, si boste s tem samo zmanjšali možnosti za čim večji uspeh. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi včasih upoštevali nasvet osebe, ki vam hoče samo dobro. V tem tednu vam bo motivacija samo upadla, a to bo za vas le izziv. Kozorog (22.12. - 20.1.) Ukrepali boste po svoji logiki In nobena ovira vas ne bo mogla ustaviti. Razpletlo se bo po vaših načrtih in s tem si boste znova pridobili samozavest, ki vam je je v zadnjem času precej primanjkovalo. To pa vas je tudi omejevalo pri uresničitvah nasploh. Vodnar (21.1. -19.2.) Trudili se boste in tvegali marsikaj, na kar v preteklosti ne bi niti pomislili. Šlo bo za vašo osebno srečo, zato boste naredili vse, kar bo v vaši moči. Izid ne bo točno tak, kot si boste želeli, a to vam ne sme vzeti upanja. Odprite svoje srce, tam se skriva odgovor. Ribi (20.2. - 20.3.) Pretirano delo in to, da hočete vedno vsem ustreči, vam bo sprožilo upad energije, zato boste morali storiti nekaj za sebe in kmalu se boste počutili v redu. Kmalu boste začeli uresničevati finančne načrte in prvi rezultati se bodo hitro pokazali. TANJA ODGOVARJA "Spomin na morje" Kdaj ho zame prišel žarek upanja za družinsko srečo in poroko? Hvala za odgovor. Tvoj fant si bo Še želel ostati, saj on ne občuti, da bi bilo lahko narobe v vajinem odnosu. Kmalu boš prišla na razpotje in takrat se boš začela spraševati in seveda tudi skati odgovore. V tej zvezi te vidim utesnjeno, zaupanje, ki bi moralo biti, pa je že dolgo nazaj zamrlo. Strah in nemir je listi, ki ti je povzročil že marsikateri stres. Odločitev je odvisna samo od tebe, sam korak naprej pa boš naredila prej, kot misliš. Od tod naprej ne vidim nobenih ovir več in tudi sama ne boš veČ iskala izgovorov za obstoj svoje sreče. Otroci, dom, družina, poroka, vse to je še pred tabo in še zdaleč nisi nič zamudila. Vidim, da si oziroma se odločaš za študij, kar je dobra odskočna deska za pozitivne spremembe pri tvoji zaposlitvi v prihodnosti. Pamet v glavo in imej se lepo. "Orhideja" Bo moje nadaljnje Šolanje uspešno? Bom z bivšim fantom zopet prišla skupaj in začela znova ? Glede šolanja ne vidim posebnih preprek, le gig, da ne pozabiš na učenje, ker se toliko obremenjuješ z ljubeznijo. Se vse do poletja se boš ukvarjala z mislimi o bivšem fantu. Večkrat bosta poskušala obnoviti vezo in enkrat vama bo celo skoraj uspelo. Potem pa ti bo pot prekrižala oseba, ki je še ne poznaš. Ob prvem kontaktu oziroma pogledu boš takoj vedela, daje on tisti, ki ga neučakano pričakuješ. Sedaj, ko to veš, se nikar ne obremenjuj že vnaprej in ne delaj zaključkov kar brez prave osnove. V nobenem primeru ne mores prehiteti časa, zato se lepo prepusti teku vsakdana in uživaj življenje tako, kot se ti ponuja. Srečno. "Sonce" Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor in moram vam povedati, da se je veliko stx'ari že uresničilo. Tokrat vas spet potrebujem. Želim vam vso srečo v življenju. Včasih resnica boli bolj kot kakršnakoli laž. Veste resnico, a vseeno želite še potrditev z moje strani. Ne bom rekla, da vas prijatelj nima rad, a vsekakor ne toliko, kolikor si vi želite in zaslužite. Nikoli si ne bo upal prevzeti odgovornosti in se odločiti za novo pot. Zeli si, a veliko premalo za dejanja. Zvezo lahko prekinete le vi, saj je on ni sposoben. Čuti pritisk z vaše strani, zato se vam je tudi začel izmikati, ne upa pa si izreči odločilne besede. Dalj časa boste v tej zvezi še vztrajali, bolj boste trpeli. Vprašajte se, ali je to res potrebno, nato pa se odločite. Ne bo tako težko, kot vas skrbi. Ob njem že nekaj časa ne občutite varnosti in ne ljubezni. Partnerstvo, ki ga imate, boste še vzdrževali, saj še potrebujete eno do dve leti do dokončne odločitve. V tem času boste spoznali neko drugo osebo, za katero boste že takoj na začetku vedeli, da je tista prava. V dveh letih imate vidne resnično pozitivne spremembe, vendar pa ne s tistim, ki vam je bil prerokovan od tiste osebe. Sonca bo dovolj tudi za vas. Pogumno. "Iris" Zanima me, ali bom imela službo, ali pa mi sledi zavod? Bo prišlo do kakšnih sprememb v mojem življenju? Hvala. Glede službe ste si delali veČ skrbi, kot pa bi bilo sploh potrebno. Težko se boste izognili temu, da bi bili vsaj nekaj časa prijavljeni na zavodu. Sreča bi se temu lahko v resnici reklo, saj se vam v tem primeru odpira možnost predčasne upokojitve. Zaradi tega se ne obremenjujte preveč, saj se za vas na koncu zelo dobro izide. V roku dveh, treh let boste imeli spremembe glede stanovanja oziroma doma. Finance se vam bodo končno normalizirale. Zdravstveno pa se boste počutili veliko bolje kot v preteklosti. Skrbi, ki si jih delate tudi zaradi otrok, bodo izginile takrat, ko se bo vse uredilo v zadovoljstvo vseh. Z vami vred. Narava in sprehodi vam dobro denejo, zato bodite malce veČ aktivni in čimbolj delajte v to smer, da ste veliko zunaj. Za to si vedno splača vzeti čas. Pozdravljeni. Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 5. do 12. novembra 1904 Kje je naš narodni ponos? Pri nobenem drugem narodu se gori navedeni izrek ne uresničuje v toliki meri, kakor pri nas Slovencih. Ko so ob vseslovanskem zle-tu v Ljubljano došli naši severni bratje Čehi, smo se čudili njihovemu narodnemu ponosu. Tako smo prišli do prepričanja, da smo Slovenci prav sami mnogo krivi vseh krivic, ki se nam gode dan-zadnem na naših narodnih tleh, v naših prelepih deželah. Poglejmo katerikoli narod hočemo, vsak je nad vse ponosen na svojo narodnost, bolj kot na vse drugo. Kako se mu od veselja žaloste oČi, ako sliši o svojem narodu kaj hvalevrednega in kako mu švigajo strele iz oči ter stiska pesti, če sliši blatiti svoj narod. Priliko smo imeli že mnogokrat opazovati naše brate Slovane, ko je godba zasvirala narodno himno. Kakor elektrizirani so vstali in z razkrito glavo poslušali svojo himno. Ne pa tako kot pri nas Slovencih. Niti najmanjšega navdušenja ne zapazimo, če godba še tolikokrat zasvira "Naprej zastave Slave". Da bi stoje in razkrite glave poslušali svojo himno, nam niti na um ne pade. Manjka nam navdušenosti, manjka nam narodnega ponosa. Ako hočemo da nas bodo naŠi sosedje upoštevali, moramo imeti tudi kaj ponosa. Le kako priti do tega, da bode vsak Slovenec ponosen na svoj narod? Ali smo Slovenci res tako slabi v vseh ozirih, da bi nam škodovalo. Če bi s ponosom vsepovsod poudarjali, da smo sinovi slovenskega naroda?! Blagoslovljenje nove cerkve na Bledu Bled, 12. november 1904 - Nova župnijska cerkev na Bledu, posvečena sv. Martinu, je dograjena. Cerkev so zgradili po načrtih dunajskega profesorja Fridericha von Schmidta. Tako on kot gradbeniki so svoje delo odlično opravili, saj je cerkev zares lepa. Sicer bo nekaj manjših del še potrebno dokončati, a kljub temu se je minulo nedeljo vršilo slovesno blagoslovljenje cerkve, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Vsi obiskovalci, ki so prvič videli cerkev so bili izredno zadovoljni z njenim izgledom, z zunanjostjo in notranjostjo. Cerkev bo tako Bledu in njegovim prebivalcem za vedno lahko v ponos. Žalosten konec pijančka Bohiixjska Bela, 9. november 1904 - Včeraj je 55-letni železniški delavec Jurij Capuder iz Radovljice, znan kot dolgoletni pijanček pil v neki gostilni na Bohinjski Beli. Ondi seje tako opijanil, da se je naenkrat nezavesten zgrudil in kmalu potem umrl. Baje ga je zadela možganska kap. Jurij je bil znan kot dober delavec, ki pa je zaradi pijače zapustil svojo družino in živel samo Še za žganje. Žalostno je, daje takih ljudi v naših krajih vse polno. Svet pred sto leti Nedojemljiva lenoba Angležev London - Lenoba pri Angležih, vsaj v visokih krogih, je postala že nekako dedna. Prebivalci boljših in premožnih slojev mrzijo vse, kar povzroča najmanjši napor. Nič ne pomaga, da skoraj vsi moderni gledališki spisi smešijo to lenuštvo. Kdor se le more preživeti, na lahek način, ne prime za delo. Celo državni uradi morajo računati z lenobnostjo uslužbencev ter se zato uradne ure začenjajo šele ob enajstih dopoldan. Do kosila se ne stori skoraj nič, pa tudi od kosila do Čaja ob šestih popoldan ne veliko. Premožni sloji pa takrat tako ali tako ves Čas počivajo. Dame boljši krogov niti v gledališče in k večernim prireditvam več ne hodijo, ker se jim ne zdi celo oblačenje prenaporno. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (november 1904) TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! Nika Hreščak iz Postojne je stara 18 let in visoka 171 cm. Najraje ima plavanje in smučanje na vodi. Rada bi postala uspešen fotomodel. Foto: Janez Pipan GORENJSKI GLAS «IS. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 12. novembra 2004 Postala je mama 5 ostala je vrhunska športnica "Ko smo včasih hodili po treningih in tekmah ter nas ni bilo doma tudi po več tednov, sem se čudila tekmovalkam, za katere sem vedela, da so že mamice in imajo doma otroke. Sedaj se mi zdi, da je lahko biti dobra mama in hkrati vrhunska športnica. Treba je imeti le pomoč partnerja, domačih in seveda veliko ljubezen do športa," pravi naša najboljša biatlonka Andreja Koblar, katere sin Tjuš je prejšnji mesec upihnil prvo svečko. Krize pri Tržiču - Za Andrejo Koblar, z dekliškim priimkom Grašič, zagotovo lahko zapišem, da je v svoji tekmovalni karieri dosegla veliko vrhunskih rezultatov. Začela je sicer kot tekačica na smučeh, nato pa se je odločila za biatlon in med bia-tloijkami vztrajala vrsto let. Največkrat seje dobrih uvrstitev in stopničk na tekmah svetovnega pokala veselila med leti 1995 in 1998, udeležila se je kar osmih svetovnih prvenstev in treh olimpijskih iger. že ob koncu nosečnosti začela razmišljati, daje bil šport dolga leta njeno življenje in da se bo tekmovanjem težko odrekla. Mamica Andreja Koblar si je pred novo zimo zastavila tudi visoke tekmovalne cilje. Pred dvema letoma je ugotovila, da si želi postati tudi mama in s prijateljem (ter kasneje možem) Jernejem Koblarjem sta se odločila, da je čas za družino. "Za otroka sva se odločila načrtno, zase lahko rečem, da sem bila naveličana nenehnih potovanj s treningov na tekme in obratno. Vse je postajalo rutina, "prenajedla" sem se ljudi okoli sebe, iskala sem spremembo. Kljub temu da sem vedela, da sem noseča, sem še šla na svetovno prvenstvo v Kjanty Mansi-ysk, vendar pa sem vedela, da vrhunskih rezultatov nisem več sposobna doseči. Mene pa mesta okoli štiridesetega ali petdesetega pač ne zanimajo in sklenila sem, da se posvetim materinstvu," pravi Andreja, ki pa je Želja po tekmah je ostala "Prvi mesec po porodu lani oktobra seveda o tekmah nisem razmišljala, sprva so me boleli Šivi, dojila sem in vse to mi je pobralo dosti energije. Toda vsak teden je bilo počutje boljše, vedno bolj sem si želela migati in pozimi sem šla že na sneg, na Pokljuko. Zdelo se mi je, kot bi vse začenjala znova, zelo sem uživala, dobila sem nov polet in začutila sem, da bi znoya šla na tekme. Moram seveda povedati, da sem se tudi ves čas nosečnosti gibala, kolikor je bilo pač mogoče, vendar pa sem to počela sama, brez obveznosti. Takrat o tem, ali bom še tekmovala ali ne, niti nisem razmišljala, razmišljala sem pač, kako bo z otrokom, njegovim ■ zdravjem, mojim počutjem ... Toda, ko seje po porodu vse umirilo, je bila moja želja po treningih in tekmah vedno večja in želela sem se znova preizkusiti. Tako sem šla ob koncu lanske sezone na evropsko prvenstvo in tam, praktično brez pravega treninga, osvojila deveto mesto. Na tekmi se nisem kaj posebno mučila in takrat sem si rekla, da bi se vendarle lahko spet vrnila na tekme svetovnega pokala, na svetovno prvenstvo, morda celo nastopila na olimpijskih igrah prihodnje leto," o svojih občutkih pripoveduje Andreja, ki seveda upov o povratku med tekmovalke ne bi mogla gojiti, če ji ob strani ne bi stal mož in domači. Brez moževe podpore ne bi vztrajala "Ker je bil tudi Jernej vrhunski Športnik, alpski smučar, me je pri mojih načrtih razumel, res pa je, da sva odločitev o tem, da se biatlona znova resno lotim, sprejela skupaj. Če ne bi imela njegove privolitve in podpore, zagotovo ne bi vztrajala. V bia-tlonski reprezentanci smo se do- Andreja je podporo za nove naporne treninge dobila tudi pri možu Jerneju, enoletni sin Tjuš pa se dobro znajde tudi, ko je mamica na treningih in tekmah. govorili, da bom trenirala po posebnem programu, povezala sem se z bivšim trenerjem Vla-dimirjem Korolkevičem, ki je sedaj sicer trener pri tekačih, in začela sem trenirati s tekači. Tako sem ves tekaški trening pred letošnjo sezono opravila skupaj s tekači, poleg tega pa sem se veliko posvetila tudi streljanju," pravi Andreja, ki si je ves čas tudi želela, da ob športu ostane tudi dobra mama. "Ko sem trenirala na Pokljuki, sem zjutraj Tjuša uredila, nato pa sem ga peljala v varstvo. Včasih ga je varoval Jernej, ki sedaj dela v Elanu pri razvoju smuči, drugič moji straši, pa tudi Jernejevi starši na Hrušici. K sreči sta obe stari mami že upokojeni, obe ga z veseljem varujeta, tako da težav z varstvom res nisem imela. Ko sem popoldne ali pod večer prišla s treninga, sem si vedno vzela čas za Tjuša in se z njim veliko ukvarjala. Je pač zelo živahen otrok, podnevi komaj kaj zaspi. k sreči pa od tretjega meseca naprej kar dobro spi ponoči, tako da si vsi odpoČijemo. Nekajkrat sem sicer Šla od doma za več dni, vendar pa sem potem vedno skušala nadomestiti dneve odsotnosti in se več posvetiti Tjušu. Vedno sem se zavedala, da sem vendarle mama, da imam doma otroka. Ker pa sem se za dvojno vlogo matere in tekmovalke odločila zavestno, s svojo voljo in željo, pa se mi zdi, da sem v tej dvojni vlogi res začela uživati," razmišlja Andreja, ki je zlasti pred odhodom na zadnje priprave konec prejšnjega tedna v Skandinavijo celo razmišljala, da bi Tjuša vzela s seboj. Zarečenega kruha se največ poje "K sreči je Tjuš zdrav otrok, vendar sem na koncu sklenila, daje zanj in zame bolje, da ostane doma. Pač nisem človek, ki bi nekaj delala na pol in zagotovo bova mojo. odsotnost nado- mestila, ko bom doma," je prepričana Andreja, ki priznava, da je včasih občudovala vrhunske športnice, ki so doma imele otroke in še vedno vztrajale na tekmah. "Leta nazaj, ko še nisem načrtovala otroka,' sem se kar precej pogovarjala s Športnicami, seveda predvsem biatlon-kami, ki so bile hkrati tudi mame in priznati moram, da je bilo zame kar malce nerazumljivo, da z mirnim srcem lahko otroke puščajo doma. Zdelo se mi je, da jaz tega pač ne bi mo-gla narediti. Očitno pa se res zarečenega kruha največ poje in danes na to gledam drugače. Zdi se mi, da zaradi mojega športa Tjuš ni veliko prikrajšan, v službo pač ne hodim in ko sem prosta, se tudi cele dneve ukvarjam z otrokom. Res pa je, da so mi tako mož kot drugi v veliko pomoč in da tudi razumejo mojo veliko ljubezen do športa," pravi Andreja, ki si je pred novo sezono zastavila tudi visoke tekmovalne cilje. Se na eno olimpiado "Zaenkrat sem si za to sezono zastavila načrt, da znova pridem v krog tekmovalk, ki se redno uvrščajo za točke svetovnega pokala. Vse drugo zame nima smisla. Pripravljena sem dobro, težko pa je reČi, kaj bodo pokazale prve tekme. Najprej me seveda čakajo interne' kvalifikacije za ponovno uvrstitev v bia-tlonsko reprezentanco, oziroma ekipo za tekme svetovnega pokala, še prej pa nameravam v Skandinaviji nastopiti na tekaških tekmah v celinskem pokalu. Prejšnji mesec sem sicer štartala na tekaški tekmi v Düs-seldorfu, vendar šprint nikoli ni bil moja disciplina. Zame je 650 metrov absolutno premajhna razdalja,... vendar pa niti nisem tekla slabo. Tako imam trenutno željo, če bom le v dobri formi, da decembra Štartam tudi na tekmi svetovnega pokala v tekih, če pa se bom uvrstila v bia-tlonsko ekipo za svetovni pokal, pa seveda tudi na tekmah svetovnega pokala v biatlonu. Zavedam se, da je konkurenca v biatlonu postala izredno močna in če mi ne bo uspelo narediti norme za nastop na olimpijskih igrah, in če bom videla, da. sem preveč oddaljena od vsega, je vprašanje, ali bom še vztrajala. ■ Zaenkrat je moj cilj nastopiti Še ~ na enih olimpijskih igrah," pravi Andreja Koblar, ki pri triintridesetih letih pogumno vztraja v vlogi matere in vrhunske športnice, hkrati pa je tudi svetnica v domači tržiški občini: "Tržiški ' športniki smo kandidirali s svojo stranko, ker pa sem zaposlena v Slovenski vojski, se nisem politično opredelila. Seveda pa ' sem se udeleževala sej, zlasti med nosečnostjo, ko sem imela več časa. Lahko pa sem se prepričala, pa je delo svetnika zelo naporno in velika obveznost," razmišlja Andreja, ki ima seveda raje delo na zasneženih belih poljanah, kjer se bo to zimo poskušala znova uveljaviti tudi med najboljšimi. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Piše MIha Naglič Gorenjski.kraji in ljudje od A do Ž 4t Klekljanje, veščina gorenjskega juga v v žiri so poleg Idrije in Železnikov eno od treh središč izdelovanja klekljane Čipke na Slovenskem. Veščine klekljanja so se prve žirovske klek-Ijarice naučile v Idriji. Ker so hitro uvideli, daje to nekaj dobrega, so organizirali prvi klekljarski tečaj. "Pozimi, t.j. od 2. januarja 1883 do konca marca t.l. je bila v Zireh šola za čipke delati, ker je bil slovenski deželni odbor občini 80 goldinarjev podpore dovolil v ta namen; zato so se pa dekleta poprijele klekljanja in niso hotela v delavno šolo hoditi. In ravno zarad kleklanja je bilo šolsko obiskovanje silno neredno, ker je vse kleklalo: fantje in deklice. (Šola za kleklanje bila je na poŠti, poduČevala je neka ženska iz Idrije.)" Tako je v šolsko kroniko zapisal nadučitelj Leopold Božič, sam Idrijčan. Skoda, ker ni imenoval učiteljice; verjetno jo je iz Idrije pripeljal Ivan Vogelnik, pozneje glavni pospeševalec klei:ljanja na Kranj- skem; v letih 188"2-84 je služboval v Zireh kot učitelj. Gotovo pa je, daje Osrednji zavod za klekljanje na Dunaju (K. u. k. Zentralspitzenkurs) po posredovanju Antona Primožiča, zaslužnega trgovca in pospeševalca klekljanja, v Zireh že 1906 ustanovil stalno čipkarsko Šolo, ki deluje še danes. Prva učiteljica je bila Idrijčanka Leopoldina Pel-han; ko je prišla, je v Žireh klekljalo okoli 200 ljudi, ko je 1936 odšla, pa okoli 2000. Klekljana čipka je sama po sebi nekaj lepega, posebno še, če ima za predlogo umetelni vzorec in če jo skleklja dobra klekljarica. Delo samo pa je zahtevno, težavno in prav nič zabavno. Pisatelj Pavel Perko, po rodu Poljanec, kije v letih 1906-10 služboval v Zireh kot kaplan, je žirovsko čipka-rico literarno upodobil v noveli Klekljarica, ki je prvič izšla v Domu in svetu leta 1912. "Pravzaprav enolično je življenje klekljarice; težaven je njen zaslužek. Od zore do mraka presedi za mizo, rož-Ija s kleklji in natika iglo poleg igle. Blazina, ovita z vzorcem, se preobrača sedaj sem, sedaj tja; vzorec se polni in se beli vedno bolj. Za hip ima človek veselje, ko pogleda in vidi, da so se črne poteze vedno bolj zakrile in prevlekle s sukancem. Rože, ribe, roglji in rogljički, zvezde in zvezdice: vse se napolnilo. Konec bi bilo in delo dovršeno. Toda treba je porvati igle, odluščiti ovoj - in zopet ti zija nasproti prazen vzorec, ki ga bo treba na- polniti in prevleči še enkrat, še dvakrat, še bog ve kolikokrat, preden bo imel kos tisto dolgost, ki je bila naročena. Res, težavno je delo klekljari- ce. Takoj za navedenimi stavki pa položi pisatelj svoji klek-Ijarici na usta nasprotno ugotovitev: "Saj tudi delo klekljarice je naposled, dasi težavno, vendarle prosto in samostojno kot nobeno drugo." Perko sklene s čarom skupinskega klekljanja, ki je bilo eno od oblik družabnosti: "O, potem šele so peli kleklji! To Je bilo rožljanja od zore do mraka in še pozno v noč. Vzorci so se polnili; vse je rastlo pod prsti, ko da klije iz tal. Res, da so jih zvečer bolele roke in skelele oči; toda Klekljarica na sliki Iveta Šubica, 1961 razi zvenijo precej umetno. Verjetno si jih je moral sam izmisliti, koje slovenil žirovske klekljarske izraze, ki so bili večinoma iz nemščine. Čipkam se je reklo "špice", "bučke". blazini punkl vzorcu . su- ponoči se Človek odpočije - in drugo jutro so že zopet sedele skupaj, govorile in pele in se smejale. Ah, pravzaprav lepo je tako življenje, in prosto in veselo je delo klekljarice." Pisatelj je to delo prav lepo "zadel", le nekateri iz- iglam • "povštr" ali "muštr", ovoju "papire kancu "cvirn" ... In kako je s klekljanjem na Žirovskem danes? Kleklja se še zmerja razmeroma veliko, šola, ki bo 2006 slavila stoletnico, je dobro obiskana. Dr. Tadeja Primožič, etnologinja in pravnukinja znamenitega Antona, je tej veščini posvetila svoje diplomsko in magis- v trsko nalogo. Zirovci torej še znajo klekljati, ne vem pa, če so enako uspešni tudi v trženju tega žlahtnega izdelka. In škoda je, ker ne znamo iz tega fenomena narediti še "nekaj več", podobno kot v Idriji, kje imajo Čipkarski festival, ali v Železnikih, kjer vsako leto priredijo popularni in dobro obiskani Čipkarski dan ... Petek, 12. novembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN V vec sredstev Gorenjska v letih 2002 in 2003 ni dobila niti tolarja neposrednih regionalnih spodbud, za leti 2004 in 2005 pa ji je država milostno namenila 50 milijonov tolarjev za pripravo projektov, ki bodo lahko v naslednjih letih konkurirali za strukturna sredstva in podobno. Brdo pri Kranju - Kot smo poročali že v torek, so na začetku tedna poslanci in državna svetnika, župani gorenjskih občin, predstavniki gospodarstva, gospodarske in obrtne zbornice, finančnih institucij, izobraževalnih ustanov, sindikatov in drugih socialnih partnerjev na Brdu pri Kranju podpisali dogovor o so-delovaixju za doseganje k^učnih strateških ciljev Regionalnega razvojnega programa Goreiyske za obdobji do 2006 in do 2013. "S tem dogovorom želimo vzpostaviti moČno partnerstvo med gorenjskim gospodarstvom in gorenjskimi politiki na lokalni in državni ravni, močan gorenjski lobi na državni in drugih ravneh, posredno pa preko lega lobija na Gorenjsko pripeljati čimveč dodatnih razvojnih državnih in evropskih sredstev ter jih povezati s finančnimi viri v lokalnem okolju in viri, ki jih ima na razpolago lokalno gospodarstvo," je po podpisu dogovora ocenil Bogo Filipič, direktor BSC Poslovno Podpornega centra iz Kranja, ki je poleg predsednika državnega sveta Janeza Sušnika in predsednika Gorenjskega gospodarskega foruma Janeza Benčine glavni pobudnik povezovanja ključnih akterjev razvoja Gorenjske. Gorenjska razvojno zaostaja in se počasneje razvija kot njej primerljive regije. Filipič razlog vidi tudi v ravnanju države, predvsem nekdanje gospodarske ministrice Tee Petrin, ki, da je bila nenaklonjena Gorenjski. "Savinjska regija, ki je primerljiva gorenjski regiji, je na primer v enakem obdobju, ko je Gorenjska nazadovala, bistveno napredovala, ker je dobila petsto ali več neposrednih regionalnih spodbud. Gorenjska po drugi strani v letih 2002 in 2003 ni dobila niti tolarja, za leti 2004 in 2005 pa so nam milostno namenili 50 milijonov tolarjev za pripravo projektov, ki bodo lah- Predsednik Gospodarskega foruma Gorenjske Janez Bencina pri podpisu dogovora o sodelovanju. ko v naslednjih letih konkurirali za strukturna sredstva in podobno. Edina sredstva, ki jih je Gorenjska uspela pridobiti v zadnjih letih, so bila tista, ki so jih razvojne agencije ali podjetja pridobila direktno na razpisih," razlaga Filipič. V podpisanem dogovoru je zapisanih osemnajst strateških ciljev za programski obdobji do leta 2013. Naslednji korak, ki čaka podpisnike, je ustanovitev regionalnega razvojnega centra Gorenjske, ki bo sestavljen iz predstavnikov lokalne skupnosti (2/5), gospodarstva (2/5), nevladnih organizacij in drugih partnerjev (1/5) ter predstavnikov sveta partnerjev za človeške vire in zavarovanih območij narave (TNP). "Ta svet bo odločal o prioritetah regije in v okviru njih izbral razvojne projekte, s katerimi bo Gorenjska kandidirala za razvojna sredstva. Naloga vseh nas ostalih pa bo, da pripravimo kakovostne projekte in z njimi pravilno kandidiramo na razpisih," je še pojasnil Filipič. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Elan še vedno ohranja Rog Podjetje Elan Bikes ima na tržišču dve že dokaj uveljavljeni blagovni znamki koles. Prva je njihova matična znamka Elan, druga pa je Rog, ki je imela že pred prevzemom s strani Elana dolgoletno in prepoznavno tradicijo. Ljublana - Mineva že druga sezona, odkar je Rog del podjetja Elan Bikes. Po besedah vodje marketinga pri Elan Bikes Maje Nagode je Rog v prejšnjem sistemu zelo dobro deloval kot lastno podjetje. Njegova nefleksibilna strategija in sam sistem poslovanja pa sta podjetje pripeljala do finančnih težav. Rešitev Roga je bila zato združitev z močnejšim podjetjem, v tem primeru z begunjskim Elanom. Rog kot blagovna znamka še vedno obstaja, s to izjemo, daje sedaj pod Elanovim lastništvom. Vendar pa se je tudi podjetje Elan Bikes znašlo na majavih tleh, saj se je pred kratkim znašlo v likvidnostnih težavah. Prišlo je do sprememb v poslovanju, prejšnji mesec pa se je zamenjalo tudi vodstvo. V prihodnje se bodo pri Elan Bikes trudili, da bodo vsako leto naredili boljšo kolekcijo, prodrli na svetovno tržišče ter da bo njihovo poslovanje še naprej ostalo stabilno. Trenutna prodaja znamke Rog stagnira, saj je potrebno upoštevati, da se z novembrom zaključi glavna kolesarska sezona. Z letom 2005 pa nameravajo obnoviti zanimanje za Rog, predvsem z marketinškega vidika, saj se je zadnji dve leti propagirala predvsem blagovna znamka Elan. Na tržišče prihajajo novi modeli znamke Rog, namenjeni predvsem družinskemu kolesarjenju, odvijale, pa se bodo tudi razne Rogove prireditve. Blagovnih znamk Elan in Rog sicer ni mogoče primerjati, saj gre za popolnoma različna ranga koles za različne ciljne skupine, različne kakovosti in različnega cenovnega razreda ter same opreme koles. Če bi ju primerjali, bi bilo tako, kot če bi primerjali Fiat in Jaguar. Elanova kolesa so v primerjavi z Rogovimi bolj konkretna kolesa za bolj specifične skupine ljudi, ki živijo s kolesi in jim kolesa predstavljajo način življenja. Predvsem so to terenska in gorska kolesa. Nova modela pri blagovni znamki Elan sta Frisky ter novi DH pro, ki ga pri Elan Bikes po kakovosti enačijo kar s Ferrarijem, namenjen pa je izključno za downhill (spust s hriba). Polona Pegan Prva modna tridimenzionalnost Domžale - Na novinarski konferenci v hotelu Krona, kjer so nam predstavili nove spletne strani Žive Vadnov (www.miss-ziva.com), so obenem predstavili tudi prvi svetovni tridimenzionalni modni portal (www.3d-fashion.net), ki gaje predstavil Zdenko Dajnko. Živa bo prva mišica, ki se bo svetu predstavila s tridimenzionalno modno fotografijo, nasploh pa gre za prvi tovrsten portal na svetu. Ustvarjalci projekta menijo, da bo s tovrstno tehniko na izboru za Miss sveta čez nekaj tednov Živa vzbudila zanimanje in bo tehnika pripomogla k njeni, kot tudi prepoznavnosti Slovenije. Razvijalci portala že več let delujejo na področju spletnega programiranja in tridimenzionalnega fotografiranja. Z novostjo so se uspešno spopadli že pred časom in so v ožjem slovenskem prostoru sodelovali kar Živa Vadnov bo prva, ki se bo predstavila s tridimenzionalno fotografijo. pri nekaj projektih, ki so bili prikazani s tridimenzionalno prostorsko tehniko. V tej tehniki so izdelali dogajanje na mariborski Zlati lisici, ki je postala prva športna prireditev svetovnega formata, pokrita s tovrstno tehniko. Letos pa so pokrili tudi Festival Lent v Mariboru. Tako so omogočili, na primer, obiskovalcem obeh prireditev, da zmeraj znova podoživljajo dogodke, ki so jim bili priča ali pa jih doživljajo zgolj virtualno. Omenjeno tehniko so razvijali tudi v druge sfere in za tridi- menzionalni prikaz objektov razvili objektno tridimenzionalno fotografijo, ki se je še kako izkazala pri plastičnem prikazovanju različnih izdelkov (bela tehnika, avtomobili). Naslednji razvojni korak je bila tridimenzionalna modna fotografij a. Proučevali so dogajanja na svetovni modni virtualni in elektronski sceni ter ugotovili, da se v tej veji industrije obrača ogromno denarja, sam segment pa še ni pokrit z ustreznimi vsebinami, rešitvami in tehnološkimi prijemi. Spontano se je porodila ideja, da ustvarijo projekt, omrežje, ki bo na eni strani odjemalcem nudilo tehnološke rešitve s tega področja, na drugi pa obiskovalcem omrežja predstavilo modno industrijo, smernice, kreacije, modele v popolnoma novi tehniki. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Ugodno po belih strminah v Mojstrani Čeprav je smučišče v Mojstrani majhno, v zimski sezoni poleg alpskega smučanja ob vznožju ponuja naravno drsališče, tri kilometre tekaških prog, v bližini posebej uredijo sankališče. - . f i: • > . S'?"/ ■ 's^^'S'S'-"'^-"" --t-' -.t'S»»! i ... • » Prvi sneg na smučišču v Mojstrani. Mojstrana - Okoli 600 metrov dolgo mojstransko smučišče so domačini z gradnjo vlečnice usposobili že pred tridesetimi leti. Najprej gaje upravljajo domače turistično društvo, po letu 1980 pa so ga prevzeli v RTC Žičnice Kranjska Gora. Potem do lani, ko je žičniške naprave kupil Božidar Ando^šek iz Ribnice, pet let ni obratovalo. Novega lastnika je najprej bolj zanimal nakup apartmajske hiše ob robu smučišča, ki ga je tudi opravil, potem pa se je odločil za prodajo in vložek v vlečnico. V vasi so si edini, da je ponovno obratovanje smučišča lani precej poživilo zimski utrip Mojstrane. Jani Zajšek, upravljavec smučišča, pravi, da so pred lansko sezono opravili tehnični pregled naprav in postorili vse, kar je bilo potrebno za varno obratovanje vlečnice, pri čemer so jim z nasveti veliko pomagali kranjskogorski žičničarji. Letos so obnovili pogon in dopolnili razsvetljavo za nočno smuko. Zmogljivost vlečnice je približno 720 oseb na uro, proga ni Jani Zajšek 0 zelo zahtevna, je pa dovolj široka za udobno smučanje do 200 rekreativcev. Prvi sneg je že zapadel, uradno pa se bo sezona začela 19. decembra, ko bodo goste pozdravili z brezplačnimi napitki. Nedvomno so tu tudi bolj dosegljive cene vozovnic, saj so se lani gibale od 1.000 do 1.800 tolarjev, različno za otroke in odrasle in posebej za nočno smučanje. Za letos Jani Zajšek napoveduje rahlo podražitev, vendar verjetno ne več kot 200 tolarjev pri karti. M. K. Čuferju priznanje za pionirsko delo Ljubljana - Združenja podjetnikov Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije je praznovalo deseto obletnico ustanovitve. v Ze šestič so podelili tudi priznanja za pionirsko delo na področju podjetništva. Med dobitniki je bil tokrat tudi Andrej Cufer, predsednik Združenja podjetnikov Gorenjske, član upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko in svetnik v družinskem podjetju AKA PCB Lesce. Priznanje je prejel kot zgleden in ugleden starosta obrtništva in podjetništva na Gorenjskem, ki je s svojim zgledom vedno po- iskal pravo mero strpnosti in kritičnosti, ko je treba opozoriti na ovire in pri tem ni pozabljal tudi na predloge, kako bi veljalo ovire odstraniti, so zapisali v obrazložitvi. S.Š. H HKAM I t linhh' nti \u/,h, Na zalogi vedno več kot 1ÜC vozil Vsa vozila imajo do 24 n • mes. garancije Tel,: (04) 201 52 40 ODPRTO: 7~ - 19*" SOBOTA: - 13*" ^(MBeilT. m Alpf rftuf ftcmfmt , Kranj, www.3ipctour-rcrnont.si Ljubljanska c 22,4000 fcunj ^ • ' -1 ' v ' Des d d . Kolodvorska ul 9. UuUiana 17 . V..-.; ^ - ;. . -. ww^.dbs.si Ugodni kratkoročni gotovinski krediti Ponudba vetja v novembru 2004. Deželna Banka Slovenije Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OUA A * t GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si Petek, 12. novembra 2004 BKS Bank s podružnico v LJubljani Ljublana - BKS Bank (Bank für Kärnten und Steiermark AG), ki sodi med najuspešnejše avstrijske regionalne banke, je v sredo odprla v Ljubljani svojo prvo bančno podružnico v tujini. V Sloveniji se bo na začetku usmerila v kreditno poslovanje. BKS Bank je lani dosegla 3,9 milijarde evrov bilančne vsote, zaposluje 650 ljudi in ima na Koroškem, Štajerskem in na Dunaju skupno 39 poslovnih enot. Skupaj z bankama Oberbank in Bank für Tirol und Vorarlberg sestavlja skupino treh bank (3 Banken Gruppe). Vse tri nastopajo na trgu neodvisno, tesno pa sodelujejo pri avtomatski obdelavi podatkov, kapitalskih naložbah, pri naložbah in še na nekaterih drugih področjih. BKS Bank je doslej imela v tujini po eno predstavništvo in družbo za leasing storitve v Ljubljani in Zagrebu ter predstavništvo v Padovi. V Sloveniji je navzoča od leta 1998 dalje z družbo BKS-leasing in predstavništvom BKS Bank, ki je postalo pomembno za avstrijska podjetja pri njihovem poslovanju v Sloveniji. Podružnica v Ljubljani je njena prva bančna poslovalnica v tujini. Na začetku se bo usmerila v kreditno poslovanje, občanom bo ponujala predvsem stanovanjska in potrošniška posojila, podjetjem pa dolgoročna investicijska in kratkoročna okvirna posojila, posojila za obratna sredstva in garancije. Naslednji korak bodo naložbeni posli, poleg običajnih oblik varčevanja tudi vlaganja v sklade in ter upravljanje s premoženjem. Po uvedbi evra bo strankam ponudila še preostale bančne storitve, tudi loslovanje na bančnih okencih, vodenje računov in plačilni promet, e bo podružnica v Ljubljani izpolnjevala poslovne načrte (v prvem letu načrtuje obseg poslovanja v višini 30 milijonov evrov), bodo kmalu odprli podružnico še v Mariboru. Ljubljansko podružnico bosta vodila Boštjan Dežman in mag. Alexander Novak, na začetku pa bo v njej zaposlenih osem delavcev. C.Z. Pocenitev naftnih derivatov Krai^j - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov.'Ker so se derivati na svetovnem trgu pocenili od 4 do 5,5 odstotka, so se tudi v Sloveniji, znižanje cen pa bi bilo še večje, če ne bi vlada za vse vrste derivatov zvišala trošarine. Neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za 1,6 tolarja, z 208,2 na 206,6 tolarja za liter, 98-oktanski bencin pa za 1,8 tolarja, z 212,9 na 211,1 tolarja za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 1,9 tolarja, z 205,9 na 204 tolarje za liter. Za kurilno olje je po novem treba odšteti 125,8 tolarja oz. poldrugi tolar mapj kot pred pocenitvijo. V opazovanem 14-dnevnem obdobju se je v primeijavi s prejšnjim tečaj dolarja znižal za 4,93 tolarja, na mediteranskem trgu pa so se znižale tudi cene vseh derivatov. 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za 25 dolarjev na tono, dizelsko gorivo za 28 dolarjev in kurilno olje za 20 dolarjev. Vlada je trošarino za neosvinčeni motorni bencin zvišala s 84.564 na 88.584 tolarjev za tisoč litrov, za dizelsko gorivo z 7L185 na 76.036 tolarjev in za kurilno olje s 5.025 na 8.884 tolarjev. C.Z. Dodatek k plačam za zaposlene pri obrtnikih Ljublana - Predstavniki Obrtne zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in Sindikata obrtnih delavcev Slovenije so v sredo podpisali aneks h kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci, ki poleg zvišanja plač prinaša tudi spremembe pri terenskem dodatku in jubilejnih nagradah. Podpisniki so se zavezali, da bodo začeli pogajanja o novi kolektivni pogodbi in jih sklenili do konca prihodnjega leta. Gospodarsko zbornico Slovenije pa so pozvali k skupnemu oblikovanju enotne kolektivne pogodbe, ki bo veljala za vse socialne partnerje v drobnem gospodarstvu. Zaposleni v obrtnih dejavnosti bodo na podlagi podpisanega aneksa letos in prihodnje leto prejeli 6.800 tolarjev dodatka k mesečni plači. Poplačano pa bodo prejeli tudi razliko do bruto dodatka v višini 5.000 tolarjev, k izplačilu katerega so bili s 1. julijem zakonsko obvezani vsi delodajalci. Terenski'dodatek, ki je doslej znašal 2.625 tolarjev, bo odslej znašal z vladno uredbo določen neobdavčen znesek 735 tolarjev. Zaposleni bodo po novem do jubilejne nagrade za 10 in 20 let delovne dobe upravičeni, če bodo to dobo dosegli pri istem delodajalcu. Jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe pa bo moral delodajalec izplačati, če je bil delavec pri njem zaposlen vsaj pet let. S.Š. Na podlagi 4. člena Pravilnika za izbor najboljših športnic(kov) in športnih delavk(cev) v Mestni občini Kranj (v nadaljevanju: pravilnik) objavlja Zavod za šport Kranj (v nadaljevanju: zavod) JAVNI RAZPIS za izbor najboljših športnic(kov) in športnih delavk(cev) v Mestni občini Kranj v letu 2004 (v nadaljevanju razpis) Predmet razpisa je izbor In podelitev priznanj najboljših šport-nic(kov) in športnih delavk(cev) v Mestni občini Kranj v letu 2004 {od 1. 11. 2003 do 31. 11. 2004). Priznanja so: Priznanje 1: ŠPORTNI ZNAK KRANJ Priznanje 2: ŠPORTNA PLAKETA KRANJA Priznanje 3: ŠPORTNA NAGRADA KRANJA Javni razpis vključuje obdobje od 1. 11". 2003 do 31. 11. 2004. Na razpisu lahko s svojimi predlogi za izbor najboljših športnic(kov) in športnih delavk (delavcev) sodelujejo vsi občani in športna društva v Mestni občini Kranj. Predlogi za priznanja morajo biti na obrazcih iz razpisne dokumentacije, v zaprtih pisemskih ovojnicah, na katerih je naveden naziv izvajalca in napis: IZBOR NAJBOUŠIH ŠPORTNIKOV 2004, poslani priporočeno na naslov: ZAVOD ZA ŠPORT KRANJ, Partizanska 37. 4000 KRANJ. Rok za oddaio predlogov /e 10. december 2004. Pravilnik, javni razpis in obrazec lahko preberete na spletni strani: www.Kranj.si - pod dokumenti - razpisi v letu 2004. Informacije: Zavod za šport Kranj, tel. 201 44 20. Komisija za priznanja Zavod za šport Kranj, Partizanska 37, Kranj Obrtna zbornica Slovenije letos praznuje 35-letnico. V teh letih je po mnenju njenega sedanjega vodstva dokazala, da uspešno povezuje najmanjše gospodarske subjekte v državi, ki potrebujejo močnega zastopnika in kakovostnega svetovalca. Ljublana - "Ob zadnjih razpravah v zvezi s statusom in orga-nizacyo gospodarstva v zbornicah v Sloveniji je treba poudariti, da smo v Obrtni zbornici Slovenije natančno preštudirali vrsto modelov organiziranosti obrtnikov in malih podjety po Evropi. Prepričani smo, da mora vsaka država in i\jeno gospodarstvo izbrati sistem organiziranosti, ki jima najboU ustreza. T» — t C:- i ' Ä \, stoveMi •4k • ik Generalni sekretar obrtne zbornice dr. Viljem Pšenićny (levo) In predsednik zbornice Miroslav Klun menita, da je zbornica nujno potrebna za zastopanje interesov obrtnikov in malih podjetnikov. Slovenija ima enak način zborničnega povezovanja, kot ga ima kontinentalni del Evrope - Nemčija, Avstrija, Italija, Luksemburg, Francija, Nizozemska, Grčija in Švica. V t.i. stari Evropi tudi ni pričakovati, da bo prišlo do radikalnih sprememb, prav t.i. nova Evropa pa je pravi dokaz, da se spremembe ne smejo dogajati nepremišljeno," meni generalni sekretar dr. Viljem Pš-eničny, generalni sekretar Obrt- ne zbornice Slovenije (OZS), ki letos praznuje svojo 35-letnico. Upravni odbor OZS v svojem stališču v zvezi s statusom in organiziranostjo gospodarstva v zbornicah v Sloveniji ugotavlja, bi se v prvem obdobju po morebitni ukinitvi obveznega članstva zgodilo to, kar se je zgodilo v nekaterih drugih državah (Madžarska, Slovaška, ČeŠka, Bosna in Hercegovina), kjer gospodarstvo še danes nima niti ustreznih povezav niti zastopnika znotraj države niti v odnosu do Evropske unije. "Nepremišljene spremembe zbornične organiziranosti bodo predvsem slovenski obrti in malemu gospodarstvu naredile veliko škodo. Ukinjanje zbornic je bolj v interesu velikega gospodarstva in tuje konkurence kot pa malega gospodarstva. Če mala podjetja in obrtniki ne bi imeli svojega predstavnika, ne bi imeli nikogar," opozarja Vi^em Pšeničny. Kot je pojasnil, jih sedanje razprave o obveznem Članstvu niso presenetile, zbornica je pravzaprav že slabi dve leti nazaj začela s spremen\bami, ki prinašajo Še večjo prijaznost do Članstva. "S potezami, ki jih vlečemo, smo na pravi poti. Tudi zadnja interna raziskava med članstvom je pokazala njegovo visoko stopnjo zadovoljstva z zbornico," pravi Pšeničny. Po mnenju predsednika OZS Miroslava Kluna je njihova zbornica že v preteklosti dokazala, da se bistveno razlikuje od ostalih zbornic v državi. "Pred 35 leti je zbornica nastala na željo obrtnikov, ki v tistem obdobju niso imeli marsikaterih pravic, niti pravice do zavarovanja. Obrtna zbornica je zato nastala obrtnikom v pomoč in v tej smeri deluje še danes," je dejal Klun. V današnji obliki OZS obstaja od leta 1994, ko so s sprejetjem obrtnega zakona uredili položaj obrtnikov in njihove zbornice. Zbornica danes za 47 tisoč svojih članov opravlja štiri pomembne naloge: zastopa njihove interese v odnosu do države, ko gre za zakonodajo, pogoje gospodarjenja, razvoj, socialno varstvo; izvaja informiranje članstva o zakonodaji, možnostih razvoja in drugem; izvaja različne storitve (izobraževanje, svetovanje, odpiranje trgov, promocija) ter opravlja javna pooblastila, od katerih je najpomembnejše poklicno izobraževanje ter izdajanje dovoljenj in licenc. •če naši člani izkoristijo vse možnosti, ki jim jih ponuja zbornica, potem dobijo nazaj več, kot pa plačajo članarine," je prepričan Klun. Mimogrede, upravni odbor OZS predlaga, da višina Članarine tudi vnaprej ostane na enaki ravni kot do sedaj - 1,8 odstotka od zavarovalne osnove samostojnega podjetnika. To pomeni, da povprečna letna članarina za območno zbornico in zbornico Slovenije znaša 81.140 tolarjev, najnižja mesečna pa dobrih 2.700 tolaijev. OZS bo 35-letnico praznovala 16. novembra v Cankarjevem domu. Tedaj bo prejela mojstrske diplome četrta generacija obrtnic in obrtnikov. Letos bo % mojstrske nazive prejelo kar 473 obrtnikov, skupaj z njimi jih je do sedaj prejelo že 1307 obrtnikov. Simon Šubic, foto: Tina Doki Krepi se varčevanje evrih Vstop Slovenije v Evropsko unijo in priprave na prevzem evra že vplivajo na varčevalne navade. Krai\j - Medtem ko je bilo v preteklih letih med občani več zanimanja za tolarsko varčevanje, se je letos okrepilo devizno. Spremembe občutijo tudi v Gorenjski banki, kjer se je v letošnjih prvih devetih mesecih obseg sredstev v tuji valuti realno povečal za več kot štiri odstotke, od vsega denarja v tujih valutah pa ga je veČ kot 90 odstotkov v evrih. Tolarsko varčevanje se je malenkostno zmanjšalo, pri tem pa so privarčevana sredstva v okviru Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme realno porasla za 30 odstotkov. Zmanjšanje tolarskega varčevanja je posledica "prelivanja" tolarjev v evre ter vlaganj v vzajemne sklade in v druge oblike investiranja, ki so doslej zagotavljale višje donose kot bančne naložbe. Da bi nove oblike varčevanja bolj približali strankam, so v Gorenjski banki dogovoru z Nacionalno finančno družbo začeli tržiti njena vzajemna sklada, eden je delniški in 9 drugi obvezniški. dobe. Strankam, ki izpolnjujejo določene pogoje, odobrijo potrošniško posojilo tudi brez dodatnega zavarovanja posojila, kredit z odplačilno dobo do enega leta pa lahko najamejo tudi študentje. Da bi bančne storitve čimbolj približali občanom, posojila odobravajo tudi v ekspoziturah Kranjska Gora, Bohinjska ^ v ^ v Bistrica, Bled, Lesce, Ziri, Železniki, Gorenja vas, Šenčur in Cerklje, dokunientacijo za pridobitev posojila pa lahko oddajo tudi v vseh ostalih ekspoziturah. Banka je razširila ponudbo posojil za zasebnike z odobravanjem okvirnih limitov na transakcijskih računih, tudi letos sodeluje z javnim skladom za razvoj malega gospodarstva pri kreditiranju malega gospodarstva ter z občinami pri kreditiranju zasebnikov in pri stanovanjskih posojilih. na Gorenjskem. Na nekaterih prodajnih mestih so že POS terminali z dodatno tipkovnico, ki pri nakupih z Maestro karticami zahteva obvezen vnos PIN-a. kar zagotavlja dodatno varnost. Porast stanovanjskih posojil In kaj se je letos dogajalo pri kreditiranju občanov in zasebnikov? Zanimanje za stanovanjska posojila je bilo tudi letos večje kot za potrošniška. Varčevalci, ki so se odločili za petletno varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in varčujejo že najmanj dve leti, lahko najamejo posojilo pod ugodnejšimi pogoji že pred potekom varčevalne Ponekod obvezen PIN Varč e v al c i G or e nj ske b an ke imajo skupno 169.438 plačilnih kartic Activa, od tega 146.445 kartic Activa - Maestro, 12.779 kartic Activa, 9.704 navadnih plačilnih kartic Activa-Master-Card, 352 zlatih in 158 poslovnih kartic Activa MasterCard. S karticami lahko doma in v tujini dvigujejo gotovino oz. plačujejo nakupe, pri tem pa so višine zneskov odvisne od rednih mesečnih prejemkov in od vrste osebnega računa oz. kartice. Plačilne kartice Activa sprejemajo že na več kot 20.800 prodajnih mestih v Sloveniji, od tega jih je 2.790 Večja varnost na bankomatih Banka ima na Gorenjskem in v Ljubljani štirideset bankomatov, letos je na novo postavila dva - v Selcih (trgovina Pogačnik) in v novi ekspozituri Gorenjske banke na Savskem otoku v Kranju, dogovarja pa se že za nove lokacije. Nekatere stare bankomate bodo zamenjali z novimi, pri tem pa bodo že upoštevali načrtovano izdajo čipnih kartic Acti-va/Maestro ter Activa/Master-card, ki bodo tudi pri uporabi na bankomatih postopno zamenjale obstoječe kartice z magnetnim zapisom. Ker so se v zadnjem času pri poslovanju prek bankomatov pojavile zlorabe (skim- ming, libanonska zanka), so sprejeli tudi več ukrepov za izboljšanje varnosti. Elektronsko banko Link uporablja že 4.500 občanov, v kratkem pa bodo dosedanjim storitvam dodali še nove, med drugim vpogled v stanje vezanih vlog (depozitov) in posojil ter boljšo kontrolo pri plačilih. Uporabnik bo lahko preveril, ali plačuje pravemu podjetju. Priprave na prevzem evra V Gorenjski banki se glede na usmeritve ministrstva za finance in Banke Slovenije že pripravljajo na 1. januar 2007, ko naj bi v Sloveniji tolar zamenjali z ev-rom. Dotlej bodo morali prilagoditi programsko in drugo opremo, kupiti nove stroje, popraviti sklenjene pogodbe in storiti še marsikaj drugega. Pri tem bodo uporabili tudi izkušnje iz zamenjave mark in drugega tujega denarja v evro. Cveto Zaplotnik Lesnina gradi na Hrvaškem Kranj - Lesnina in njena hčerinska družba Lesnina Zagreb sta v letošnjem prvem poletju poslovali v skladu z načrtom. V Lesnini je Čisti prihodek od prodaje znašal 7,6 milijarde tolaijev inje bil za 18 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju, celotni poslovni izid pred obdavčitvijo pa je bil višji za 27 odstotkov. V Skupini Lesnina so prihodki od prodaje dosegli 10,7 milijarde tolarjev in so v primerjavi z lanskim prvim polletjem porasli za 22 odstotkov. Lesnina je prek hčerinske družbe na Hrvaškem začela v Čakovcu graditi prodajni center s šest tisoč kvadratnimi metri površine, v Kukuljanovem pri Reki pa se pripravlja na gradnjo centra s 17 tisoč kvadratnimi metri površine. Oba centra naj bi predvidoma odprli v prvi polovici prihodnjega leta. C.Z. J Petek, 12. novembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bo tudi v pridelavi in prodaji krompirja marsikaj spremenilo, pravi mag. Peter Dolničar, specialist za krompir v Kmetijskem inštitutu Slovenije, in poudarja, da bodo pridelovalci morali o krompirju še več vedeti in znati. 1» Moste pri Komendi - Pridelovalci že občutijo večjo ponudbo jedilnega krompirja na trgu, v prihodnje pa se bodo pri nas pojavile tudi nove sorte in nekateri novi dobavitelji semena. Odprta Evropa prinaša marsikaj dobrega, a tudi pasti, zato bodo pridelovalci morali še več vedeti o sortah in oznakah semena. Kakšna je bila letošnja letina krompirja ? "Letošnje leto je bilo povsem drugačno od lanskega: medtem ko je bila lani suŠa, je bilo letos dovolj moče. Že spomlad je bila dokaj mokra in hladna, marsikdo je posadil krompir prezgodaj, v preveč mokra tla. Še zlasti je bilo to očitno na območjih, kjer prevladujejo težja tla. Po vzniku, ki je bil približno dva tedna kasneje kot običajno, je sledilo dokaj normalno obdobje, a ker je bilo dovolj vlage, so bile ugodne tudi razmere za razvoj krompirjeve plesni. Nekateri pridelovalci so uspeli zaščititi nasade, tisti, ki so z zaščito zamudili, so imeli probleme, nasadi so jim propadli ali je krompir začel gniti. Pridelovalci, ki so nasade pravočasno in pravilno zaščitili, so imeli visoke, nadpovprečne pridelke. Na poskusih v Komendi smo letos dosegli rekordne, povprečje je bilo od 65 do 75 ton na hektar, pri najboljših sortah celo 90 ton ali v vec. Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni siMad v RÄstf«) Se dobra letina pozna tudi na trgu ? "Ponudba krompirja na trgu je velika, pri tem pa domačo dopolnjuje še tuja, saj po novem pri dobavi krompirja iz držav članic Evropske unije ni omejitev. Dobra letina ni bila samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi, kjer so letos posadili še več krompirja kot lani. Ker večina slovenskih pridelovalcev nima primernih skladišč za daljše skladiščenje, ga vsi poskušajo Čimprej prodati, marca in aprila pa ga verjetno doma že ne bo dovolj in ga bo treba pripeljati od drugod. Trgovina izkorišča neorganiziranost domačih pridelovalcev in ob veliki ponudbi krompirja različnih sort in pakiranj iz vzhodnih in zahodnih držav odkupuje krompir po ceni, ki je nižja od pridelovalnih stroškov. Lastna cena za krompir znaša pri tržnem pridelku 40 ton oz. skupnem pridelku veČ kot 50 ton okrog 19 tolarjev za kilogram." Pridelovalci že občutijo posledice vključitve Slovenije v Evropsko unijo na trgu. Jih bodo občutili še kako drugače - na primer pri izbiri sort? "Doslej je država lahko s carino in posebnimi uvoznimi dajatvami poskrbela, da jeseni, ko je bilo na trgu največ krompirja, cena ni preveč padla, po novem na skupnem trgu Evropske unije za trgovanje s krompirjem ni omejitev. Velika sprememba je tudi pri izbiri semena. Doslej je bilo v Sloveniji dovoljeno saditi sorte s slovenske sortne liste ter - . I ^ . .s /'•-•< , .8 ^ Bo zmagala eko, navadna ali super koruza? f Prav z možnimi grožnjami gensko spremenjenih organizmov (GSO) za ekološko kmetijstvo se je na 8. Ekosimpoziju z naslovom "Ekološko kmetijstvo in gensko spremenjeni organizmi" v Ljub^ani ukvarjalo več kot sto udeležencev. Izpostavili so dve področji. Eno od ključnih vprašanj je možnost sožitja GSO poljščin in ekološkega kmetijstva; medsebojno daljinsko oplojevanje se, na primer, zaradi opraševanja čebel lahko razširi celo do 26 kilometrov. Poleg tega pa v zemlji ostajajo semena z GSO, tveganje je pri dokupu semen in krmil. Primeri iz Španije, ki ima izkušnjo s koruzo z genetsko dodano odpornostjo na koruznega svedrovca, dajejo negativen odgovor. Na "mešanih" območjih so pri ekološki soji in koruzi odkrili primer GS materiala, ki je izviral iz tamkajšnjih "genetskih" polj. Pri tem pridelek v splošnem skorajda ni bil večji od konvencionalne pridelave. Ker pa za ekološka živila velja absolutna prepoved vsebnosti GSO, so prizadeti pridelovalci izgubili eko status, ki je rezultat večletne drage preusmeritve. Kot pri vseh podobnih primerih je krivca, ki bi mu izstavili račun, praktično nemogoče določiti. Eno od rešitev vidijo ekološki kmetje in naravovarstveniki v razglasitvi celotnega območja Alpe-Jadran - Slovenija, SV Italija in južna Avstrija - za območje brez GSO. Trenutne razmere poslabšujejo položaj ekoloških kmetov za Slovenijo s 1580 eko kmetijami. S sproščanjem v prosto prodajo 17 sort koruze, ki jih je Evropska komisija odobrila nedavno, se pojavi nevarnost, da bi njihova setev v kratkem povzročila, da površine eko kmetov kmalu ne bi bile veČ čiste. Zaradi posebnosti terena in bogate biotske pestrosti ter interesa za nadaljnji razvoj ekološkega kmetijstva bo težko najti območja, na katerih bi bilo gojenje GSO možno brez tveganja za ekološko kmetovanje. Drug problem je kontrola, označevanja in seznanjanja potrošnikov z vsebnostjo GSO v živilih, saj je danes že 55 odstotkov svetovne pridelave soje, 21 odstotkov bombaža in dobra desetina koruze gensko spremenjenih poljščin. Kot vedno pa so zagovorniki in nasprotniki ostali na nasprotnih bregovih glede morebitnih škodljivih posledic GSO za zdravje in naravno ravnotežje. Zadostnih in predvsem verodostojnih raziskav za potrditev (ne)škodljivosti še ni. Res pa je, da bo ob morebitnih slabih novicah za ukrepanje že prepozno. Narava pač ne deluje na gumb. Uroš Brankovič Mag. Peter Dolnicar še nekatere druge, ki so bile v preskušanju in so za to imele potrebna dovoljenja. Po novem lahko sadijo vse sorte z evropske sortne liste, ki je skupek sort z nacionalnih list. Na njej je okrog 1.100 sort, med temi so tudi primerne za slovenske razmere, veliko pa je neprimernih. Resni dobavitelji bodo ponujali pridelovalcem le primerne sorte, na trgu pa se bodo verjetno pojavili tudi "prosti strelci", ki bodo seme želeli prodati ne glede na to, ali je sorta primerna za Slovenijo ali ne. Podobno se lahko zgodi. Če bodo pridelovalci sami, brez ustreznega znanja o sortah, kupovali seme v drugih državah." Kaj svetujete pridelovalcem? "Pri izbiri sort bo treba upoštevati strokovna priporočila, ki bodo temeljila na preskušanju sort v slovenskih razmerah. Pridelovalcem bo že prihodnje leto na voljo opisna sortna lista, v kateri bodo tudi podatki o sor- Po podatkih The Wail Street Journal Europe* se je posebni vzajemni sklad že osemkrat uvrstil na prvo .mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v švetu, glede na ustvarjen letni donos. • Llpp«r, Tht Reuters Co. tah, ki niso na slovenski sortni listi. Opisna lista ne bo priporočena lista, za vsako sorto, ki jo bomo preskusili v Sloveniji, bomo navedli, ali je primerna za naše razmere ali ne, pridelovalci pa se bodo potlej sami odločali." Bo na slovenskem trgu tudi večja ponudba semena? "Slovenski pridelovalci krompirja so že doslej le deset odstotkov semena dobivali iz domaČe pridelave, vsega ostalega pa iz uvoza. Uvažali so ga iz držav, tradicionalnih pridelovalk in izvoznic semenskega krompirja, kot so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Anglija, Škotska in Danska, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bodo tem verjetno pridružile še nekatere druge - Finska, Poljska, Češka ... Za pridelovalce bo dobro, če bo večja ponudba prispevala k znižanju cene semena, hkrati pa se bodo soočili s pomembno spremembo. Dokler Slovenija ni bila članica Evrop- ske unije, smo vse uvoženo seme opremili z etiketami, na katerih so bile slovenske oznake oz. kategorije krompirja. Z vključitvijo v Evropsko unijo to ni več potrebno, na vrečah bodo Še naprej etikete, vendar z oznakami države, izvoznice semena. Vsaka izmed 25 članic unije ima svoj sistem označevanja semenskega krompirja, vsi sistemi pa so veljavni. Če bodo pridelovalci hoteli vedeti, kakšno seme kupujejo, bodo morali poznati oznake posameznih držav, o tem pa jih bomo še pred novo pridelovalno sezono poskušali seznaniti z objavami v kmetijskih časopisih." Se bo cena semena znižala? "Letos pričakujemo nižjo ceno semenskega krompirja kot lani. Običajno je tedaj, ko je nizka cena jedilnega krompirja, nižja tudi cena semenskega, po naši oceni pa bo za 20 do 30 odstotkov manjše tudi povpraševanje. Marsikdo, ki je imel težave s prodajo krompirja, ga bo prihodnje leto posadil manj ali pa bo posadil kar svoje seme. Konkurenca pri dobavi semena je bila že doslej velika, lahko pa pričakujemo nekaj dobaviteljev iz vzhodnoevropskih držav, ki bodo ponujali nove, pri nas še nepreizkušene sorte in morda tudi seme vprašljive kakovosti." Na nedavnem kmetijsko podjetniške sejmu v Komendi ste predstavili novi slovenski sorti krompirja z lepima imenoma Bistra in Pšata, Kakšne so njune značilnosti? "Ker so tuje sorte premalo odporne na virusne bolezni, smo se na inštitutu pred več kot desetimi leti odločili za načrtno vzgojo odpornejših sort, hkrati pa ugotavljamo, da tudi okus slovenskih potrošnikov ni vedno povsem enak kot v drugih državah. Z žlahtnjenjem Pšate in Bistre smo začeli pred enajstimi leti, lani oz. letos smo ju vpisali na sortno listo. To sta po petih letih prvi novi slovenski sorti, od zadnje uspešne (Kresnik) pa je minilo že petnajst let. Za obe je značilno, da sta odporni zoper virusne bolezni, s Številnimi, izenačenimi in ne ekstremno debelimi gomolji, okusni ter primerni za kuhanje in pečenje. Pridelki so dobri, od 40 do 50 ton uporabnega krompirja na ^ hektar, ne pa izjemno visoki, saj izkušnje kažejo, da so takšni pridelki praviloma slabše kakovosti. Nekaj semena, izključno super elite, bo na voljo že letos. V naslednjih petih letih bomo vzgojili še tri, Štiri nove sorte, ki naj bi bile še odpornejše in ro-dovitnejše." So tudi pridelovalci krompirja upravičeni do denarja iz evropskih skladov? "Denar je možno dobiti za gradnjo skladišč in distribucijskih centrov ter za nakup mehanizacije in opreme. Pri gradnji skladišč je pogoj velikost 2.200 ton. Medtem ko je takšno skladišče normalno za evropske razmere, pri nas ni kmetov, ki bi pridelovali krompir vsaj na štiridesetih hektarjih in bi potrebovali tako veliko skladišče, možno pa je, da se za to odloči zadruga ali več pridelovalcev skupaj. Pri hladilnicah za zgodnji krompir je pogoj tristo ton, tudi to je pa je za naše razmere veliko." Cveto Zaplotnik o o Tečaj predelave zelenjave Kra^j - Kmetijska svetovalna služba vabi kmete, ki kisajo in prodajajo kislo zelje^in repo, na 20-urni tečaj predelave zelenjave. Potrdilo o uspešno opravljenem tečaju bo dokazilo o usposobljenosti za tovrstno dopolnilno dejavnost na kmetiji. Tečaj se bo začel v torek ob pol enajstih dopoldne v sejni sobi kmetijsko gozdarske zadruge Sloga v Kranju. Dodatne informacije daje kmetijska svetovalka Milena Črv (tel. št. 23-42-411). C.Z. 3 a rg CO O o "O o i C t £ 1 Q FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Galileo, Rastko in KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.slovenica.si ali 080 30 30. / Neupravičeno zavrnjena izplačila Agencija je 935 kmetijam zavrnila izplačilo podpor, v kmetijsko gozdarski zbornici sp prepričani, da v večini primerov neupravičeno. Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je pretekli teden več kot dvajset tisoč kmetom izdala odločbe o izplačilu podpor za ukrepe Slovenskega kmetijsko okolj-skega programa (Skop), za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, na površino in za drobnico. Za ukrepe kmetijsko okoljskega programa in za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje je doslej izplačala 6,3 milijarde tolarjev, od tega štiri petine iz evropskega proračuna. Podpore na površino in za drobnico bo začela izplačevati po 16. novembru. Agencija je 935 kmetijam zavrnila izplačilo podpor, od tega 401 kmetiji zaradi ugotovitve inšpektorjev, da prostori za skladiščenje živinskih gnojil ne zadoščajo staležu živali na kmetijskem gospodarstvu za pol leta in da prostori niso primerno urejeni. V kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so po besedah namestnika direktorja Borisa Grabrijana prepričani, da je agencija neupravičeno izdala zavrnitvene odločbe, saj bi morala upoštevati, da je bil rok za vlaganje zahtevkov za podpore pri investicijah za izvajanje nitratne direktive podaljšan do 31. decembra letos. Ker naj bi bila to sistemska napaka, je zbornica za rešitev problema predlagala ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdajo nadomestnih odločb, saj dosedanje izkušnje kažejo, da reševanje pritožb traja predolgo. Na ministrstvu zborničnega predloga niso sprejeli, dopuščajo možnost pritožb, zagotavljajo pa, da jih bodo obravnavali prednostno in da bodo kmetje ob ugodni rešitvi prejeli denar v začetku prihodnjega leta. V zbornici so namreč že ob koncu prej šnj ega tedna prek kmetijske svetovalne službe in javnih občil pozvali kmete, da naj se pritožijo, če domnevajo. daje zavrnilna odločba posledica nepravilnosti, za katere niso krivi. V pomoč so jim pripravili pritožbeni obrazec, ki gaje možno dobiti v izpostavah kmetijske svetovalne službe. Kmetje imajo za vložitev pritožbe petnajst dni Časa od prejetja odločbe. Razlogov za zavrnitev izplačila subvencij je še veČ, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje Branko Ravnik je izpostavil tudi primere ekoloških kmetov, ki sicer pri kmetovanju ne smejo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, a so prejeli negativno odločbo, ker nimajo tečaja za uporabo teh sredstev. Cveto Zaplotnik aupanje ima ime -s I • < a " * -.-S.' I- •J ^ , - C' - . • ^ <1 KD Investments d.o.o., CelovSka cesta 206> 1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sKiade Galileo (uravnotežen), Bond vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments d.o.o. so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu dru^^r miA\h In ' sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodben) partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-9roupfSirM9r.so v eJektronsKi objiKI ^i^^o^lilfW pot poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KD* Vlagatelj ima pofeg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega t^r polletnega poročila» zagotovilo za donose v prihodnosti Gibanje vrednosti točke posameznega vzajemnega sktsda je odvisno predvsem od staoja p raste ali pada. zato so tudi prihodnji donosi lahko vl$jl ali nižji kot v preteklosti. TekočI podatki so dnevno objavljen! v časniMh FMq^Ii^ znaša za posebna vzajemna skiada Gatileo in Rastko 3%, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2%^ zato se ^javljena donosn r ...... ^ > GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik(g>g-glas.si Petek, 12. novembra 2004 ALPINIZEM Speči bog ostaja deviški Kraix) * Alpinist Tomaž Humar je med vzponom na Vzhodni Jannu odnehal le malo pod 7468 metrov visokim vrhom gore. Vsi dosedanji poskusi tujih in slovenskih alpinistov, da bi dosegli vzhodni vrh himalajske gore Jannu, so bili doslej zaman. Za prebivalce Nepala je Kumbakarna (Speči bog) sveta gora. Po svoje jo častijo tudi alpinisti, saj je prav zaradi težke dostopnosti mikaven cilj za najbolj pogumne. Posebnež med njimi je gotovo kamniški alpinist Tomaž Humar, ki je letošnjo jesen nameraval kar sam preplezati vzhodno steno nevarne 7-tisoČmetrske gore. Sam jo je po tehnični zahtevnosti primerjal z Daulagirijem, kjer je že dokazal svoje sposobnosti v drznem solističnem vzponu. Tokrat so mu bili v oporo le zdravnica Anda Perdan, bioenergetičarka Nataša Pergar in hrvaški plezalec Stipe Božič. Z njim se je Tomaž 24. oktobra 2004 podal iz baznega tabora proti več kot 2000 metrov visoki steni. Po dveh bivakih v orkanskem vetru in hudem mrazu seje Božič vrnil v bazo, Humar pa je sam nadaljeval vzpon. Kljub težavam z orientacijo in počasnemu napredovanju v komaj prehodnih delih stene seje vzpel približno 6500 metrov visoko, kjer je spet bivakiral. Ob nadaljevanju gaje kakih 300 metrov višje ustavila na grebenu nepremagljiva pregrada ledenih serakov. Tam ni našel prehoda niti naslednji dan. Vzpon preko gobastih previsnih odlomov seje zdel preveč tvegan, zato seje raje odločil za vrnitev. Tudi spust v bazo ni bil lahek, saj je med prečenjem v steni za las ušel plazu, ki bi bil lahko zanj poguben. Če že ni imel sreče z vzponom na vrh, pa mu je stala ob strani vsaj ob vračanju v dolino. Stoj an Saje VATERPOLO V finalu IViglav in Koper Krai\j - Še finalni del in vaterpolskega pokala za to sezono bo konec. V sredo sta bila namreč na razporedu dva polfinalna boja, ki pa sta se končala po pričakovanju. Triglav je Olimpijo premagal s 15:9 (5:2, 5:1, 3:4, 2:2), Koper pa je bil s 13:9 (3:3, 4:3, 3:2, 3:2) boljši od Branika. Po končani tekmi so Mariborčani vložili pritožbo zaradi nastopanja Jerneja Lovšeta za VK Koper. Finale, v katerega sta se s zmagami uvrstila Triglav in Koper, bo na sporedu v jutri in sredo. Jutrišnja tekma v kranjskem bazenu med Triglavom in Koprom se bo začela ob 18. uri. Zmagovalec pokalnega tekmovanja bo moštvo z boljšim skupnim rezultatom iz obeh tekem. J.M. Vabila^ prireditve Odbojkarski spored - Odbojkarji Calcit Kamnika bodo svoje jutrišnje srečanje v 1. DOL odigrali šele konec meseca, saj si bodo ta konec tedna v Romuniji v konkurenci nasprotnikov iz Romunije, Francije in Turčije poskušali priigrati napredovanje v Evropskem pokalu Top Teams. Autocommerce se bo v dvorani SGŠ v Radovljici ob 20. uri pomeril z Olimpijo, Termo Lubnik pa čaka težka naloga, saj v goste, v dvorano Poden v Šk. Loko, prihaja neporaženi Prevent Gredenj IGM. Tekma bo ob 20. uri. V 2. DOL odbojk^ji Astec Triglava gostujejo v Črnučah, Telemach Žirovnica pa se bo ob 19. uri v OŠ Žirovnica pomerila s Hočami. Jeseničanke bodo svojo tekmo 6. kroga odigrale v Šempetru. V 3. DOL bodo doma igrale naslednje gorenjske ekipe - Elmont OK Gorje : VC Portorož (OŠ Gorje ob 20.00), ŽOK Partizan Šk. Loka : Bohinj (OŠ Šk. Loka mesto ob 17.00) in Pizzeria Morena : Broline Kamnik (OŠ Žirovnica ob 17.00). B.M. Košarkarski spored - V 1. A SKL za moške bo ekipa Triglava jutri ob 20.15 v dvorani na Planini gostila ekipo Branika cestnega podjetja MB, v 1. B SKL pa se bo ekipa Loka kave ob 17.30 v dvorani na Podnu pomerila z moštvom GD Hrastnika. V IL SKL - zahod se bosta v Radovljici (dvorana Srednje gostinske šole) ob 17.30 pomerili moštvi domače Radovljice in Šenčurja, ekipa Jesenic pa bo gostovala pri Artplet Kočevju. V IIL SKL - center bo v telovadnici OŠ Kranjska Gora jutri ob 18.30 tekma med ekipama domaČe Kranjske Gore in Gorenje vasi, ekipa Mavrice Kamnika bo gostila ekipo Krvavca, ekipa Žirov bo gostovala pri Podbočju, ekipa Tine-xa Medvod pa je prosta. V 1. ženski SKL bo ekipa Odeje v dvorani na Podnu jutri ob 15.15 gostila moštvo Tedi Legrada Sežane, ekipi Jesenic in Triglava v IL SKL pa sta tekmo odigrali med tednom, zmagale pa so Jeseničanke 52 : 41. V.S. Nogometni spored - V 1. nogometni ligi Si.mobil Vodafone bo ekipa Domžal v nedeljo ob 14. uri gostila ekipo CMC Publikuma, tudi ekipa Supernove Triglava pa se bo v nedeljo, z začetkom ob 14. uri, na domačem igrišču pomerila z ekipö Nafte. Zadnji krog bodo jutri ob 14. uri odigrali tudi nogometaši v 1. gorenjski ligi. Pari so: Bohinj - Britof, Polet - Sava, Alpina Žiri - Bled, Visoko - Velesovo in Železniki - Lesce. V.S. Rokometni spored - Večina tekem v 1. A moški ligi Telekom je bila odigranih že med tednom, saj so konec tedna na sporedu evropske tekme. Ekipa Terma (v sredo je s 25:27 premagal Rudar) gostuje pri Metalurgu v Skopju. V 1. B državni ligi za moške bo ekipa Cerkelj jutri ob 19. uri gostila ekipo Slovana, ekipa Chia Kranj pa gostuje pri Veliki Nedelji. V IL državni ligi za moške - zahod bo J/ ekipa Dupelj gostovala pri Izoli, ekipa Alplesa Železnikov bo jutri ob 19. uri gostila Ajdovščino, Radovljičani pa gostujejo pri Grči v Kočevju. Zaradi reprezentančnih nastopov ni na sporedu tekem v ženski 1. A ligi, v 1. B ligi pa ekipa Loke gostuje v Ajdovščini, ekipa Planine Save Kranj pa pri Jadranu. V.S. Planiško poročilo potrjeno, nesoglasja ostajajo Potem ko je Smučarska zveza v torek potrdila finančno poročilo letošnjega svetovnega prvenstva v poletih v Planici, pa se zapleta pri imenovanju novega Organizacijskega komiteja za svetovni pokal 2005. Bo Miloš Kovačič znova prevzel funkcijo predsednika OK? Ljublana - Iz končnega finančnega poročila o izvedbi svetovnega prvenstva v smučarskih poletih 2004 februarja v Planici, ki gaje Smučarska zveza Slovenije potrdila minuli torek, je razvidno, daje bilo skupnih prihodkov od prireditve 474,7 milijona tolarjev. Stroškov je bilo 240,9 milijona tolarjev, denarja za investicije je bilo po- tolarjev), ki ga Še niso dobili od APF-a za izvedbo svetovnega pokala 2003. "Kljub vsemu lahko ugotovim, da je bilo zadnje svetovno prvenstvo za nas pozitivno, saj vsota, ki jo je dobila Smučarska zveza, ni zanemarljiva, prav tako je Planica bogatejša za nove pridobitve, od ogrevalne hiše, bivalnih prostorov, tunela, ograje ... in še marsičesa, ocenah direktorja FIS Walterja Hoferja najboljše svetovno prvenstvo doslej. Ostro zavračam vsaka namigovanja, da se je kdo okoristil z denarjem, saj nas večina dela zastonj. Prav tako smo v zadnjih letih pomagali pri izgradnji drugih slovenskih skakalnih centrov, planiŠki šoli in le nepoučeni lahko rečejo, da v Planici ničesar ne vlagamo v PlaniŠki organizatorji, na čelu z Brankom Dolharjem, Janezom Goriškom in Mitjem Jagerjem, so prepričani, da so delali in poslovali dobro in v korist Planice. rabljenega 127,6 milijona tolarjev, Smučarska zveza Slovenije, oziroma nordijske discipline pa so dobile 106,2 milijona tolarjev. Številke so s približnimi zneski jasne že nekaj časa, kot je na priložnostni tiskovni konferenci povedal predsednik ŠD Planica Janez Gorišek, sicer Še obstaja nekaj dolgov SZS do ŠD Planica (18 milijonov tolarjev in 21 ^ v tisoč evrov) ter SD Planica do SZS iz svetovnega pokala 2003 (15 milijonov tolarjev), vendar pa so se tudi o načinu poravnave tega denarja med seboj že dogovorili, saj naj bi v kratkem dobili tudi denar (42 milijonov kar bomo rabili v naslednjih letih, saj imamo pogodbo o pripravi prireditev do leta 2006," je poudaril predsednik ŠD Planica Janez Gorišek in dodal, da je zavlačevanje izplačevanja denarja, ki ga je Smučarska zveza Slovenije dobila za izvedbo tekmovanja in gaje bila po pogodbi v treh dneh dolžna nakazati planiškim organizatorjem, pripravilo Športno društvo v tako rekoč "vojno stanje", saj so dva meseca pred svetovnim prvenstvom izvajalci zapustili delo-višče v Planici. "Društvo je v prireditev vložilo velike napore in kljub velikim težavam smo izvedli tekmovanje, kije bilo po smučarske skoke. Tudi nismo bili razsipni, kot nam očitajo, vsi ti očitki so izviti iz trte," je še poudaril Janez Gorišek, ki je tudi povedal, da je bivši predsednik OK Planica Miloš Kovačič lani decembra odstopil prav zaradi "nečistih računov" oziroma laži SZS. "Miloš Kovačič je funkcijo predsednika OK Planica pripravljen sprejeti znova, vendar se je začel pogovarjati šele sedaj, ko se je prepričal o naŠem delu in rezultatih. Poleg tega zahteva, da ga predlagamo izvršnemu odboru Smučarske zveze, da ga potrdi, prav tako naj ga potrdi sedaj predsedujoči predsednik Slane Valant. Dejstvo pa je, da predsednika Miloša Kovačiča v Planici potrebujemo," tudi pravi Janez Gorišek, ki bo na naslednji seji 10 SZS 16. novembra Miloša Kovačiča predlagal za predsednika OK Planica. Prav tako naj bi v OK ohranili vse Člane, ki so pomembno prispevali k uspehom Planige, kar pomeni med šestnajst in osemnajst članov (nekaj naj bi bilo amaterjev, nekaj strokovnih delavcev brez pravice glasovanja). V novem OK naj bi ostal tudi Branko Dolhar, ki je ogorčen nad očitki SZS oziroma predsednika Staneta Valanta o dvomljivem poslovanju ŠD Planica. Moje mišljenje je, da se je s strani Smučarske zveze Slovenije namerno zavlačevalo z izplačili denarja za pripravo tekmovanja, saj je znano, v kako slabem finančnem stanju je bila Smučarska zveza Slovenije pod vodstvom Staneta Valanta. Lahko trdim, da se je s planiškim denarjem reševal "bankrot" Smučarske zveze, s planiškim denarjem se je "reševala koža alpskim disciplinam. Vse to bi planiŠki delavci Še lahko razumeli in bili pripravljeni to "nesrečo" deliti, vendar pa je Stane Valant s "kalimerovskim" nastopom in vodenjem cele "zgodbe" povzročil nepopravljivo moralno škodo vsem članov OK-ja, vsem planiškim delavcem, hkrati pa je povzročil ne-ugotovljivo škodo vsem sponzorjem in podjetjem, ki so sodelovala v Planici, neprecenljivo škodo je povzročil ugledu Planice in s tem tudi slovenskemu nordijskemu smučanju in Športu. Če ga je kaj v hlačah, naj vsaj tokrat da ostavko, ne pa da se ponovno samoimenuje za predsednika OK 2005," je poudaril dosedanji generalni sekretar OK Planica Branko Dolhar in skupaj z vodjem marketinga pri OK Mitjem Jagerjem in vodjem tekmovanja Markom Mlakarjem zavrnil vse očitke o nepravilnosti pri delu in poslovanju OK Planica. Vilma Stanovnik Mlada reprezentanca ima visoke cilje Naša hokejsko reprezentanco do 20 let čez mesec dni čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Estoniji, «<■ • «•!» • •• a« A za cilj pa so si zastavili zmago in preboj v skupino A. Bled - Slovensko hokejsko reprezentanco do 20 let po novem vodita direktor reprezentance Jure Ahačič in glavni trener Go-razd Drinovec, oba iz Hokejskega kluba Triglav Kranj. "Vodstvo reprezentance sva prevzela Šele meseca septembra, saj je prišlo na Hokejski zvezi do zapletov z bivšimi vodilnimi v tej ekipi. Zato so se tudi priprave ekipe začele kasneje, kot je bilo načrtovano in tudi nasprotnike za pripravljalne tekme smo težje dobili. Kljub temu smo v začetku oktobra že opravili prve priprave na Bledu, drug cikel priprav pa imamo te dni, ko smo se znova zbrali na Bledu. Za zaključek priprav odhajamo Še na Madžarsko, kjer nas konec tedna čakata tudi dve tekmi," pravi glavni trener reprezentance Kranjčan Gorazd Drinovec, ki se je zadnjo sezono izkazal z vodenjem mlade slovenske se- lekcije do 18 let, ki je lep uspeh dosegla letos pomladi na svetovnem prvenstvu reprezentanc do 18 let v Avstriji, koje osvojila drugo mesto. "V Sloveniji je trenutno kakšnih štirideset hokejistov, ki bi lahko igrali za reprezentanco do 20 let, večja težava je z vratarji nosilnih letnikov, saj so vsi Še zelo mladi in so še lani igrali za reprezentanco do 18 let. K sreči imajo igralci veliko izkušenj tako iz domačega mladinskega kot članskega prvenstva, nekateri pa tudi iz tujine. Zato smo si za nastop na svetovnem prvenstvu v Estoniji za cilj zastavili, da premagamo vse ekipe, čeprav vemo, da ne bo lahko. Toda naši cilji so vedno visoki, pri tem pa moram poudariti, da se v vodstvu reprezentance borimo, da igralci pozabijo na klubsko pripadnost in da držijo skupaj. To je bila naša odlika na zad- Trener naše mlade hokejske reprezentance Gorazd Drinovec. njem svetovnem prvenstvu do 18 let in to naj bi ostala tudi v prihodnje," je prepričan glavni trener Gorazd Drinovec. Na predzadnjih reprezentančnih pripravah na Bledu sodelujejo: vratarja Gašper Krošelj in Jernej Cerin, branilci Marko Češnjak, Aljoša Medja, Robert Pesjak, Sabahudin Kova-čevič^ Žiga Pavlin, Igor Cvetek, Žiga Svete, Klemen Pretnar in napadalci Klemen Žbontar, Nejc Sotlar, Luka Vidmar, Anže Markovič, Nejc JapeU, Jure Košnik, Anže Go-gala, Anže Ahačič, Marko Ferlež, Rok Pajič, Matej Badi-ura in Rok Snoj. "Razen Anžeta Kopitarja, ki igra na Švedskem, so se nam tokrat pridružili tudi igralci iz tujine, tako da je ekipa večina zbrana skupaj, na zadnjih decembrskih pripravah, pred potjo v Estonijo, pa bo prišel še Anže Kopitar. Sicer pa bodo naši nasprotniki na svetovnem prvenstvu hokejisti Latvije, Estonije, Danske, Poljske in Ukrajine," je tudi povedal Gorazd Drinovec. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki M-" CO I > 4) K/) O O 0 C 01 • m O t; © 'O CO < UJ 6 •Ü 3 % 0 a E 1 a > flj 0) N < cc o < < o o cc ►N < o •Ü h- O 03 O 6 (D 1ž) E 0) C T3 (0 I O ä C CO -o o. s > 0 'ar 1 <0 'S 13 In d) ^ E ^ 0) E ^ 0) M CO a> g Z > O gc »N < z <3 CQ o ■o s o> >N o: o C s u. o o CVJ 9 o CNJ CM Se O ® .. cg Ii UJ 03 Z UJ UJ cc Q. o 0.KJ 0) C >ü O 'O JD O CO ■5 to CO CO C . CO «Ü CM '5) T- "O — a CO co^ 00 0 S <0 C 'Ü o O) o o a co I "O o Tf 3ä ^ o o g ä i o o> E £ ■o CO 0) 0) ^ ž "O T3 ® 2 5 o> ž _ "D O O 0> CO CM •tŠ co" cc to 1 CO Ü C »NI 0) C >ü O D to •— C iS ■ä £ O) E O) D O 0 1 to ■o o CO C o 11 0) o CO "O CO o "O CO ll a N CO 3 C JO o »o CO 0) 0) (D (O to p äS ® CT •i-S iS -o ^ o CO o. (D CO C C ^ d) ® C .2. o C 5 CO ^ O) (I) n o (D "D s. ■O ž o rt § ® to O- s b s s 0) o (O t >o (Q C (O O) d> C (Q ■O O Q □ N O £ O g £ C o a o ■Ö C o •Ü CM (O A E 0) E & a (O o > 0) (O ^ W CO ra S E C Q> — Ž ® O C C »CO O-g a Q- S '5) CO iS TJ -o - o io 2 1° C 0) 9 M 0) M CO 2 C (O ® E •Ü 'O UJ 00 •Ü o o O UJ z o o CO 0) o> > d) X Jz o. «o o TJ •cj o CO o. CO 5 čo* C -b jg -»o to ® ■S w to "O £ C :=, CO C 5 »CO ¥ 2 D. % 0) il »to ^ a> s « CO .2. TJ C o CO E C o 'Ü ' C 0) • «I C o. « CO CO ^ O) o 0) ^ £ o P K ® N -g. $ J. O o TJ 03 ^ C3) ^ d) cb S g cb (O •Ü Ü C (D CO Q) OJ C »ü O CO CO C 'Ü o CO C 'Ü »(O a CO 0) s o. I 0) CO CO IH 0) iS E O) E 0) i CO o Oi C o o T3 $ CO CM CvJ CO »CO U) - 0 o »ü o Q. ® O .9 TJ C o o T3 CO Ü I ^^^ C o C .fc •5>N $ ^ Q. CO CJ) 0 8 E CO ^ 0 0 E z o a 5 o CO s 2 CO »ü E tO •E. iS $ iSO ž o CO C iS »Ü cg [3 0 C 05 J. CO P O) > iS g £ O O C o ^ Q. 3 O a C ll 'Ü o CO E C CO E — o B ^ J t5 CO — O) 00 o a o TJ CO CO % ^ CO O) 0 'c* »CO a N iS o C 0 CO C P CO CO TJ CO C 0 6 C 'O 0 ž § CO :Q o O) o a 73 o a o 'cö* E iS 0 ^ CO C3> 0 CO C •Ü n o CO C iS . 'O o o > TJ O 5 I" CO ® 0. >u CO C 0 CO O g •N CO g »o JD 0 0 CO 1 CO O) 0 JU (O C »o 0 1 O > CO N C 0 •Ü CO ^ -6 ^ CO iO? 0 ^ T3 > CO B a)>co > 3 b CO X) o. N C (O 0 T « CO 0 ID* 'ö* o o- 3" Z o 2 E ^ 0 0 a -g g 1 ž -o 'N £ o CO o, »(O i .t^ ^ 0 .CJ CO 3 <0 I T3 P. g ° E 8 a o — o Q. O CO ^ O TJ - O O 0 >✓ „I CM x> C3) O ^ S CO E h- o ® O) o C o o TJ ^ (O ^rT C Ü tO ž 0 o > C o tO to E 2 0 N A ^^ ' C £ CO CO to 3 Ö ^ q T3 "6 N o 0 ^ TJ ^ -5 0) tO tO ® O) ~ 0 0 C C > O 93 -i-g o ° N a 0 J5 T3 (rt C >C0 1 I C E CO ® to E 0 _ Ü ^ o. - o CO 0 o o CM a.® i O 10 CO > \__ $ O CO ^ Oi = _ (O 0 0 tO — CM CO >ü O »cfe £ O. 0 ^ O T3 C iS to § CO CO I E E o B o a to to > SS s O) o li C iS o a C "O g CO o CL CO CO .t: C 0 9 CO 01 Q. 0 £ o ^ to Ü ■8 ^ CO o CO O) -5 0) Ž '"S « g 5 ® ^ CO C p C »o ž .E ffl .ti ._ N iS 0 0 (O ■s ii C CO _ »Ü •C •= ^ o »to w ^ to ® ll CO E CO o C TJ a.2. 5 3 CO »N ^ 0 CO C 0 o > CO CO X) o TJ CO ^ a C 3 cO__ C £ CO Q •o « g a^ I'S 8 £ O) Ž CO ® Jv 2 c-Q: CO C CO a 3 »N a C 0) I t ft E o E 0 c . o II CO C 0 »Ü O CO CO T3 S o TJ O CO O) Ä ® CO C 0 'O CM 0 »Ü ■ N N 1° o Ä C Ä rt 2 iS C O iS CO to 0 CO 0 CO n C 0 >o CO »o irj 0 o> o •C a 0 C 'O ft 05 CO Ü O O IX) to 0 n 0 • ^^^ 3 n 0 $ t: 'Ü • • CO O) Si CO -O C o 1 -2 CO ^ 8ä 0 CÜ 2 CO o ^ "O o o p »N S O tO 0 P I (D CM CO iT) <£) r^ 0 g .2 TJ O 0 a i »Ü s C P TJ P •D I TJ P E O) E T3 S 0 CO C 0 •Ü n: N. 0 I ^BSk C I ^^^ Ü C CO C I 8 0 o> E C CO C 0 CO g 0 2 CO C 0 g) Q. CO C 3 'O o O) iS ■o p a 5 g ® 0 E p 0 »o a ■o 0 0 d to »o s • . P .g a {S p O) s CO 3 "O ^ CO 0 C o E C p CO d) n it »O P ^ P ® P CO 2 b) CO C 1 i § 3 ^ > 0 ^ P P 0) C « {i 2 •N p .11 ^ iS ■Ü -a ! S Ä cO .i= »Ü o o s "O C o ic ^ E P to p CO ■— 'O E ž p o 2 E ii P Q-ü 0 CO ■O « 0) i o >o CO 8 0 E g a ■5 CO O) »o 0 0 ^ 5 CO C »o a p C g) ■5 a .2. 0 »Ü 2 o 2 I g C ic 2 o = i "I - g a» 0 CO a p 0 1 Q.B d) O (O 0 C _ 'O 'Ü p -9 JS P co 'sr o 2 d CO a C 0 1 jQ oz: o^ i - ^ TJ $ 3 »P a S O Ž « O 2 CO s CO CO O) i to C 'O Si 0 E p a _0 to 0 P N •= 0 -S -P CO »o a — CO 3 C tr bI Si n CO CO "D b a aS C 2 »S 11 ^ M CO 2 "w* N iS O) o _ CO ■I .s 0 O- P P Q-p > E — 'S •C P 3 CO S.g o IlE 1 i ž a iS • « Ü 2 I cb co _ 0 :E i P B tO t5 2 0 "fe g p 'E o E CO P TJ P CO a> B SH »o o TJ 0) 3 "b N š 5* O) o o. B t Ui 0 o Q. S o jO 0 0 I ^^^^ C 0 g 2 CO p = ll o. § ._ 0 -e a to a CO »čJ o g CO O) -g i= CO a CO P 2 E a A ^^ p a 0 0 .0 ■■^0 0 2; is 'N iS p to a N ^ 1 I ? C CO g) 0 o E b) N 0, jg .9 C ^ P 'g N k ® XJ C 0 'W > CO 0 s ^ « D 53 N _ N _ i o CO »o o ft E CO o E b) 0) N 5. m S 2 =D .0 s ° « S g CO C i CO G) P E p CO . P I ® lil a a 0 .2. 0 >N 0 i « o ? 0 C 0 C f ^^ 0 C CO c: 1 P Ž 0 "S if " n rä" .2, > O) P N S. p S 6 CO r »o CO C CO O) 0 £ CO £ "O ^ N ® c^ h 0 CO C 0 P E 0 C .g E SE p C a — 0 0 ■o - iS £ C (O 0 1 i E ° a g CO ,o p C 0 p =5 $ CO P »O N P i-> »I 3 CO N O 5 0 CO 10 E p i J? E C 0 1 N 0 C 0 »N O n o o o E 0 § 8- S ^ 2 0 »Ü O) 0 CO o C 5 CO C 0 ■5 P P S' s o n CO T3 * iS CO »p »to ft ■Ö 2 (?) 0 O iS F* S E :=. 0 0 ~ Q. 0) CO « s o »CO CO O) p C N 75 P ^ 0 ® E p' ^ 'P C 0 .(J « 2 -p 2 S| N <0 a TJ g) a '5) 2 T3 E p 0 0 1 o o. C 0 CO a o »Ü 0 C E ^ to P (D Ž w CO Q) 0 a 0 § g « - 1 ® p S 2. w S' -p 5 2 0 O) 0 CO p 3 a 0 0 C 3 0 C TJ '■P > <1> "O "O 0 E 0 • M* Q. p" C CO TJ O O. CO P O) -ž p- p 0 0 ^ § »p CO -ž f 15 C a> o "P ■I ö .= o 2 n N C TJ 2 O) •C a 0 CO 0 o I S- ^ g 2 p ® S ^ CO ® 0 P 1 P P CO P 0 ^ i« C 5 S o 0 n o n TJ p u> o a E 0 C > o 0 TJ 0 CO 0 C TJ 2 O) E ts »CJ a TJ £ a Ü 0 CO 1 E 0 CO > 5 to 0 S N > « g —. N — o CO N to »to - p a B 0 »CO p CO > n > 0 x: ■c .g "2 C" 2 E O) g 3 -r- W S CO »p 0 s I "D •= CO O. -9 T3 2 P P ^ P- P S o •C p a a 2 p E "2 CO CO £1 # 2 0 0 1 CO a 2 TJ CO o ^ CÖ P il s E d C ^ a p o 0 CO CO 0 T3 o CO 0 E iS 0 C w a CO C 0" CO C s 0 C to CO CO E 2 a o CO C >o i 2 a o CO C »(0 CO TJ E © 0 > 0 TJ C 0 E 0 0 O) CO 0 a TJ CO £ C C C »p 0 CO > C N to P 0 'S* a a ^^m cO X} N p 0 CO 'ÖT C »N" E CO £ CO T3 E 0 0 C T3 CO 0 O) E 0 CO 'c ■§ 2 C 0 « ft A^B C (0 Q. CO CO C z p E 0 N O »Ü C CM .P cm" 2* Ii 11 C CO Ä C g N 2 t5 C E E o "E CO C n — N CO 1 §> O g > TJ "D -CO O § 0 •0 • a 0 Q. 0 »O O C TJ 0 0 0 I § 0 ■5 0 1 0 »to O a CO n 2 .0 CO C 5 O ? O 3 'Ü o U) 0 1 o. CO C o C © ^ -C "I p CO C X) = 0 0 C CO p CO ^ p. 2 "g I.I s E a 0 p "S 0 6 cb I ^ C 0 p 0 C CL ^ > > 2 CO a > .CO • MM CO "0 a ."S 2 0 to p. S" 0 CO 0 P N P C ^ 0 <0 0 ■0 M ^ P P > 0 TJ 0 > P. 0 0 C * T3 0 CO CO »Ü O. »tO "O CO C > 0 C CO b •D a 0 CO CO O) •TD a 0 « 0 jD C 0 0 2 C CO 0 S C 3 0 CO CO E 6 a p to 0 Q. 1 Q. TJ 0 p C CO 0 p TJ O P N > 0 d) "O C § TJ > CO 0 a C T3 TJ P CO r- Q. lE f o C Ü © č O Ü TJ «f CO CO ^ C O) 0 N tÖ" P h. C č S-Q § p 5 -Q p ^ O C 0 p ~ —' - « S O N ^ CO "cö 'S o C p 0 C § o 'S o o a § >N •o N 1 O C »N O' E o d iŽ o a CO C s 0 CO tO CO x> % o CO ^ ■p CO p ^ C 0 § C 0 E 0 « I o g ^ 'S "O C g 0 ® p § ■9 p p- iS Q. 0 § Q. CO lil C O 'S al I 'S > « ? § Z E "K 0 »cj O CM P O) CO N t • C P e-S is cO o i t »o CO o o. N O O U § 3 0 P ^ Ž E S 0 > o C ß CO 0 C TJ ^ CO 5 O) CO © Si TJ CO P E E o o CM 0 E 2 a o CM CC CO TJ P P :=• 2 O oc .a o o. O UJ cc o. 'Ü '(O a ■D CO 0 .t! .-i Š •Ü t »CO »o CO CO N C a i "g; O) CO S S CB 'N •D -P P P O E Q. I 0 C 1 0 N Q. P CO O TJ P f -E 2 ig to 0 £ S § O -g © TJ > TJ 0 O "E CO o CO _ N P -S CO ^ s i N > p = C 0 ■S" 0 a CO N 1 E 0 C CO 0 O. n 2 "S a 0 $ :r Ž 0 »to P ^ o. © 3 -o 0 »o CM UJ 00 »Ü o d o UJ z »Ü z cc »o < z < o UJ < i o z a UJ X C 0 'O CM O »N C •c; o CO C TJ © O) P & CO C p s iS to 8 »Ü CO C CO C3) 0 1.8 0 'Ü in CM 0 0 CO 0 O C 0 o a ^ Ž C 2 E « 0 ^ E C 2 CO d .9 CO C . X3 0 CO ^ "P JO 0 ^ CO p TJ T» a CO CO Z »o -C C N E 2 ® 5 C CO CO ■K o o CO CO t »Ü CO 'O p D) -p © p CO iS CO TJ CO E 2 a p CO CO CO C E p g CO 'Ji? 'Š" 13 g D CO »tJ 0 CO I N 0 TJ iS CO 0 CO o m 0 d> ^ CO C »Ü X) ^ o » 0 CO p «J -i« P) 2 P a CO CO N CO — C © CO a§> $ =5 to 0 P- cg CO I S »to 5 g ^ ^ o 0 2 is P p TJ O- P ® f 1 ^ 0 o ^ C N -D •C ^ Q. 0 »Ü (O CM .CO CO ^ 0 CO t »CJ CO CO ■g a N E 0 S o5 t 0 »o o 2 « E^ C 2 CO O) C CO « .9i ■SI 'CO C > lil s CO P P 'o -i 2. iS ? C ® 3 "S 2 E 2 CO o a JS N 0 »N CO 0 .CO ü J*: 0 a •CO C 0 C "o* to ■C o. p 'čo* 1 a p E © 'c CO I ■D CO O N TJ CO 00 ^ CM 00 .g z m N 2 a tß a (D ^ ^ P n ? 00 Ä ^ O) g CM »N 00 P P ^ ^ 0 0 »Ü n: CM d) CO 0 E ■D O a t :-e E "2 -p CO o b> > P .2, C CO 'S J E 0 E CO ^ 0 »'S © CO 0 0 »to O 0 O S 0 S p CO 3 CO »Ü 00 »CO ^ E 0 N CO £ 0 •B T- s ^ o 00 E N 0 CO ai. CO E ^ 0 .g N P ^ 1 2 N 3 CO C C ^ P 0 o I® C "O CO 2 iS C3) d) X3 TJ 2 O) 0 E TJ P TJ O 2 a o a p E g CO a 0 CO ti5 o CO C ■0 2 g N 11 "S ^ 8 I C CO 0 •g a 0 CO C 2 o o C to 0 > E 0 •o CO 1 X} o p a C CO TJ E CO o • MM to f 0 C »o O TJ O CO »O CM CM 0 0 g CO o. TJ 2 O) d) C C — CO ä & a: o C 2 u. CO o o CM "«t o o CM CO o o o I n CO B o s o p CO 00 CM • • CO • • ^ E »CO CO Q ^ 1 CO 0 CO 0 0 CO g ■S-i JZ W jg "cö* 0 N to " 1 § »o CO ^ C o §>1 0 C C CO £5 CO ^ C 1 p 2 C »N © p ^ to E ^ 0 E B © CO p- if CO CO © = CO r^ C CO II 3 JS CO 'p 0 •J- A If 0} o 2 -P a o s <0 N O) > p p a C ^ «o ■č ^ I s ^ 8 © s s CO • ^^^ ■p > N O C TJ iS tO p I CO C CO C 0 CO § p ž ćo* 0 •ffi* C s g p •= 5 »o CO C CO C7) 0 C CO TJ N (X N p C g ft 0 0 U C 0 tO 0 |:S g -©N 2 § # o TO 5 -p p- CO o $ ^ CO CO O) 0 >N C E g N o CO 8 (O O "D S a ^ g« g ® If e. ® ? 'S- SSS III III ^ Q. Q> C (0 ■D "O W S ^ g- ® (D < o' if O ? 0 1 S s. 3 " 0) 8 g, li: li CA ŠS C (S o CT C/) 5" i S ® 3 (O i s (P 3" g ® 3 0) CO Q) B s: TT CO M 3 3 _ u 0) S co< 3 (O o r^ (O 3: » 3 3 0> 05 <0 M s. s. "L. o> N 3 3 S O s: S CA (D O" Q> 2 (D O K. D) 0) CO ' CO O) e X H m 3 Z 0) § C 3 CO > z I o z o o § m po o o 2. o. cr (Đ 3 (D W S2. ■Ö 0 2 CL 9 1 ® S - • N 5 O CO i. 5 CD "O O. 0> a o o ^ "O CO« ® a (D ^ o ^ o ■D o Č> 00 _ ® mi ® cp S o« CO« 3 W ® ® /v» CL 00 CÖ. g. O S < S" N CO 2. ® (Q N (D i Q- ® (D 3 — t» cn Ö S S i »I 3 3 • NS' co "O Q> T O« ® (O 3 TT 0) I I. 5? tt ro N <0 N« O (p ® (D O 3 (D I O £ O Q> ® £ co < t: -O H o o ® ® Š- K 3 CO •O O 0 1 3 O o s s (D ® o o 3 3 (D ® § I (D ® N » O) ^ ^ 3-® = 8 O. I O co ■D ® 'S 3 Q> O tO fi) D" D) 3 25: 3 O "O 3 i g 3 O ■O O o. ^ (Q fii JD O". "D « S ° S" =• o g. N C 3 0) "5 0 2. (B (Q S I Tt- co < 3 5- 0 ^ i 1 ° ° 1° i ® CO 5 c' to SL o" a ® < u 5 CO "O o s M ^ fi) £ O o. ® s. C co« N 2' CL O o 3 o o« R- i. ■s Š "O ® 8 (/> (D S" 3 o •o o o-g- o h to o ® § i s. i. cr 3- ® o 3" ^ « O' O 5' ti ® i N (O O z > Z m S p CD Q. ro O 9 -ti. O- O (fi •n ® S to 9- ^ CO < o. -o a ? ® & § ¥ O > ® 3 3 to (D CT C (fl to $ S'O 3 ^ § g ^ o (O ' o o o o O ? ® 3 to O CT 3 o a o to 3 O § 5 CO c_ CD O ® CO CO (D 3 O § o CD ® N to 8« ^ i DJ s ® _ 5o B 3" o. & ®' ? S- 3 ISTto % ä to 5 o 5 CT ^ o« co =• CT O CO (D CO ® co CT to fi- 0 CL (O 1 ° 3 O 2. o« o 3 to (D (Ü to P co CD 3 <73 « ts u rt« ® a 3 to < ® r 0 CD (D W 3 I O CD Ol N Z O w Fl a o CT W ä " • (D CO« < ^ CT cn 3 S ^ Q. 00 ^ o 3 §9 CO« 3 ćB" CT o« to' g a o CO 3 ® 3 to O a co o "O to Ro; a ® O to S = ® o o. ® CO 3- ® CT 3 to 0 Q C« ® ® ? O o. ® o B ® x-o o 3. • S o« o to o w 0 3 1 Q. O 3" O Ü1 o 3 to o a o ■o to •s- to a ® ID o 3 CT 3 O ■O O a a CT iS' to ir O. to co 3 •O S s. o 3 g o co o to ® • ro < ro ® g ii 3 to c:) o 2. O o_ ® CD 3 O CT 3 CO ® (O to o 3 O O o. 3 CT S; O a (O 5: O § -•s: o o ® ® 2. oT S O Ž. O- ^ (D to w C o o Ä ® ^ D) O to 3 CO« O § s 3 «2. =.- to co TT < to ® ® iiv. O- -r 00 ® 3; G) 3 co« _k — ® M 3 3 ® 3 to o o c;» 3 ® 3 ® (O to o. to ® (O to o o o. CT to ® ® 3 a to 3 o O C šE So o S ■D f Z CA 2 X > 00 00 co to i 0) — 1° ll, s & ^ 3 ^ - CD ■>1 CO 05 W CO P CO« CO ->1 co -si O) o o CT O« ^^ t D (/) ^ o ® ® 0 to CT 3. Ö« to' 01 Ut O o i" o 3 ® »t o o s ® 3 S- • ® 3 CO ? O co 3 ® 3 S I 3 ® 3 o 3 S o« CT ® (Q = ® W O 3 9- to ® || ß CT o 3r o o. o (O co ÖJ ® •>1 CT N> ® O CD" 3 (/> ' N Š (£3 ^ 3 i to 3 O š 3 CÖ" 5" g-co« N u ro CT S ® to 3 cd" o o. o. to, ffi' •8: 8 ! a o. g ? 3 > CO o' & 3 3 1 3 3- O 3 öi ® CT ® 3 'S" ^ a o« 9 oi |i « 8 O 00 o co a. w IS 2. cn 3 ^ w 00 Cfl co CD 3::: o 3 3- 00 00 00 o C30 00 00 cororo® rocococo ocDco^coaioco co - - ro c;i -k - - ^o 00 00 - - ' 00 00 ' co co 00 N3 ro po Q co c;i co Jg ^ ^ 00 00 co co O) co 00 ro co 00 ro CJI ooN id 00 co y 00 ^ co ■ti' 00 00 co co O) <0 00 00 co co -si co N3 00 ^ - ro .fk ro 00 - co 00 p 00 ^ <: - _ CJI co co ro 00 00 - ' co 00 ^ooS s oo < s ^ ' 00 CO P - co 00 co - 00 m 00 s s p ' 03 00 oo W N) ro co 00 00 co co a 00 co -«J 00 co CJ> 00 - co 00 ^ co \ ro 00 co •>1 00 co o> /v. - . 00 ^^ 00 00 03 co 00 C* r« ^tŽ 00 00 ro ro ro co O) co ^ CD o. ? (D 3 O O CT 3 0 SI' cd' CD 3 to 3 to CO (D Q. 3 "čd' "D to f5 ® 3 CD 1 TT CD ■ « cn « o« ® 3 O« O žTI O O ° I ■o g" to " B ® 00 to (O 3 00 Q, (O H^B A 3 « Ž 0 o 'O Q 3. ® 2: co C' o o« Q, g I. co «J ® 3 S ® 1 O 3 a 0 1 ® 3 ® (O to a ® to "O to ® CD ro 00 ■o 00 s Dž o« p 00 ® ro _ $ M i ro 3 to ® S S? 3 co ro ro - ^ ff C I • ro cn -o "O - - 5) to W oog ^ 3 CT to to o. C DJ 3 3 ® g| §§ Q o <. CT ?r 3 o ^ ® 0> to > 00 5 t" o- 3 3 ® O ® 2. 3 CD •g- ® DJ O ci JU O« ® co a ® < to to to ^ 3 ® ® (O to ® Q. (D = O' ? ® O N a S Si S.® CO 0) i ® CT to i ® 15 ® to o ^ co 5 o CT š to ® Ä i. ® < co« 3 to co, ® 3 ® 3 to 00 cn o co« ^ ^ 0) (D 3r Ie ^ Iii 3 Ä to ® co S.S" co« N 3 5' S 9 to CT § 2. 3 CO ® o sr 3 _ ® 3 o 2. 0 Q. ^ (D co ® S. i. 8 9-®' 3 ®; to cn a o o "O 3. to" ® "O 3 ® Q. O CT rt« ^^ f 3 CO o rt ® co o co ■o to 3 3 to to rt« iS. ro to si- II _ CT CT ß) % ^ S ^ o CT rt« 3 ® Q. rt — — 3 00 •=: CO 3- - to' _ 1-8 N- i 3 B ß ® o 00 ® CJ) OD S ro co cn ČO OD 00 ro ro O) co o : cn -Ni -k o a 3 to 3 ® to' "O to Č5 9 O CT co' 3 (O ■o 9 ^ O 9 o. š 3 d d o o 3. 3. CO co 3 3 to to cn 3 -i- o a N cg. C to "O 3 o 9 Ä' § S g co 3 S" ®' ® 3 i o ® I- o o (O ^ to oT R « O -i ® 2. CD CO co« ® co ® o 3 X O) _ co ® o co 3 R • o ro o o i:(- 3 5 "co co ®' s D- o 3 3 •=: O 3- Q. 3 •o to rt ® to • CT to co ® D o Sß. o "O Q. O CT to f) ® ® ■Ö o rt ® co s ä 3 CT ® 00 3 CO O 00 o« ro ® ro § o š C 2. ■o co fi) 3 O CO — —• ® ®' N' 3-® rt« ® ^ O Cg "O 3 3. a (P fi} N N D Q. fiL to rt« & 3 co« ® cg.« -J CD 00 3 ro 0 CT CO ® (O to S ® 3 1 ® co ■Ö to ® 3 3 co« 9 (O s s- Si' N (O 0) K. O o -N (O ® 3 ® cg. to co Ć0« ® 3 o ^ o co 3 s to co, ® o. I 3 I I to 3 m > O m 0 > z > o« 1 co ■ rt« ® O) 3 3 ro O m i t; O o X m C/) m c/> co I ro X ro o o GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Petek, 12. novembra 2004 s: < ® - • o CO CT ® N to ® O to o ^ N » CO rt rt« m to co' ® CO ® ° 2. gtsi- ® O ti B. o o co (O 3 N N 3 g to' o • S. 7} o ® CT ® O o ® < 2 S- 3 S ® ® Ä S N- rt 5 o 2 -o to o 9 00 •3 o Ö rt ® CO o s £ i i: o o s: o § 3C0 < - ® ® ® sr o S ® 2" CT to ®' r s: — ® ® rt o CT a O to "2. -o to ^ ^ sr ® 3 tt o CT P o to Ä 3. C w. o s w ® < c' ^ 3 3 rt« ^ i I s N« ^ 3 to 3 i- B' rt to' 0 o. 1 to § a to to ® (O 3 N ■O 3. 3 ® B- C o « 3 _ DJ 2} CO ® M. S" to 5" 2. ® » o o Q. O. "D P to S ^ g- ® ® n" to 2 "O to a a 5 •a o 3 z- 3 ® to ^ a S s I s I CD i i to to 3 Ć? ® o 3 3 to co o rt ® AS a S rt« 3 " § 0& S to ® rt § 9 ® 3 — ® 2 O" -2 =3 I? II =• (D ^ Ž w a O a CO o 5' ®' • S' ® co ■Q 3 ® a-. CO S -2. o. Q ■a 2: II II. CT O O a š § co ® 3 ® 3 to Ö. 12. 3 25: = ® 3 ® B 3 (Q » ^ ® S. s« 5; < 1-. O" o o DJ CT ? — S 9 3 o. o to 3 to 3 ® o <3 ® 3 a 3'o" 3 9-? (Q .0 K to M« (fi ^ rt "D O O to o Q. ^ (O 3 ^ ^ m 00 C rt« O ^ (O o £ o- "D o ® Ä fl) 5 8« § S ä - 3 rs to ■D C Z M to M ?r CO o 3. 3 TJ i- to O TD 3 o to Š 2. 9- co o o to rt 3 ■= 3 ® 3 a o ® C 3 "O N •o o 9. ® CT rt S. to P ® o o. g I: § % S- ? 3 3- la § i._ to i o ro ® x 33 o CJl fS =■ 3 ® to co "O • ® 3 O O- 3 o. ^ ® o ® co ® 3 I rt ® Q. 3 S' ® 0 3 Ä to 3 CO 0 0 3 O. CT 0 ■g. ® to' O. 3' i 3 rt« 3 CT — CT 0 CO ® o. CT N« CT 0 TJ 3" ^^m » < N 0 (O 3 3 9 0 to (O 1' T3 9 to cn o to rt 9 Q. ® "i I i- 2 3 3 3 to 3 3 9: ® fi) 0 tj 1 P ® Q. ® CO "D ® 2 ^ C ° I Ž. CQ< TT O al ® s 3 o •D ® to 0) ® s š; to ®. o. fi) s. ® CT _ S rt« ®' < ^ o ® 9- ^ ® S" •m- O ® O "O 5 ® ® CT ® ^ ^ ^ o ® rt« O rt ® co to ® g o 3 o o. "O o O) 0 to 1 I 3 -O = 8 o CT rt ® co s (Q MB» CT Ä CO ® 3 to ^ s - i 0 ^ N <9 ®' C 2 3 2 o 1 = f g, o Š to o 3 2 S- ®" "s:* CO 3 ® ^ 3 CT "O o 9 9 9" -o Ä < 2 o a 3 o o 3 3 ® co ® o CT 3 o N« O •D WOO o CQ rt« ® 3 2. s: š ^ co g. ® ® to to 3* 3.1 Q. to f co to 3 "O 5 F 0 o co Ä ® if 3 » to ® o. ® «2. 5 ® 3. 1 ^ o 3 co o 3 rt« o ® 3 ® (B o TJ to C 9 2. ro rt« ® t rt; ® O 0 rt« 3 b' co« rt« C/) 1 o cg. to. ® 3 O 3 to I' n' rt ® cg. o (O 3 Q. 3 S "9. Ä to co ^ ? 3 it l| ® ^ 2 3 3 -i - o a ® CT < 5-3 3-0 3 "D ® 5' O M (O ® 3 rt ® ® co ä I N - i 7 a. s g f w 5r 3: O CO SS. 3 to ® Ć0« 3' rt« to ^ O (D 3 2. CD 5: 3 - to 3 • ^ O 3 Ä g Ž 7 o' to 2. o ^ T to ® ^ IIb 'O „ O ^ =• 'S 3 = £30 s^ 5 "ö CT ® ^ vli CL 3D < to ® P, 0 S 1 ® o 3 co c o 3 o ž o n" CT O tj O < 3« to to' w« < 3 > rt S co Ö-. o,' rt 3" ® =• co 3 3 3 ® Q «O S O» <8 o a 3 5. ® to to ^ ® tj ® O Q. CT ® to CT o g 3 ^ o c, as co ® o (O 3: o z <2. a 3 to co r-.- to % ® Q. O 3 o «4 ^ ® O ® -Nj _ m N O 3 co CT = to to ®' to co to to -t CT s- i O co ® ^ n ^ o 0 1 ■d g S 5 O N CO ® O (O ä ® co ® dR - ® m «T -o 03 « ® rt co ® Ä ^ = A C/) M Q. ® O "g, < to < Ä o e ® 3- S «-• ® ® ' -O to o 3 CT ® ® co N ® 2 w ® o. to co ® ^ ^ o co« oj tj 3 B S i to to • - o o. to CL O 9 ® (O ® Q. 3 O CO ® N to B tj O 3E §1 « ^ ® 3 g- • -pO® S- 3 3- g« o, 3 3 • CT s: CT CT to ■o o ^ i ® = čd CT ® ® Ö w ® m ^B 5 co 3 o o o 3 S ® •S- W ® ® ® CT Ä i" § -E O 9f š 3 3 to co' o 3r O" ® co 3 < ® ^ rt« «g. ® II o ® co 3 to a s ® X o 3 to o (O. ® Q. to (O 3 a CT ® o. 3 ® to 3 3 o 3 "o o (Q ® cl to o CT CT CO =i. cl (o 3 to s s to o. CT ® q. 3 ® 3 to O ® 3. ® TJ m to 3 N g«® a-CT O r- N 7 CL rt« S 2: ^ o ® -ii: ^ s co g. o S n ® B ® O. CO ^ J? ^ ^ Q. N« ® "g (O f- i: a _ ® ^ S ^ 3- § I ^ ž ® "O o Q. to' B O. ® 3 O ® a 3 a CT ® 3 CT O CO ® (G O 3 co ® 3 o 3 "d co 3 9 ® E 3 to "D 3 a B co c ®' 3 (O 3 a CT ® ® to' 3 ® N < CT co" O 3 8 3 o 3 CT 3' fi) 3 to" N O CT cg. ®' rt« 3' 3 to CT ? (Q CO« rt« to ®" 8- CT W O ® ^ o« Q. (D O -I (C ^ O ^ š g" ti 3 3 o co o o 9. o ro Ä'i o CT ® L- ® ro o o ä- o o tj § al-® O CT CT ® S- z ® ^ o, ^ 3' O. iE-, Is to S" •S- to 3 C»' ® ■D - •=- § to' 3" - 3 ^ to o S- DJ ff o 9 CT 3 o Ö rt« o 0) o ^ 3 ^ 3 •S- ®' X to 3' 2 5' tvJ to o ® ® O 3 CO o o ® J^« 0 1 ® s co s 3 r 9 OJ n- cn Ö cn ■ rt« ® ® ® ® rt 3 ® co o. Ä o co« s s- "O D o "O co o g I 9B _ p o cn N« ^ 2 ^ ffi' y co 8 §.1 3 3 0>" ffi •o o rt« to 2. ffi' S" o CD II II M S 3 ® 2 3 ® — cg. to CT O to (O : o J? ffi ffi co 3 to ® 5 3 t' "O 3 O 5 ® -t TT O C CT 3 CT to to B ^B O Q. cg. 3 3 rt ® CO ® > k CO ® ® Q. I -si _ 3 g" 5' 3 CO to CO c i: E. 2. to" TJ O to CT CO CO ® CQ o CO 3 ® ^ CD 3 tj 3 3 ffi rt ® eg, ® CO _ ?r P ■O /A o 3. co ® * CD ri g" •" 3 co I rt 3 P Nj O« 3. 0 (O 1 ®' rt ffi a co o = 03 Sf O 3 3 ® to ätj c o (O 3 O- to o. s ^ ® co ^ ® o "O co 3. - • CT Sits ® to § C S g S" D3 o N 3 3 to (O to ® B ■g. to 3. 3 3 0 1 m ■D (/) 3. g ? ® ® ® 3 3 ® ® 3 Q. ® C 0 1 o ® S ^ (B" ® Q ® a. C ® co o T3 O CO« § to 3 S« 3 ® CT O CO ® O. to B 3 ® ■a 3 o a 3 ® 3 a ® ^ 3 9- o <. rt« CL M-ffi S- to 3 o £ 3 co' S" (O to o CT 3 o o« to' T3 3. O, ® O. o tj 3 to 3 to co ® S- ^ ~ n' S 3 § g ^ o 3 to 3 to ffi a ffi 3 ® 3 0 N, 3 1 o ■o v "O o Q. a i CL 3 ® ■D 3 3 ® ■D O o o ■D 73 O S z O z § rt« ® ii ST > O C 73 m > Z m TJ i ® & ® S 3 3 to ® o o to "" o § N« CO« rt« C CT CT O O q-cg.« (D S to o C. C N Ii o to CT Ä 11 IL o ® » 3 f tt -O TD i ffi 3 to o CT 3 ffi t CL ffi to o CT ffi" il ffi n 3 ffi o ® Ö- s g to co K ® ^ 5 2. af ® to < 3 to ® 3 «I I? ^ S § ET a 3' O CD cr ^ g o 9 ® rt; co D ^ N. < Q. O to o- 3 o rt« m- O m g i i ^ rt« ?r ® to to CT 3 3 to O >—. ¥1=1 to' O to O ® to < Ä ctE ^ » 5r 1' o« O CT O ® CO ® 3 to O CT CO 2 ®' — o« ■D 3 ® (Q to 3 o rt« rt« 3 o ® 3 ® o to rt« Ü Q Q. to to t N co 3 3 fsi o co ® s=? s CT O 5g tj ®' 9 B I ® CT 3 q. _ CĐ 3 fi) I ® I to' ®' IIS s |n ° S to- U. to § 5' "O 2. o < S M CD m o to o s 3 -Sä 3 o to 3 ® g. S 3 2 — ^ 3 i — 3. ® =T ffi to 3 ® 9 o' 3 to CT to 3 ® co 3 ® Q. O ä O -O 3 Ii ^ 3 ® B Ä 8 3 ® to B — co« ćT a- 3 0 f-s « R« Ii to 3 i o ffi' Q. O CT C CO C -n 3 to a S 3 a ? 3 »® 3 o s. o to ffi 3 p gš' R33 o IQ 3 to 3 o 3 3 < ?r B N Ä C % 3 S ffi ® ffi o N to rt« ® CO (O to co ® s = ^ 3 to tf ■o O o ® 3 ® (Q U 0) a = cj 9 ^ D) I 3 s 2. O Q. 3 3^ ® o « « rr SS. 3 ® - g o to Q. DJ B ® ^^ o -' s I 3 ^ rt 'TT- —' CO 3 Q. cg. ffi CO a o (O 3 9 ® ® 0« SI'. 3 D ® 0 CT 0 a ro ČD co CO« rt ffi rt« 3 • 3 0 ® 3 to 0 CO T5 to PJ o. N« 3 C ® ?r 0 MM« CT ® ®' TT T3 ® 0 to 0 N« ® n" 3 0 1 < co o Q. O CT C CO 3 rt« ® ® 3 to Q. o co o CT 3 ■O I 0 C 1 ® I i- B' rt I ® (Q C- O g rt« S ® g CA C/) < ^ § ® to = n' Q. to o 9. 21 to' o 3 ■o g 3 fi to' to ® I fi § o. < S. ° ® o o ^ ® s o to C' ® rt N CD o _ a a 9.^ o 3 Q. _ ffi O - S. B ? z. to 13 o g. —• rt« ^ o CT ® 3 to a B ® N to 3 CT to O X 3« i. ^^ —• B-f CO« J:. s: ® 3 o ® Z 3 š R o. 3 O O ®" g" TJ 3 O ^ ® B 3 g- rt o o' C N I& co« i ° sf < § § 5- 3 g ^ 3 g CON« (O _ ® 5: C 3 C ® to' ^ 9t ' 2. Ö 3" rt« CT ® O ^ T M« CO 3" ® S 3 CD g o & CT ® g.- T3 ^ s < 0 n 3 0 (O TT to 0 ro CT rt« < ® < Q. to » to 1 C 0 3 t 9 o 5 3 ■a O 3 t < to. 3 rt' O ■ n to ^ 9 to O B' ® 3 ' ■R 3 ffi ® 5" g "O 3 9 g O K B i N' O. o iS. 9- 3 9. o o Ä rt« TT ^ CO ® ® rt i: m " 3 c' O cg 3 g <. to ^ O O T ■g. o B tj to 3 i- B' rt §.P i 3 9 9 0> co I fo « x ro o o D m co O o DD m 03 m cg 03 D i CO (f> CO UJ cc o (D CO ž 1 D 0 o CNJ » X č\i 1 -«t CO ■ 'S 6 I o n c •o o o C •C 0) E E o o cd' C Cd E "cö* C C\J CO CO GO 2 ■> o ® OJ ' W O) o §> a> o e = CO « Q. 0 ■O "O 0 CO v O) 1 ^ ■D ® £ ^ 0) o O CO C ® 9 ^ CO o g s O 0) E CO T3 1 S a o II a ^ CO.^ C C <0 — S- o S -čo- w s ■D Q> O ,to g Sä a> o •o CO C o CO A o CO C eo a o "O o CO C o CO i=, >0* š ää Ž 'O* 5 ^ •o o t§ 0) s I Q. o o 0) Ü ■o ? ää ^ o ^ CO s 0) m C ri • mm 0) P S CA o Q. O S ^ (/i ^ IC O T3 (O C o 0) Ew 'Ü M ^ E I •o ii w CO > "D • O « E O) 0 ■ 0) K E w C CO CO ® 0) C .o C s -g C CO CO C o o CO a> >55" a> o <0 CO CO ^ C a> CO CO S 8 R <1> H I C O O o ►Ü a> ■I CO 9 ® -C TD C C 0) O g CO ^ - 5 (O 0 ^ ^ g 1 js CO E 0) t) Ü •_2 t io o. C ico 2 5 .«O 5 JK cg ■K jg <0 C d) E ® CO CO C >(0 «gl ^ CO 2 « 0) ^ ■Si 5 p CO i: C w 0) d) § C 10 O) s 0 0) N I x/> «a HO C n > O C u> ■o o 0) ä; CO ■ MMi ? a co TD o a ■a o • £ E &o Tf 'S o I O S O) co ^ co C 'Ü »co o 5 ® co «s co 5 «t "O 2 o CM •IžS o co O) co . lO 0 »Ü O O s ^ co > Rž (D ^ CO •C 'O* isi w CO a > ^ «S o o co o co co a co co 'Ü 1 d) N o 00 TJ CM o a ^ = ffl co ž ■9 <» o C 0) E N _ CO a co co (D Ü C a .s" i 0) co '■K o »o — — ® ^ 00 ^ C i o s co «3 \ co ® o o. »8® »co-g E 0) S "5 a> »to 2 O C CD Si T3 J? 0) CO a o "O a o In ^ - S k- ® o u O O co "O o o E CÖ "O C o C d> C 0) E o cm" i E co CÖ" O o cm' X o ^ o E O) o (D CO X o 0) co -g CD 'S § ® iS co to O) to to II $ 3> co co C C co co 'C 'C o o p p (D co co a To ® -co e ^ S E £ o ==. N -o 3> o X, g (O 0 "O 1 o I i O) I "S -ž £ co § "s Ž § »1o o C co o Q. 3 a> E I I "D 0 O) co CO s JD CM O CO O) 0) co <9 i 0> CM CO J? N CO -o s s C <0 co a 1o B iE 2"-S ■C — (D 0) Ü S ^ O O •C JO o 0) »to "O ® s 0) 0) o C co ^ Ž ^ a N E T3 O O _ £3 'ČS n C 1o N E e 0) lo E $ o Q. 0) o C ® S a CO d 2 a s 0) E co ■o (D X 'CÖ* S o % •co T3 Z O 2 co C. "c J. § £5 C. N CO o ."K g g (D 0 C a o CO Ö co • Mite C co a o co T3 o co C a> 4 Ü ^ c5 o 0) co 0) Ü C co s o »Ü o il O N (O ^ co ® o 0) co :=. » I "c Jco •5 0) co o co T3 O E TJ O CO i? •C a o o -o lO co C E ^ o •g if> 3) CD g g 'g § (D E o o co co C C >co >co ■> 0) co co "S C C 2 tO co '65 .i .i ® (O CO rt io § ■ S O i ^ CO y- «D 'S C CO E »Ü S ^ S 2 'O rt > "O ^ o rt o 0 ^ E o CO •C o — £ E C <3) Q) i rt n i co co rt 2 g ■a C "Ol rt^ C t- ■- o co >C0 "O 0 £ lO C «"-g C d) 0 E 0 (O (O o 5 S E rt - T3 ^ O N C ® 0 E £ ® "S co C 0 -2 C O 'rt* C rt C t 0 co ^ rt . C ^ g o cS E 0 'Ü ■O rt C rt C 0 ■o I rt g) t5 - 2 « o .i E rt C 0 0 ^ »tO CO z 0 »Ü I 0" JZ 0 V) rt I S a rt C 0 C rt ^ ž 0 3 E o o "S o "O o. 0) • 0 ."tS ■O 0 D rt I C rt Č-O 2 C o co o ^ ^ rt rt > 0 5 rt ato o 0 to 0 0 to T3 ^ ■O N C 2 /rt O 0 C C 0 'O _ 'Ü C C 0) N rt ^ ® C W 0 •i a o o C o o »c^ 0 > rt C ^ > 3 C - rt 6 I ■C ^ 5 rt .to o ts S 0 »CÖ* 0 to T3 O Q. § 5 Z rt .0 rt C 0 E 0 co rt C >co rt t5 co « C rt >co ■s ° rt .9>. § o> 2 (O >0* O) o ^ co ^ to g rt 0 s 0 rt 0 rt co I C rt co rt C cd O co C »co Q. co 0 ^ N O >N S n O) N co co > 0 (O KO <0 V) C <0 > o C (O Si .J. C 0 rt a co 0 »o >co E 0 N rt O) 0 co n 0 co 2 z 0 1 CM E c:> o E >o rt C E rt TD C* ^ N rt C 0 T3 I 0 CO C § 0 1 0 •o »co ? 0 N O C 0 "D 2 O £ a o. J .92. CM ® CO " CO o C ^ co § rt a o TJ CO E I •5 D. ® O »to to o E O O O č CM E _ o \ E "«t 0 co to co (0 .0 "rt T3 TJ O 0 E - ^ P si co p co o co o _ 1" D £ R % rt C 0 0 »O »CO 0 >to (O * C 0 C rt to 1 C 0 E Ö rt S f 0 w 0 to < C 1 g .Ü-Ö rt C »o »co o o rt rt cn § N co -0 t -D - >0 <0 »o C o 0 5 o CM iss 5 ■55 rt § ^ C ^ to > co 0 »O rt N E o E 0 (O ■(O E % C "co C ■D O O ^ CO C 0 C "O E P O - s o g-co .2, JD rt •C 'Ü co co o. > rt o o 0 to rt Q. X o r^ O E CTT O d) co »co X i: o rt ."g O) io C »co rt >o ■C Q. o eI o T3 lO rt .92. E 3 o "O 10 s Oi 0 rt »o C 0 o co o E rt ■o C 0 S 0 E (O 5 CM CM 00 iS 0 0 O S 0 a 2 T3 O E TJ O O) 0 > O C rt 0 T3 0 E 0 'CO co 0 T3 i 5 TD § ° - rt P ® t 0 S .s C to rt o E O-rt ~ il CO CO g lE ž O C rt E » I Ü E E to .2 B -o 2 o P* 5 rt d rt ^ o. 2 0 0 o S" § O 0 o 0 E T3 C rt o E rt" ^ C ^ 5 to ^ if iS 0 co •—' 0 "2 C ^ E »o 0 ^ to N 0 »O (O o 0) o o 'f rt E^ C S ^ CO » m O £ rt 0 N co rt C o lO 0 E rt T3 I S S o. o II d .fc; O Q. T3 O rt 0 C C rt O- o rt 0 1 0 o »t) 0 co i rt C O CO o" rt C rt a p co TJ o rt C 0 rt C 0 0 0 o 0 Ü ._ rt o »Ü o -t « sSI CD s 'g C > t rt CL co 0 O as 0 ^ .S, V) ■O d) a co o 0 « "S T3 ^ O ■= ^ »tO E'5 "O o o. o CJ) N C O rt o ^ ^ rt rt io r - rt E o co 0 rt 0 ^ co itö* 0 2 o ■o ^ ^ 0 rt C O)-g -i 0 'O »co C 0 0 i n i to 0 £ to ^ tO rt d) o N 0 .E 0 N rt •a 0 0 E 0 to rt rt C C »to »co •5 -5 0 C g g to E 0 tO "tO -C* rt I § O C "a o m ^ Sin C £ o co '<2 0 ic 10 C <5^-8 C 0 ^ E If: Is g " S « Mi 0 C 0 E 0 co 'Ü TJ rt T3 3 tO O 4- rt o C ^ 0 C "O - o §> rt _ - C rt 0 ^ rt ■C 0 TJ ca _ g.? o "" rt rt £ co 0 0 _ >o s I E ^ rt C 0)" 0 0® i= »co C rt 0' ^čo* to T3 .. O o a 0 g c5 -Q O) 2 i® l.3> rt »Ü O) = _ co »co 0 ■> "c t« § -C ^ co O i • § ;č0 o ic £ — rt ^ to 5 rt O O •Ü s rt* C o rt 0 rt C 0 E 0 to rt C »to »to o -r^ rt ^ to 2 rt 0 0 C o 0 rt sz ^ 0 rt to C rt rt to rt C I T3 N O tO C »Ü o rt t 0 'CJ o o T3 N CD "S Ž a rt > C 0 ^ > rt iS C to • 9. -F ¥ 0) £ -Ž E ® C ^ J E > ^ ? J? Sä ^ co rt TJ O) '2 P »y 2 a 2 o rt O) "<5* TD »CO > 0 > E ^ § o C o "rt" Ii § ^ C d •SSf •=? 0 rt n rt rt p co 0 Ü rt C 1 ^P^PB S "0 a co o C 0 O TD E o 0 Q. CO C 1 ^BB 0 0 o CO O. Q. > CO 0* O 0 ^ '"o ^ 0 a g to «5 o ^ to N 13 o o o Ü § s I ^^^ C o > > 0 > (D 0 tO O f= C b TJ 0 0 3 "g"-O rt CJ) "c O rt N v C to C ö O w ^ B B 0 0 0 Q.2 2 rt Ü I I O 0 E o _ 0 0 0 a2 E ^ o \ E ^ 0 CO to co -(O •k E C rt C 0 rt TD T3 O 0 LO CO 00 CO "2 co o 00 ^ g« 3 0 »Ü o 5. rt ^ C d, C 0 E o 1 a f 0 0 'co < 1 rt 1 o o co co co C ^co rt 5 rt C 'Ü »co '■u ^ o CM co a co 0 JC 7 rt N CÖ o N »CO .s 0 ^ CO C § o C rt to 0 > o C rt CJ) 0 > N co 0 0 n >0 1 a i? 5 B "S) rt C C §1 o. Li. O >N rt rt O) N 10 rt 0 »to .S £ JS tO C rt > o C rt ta C 0 rt a to 0 'O jCO 1 0 N rt g^CM tO F O LO 10 00 Ji ^ rt ._ .1 0 'CO 0 E N E g »o rt C E • mm C rt ■g 's « N N rt C 0 T3 > "D 0 _ a ci ^ 5 .92. 0 co -s co ^ «J > 00 o CVJ rt to S 0 (O 'Ü \ 'CO T- iS co E co ^ E rt C 0 -5 n $ "D N O 2 o 'CO E co 0 Ü O Q. 0 s ^m^^ 0 0 rt a o ■o a o ti) o Q O fc S tf) 00 -o o o ^ al •C 0 E co 0 E co 0 »O O s E o E 0 'co E C 13 C 0 1 co C 0 C T3 ^ 0 O b — 0) ® ^ rt »Ü lo Q Q. iS o o 2 o E rt T3 C § 10 a 0 E co I 0 E 0 ~ 'CO £ •— o "O 0 0 2 co rt •c = rt T3 g O C rt rt a B 3 to i? as 0 0 " S* 1 O 0 o Petek. 12. novembra 2004 GORENJSKI GLAS • 25. STRAN o o CM X cvi I co p LiJ CO LU CC O O co Q CO C s 0 o O 2 ^ o a 0 k o co d" a 0 E o 10 0 co rt "O o •o t S ^ o a ■o 0 0 o. .fc ■D O O a 0 rt rt a p co ■o o rt C 0 O S •Ü o I« ■C o 0 S rt o ¥ 0 O CO o' rt C rt a ^ T3 O rt C .0 O 'W _: 2 0 0 O CO t) ^ 0 rt g C a ^ 0 ^ -S co 0 -O 2 ® O. z ^ rt o ® co 0 Z d © E '> e "O ? to o CL 0 ,0 E o E 0 co to co w E S| co"^ co o 00 o I« 3 0 »Ü o >ü ^ «.s rt ^ C 0) C -O 0 r9 E o rt ^ ^ rt C ■g* 0 0 "to < Š rt rt si TS ^ O CM CO N CÖ o cb TJ T3 O 0 C o »to 0 »CO 0 ^ CO 'c § o C rt to 0 > o rt O) o CO .92. 0 n »o rt N rt . »o « B 0 52 C C W W o ržž O. U. O O) N ž •=. rt 5 s rt co 3 N 2 o E rt T3 0 O) _3 a ■o o a •C 0 E co "O o C 0 rt E ■0 o .0 ^ • a E E o E ^ « o o o 10 10 10 5 2 ^ o J= 5 0 rt 0 0 NI co ^ rt 'C 'C '2 »o* E E 5 to O) co Q. > > ^ rt o "5 E T3 O C E 0 ^ .92, rt 0 T3 rt a> 0 C 0 LO O O rt co § a 0 E to o C0 C F 0 "O ^ i co T^ -p o. rt f! m CO >8 »03 "O S O i i N § rt 'C C7> 0 g E "S o 2 o O) g TJ o rt ti5 o rt o. p co TD ® n O' 9 co 0 '0" E rt E p ^ a •D P rt ajg 0 0 Ü S § O 0 p E TJ P 10 co 00 _0 0 rt a 0 'S p rt O) 0 TJ p p C O >N rt (5 o> N CM S o KO rt KO (O O C rt M I 0 rt a tO 0 • 0 ^^^^ E S rt □J |e p co (N E € •o rt rt 1 »to 0 »03 rt TJ C* h N rt 0 TJ •C 0 E N a 2 co 2 a 0 J > 0) -r- P 00 rt .C to m »co co •3 co N rt p F= C > 0 ffi £ 'to 2 1 O č co 0 Ü p a 0 0 0 ^ rt a p •p a p co p O 0) p o 'I rt C 0) o co p. 0 rt 0 N tO 0 C s a TJ 2 o, -p p rt ■p a p C n 2 p a o LO d" C p ■p rt rt a p co TJ p 0 C p 0 O co 0" rt C rt a p to ■p p rt C ,0 ■p rt C 0 P »CJ p ■n " a 'M •C p o--s 0 a Ü 1 a 0 p 'CO ^ 0 0) p CO O ^ 0 rt p C Q. 0 ^ -S. co 0 -D « 1 " ^ rt p 0 (D co -g o "5 H O •d 0 E > £ ? co p CL P O) N O cm" 0 co rt o. » w rt 0 CÖ ^ ^ rt E o- O E t3> O 0) co 0 »to X '•C. o (D CO 10 S 0 iS rt to O) to" 11 g, g rt rt C C to co •C 'C p p p p p 2"S m S .0 (O p "CJ i p I -i O) g d" fS. 0 p z E 0) .Si S co 0 § p I p a rt 3 to N TJ P E 10 0 In o »S E § ^ O O a rt 'ti ■p N P CO C »p Si p 0 v »OT* S 2 0 to »CO TJ 'P O 1 2 N rt to o 'B iä' rt --p O) co C »co rt 'ü £ C ® 0 E p ® ^ co rt rt C C »co Jto > 5 rt rt C £ rt rt E E to co rt rt E ».i II® rt rt* P p ¥ p E 9 p I 9 p ^ o. E > I "i O-2 ^ ^ rt rt I 0 »Ü p p ■p N TJ O 0) S S ^ C o N C O 'S ® "S rt ^ a rt co 0 - ž rt" iS C to 2 o E o. > co ® (D ■■Ü « 2 ® 3 rt P) eo rt '2 P ' ^ ^ m ■— rt p" rt C 'rt* "P -k 2 > g a §.0 -C p rt »2 — P S ■c E ° P 0 ^ «« f 'S- 0 ^ lil 0 to t co N 00® "P ^ P P C rt rt rt. p to 0 o rt C ."S. "0 a co p C 0 P TJ a i S o- co 5 C p 0 ržč 0 C P O. a > co S § 5 S co fc o. O ■p iž 2 0 0 > 0 P B 0 p p p 0 2 0 o. ^ 5 co I ° p C rt rt 0 rt D) »čo • MM rt „v co 0) C 0 2 E to ® "Š" ® § E o co n O 0 & rt Si 1 . <0 « ^kB C C P 2 to m 0 co —■ 0 "2 E »Ü P ® rt O) 0 0 .b co to w N /"i 0 9 ^ ro g E ri co rt (D 0 »o ■o rt i " I ° co tO P C ^ ^ 0 -p 0 •C C 0 p p ■p to 0 CO -9 c3 .Š - C rt 0 v 1 « 2 >S g ^ N rt 0 >to rt >co rt co C rt > o C rt S) 0 o 0 o g ^ s p « -Ä p 0 0 Ü rt rt E E » 2 Š ° S E 2 0 g is 2 JC to co I 0 rt Q. co 0 »Ü »co »•MB E 0 N rt u> 0 co Si p O) CO CM o >N s rt 0> N rt ■> 0 »co 0 CM E »co o • ^ .w 00 £ o rt co p C rt to 0 E N 0 »w s 0 m N ^ gl 0 > Si 0 "S ^ o ? p _c 0 rt a co '■K 0 Ü >0 0 p* to Si o p p. 0 0 0 rt o. p ■o a I p O P rt Z 0 p rt rt rt C 0 rt to 2 Q. p >fO 0 0 Si to TJ JS "S N S O - CO o. co C O) 2 p 0 -t C C ^ 0 'O _ »O C .£ »to 0 ^^ ^ 0 .N rt ^ 0 C w C J(0 rt" 0 ičo* 2 to TJ .. P P a « « 0 o § p »co rt 0 ■ rt C 0 E 0 co rt »(Ö rt 12 to .52. 2 rt »co ^ O «KJ t: ^ .S>. ^ to £ rt ^ O) 2 I .3> rt 'C^ u> ~ co C »co rt _ to g rt 0 ^ .0 § 0 rt £ ^ 0 rt C co 0 co § p I rt C co ■5 'M N 2 n 0 0 co rt Q. • «w rt 0 r^e rt E o- TJ ^ P N -n 0 o CO p co ''"S rt d ^ = £ S E -O Ž X o :=. O £ O 0 £ ><0 co rt £ C 0 0 § »co p p to C a 'c rt 3 5 to N 8E ^ iS 0 Iß II! m ~ 5 E ® rt 2 o C O a to ^ 0 8 2 0) "co >C0 "O z o co C rt jD p 2 C N iS to 0" »o* p P rt ^ rt O) +J- C »co rt »o* a p eI o -o lo rt .9i E 5 o •p m g g 'g I 0 E P ® co rt rt C C »co »co > > rt rt C C rt rt E E 0 E .0 < rt »o p rt C >CJ »w ž I N P rt N E _ p \ E Tt © CO to " E rt C •g P tO C 0 TJ 2 P a .0 0 Si »o 1 a E 0 'co C to cb TJ TJ P 0 10 CO CO CO 00 0 g rt a »o »w % rt C C 0 E rt CM »co 0 »co I co p C rt co 0 P 5 rt rt O) p > N CO 0 0 ^ JÜ "o a rt »Ü P E O) CM CM 1 Tt C3) 3 g O. -o p rt N « 0 E to TJ P C 0 rt E TJ P 0 a p to E o 10 CM TJ P CO 0 • ^

"O ^ _0 rt O) 0 iz E p co 0 e 0 0 rt Si 0 > . (O C C p p E ^ co rt ® 0 C 0 E 0 co o "2 C rt co C o rt I- C ^ £ ■- p co »co "P m 2 lO C CO CO -g 0 rt « 0 TD C 0 S jii rt 05 S 9 ^ -is co C to '2 ® -g 0 0 0 P Si CO CO rt rt E co 0 C I o g-0 0) £ E 2 ® OT « C 0 ^ TJ P 0 0 ■ £>0 CO 0> 8 i rt C .t E rt C 0" 0 0 "S 'W C CO Ic to O) CM ^ 0 d) ® T ^ rt »Ü '>(S rt N p rt p rt TJ P O E ^ rt TD ■O o (D C > ~ g rt cd" N L. C 0 rt E E - co •(Ö' io ® $ 0 > Ü > rt Q. 0 E 0 C -c 0 0 ^ .p •g P "S -C -P 2 0 0 CD v > » rt 0 "c ^ ÖT § 'S ^ ž P o ^ ® C rt C iS 9- "O to o P ^ co " .5 TJ 2 o -i.I 0) 0 P g O jD P a d> g C rt 0 •p rt O) 0 C 0 f t5 p o. .N 0 P Si 'rt* C TJ P P C ,0 0 E E o LO co" 'c rt E čo* C LO ^ ■ 2 «o 00 2 0 0 0 io" 2 ® rt rt Q. O) C p rt o iS 5 5 > 0 ^ 2 rt 0 ^ to »to* 0 2 0) -O OT "P "g* "S N S ^ C^ o- si c Ü) p 0 -C C C ^ 0 »Ü ^ >ü C »co 0 75 2 P 9 .X p. p p TJ rt C o o »Ü 0 > čo* C .N rt 0 C 0 p _ co 'CO 0 ■> C -- 5 5 ^ ^ 5 iS O 0 »čo* 2 to TJ .. p p a 0 g 1 rt ^ O) rt rt r,-;! »tO P C rt co iS 0 • CO C (D E (O co C Jco co g rt »to p -rs ^ rt ^ to 53 rt 0 0 ^ 0 rt C ^ © rt C H C p. (O 0 s N ^ ^ I co »Ü O) co co I C rt > p C rt to rt C cd p 0 p > o e-S - 0 o C rt © N eo rt ■o © E k C o m 0 C P TJ 1 C co co 0 Q. T3 © TJ P rt Č* rt a p to TJ p rt © • ^^^ 1 S »Ü p I.Ii •C P © S ^ C 2 CL 0 Q. P C 2 "5 a 0 p i' 0 »to ^ 0 0 co Ü 0 rt Q. o co Ö rt C rt Q. p co TJ p rt C .0 ■p > P P tO .C E _ p \ E 0 co to 00 OT ^ E LO C s ^ 00 g co "E co p 8 « cb TJ TJ P 0 rt a 0 TD 3 0 n p. iij rt C 0) C -O 0 '9 £ 9 «S -Sž ^ S »co © »co co I C rt co I »co J 0 0 CO < C s § '8 p o »CJ »co ^ 5 p cg i^S p ^ rt N rt rt CJ) p > N CO 0 « © >0 1 a rt »Ü p > rt 'ST 'I N P P <2) CO E o © 81 I p p E p Q. C "O > 0 -I ž Si »Ü »Ü JS -2 5 o TJ C N JcO 3 > d) "P O Ž ž rt ^ P a co £ rt > "c 11:1 rt iS ^ s co o s s i p — C p = rt rt ^ TJ ^ I p o. p C W '2 p p Ž E g C rt iD rt C 0 rt p co 0 Ü rt rt t 0 Q. CO P C © »^^^^ P > P- P a co 0 rt ■ — - C 3 co 0 co C »O E o. 0 P C 2 ■p 0 tO P a 0 0 p 'ÖT E 0 tO p > 0 co 0 TJ J*: © P C »co > TJ co ■ ■C 0 'p • rt 2 © 'E £ 'S CO p « Ql o> N rt 'c O) 0 rt C N p co © 0 f-%-š II to ® to f^» «I g § 0 0 C C P P P ® 'S) .0 rt > p ® © C P R w O- a > to o ® rt Ü I ^^ > p p § © C P © 2 © a 2 p E rt TJ © © C TJ P rt CJ) © C © TJ P g "S p h- h-" CM CM CM © Si >0 rt N E p E-© co E C to C p i co rt © o h«. I& s ¥ 10 0 E to i Sc ^TJ O O 9. p CM C rt © 0 E 0 ~ 'CO C ^ iS "S p 0 rt > p C rt to rt a p to TJ p S •p* 9 iS Q.5 0 0 o rt O 0 p E E ¥ ^ co "e rt ä £ > "g" 0 <= »to © ® g o ^ /.X to.© rt p © co o _Q > «✓ TJ p E TJ P rt b) rt to rt S ® 05 ^ E "P o w a> o ® ^ s fi) u w ^ S" Š g w Ä Z O § MM« 3 ■O ^ ^ (O O« D) g" N Ä f s. o ® t, 8 O ' • a (B iß' (D Z CO 3 w« ST ® ® S Q> 11 O 3 o _ 0) o« 5 ^ 3 0) D> ® o <5 ri< 3 Q) a (D — ^ N 2 CO O (D D 3. O m ' 0) 2 - • ? ft ^^^ 17 o ° C (D W< 3 ^ d" ® (5 (D Q. (D D D) W (D 3 (D 0) O Di to N ? 3. ® CO« 3 0« 0« ® 3 3 ® 0 (O to CT 0 N a CL CO C ČB O O) D O 3 a § ® O fl|} (O •ž- ^ 3 «T ® §.(£5 3 ß> O 3 O • ss. a CO 6 (D Ä-D P 0) Q. S" (D CP 0) D) 0) £ PT ^ O D) O 3 (D cg. 0) 3 _ 9 ? I CO (D O (D o B ® I- (O 0) (D O- ^ O O» (O a g; O i -So o (D (D 3 _ 3. ¥ 0) (O o a o (D 3 D) 0 01 CO O "Ö 0) 3 a ■o ćB a "O iS' o« CT D) a O" (t> o (Q {U o 3 2! ® "(D" T3 o ® £ 3 fi) 3 £0 "O "O 0) 0) 3 t ® 3 -i- «O ^ S?" 0) (D 3 (D ^ O CO o o v (D O O 3 o 3 S o o 3 w o o. 3 o o. 3 O. 03 3 o i ^ o o S ® 8- w 3 (D C S C (B M Š' CT 0) 2 (D c;i a o c;» CO o "O 3 O CT C/) O i ^ (D _3 i 5 ® rr g ® 3 0) (O 0) o (D 3 O« S. fi o« f5 CO ^ (D O« q 3 S 0) 0) ^ X M M 3 3' to to ? 3 to to S. S. co< to to CO (D 3 (D g 3 po N 2 ö; o C 3 "(D- 3 D» c;i a o o TD O« m' CO« TT Vi N 3 CT Š S I -I O z Q. CO« CO <Đ cd" ^ O 9 a (S 3 o« 5; to ^ 9-to o s. SS. d ^ O o 3. 3. CO CO 3 3 to to < < (D ® g" g" CO § O) (D (J\ 3 N C^ O Q. "O O P 3 O • • g I' ^ o f6' i® 2 CD af ET Q> O Ž" a o w "cd' 3 ■=: O 3" a ■D i. ® SL mm • "O Q> S 2. 2. T3 Ö O' g 5 ^ (D CO 3 < Is 0> (D o« • 0) CJi O) 3 ® "O o s Q. fi) (O o cn = & 0) CT g g" CO (t> < (D 2 o« CO o 5"- 00 3 fi) M co' co Ä 3 ® o 3 3; 1 S"" o 3 o< ® CT ^ CD 3 'S- s N O« O o< S C 3 ^ ® TT _ O 00 o co a w aS 3::: 00 CD 3::: o 3 3- (O co to S" ß« o 0) a. co ® O 3" X iS' 0> ® co ® o 00 3 g • o X o o 0: a 3 to to 3 i co' o o o "D a o T3 to ® CD "D o o CD CO i ^ 5r 3 to o 3 s — CD 00 3 co CO« \ o« CD 3- Ä 00§ N) o co -- co — w $2.-D ® " § z § i » to to ^ TT o to O 3 s fi) 3 jr ox » (D < O) N (O D) N« O CD CD O« 3 /T\ 3 CD to 3 to čo« (O to 3 2 to to S" w ^m • v 3 3 to to 3 3 to to S. <. CO« co« M* • • 3 3 to to ® 2. 3 ® ® co« 3 TT ^ ® — ? ^ 2: to Ö« =?■ ®' co "L. S" N 3 B 9 CT g to 3 .Z. ® ® 'S P N co o 3 o o« ® N CO ^ ® o« 3 to ^ a to ® cg. to 3 i co co J ® 3 W O ^ Q. 55« ® 5 8 co« H cn o. O C 3 ®' 3 to CJI o. o 2. -o "D O-to' N (O O "O g 3. a < 3 o' o. co 3 ® g. ® "D CO O ® Q- —. 3 2« to" ^ si a 2 9 ® 3 to o a co o T3 to 3 to' O co 0 3 1 o. o 3 O cn o o ® Ö ® s — 6 co o o« o ® CO ® a?. § ® ® S « co« o ® Q. < «fi. fi. ^ O CT 3 § ■O O o a 11 o ■a g R I CÜ. to co ® ® ■o ČB TT O 3 ® o co o Ü' CT o' ® ^ O .9 a š 3 8' o» ® 3 a N cg. C to ■G 3 O 9 to co ® 3 i 0 ® 1 ® 3 d d o o 3. 3. co co 3 3 to to _i < < — 5L O o J5. a (Q fA to S" S« o ® O) g. co ® o 3- X co« O) ® co ® o CD 3 g • O s o ČD af to O ET Q. O g ® CO ® a "D to ® N o o. 3 CT to CO ® ro o o ® "D o o ® co ® "D S ® to 00 CT ro » sr 00 o co 9- o a I 3 — • CT -k to b S o % a ® O i S o ® ® — 3. CO ^ ® s, -i o o o M O "D d O •O to ® ® 00 Is i- ^ 3 S" — CD 2 $ ® = ® to 3 3 —• co< o« co ® 3 9 00 i ® co CT a 2. ® 3 N to 3 N ® CO« ® JO.' ® ?r to u — o CT n ^ 58 Igt" = ^ CL 3 ® N ® 3 3 to o« § 3 co« o« to co CT to T CO 3 O < 2 0)' ?r if «X i. •»J N <0 0> i o o g. to CT t 52.® o« S" c' cn ® ^ ^ co V-» o c;i -u ^ o co 3 3 5 ' • CT 3 a I o a to CT C CO "n CT 02 (D (D o D) 3. 0< ' . TT a| co ^ « ®" a 3 ® I B ^ TT to 2. 3 o< ® 3 "ni- ^ S N O« O O« S C «I S" 00 o co a w 2. w 3 :: »00 cb ^ 3 ^ o 3 3' N ® ® 3 9 ® i; S o o to &o co < I? o 3 ® ® 9 3' š. co CT O O o o, i ® 3 O co CT ffi to' to o ® O) o 3 to CT to 3 o ® C* n (D 0) ^ 0) D O s 3 CO to ® ST ® g, 3 ® 3 to to co o« to ®' g" N i to (O CT to 3 O -r ® ^ 3 2 o co« to g 3 co to co« 3 to S« ® 3 ® 3 to to 9 g CT O O. CO ČB to g. ® 8 Ä 5: co 5 S' 5 ® "" ? to 3 o to I 3 to ^^^^^ I 3 S. I ® 3 to to TT O ^ to a ® O to 3- o § «ie- ® (g; 3 (/) 3 3 fi 3 to CT ® o§ 2: o ® ® Sct _ 3. äf CO ^ o SS. ® CT to CD to 3 co« o 9 a to o a 3 o o. o o 3 ® ® 3 o fi 3 to 3 ® N CT O I ® 3 ® to ® to o ® Q. 3 CL R to co ® a.w^ 3 o CO |o o g ® o -i u o. cn SS. 3 ^ to T 3 2 co • i" 2 ® o CT i" co ® Ä to ® S. co« 3 to co ® 3 ® 3 to 00 cn o w« 0) ® — ?r r^ (Q Ie ^ 3 S2) to ® co S. 1. ^ co« N 3 3* to 9 to CT g g" 2. 3 co ® O 2r 3 _ ® "'o ^ CD d (S CO ® M J. 8 00 9- 3- s I 8^ 3 ®" 3 to cn a o o CT % O« to" co 3 g g "O S) 2« 3. S" c" Ü1 ® S; ^ co cn o cg. 3 3 0 ■ ? CT 0 Q. 1 O a to CT 5 (O C co 3 ® 3. -HCT 5r.O to ^ o o« s s g'ö Sa ^ O« • CT hO ® •nI 3 ® p (Ji N < O CO to 3 o š CO to ■ i ä" W« ® CO« p O) 3 ®' O o. a to 3 ^ O 9 a g 3 o« f« ^ a-g 0 ^ 01 3 a N CO C to "O 2 o 9 g 5 I. to co co« o ® ® = o CD al ® d d o o 3. 3. CO co 3 3 to to s s o o 55. 52- (O M to 53" S' 9 ® g ® 2. s co ® O 3- äf CO ® o CD 3 g • o X ro o o ET to o i a o 8 W CT •=: O 3- a 3 ® to CT to 8 N i) N.O ^ to' •s?: 3:8. 3 to to 3. > I3 to o» to 3 o g CÖ co« ® ® 3'3 2. 3 ® CT ^ ® 3 •m- ^ a S o« s o o. (B C s--o ® to ^ ® O 00 o co d." 2. c;» 3 ^ w 00 Ä co ® 3 o 3 co« to co, ® 3 ® 3 to ffl' to t ® o« o o to Q. g O CT CO 3 T g>< ■ co ro X • N3 O O GORENJSKI GLAS • 26. STRAN Petek, 12. novembra 2004 d d 0 o 3. 3. co co 3 3 to to II 3r TT 01 o Ä 53. (O co to S" i ® g ® 2. O) « co ® o 3-CO ® o 00 3 g • o o o co O CT O. O CT to ® ® CT O O ® CO ® CT X ČB 3 I S 9 3" to ° & CO« ® i. S 5r N O ® 00 ä C § CT S N' % 3 s ® O) ® ro o o Q. ® 3 fi} N g CL to 3 ro co«. ® to o« § 3 Š CD O CT CO ® (Q to Q. ® N ® 3. čoi o« ® co CT to T O« O 3 to' 3 to co to 3 i co' co« ® w 3 =r to ® TT CT to ® o ® = S to to co ^ to y o g g 3 09 to CO« co Ä 7: 2 to o g. to to 3 a to o ^ CT O« 3 to ® V 2 5 C ČB co o 3 g 3 2 S to to g 3 to ^•CT S i ^ « ^ cn a 2. 3 to 3 N) N = 3 to 3 o« d 8: 3 ® co CT to ® I g to CT i O' to" O B S" CO 3 ® ® o« CT ® ® cn cn o ^ 3 O P CT C CQ CO Vj -HCT 9r o < I s w to ^ © S" S ^ N) o 5 to CD - O« ro CT 00 ® b Ä •8: o s- as« 3 ^ to to 3 > co 3 00 ® "" ' 3 ®- " CO N 2 ®' 0 a 1 o Q. to CT 3 (O 0 co to 1 c^ to 3 i CÖ' S" Ć0« ® CO« 00 M ® Ä 3 ® fi ^ 2: ^ TT ^ to 2. 3 O' ® CT ^ ® 3 •s;- ^ a fi o« ^ «J R o« 5 C t? CO ^ §" co o co co Q.: IS cn z:. 3 ® 0 o. 01 to M. 00 55. co ® 3:: o 3 3" CT ® S ® O 3 ® I o to o Q. ® ^ CO <• ■o CT ^ O O 3 2. ® 9 =• g 55. 55. ® S" o o 3 3 ® ® § i ^ S- ® ® N CO to Ä ^ ® 3 N to ■0 Ofi. ČB (Q to 1" ® £ o co < ® Ć? 5r CO < ^35 O fi Z ■O O" ® CT u n CD g ^ c' to to fi J: - o" Ö. o 3 3 ® C» Q S •=: CT O O O Q. O ® 3 O CO CT ® to' 3 to o ® co o 3 to CT to 3 o 3" o" ^ a ® ^ a fi (O £2. to B« ČB 3-2. — o N S. s š I® ® co 8 S" o o s 3. 5 S p- 6 o 3 to CT 3- CO O S fij < to < 05.® < C M« N 3' O. O O =3 O to O« ~ s. i. CT 3-® O 3" O" O 5- 3. CD o 3 fi 0; a 3 to 5Q. to 3 i 3 co" ® co CT 3^3 to ® TT 3 to ® g" ® - ® <; co« 3 CO to ®' O" N Ä CO« to to JO ^ to S" 3 2 o to to fij (Q CT to ® co 3 to ® 3 ® to ® to 00 to ^ i g ■ 3 O w' CT s: f i to - 3 o CT O a co ČB fi* ® to ® co o C Q. nT ® »i 3 ^g ® X- ® S-(D = ä ^ 3 3. ® A (Q 3 to a ®" - ^^ g 5- ® < to to ^ ® 3 CO N < 0 co fi. 3 0 < ® CO to 3 0 < to 3 CÖ' TT ® CO« ® 55.' v CD ®" 0 Q. O. š- 3 ^ O to o« ? to 18. 3 ^ to to 2. > CO ®' a 3 il S š 2. 3 0« ® CT =' ® 3 •s;- ^ Ž o« o O O« ČB C co § g" 00 o co co o.: Is 2. c;i' 3 ^ 00 a co 3 ^ o 3 3' o o X o o O o ^ CT Q. O CT to 3 ® ® ®" CT O O ® CO o 00 CO o ® 3 ® ■o 3 Q. ® 3 to N D O. to 3 3 3 to o« ^ 3 O' o P 3 to CO to 3 t 3 s: Čoi O 5 g O. CT ® 3 O 3 co« n o« 3 ® ® 55- 3. o, Oi 9 N g co fi. •>g O) 3 ^ ro 3- co« ® co« ® to 00 o CT CO ® CO to N ® 3 čo« o« ® co CT to B ® (/X fi> fi) 00 'N (O fi) N< O co« 3 to co ® 3 ® co« 3 ® W CT ^ 3 =r 3. ^ f :: ® 3 3 03 (Q 0> to ^ Q) I if i- o co 3 "O o to to o " w ' 52. w ^ to =f ^ 3 CD 2: 9 fi; g ® 3 O co " to CT Z z. to - to ® to co« ® o< o o - — ČD' «« 3 co 2' to N ® co« 3 O« O« ® n (O o ■o o co ^ 3 < 3 ® co« 3r p to o S" 2- co ® o ^ s CL =: 3 fi* to' ^ S? O. o ® ® o ® co ® 3 ® CO ® co« o (D O ® ?r ^ i? to a I o CT 3. ® O Ä (Q 3 to CT to o 3 N. a i. g- Ä CT «—. ® 5 ® fi« S3.CT ® "" g Z to to ^ TT TT o to O 3 to ® 3 to o o. co o CT to fi o & ® CT o to to o co o Ö to to 3 a ® CT 3 O CT R 3 ^ 3 a o, 5" p cn o ® o. to co ® ® CT o« S5. 2 co 2 co« Sf ®. ® ® ® 5' Ii ® to 3 o« 3 ® ® to to ig ä S O 3 to to — ® 3. co 3 to to 5. ® ^ CD to g ' fi ^ o a> a® a co 3 cn ® CO o. o to ® ® E ^ o 3 CO to 3 O. O 3 O« 3 ® ® to co 3 co co ® 3 ® A c;i co O CT 3 2 co ■ o CT CO S" i s co ®' ® Ä g ® 3 to co to 3 2 to to 11-to to 3 ® ^ r* (o to CT to to to <. <. co« co« 3 to ® 3 ® to I ® p« S ® Ä to N 3 B 9 g. g ® 2. 3 o ^ O 9 ci g 3 o« to ^ - R. ® CJI 3 o o. co n w C to to S" K« 8' p. z: 00 ® 5 3 ® to ® o. to i o« ® N CO ^ ® O« 3 to 5 o. ® i__co ® ® CT to i ® ® fi' O S- Ä 8 o« ^ 3 2 ffi o. ® co " to J co . N 2. o o o: o c; 3 'S' to cn o. o g 3 o CT fi' to" CT O f (D O s 3 S s co I-1 3 i o ® ® ®" •=: O 9 CD H S" i o a o 8 co ® a ® N o a 3 to to 3 o 3 CT _ to ® to o ^ co J CT to co ® CO I X ro O O O m co O o X m Ts m cg S 3 cn ''i: i Petek, 12. novembra 2004 PREHRANA, MODA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Slani zavitki^ pite Za vas izbira Danica Dolenc Ko si belimo glavo, kaj skuhati danes, pogosto pozabljamo, da lahko namesto toliko kuhe tudi spečemo kaj slanega. Včasih poln pekač dobre zelenjave v testu odvrne za kosilo in še za večerjo. Še je kaj zelenjave na vrtu, navadno ostane še kakšna blitva ali holandska špinača. Če jo pokrijemo pred mrazom, in to lahko odlično porabimo v slanih zavitkih, sploh pa bodo še dolgo na voljo buče in vso zimo kislo zelje. Zraven ponudimo le jogurt, kislo mleko ali pa solato in obrok je popoln. Testo lahko kupimo, lahko pripravimo doma, zelenjavo le dobro očistimo, operemo, odcedimo, zrežemo, podušimo na čebuli, česnu, malce zagostimo z moko ali morda z riževimi kosmiči (čeprav so malce sladki; to da jedem še bolj poln okus), pomešamo z malo kisle smetane, z nekaj jajci, s poljubnim naribanim sirom, začinimo, s tem premažemo testo, zvijemo, zložimo v pekaČ, prelijemo še s kozarcem slane vode ali potem, koje že pečeno, s kislo smetano in jajcem, še za nekaj minut postavimo v pečico in na mizi imamo pravo dobroto. Lah- EDENSKI JEDILNIK Nedelja - Kosilo: grahova kremna juha, telečji zvitki v omaki, rezine slanega špinačne-ga zavitka, mešana solata, puding s sadjem; Večerja: mesni ali sirov narezek, dušena paprika, polnozrnat kruh. Ponedeljek - Kosilo: piščanč-ja öbara, ajdovi žganci, pečena jabolka; Večerja: enolončnica iz sladkega zelja s krompirjem, hrenovke, kruh. Torek - Kosilo: vampi po tržaško, polenta, zelena solata; Večerja: radič v solati s krompirjem, koščki kranjske klobase, črn kruh. Sreda - Kosilo: ričet z govedino in jušno zelenjavo, kruh; Večerja: omlete z bučkami, jogurt. Četrtek - Kosilo: goveja juha z vlivanci, pečen piščanec z zelenjavnim rižem, mešana solata; Večerja: široki rezanci s skuto, jajcem in maslenimi drobtinicami, kompot. Petek - Kosilo: pečene ribe, blitva s krompirjem, radič s fižolom; Večerja: cesarski praže-nec, sadni sok. Sobota - Kosilo: fižolova juha z vlivanci, kuhani sirovi štruklji, kompot; Večerja: mesni peče-njak, zelena solata. tv ko jemo toplo, lahko hladno, vedno je okusno in dobro. Mor-* da so za kosilo koščki takega špinaČnega zavitka le priloga k mesu, za malico ali večerjo pa samostojna jed. Seveda, če do večerje sploh Še kaj ostane. ŠpinaČo, sol in poper, še malo pražimo, nato pa ohladimo in primešamo stepeno jajce in kislo smetano, ki smo jo zgostili z riževimi kosmiči. Vlečeno testo razvaljamo, malce naoljimo, raztegnemo z rokami, ga namažemo z nadevom do polovice, po robu potresemo še sem in tja kakšen majhen kosem masla, da bo skorjica boljša, in zvijemo. Povrhu ga prelijemo s slano vodo. Zavitek damo v pečico in pečemo 40 do 50 minut pri 180 do 200 stopinjah C. Pečenega razrežemo na koščke, ponudimo vročega ali hladnega. Špinačni zavitek tekne topel ali hladen - Foto: D. D. Špinačni zavitek I Iz 2 del mlačne vode, 40 dag bele gladke moke, 1 jajca, žlice kisa, 3 žlic olja in Ščepca soli pripravimo vlečeno testo, ki naj počiva vsaj 1 uro. Nadev: 80 dag dobro očiščene, oprane in odcejene špinače (ali blitve), 1 čebula, 5 do 10 strokov česna, 1 žlica masla, 1 kisla smetana, 1 jajce, nekaj žlic riževih kosmičev (bebi), sol, poper. Preliv: 1,5 do 2 del malce osoljene vode Čebulo opražimo na maslu, dodamo strt česen, sesekljano Dušena paprika Večje mesnate paprike po dolgem prerežemo, očistimo semenja in operemo in narežemo na malo širše rezance. V ponvi se-grejemo malo olja, dodamo narezano papriko in jo na hitro popečemo. Nato prilijemo žlico ali , dve vode, pokrijemo in dušimo do mehkega. Ohlajene paprike začinimo s soljo, strtim česnom in z dobrim kisom, po želji potresemo še s sesekljanim peter-šiljem. Preden jih ponudimo, naj še malce počakajo, da se navzamejo marinade. Pri močni bolečini v grlu! /■ «SfU f /«!{ll ' J v t. 11 ^ l ; t X i l*. 9 i i ^ t% t/i d s % ontiii>f)tik u'Jn m /jf'tö iO pa%til «5» m^ Pri prvih znakih skelenja in praskanja v grlu! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Seruis m fnenjaoa olja tar Mseti SerMis mmur ter fietalizatorj Mfli^ivi ftc»*viBOtf SMS. na SaewTö Marked s^., Sr^, 04 04 586 17 53 ♦ Marolt Jansz s.p Äüto M d.oa, 0ea 04 576 ^ ♦ A/&ö 1 75010 83 • Afeetour šped«^ h transport Hp. Loka04 511 14 Omlete z bučkami Pripravimo tekoče testo iz 2 del mleka, 2 del moke, 1 žlice naribanega parmezana in 2 rumenjakov, ki naj nekaj časa stoji, da se moka napne. Medtem naribamo 30 dag bučk, jih posolimo, dobro ožamemo in dodamo testu. Na koncu rahlo primešamo še sneg iz 2 beljakov. V ponvi na vroči maščobi postopoma spečemo več debelejših rahlih omlet. f> • Gorenjski nagelj M RVT"' tt . tt Tf ^ J ft Tf ^ •7 Mesni pečenjak Pripravimo ga takrat, ko nam ostaja kakšno meso iz juhe, imamo ostanke piščanca, purana, kakšno salamo, ki jo je potrebno porabiti. 1 žlico masla ali margarine zmešamo z 2 rumenjakoma, dodamo sesekljano meso in na koščke narezano v mleku namočeno žemljo (ali dve ali več), žlico drobno zrezanega peteršilja, 1 strt česen, in na koncu primešamo še sneg iz 2 beljakov. Zmes zložimo za prst na debelo v pomaščen in z drobtinicami potresen pekač ter pečemo v precej vroči pečici (200 stopinj C) okrog 15 minut. Pečen pečenjak razrežemo na kose in ponudimo s solato. Spomin na nečaka Marija Balant iz Smo-kuČa je dveletne temno rdeče nageljne prevzela od pokojnega nečaka, ki jih je z ljubeznijo gojil vrsto let. Tudi njej na hišnih oknih, ki jih sonce obsije zjutraj, lepo delajo. Pred dnevi, ko so vremenarji grozili s pravo zimo, jih je pospravila v neogrevano delavnico na zimsko spanje, čeprav nageljni po zagotovilih strokovnjakov pa tudi izkušenih gojiteIjev na prostem prenesejo temperature tja do minus pet stopinj Celzija. "Nageljne sadim v zemljo z vrta, obogateno s prepere-lim hlevskim gnojem in dodatkom rjave šote. Zalivam jih z deževnico, gnojim pa občasno s pripravkom iz kopriv," nam je zaupala Marija Balant. Nageljnov ne škropi. Ni treba. V Smokuču je več ljubiteljev nageljnov, tudi Marijina soseda Anica Iskra, ki se ponaša s pravimi svetlo rdečimi gorenjskimi. Letos sem potaknila precej vršičkov, ki se bodo do pomladi lepo ukoreninili. Verjetno jih bom razdala, saj imam sama ob nageljnih še drugo balkonsko cvetje," je še povedala Marija Balant, ki smo jo "ujeli" tik pred pospravljanjem rož v delavnico. Helena Jelovčan Marija Balant je nageljne prevzela od nečaka. - Foto: Gorazd Kavčič -4 SALON VOZIL - POOBLAŠČENI^ SERVIS i \ Prodaja vozil: 04/50 22 000 Gosteče 8. 4220 Škofja Loka m.'.' I I t Clu tA o C 03 I www.avto-lusina.si m CENE ZA VOZILA LETNIK 2004 C ko 3 i Naslednji bo Hyundai! izjemni priiiraniti do 400.000 SIT. funky 1.16L že za L605. funigr 1.3 s Mimo zeza 1.9 'i'' I • e • -i p. • v •«'s O f 4 I Pohitite! Do odpiod^ 2alog veljajo i^ni r^lo^i fx^ tiKJi za vse ostale (iKK^, /Uds Mm prlvan^ do220.000Snr, Aooent pittitaiek (k) 347j000SIT, {^»aiefc (Jo ^0^00 Sir, Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med naj/anesljivejšimi avtomobili. HYURDRI GORENJSKI GLAS • 28. STRAN PISMA, OGLASI / info@g-gtas.si Petek, 12. novembra 2004 PREJELI SMO Odgovor Mohorju Bogataju - županu v odgovoru gospodu županu na njegovo Odprto pismo gospodu Jelku Kacinu, ki ste ga objavili v časopisu GORENJSKI GLAS v petekf 5. novembra 2004, želim biti Čimbolj jasen, kratek in vsem razumljiv. Njegove trditve dokazljivo ne ustrezajo resnici, so neresnica in hkrati manipulacija, so poskus zavajanja bralk in bralcev, za katerimi s svojim podpisom stoji župan Mohor Bogataj. Še vedno trdim, da k pripravi izhodišč za proračun in njegovega osnutka ni povabil nobene svetniške skupine. Vabilo z dnevnim redom, ki ga je župan podpisal za 18. sejo Sveta Mestne občine Kranj za sredo, 27. 10. 2004, nosi datum 13. 10. 2004, priloge, ki se nanašajo na točko 3, Odlok o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2005-os-nuteky pa nosijo datum 4, 10, 2004 in druge različne, še starejše datume. S temi dokumenti je župan določil (svoj) osnutek proračuna in ga uvrstil na dnevni red, usklajevanje pa je začel kasneje, torej šele po sklicu in seveda tudi šele po natisu gradiv. Zato Še vedno trdim, da je občinska uprava delala po nepotrebnem, nikakor pa ni delala zastonj, čeprav pa je hkrati delala zaman. Prav sam poskus usklajevanja prav na dan 22. oktobra 2004, o katerem piše v odgovoru župan, je najbolj trden in neizpodbiten dokaz, da nobenega pravočasnega poziva k sodelovanju, še manj pa usklajevanja ni bilo. Šele naši posamezni odzivi po prejemu sklica in gradiv ter jasna opozorila, da tokrat tako ne bo več šlo, so ga prebudila in vzpodbudila, da je poskusil rešiti, kar se rešiti ni več dalo. Njegov neusklajeni in neuskla-jevani osnutek proračuna je paČ naletel na povsem predvidljive in napovedane težave. Petek, 22. oktober 2004, je bil tudi letos zagotovo šele po 13. oktobru, kajti osnutek je v celoti nastal brez udeležbe svetniških skupin, Kot je znano, tak in ta osnutek ni bil sprejet, točka pa je še vedno prekinjena. Ko župan na svoj način izpodbija moje trditve, zavestno zavaja bralke in bralce in objavlja neresnico. Piše in trdi, da govorim v imenu vseh mestnih svetnikov in me sprašuje, kdo me je pooblastil? Pišem in pisal sem mu le v svojem imenu, nikjer nisem ničesar napisal v imenu drugih svetnikov ali svetnic, še manj v imenu drugih svetniških skupin ali list. Tudi podpisal sem le sebe in nikogar drugega. Moj odgovor je tudi tokrat jasen, njegova trditev pa zavaja. Piše, da sem razsodil, da je: pravno nedolžen, sicer pa KRIV." Ni res, zapisal sem, da je nedolžen, dokler se mu ne dokaže drugače, "gre (pa) za nedvomno in nedvoumno politično odgovornost župana" za svoje ravnaje in tudi za ravna-ixje mestne uprave, ki se je podredila lyegovi osebni zahtevi in je ravnala, kot je ravnala. Svetnice in svetniki smo o tem že tudi glasovali in mu v zvezi z njegovim ravnanjem v primeru odprodaje nepremičnin na Koroški tudi izglasovali politično nezaupnico. Župan pa se z besedico ni odzval na moje trditve v zvezi s točko 5. - Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zem^išča - osnutek, ko sem zapisal, da ta točka ni usklajena niti odobrena celo s strani pristojnega podžupana. Župan previdno molČi, medtem ko v dolgem odgovoru v zvezi z osnutkom proračuna strelja name z vsemi, tudi nepotrebnimi in neprimernimi topovi. Kar zadeva moje javne nastope, pa ne bom utihnil. Tudi v prihodnje se bom še zatekel k javni besedi in tudi k objavi pisem ali besedil, kadarkoli bom ocenil, da ni druge poti in bo to potrebno in koristno za moje so-krajane, za mojo vas in naše mesto, občino in Gorenjsko, pa čeprav tega ta župan ne bo vesel. Jelko Kacin P,S, Kar zadeva zadnje očitke župana in državnozborske volitve, le dodam, da sam na njih letos sploh nisem sodeloval. V dveh -obeh okrajih v naši občini je bil na listi LDS zato izvoljen poslanec dr. Matej Lahovnik, medtem ko se Mohoiju Bogataju enak poskus na listi SNS ni posrečil. Spoštovani birokrati! t Pritožba na vašo odločbo o vračilih sredstev za nadomestilo suše v letu 2003: 1. Obrazce za prijavo suše ste nam posredovali vi oziroma kmetijske svetovalne službe. 2. Dejansko sušo smo prijavili na podlagi vaše intervencije. Pre-jeh smo nekakovostno koruzo iz državnih rezerv, za katero smo plačali več kot tržno ceno. 3. Denarna sredstva ste nam nakazaji vi, na podlagi zakona o lanski suši, zato ne nameravamo vrniti nikakršnih sredstev, pri Čemer bi vi radi celo zaslužili in mi bi morali vrniti več, kot smo dobili. Sedaj naj bi plačevali celo protizakonite obresti za nezaprošen kredit. Glede tega smo se pripravljeni celo toževati. Kdor je zakrivil, naj bo tudi kaznovan, še najmanj pa kmet. Vaša birokracija se s kmeti poigrava, posredno tudi za naš denar in kdor je kriv, naj zleti. Na podlagi tega zahtevamo, da sankcionirate pri sebi in ne že pri tako obubožanih kmetih, saj smo porabili ta sredstva izključno za krmo. Vprašanje pa je, kako dolgo se boste še poigravali s kmeti, saj smo na tem, da opuščamo to dejavnost. Koristi od tega pa imajo samo novinarji, ki polnijo medije z vašo nesmiselno igro. Razočarani kmetje Spomenik na Križni gori Glede na televizijsko oddajo na Deželni televiziji Škofja Loka v ponedeljek, 8. novembra 2004, zvečer izjavljam, da g. Vraničar ni podal resnične trditve, da na Križni gori ni bilo glede spomenika nobenega spora. Postavitev spomenika je bila izvedena brez našega soglasja in tega soglasja, za katerega Zveza borcev trdi, da ga je dobila s podpisom moje matere, nismo nikoli dobili v vpogled. Avgust Jamnik, Skofja Loka Kranj je postal mesto mrtvih duš Ko zadnja leta berem vaš časopis, posebno rad prebiram "Novice iz Kranja", ker menim, daje to pokazatelj, kaj si ljudje mislijo, o čem in na kakšen način razmišljajo. Ob tem sem zasledil, da so mnogokrat kritični in natančni pri svojih ugotovitvah, včasih pa tudi pavšalni, netočni, nekritični pa tudi nerealni. Žal pa ne morem mimo dejstva, da Kranj ni več, kar je nekoč bil. Če je sredi osemdesetih slovel kot uspešno mesto, eno vodilnih v gospodarstvu (brezposelnosti skorajda ni poznal), mesto, kjer sta cvetela,obrt in podjetništvo, mesto, l^r so se organizirale najrazličnejše predstave in kulturne prireditve evropskih razsežnosti, skratka bil je mesto, ki smo ga imeli radi in nam je bilo v ponos in veselje, in če je bilo vse to značilno za osemdeseta, so devetdeseta, še posebej pa današnji čas pravo nasprotje. Kranj je postal mesto mrtvih duš. Mesto, iz katerega je izginila industrija (tekstil, kovinska, čevljarska), mesto, v katerem ni prostora za obrt in podjetništvo. Kranj kot mesto iz leta v leto nazaduje tako po BDP kot tudi po brezposelnosti. Kranj postaja mesto, ki se ga izogibajo tako turisti, prehodni gostje kot tudi poslovneži. Potrebno se je zgolj sprehoditi skozenj, pa ti je takoj jasno, kaj in kje je Kranj danes. Kaj vse so naši sposobni svetniki izglasovali v teh letih ter kaj vse so za nas naredili poslanci v DZ, še zlasti tisti, ki smo jih Kranjčani ter Gorenjci izvolili kot svoje predstavnike, torej tiste, ki naj tam zastopajo naše interese. Pa (so) jih res? V enem izmed zadnjih člankov, objavljenih v omenjeni rubriki, seje razpisal naŠ poslanec iz Kranja oz. Gorenjske in v njem s prstom kaže na pravilnosti in nepravilnosti v gorenjski metropoli, razmišlja in ukazuje, kaj naj bi nekdo moral in kako narediti, da bi njemu ugajalo. G. poslanec ukazuje, kot da le ON ve, kako je prav in kako je potrebno to in ono postoriti, da bi bilo prav (seveda za NJEGA). Ne želim reči, da je v gorenjski metropoli vse slabo, kot tudi ne, da je vse dobro (kje pa je?), da delajo vse tako, kot je prav, da se naredi vse, kar je bilo dogovorjeno in obljubljeno (na volitvah in po njih). Mnogo stvari je dobrih, so pa tudi slabe. Mnogo je vloženega napora, da se sprejmejo posamezne odločitve, in še več gaje potrebno, da se stvari izpeljejo. Seveda tukaj štejejo rezultati, dodana vrednost, ker le z dodano vrednostjo pridemo do denarja za razvoj in napredek. Spoštovani poslanec je že dovolj dolgo v poslanskih klopeh, kamor smo ga izvolili in poslali Kranjčani oz. Gorenjci z nalogo, da bo med drugim in predvsem v parlamentu izpostavil problematiko gorenjske metropole, da se bo zavzel, da bo Kranj in Gorenjska nadaljevala tradicijo (v gospodarstvu in športu) kot eno najuspešnejših mest v Sloveniji in JV Balkanu. Njegova dolžnost v parlamentu je bila in je, da je v prvi vrsti poslanec ljudstva (iz Kranja in Gorenjske), ne pa poslanec zase in za svoje interese. Naj povem, da redno spremljam medije, tudi tiskane in do danes, 30. oktobra 2004, že nisem videl ali prebral, da bi se naŠ poslanec predstavil in nagovoril poslance kot kranjski oz. gorenjski poslanec in jim povedal, kako je v Kranju oz. Gorenjski, od koder prihaja in koder so ga tudi izvolili, kakšne probleme imamo in seveda, kaj smo sklenili in kaj zahtevamo od države. Seveda to ni njegova navada oz. njegov slog, saj se je za kaj takega potrebno izpostaviti, Še posebej strokovno - poznati je potrebno zakonitosti dela, gospodarstva, financ, razvoja, načrtovanja, kako se upravlja z denaijem ipd. Ne pričakujem, da bi naš poslanec vse to vedel, navsezadnje tudi ni strokovno podkovan za kaj takega, a vendar bi se lahko v vseh teh letih Česa naučil, če bi le prisluhnil ali poslušal v parlamentu, kako to delajo poslanci iz Štajerske, Primorske, Zasavja,... Kranjski - gorenjski poslanec je pred volitvami obljubljal, kaj vse bo naredil, kaj vse bo spremenil in kako se bo zavzemal za Kranj in Gorenjsko. Do danes ni narejeno prav nič in vse njegove izjave ter obljube so pesek v oči ljudem, ki so ga volili. Lahko bi rekli, tresla se je gora, rodila pa se je miš. Viktor Mohorič Kmetje ogorčeni K pisanju so me spodbudili prispevki v zadnjih Številkah Gorenjskega glasa, iz katerih je razbrati tarnanje kmetov nad plačili visokih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Najbrž se bodo podobni članki s podobno vsebino še pojavljali, medtem ko bodo vrhunec gotovo dosegli ob sprejetju Zakona o davku na ne- • ■ premicnme m z njim povezainm Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki sta v pripravi na Ministrstvu za finance. S prihajajočo novo zakonodajo, ki bo eden izmed instrumentov delovanja trga nepremičnin, ki je v Sloveniji zelo slabo razvit, oziroma sploh ne deluje, naj se ne bi spremenila samo terminologija zastarelega pojma nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki izhaja še iz prejšnje družbene ureditve, paČ pa naj bi bila zakona osnova za pravično obdavčenje nepremičnin (stanovanja, hiše, zemljišča). Zaradi zelo specifičnega trga še ni enotnega modela obdavčenja, medtem ko naj bi se davčna osnova določila na podlagi tržne vrednosti nepremičnin. Z vstopom Slovenije v EU smo se dokončno odločili tudi za tržno gospodarstvo, na katerega se bodo očitno na področju urejanja prostora morali Še privaditi tako pripravljavci odlokov, kot tudi občani. Na pripravljavcih je naloga v predhodno izvedenih si-• mulacijah obdavčenja, ki bodo temeljile na strokovnih podlagah, čemur zaradi zadnjih burnih razprav v nekaterih slovenskih občinah očitno ni bilo vedno tako, saj naj davek v začetni fazi ne bi presegal višine sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občani, bolje rečeno lastniki nepremičnin, so na drugi strani tisti, ki bodo morali začeti razumeti osnovna načela zemljiške politike, kakršna so v Evropski uniji že dolgo poznana. Ena izmed temeljnih evidenc, ki bo podlaga tudi vrednotenju nepremičnin, so občinski prostorski plani. Osnovni namen prostorskih planov je v usklajevanju različnih interesov v prostoru in interdisciplinarnosti, čeprav se žal res dogaja, da kapital preveč vpliva na urejanje prosto- koncertni VELIKI KONCERT SEVERINE IN PREDSTAVITEV NOVE ZGOŠČENKE SEVERGREEN PREDSKUPINA PLESNA SKUPINA TAČKE Športna dvorana Bled drsališče v soboto, 27.11.2004, ob 21. uri CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 2.999 SIT IN NA DAN PRODAJE 3.999 SIT NAGRADNA IGRA ALIANTA, D.O.O., BRALCEM GORENJSKEGA GLASA PODARJA 60 BREZPLAČNIH VSTOPNIC ZA OBISK SPEKTAKULARNEGA KONCERTA SEVERINE V nagradni igri, ki traja od 9. 11. do 22. 11., bomo v štirih zaporednih številkah Gorenjskega glasa zastavili različna nagradna vprašanja, vsako vprašanje pa prinaša 15 brezplačnih vstopnic. Izpolnjene kupone z odgovori pošljite na naslov uredništva Gorenjskega glasa (Zoisova 1, 4000 Kranj). V žrebanju bodo sodelovali vsi pravilni odgovori, ki bodo prispeli do ponedeljka, 22. novembra, do 9. ure. Srečni izžrebanci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v torek, 23. novembra, brezplačne vstopnice pa bodo dobili po pošti. Medijski pokrovitelj GLAS PREDPRODAJA VSTOPNIC 3 dva trafike, avtobusne postaje Alpetour, Mladinski servis Radovljica, Študentski servis CMOK, poslovalnice l_PP, ŠOL) FOV, gorenjski študentski klubi, Aligator muzika, bencinski servisi Petrol, Hard rock shop, Nama, Maximarket, Napotnica.com,Big Bang, BOF KUPON - koncertni vecer s pop zvezdo - SEVERING Nagradno vprašanje št.2.: Napišite naslov hit singla Iz videospota z njenega novega albuma! Odgovor: « I k k f tn E J 1 2 D •3 ■ r O I ' d Ime o •D J 4 • I Priimek Naslov: Davčna številka: 2 OJ Ž C9 ra. Na njih je opredeljena namenska raba parcel, ki bo osnovnega pomena za izračun višine davka na nepremičnine. Občani se imajo vedno možnost seznaniti z namensko rabo svojih parcel in to že v fazi nastanka sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov, kjer na organiziranih prostorskih konferencah lahko podajo svoje pripombe, zato so očitki o samodejnih odločitvah pripravljavcev prostorskih planov večinoma neutemeljeni. Za lažjo ponazoritev želenega cilja zemljiške politike in kar lepo nakazujejo tudi primeri člankov v Gorenjskem glasu, gre predvsem za razmerja med območji, ki so v občinskih prostorskih planskih aktih namenjena poselitvi, in območji kmetijskih zemljišč. če je parcela po namenski rabi namenjena poselitvi, je za izvedbo prostorskih planov logično, da so tam planirane gradnje in ne zemljišča, namenjena opravljanju kmetijski dejavnosti, sicer prostorskih planov ne rabimo. Praviloma je lokacija območij, namenjenih poselitvi, znotraj urbanih območij ali tik na njihovem robu. Prostor je namreč enkratna in neponovljiva dobrina, s katero je potrebno gospodarno upravljati, zato je osnovno načelo v preprečevanju razpršene gradnje, ki bi ne samo vizualno uničila krajino, paČ pa odpre tudi vprašanja uničevanja naravnih danosti, ki so nepre-mestljive, in velikih stroškov komunalnega urejanja zemljišč. V omenjenih člankih v Gorenjskem glasu je bila problematika prikazana preveč enoplastno, čeprav je novinar opisal le poglede kmetov, ki jim je verjeti. Zanimivo je, da nihče ne prizna povečane tržne vrednosti zemljišča, če je to namenjeno poselitvi (če geografske razmere poselitve ne dopuščajo, bi bilo na to potrebno opozoriti že pred sprejetjem prostorskih planskih aktov - glej zgoraj). Če lastnik takšnega zen^jiš-ča ugotovi, daje glede na visoke davčne dajatve neekonomično na tem območju pridelovati poljščine, je prav, da razmišlja o prodaji potencialnim investitorjem, oziroma namerava sam graditi. Seveda kmetijsko dejavnost lahko normalno opravlja še naprej, z nakupom ustreznejšega, tudi večjega zemljišča, saj je iztržek od prodaje prvotnega zemljišča lahko tudi več kot 10-krat večji od cene kmetijskega zemljišča na območju krajine. Nikakor ne gre za splošno gonjo proti lastnikom zemljišč, da parcele čim prej prodajo, kot se zdi, pač pa se je potrebno zavedati, da imamo na trgu tudi povpraševalce, ki želijo po zmerni ceni kupiti zemljišča in na njih graditi zdaj. Doslej je bilo najudobneje imeti v lasti čim več zazidljivega zemljišča, ki je bilo le simbolično obdavčeno, in ga hraniti na zalogo. Za takšna zemljišča torej ni bilo doslej nobene potrebe po prodaji ali pa so bila naprodaj po oderuško visokih cenah. Znano je dejstvo, da so trenutne cene zemljišč v Sloveniji med najvišjimi v državah Evropske unije. S spremembami na trgu nepremičnin se pričakuje, da se bodo cene oblikovale na razumnejšo raven. V nasprotju z lastniki nepremičnin, ki bodo razumljivo naj bolj nezadovolj ni, kar se očitno že kaže, je pričakovati, da bodo največ pridobili mladi, ki se bodo lahko prej osamosvojili, in potencialni investitorji, ki jim bodo nepremičnine dostopnejše. S takšnimi mehanizmi se bo spremenilo tudi že kar splošno, neutemeljeno mnenje o kroničnem primanjkovanju tako prostih stavbnih zemljišč, kot tudi hiš in stanovanj. Dovolj jih je, samo aktivirati jih je potrebno, kar se lahko doseže edino s pravo zemljiško politiko! Marko Demšar, univ. dipl. inž. geod., Železniki petek, 12. novembra 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN ODLIČNOST V SRCU EVROPE v svoji sredini želimo zaposliti samostojne, fleksibilne in samoiniciativne sodelavce/-ke, ki so se pripravljeni/-ne izobraževati in srečevati z novimi izzivi in sicer na naslednjih DM: 1) VODJA PROIZVODNE ENOTE * univerzitetna izobrazba tehnične smeri, vsaj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih, reference. 2) RAZVOJNI INŽENIR za razvoj avtomobilskih jermenov in napenjalcev univerzitetna izobrazba strojne smeri, nekajletne izkušnje, dve delovni mesti. 3) RAZVOJNI INŽENIR za mešanje kavčukovih zmesi univerzitetna izobrazba tehnične smeri (kem. tehnologija, kem. inženirstvo), nekajletne izkušnje. 4) SPECIALIST ZA TRŽENJE univerzitetna izobrazba tehnične ali ekonomske oz. druge ustrezne smeri, zaželene izkušnje na področju marketinga oz. trženja. Ostali pogoji: • odlično znanje angleškega, zaželeno znanje še enega evropskega jezika, • dobro poznavanje programskih orodij. • primerne psihofizične sposobnosti. Pisne pnjave z dokazili in življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku pričakujemo v 10 dneh po objavi na naslov: GOODYEAR ENGINEERED PRODUCTS EUROPE, d.o.o., KADRI, Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj ' ® Roclio TfigloY Prvi 9IQ/ OorenJ/ke*^ Prvi 9lQ/ek OorenJ/ke*^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, ROS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Priložnost Prosta delovna mesta za vaš denar iz široke palete varčevalno-naiožbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje niLB Naložba Vita 6 • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajno podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. • Naložbeno obdobje: do 30. decembra 2014 •Vpis: od 2. novembra do 3. decembra 2004 z možnim predčasnim zaključkom. NLB Naložba Vita 6 vas ščiti v primeru nepredvidenih dogodkov. Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka upravičeni" do izplačila vsaj -100% vplačne premije, tudi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 6 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 6 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. www.nlb.si /O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Zaposlite svoj denar Slovenske železnice Holding Slovenske železnice, d.o.o. Na železniški postaji Kranj oddamo v najem sledeče poslovne prostore: poslovne prostore v skupni Izmeri 63,30 m2 poslovne prostore v skupni izmeri 56,80 m2 trafiko v izmeri 9,30 m2 Prostori so primerni za opravljanje različnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, turizem, zdravstvo, mirna obrt itd.). Ponudbe in dodatne informacije: Holding Slovenske železnice, d.o.o.. Center za nepremičnine, Kolodvorska ul. 11, Ljubljana, telefon (01) 29-14-610, 29-14-232. mrKo«u..K.cuE «E^ET, D.O.O., KRANJ OKADBCrtA nEHAniZACUA HUJE 9, KRANJ Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti GRADBENEGA TEHNIKA - OBRAČUNSKEGA (m/ž) Pogoji: V. stopnja gradbene smeri izpit B kategorije opravljen strokovni izpit dve leti delovnih izkušenj aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Delovno razmene bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni objavi. Dodatne informacije dobite na 04/25 19 944. LOČANKA www.gorenjskiglas.si ^VwHir^ gU^. O o • \ Krai^l KRANJCANKA www.gorenjskiglas.si ^ izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih Še nikoli nI bilo tako udobno. DELO ItMiMJ Novice VESTNIK primorske Šiaienki novice Zelo Jesenski. Zelo Mobi Bogata izbira za Mobiuporabnike. •f J) ' . ,' «t* 1- • • ' ' . O * • l"»! v MobiSloka Philips 350 / i9/)n() SI 7' / barvni grafični zaslon GPRS WAP iVIMS organizator kalkulator budilka Igre v o X O 0 s 1 tf, •S 3 ä I % MoblMIinarček Siemens tVIC60 Mobi 2 6. Wo sr i' barvni grafični zaslon vgrajen digitalni fotoaparat GPRS WAP MMS glasovno Izbiranje Imenik s slikami 26.900 SIT barvni grafični zaslon vgrajen digitalni fotoaparat GPRS WAP MMS glasovno Izbiranje Imenik s slikami MP3 kot zvonjenje informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/04V051 700 700, Mobiuporabnikl: 031/041/ 051121, ostali: 080 70 70. @ mobi 2 - VSAK Z r P www M □ I T E L. S I GORENJSKI GLAS • 30. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas si Petek, 12. novembra 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 19. 11., Lenti 20. 11.; Madžarske toplice od 18. do 21. 11. in 25. do 28. 11., 2. 12. do 5. 12. in od 16. 12. do 19. 12. Palmano-va in tovarna čokolade 24. 11.,Lldl30. 11. ; Tel.: 04/53-15-249 D. Muck: BLAZNO RESNO ZADETI. JUTRI, ob 19.30, za IZVEN in KONTO, PODAUŠAN VPIS V ABONMA! Rezervacije pri blagajni PG tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, Kranj FRIZERSKI SALON DANICA ŠORUJEVA 12, KRANJ DANICA PRISTOV, s.p., Moinje 41, Radovljica V našem salonu vam nudimo moške in ženske frizerske storitve s kakovostnimi materiali po ugodnih cenah. Tel.: 20 11 689. Delovni čas: vsak dan od 7. -19. ure, sobota od 7. - 12. ure TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53 Šk. Loka, tel.: 04/51 37 600 in Avto Ambrožič, d.o.o. Pungart 2, Ribno, Bled Tel.: 04/57 41 784 Vozniki in lastniki vozil, ali ste že pripravili svoja vozila na zimo, vlago, sol na cesti? Priporočamo vam protikorozijsko zaščito s kanadskim oljem KROWN, ki ohranja vozilo varno! Alpetour turistično hotelsko podjetje, d.o.o. Kapucinsk trg 9, 4220 Škofja Loka V soboto, 13. 11., ob 20. uri vas vabimo v hotel Transturist v Škofjo Loko na veselo martinovanje. Nudimo vam odlično zabavo s skupino Golden Eye in slasten Martinov meni. Veselimo se vašega obiskal GLASOV KAŽIPOT Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Martinovanja Škofja Loka - Jutri, v soboto, se bo ob 20. uri v Hotelu Transturist začelo veselo martinovanje. Zabavali se boste lahko z glasbeno skupino Golden Eye in poskusili Martinov meni. Velika Polana - Mlado vino članov Društva vinogradnikov Velika Polana boste lahko poizkusili na tradicionalnem Martinovanju, ki bo v nedeljo, 14. novembra, z začetkom ob 14. uri v centru Velike Polane, na parkirišču pred občinsko zgradbo. Za prijetnejše vzdušje bosta poskrbela etno skupina Zadnji moment in Zadruga za razvoj podeželja "Pomelaj" z degu-stacijo kulinaričnih dobrot in predstavitvijo izdelkov domače obrti. Cerklje - Jutri bo ob 20. uri tradicionalno veselo martinovanje z živo glasbo tudi v gostišču Češ-nar v Cerkljah. Kranj - Jutri, v soboto, bo martinovanje tudi na Pungertu, to je čisto na koncu starega dela mesta Kranja. Ljudski godec bo že zjutraj naznanil tekmovanje v kuhanju golaža, ob 13. uri bo kozja ruleta, nato bo zaigrala godba na pihala iz Radovljice. Sledilo bo veselo popoldne in še bolj vesel večer z veliko glasbe in dobre vo-je. Za dodatne informacije lahko pokličete po tel.: 2024 076. Mi smo pa od tu In tam doma Jezersko - Svetovni slovenski kongres in Občina Jezersko vabita jutri, v soboto, ob 18. uri v dvorano Korotan na Zg. Jezerskem na prireditev Mi smo pa o'd tu in tam doma. V okviru programa Slovensko obrobje sodelujejo slovenske kulturne skupine iz avstrijske Koroške in Jezerskega. Vstop je prost. Otroška zabava na Bledu Bled - V Festivalni dvorani se bo v nedeljo ob 17. uri začela Blejska praznična zabava za otroke, ob 18. uri pa bo sledila predstavitev knjige Žival z dvema hrbtoma avtorja Najana Dorena Severina. Otroci bodo lahko uživali tudi v igrici Škrat Šal-amar, poslušali skladbice Hiše pesmic - Draga teta štorklja in občudovali čarodeja Tonija Mežana. Večer ob krušni peči Kokrica - Turistično društvo Ko-krica vabi vse krajane v nedeljo popoldne ob 17. uri na prireditev Večer ob krušni peči, ki bo v Kulturnem domu. Poleg prikaza opravil ob krušni peči bodo večer popestrili člani ansambla Gregorji ter ostali izvajalci zabavnih točk. Vstopnina bo 1.000 SIT. 36 let TO Radovljica - Pokrajinsko odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo Gorenjska vabi na proslavo ob 36-letnicl ustanovitve Teritorialne obrambe, ki bo v četrtek, 18. novembra. ob 18. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici. V kulturnem programu bo sodeloval Veteranski pevski zbor in Tamburaški orkester Kulturnega društva Brezje. Državno prvenstvo v plesih Šenčur - Plesna zveza Slovenije jutri, v soboto, vabi v Športno dvorano v Šenčur, kjer bo potekalo Državno prvenstvo v standardnih in latinsko ameriških plesih za leto 2004. Predtekmova-nja se bodo začela ob 16. uri, finala pa ob 18. uri. Izleti Pohod po Levstikovi poti Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 13. novembra, pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Skupne zmerne hoje bo 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 6.00 uri izpred pošte Šenčur (ob 5.50 izpred Merkurja na Primskovem). Informacije in prijave z vplačili zbira do zasedenosti avtobusa Franci Er-zin,tel.:041 875 812. V neznano Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod - izlet v neznano. Izlet bo v torek, 16. no- ^IKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava KRANJ SOBOTNA AAATINEJA Gostuje: Lutkovno gledališče Maribor ZVERINICE IZ REZIJE Sobota, 13. november 2004, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču m. U' ZKO KRANJ Kranj GLAS «Ar mSwafb-os Javrw sklad Republike Slovenije za kulturne deiavnosti. Območna izpostava KRANJ,Sejmišče 4. Kran] lif. 0[K:t\'A (aiv vembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri z avtobusne postaje Begunje'. Avtobus bo ustavljal na postajah do Brega. Prijave pri Mileni Resman po tel.: 580 30 80. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 20. novembra pohod v neznano. Izlet bo razvedrilnega značaja, zato ne bo zadosti hoje, le za 2 uri. Zaključek pa je presenečenje. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po te 44. 531 55 KRCNE ŽILE? Df. med. Jan Zimmermann. Na Griću 11. Izola Po Vertovčevih poteh Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v nedeljo, 21. novembra, vabi na pohod po Vertovčevih poteh. Dolga okrog dvajset kilometrov in poteka skozi Dolenje, preko Planine do Šmarij. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creine bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica (tel.: 041 734 049), Stanko Jereb (tel.:031 816 113, e-pošta stanko.jereb@volja.net. mail-to:stanko.jereb@volja.net), pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3; Kranj. Jesenice - Planinsko društvo Ja-vornik - Koroška Bela in Planinsko društvo Jesenice organizirata avtobusni prevoz na pohod po obronkih Vipavske doline - po Vertovčevih poteh, v nedeljo, 21. novembra. Avtobus bo odpelja ob 6. uri s Hrušice s postanki na avtobusnih postajah. Prijave do 19. novembra po tel. 031/229-373 (Mirko Podlipnik) in PD Jesenice, tel.: 04/586 60 70. Sankanje z Ljubelja Kranj - V četrtek, 25. novembra, PD Iskra Kranj vabi na popoldan-sko-večerno sankanje s starega mejnega prehoda Ljubelj. Odhod z osebnimi avtomobili izpred nakupovalnega centra Mercator na Primskovem bo ob 14. uri. Prijave in dodatne informacije: Anže Vogelnik (e - pošta: avoge -nik@volja.net, mailto:avogelnik @volja.net. tel.: 031/624-608). V primeru pomanjkanja snežne odeje bo izveden nadomestni izlet na Mlinarjevo sedlo na Jezerskem. Vabijo člane društva in druge planince. Obvestila Odprtje pisarne KS Rečica Rečica - Danes, v petek, ob 17. uri bo v Gasilskem domu na Rečici pri Bledu slovesno odprtje pisarne KS Rečica in prenovljenih prostorov gasilskega doma. V kulturnem programu bo sodeloval pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave in harmonikar Žiga Lombar. Po otvoritvi bo skromna pogostitev in prijateljsko srečanje. Merjenje sladkorja, tlaka in holesterola Škofja Loka - V Centru slepih in starejših Škofja Loka bodo ob svetovnem dnevu diabetikov organizirali akcijo merjenja krvnega sladkorja, tlaka in holesterola ter imeli degustacijo diabetičnih živil, ki bo namenjena sladkornim bolnikom, stanovalcem doma. njihovim svojcem, zaposlenim ter članom Društva diabetikov Škofja Loka. Akcija bo potekala jutri, v soboto, med 9. in 12. uro v jedilnici doma CSS. Federacija Damanhur v Sloveniji Ljubljana - V teh dneh je v Slovenijo prišel eden od ustanoviteljev federacije Damanhur Crotalo Sesamo. Federacija Damanhur se nahaja v severni Italiji in je eko družba, federacija 44 manjših skupnosti in eko vasic, ki je postala svetovno znan center za duhovno, umetniško in družbeno raziskovanje. Predavanje bo danes, v petek, ob 18. uri na Občini Vič, delavnica Notranja harmonizacija (ena od tehnik meditacije, ki pa ni primerna za mladoletne osebe, ljudi, ki imajo težave z epilepsijo in tiste, ki imajo resne težave z duševnim zdravjem) pa v prostorih na Ulici bratov Babnik 10 v Ljubljani potekala 13. in 14. novembra od 10. do 18. ure. Srečanje pogovorne skupine Tržič - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo danes ob 19. uri začelo srečanje pogovorne skupine za samopomoč. Decembrski sejmi Škofja Loka - Krajevna skupnost Kamnitnik organizira na prostoru glavne tržnice v Škofji Loki decembrske sejme in sicer: v sredo, 1. decembra, v sredo, 15. decembra, in v sredo, 22. decembra. Sejmi bodo potekali od 7. do 17. ure. Predstavili se bodo "stojničarji", ki stalno prodajajo na tržnici in na mesečnem sejmu. Vabljeni so predvsem prodajalci, ki prodajajo novoletna darila in okraske. Prijave stojničarjev za udeležbo na sejmu sprejema KS Kamnitnik, Mestni trg 39 Škofja Loka. pismeno ali na telefon št. 04/5128 350, do 26. novembra 2004. Predavanja Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovizual-nih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. Tako bo jutri, v soboto, ob 10. uri preučevanje Svetega pisma in predavanje Kako uresničevati božjo voljo. Predaval bo Horst Liebhauser iz Celovca. Prevajanje zagotovljeno. Vstopnine ni! Tasmanija Bled - V Grajskem mlinu, Grabče 6, se bo danes ob 19.30 začelo predavanje dr. Milka Noviča z naslovom Tasmanija - nacionalni park pod Južnim križem ter odprtje razstave slik stalne zbirke. Zbirka je popestrena z akvareli z južnih morij. Odprava v perujske Ande Dovje - Danes se bo ob 19. uri v Kulturnem domu na Dovjem začelo predavanje o odpravi moj-stranskih alpinistov v perujske Ande. O dobroti Kranj - Društvo Svetlin obvešča, da bo v sredo, 17. novembra, ob 18. uri prvo iz ciklusa predavanj gospe Mete Fonda. Govorila bo o dobroti - energiji, s katero lahko ohranjamo ravnovesje v svojem telesu, v okolju, kjer živimo in delamo. Predavanje bo v dvorani Društva računovodskih in finančnih delavcev v Prešernovi ulici 11 v Kranju. Zdravilne rastline za vsak dan Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 10. predavanje iz niza jesenskih srečanj. Danes, v petek, ob 17. uri bo Marija Jamnik, dolgoletna članica društva zeliščarjev Ljubljana, predavala o zdravilnih rastlinah za vsak dan. Lahko si boste ogleda-i številna zelišča ter se seznanili z njihovo uporabo. Naučili se boste narediti pripravek iz ameriškega slamnika, spoznali boste vrste zdravilnih aloj ter številne drobne zeliščarske skrivnosti. Po Južni Indiji Kranj - V okviru popotniških večerov bo v nedeljo ob 19. uri v kavarni Potepuh svoje potepanje po južni Indiji predstavil Mitja Kolet-nik. pevskih skupin. Nastopile bodo skupine: Dekliška vokalna skupina Lacrima Tržič, Vokalna skupina Vedrina Naklo, Vokalna skupina Veronike Kamnik, Ženski zbor Koledva Radovljica, Vokalni trio Prima vista Jesenice in Nonet Jubilate. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.sl Mladinski sorvis Kranj« d.o.o.. GteiiotC'Ceva ui. B. Kranj Koncert Vrelca Škofja Loka - V Kristalni dvorani na Mestnem trgu se bo jutri, v soboto, ob 19. uri začel slavnostni koncert Mešanega pevskega zbora Vrelec. Koncert je posvečen 30-letnici zborovskega petja pri društvu upokojencev Škofja Loka in 5-letnici delovanja Mešanega pevskega zbora Vrelec. Dobrodelni koncert • Dovje - Humanitarno društvo M&V Novina ob 20.. in 15. obletnici delovanja Družinskega tria Novina v sodelovanju s KD Jaka Rabič in Karitas Dovje vabi na dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom Samo življenje za druge je vredno življenja. Koncert bo danes ob 19. uri v Kulturnem domu na Dovjem. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom, zbrani denar pa bo namenjen nakupu postelje na elektriko, ki bo služila za intenzivno nego otrokom, obolelim za rakom. Razstave Koncerti Srečanje malih pevskih skupin Kranj - V Avli Mestne občine Kranj se bo jutri ob 19. uri začelo Medobmočno srečanje malih Gorenjska kmečka ohcet Jesenice - V Fotogaleriji Jesenice bodo danes ob 18. uri odprli samostojno fotografsko razstavo pokojnega avtorja Ivana Koželja, magistra farmacije. Naslov razstave je Gorenjska kmečka ohcet - 1940, ogledate pa si jo lahko do 8. decembra. Diapozitivi FK Mavrica Radomlje Kamnik - V ponedeljek bodo ob 19. uri v dvorani kamniške knjižnice člani Fotografskega kluba Mavrica Radomlje odprii prvo mednarodno fotografsko razstavo barvnih diapozitivov. Nadatjevaje na 31. strani BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektro Gorenjska, d.d.. Kranj obvešča, da bo zaradi del na elektroenergetskih napravah v soboto, 13. novembra, od 8. do predvidoma 14. ure prekinjena dobava električne energije: del Mlake in Nedeljska vas. Popotovanje po Levstikovi poti Jutri se bo množica popotnikov že 18. podala na 24 kilometrov dolgo pot od Litije do Čateža in ne vidim razloga, za kaj se jim ne bi pridružili. Naša druščina jo je že večkrat prehodila, pa naj si bo s soncem obsijana, ali z odprtimi dežniki. Kljub snežni odeji smo vedno, resda blatni do tam, kjer hrbet izgubi pošteno ime, prišli zadovoljni do cilja. Kako se boste pripeljali v Litijo, je vaša odločitev. Organizator poskrbi za avtobusni prevoz od cilja do izhodišča. Najbolj udoben je organiziran prevoz z avtobusom, ki vas počaka v Čatežu in odpelje domov. O prijavi, vpisu, žigosanju dnevnika vam bodo vse povedali na začetku pohoda. Začetek pa je v starem mestnem središču Litije, od koder se bomo podali v Šmartno, kjer si običajno privoščimo jutranjo kavico. Nikamor se vam ne mudi, vzemite si čas, pa čeprav zamudite zaključno prireditev v Čatežu. Mi smo jo vedno! Zakaj? Pohod ni tekmovalnega značaja, ob poti pa je toliko zanimive ponudbe, da se ji skoraj ne moremo odreči. Domačini in društva na ta dan postavijo množico stojnic, kjer si lahko privoščite pečen kostanj, klobase, kuhan krompir, enolončnice, suho sadje, sladice, da ne govorimo o opojnih pijačah. Martinova sobota bo, zato o vinu. Vsekakor se ne na- a dejajte vrhunskega ali s kontroliranim poreklom, saj ga domačini pridelujejo vsak po svoje, pa vendar bo ob malici mirno stekel po suhem grlu. Iž Smartnega se kmalu dvignemo skozi gozd, prečkamo cesto in po odprtem slemenu, kjer se nam odpre lep razgled, pridemo do zaselka Rodni vrh. Naj vam prišepnem, da smo tam vedno okusili najboljšo kapljico. V naselju Bič si lahko ogledate poldrugo stoletje staro Medvedovo sušilnico sadja, posladkate pa se z suhimi krhlji. Sledi nekaj vzpona po asfaltni cesti, kjer vas pri svojem domu na Libergi pričakajo vrli gasilci s pestro ponudbo. Ne bom omenjal vsakega zaselka in zidanice, važno je, da pridete navzdol do Moravč in si ogledate staro domačijo Tone Zidarjeve, kar je večkrat storil tudi Levstik, le da ni oči in še kaj drugega pasel na domačiji, temveč na vrli gospodarici. Morda se mu je ravno tu porajala misel o "Popotovanju od Litije do Čateža". Poleg omenjene domačije stoji Resnicova kašča, kjer je vedno veselo in okusno. Pot po Moravški dolini je ravna in vas vodi mimo ostankov gradu Turn, nato zavije iz glavne ceste desno proti naselju Okrog. Čaka vas vzpon skozi gozd, pa zopet navzdol in na koncu dokaj strm klanec proti cilju. Že od daleč boste opazili zvonik čateške cerkve in prisluhnili vrvežu na prireditvenem prostoru. Nahrbtnika vam ni potrebno napolniti z jedačo in pijačo, vanj pa sodijo topla oblačila, na noge nepremočljivi pohodni čevlji, v roke pa pohodne palice. če niste ljubitelji množičnih pohodov, se lahko na pot odpravite kadarkoli, saj je pot označena z zaščitnim znakom na lesenih tablah, belimi ali rdečimi napisi LP (Levstikova pot) in usmerjevalnimi puščicami. Srečno! Jože Oblak .s.yWv petek, 12. novembra 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN Nadaljevaje s 30. strani Ustvarjamo, torej smo Tržič - Varstveno delovni center fojler 80 I, malo rabljeno prodam, tt 57-44-049 1341^ Prodam Industrijski ŠIVALNI STROJ over-lok - 5 niti in frizersko sušilno avbo (novo). rs 20-28-536 13430 Traktorsko PRIKOLICO, traktorski kiper, prodam. « 031 /704-458 13439 Ugodno prodam centralno peč na drva in olje.-ff 041/608-779 i3440 Poceni prodamo dva 300-litrska malo rabljena električna bojlerja. tt 031/505-172 13443 Prodam KOSILNICO BCS, bencin, petrolej, sir. 127 cm ter motokultivator Muta, 2 kosa 130 cm. tr 031/309-753 13450 Poceni prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 210 I malo rabljeno, -ff 031/810-025 13453 Prodam KOTEL za žganjekuho, bakren, 60 I. tr 040/65-25-90 13458 Prodam motorno ŽAGO Homelite za 20.000 SIT. IT 519-51 -29 13468 Prodam MUTO z obračalnikom, BCS 602 kosilnico, telefon, ts 031/838-908 zvečer 13489 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,5 KW prodam za 5.000 SIT tr 040/72-56-46 13493 Prodam kletke za nesnice ter pajek SIP 450 cm ali menjam za manjšega. ® 031/581-834 13515 _ \_ Prodam HLADILNIK kombiniran skrinjo in belo otroško sobo, zelo ugodno, tt 031/513-956 13521 Prodajamo nove cirkularje za kardan in BCS snežne volbe in ostale kmetijske stroje. Domačija Globoko, ® 530-94-94 13544 Prodam univerzalno stružnico Martin miza 1500x250 za 800.000 SIT "B 031/371- 484 13553 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič 730, 2 BATA, VARNOSTNI LOK. tr 252-16-85 13561 VILIČAR Indos dizel 1500 kg, servo volan, teleskop dx 3200 mm, bočni pomik, prodam. O 041/630-260 13574 VILIČAR Indos dizel 2000 kg, hidravlični volan, teleskop sx 3300 mm, bočni pomik, prodam. tt 041 /630-360 13575 VILIČARJI Toyota, dizel, plin različnih nosilnosti vedno rta zalogi po ugodnih cenah. Prav tako ročni paletni viličarji, profesionalna izvedba, gume za viličarje ter rezervni deli. Dobava v 24 urah ugodne cene. IT 01 /54-61-870, 041 /630-360 13576 GARAŽE Prodam GARAŽO na Planini I za toplarno. tr 031/587-602_13533 Oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju, tr 235-73-10 13539 GLASBILA Oddam večjo GARAŽO za razne nameml> nosti. «041/238-672 13491 Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO frajtonarico - ce-ef-be in električno kitaro, tr 533-10-15, 040/890-519 i 3248 GRADBENI MATERIAL Prodam nova vhodna VRATA 30% ceneje. tr 23-10-020 13347 Prodam smrekove PLOHE in deske 2 cm, vse suho, cena 28.000 SIT/m3. O 531-83-40 13411 Prodam suhe smrekove COLARICE in PLOHE, tr 031/716-629_i3464 Prodam hrastove HLODE. Lesce, ® 031/727-035_i3469 Prodam suh javor 3 cm in smreko 5cm, 2,5 cm. tr 512-27-75 13492 Prodam dva zastekljena OKNA 140x85 cm za klet. IT 031 /77-44-60 13494 Prodam hrastove PLOHE deb. 4 cm. Ostemian, Đ "25-31-170 13529 PARKET klasičen jesen cca 20 m2, ploščice za kuhinjo in vežo ter klinker temno rjav ter gradbene opažne plošče (bosanke) 50x64 ugodno prodam. ® 031/433-555 Prodam nerabljeno kopalniško keramiko in kad. tr 041 /440-808 13554 HIŠE KUPIMO Gorenjska, mlad par kupi starejšo hišo ali kmetijo na mirni legi lahko odročno, cena 15 mio SIT oz. po dogovoru, ff 041/507-842 13181 RADOVUICA - OKOLICA kupim hišo do 30 mio SIT g 041/419-888_ Kupim HIŠO do 40 mio SIT 'S 041/279- 942 13479 HIŠE PRODAMO V okolici Šenčurja prodam dvostanovanj-sko HIŠO s poslovnim prostorom in 850 m2 še zazidljive parcele, možnost več stanovanj. « 04/259-55-20 13269 PRODAM HIŠO KRANJ - Mavčiče, 140 m2, zemlj. 470 m2, dvostanovanjska, 2xtrisobno stanovanje, 2x kopalnica, 2x kuhinja, CK - olje, SAT, nadstrešek 2 vozila, vrt, asfalt. ® 041 /394-001 i3364 Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo,.novogradnjo v III. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. tr 514-60-52 13429 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, g 040/537-387 .13437 Križe nova hiša,odlična lokacija, moderna zasnova, podaljšana III. gradbena faza, sončna, ravna lega ob zelenem pasu, bližina šole, vrtca in trgovine, dobre prometne povezave, ugodno prodam, ff 041/616- 888 13528 Kranj C. 1. maja na dobri lokaciji prodamo dvodružinsko hišo z ločeno garažo na parceli 600 m2. Objekti so potrebni adaptacije, možna nadomestna gradnja za stanovanje in spremljajočo dejavnost. ® 031/219-028, od 15. do 18. ure. 13550 BEGUNJE: 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, t)al-kon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ŠENČUR okolica stanovanjska hiša 9mx9m, klet, pritličje, mansarda, letnik 66, parcela 709 m2, CK olje, TEL, obnovljena streha I. 1995, opremljena, na parceli še brunarica in garaža, vpisana v ZK, brez obremenitve. CENA: 39.000.000 SIT. AGMA d.o.o. trgovina in posredovanje Drevored 1, maja 3, Izola TEL: 031-335-444 PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, p revze m m ože n takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BEGUNJE -ZGOŠA, prodamo 1/2 hiše, stara 20 let, 100 m2 bivalne površine, 282 m2 zemljišča, Ck-olje, vsi priključki, balkon, vseljl-va po dogovoru. CENA: 24.000.0000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si TRŽIČ - KOVOR, prodamo enodružinsko hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, stara 15 let, kletna etaža delno bivalna z dnevnim prostorom in kuhinjo z izhodom na zelenico, kopalnica, pritličje, v mansardi dve večji otroški sobi in shramba, možnost izdelave kopalnice, CK, tel. priključek, vse-Ijiva po dogovoru. CENA: 40.080.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agent-kranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si v Železniki - atrijska montažna stan. hiša tloris 13x11 m zgrajena leta 1986 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440 m2. CK ogrevanje - toplovod v hiši. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 Gorenje Brdo v Poljanski dolini - prodamo starejšo kmečko stanovanjsko hišo 16x11 m iz leta 1840 kasneje delno obnovljena, velikost zemljišča 440 m2. Cena 15 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300 KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2,1. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremic-nine.si KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostanovanjska hiša, I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mlo SIT SVET RE d.o,o., Enota Kranj. Nazorje-va 12, tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremicnine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 m2, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel, 04/28 11 000, wvwv.svet-nepremic-nine.sl PREDDVOR - Možjanca; 96 m2, 100 let stara kmečka hjša, spomeniško zaščitena, potrebna temeljite adaptacije. Parcela 209 m2. CENA: 6 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si STRAŽIŠČE: prodamo VRSTNO HIŠO, 90 m2, I. 1965, cena 25 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 041/366 896, kie-men@frast.si IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, inštrukcije za učence, dijake in študente, pomoč za teste in izpite," računalniška podpora in POSLOVNA svetovanja na področju FINANČNE MATEMATIKE. Enačba izobraževanje, Resnik s.p., Visoko, 'S 04/253-11-45 in 041/564-991 13098 Knjige UMETNOST V SLIKAH (18 knjig) prodam za 30.000 SIT ir 031/624-509 pop. 13442 Iščem inštrukcije za matematiko (matematične metode) in fiziko (statistika) za visokošolski strokovni program, ir 040/351-799 13534 Prodam KNJIGE za prvi, drugi in tretji letnik srednjih šol. ir 041/864-175 13548 IZGUBLJENO DNE 3.11.04 SEM NA POTI OD PREDDVORA DO KRANJA IZGUBIL FOTOAPARAT CANON POWERSHOT A60. POŠTENEGA NAJDITEUA PROSIM, DA POKLIČE «041/886-895 13465 KUPIM Odkupujemo kostanjeve DROGOVE dolžine 9 do 12 m v lubju ali olupljene. KGZ Z.O.O., Škofja Loka, H 04/51-30-341 dopoldan 12595 Kupim TRAKTOR Univerzal Zetor ali Štore, pogon 4x4, plačilo takoj, ff 041/849- 876 13363 Kupim rabljeno TRAJNO ŽAREČO PEČ na drva (sobno), g 04/58-62-274 i338e Kupim manjši, lahek GUMI VOZ. IT 512- 70-71 13433 Kupim hribovski TROSILEC hlevskega gnoja z dvema pokončnima valjema. C 255-17-91_13462 HLODOVINO I. razreda, uležano, sekano mes. januarja za ostrešje kupim. ir 040/35-20-95.04/204-14-08 13559 LOKALE ODDAMO Oddamo lokal, 45 m2, na Koroški cesti v Kranju. "EP 041/361-100 11935 Škofja Loka oddamo opremljeno pizzerijo. Vse inf. Start, d.o.o. « 041/647-257, 041/437-624 13466 ''imm • .-.s . • ' i i ■ ^ • L -....... ......- Kava bar v centru Kranja oddamo v najem. «041/692-821 . 13532 KRANJ - center; oddamo 58 m2 velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše, staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA; 91.405 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si GORENJSKI GLAS • 32. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 12. novembra 2004 KRANJ - center; oddamo pisarno v 2. nadstropju v izmeri 37 m2, obnovljena I. 2001, prevzem takoj. CENA: 71.200 SIT/mesec, SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, v^^ww.svet-nepremicnine.si Skopja loka - Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni, staro 25 let, 32+25 m2, z moćno elektriko, priključki za internet, telefon, kuhinja z sanitarijami , parkirno mesto. CENA: 61.000 SIT/mesec+DDV. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremlcnine.si V okolici Tržiča oddam gostinski lokal v najem. IT 041/616-914 13549 LOKALE PRODAMO LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem Trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na viww.alpdom.si Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/m2. ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si Prodam otroški VOZIČEK Peg-Perego in dekliško kolo Rog. tr 595-78-41 13480 Prodam otroško LUPINICO MAXI -COSI, letošnji model, tr 031 /55-37-99, 13538 PRIDELKI OTROŠKA OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jogijem 120x60 in SIM kartico. « 233-10-20 13417 Prodam OTROŠKI VOZIČEK globok in športni, avtosedež Graco 0-13 kg. ir 041/489-501 13420 OTROŠKO POSTEUlCO z jogijem 120x60 prodam. V 23-53-011 13431 Prodam lepo ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, tr 513-22-65 13459 Prodam otroški KOMBINIRANI VOZIČEK, avtosedež 1-6 let, avtosedež lupinica, pisalni stroj, tr 040/247-508 i3478 domplan družba za inženiring, nopremičnine. urt)aniz8m in onergetiko, d.d. kmnj, bleiweisova 14 f/,f 0^1/6^7-433 20 68 700 STUOVANJE PRODAMO • Tržič, starejše 1 S. I. nadstr., 31 m2. staro 100 let. v celoti obnovljeno 2004, cena 8 mlo SIT; • Kranj, bližina Vodovodnega stolpa, dvosobno. II. nadstropje. 53,60 m2, starost 37 let. obnovljeno 2001, cena 19 mio SIT; HIŠE - PftODAMO • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2. na parceli 572 m2. staro 12 let, 39 mio SIT; • bližina Preddvora, visokopritlična. tlorisa 13 x 9 m2. na parceli 685 m2, stara 10 let. 74,6 mio SIT, • bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 x 70 m2, na parceli 360 m2, leto izgradnje 2004. cena 39,5 mio SIT; • vas Leše nad Tržičem, pritlična hiša, tlorisa 116 m2, na parceli 200 m2, starost več kot 50 let, cena 7,5 mio SIT; • Visoko, pritlična, tlorisa cca 150 m2. na parceli velikosti 725 m2, starost 100 let. obnovljena 2001, centralno ogrevanje, cena 25,5 mio SIT; TURISTIČNO REKREATTINI KOMPLEKS - PRODAMO • Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi - gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; {v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT; POČITNIŠKI ODJEKT - PRODAMO • v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranj, Planina III, v trgovskem centru Spar. I. nadstropje. 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; • Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63,5 mio SIT; • Kranjska Gora, IV. gradb. faza, pritličje, Izmere 136 m2. star 14 let, 27 mio SIT; • Škofja Loka; bližina hotela Transturist; v III. in IV. nadstropju • posamezna etaža 324 m2. dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975. cena 182.500 SIT/m2; POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: • Kranj, v bližini avtobusne postaje, izmere 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 2.400,00 SIT/m2 + stroški; • Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2.116.500 SIT mesečno; • v bližini ceste Kranj - Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, ^ena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO - PRODAMO • Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 8 mio SIT; (je v obratovanju). SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVODNE HALE - PRODAMO • v Retečah - Škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250,000,00 SIT; • Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 125 mio SIT; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2. na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT PARCELA - PRODAMO • Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m2; • Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SIT/m2. • Podreča. v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SIT/m2, možna delitev na cca 3 x 630 m2, cena 21.500 SIT/m2; • Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT/m2 (možnost izgradnje športnih igrišč, s spremljajočimi objekti, voda, plin, elektrika na parceli). KUPIMO; • ZA ZNANEGA KUPCA TROSOBNO STANOVANJE V KRANJU Prodajamo JABOLKA HRUŠKE, jedilni in krmilni krompir, sveže zelje - lahko tudi naribamo, sladki mošt, jabolčni kis in suho sadje. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, « 533-11-44 12994 VINO merlot, malvazija in sauvtgnon letnik 2004 prodam, možna dostava po Gorenjski. IT 031/270-149 i3260 Jablane, hruške, slive, marelice, breskve in češnje ter ameriške borovnice sadike prodam. Dorfarje 22, tr 513-16-29 13354 Poceni prodam JABOLKA za mošt 90 kg. g 255-15-51_13359 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. V 031/511-045 13374 Prodam domače ŽGANJE in neškropljena JABOLKA, 2 vrsti, tt 57-44-823 i3384 Prodam domače novo VINO cviček. Sr. Dobrava 14, tr 533-66-19 13401 LIGUSTER SADIKE za žive mejo ugodno prodam. V 53-18-314, 040/295-312 13402 DomaČa neškropljena JABOLKA dobrih starih sort, sladki mošt prodamo. Vrbnje 3, « 531-05-29 13410 Prodam jedilni drobni KROMPIR in repo zakisanje, tr 031/225-062 13412 Prodam rumeno KORENJE, beli in rdeči krompir, tr 041/366-523 zvečer i34i6 Ugodno prodam SILAZNE BALE tretje košnje (bolj suhe), tr 041/837-476 i34ia Prodamo JABOLKA raznih sort za ozimnico in predelavo. Prosen, Strahinj 10, tr 257-11-03 13438 Prodam obrane JABOLKA jonatan, zlati delišes ter damske klobuke, tr 204-28-53 13441 Prodam beli in rdeči jedilni in krmilni KROMPIR, možna dostava, tr 25-51-368 13454 Prodam KROMPIR za krmo. tr 040/607- 451 13456 Prodam silazne BALE , 35 kom. tr 031/228-259 i346i Prodam JABOLKA neškropljenih sort. Sp. Otok 24, O 533-88-13 13472 Prodam neškropljena JABOLKA, jabolčni sok in oves. tr 533-12-86 13496 Prodam AJDO lanski pridelek naravo sušena. Mavčiče 40, tr 250-11-71 13501 Prodam rdeči KROMPIR po 15 SIT in krmilni krompir po 10 SIT ter suhe butare po 300 SIT tr 25-31-395 13547 Prodam jedilni KROMPIR beli kenebek, rdeč dezire, možna dostava, tr 031/411- 904 13552 Prodam domača, neškropljena JABOLKA in domače žganje, tr 25-61-255 13556 Prodam zimska JABOLKA, jabolčni sok, jedilni in krmilni krompir. Jerala,Podbrezje, tr 530-66-44 13557 Prodam neškropljena JABOLKA, sladek mošt, kis in suhe jabolčne krhlje. tr 041/608-642 13558 Prodam varaždinsko in holandsko zelje, čebulo in rumeno korenje, tr 040/522- 070 13564 POSLOVNI STIKI Nudimo KQodns gotofliisin ter avtonoUlske kredite thi 6 let za vse zaposlene te epokt^ace (0108). Možnost oteemniltve oselmei^ dofeodka do polovice. Star kredit nI ovira. Pridemo tedi na dtrni. Tel.: 02/25-24^26, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UNO Trgovina z motemknl vozRI T 80 MMtam Martjor PODARIMO Podarim velike ASPARAGUSE. tr 25-21- 101 13378 Podarim dva KUŽKA mešančka stara en mesec, tr 031 /336-395 13390 Sivo-bela MUCKA stare 3 mesece, vajena sobne čistoče išče prijazen dom. » 041/710-215 13424 Podarim PSE mešančke, stare dva meseca. tt 031/313-543 13498 Podarim KOKOŠI za juho. Šumi, Struževo 20. Kranj_13510 Podarim tri mesece stare MUCKE, tr 25- 21-503 13568 POSESTI Prodam zemljišče v izmeri 1500 m2 v postopku zazidljivosti. tr 040/851-906 11979 Prodam zazidljivo PARCELO 967 m2 ob glavni cesti v Zg. Bitnje, primerna za poslovno dejavnost ali za stanovanjsko hišo, izredna lokacija, tr 041 /404-960 12993 MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvwv.alpdom.si MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si ČIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.904.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si RADOVUlCA - PODVIN, prodamo 509 m2 zazidljive parcele, lepa in ravna, prevzem po dogovoru, CENA: 21.600,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2. 28.800,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, viww.agentkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. wvw.agen-tkranj.si V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO. RAVNO, SONČNO, NE V BLIŽINI VEĆJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV. ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ. Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si Dorfarje - parcela v izmeri 1064 m2, lepa sončna lokacija, na kateri je zgrajena stanovanjska hiša v IV. gr. fazi in pa starejša stan. hiša predvidena za rušitev z možnostjo nadomestne gradnje. Cena 60 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 Škofja Loka Hrastnica - prodamo komunalno opremljena parcela 573 m2 s stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gr. faze tlorisa 15x10 m, prevzem maj 2005. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 PODLJUBELJ: prodamo parcelo 1750 m2. cena 9.600 SIT/m2. FRAST d.o.o. Šuceva 27,041/626 581 PODBREZJE: prodamo starejšo hišo na PARCELI. 1000 m2. možna gradnja dveh dvojčkov, cena 31 mio. FRAST, d.0.0., Šuceva 27, 041/626 581 BRITOF - Voge; 483 m2. skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazoneva 12, tel. 04/28 11 000. wviftv.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazoneva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si POZNANSTVA POMLADNI VETER - gospa 45 let, želi spoznati primernega moškega za občasna srečanja. Gospodje, prosimo, pokličite tr 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo! 13476 POMLADNI VETER - NOVO - POKLIČITE NAS LAHKO IZ MOBUA - informacije na tel. 031/612-541 od 9. ure dalje. Vabljeni! 13477 ' ' ' ' ■ Obveščamo, da je bil oglas št. 13326 dne 9.11. pod rubriko poznanstva objavljen po pomoti. 13593 RAZNO PRODAMO Prodam unikatne tapiserije' različnih velikosti, oblik, motrvike In cenovnih vrednosti. tr 031/22-58-70_^ Prodam GAJBICE. tr 23-26-357 13001 DRVA metrska ali razžagan, možnost dostave, prodam, tt 041/718-019 13221 BUNDO-XXL, sedežno garnituro, kajak močne sulke. tr 041/364-504 13349 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. IT 53-31-648. 040/88-74-25 1336O Prodam TELESKOP marin in ventilator za dosuševanje sena Gros, tr 031/253-521 13372 Prodam GOLF tV TDi I. 98, oprema GT), kupljen in servisiran v SLO ter kombiniran CIRKULAR. tr 031/638-753 zvečer 13332 Prodam lično izdelane GAJBICE sestavljive po višini, dostop s prednje strani 40x30x33 cm. tr 513-31-87 1339a Bukova DRVA, žagan les smreke, bora, javorja, jelše, bukve, hrasta in tramove ugodno prodam, tr 031 /765-738 13399 Prodam mešana DRVA, jesenove, hrastove in kostanjeve plohe, tr 031/271-151 13427 Zelo ugodno prodam POLICE S PULTOM, lepo ohranjeno, tr 202-64-93, 041/765- 212 13463 Prodam trgovinski pult kombinacija les steklo primeren za tekstilno ali tehnično trgovino. tt 041/678-756 13503 Prodam avtomatski stroj za izdelavo sveč, zmožnost je 400 sveč na uro, električne omarice za gradbeništvo, radiatorje za CK, električni radiator, podboje, navadna in aluminijasta vrata in gradbeni material za novogradnjo. tt 051/302-146 13505 CISTERNE plastične 1000 I za olje ali vodo na paleti prodam, tt 041/320-701 13560 Prodam bukova DRVA in orehova hloda, tt 51-46-939, 031/894-376 13562 RAČUNALNIŠTVO Ugodno prodam P-133, 16 ram, 12XCD-rom, 2 HDD, disketna enota, tt 531-23-74 13413 STANOVANJA KUPIMO KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, Ta\^ čarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2-SOBNO + 1. ALI 3-SOBNO, BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ. VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, v^ww.svet-nepremicnine.si Kranj - kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje z gotovino za znano stranko. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 KRANJ: takoj kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 041/366 896 Bistrica pri Tržiču: kupimo dvosobno stanovanje, takoj. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080 STANOVANJA ODDAMO Oddam opremljeno STANOVANJE Planina II, predplačilo in varščina, vseljivo 1.12.. tt 040-285-748 13361 Oddam dvosobno STANOVANJE v okolici Kranja - Britof, vseljivo takoj, tt 031/693-705, popoldan 13406 Mlad par naajame 1,5-sobno opremljeno STANOVANJE v Kranju ali okolici za sprotno plačilo, tt 040/234-580 13451 V Škofji Loki oddam v zasebni hiši enosobno stanovanje 60 m2. tt 51-31-076 13502 Šenčur 86 m2, 3-sobno 1. nadstropje, delno opremljeno, vseljivo 12/04, najemnina 80.000 SIT. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a, Kranj, tt 04/23-41-999, 031/67- 40-33 13509 Oddam cca 45 m2 veliko, opremljeno STANOVANJE s posebnim vhodom, tt 041/715-148 13522 Kranj - Britof oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice samski osebi, mesečno predplačilo, tt 041 /247-862 13537 BLED: Oddamo opremljeno 2-sobno na Bledu, 50 m2, CK. KTV, intemetni priključek, svoj vhod, parkirno mesto, vseljivo takoj. Cena: Najemnina + stroški 80.000,00 sit/mesec, 3 mesece predplačila. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankaneva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ODDAMO: BRNIK: garsonjera, 30 m2, opremljena, 60.000 sit skupaj s stroški; FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896 Oddam 3-sobno STANOVANJE v Stražiš-ču, lahko opremljeno, možen vrt. tt 041/930-918 13573 STANOVANJSKA OPREMA Prodam pomivalno MIZO z dvojnim koritom in odcejalnikom š. 120 cm. tt 041/555-649 13425 KOPALJMO KAD 170 in umivalnik 60 dolomite, ugodno prodam, tt 041/471-881 13447 Prodam STENSKO OBLOGO hrast in oglato mizo bukev, tt 202-83-73 13449 SPORT Sprejem in prodaja zimsko športne opreme. PONUDBA MESECA - SMUČI STARO ZA NOVO. Rubin Kokrica, Betonova 44, Kranj, tt 204-91-91 po 15. uri 13351 STORITVE PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE, Geld, d.o.o., Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice, tt 580-60-26 12091 Strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. tt 041 /642-097, Ur-mar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12202 Inštalacije vodovoda, ogrevanje, adaptacije kopalnic, čiščenje bojierjev. tt 040/373-644, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik 12710 SENČILA ASTERIKS Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe, tt 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE. KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU. 12756 Gradite hišo. adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico ... Nudimo vse vrste elektroištalacijskih del. Storitve nudimo hitro in'ugodno. Valter Janez s.p., Nova vas 15 a. Preddvor, tt 041/760-616 13295 Želite na novo pobarvati fasado ali lesen napušč. Ugodno in hitro, tt 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova 39, Kranj Izdelava podstrešnih stanovanj, pregradnih sten, spuščenih stropov sistem KNAUF, vgradnja strešnih oken VELUX in izdelava nadstreškov za avtomobile in brunaric, tt 041/515-139, Tominc Andrej s.p.. Poljane 45, Poljane 13545 Gradimo od temeljev do strehe, adaptiramo- referenca Slovenci, tt 031/327-119, milos.cvirn@volja.net, D.M.D., d.o.o.. Ljubljanska 45, Kamnik 13577 Najem dvižnih košar za dela na višini - 12 m, z upravljavcem ali brez. tt 041/669-309, Iztok Kavčič s.p., Retljeva 19, Kranj 13578 STANOVANJA PRODAMO GORENJA VAS - 3-sobno stanovanje, nad,, 72 m2, dva balkona, CK, ugodno, tt 041/682-741 13320 Lesce, prodam novo večje STANOVANJE, tt 051/256-182 13355 PLANINA II prodamo enosobno STANOVANJE, 40 m2. tt 041/807-599, 02/556- 13-36 13350 Prodam 3,5-sobno v Bistrici pri Tržiču (Deteljica), vredno ogleda, tt 031/334- 384 13367 Kranj pri stadionu, 2-sobno, 53,5 m2, 3./4 nad. Cena 17.000.000 SIT tt 040/623-333 13432 Naklo - Duplje, 140 m2, nizko pritličje, atrij, sončna lega, I. 2002, novo, garaža, takoj vseljivo, cena 27 mio SIT. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a, Kranj, tt 04/23-41-999, 031/67:40-33 13508 TRŽIČ - Bistrica prodam trisobno stanovanje s kabinetom, v pritličje z atrijem, tt 041/22-11-77 13551 NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE RADOVLJICA: 74 m2, 3-sobno v prvem nadstropju. Ulica Staneta Žagarja, 1. 1961, predsoba, dve spalnici, kopalnica + wc, kuhinja, dnevna soba, balkon, drvarnica in klet. Cena: 15.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wviAw.alpdom.si RADOVUlCA: 49,61 m2, 2-sobno v 4. nadstropju, Gradnikova, I. 1978, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica wc, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 14.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankaneva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2, večje 2,5-sob-no, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, virtualni ogled na vww.alpdom.si. Cena v novembru/m2: 378.360 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvw.alp-dom.si ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, 1. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na viww.alpdom.si. Cena: 25.952.773,00 SIT. ALPDOM d.d., Cankaneva 1, Radovljica, 04 537 45 15, wviw.alpdom.si BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera, foto na www.alpdom.si. Cena: 29.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si HRUŠICA, prodamo dvoinpolsobno stanovanje, prenovljeno I. 1999, 63 m2, novo pohištvo, klasična kurjava, cena 12,5 mio. SIT. Takoj vseljivo. J&T NEPREMIČNINE, Šiftar J.,s.p., Radovljica, Kranjska c. 4, tel. 04-531 44 24, 041-738 454. AGENT KRANJ, d.o.o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in pari^i-rišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer:-1S.S.+1 v pritličju, 38,83 m2, CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR) -1S.S.+1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) -2S.S.+1 v mansardi, 77,26 m2, CENA: 25.063.200,00 SIT (104.430,00 EUR) ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V.(8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvm.agent-kranj.si KRANJ - PLANINA lil, prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 51,10 m2, 4. nadstropje/8, staro 18 let, balkon, vsi priključki, opremljena kuhinja vključno z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si _ 0 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO, nujno kupimo enosobno stanovanje v PR. ali 1. nad., CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, kupec je nam že znan. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PANINA lil, prodamo enosobno stanovanje, 42,70 m2, 5. nad./7, staro 18 let, zastekljen balkon, komplet kuhinja z belo teh., delno opremljen dnevni prostor, prenovljeno, vseljivo takoj. CENA-14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tav^" čarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,.; www.agentkranj.si GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje predelano v dvosobno s kabinetom, 53,96 m2, staro 45 let, ne račun balkona pridobljen kabinet, ogrevanje na termoakumula-cijsko peč, tel. priključek, nova okna, vseljj-vo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvm.agent-kranj.si NUJNO KUPIMO ENOSOBNO STANOVA-NJE S KABINETOM AU DVOSOBNO STA-NOVANJE V KRANJU, OBVEZNO PRlTUCi-JE, VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO Da GOVORU, MOŽNA MENJAVA ZA MANJŠE STANOVANJE. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, viww. agentkranj. si KRANJ - PLANINA 11, prodamo dvosobno stanovanje z dveOma kabinetoma, 96,60 m2, staro 22 let, PR./7, 2xatrij. vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. VIWW. agentkranj. si KRANJ - KOROŠKA C., prodamo štiri sobno stanovanje v izmeri 95,38 m2, staro 50 let, ogrevanje na litoželezni kamin, brez tel. priključka in KTV, terasa, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT , KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, v\Aww.agentkranj.si TRŽIČ - DETEUlCA, prodamo lepo trisot>-no stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5, staro 28 let, lega S-J, balkon, CK-olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drutovki v velikosti od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazoneva 12, tel. 04/28 11 000, vlA^^w.svet-nepremicnine.si KRANJ - Ranina I; 2"»-2-sobno stanovanje, 1.1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremicnine.si TRŽIČ - Deteljica; trisobno stanovanje, 79,88 m2,1. 1975, nizek blok. Zelo urejeno in adaptirano. V ceni ostane kuhinjska oprema. Stanovanje ima pokriti balkon. VREDNO OGLEDA. CENA: 19,2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom, 79 m2, 3. nad., 1. 1978, cena 19 mlo. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, kle-men@frast.si TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2. I. 1960, cena 14,5 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, klemen@frast.siž KRANJ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 78 m2, 3. nad., adaptirano 2000, cena 19 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, kle-men@frast.si KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 1/2 hiše, 80 m2, adaptirano 2000, cena 13,5 mlo. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, kle-men@frast.si RADOVUlCA: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, vzdrževano, 1. 1978, cena 9,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080 KRANJ: prodamo ENOSOBNO" STANOVANJE, 44 m2, 1. 1978, višje nadstropje, cena 13,5 mlo. FRAST, d.o.o., šuceva 27, 04/23.44 080, 041/366 896, kle-men@frast.si Kranj - planina enosobno 49 m2, zelo mirno okolje,blizu vrtcev in šole. tt 041/652- 684 13555 VOZILA DELI Prodam avtomobilski STREŠNI KOVČEK, cena 20.000 SIT. tt 031/605-157 12823 Prodam zimske GUME Sava eskimo '155/70-13 s platišči za clio, R5. Žlebir, Dvorie 106, Cerklje 13348 SAVA ESKIMO S3 4x 165/70/14, vožene eno zimo. tt 041 /252-768 13350 4 zimske GUME s platišči in pokrovi 195/65/15 za fiat stilo, prodam, tt 040/614-630_13371 PRTUAŽNIK za opel vectro prodam, tt 031/678-828 13377 Po simbolični ceni prodam različne dele. avtomobilov - stekla, gume in drugo, tt 031/628-136 13380 Prodam PLATIŠČA za ford fiesto z gumami. tt 04/513-62-74 ' i3383 Prodam 4 GUME Polaris 185/65 R15 880 M+S. tt 041/993-189 13395 Prodam zimske VERIGE za osebni avto št. 4. tt 041/979-321 13419 Prodam 4 zimske GUME Sava eskimo 185/70 R14, rabljene eno sezono, tt 51- 85-500 13434 Prodam nove letne GUME 165/70R14 za 20.000 SIT. tt 25-41-056 13452 J petek, 12. novembra 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 33. STRAN iZDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsl^o od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas. d o.o , Zoisova 1. Kranj Strešni PRTLJAŽNIK za R19 nerabljen prodam za 8.000 SIT. 040/72-56-46 13474 1 Prodam PNEVMATIKE Sava eskimo S2 165/70R13 in otroško kolo. tr 031/707- 542 ^3482 ^ v > Bratov Pupiotnik 10. 4202 N.ikio Tt! . Tax. 04/257 6052 prodaja in montaža izpušnih sistemov ter ... affomobilskih ^^^ blažilcev ^mohroef Ugodno prodam SNEŽNE VERIGE nove dim. 13x145 za 2.000 SIT IT 20-26-716 13484 Zimske GUME 155/70-13 poceni prodam zaradi zamenjave avtomobila. ® 031/743-170, 232-39-12 Prodam zimske GUME 205/60R15, rabljene eno 041/523-768 13516 Eskimo S3 sezono, tr 13524 4 zimske GUME s platišči 14 col, primerne za VW, polo, škodo fabio in seat ibizo, prodam. Tt 041/638-699 13542 VIKENDI TERME ČATEŽ - vikend hišico ugodno oddamo." V 040/846-244 13488 VOZILA KUPIMO Karambolirana ali cela vozila od I. 92 dalje kupim, prepis in odvoz takoj na moje stroške. tr 04/20-41-168, 041/730-939 11555 VOZILA Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., tt 23-23-298, 041 /773-772 i?443 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. tP 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o.. Savska cesta 34, Kranj, 12742 ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tr 51-34-148, 041/632-577, adria.avto@siol.net, www.raziskovalec.com/adriaavto 13006 Prodam AUDI A4 1. 95, 1.6, bencin, rdeče barve, 185.000 km, vsa oprema, servisna knjižica, cena 1.400.000 SIT. tr 041/660-752 13033 Odkup karamboliranih vozil, tudi totalko. tr 031/770-833_i3i87 Prodam CITROEN ZX - iFO. "B 204-14-62,031/791-872 13230 Prodam ALFO 33 1.5 iE, garancija, kljuka. VW HROŠČ I. 75. tr 513-17-98. 040/778-666 13373 LAGUNA BREAK 2.0 RXE, L. 1996; LAGUNA RXE 1,6 16V, L. 1998; DAEWOO TICO.L. 1996; MEGANE SEDANE 1,9 dCi, L. 2003; AX 1.0, L. 1997; LAGUNA GRANDTOUR 1,9 DCI, L. 2003; TWINGO 1,2 OCEAN, L. 2004; TV\/INGO 1,2, L. 1998; CLIO 1,2 DYN 1,2 16V. L 2003; FIAT BRAVO 1,2 16V, L. 1999. Vozila so servisirana, garancija na tehnično brezhibnost. Dodatne informacije po tel. 04/281 57 12, 281 57 11, prodaja vozil PREŠA, d.o.o., Cerklje na Gorenjskem. CITROEN AX SPOT 1.0, I. 97, cena 370.000 sit; DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, I. 98, cena 820.000 sit; SUZUKI BALENO wagon 1.6 GLX, I. 98, cena 1.040,000 sit; FIAT PUNTO 55 S, I. 1998, cena 650.000 sit; FORD ESCORT 1.6 CLXi. I. 1991, cena 220.000 sit; VW GOLF 3 CL RABIT, I. 1996. cena 870.000 sit; FIAT BRAVA 100 16V, I. 1999, KLIMA, cena 1.300.000 sit; FIAT PUNTO 55 S, I. 1997. cena 640.000 sit: PEUGEOT 206 XR PRESENCE, I. 2000, cena 1.390.000 sit; CITROEN BERLINGO 1.4, I. 1999, cena 1.100.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275- 93-00 RENAULT MEGANE 1.4 RXE, I. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4xairbag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00_ RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESION, L- 2002, vsa možna oprema, servisna knjiga, 1. lastnik, 3.150.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 PEUGEOT 307 XS 2.0 HDI (90 KM), L. 2001. modre barve. KLIMA. ABS. ßxAlRBAG, el. paket, servisna knjiga, 1. astnik. cena 2.500.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel, 04/275-93-00 audi A4 1,6, I. 1996, bele barve, avt. ma, ABS, CZ, servo, el. paket, radio, 127000 km, cena; 1.390.000 sit. Gsm: 041 256-910 Prodam Nissan Primera 1,6 GX, vsa oprema [gen klime, prvi lastnik. Tel: 04/23-43-100 Prodam Peugeot 406 1,8, I. 2000, avtomatska klima, ABS, komplet oprema. Tel: 04/23-43-100 Prodam Seat Leon 1,9 TDI, I. 2001 reg. 2002i klima ABS, komplet oprema. Tel: 04/23-43-100 Prodam Opel asta karavan 1,6, I, 1996, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel: 04/23-43-100 Peugeot 306 xr, letniki 995, 5 vrat, daljinsko cent. zaklepanje, elekt. stekla, tel. 031/377-001 Prodam LANDROVER freelander 1,8 xei letnik 1999, vsa oprema, servisna knjiga, strešni prtljažnik, vlečna kljuka, možna menjava, tel. 041/350-508 SUZUKI GSXR 750, I. 1998, 20.000 km, motor brezhiben, barva srebrno-rdeča, izpuh akrapovič, dodaten sedež, serijski izpuh, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA TDM 900, I. 2003,11.000 km, sivo-granitna barva, servisna knjižica, 1. lastnik, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA ATV - ŠTIRIKOLESNIK, YFM 350 SL, NEW WARIOR, športni model, I. 2004, modre barve, 1. lastnik, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA Rl, I. 2004, modra barva, rahlo poškodovana, 2.000 km, servisna knjižica, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA R6, I. 1999, modra barva, 13.700 km, servisna knjižica, zelo lepo ohranjen, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 APRILIA PEGASO 650, I. 2002, 5.200 km, 1. lastnik, rdeče barve, zelo lepo ohranjen, original prtljažnik, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA TDM 850, I. 1998, modro-črna barva, 28.000 km, lepo ohranjen, dodatna oprema: 3 x kovček, možen kredit na položnice, tel. 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA XV 250, I. 1998, 29.000 km, rdeče barve, dodatna oprema: torbe, vizir, naslon, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA YP 250,1. 2001, 7000 km, lepo ohranjen, dodatno: vizir in kovček, servisna knjižica, možen kredit na položnice, tel. 04/20-13-510, 041/629-418 KAWASAKI KLE 500, I. 2003, 8.000 km. modro-črna barva, lepo ohranjen, 1. lastnik, servisna knjižica, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 Prodam AUDI A4 karavan, I. 00, avtomatska klima, srebrn, izredno ohranjen, tr 041/608-666 13375 Prodam JUGO coral 45, I. 91, neregistriran, lepo ohranjen, cena po dogovoru, ff 04/596-20-20 i3389 CLIO 1.4/99, CZ, el. stekla, 2x air bag, 5 vrat, rdeč, cena 990.000 SIT. tr 25-91- 263 13391 Prodam ŠKODO favorit I. 93, 105.000 km. ugodno, g 040/220-879 13394 Prodam FORD focus karavan, I. 00. V 041/859-155 13400 Prodam DAEWO NEXIA GTX, reg. 98, I. 97 1.5, 16V, klima, servo^ 62.800 km, cena 540,000 SIT tr 031/628-324 13403 FIAT PUNTO 55 I. 98, 5 vrat. tr 031/278-986_i340^ Prodam GOLF dizel I. 89, 5 vrat. tr 031/583-270 13408 Prodam FIAT MAREA weekend 1.9 TDi, I. 97, cena 1.250.000 SIT ff 041/559-731 13409 Prodam RENAULT clio 1.2, I. 98, 5 vrat, bele barve,- -ff 041 /450-923 13421 Prodam OPEL corso 1.0 city, I. 98, cena po dogovoru, ff 031/809-329 13422 Prodam CLIO 1.4 comfort I. 97, cena 700.000 SIT tr 040/226-145 13426 Prodam OPEL astra 1.6 I. 92. ® 040/410-450 13428 FORD FIESTA I. 93, 150.000 SIT, R5 I. 93, 5v - 150.000 SIT, ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDi 1.97, vsa oprema, ugodno, tr 041/773-772, Mepax 13444 CLIO 1.2 5VI. 97, servo volan, el. paket, 590.000 SIT tt 041/350-166 13445 4 Ugodno prodam ALFO 33 1.5, zimske gume 175/70R13, pralni stroj gorenje, tt 231-24-02 13446 Prodam AUDI 3, klima, avt. daljinsko zaklepanje, alarm, I. 98/99, cena po dogovoru. tt 25-11-67 5 13448 PEUGEOT 206 1.6, XS, 1. 99, klima, temno moder, kot nov, 1. lastnica, tt 041 /398- 574 13455 Prodam PEUGEOT 206 1.4 presence I. 99, prevoženo 79.000 km. tt 257-12-88 13460 RENAULT SENIC I. 96, 1. reg. 97, 1.6 RT, 79.000 km. 1. lastnik, servisna knjižica, cena 1.250.000 SIT. tt 01/36-12-101 13470 Prodam SUZUKI SWIFT 1.0 GLS, 17.000 km, 1. lastnik, reg. 5/03, cena 1.050.000 SIT. tt 040/328-834 13473 CLIO 1.2. I. 95, bele barve, prevoženih 109.000 km, ugodno prodam, tt 041/784-023 13475 OPEL AST^ karavan I. 99, dizel, klima, ugodno prodam, tt 041/735-832 134B6 Prodam KIA PRIDE GLXi 1.3, I, 99, 100.000 km, 1. lastnik, reg. 5/05, 4 nove letne in 4 nove zimske gume, cena 450.000 SIT tt 041/226-541, 04/51-85- 2 27 13495 Prodam AUDI A4, turbo 1.8.1. 96, prevoženih 144.000 km. tt 041/678-756 13499 Prodam HYUNDAI lantra I. 96. vsa oprema, cena po dogovoru, tt 20-22-398 13511 Prodam FIAT BRAVA SXI. 98, srebrne kovinske barve, klima, servo volan, 2x air bag. tt 031/303-208 13513 Prodam HYUNDAI ACCENT 1.3 12 V. I. 95. cena 300.000 SIT tt 041/982-768 13519 GOLF II 1.86, kleparsko obnovljen, prodam. tt 041/718-019 13531 Prodam OPEL VECTRA 1.8, I. 91. bordo rdeče barve, vlečna kljuka, tt 031/428- 428 13536 Prodam OPELVECKTRO 1.8 16V, I. 97, karavan metalne barve, lepo ohranjen, registriran, ugodno, tt 031/563-015 i3565 Prodam SEAT IBIZA 1.8 i ZLX, I. 94. tt 040/64-57-83 13566 POLO 60 I. 96, kovinsko t. zelene 2. lastnica, ohranjen, tt 041/892-160 13572 ZAPOSLIMO Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo artiklov za osebno nego. Poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in dober zaslužek. tt 040/666-345, 041/793-367, Sinkopa, d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica 11708 Zaposlimo mizarja ali delavca vajenega mizarskih del. tt 25-15-530 Mizarstvo, Jože Sitar s.p., Velesovska cesta 20, Šenčur 13082 Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za vožnjo po Sloveniji, tt 04/51-84-100, Teh-nocar, d.o.o.. Brode 20, Škofja Loka 13090 Velika poslovna priložnost za vse, ki bi radi uspeli na komercialnem področju za zastopanje vrhunskega kozmetičnega izdelka. Bodite med prvimi, tt 041/658-705, La-pajne k.d., C. 1. maja 5, Kranj 13267 Zaposlimo dekle za delo v strežbi in pico-peka - kuharja, tt 031/325-442, Dare Pavlin s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica 13275 Uspešno podjetje zaradi širitve poslovanja redno zaposli komercialista/ko za trženje Izdelkov znanim kupcem. Pogoji: izobrazba trgovske ali ekonomske smeri, vozniški izpit B kategorije, 1 leto delovnih izkušenj, komunikativnost in želja po dobrem zaslužku. Stimulativen osebni dohodek in slu žbeno vozilo. Pisne prošnje sprejemamo na naslovu MatmaNIne, d.0.0., Brnčičev 13, Uubljana. Zaposlimo disponenta - disponentko v mednarodnem transportu z naslednjimi pogoji: znanje tujih jezikov, obvezno nemški in angleški jezik, ostali zaželeni, eno leto delovnih izkušenj, najmanj V. stopnja izobrazbe. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 14 dneh na naslov: Tramin, d.0.0., Ul. bratov Praprotnik 21, 4202 Naklo 13281 Za redno delovno razmerje zaposlimo KUHARJA. tt 01/36-11-242, Belšak Dušan s.p.. Golo Brdo 8. Medvode 13287 Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za prevoz na območju EU. tt 041/622-529, Boris Zaje s.p., Valburga 15a, Smlednik 13329 KLJUČAVNIČARJA redno zaposlimo za nedoločen čas. Želena starost do 40 let. KOVINC, Damjan Žvelc s.p., Lahovče 87, 4207 Cerklje na Gorenjskem, gsm: 041/571 887, tel.: 04/281 65 00 Delo dobi samostojni KUHAR, tt 041/335-979; 041/369-051, Gostilna Logar, Hotemaže 3a, Preddvor 13353 Žensko (40 - 55) za pomoč Invalidni osebi na vozičku, pošteno, pridno iščemo za pomoč pri gospodinjstvu in higieni. Zaželen lasten prevoz, območje Kranja - Kamnika, tt 04/25-22-346 13356 Dekle ali fant, po možnosti študent, dobi delo v gostinskem lokalu v Kranju, tt 041/799-411, Lacus, d.0.0., Grmičeva 1, Kranj_13365 Iščemo ŠTUDENTKO za delo v strežbi, tt 041/420-616, Palustris bar, Reginčeva 4, Kranj 13405 Iščem moškega brez obveznosti za manjšo pomoč na kmetiji, alkoholiki izključeni, tt 03/15-75-472 13457 Natakarico ali natakarja redno zaposlimo, dobro plačilo, tt 01/361-19-30, Okrepčevalnica Stan, Zbiljska c. 8, Medvode 13520 Picerija Pod gradom. Koroška 26, Tržič, zaposli osebo za strežbo, starost nad 25 et, zaželena primerna izobrazba in delovne izkušnje, aktivno obvladanje slovenskega jezika, tt 031/571-781, 04/59-62-055 13546 Delo na kovinskih obdelovalnih strojih {struženje, brušenje), nudimo delavcu z veseljem do raznolikega dela. tt 01/512-22-18, 031/433-555. Zaletel Ana s.p., Prušnl-kova 12, 1210 Ljubljana - Šentvid 13592 ZAPOSLITEV IŠČE Glasbenik išče zaposlitev; igranje na ob-etnlcah, novoletnih zabavah, silvestrovanju. tt 031/595-163_13155 Iščem zaposlitev v strežbi - natakarica, tt 041/536-798 13386 Iščem delo - duo BON-BON igra na obletnicah, porokah in drugih prireditvah, tt 041/596-277 13497 INŠTRUKTOR MATEMATIKE išče delo: pomoč pri popravljanju ocen. tt 040/381- 295 13506 Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev, primerno izobrazbi, inštrukcije, prevajanje angleščine, tt 20-45-275 Igor 13514 Iščem delo nudim klasično masažo in varstvo starejšim oz. bolnim na vašem ali mojem domu. tt 041/589-821 13571 KRAVO ČB ali simentalko po telitvi prodam. tt 587-60-92 13396 Prodam OVCE z jagneti ali breje ovce. tt 041/800-330 13404 Prodam visoko brejo TELICO simentalko. Nomenj 9, tt 57-21-072 i34i5 Prodam dva ČB BIKCA stara en teden in 14 dni, tt 514-61-77_13435 Prodam dva meseca starega BIKCA, tt 031/572-659_13^ Prodam dve breji KRAVI, tt 040/374-817 13481 Prodam PRAŠIČE težke od 100 do 130 kg, domača krma. tt 041/905-557, popoldan 13485 5-letno KRAVO, tellco 250 kg in teleta 180 kg, prodam, tt 514-11-14 13490 Prodam dve KRAVI simentalki s teličkoma oba bikca, tt 572-34-27 13500 Prodam TELtCE. tt 533-82-44 13504 ŽIVALI Prodam dve TELIČKI stari 7 in 15 mesecev ali menjam za bike. tt 041 /743-299 _13140 Prodam brejo ČB TELICO. tt 031/861- 766 13231 Prodam PRAŠIČE težke do 110 kg. Glo-bočnik, Voglje, Letališka 7, tt 041/745- 685 13277 Bele švicarske OVČARJE, mladičke z rodovniki, cepljeni, ugodno prodam, tt 04/25-31-013, 041/378-963 13352 Prodam 700 kg krmilnega KORENJA, 45 OVAC visoko brejih JS pasme in jagneta. tt 041/834-188 13366 Prodam OVCO JS pasme z dvema jagne- toma. tt 031/491-190 13369 Prodam dva TELETA križanca, težka 60 in 120 kg. tt 57-21-259_13376 Prodam BIKCA TEŽKEGA 230 KG. tt 041/697^65 13385 Prodam pašne TELICE 2 kom cca 200 kg, ena 400 kg in pašno jalovo kravo, tt 533-88-92 13392 Prodam mlado brejo KOBILO ali menjam za žrebeta. tt 257-22-33 13507 Prodam TELICO brejo 9. mesecev, A kon- trola. tt 59-63-936_ Prodam 10 dni starega ČB BIKCA, tt 040/291-897 13517 Prodam BIKCA simentalca, starega en teden in teličko simentalko staro tri tedne, tt 514-68-59_ Dva BIKCA ČB stara 10 dni prodam, tt 041/873-887 13523 Prodam BIKCA križanca težkega 140 kg,, za rejo ali zakol in kupim teden dni starega simentalca. tt 252-17-39 13525 ŽREBETA (moški) hafiinger, starega pol teta, prodam za rejo ali zakol, tt 25-41-146 13527 Prodam ČB BIKCE, tt 031/757-796 13535 Prodam ŽREBCA lipicanca, starega 7 mesecev in leto in pol z rodovnikom, tt 041 /67-54-53 13540 Polnokrvnega angleža GET BOYA, star 13 let, primeren za otroke, tt 041/312-326 13543 Prodam 10 dni staro TELIČKO LS/CHA pasme, tt 031/848-450 13563 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 13567 Prodam starejšo KRAVO S TELIČKOM IN 400 KG TEŽKO TELIČKO ZA ZAKOL, tt 250-31-06, 041/233-150 13569 Prodam TELIČKO in bikca ČB stara 7 in 20 dni. tt 513-20-77 13570 ŽIVALI KUPIMO Odkupujemo mlado pitano govedo, krave teleta, tt 041/650-975 12152 Kupim BIKCA simentalca starega do 20 dni. tt 041/839-973 13357 Kupim BIKCE In teličke od 50 do 200 kg ter hlodovino macesna, tt 041/857-908 13436 Kupim BIKCA simentalca ali mesna pasma. tt 23-25-754, 031/387-397 i3467 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tt 031/245-415 i3483 Kupim več BIKCEV simentalcev ali mesne pasme starih do 20 dni. tt 031/378-946 13487 ® Rciclio Tfiglor Prri9lQ/0orenJ/ke^ PnrI glo^ic Oofeiij/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.0.0.. Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Noben hrast ni tako trden, da ga vihar ne podre! ZAHVALA Srce tvoje zdaj počiva in žalost se v naših srcih skriva. Med nami ni več tvojega nasmeha, snidenje v nebesih naša je uteha. V 49. letu starosti je bilo mnogo prerano in boleče zadnje slovo od našega dragega sina, moža, očeta, brata, strica, nečaka in bratranca MARJANA ROPOTARJA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebej hvala g. župniku Zupancu za lep pogrebni obred, g. Jeriču za pogrebne storitve, domačim pevcem, zvonarju, gasilcem, g. Jožetu zä poslovilne besede, g. Vinku za zaigrano Tišino, kolektivu Bobnar, pripadnikom 15. brigade SV, pripadnikom centra 16. bataljona SV, GZ Kokra, kolektivu Gorenc, MK Kveder, ŽNK in NK Velesovo, hvala Aleševim in Maijanovim prijateljem. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala! Vsi i\jegovi: mama, žena Marinka, sinova Aleš in Marjan, brata Andrej, Miro, sestri Marinka, Ani z družinami Sp. Brnik, Kokrica, Gorei^e, Trboje, november 2004 ZAHVALA Zdaj v tihem grobu mirno spiŠ, kjer ni več ne trpljenja, ne bolečine. Naj odpre se ti nebo proti večni domovini, v sveti raj naj te spremijo. Ti pa čuvaj nas skrbno. V 93. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja PAVLA PIVK 06. 04.1912 - 21.10. 2004 v Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Stare Oselice in Zabnice, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sorodnikom in prijateljem za obiske v času njene bolezni. Zahvala zdravstvenemu osebju CSS Stara Loka za dolgoletno požrtvovalnost in pozornost do naše mame, g. župniku iz Stare Loke in g. župniku Jakobu Kralju za obiske in lepo opravljeno pogrebno sv. mašo. Hvala KS Gorenja vas - Poljane, g. županu Jožetu Bogataju za vso pozornost do naše mame. Hvala pogrebni službi Akris, cerkvenemu pevskemu zboru, ge. Minki Pivk za besede slovesa, Poldetü Filipiču za zvonjenje. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Marica z možem Janezom, vnukinje Bernarda, Anica, Martina z družinami Stara Oselica, Žabnica, Besnica, 23. oktobra 2004 GORENJSKI GLAS • 34. STRAN KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 12. novembra 20O4 Oltca padlih borcev 34 Prestranek d.O.O TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! V trgovini LES 3 vam pri gradnji in obnovi pomagamo s strokovnim nasvetom in veliko izbiro kvalitetnih materialov. Največja izbira visokokvalitetnih laminatov HARO po ugodnih nah Vam bo skrajšala odvečne poti. Tudi ves pripadajoči material za kvalitetno polaganje le-tega je na voljo. Parketi prinesejo toplino lesa v dom. Izbirate lahko med lamelnimi, klasičnimi in panelnimi parketi. Ravno panelni parketi se vse bolj uveljavljajo. Smo pooblaščeni uvoznik za vrhunske panelne parkete HARO in GRABO. To so parketi na osnovi panelne plošče, ki so končno lakirani. Njihove prednosti so hitro polaganje, izbran les, odpade brušenja in lakiranje, ogromna izbira vrst in kvalitet lesa, zelo kvalitetno lakirana površina, možnost obnavljanja. Velika je tudi izbira masivnih zaključnih letev. Za oblaganje sten se največ uporabljajo stenske obloge na mediapanu, masivni opaži, za vlažne prostore pa priporočamo PVC stenske obloge. Cenovno ugodna in široka je ponudba toplih podov in itisonov, za najbolj obremenjene prostore pa nudimo Tarkett talne plošče. Za obnovo starih stropov in izboljšanje toplotne izolativnosti se uporabljajo stiropor okrasne plošče. Montaža je enostavna in hitra. Stalno imamo v zalogi tudi notranja vrata Liko Vrhnika. Ne smemo pa pozabiti tudi na veliko izbiro letev vseh vrst in namenov, okrasnih kamnov in opek. • .J C-" t . AKCIJE LES3 od 15. 11. 2004 do 20. 12. 2004 oz. do razprodaje zalog LAMINAT QUICK-KLIC AC4/32 7 mm JAVOR, ČEŠNJA, HRAST, BUKEV Cena: 1.890,00 sit/m2t s polaganjem: 2.860,00 sit/m2 GOTOVI PARKET HARO 4000 BUKEV SVETLA TERRA PARKET Cena: 4.490,00 sit/m2, s polaganjem: 5.590,00 sit/m2 GOTOVI PARKET GRABO HRAST PARKET TREND Cena: 4.990,00 sit/m2, s polaganjem: 6.140,00 sit/m2 NORA CENA!!! * GOTOVI PARKET HARO 4000 JARRAH SAVAGE TUNDRA OUE KLIK Cena: 8.390.00 sit/m2, s polaganjem: 8.888,00 sit/m2 POD PVC TANGO AC4/32 VSE BARVE NA ZALOGI ---Cena: 2.790,00 - 20 %, nova cena: 2.232,00 * Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. '4 - v > * X ♦ 'J. 4 i-' •' * ■t -'V 'i r • . ^^ . ; -ft.: - . * ► » Trgovina LES 3 se nahaja v Kranju na Primskovem, Šuceva 23, (TC Dolnov). Tel.: 04/ 20 42 714 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00, sobota 8.00-13.00 Nagrade: V ^ ■ , 1. nagrada: nagradni bon v vrednosti 10 000 SIT 2. nagrada: nagradni bon v vrednosti 7 000 SIT 3. nagrada: nagradni bon v vrednosti 5 000 SIT Tn nagrade prispeva Gorer^jski glas Ri»šitve križanke inagiadno geslo sestavljeno iz črk .■ oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VASC DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnjcah do srede, septembra J004, na Goionjski glas, Zoisova 1 400i Kranj, p p 124 Dopisnice lahko jddale tudi v nabiralnil-Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoi-sovi 1 www.les3.si Izžrebanci nagradne križanke GORENJSKA BANKA, d.d., Kranj 1. nagrado: 20.000,00 SIT prejme VALENTIN JANŠA, Blejska o. 2. Bled 2. nagrado: 15.000,00 SIT prejme SAFET SARKIČ, Gogalova 9, Kranj 3. nagrado: 10.000,00 SIT prejme MILICA POBEŽIN, Loka 106, Tržič Dve praktični nagradi pa prejmeta MILKA ŠTURM, Ojstri vrh 2, Železniki ter MIHA ŽNIDAR, Planina 22, Kranj. Nagrajencem čestitamo! i . i i « 1 t I 4 SESTAVIL: IVO KOVAČ ELEKTRIČNA MORSKA RIBA SMUČARSKA DISCIPUNA IT. GRAD BUZU PARME (CANOSSA) UUBTTEU, NESTRO-KOVNJAK TTTAN GORENJSKI GUS ZELENICA V PUŠČAVI 2 GESLO TOLSTOJEVAl JUNAKINJA KARENINA ZUTINA ZA LOTANJE ZIB. KOLES KONICA 10 STARA ŽENSKA NAČIN NAGOVORA GORENJSKI GLAS PADEC NA SPOLZKI PODLAGI AVION KjRALEC ŠUGMAN GORSKE REŠEVALNE SANI ZVOK DOLOČENE VIŠINE SLADKOVODNA RIBA 4. INI. VOKAL GORENJSKI GLAS ŠPANSKA SORTA TRTE SOL TITANO-VE KISLINE RAZKOŠNO STANOVANJE GESLO m JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA RAFKO IRGOLIČ TEKSTILNI IZDELEK OBUKA IMENA MARUA KONEC MOLITVE 6 GESLO 14 ABRAHAMOV SIN BIZMLTT JAP. POLITIK TAKAŠI 19 ČLOVEK, POSAMEZNIK RIMSKI VOJSKOVODJA (GAIUS MARIUS) 21 VISOK GORSKI HRBET GERMANSKI OREL SARAJEVO 15 25 OBIRAČ PREBIVALCI IRSKE 4 1 DEL HAMBURGA NORV. ZGOD. (JOHAN WELHAVEN1 BREZCIUNA HOJA ORIENT. BARVILO ZA LASE OGREVAN RASTUNJAK IZRASTEK NA GLAVI 13 KRITIKA, PRESOJA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER 24 > SLAB OBČUTEK VRTENJA JUDEŽEV SIN 22 KRAJ NA MURSKEM POUU 23 RAZUGA-LEC ISLAMSKEGA PRAVA 5 VEZNIK HERCE-GOVEC SRBSKI PSIHOLOG (NIKOLAJ) TINE ROZMAN 9 GORENJSKI GLAS NEPRUETNO OPOZORILO VRSTA RAZKUŽILA MOŠKA ŽLEZA OBSEČNICA ČAST ST. RIMSKIH TRIBUNOV KRAJ NAD UUBUANO NENADNA SMRT DREVO, KI CVETI ZGODAJ 18 PODOBA GOLEGA TELESA OLIVER ANTAUER PREGIB BESEDE GESLO NEMŠKI PROIZVAJALEC ELEKTRO-APARATOV RAJKQ LOTRIČ KRAVJI PASTIR HRVAŠKI OTOK 7 20 AFRIŠKA ANTILOPA JUŽNOAM. INDUANEC NIZOZEMSKI PtSATEU (PIET VAN) GORA V KARAVANKAH NA AVSTRUSKEM KOROŠKEM HRVAŠKI NOGOMETNI TRENER (KRASNO-DAR) JELEN, KI SE GONI REKA V RUSU! POLITIČNA VODI- TEUrcA RUEKA fVAN NERAD DEL OBRAZA NIZOZEMSKA NAD OČMI LETALSKA DRUŽBA STRUPENA KAČA 16 POČELO TAOIZMA 26 NIHAJ VIKTOR DIMIC VISOK DRŽAVNI URADNIK V TURČUI 11 GORENJSKI GLAS 17 DEKUCA IZ ČUDEŽNI DEŽELE SAMO-SKRUNEŽ 12 SLOVENSKI ALPINIST ROMAN 3 8 TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 1 2 3 4 k 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 29=19 '«K iY-R:.!: petek, 12. novembra 2004 ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 35. STRAN ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica VERONIKA KOKELJ p.d. Krašovcova mama iz Laz pri Leskovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in darove za sv. maŠe. Zahvaljujemo se pogrebni službi Navček, gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje in dr. Nadji Šubic za skrb in zdravljenje. Vsem, ki ste jo imeli radi in nam v težkih trenutkih stali ob strani, Še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Laze, 3. novembra 2004 Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiŠ, nam pa žalost srca trga, solza bije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica PETRA S LUGE Roj. 1933 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zupanovi in hematološkemu oddelku KC, dr. Teranovi in gospodu župniku Jožetu Klunu za poslovilne besede ter pogrebni službi NavČek. Vsem skupaj še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Mlaka, 4. novembra 2004 Bila si kot sonce, kot pomlad, imel vsak te je rad, vsa sijoča, vsa cvetoča, polna upanja, želja ... V SPOMIN Včeraj, 11. novembra, je minilo žalostno leto, odkar je odšla v večnost naŠa PETRA ARNEZ 2L 07.1980 - 11.11. 2003 v življenje gre svojo pot, a po licu še vedno steče solza in v srcu se skriva tiha bolečina. Iskrena hvala vsem, ki se naŠe Petre spominjate, ji prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njenem tihem grobu. PETRA, POGREŠAMO TE. VSI NJENI Hrastje, november 2004 Največja sreČa v življenju je, če Te ima kdo rad samo zato, ker si Ti - ali bolje: kljub temu da si Ti. (Victor Hugo) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega strica in brata IVANA PETRICA upokojenega župnika v Zalogu pri Cerkvah se iskreno zahvaljujemo prav vsem dobrim ljudem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. In hvala vsem, ki ste v mislih in molitvi te dni z njim. Žalujoči vsi domači, ki smo ga imeli radi Zg. Brnik, Dvorska vas pri Velikih Laščah, november 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda in strica v IVANA KRZISNIKA iz Drulovke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Zahvala tudi dr. Jenkovi, patronažni sestri Erženovi, župnikoma iz Stražišča in Brega. Posebna zahvala Jožu in Jožici Kosmač za vso skrb in podporo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Marjan, Mojca in Polona z družinami Drulovka, 3. novembra 2004 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre, babice in prababice 1 / y f- FRANCKE CEMAZAR p.d. Pučnikove mame iz Podblice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podaijeno cvetje, sveče in nudeno pomoč. Hvala bolniškemu osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in mašo, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Navček, nosačem, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. v ___ Žalujoči: sinova Lojze in Franc z družinama, hčerki Anica in Zorica z družinama in sestra Jelica z družino Podbiica, Železniki, Lipnica, Stanežiče, Hribarjevo, 27. oktobra 2004 v Ze eno leto grobu spiš, a v naših srcih še živiŠ, na grobu večna lučka ti gori, a tebe več med nami ni! V SPOMIN ri^--. '"i cm 14. novembra 2004 mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga MILENA ZUMER Hvala vsem, ki se je spominjate v molitvi, postojite ob njenem preranem grobu in v srcu ohranjate lepo misel nanjo. ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Bitnje, november 2004 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiŠ. (Vojan T. Arhar) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, pradedka, tasta, brata in strica FRANCA STUPARJA st. 1924 - 2004, p.d. Koščovega ata z Zg. Brnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku S. Gradišku, pevcem, zvonarjem in g. Jeriču za lepo opravljen pogreb. Za vso pomoč in tolažbo se posebej zahvaljujemo sosedam Mariji, Mateji in Klavdiji. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Brnik, Podreča, 5. novembra 2004 ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, ses tra, teta in tašča MARIJA KALAN p.d. Juščeva Mimi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveČe ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Merkurja, Živil in Elite. Hvala g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi, pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. v Žalujoči: mož Franc, hčerke Erika, Anica, Vilma, Minka in Breda z družinami in ostalo sorodstvo Mavčiče, 3. novembra 2004 Ni smrt tisto, kar nas loČi in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačičeva) ZAHVALA Ob izgubi naše ALB INE PETERNEL Pešarjeve Albine iz Vinhary 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ponudili nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste skrbeli zanjo in ji lajšali bolečine med bivanjem v CSS Škofja Loka. Hvala domačemu župniku Miru Bonči za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Hipnos. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. VSI NJENI ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 18/10 vsm / r>MhlB MEGLA PETEK od 2 "C do 8 «C SOBOTA J odO°C do 6°C NEDEUA J od -2 °C do 3 2004 < Ag*iicp Rfi n ohplji< va» »«tfc« piidiiftn* n«llOm/s Danes, v petek, bo še pretežno oblačno, za konec tedna pa bo več sonca. Jutri, v soboto, bo začel pihati severni veter, ki se bo v nedeljo še okrepil. V nedeljo se bo ohladilo. Veslanje • V V Britofu pri Kranju sta v sredo kljub slabemu vremenu igrali ekipi NK Britof in ekipa slovenskih olimpijcev Britof - Prijateljsko nogometno tekmo je organiziral desetletni Zan Kolar, ki je ob sprejemu olimpijcev v Ljubljani nosil slovensko zastavo. Organiziral jo je v zahvalo olimpijcem in olimpijskemu komiteju Slovenije, ki so mu podarili nogometno opremo. Olimpijci pa so še dodatno zbrali 576 tisoč tolarjev. Olimpijski komite in športniki -olimpijci so se za to potezo odloČili, ker je Zan mlad in nadarjen nogometaš, zato so mu že- Z žogo veslali po nogometnem igrišču. Čestitamo mladoporočencem Preddvor, 5. junija - JANEZ DOVŽAN in ELIZABETA AJDOVEC, Tržič, Cankarjeva c. 25; DUŠAN URANIČ in IRMA JAVOR-NIK, Pangršica 12; DAMIJAN KLEMENČIČ in SANJA GORIĆ, Škofja Loka, Partizanska c. 41; ALEŠ GRUDEN in PETRA KOZEL, Ljubljana, Pečinska ul. 43 Brdo pri Kranju, 5. junija - ROK ŠINKOVC in JASNA KLAN-ČAR, Ljubljana, Ul. Jana Husa 80 Kranj, 12, junija - FLORJAN KORBAR in KARMEN ALEŠ, Moste 18 Gorenjski glas vsem mladoporočencem čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. ZUTS KRANJ, PARTIZANSKA 39, KRANJ Ena spletna stran, ki zdruzuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brsltanje po maliti ogiasih še nikoli nI bilo tako udobno. RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6, KRANJ TELEFON; (0<4) 2812-220 nrnAKcuA (04) 28i2-22i TR2ENJS (04)2022 (051) 303 9 TAX; (04) 28i 2 (04)2812 pnoo^AM PHOOI^AM 03M HVtlAKCt.lA E - pošto: radiokranJ@radlo-kran|.sl spletna stran: www.radio-kran|.8i Blatna kopel domačih junakov. leli pomagati pri nakupu drage nogometne opreme. To sije Zan z njihovim denarjem že kupil, ostalo pa mu je še toliko denarja, da si je lahko kupil Še novo kolo. Oprema mu bo pomagala na njegovi nadaljnji Športni ka-• rieri. Zan bi rad v prihodnosti treniral pri dobri ekipi, njegova želja pa je zaigrati v dresu italijanskega Juventusa. Njegovi vzorniki so igralec Reala iz Madrida in reprezentant Brazilije Roberto Carlos ter slovenska re- prezentanta Nastja Ceh in Mi-lenko Ačimović. Mladi nogometaš bo denar, ki bo ostal od organizacije sredine prijateljske tekme, podaril v dobrodelne namene. Povedal nam je še, da nogomet igra tri leta, kako dobro, pa je dokazal s svojo ekipo na sredini tekmi. Za ekipo olimpijcev so igrali veslači Jani Klemenčič in brata Tomaž in Miha Pirih ter Luka in Jan Špik. Že na začetku v tekme je "vrhunska'' ekipa Zana tudi s pomočjo navijačev strla odpor ekipe slovenskih olimpijcev in na koncu slavila s 6:1. Obe ekipi sta pokazali, da se tudi na razmočenem in blatnem nogometnem igrišču lahko igra "vrhunski" nogomet. Mlada Za-nova ekipa je dokazala, da se ne boji niti vrhunskih Športnikov in na koncu v zahvalo navijačem zaplavala v blatni kopeli nogometnega igrišča. Tina Doki 4 * 4 V , «t A r > -C ■c- , v. Bela zgornja Gorenjska v nilJBO! J POSIUSARH ßflDUSKR POSTR.IR RR GnRtnJSKFm J Kranjska Gora - Vremeno-slovci so ga za sredo že nekaj dni prej napovedovali, tako da o "presenečenju" vzdrževalcev cest in voznikov tokrat res ne more biti govora. Kot vedno, so se snega najbolj razveselili otroci pa tudi žičničarji in hotelirji v gorenjskih zimsko-športnih turi- stičnih središčih so mu zaploskali. V Kranjski Gori (na sliki) ga je zapadlo kar dobre pol metra, beli pa so tudi vsi drugi višje ležeči predeli Gorenjske. Hudih nesreč na zasneženih cestah ni bilo. Se največ težav so imeli vozniki na mejnih prehodih, kjer je bila tudi včeraj obvezna zimska oprema vozil, za tovornjake in avtobuse na avstrijski strani prehoda Jezersko pa celo verige. Ste svoje konjičke že opremili za zimske vozne razmere? O tem, kaj potrebujejo, pišemo obširneje na 15. strani. Opremljeni za zimo Po zimskem zakonu je treba vozila do 15. novembra opremiti z zimskimi pnevmatikami in drugo zimsko opremo. Menjava štirih pnevmatik stane dobrih 5 tisoč tolarjev, za nakup nove avtomobilske "obutve" pa boste odšteli okrog 50 tisoč tolarjev. Kako vestni so vozniki, smo pred dnevi povprašali mimoidoče v Bohinjski Bistrici. Dragica Cve-trežnik, Bohinjska Bistrica: "Pnevmatike sem zamenjala pred dnevi in vozilo pripravila za zimo. Ne glede na zakon in vreme, za to poskrbim vsako leto konec oktobra. Na avtomobilu imam zimsko-letne pnevmatike. Za povprečno plačo sta menjava in nakup pnevmatik še kar znosen strošek, za ljudi z nizkim dohodkom pa je to lahko hud udarec po žepu." Lovrenc Za-lokar. Bohinjska Bistrica: Avtomobilske pnevmatike sem zamenjal že pred tedni, saj za to vedno poskrbim zelo zgodaj in nikoli ne Čakam na zimski zakon in na sneg. Morda se pozna, da sem bil do upokojitve poklicni voznik. Ker so bile pnevmatike zelo obrabljene, sem jih moral zamenjati z novimi. Opravil sem tudi redni servis, v vozilu pa imam lopato, snežne verige in odejo." Tadej Medja, Bohinjska Bistrica: "Šele kratkim s. •'ii H. J., foto: Gorazd Kavčič pred sem opravil vozniški izpit in svojega avtomobila še nimam. Vozim družinskega, zanj pa je pred zimo poski bel oče. Pred slabim mesecem je vozilo opremil z zimskimi pnevmatikami, saj je glede tega zelo skrben. Sicer pa vem, da moramo to storiti do 15. novembra, kar je morda že nekoliko pozno, saj je lahko že sneg. V avtomobilu moramo imeti tudi lopato." Marta Milin- kovič. Bohinjska Bistrica: "V teh dneh bomo avto pripravili za zimo, sicer pa moramo to tako ali tako storiti najpozneje do 15. novembra. Lani smo kupili nove pnevmatike, zato jih bomo letos le zamenjali in s tem ne bomo imeli večjega stroška. Novembra imam tudi registracijo vozila, ki je velik finančni zalogaj. Pozimi pa moramo v vozilu imeti tudi snežne verige. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki J