LETO XVI. LJUBLJANA, AVGUST 1973 ST. 7-8 MINEVA PETINDVAJSETO LETO SAMOUPRAVLJANJA V JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI SKUPNOSTI. 27. JUNIJA 1950 JE TOVARIŠ TITO V LJUDSKI SKUPŠČINI RAZGLASIL TEMELJNI DOKUMENT S KATERIM JE BILO URESNIČENO GESLO PROLETARSKE REVOLUCIJE »TOVARNE DELAVCEM«. TOVARNE DELAVCEM V svojem zgodovinskem govoru je posebno poudaril: »S prevzemom proizvajalnih sredstev v državne roke se še ni uresničilo akcijsko geslo delavskega gibanja »Tovarne delavcem — zemljo kmetom«. To geslo opredeljuje vsebino celotnega programa socialističnih odnosov v proizvodnji; tako glede družbene lastnine kakor glede pravic in dolžnosti delavcev. »Prav zaradi tega samoupravljanje moremo in moramo uresničiti v praksi, če mislimo zares zgraditi socializem.« Te besede izražajo doslednost revoluciji, doslednost dolgoročnim idejam in interesom delavskega razreda. REVOLUCIONARNE IDEJE Želje po samoupravljanju oziroma po pravicah in dolžnostih vseh ljudi, da sami odločajo, so se praktično pojavljale v najrazličnejših oblikah skoraj v vseh obdobjih človeške zgodovine. Prve teoretične osnove so razvijali že utopični socialisti, v praksi Pa so zaživele prvič med pariško jSAMOUPRAVLJAlMJAl komuno. Na podlagi odloka so takrat delavci začasno prevzeli oblast v vseh tistih tovarnah, ki so jih lastniki zapustili iz strahu pred revolucijo. Revolucionarji so organizirali tudi »odbore budnosti«, ki naj bi sčasoma omogočili, da prevzame oblast ljudstvo. Na tej osnovi sta Marx in Engels analizirala družbene pojave, kasneje pa še posebej Lenin v delu »Država in revolucija«, v omenjenem delu je Lenin zapisal: »V socializmu bodo nezadržno oživele mnoge oblike prvotne demokracije, ker se prvič v zgodovini civiliziranih družbenih skupnosti množice prebivalcev dvigujejo do samostojnega odločanja in to ne samo pri glasovanju ali volitvah, temveč pri vsakodnevnem upravljanju. V socializmu bodo vsi po vrsti upravljali in se kaj hitro navadili na to, da ne bo nihče upravljal«, (v njihovem imenu — op.). Prav v okviru razvoja marksistične misli o družbi in boju mednarodnega delavskega gibanja se Je začela razvijati teorija in Praksa družbenega samoupravljanja, ki se je doslej edino v socialistični Jugoslaviji razvila v družbeno-politični sistem celotne družbe. NAŠA PRAKSA Začetek našega socialističnega samoupravljanja sega že v obdobje narodnoosvobodilnega boja. Partija je revolucijo usmerjala in uresničevala, toda to je bilo delo delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije. Osvobodilni boj je bil zato obeležen s poglobljenim demokratizmom in ustvarjalnostjo ljudskih množic. Neposredno po zmagi socialistične revolucije smo začeli razvijati tisto obliko revolucije, tisto obliko diktature proletariata, v kateri je bila država glavni instrument za zagotavljanje in uresničevanje socialističnega razvoja. To je bilo obdobje dobje ljudske demokracije. Komunistična partija je bila tista idejno politična sila, ki je uspela, na čelu s tovarišem Titom, prebroditi najtežja obdobja povojne obnove, gospodarske in kulturne zaostalosti in ne nazadnje — socialistično Jugoslavijo je usmerila na samoupravno pot. V petdesetih letih je bil admini-strativnocentralistični sistem že prava spona vse hitrejšemu napredku. Temeljni zakon, po katerem državna gospodarska podjetja in višja gospodarska združenja upravljajo kolektivi, je bil tisti formalno-pravni in temeljni akt, ki je omogočil, da smo zrušili državno lastnino in utrjevali družbeno na podlagi samoupravljanja; družbeni odnosi niso temeljili več na državi, pač pa na delovnih ljudeh. Leto 1950 označujemo kot prehod iz obdobja ljudske demokracije v socialistično demokracijo. Značilno za obdobje ljudske demokracije je: — načelo ljudske oblasti, ki pomeni, da organi oblasti izhajajo iz ljudstva, da so organi voljeni in da ljudstvo lahko vsak čas odpokliče organe, ki jih je izvolilo — državna lastnina je izražala novo vsebino proizvajalnih odnosov; država je upravljala s proizvajalnimi sredstvi in odločala o razdelitvi presežnega dela — demokratični centralizem je pomenil posebno vsebino odnosov nadrejenosti in podrejenosti med ljudskimi odbori Sistem družbenih odnosov, ki se je razvil v prvih povojnih JUBILANTOM ČESTITAMO VSEM DELAVCEM, KI SLAVIJO JUBILEJNO LETO SVOJEGA DELA V LITOSTROJU, IN JIM ŽELIMO ŠE MNOGO SKUPNIH DELOVNIH USPEHOV! Samoupravni organi dmžbeno-politične organizacije $ 1 letih (do 1950), je predstavljal dokajšnjo nevarnost za vse močnejše birokratiziranje družbe in za razraščanje birokratskega centralizma. Neskladje med ustavnimi oblikami družbene ureditve in usmeritvijo družbenega življenja j'e postajalo iz dneva v dan očitnejše. Razrešitev tega neskladja je pospešil napad Informbiroja na Jugoslavijo. Tovariš Tito je ob sprejemanju Zakona o delavskem samoupravljanju opozoril na bistvo spora, ki se je izražalo v najpomembnejših vprašanjih nadaljnjega družbenega razvoja Jugoslavije. Kot smo že omenili, smo izbrali pot nadaljnje revolucionarne družbene preobrazbe, ki temelji na socialistični demokraciji — samoupravnem socializmu. NEKAJ O BISTVU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE Njen osnovni temelj je družbena lastnina proizvajalnih sredstev — poudarek je na ekonomski vsebini. Za proizvajalca je socialistična demokracija ekonomska demokracija; proizvajalec upravlja s proizvajalnimi sredstvi in odloča o prisvajanju ter razdelitvi presežnega dela. Socialistična demokracija zagotavlja hkrati vodilno vlogo delavskega razreda. Socialistična demokracija teži k pritegovanju najširših delovnih množic k zavestnemu in ne-(Nadaljevanje na 2. strani) 2F*c»o§a<^<^cKSosc*<^e6akSasciK»<36cS<3os<*^ V petek, 5. septembra, bomo Litostrojčani praznovali. Istočasno slavimo dvoje obletnic: srebrni jubilej samoupravljanja in 28-Ietnico ustanovitve našega podjetja. Pred petindvajsetimi leti smo tudi v naši delovni organizaciji izvolili prvi delavski svet, na kar nas spominja plošča na prehodu med livarno sive litine in čistilnico, na objektu, ki je bil zgrajen med prvimi. 2. IX. 1950 je za naš samoupravni razvoj gotovo najpomembnejši datum, čeprav je spomin nanj skoraj zbledel. Zato so samoupravni organi in družbeno-politične organizacije že pred leti predlagale, da v tovarni na vidnem mestu postavimo spominsko obeležje, ki bi hkrati predstavljalo simbol naše proizvodnje in nas spominjalo na enkratno dejanje, na naš samoupravni razvoj. Tako je odločitev prišla ravno pravi čas — ob srebrnem jubileju samoupravi j an j a. Simbol — lopata Kaplanove turbine s podstavkom — bo delavcem današnje in jutrišnje dobe osvetljeval naš razvoj. Predstavljal bo Litostroj, tisti Litostroj, ki je zrasel cf loi9imC9 25 EBAMOUPRAVLJAfSUA Vabilo upokojencem Vabimo vse upokojence Litostroja, da se 5. septembra ob 12. uri udeležijo odkritja spominskega obeležja ob 25. obletnici delavskega samoupravljanja pred upravno zgradbo podjetja. tam, kjer je bilo prostrano polje, ki je zrasel na tradicijah strojnih tovarn, ki so jih pred vojno kapitalisti likvidirali. Besede tovariša Franca Leskoška-Luke, ki jih je izrekel še pred vojno, so bile zelo dalekovidne: »Kapitalisti so likvidirali strojne tovarne, ampak strojne tovarne bodo v Ljubljani še stale, zgradili jih ne bodo kapitalisti, ampak nekdo drug!« Tako je bila zgrajena nova tovarna, njen obseg in namen sta ji narekovala odločujočo vlogo v izgradnji nove države, v izgradnji novega gospodarstva. Komaj tri leta zatem je nova tovarna našla svojo najbolj naravno povezavo: tisti, ki v njej ustvarjajo, so jo začeli tudi upravljati. Od takrat naprej niso odločali o razvoju in gospodarjenju le postavljeni organi, temveč vsa naša delovna skupnost. Na spominskem obeležju, ki ga bomo slavnostno odkrili, bodo zato zapisane tudi sledeče besede tovariša Tita, ki jih je izrekel ob razglasitvi temeljnega akta o uvedbi samoupravljanja: »Samoupravljanje moremo in moramo uresničiti v praksi, če mislimo zares zgraditi socializem.« Gotovo se ta Titova misel več kot uspešno uresničuje v naši vsakdanji družbeni praksi. Odveč bi bilo ponavljati dejstva, ki so zapisana v uvodnem članku jubilejne številke našega časopisa. Vendar je potrebno podčrtati nekaj: litostrojski delavci smo od takrat, ko smo prevzeli tovarno v upravljanje, do danes storili pomembno delo. Nikdar nismo zastajali, pa čeprav nas je trlo nemalo težav. Družbeno-politični trenutek, v katerem slavimo, je obeležen z velikimi prizadevanji delovnih ljudi, da stabiliziramo nemirna gospodarska gibanja. Naša pripravljenost, da se spoprimemo z najtežjimi problemi, bo zagotovo rodila sadove. Urednik <®<><>o<><><><><><>oo<>o<><> V del« skupščine SRS sodeloval tudi naš delegat V četrtek, 24. julija, so vsi trije zbori slovenske skupščine obravnavali problematiko uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1975. Ekspoze izvršnega sveta SRS o omenjeni problematiki je podal podpredsednik IS tovariš Zvone Dragan. Odveč bi bilo poudarjati, kako so v tem trenutku aktualna vprašanja, ki so jih obravnavali na tej seji. Samo dosledno uresničevanje ciljev, ki so zapisani v resoluciji, lahko zagotovi izboljšanje gospodarskega položaja v državi, republiki, oziroma v sleherni delovni in temeljni organizaciji. Zato morajo prav vsi dejavniki naše družbe delovati tako, da zastavljene naloge uspešno opravimo. SLAVLJENCI GOVORE »DNE 2. 9. 1950 SMO DELAVCI PREVZELI TOVARNO V UPRAVLJANJE«. Ta napis je bil ulit skupaj s spominsko ploščo v tistih dneh, ko je delavski razred začel sam upravljati z materialnimi dobrinami, plošča pa stoji na začetku livarne sive litine kot simbol dobe, ki se je začela pred petindvajsetimi leti. Kako je bilo takrat, sem spraševal naše slavljence — petindvajsetletnike. V pogovoru z njimi sem skušal vsaj nekoliko oživiti tiste čase, njihov\ življenjski vzpon do danes, jih povprašal, kakšni so delovni odnosi v našem kolektivu, ali mislijo, da smo delavci že tisti, ki odločamo o enostavni in razširjeni reprodukciji, kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi dosegli čim boljše gospodarske rezultate in še kaj. Sicer pa — raje prepustimo besedo našim slavljencem. Med kupi livarskega peska, pripravljenega za formanje, sem v livarni sive litine odkril Ignaca PONIKVARJA, jedrarja, ki svoj poklic opravlja že petindvajset let. že dvajset let, med sodelavci in nadrejenimi je cenjen kot dober delavec in tovariš, ki je vedno pripravljen pomagati. »Mislim, da sem bil pri svojem delu uspešen, saj sem si v tem času pridobil visoko kvalifikacijo, od službe kvalitete pa sem dobil priznanje, dodelili so mi status avtokontrolorja. Sicer pa, kdor svoje dolžnosti vestno opravlja, lahko tudi odloča o svojem delu. Vseeno pa mislim, da delavci težko odločamo, ker nam čas in včasih tudi pomanjkljiva izobrazba ne dopuščata, da bi razmišljali o problemih. Da bi se samoupravni odnosi izboljšali, bi morale biti informacije in problematika podane bolj preprosto in razumljivo. Za boljši delovni uspeh bi bilo potrebno tudi obnoviti stroje in dati čim večjo moralno podporo mladim, jih učiti strokovnega dela in potrpljenja, saj jih bomo le tako zadržali v svojih vrstah.« Na poti skozi obdelovalnico sem se ustavil tudi pri naših »najmlajših« slavljencih, tistih, ki letos deseto leto ustvarjajo v naši tovarni in je to njihov prvi jubilej. Poslovil sem se od prijaznega petdesetletnega možakarja in mimo hrumečih in vročih žarilnih peči livarne jeklene litine prišel v čistilnico ulitkov, kjer sredi snopov žarečih isker, dima in trušča že petnajst let služi svoj kruh Alojz PEKOLI. Ignac Ponikvar: »Spominov je veliko, lepih in...« »Upal sem že, da vas ne bo, Da, od takrat je minilo že četrt stoletja. Spominov je veliko, lepih in žalostnih. V podjetju sem od 9. januarja 1950 — od prvega dne na istem delovnem mestu kot jedrar. Na začetku naše samoupravne poti je bilo precej težav, saj veste, vodstvo je bilo starega kova, tudi v nas je še vedno živela dediščina starejših generacij. Mislim, da v tako kratkem času ni bilo mogoče narediti vse tako, kot je bilo mišljeno, predvsem bomo morali še nekoliko Popraviti nagrajevanje, tako da bo vsak nagrajen po učinku. Za prihodnost nimam nobenih velikih ciljev, želim le, da bi bil zdrav in da bi v miru dočakal pokoj.« Napotil sem se v mehansko obdelavo in za stružnico »ulovil« skromnega Franca BAUMKIR-HERJA. Delo strugarja opravlja Alojz Pekolj: »Naši predlogi so upoštevani.« »V Litostroju sem že 15 let in delam v čistilnici od začetka. Sedaj sem skupino vod j a čistilcev. Delo je precej naporno, saj vidite, v kakšnem hrupu živimo vsak dan celih osem ur. Samoupravljanje nam omogoča, da ustvarjalno delujemo, ne samo na delovnem mestu, pač pa tudi drugod. Sedaj ne naletimo Polde Žnidaršič več na gluha ušesa, ko potožimo o svojih težavah in problemih. Lep dokaz za to je upoštevanje naših predlogov. Eden teh je nakup čistilnih naprav, ki nam bodo omogočile lažje delovne pogoje.« Stroj se je ustavil, jaz pa pot pod noge in v revolver-strugarno, kjer dela Polde ŽNIDARŠIČ. »Delo me veseli. Čeprav sem mlad, mislim, da sem bil uspešen. Če bo šlo tako naprej, bom kmalu dokončal delovodsko šolo. Samoupravni in proizvodni odnosi so na dokaj visoki ravni, izboljšati pa bi morali obveščanje. Tudi sodelovanje med delavci in nadrejenimi včasih malo zaškriplje — pa bo že!« Pavle MRZLIKAR, rezkalec v lahki obdelavi, je verjetno ravnokar razmišljal o letnem dopustu, medtem pa so jekleni zobje njegovega stroja dolbli novo obliko bodočemu izdelku. »O svojih delovnih uspehih ne bi imel dosti povedati, saj sem v Litostroju šele deset let. Začel sem kot lanser, nekaj časa sem delal na šepingu, sedaj pa že tri leta rezkam. Načrti za prihodnost? Želim si pridobiti kvalifikacijo za rezkal-ca in pa stanovanje. Upam, da bomo imeli v Litostroju zadosti dela, s tem pa tudi zaslužka.« V tehnološkem oddelku FI smo zopet poiskali »25-letnika« — to je Ivan NEMANIČ, vodja odseka za tehnologijo orodja. »Po končani IKŠ leta 1953 sem delal kot orodjar vse do 1960. leta, ko sem končal delovodsko šolo. Od takrat delam v tehnologiji obdelave. Delo je zanimivo. Z delavci smo stalno v stiku in ker jim — kakor govorijo — »režemo vsakdanji kruh«, prihaja do sporov, ki ne bi bili potrebni, če bi bilo nagrajevanje pravilneje urejeno. Samoupravljanje kot obliko urejanja družbenih zadev vsekakor pozdravljam, mislim pa, da se vse preveč zavedamo svojih pravic, dolžnosti pa ne. Samo-upravljalce bi bilo treba bolj izobraževati in uvesti malo več osebne odgovornosti. Želel bi, da bi izboljšali sodelovanje in sporazu- mevanje med posameznimi TOZD in službami, ker bi s tem pospešili reševanje skupnih problemov, in da bi vsi člani kolektiva enakovredno nosili breme, ki nam ga prinaša čas, s tem pa poskrbeli za lepši in boljši jutri.* Ustavil sem se tudi pri Vladi-miru MLINARJU, inženirju organizacije dela. »Slovesnosti pred petindvajsetimi leti se ne spominjam prav natanko, saj sem bil takrat še dijak IKŠ Litostroj. Vem samo, da je bilo odkritje spominske plošče samoupravljanju takrat izjemen dogodek. Mislim, da sem pri svojem delu dosegel uspeh, saj sem od KV strugarja prišel do izobrazbe inženirja organizacije proizvodnje. Kar se proizvodnih odnosov tiče, mislim, da smo v ožjem kolektivu dosegli visoko raven, če pa prihaja do nasprotij, so za to krivi posamezniki, ne skupnost. Usklajevalni postopek dogovarjanja med TOZD in službami še ni urejen, kot bi moral biti, prav zato je prišlo tudi do negodovanj ob podelitvi nagrad jubilantom. Tudi poslovni uspeh je zato slabši, kot bi lahko bil. Franc Kocjančič: »Bil sem živa priča odkrivanju spominske plošče samoupravljanju.« »A kar takole?« Po nekajminutni »fotografski razpravi« sem prišel na vrsto tudi jaz. — »Krasna leta so bila takrat, resda včasih trda, ampak v mladosti ni nič pretežko. Livarna sive litine je bila takrat še vsa nova in bleščeča. Tja sem prišel kot mlad delavec. Bil sem pri odkrivanju spominske plošče samoupravljanju, zdaj pa — poglejte igro časa — sem priča gradnji spominskega obeležja pred upravno zgradbo. Samoupravljanje je najboljša pot neposredne oblasti delovnih ljudi. Želel bi le več sodelovanja med kupci in našimi TOZD, da bi pravočasno plačevali svoje obveznosti. Kaj si želim za bodočnost? Da bi bil zdrav! Pa še to: čim več delovnih uspehov in zdravja Litostrojcem!« Enako tudi vam, dragi slavljenci! Želimo, da bi še veliko let uspešno ustvarjali v našem kolektivu! Besedilo: Janko Korene Foto: Jaka Jeraša Vladimir Mlinar: »Bodočnost sloni na mladih.« France Baumkirher: »Najprej mislim na svoje delo.« Pavle Mrzlikar: »V Litostroju sem šele deset let« Bodočnost? Bodočnost sloni na mladih. Vsekakor imajo boljše začetne osnove, kot smo jih imeli mi — naj jih izkoristijo!« V težki obdelavi dela žerjavo-vodja Malči KOVAČ. Čeprav je bila edina ■ predstavnica »šibkejšega« spola med 25-letniki, sem jo le stežka pregovoril, da mi je posvetila nekaj minut svojega časa. »Včasih je bilo hudo. Delavci so delali tudi po 30 ur na stroju in pri tem niso mislili nase, ampak na skupnost. Mislim, da so bili odnosi med nami prijetnejši, bolj tovariški. Ne vem, ali smo se mi postarali ali pa ne razumemo mladih. Vse gledamo preveč skozi denar. Kaj bi rekla za teh petindvajset let? Prehitro so minila!« Na koncu svoje litostrojske odisejade sva s fotografom vdrla še v finančno kraljestvo našega glavnega blagajnika Franca KOCJANČIČA. Prijazen, vedno razpoložen za šalo nas je pričakal z besedami: Malči Kovač: »Vse gledamo preveč skozi denar.« Poslovanje v prvem polletju Za nami je prva polovica poslovnega leta in ko pregledujemo rezultate našega polletnega dela, lahko ugotovimo, da smo kljub številnim problemom tako proizvodnega kot finančnega značaja dosegli relativno dobre rezultate, saj smo z ustvarjenim celotnim dohodkom tekoče in s primemo rastjo pokrivali osebne dohodke, vsaj kolikor toliko redno plačevali dobavitelje in druge upnike ter ustvarili razmeroma dober ostanek dohodka. Tako se Litostroj s svojim poslovanjem uspešno vključuje v splošno gospodarsko aktivnost, katere bistveni element za označevanje je — stabilizacija gospodarstva. Če skušamo na kratko povzeti najvažnejše splošno gospodarske tokove, v okviru katerih se odvija poslovanje v letu 1975, lahko ugotovimo, da je za to leto značilna močna aktivnost družbenopolitičnih organov, ki skušajo s številnimi novimi predpisi in ukrepi omejiti negativne pojave prevelike ekspanzije inflatomega gospodarstva. Eden takih ukrepov, ki ga sicer poznamo že od leta 1972, ki pa se je v tem letu poostril, v letu 1976 pa predvideva celo prehod na sistem ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka po plačani realizaciji, je skrajšanje zakonitega roka za terjatve do kupcev na domačem trgu z 90 na 45 dni. dete na to, da imamo pri nas dostikrat zelo dolge valutne roke, pomeni tako skrajšanje zakonitega roka terjatev močno dodatno obremenitev doseženega ostanka dohodka, kajti odpis terjatev direktno znižuje dosežen finančni rezultat. Drug tak predpis, ki prav tako direktno bremeni dosežen ostanek dohodka, je zakon o obveznem popravku vrednosti zalog nekurantnega materiala in gotovih izdelkov. Nadaljnji močnejši ukrep stabilizacijske politike se nanaša na. omejevanje investicijskih vlaganj brez kritja s potrebnimi lastnimi finančnimi sredstvi. Že doslej je bil v veljavi zakon o obveznem dokazovanju investicijske sposobnosti s tem, da je moral investitor ob vsakokratni novi investiciji dokazati, da je angažma sredstev v zalogah pokrit s trajnimi viri sredstev, med katere spadata poslovni sklad za obratne namene in dolgoročni krediti. Doslej smo tej zakonski zahtevi lahko zadostili. Z letom 1976 bomo morali investicijsko sposobnost dokazovati ločeno po TOZD, zato obstaja resna nevarnost, da glede na visoko naraščanje zalog v posameznih TOZD in glede na kreditno restrikcijo, ki močno omejuje vse vrste kreditov, investicijsko ne bomo sposobni. Rešitev je možna edino z znižanjem že sedanjega stanja zalog in s hitrejšim povečanjem poslovnega sklada bodisi iz naslova doseženega ostanka dohodka, bodisi iz. naslova neporabljene amortizacije konec leta, ne nazadnje pa tudi iz naslova dolgoročnih virov kreditno monetarne politike bank. Poleg prepovedi investiranja v primeru nepokrivanja zalog s trajnimi viri sredstev pa začne veljati s 1. septembrom letos še zakon o zagotavljanju plačil za Investicije, s katerim se tudi proizvajalcem investicijske opreme nalaga večja odgovornost in doslednost pri sprejemanju naročil. Tako od 1. septembra naprej ne sme biti v izdelavi noben investicijski objekt oziroma ne sme podjetje sprejeti nobenega novega naročila, če ni zagotovljen eden od naslednjih plačilnih instrumentov: gotovinski ček, menica z avalom banke, nepreklicni dokumentarni akreditiv ali bančna garancija. Nespoštovanje teh zakonskih določil je vezano na stroge kazenske sankcije odgovornih oseb, delovnih organizacij investitorja in izvajalca, bank in Službe družbenega knjigovodstva. x Še naprej bi lahko naštevali različne predpise in ukrepe, po katerih se mora ravnati naše podjetje in celotno gospodarstvo, da bi končno celoviteje obvladali negativna gospodarska gibanja, ki se odražajo predvsem v slabi likvidnosti, prevelikih, dostikrat nepokritih investicijah, prekomerni rasti zalog in preveliki splošni in skupni porabi. Bilanca dosedanjih rezultatov izvajanja sprejetih ukrepov na področju nepo- krite potrošnje in nelikvidnosti v gospodarstvu kaže torej za naše podjetje kot tudi za mnoga druga podjetja v državi, da prehaja stabilizacija gospodarstva kot temeljna naloga jugoslovanske družbe v sedanjem obdobju v odločilno fazo. Zato bo najbolje, da se kar sedaj, ko pregledujemo uspehe in neuspehe poslovanja v prvi polovici letošnjega leta, ko Istočasno lahko naredimo še marsikaj, da bomo dosegli še boljše rezultate v drugi polovici leta, da se torej kar sedaj sprijaznimo z realnim dejstvom, da je leto 1975 in da bo tudi še prihodnje leto za gospodarjenje in poslovanje zelo težko in zahtevno. Ustvariti bo treba vse potrebne pogoje, da bo začela naša ekonomija v naslednjih letih poslovati s primemo stopnjo rasti proizvodnje ob normalnih inflacijskih trendih. Kako uspešno se naše TOZD, DS SSP in OZD vključujejo v splošne stabilizacijske tokove in s kakšnim uspehom izpolnjujejo naloge, ki smo si jih zadali z gospodarskim načrtom za leto 1975, je razvidno iz teh nekaj najvažnejših kazalnikov poslovanja: . Doseženo L—VI. 1974 Plan 1975 Doseženo L—VI. 1975 % na 1974 % na plan 1. Skupna proizvodnja v tonah TOZD Pl 5.102 11.000 5.297 104 48 TOZD FI 3.524 9.000 2.362 67 26 TOZD IVET 482 900 584 121 65 TOZD ZSE 4 12 7 161 59 SKUPAJ OZD 9.112 20.912 8.250 91 39 2. Blagovna proizvodnja v tonah TOZD Pl 1.278 4.100 2.217 174 54 TOZD FI 3.524 9.000 2.362 67 26 TOZD IVET 291 400 361 124 90 SKUPAJ OZD 5.093 13.500 4.940 97 37 3. Celotni dohodek din TOZD PRS 26,985.797 8,613.413 32 TOZD Pl 83,801.813 277,213.000 132,373.803 158 48 TOZD FI 162,221.507 527,600.000 213,327.631 132 40 TOZD SE 6,565,242 18,300.000 9,936.758 151 54 TOZD IVET 24,428.177 58,780.000 34,161.664 140 58 DS SSP 23,253.011 19,654.203 16,446.979 71 84 TOZD ZSE 9,163.882 21,890.000 12,697.534 139 58 TOZD LINT 440.864 1,250.000 1,202.562 273 96 TOZD ICL 5,518.657 11,948.284 7,629.190 138 64 SKUPAJ OZD 315,393.153 963,621.284 436,389.534 138 45 4. Stroški TOZD PRS 26,985.797 8,136.184 30 TOZD Pl 85,009.577 254,008.000 112,070.476 132 44 TOZD FI 154,869.616 499,100.000 213,660.182 138 43 TOZD SE 5,994.753 17,300.000 8,148.519 136 47 TOZD IVET 20,226.365 55,080.000 31,733.402 157 58 DS SSP 23,253.011 19,654.203 16,446.979 71 84 TOZD ZSE 8,789.193 21,339.700 12,215.743 139 57 TOZD LINT 374.773 669.700 410.409 110 61 TOZD ICL 5,398.497 11,733.461 6,840.590 127 58 SKUPAJ OZD 303.915,785 905,870.861 409,662.484 135 45 5. Ostanek dohodka TOZD PRS 477.229 TOZD Pl —1,207.764 23,205.000 20,303.327 83 TOZD FI 7,351.891 28,500.000 — 332.551 TOZD SE 570.489 1,000.000 1,788.239 314 179 TOZD IVET 4,201.812 3,700.000 2,428.262 58 66 TOZD ZSE 374.689 550.300 481.791 129 88 TOZD LINT 66.091 580.300 792.153 1199 137 TOZD ICL 120.160 214.823 788.600 656 367 SKUPAJ OZD 11,477.368 57,750.423 26,727.050 233 46 6. Poprečni neto osebni dohodki na zaposlenega TOZD PRS 4.322 TOZD Pl 2.586 3.301 128 TOZD FI 2.623 3.372 129 TOZD SE 2.699 3.510 130 TOZD IVET 2.577 3.281 127 DS SSP 2.758 3.144 114 TOZD ZSE 1.933 2.437 126 TOZD LINT 3.862 3.434 89 TOZD ICL 2.843 4.112 145 SKUPAJ OZD 2.616 3.364 129 — Pri količinski proizvodnji močno zaostajamo za planirano tonažo, pa tudi primerjalni indeks z lanskim prvim polletjem je pod 100. Pri tem je zlasti v močnem zaostanku TOZD FI, ki je v pol leta dosegel komaj 26 % letno planiranih ton proizvodnje, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je dosežena za 33 % nižja tonaža; — Mnogo boljši je odstotek plana in primerjalni indeks z enakim obdobjem lani na področju finančnih rezultatov, saj je dosežen celotni dohodek OZD blizu planiranega, hkrati pa presega lanskoletnega kar za 38 %; — Z enakim odstotkom kot celotni dohodek so doseženi tudi stroški, medtem ko so v primerjavi z lanskim prvim pol letjem celo nekoliko nižji, kar se seveda ugodno odraža na končnem finančnem rezultatu. Ne velja pa ta ugotovitev za TOZD FI, kjer je odstotek doseganja stroškov večji od odstotka doseganja celotnega dohodka, iz česar sledi slab finančni rezultat; — Dosežen ostanek dohodka je zelo blizu načrtovani višini in je znatno večji od doseženega v enakem obdobju lani. To spet ne velja za TOZD FI, kjer je rezultat celo negativen, kar resno opozarja na nujnost podrobne analize poslovanja v tej TOZD; — Izplačilo osebnih dohodkov poteka v načrtovani višini, s čimer smo dosegli v tem polletju poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega 3.364 din za OZD. Že prej smo omenili problem prevelikega povečevanja zalog, ki je prisoten v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu in tudi v našem podjetju. Samo v obdobju 6 mesecev so se nam zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov povečale za 87,5 milijona din oziroma za 23 %. Kako resen je problem pre-angažiranja sredstev v zalogah, dovolj zgovorno priča slab finančni rezultat v TOZD FI, kjer je bil vložek v proizvodnjo v I. polletju letos za 43,2 milijona din večji od realizacije, pa tudi zaloge materiala v DS SSP so se v času od 1. 1. do 30. 6. 1975 povečale kar za 23,4 milijonov din, če upoštevamo tudi povečanje za- | radi povišanja planskih cen ob začetku leta. Kako pereč je že postal problem prevelikih nakupov in angažiranja denarja v pro- : ces proizvodnje, iz katerega ne J sledi v primernem času tudi fi' : nalizacija in prodaja s plačilom, vse to pa v času hudih finančnih in likvidnostnih težav ne samo v našem podjetju ampak v gospodarstvu nasploh, naj nam prikaže j tale podatek: v lanskem I. polletju smo plačali dobaviteljem 97,2 milijona dinarjev, v letošnjem polletju pa 148,5 milijonov, j oziroma kar za 52 % več, pa so nam kljub temu porastle nepo- [ ravnane obveznosti samo v pol | leta za 31,2 milijonov. Pregled stanja zalog 30. 6. 1975 : v primerjavi s stanjem 1. 1. 1975: in 2 * Zaloga materiala DS SSP 81,085.325 104,505.125 129 TOZD ZSE 613.132 689.831 113 TOZD ICL 717.345 448.098 62 SKUPAJ OZD 82.415.802 105.643.054 128 Zaloga nedokončane proizvodnje TOZD PRS 11,827.288 17,997.908 152 TOZD Pl 31.534.716 43,494.072 133 TOZD FI 186,113.014 229,317.687 123 TOZD SE 7,014.986 8,851.528 120 TOZD IVET 16.615.783 15,136.166 91 TOZD ICL 723.300 723.300 100 SKUPAJ OZD 253,829.087 315,520.661 124 Zaloga gotovih izdelkov TOZD FI 36,377.700 38,750.728 107 TOZD IVET 16.450 14.229 87 TOZD ICL 8.285 8.285 100 SKUPAJ OZD 36,402.435 38,773.242 107 Med stabilizacijskimi ukrepi in prizadevanji, s katerimi Je treba računati in se z vso resnostjo priključiti k njihovi uresničitvi, je tudi zunanjetrgovinsko poslovanje, ki naj izboljša devizno bilanco. Zaradi tega je tudi naša obveza, ki smo si jo postavili s planom izvoza za leto 1975 in omejevanjem uvoza repromateri-ala na najmanjšo možno mero, zelo resna naloga, katere izpolnitev je ne samo naša obveznost, da bi lahko nemoteno poslovali, ampak tudi naš dolg do skupnih naporov, s katerimi hočemo doseči stabilizacijske cilje. V tem polletju smo dosegli višino izvoza v vrednosti 71,7 mili- jonov dinarjev, kar predstavlja 30 odstotkov več kot v enakem j obdobju lani, nasproti temu pa | imamo 26,6 milijonov dinarjev deviznih plačil za uvoz repromate-riala. Razmerje med izvozom in uvozom je torej 2,7:1, kar priča j o tem, da je naša devizna bilanca pozitivna. Kljub ugodnemu pove- , Čanju doseženega izvoza v letoš-njem polletju v primerjavi z lan- j skirn pa ne dosegamo plansko J predvidenega izvoza, zato bomo morali v drugi polovici leta vložiti vse napore, da bi izpolnili tudi to zadolžitev. Terezija Žižič, dipl. oec. Čistilec Franc Jerman (foto J. Jeraša) Nova livarna specialne litine OPREMO NOVE LIVARNE SPECIALNE LITINE JE VEČIDEL IZDELALA STROJNA TOVARNA IN LIVARNA GOSTOL IZ NOVE GORICE, KI JE TUDI ČLANICA SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA — ZDRUŽENIH PODJETIJ STROJEGRADNJE. TAKA OBLIKA SODELOVANJA PRAV NA TEM PRIMERU DOKAZUJE, DA ZDRUŽEVANJE PREDSTAVLJA DOBRO OSNOVO SE HITREJŠEMU NAPREDKU, POSEBNO PRI OPREMLJANJU PROIZVODNIH OBRATOV Z MODERNIMI STROJI IN NAPRAVAMI. Dne 5. septembra, ko bomo praznovali 25-letnico samoupravljanja, bo začela poskusno obratovati obnovljena livarna specialnih litin. Razvila se je iz majhnega, popolnoma nemehaniziranega obrata, v katerem so na skoraj obrtniški način izdelovali predvsem ulitke za industrijo cementa in drobilne elemente za drobljenje kamna. Kot talilni agregat so uporabljali električno peč z grafitno elektrodo in z zmogljivostjo približno 500 kg. Forme so izdelovali ročno, kar je bilo izredno naporno. Majhna zmogljivost peči in nizka produktivnost pa nista zadostovali za vedno večje zahteve trga po ulitkih, in to predvsem Po ulitkih z visoko obrabno odpornostjo. Ulitki iz 12 % mangan-skega jekla so bili zaradi svoje izredne obrabne odpornosti iskani tako doma kot v tujini. Bili smo med prvimi v Jugoslaviji, ki smo začeli proizvajati kvalitetno mangansko jeklo. Skoraj ni cementarne, kjer ne bi uporabljali naših obtožnih in predelnih sten, in kamnoloma, kjer ne bi imeli drobilcev z našimi udarnimi kladivi ali obtožnimi ploščami. Naše ulitke iz manganskega jekla smo izvažali in jih še izvažamo in to na zelo zahteven švedski trg, na Poljsko in v Italijo. Ne smemo prezreti tudi ulitkov za potrebe črpalk. Bili smo edini v Jugoslaviji, ki smo izdelovali vse vrste zahtevnih rotorjev za črpalke v kemični industri- ji. Izdelovali smo tudi ulitke, ki so morali vzdržati visoke temperature, saj so služili in še služijo kot sestavni deli kurišč in goril-cev. Bujen razvoj naše industrije, gradnja cest, gradnja novih objektov — vse to je zahtevalo vedno več cementa, drobljenega kamna in vedno več različnih industrijskih izdelkov. Zmogljivosti naše livarne so bile premajhne, da bi lahko zadostili potrebam in željam vseh kupcev. Da bi pomagali pri razvoju naše domovine, smo sklenili, da bomo ob novili našo livarno, po možnosti z lastnimi sredstvi. S tem nismo želeli samo povečati naše proizvodnje, v prvi vrsti smo želeli olajšati delo livarju in obdržati kvaliteto ulitkov na tako visoki ravni, kot je bila doslej. Vedeli smo, da je še več livarn v Jugoslaviji, ki so sposobne izdelati ulitke v velikih serijah, zato smo Pogled na valjčno progo za transport okvirjev, v ozadju mešalec peska s transportnimi trakovi (J. Jeraša) Seja sveta TOZD F1 Svet temeljne organizacije združenega dela finalistov je na 50. seji, dne 6. 8. 1975 pod drugo točko dnevnega reda razpravljal o doseganju količinskega načrta za Riesec julij in o izvrševanju plaha (kumulativno) za mesec od januarja do julija. Dosežena količinska realizacija za mesec julij znaša 554,91 ali 80% proti predvideni (6901). Dosežena kumulativna količinska Realizacija januar — julij znaša 29171 ali 32,4 % glede na gospodarski načrt 90001. Z ozirom na gornje podatke je stanje zaskrbljujoče, vendar je Potrebno poudariti, da smo v letošnjem letu v TOZD FI prešli na Prikazovanje realizacjie po dejanski izgotovitvi in odpremi naročila. S tem se je proti prejšnjim [etom realizirana količina zmanjšala, ker se je le-ta prikazovala R prejšnjih letih v glavnem pred dejansko finalizacijo in odpremo. Seveda pa se zaradi tega le navidezno veča nedokončana proizvodnja. Res pa je, da je kriterij Popolne gotovosti zelo strog. Zato svet TOZD FI izrecno na-roča vodstvu TOZD, da ukrene Vse, da se količinska realizacija hoveča, s tem pa se bo zmanjša- tudi nedokončana proizvodnja. Materialno pokritje proizvodnje je v letošnjem letu za TOZD FI manj ugodno, kot v preteklih letih, saj letos zaostaja po predvidenih terminskih operativnih planih TOZD FI tudi do 50 %. Ta pomanjkljivost je v veliki meri vplivala na rezultate realizacije, ker se navedeni terminski zaostanki (prepozne dobave po operativnih planih) nanašajo v pretežni meri na nosilce terminov, to je na glavne sestavne dole, katerih tehnološki proces izdelave je najdaljši. Poleg tega obdelava teh sestavnih delov poteka skoraj izključno na strojih, ki predstavljajo ozka grla v TOZD FI. Ozka grla so na osnovi gospodarskega načrta, letos pokrita tudi do 15 mesecev, obstojajo pa tudi delovna mesta (stroji), kjer primanjkuje dela. Slabo materialno pokritje iz TOZD Pl iz prvega polletja se popravlja. Področje uvoznega materiala pa predstavlja pereč problem, ki posredno vpliva na ne-dokončanje nekaterih proizvodov, kot so diselski motorji itd. Objektivno težka finančna situacija, ki zavira pravočasen uvoz repro-materiala pa daje slutiti, da bomo imeli na nekaterih področjih finalizacije še težave. Poleg tega se tudi relativno slaba materialna oskrba iz nabavnega sektorja se odtočili, da moramo obnoviti livarno tako, da se bomo lahko prilagajali tržišču, da bomo lahko sprejeli v delo ne samo velike serije, ampak tudi manjše in celo posamezne ulitke. Glede na te zahteve smo sklenili, da bomo poleg strojnega še vedno obdržali tudi ročno oblikovanje, seveda pa pri tem ukrenili vse potrebno, da bomo livarju čimbolj olajšali delo in obenem povečali produktivnost. To so bile osnovne smernice pri obnovi. V prvi fazi naj bi nova livarna proizvedla letno 3.000 ton ulitkov (sedaj približno 1.000 ton). Za tako povečanje proizvodnje seveda dosedanja EFCO peč več ne zadostuje. Izbrati smo morali novo peč, z večjo zmogljivostjo in s takim načinom taljenja, ki nam bo omogočal izdelovati nizko in visoko legirano jekleno litino. Odtočili smo se za kvalitetno peč švicarskega podjetja BROWN-BOVERI (BBC). To je srednje-irekvenčna indukcijska peč na lonec z zmogljivostjo 1 tono na uro. Ta peč popolnoma ustreza našim zahtevam, saj nam da dovolj taline za naše potrebe in s primernim vložnim materialom tudi izredno kvalitetno jekleno litino. Peč sestoji iz električnega napajalnega dela in dveh loncev. Ko prvi lonec obratuje, drugi čaka v rezervi. Kadar je potrebno na prvem loncu obnoviti oblogo, se vklopi drugi lonec, tako da peč kljub potrebnemu popravilu neprekinjeno obratuje. Čas taljenja za eno tono litine je približno 45 minut. Zaradi kratkega časa taljenja je možno skoraj nepretrgano ulivati. To je pomembno predvsem zato, ker bomo najmanj eno tretjino vseh ulitkov proizvedli na dveh oblikovalnih strojih. To bodo ulitki manjših tež — poprečna teža bo približno 30 kg. .. , I Silosi za modelni in polnilni pesek Oblikovalna stroja sta znamke Poromat — 30 A 2, ki formo stresata in stisneta do želene trdnosti. Pesek se v okvir dodaja mehansko s pomočjo transportnega traku. K vsakemu stroju spada pnevmatska dvigalka na vrtljivi konzoli, ki služi za nameščanje in snemanje oblikovalnih okvirjev in modelnih plošč ter za sestavljanje obeh polovic forme na mimo vodeči progi valjčnic. Sestavljene forme nato potujejo po valjčnicah na livni prostor. Po litju se na stresalni rešetki odstranijo ulitki, te pa v čistilnici čistimo in termično obdelamo. Pesek, ki pade skozi rešetko, s transportnim trakom prenesemo nazaj v mešalec, kjer ga z dodatki novega peska, bentonita in vode obnovimo in ponovno uporabimo. Težje ulitke bomo oblikovali ročno. Delo bomo livarju olajšali z mehaniziranim dodajanjem peska v forme in to neposredno iz silosov s pomočjo gibljivega transporterja. Do sedaj je moral livar ročno nametavati pesek v okvirje, kar je bito seveda naporno in je zahtevalo tudi več časa. Ves potreben pesek tako za ročno kot za strojno oblikovanje se bo predeloval na avtomatski liniji priprave peska, kjer je izključen vsak telesni napor delavca. Povečanje proizvodnje v livarni in talilnici seveda zahteva tudi povečanje zmogljivosti v čistilnici. Zaradi pomanjkanja sredstev čistilnica še ni v celoti obnovljena. Namestiti bo potrebno še nov čistilni stroj CVVheelebra-tor) in tri peči za toplotno obdelavo. Število zaposlenih se bo le malo povečalo, medtem ko se bo proizvodnja znatno povečala že v prvi fazi. Preureditev livarne s tem še ni končana — to je le prva faza. Proizvodnjo bomo glede na zahteve trga v naslednjih letih po potrebi še povečali. To ne bo predstavljalo večjih problemov, saj smo že pri dosedanji obnovi dotočili večje mere tako pri peči kot pri pripravi peska in zmogljivosti strojnega oblikovanja. Dodatna vlaganja bodo potrebna predvsem v čistilnici in obratu toplotne obdelave. Slavko Penko, dipl. ing. 0 doseženih rezultatih odločajo delavci V letošnjem prvem polletju posluje TOZD Pl uspešno. K takšnemu poslovanju so vsekakor pripomogli vsi faktorji v TOZD: vodstveni, družbeno-politični in samoupravni — do neposrednega delavca. Sleherni član sveta TOZD, preko njega pa tudi vsi sodelavci delovnih območij in predstavniki družbeno političnih organizacij v začetku meseca prejemajo posebni »Informacijski list« s podatki o uspešnosti poslovanja TOZD Pl in njegovih posameznih delov. Preko tega informacijskega lista so delavci obveščeni o izpolnjevanju količinskega plana, gibanju števila zaposlenih, o njihovih osebnih dohodkih, doseganju norm, obsegu nadurnega dela in bolniškega staieža ter o zasedbi kapacitet z delom. Zato upravičeno lahko zapišemo, da delavci odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela v skladu s stališči, ki so jih zavzeli na sejah sveta TOZD Pl. glede na prvo polletje ne izboljšuje. Svet TOZD FI poziva vse sodelujoče v proizvodnem procesu, ki svojih obveznosti do operativnih načrtov še niso izpolnili, da to store čimprej, da se s tem pospeši realizacija plana. Glede na navedeno problematiko je nujno v TOZD FI z vso resnostjo organizirati proizvodni proces. Potrebni so nujni ukrepi na področju mehanske obdelave in montaže, da nadoknadimo zamujeno ter povečamo finalizacijo v drugem polletju. Krepkeje se je treba spoprijeti z znanim odporom proti premeščanju delavcev na tista delovna mesta, ki so za proizvodnjo ključnega pomena. Za rešitev ozkih grl na ključnih strojih, vodstvo TOZD FI predlaga enak predlog za stimuliranje, kot je bil lansko leto. Listo ključnih delovnih mest je potrebno sestavljati mesečno. Svet TOZD FI poziva vse delavce, ki so predhodno delali na strojih, ki danes predstavljajo ozka grla in prav tako na delovnih mestih v montaži, kjer primanjkuje delavcev, da se vključijo v nadurno delo, s čimer bi pomagali skrajšati zamude pri realizaciji kasnenih proizvodov. To so rezultati skupnega dela vseh zaposlenih. Svet TOZD Pl je tudi na svoji seji v začetku julija pregledal uspešnost poslovanja za pretekli mesec, kakor tudi kumulativno poslovanje prvega polletja, pri čemer je ugotovil, da so doseženi rezultati ugodni. Poudaril je tudi, da bi le-ti bili še ugodnejši, ko bi imeli neprekinjen dotok naročil predvsem na področju finalne proizvodnje, kjer ta dotok zaostaja za planiranim obsegom. Potrebna bi bila tudi boljša preskrba z repromaterialom in bolj učinkovito vzdrževanje. Poglejmo zdaj še, kako se izvršuje količinski plan za prvo polletje po obratih in v celoti. V modelni mizami je bilo planirano za prvo polletje 50.000 NC, od katerih so jih dosegli le 49.100 ali 92,4 %. In kje je vzrok za to? Menimo, da je predvsem v znižanju števila zaposlenih modelnih mizarjev; obstoječe število modelnih mizarjev ne zadošča potrebam livarn. V livarni sive in specialne litine se čuti pomanjkanje naročil, kar je tudi vzrok za manjše doseganje plana. Tako so v livarni sive litine dosegli 1.188,8 tone ali 92,4 % od planiranih 1.287 ton. Na področju specialne litine pa od planiranih 688 ton samo 601,2 tone, kar pomeni le 87,6 % izpolnitev. Kljub vsemu pa moramo vedeti, da to predstavlja 120 % proizvodnjo v primerjavi z enakim obdobjem lani. lih dejavnikov, ki vplivajo na poslovne rezultate. Od planiranih 1.734 ton v prvem polletju je bilo oddano 1.793,9 ton gotovih izdelkov ali 103,4 %. V pločevinami in kovačiji je plan dosežen 97,5-odstotno (od planiranih 1.756 ton je realizirano 1.713,1 tone). V pločevinar-ni se srečujejo s podobnimi problemi kot v modelni mizami, torej s pomanjkanjem KV kadrov in z ustrezno zasedbo z materiali in naročili. Kljub vsem težavam lahko rečemo, da je uspeh zadovoljiv, kar je razvidno tudi iz finančnih rezultatov. Ob seštevku vseh planiranih in izvršenih nalog v TOZD Pl poglejmo še rezultate celote. Pla- niranih je bilo 5.463 ton, doseženih 5.297, kar pomeni 97 % uresničitev plana. V prvem polletju je bito v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta narejeno za 3,8 % več. To so rezultati prizadevanj vseh zaposlenih v akciji za stabilizacijo gospodarstva in uveljavitev novih samoupravnih odnosov oziroma boljšega gospodarjenja celotnega kolektiva TOZD Pl. Pričakujemo, da se bodo rezultati poslovanja v drugi polovici leta še izboljšali, kar bo gotovo ustrezen delež pri naporih za dobro gospodarjenje in stabilizacijo poslovanja tako v podjetju kot v naši ožji in širši družbenopolitični skupnosti. —sil— 25 (Iz zapisnika sveta TOZD FI) Doseženi rezultati v livarni jeklene litine so zelo ugodni zaradi trenutno ugodne zasedenosti kapacitet, pa tudi zaradi osta- SAMOUPRAVLJAIMJA Pohod no prizorišče dražgoške bitke V počastitev 25-Ietnice samoupravljanja in 30-Ietnice osvoboditve smo mladi iz naše delovne organizacije priredili tridnevni pohod na prizorišče dražgoške bitke. Četrtega julija, na dan borca, smo se mladi Litostrojčani in gostje iz Uniona, Slovina in Dekorativne, 70 po številu, zbrali pred našo tovarno. Litostrojska godba je svečano, s koračnicami obeležila začetek našega pohoda. Postavili smo se v vrsto. Po uvodnem govoru sekretarja konference ZSMS Litostroj nam je sekretar sveta ZK tovariš Žilavec ob zvokih himne svečano predal mladinski prapor, ki smo ga ves čas pohoda skrbno nosili. Z avtobusi smo se odpeljali v Begunje na osrednjo gorenjsko proslavo 30-letnice osvoboditve. Tu nas je dočakal borec in pisatelj Ivan Jan-Srečko in nam povedal nekaj besed o pomenu tega kraja med NOV ter o kaznilnici v begunjskem gradu. Po proslavi smo se odpeljali do Krope, kjer smo si ogledali kovaški muzej. V Kropi je bil začetek našega pohoda, avtobusi pa so odpeljali nazaj proti Ljubljani in marsikdo je žalostno gledal za njimi. Peš smo se odpravili na pot proti Dražgošam. Na Jamniku smo položili venec na spomenik padlih borcev in okoli 16. ure prispeli do legendarnih Dražgoš. Dražgoše so prijazna vasica, razmetana po strmem pobočju. Z ene strani jo obdajajo gosti iglasti gozdovi, ki segajo na Jelovico, na drugi strani pa se odpira čudovit pogled na škofjeloško pogorje in kotlino vse do Železnikov. Nad Dražgošami moli iz brega Bičkova skala, s katere je vod partizanov tri dni odbijal napad premočnega sovražnika. Okupator je zato januarja 1942 do tal porušil in požgal vse hiše, še prej pa postrelil vse moške v vasi. V spomin na te žalostne dneve so junakom postavili spomenik. Pred dražgoško šolo nas je pričakala skupina tabornikov našega odreda Zlatorog z vročim pasuljem in klobaso. Teknilo nam je. Največje presenečenje za nas pa je bilo, da nas je sto metrov višje pod gozdom čakal pripravljen tabor, kjer smo se lahko takoj odpočili. Zvečer smo začeli privpravljati taborni ogenj, žal pa nam je vse pokvarilo hudo neurje z močnim dežjem, ki ni ponehal vse do polnoči. A taborniki so se hitro znašli, razpeli so šotorska krila in tako smo kljub dežju lahko pekli večerjo ob ognju. Že pred polnočjo je bila v taboru popolna tišina. Zjutraj smo zgodaj vsta- li in se postavili v vrsto za zajtrk. Ekonom je odprl škatlo z napisom Ljubljanske mlekarne, v kateri bi moralo biti alpsko mleko, a glej, namesto mleka so bili v njej prazni kozarci in konzerve. »Dragi tovariši,« je pojasnil komandant, »prišlo je do tehnične okvare. Potrebujem skupino prostovoljcev, da gremo pomolst krave.« Nekaj mleka smo potem dobili po kmetijah, nekaj v trgovini, in tako smo siti nadaljevali naš pohod. Pot nas je vodila mimo spomenika padlim Dražgoša-nom, kjer smo položili venec, do Novakove kmetije. Tu so nas pogostili z domačim žganjem in medom. Popoldne nas je obiskal tov. Ivan Jan-Srečko in nam govoril o dražgoški bitki ter nas tako popeljal za trideset in več let nazaj. Takoj po tem pripove- Oktobra lanskega leta so začeli nasproti vhoda v naše podjetje stroji odstranjevati humus in izkopavati zemljo za temelje no- do vanju smo obiskali Bičkovo skalo in tu položili venec v spomin padlim borcem te junaške bitke. Isti dan nas je obiskalo tudi več domačinov, s katerimi smo navezali zelo tesne prijateljske stike. Zelo prijazen je bil tov. Franc Lotrič, ki nam je dovolil, da smo taborili na njegovem zemljišču. Bil je tudi sam udeleženec dražgoške bitke in nam je cel večer pripovedoval o njej. Ob tabornem ognju smo izvedli tudi krajši kulturni program. Drugo jutro smo se napotili proti Železnikom, kjer smo tudi položili venec k spomeniku padlim. Tu so nas že čakali avtobusi in nas odpeljali v Ljubljano. Slovo pred tovarno je bilo težko. Peli in plesali smo še dobro uro, nato pa smo se v koloni z zastavami na čelu napotili po Celovški cesti do zgradbe šišenske občinske skupščine in se tam končno razšli. Poslovili smo se z besedami: »Na svidenje na prihodnji akciji! Zdravo! Zdravo! Zdravo!« vega samskega doma. Pospešena dela so se začela novembra, ko je bila dokončno urejena tudi vsa dokumentacija v zvezi z odkupom zemljišča in hiše. Naklonjena zima in pridnost gradbenih delavcev sta pripomogli, da izročamo namenu novi samski dom (SD 1) prav ob obletnici ustanovitve našega podjetja in 25-lctnici samoupravljanja. Dom bo v jeseni sprejel skupaj 190 stanovalcev. Novost v njem je vsekakor tudi oddelek, v katerem bo stanovalo 14 samskih žensk. Samski dom bo imel skupaj 2131 kvadratnih metrov uporabne stanovanjske površine, v njem bodo 4 enoposteljne sobe, 36 dvoposteljnih in 38 tropostelj-nih. Enoposteljne sobe so velike 12 kvadratnih metrov, dvoposteljne 12 kvadr. metrov in tro-posteljne 26,5 kvadr. metra. Površina vseh sob je 1499 kvadratnih metrov, ostali prostori (hodniki, garderobe, sanitarije, klubski prostori in stopnišče) pa imajo 632 kvadratnih metrov. Sredstva, ki jih je in jih bo do konca gradnje naše podjetje vložilo v ta objekt, znašajo predvidoma 11,236.000 din. Nedvomno so k tolikšni vsoti pripomogli veliki skoki cen gradbenega materiala stanovanjske izgradnje in sploh. Cena za kvadratni meter neto stanovanjske površine s kompletno opremo bo predvidoma 5 270 din ali 5.080 din za eno ležišče. Z dograditvijo novega samskega doma bo naše podjetje imelo skupaj 704 samskih ležišč, kar je nedvomno veliko in glede na naše potrebe po delovni sili ustrezno. Nova pridobitev bo s prizadevanji vseh dejavnikov v podjetju nedvomno pripomogla k izpolnitvi načrtovanega števila kadrov, kj smo si ga zastavili za prihodnje obdobje. P. Krilič VI. seja konference 00 ZSMS Litostroj Konec junija so se zbrali člani predsedstva konference OO ZSMS Litostroj na svoji šesti seji. Soglasno so ugotovili, da so bili vsi sklepi pete seje uresničeni. Tovariš Rudi Ločičnik, predsednik komisije za SLO in DSZ, je podal predlog o pripravi pohoda na prizorišče dražgoške bitke, za kar je predsedstvo odobrilo potrebna denarna sredstva. Domenili smo se, da za tabornike odreda ICL »Zlatorog« naročimo nove taborniške hlače. Ker dogovarjanje o nagradah za delovne jubileje med TOZD ni bilo usklajeno, smo sklenili, da nagrade ostanejo iste kot doslej, obenem pa pozivamo vodstva TOZD, da pripravijo pravilnik za naslednje leto pravočasno. Sprejeli smo odstop dosedanjega predsednika konference ZSMS Litostroj tov. Miloša Matosa, ki je zaradi novih delovnih dolžnosti odšel iz podjetja. Do nove volilne konference ga nadomešča sekretar konference tov. Josip FILEŠ. Volilna konferenca za novega predsednika in sekretarja konference ZSMS Litostroj bo v mesecu septembru. '-rr-TA.,, ■Furnir- ___ EtiKB iELLu, Saj ga že skoraj vsi poznate, pa naj vam ga vseeno še predstavimo: novi samski dom, ki je zrasel nasproti glavnega vhoda v tovarno, bo gotov predvidoma v začetku septembra (J. J.) J. Fileš Ob tabornem ognju smo si pekli večerjo in plesali »kozaračko« in druga kola Dograditev samskega doma Pred odhodom je sekretar sveta ZK tov. Miha Žilavec razvil in predal prapor naši mladinski organizaciji Na pohodu smo se ustavljali ob spomenikih padlim in ustreljenim v NOB, polagali vence in počastili njihov spomin Samoupravna delavska kontrola DRUŽBE SO V ZGODOVINSKEM RAZVOJU VEDNO NOSILE POTREBO PO ZAŠČITI SVOJIH OSNOVNIH DOBRIN. TA ZAŠČITA SE JE PO SVOJI OBLIKI RAZLIKOVALA VZPOREDNO Z RAZVOJNO STOPNJO VSAKOKRATNE DRUŽBE. O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Pomembno mesto in zaščitno funkcijo je v razrednih družbah nosila in jo še nosi država. Pri nas je z uvedbo samoupravljanja funkcija zaščitnika začela prehajati iz državnih na družbene institucije oziroma delovne ljudi same. Od tu torej^ izhaja pojem družbena samozaščita kot pravica in dolžnost slehernega, da brani z ustavo urejen družbeni red. Osnovna značilnost družbene samozaščite se mora torej izražati skozi splošno angažiranost vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov. Pospešen družbenoekonomski razvoj v svetu, posebej pa pri nas se izraža v hitrih spremembah socialne strukture prebivalstva, v množičnem turizmu in odprtosti meja. To pa omogoča dejavnost tujih obveščevalnih služb in skrajnih političnih skupin, ki se zavzemajo za ohranjanje izkoriščevalskega in imperialističnega stanja. Naša živahna notranja gibanja pa seveda spremljajo tudi negativni, družbi škodljivi pojavi, kot so centralistične, birokratske in liberalistične težnje ter strpnost do teh pojavov, kriminal in drugo. Vse to ogroža naš ustavni red, pridobitve NOB in ovira hitrejšo izgradnjo naše socialistične družbe. KAJ JE SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA? Samoupravna delavska kontrola je sestavni del družbene samozaščite ali njen temeljni obrambni mehanizem. Oblikovana je v vseh TOZD, OZD in tako dalje, skratka v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih. Predstavlja sredstvo samokontrole delavcev in delovnih ljudi pri uveljavljanju ustavnih odnosov in zagotavljanju ostalih neod-tujlivih samoupravnih pravic v celotnem procesu družbene reprodukcije. Način in namen graditve samoupravne delavske kontrole je opredelila ustava, vendar lahko ugotavljamo, da njen idejnopolitični in ekonomski smoter v praksi še nista uveljavljena. V Litostroju smo pred letom dni v vseh TOZD in DS izvolili odbore delavske kontrole. S stališča uveljavljanja ustavnih odnosov lahko rečem, da je led prebit, da se je začel proces, ki ga moramo stalno spremljati in usmerjati, da bi lahko v praksi dosegli kvalitativne premike v organiziranju in usposobitvi samoupravne delavske kontrole kot ene od oblik uresničevanja oblasti delavskega razreda. Kljub temu, da so organi delavske kontrole ustanovljeni, delujejo preveč formalno, so nedelavni! To pa je voda na mlin vsem tistim, ki skušajo samoupravno delavsko kontrolo pritisniti na stran, težnjo po njeni uveljavitvi sproti razveljaviti in s tem doseči ter obdržati le na videz formalno urejeno samoupravno stanje, praksa pa naj teče svojo pot. To pa se v končni fazi pozna, gledano s stališča družbene skupnosti, v odklonih od začrtanih smeri, ki povratno vplivajo na temeljne organizacije združenega dela. V praksi bo potrebno premostiti zelo ozko in škodljivo gledanje, ki pod pojmom samoupravne delavske kontrole razume le posebni organ delavske kontrole v nasprotju z ustavno določbo, ki navaja, da delavci uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Torej delavska kontrola se nikdar ne sme omejevati le na organ delavske kontrole, ampak je to neposredna kontrolna aktivnost, lastna vsem delavcem, in kontrola, ki jo uveljavljajo preko orga- nov samoupravljanja. Lahko zaključim, da ta dva vidika organizacije samoupravne delavske kontrole v praksi sploh nista dovolj prisotna, kar pomeni, da se kontrola s postavljanjem vprašanj, predlogov in s pogledom v podatke preko samoupravnih organov slabo ali pa se sploh ne odvija. To se predvsem kaže v tem, da kljub delegatskemu oblikovanju delavskih svetov ti še vedno delujejo na predstavniški način. Tako stanje onemogoča neposredno kontrolo delavcev preko DS in ohranja mezdno miselnost, ki dobi svoj izraz v pasivnem odnosu delavcev do upravljalskega procesa, neustreznega odnosa do družbenih sredstev, zlasti pa v obliki tehnokratsko-birokratske miselnosti pri upravljanju z družbenimi sredstvi. METODA DELA Ena osnovnih zahtev za delo samoupravne delavske kontrole je metoda dela, ki bi morala biti normativno urejena. Dileme, ali naj odbor samoupravne delavske kontrole prične postopek na pismeno prijavo ali samostojno, ne more biti. Če bi obveljalo prvo, bi delovanje organa povsem onemogočili. Učinkovita metoda je nedvomno povezava organa delavske kontrole z vsemi organi družbene zaščite. Delo odbora samoupravne delavske kontrole mora biti vedno javno, ker le načelo javnosti dela zagotavlja, da bo delovanje organa delavske kontrole slonelo in izražalo pristne interese delavskega razreda. Organi delavske kontrole morajo imeti letne programe dela, ki seveda nikakor ne bodo vsebovali vsega dela, vendar jim mora biti osnova analiza letnega gospodarskega načrta in končnega računa v TOZD in OZD, ker bo le na ta način možno okrepiti kontrolno dejavnost tam, kjer so se v pretekli praksi najbolje kazale nepravilnosti. Pri nadzorovanju ciljev oziroma uresničevanju interesov delavskega razreda je dolžnost samoupravne delavske kontrole zagotavljati odgovornost tako organov kot delavcev. Kolektivne ali neke splošne odgovornosti v sedanjem času ne more biti, kajti eno ali drugo je le zunanji videz, za katerim se skriva posameznik — velikokrat s formalno velikim vplivom ter praktično minimalno odgovornostjo. Jasno pa je, da je odgovornost premosorazmerna vplivu. Del samoupravne delavske kontrole se mora osredotočiti na ugotavljanje, kako je v splošnih in posebnih aktih TOZD ali OZD opredeljena odgovornost za vsako dejavnost, bodisi poslovodno ali izvrševalno. Z vidika odgovornosti je pomembno naslednje: 1. subjekt odgovornosti (kdo je odgovoren?) 2. objekt odgovornosti (za kaj je odgovoren?) 3. sankcijski subjekt (kdo sprejema ukrepe proti kršitelju?) Tako opredeljena odgovornost je osnova za uspešno delovanje samoupravne delavske kontrole, zato je potrebno v vseh TOZD posvetiti temu kar največ pozornosti. VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Poseben pomen pri delovanju samoupravne delavske kontrole imajo družbeno-politične organizacije. Potrebno bo zaostriti politično odgovornost v osnovni organizaciji ZK in sindikata, da bi tako zagotovili novezano delovanje samoupravne delavske kontrole in družbeno-politične organizacije, ki sta pomembna dejavnika pri razvijanju družbenoekonomskih odnosov. Družbeno-politične organizacije morajo pomagati organom delavske kontrole pri njihovem delu, zlasti pri zagotavljanju pogojev za delo. Konferenca DOS je na svoji 4. seji ocenila delo samoupravne delavske kontrole in sprejela sklep, s katerim daje samoupravni delavski kontroli vso moralno in politično podporo, obenem pa ji zagotavlja pomoč tako pri izdelavi konkretnega programa dela, pravni in politični zaščiti posameznikov kot povezovanju samoupravne delavske kontrole z nadzornimi in kontrolnimi organi družbeno-političnih skupnosti. Menim, da je to dejanje sindikata nadvse pomembno, če predpostavljamo, da je delo samoupravne delavske kontrole še dokaj »plitko« ter da si posamezniki zaradi »ljubega miru« ne upajo segati predaleč. Sindikat bo uporabil vsa pravna in politična sredstva, da bo zaščitil delavca, če bi mu kdo kratil pravice iz dela pri opravljanju kontrolne funkcije. NAMENOMA SEM TO POUDARIL, KER ŠE OBSTAJA MOŽNOST ŠIKANIRANJA IN TEGA SE DELAVCI NAJBOLJ BOJIJO. Miro Peček Zbor delavcev v livarni jeklene litine Organizacija civilne zaščite Pred tako veliko OZD kot je naša, se v smislu ustavnih načel o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti postavljajo težke in zahtevne naloge v zvezi z organizacijo in delovanjem civilne zaščite v podjetju kot sestavnim delom splošne ljudske obrambe. Prav zato smo letos v našem podjetju izvedli dopolnilni tečaj pripadnikov enot civilne zaščite (CZ) in praktično vajo. Vajo smo namreč organizirali v sklopu načrta podjetja o razvoju in urjenju enot civilne zaščite in v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Izvedli smo jo s sodelovanjem nekaterih drugih podjetij in krajevnih skupnosti na območju občine Ljubljana—šiška. Z vajo CZ podjetja smo želeli ugotoviti, kakšno je — delovanje pozivne službe in mobilizacijska sposobnost vseh organov CZ — sistem vodenja in poveljevanja — strokovna usposobljenost posameznih enot CZ v pripravah in Ob 70-letnici ustanovitve vodovoda in kanalizacije Kragujevac je naša delovna orgaiyzacija za uspešno sodelovanje prejela plaketo. Njihov vodovod in kanalizacija sta opremljena z našimi črpalkami. delovanju za odpravo nastalih posledic — pravilnost formacijske sestave posameznih enot — sistem zvez, alarmiranja, obveščanja in poročanja — realnost postavk načrta CZ podjetja — metoda sodelovanja štaba CZ podjetja z enotami CZ, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi štabi CZ na terenu — smotrnost opreme za posamezne enote CZ v okviru podjetja. Štab CZ podjetja je odločil, naj bo vaja taka, v kateri posameznik vnaprej ne ve za svojo vlogo in nalogo, in čim manj improvizirana. To nam je v glavnem tudi uspelo. Vaja se je zaradi napake, ki jo je v samem začetku povzročil ljudski dejavnik, odvijala s pospešenim tempom, kar je pokazalo svoje dobre in slabe strani. Ugotovili smo, da se je kljub zamudi v času mobilizacije oziroma aktivizacije enot CZ v dveh urah zbralo približno 75 % obveznikov CZ, s katerimi smo vajo tudi izvedli. Ta podatek nam potrjuje pravilnost načrta in organizacije pozivne službe ter mobilizacijsko sposobnost naših enot. Tu moramo poudariti zavednost tistih obveznikov, ki so se sami javili štabu CZ ali na zbornem mestu, še preden so sprejeli uradni poziv. Neodgovorno pa so ravnali posamezniki, ki so se »junaško« zaklenili v stanovanja in se na poziv kurirja niso oglasili, ali pa so namerno prišli na zbor no mesto, ko je bila vaja že končana. Naše enote CZ so kljub navedenim težavam uspešno izvršile zadane naloge, in to predvsem zaradi požrtvovanja in iznajdljivosti posameznikov, čeprav so vodje posameznih enot za konkretne naloge zvedeli šele po končanem alarmu oziroma pred samo akcijo. To nam potrjuje, da so obvezniki naših enot CZ strokovno dovolj usposobljeni za odstranjevanje posledic, ki bi lahko nastale ob kakršnikoli naravni ali drugi nesreči, oziroma v primeru vojne. Nečastna izjema so tisti tovariši, ki so se na vaji obnašali neresno in hladnokrvno opazovali požrtvovalnost drugih, češ saj je to samo vaja. Poleg ostalega lahko ugotovimo, da so tudi načrti CZ podjetja pravilno oziroma realno zasnovani, kar velja v glavnem tudi za osebno in materialno sestavo enot CZ. Več pozornosti bo potrebno v bodoče posvetiti sistemu zvez, obveščanja in alarmiranja. Slabosti so se pokazale zlasti v prepočasnem kurirskem sistemu in v pomanjkljivosti tehničnih sredstev za zvezo, še posebno če predpostavimo, da v kritični situaciji telefonska centrala ne bi delovala. Posebno težavo nam je povzročil odklop glavne alarmne sirene zaradi okvare, zlasti ker je bila na naš alarmni sistem vezana celotna vaja ostalih sodelujočih krajevnih skupnosti in podjetij šišenske občine. Zelo odgovorno delo je opravil zlasti štab CZ podjetja, ki je kljub pospešenemu tempu vajo uspešno vodil in pravočasno izdel vse potrebne naloge vodjem enot CZ, spremljal potek vaje in posredoval, kjer je bilo to potrebno. Tudi koordinacija med štabom in enotami CZ v podjetju kot v štabih drugih podjetij in krajevnih skupnosti ter občinskim organom za CZ je pravilno delovala. Poudariti je treba, da je bil to prvi poizkus tovrstne povezave, z rezultati pa smo lahko več kot zadovoljni, čeprav bodo še potrebne podobne vaje ,da bomo odstranili pomanjkljivosti, ki so se kljub vsemu pokazale. V prihodnje vaje CZ bi bilo potrebno vključiti večji krog sodelavcev iz neposredne proizvodnje, ICL in delavske restavracije in posvetiti posebno pozornost civilni samozaščiti, reševanju ljudi in materialnih sredstev. Stefan Trop Predsedstvo ZK JUMEL noš gost SEPTEMBRA BO V LITOSTROJU POSVETOVANJE PREDSEDSTVA ZK ČLANIC JUMEL SPREJETI AKCIJSKI PROGRAM JE TRDNA PODLAGA TESNEJŠEGA MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA ČLANIC. Združenje jugoslovanske strojegradnje in ele kt rostr o j egradn j e — JUMEL je bilo ustanovljeno leta 1972 z namenom, da temeljne organizacije združenega dela organizirano in učinkoviteje nastopajo pri izgradnji kompletnih objektov drugih vej industrije in gospodarstva nasploh, doma in v inozemstvu. K združenju so do sedaj stopile naslednje TOZD: TZ LITOSTROJ iz Ljubljane, »TPK« in »Rade Končar« iz greba, »Mašinogradnja«, »IMO« in > MI- NEL« iz Beograda, »ENERGOINVEST« iz Sarajeva, »JUGOTURBINA« iz Karlovca, »PRVA ISKRA« iz Bariča, »METALNA« iz Maribora in »IVO LOLA RIBAR« iz Železnika. V preteklem obdobju je združenje uspešno opravilo več pomembnih poslovnih akcij. Sprejelo je svoje samoupravne akte in izvolilo samoupravne organe. V nadaljnjem srednjeročnem in dolgoročnem razvoju SFRJ se pred združenje postavljajo pomembne naloge s področja energetike, prehrambene industrije in metalurgije. Aktivnost združenja ima poseben pomen za nadaljnji razvoj drugih vej gospodarstva, kakor tudi za strojegradnjo samo. Združenje mora posvetiti posebno pozornost lastnemu razvoju, načrtovanju kapcitet in sodelovanju s tujimi partnerji ter samostojnim nastopom v tujini, pa vključevanju v razvojne in investicijske programe dežel v razvoju. Izhajajoč iz tako opredeljene ekonomske in družbeno-po-litične vloge strojegradnje in c! ektrostrojegradnje so se komunisti članic združenja dogovorili za skupne oblike tesnejšega povezovanja in delovanja, da bi čim uspešneje uresničili družbenoekonomski razvoj naše države. Na pobudo komunistov OZD »Rade Končar« je bil v marcu sklican sestanek delegatov organizacij ZK članic JUMEL. Na njem so oblikovali predsedstvo ZK JUMEL, v katerega so vse članice izvolile po enega delegata in enega namestnika. V predsedstvo je svet ZK Litostroj izvolil tov. Miha Žilavca, za njegovega namestnika po tov. Marjana Trobca. Obenem so se dogovorili tudi o skupnem delovanju v obliki akcijske in tematske konference. Seje predsedstva so vsakokrat v drugi organizaciji združenega dela. Pripravi, organizira in vodi jo član predsedstva tiste organizacije ZK članic JUMEL, kjer je seja predsedstva. Do se- daj so bile seje v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu, domačin naslednjega sestanka predsedstva v letošnjem septembru pa bo organizacija ZK TZ Litostroj. Na prvem sestanku v Zagrebu so se dogovorili o obliki in vsebini dela delovnega telesa. Na delovnem dogovoru v Sarajevu so sprejeli akcijski program dela, v Beogradu pa program dela do konca 1975. leta. Na vseh dosedanjih sestankih so gostitelji s člani predsedstva izmenjali izkušnje pri uresničevanju nove ustave in politike ZKJ. V tovarnah »Rade Končar«, »Energoinvest« in »Minel«, kjer so bile do sedaj seje predsedstva, so delegate povsod prisrčno sprejeli in to ne samo gostitelji, ampak tudi občinski in mestni druž-beno-politični organi in organizacije. Ob obiskih posameznih tovarn in obratov so se člani predsedstva seznanili s perečimi problemi, dosežki in perspektivami sodobne jugoslovanske strojegradnje kot ene glavnih nosilk nadaljnjega aktivnejšega vključevanja našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. V akcijskem programu komunistov in organizacij ZK JUMEL za obdobje 1975—76 je predvidena skupna analiza dosežene stopnje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v TOZD, medsebojno usklajevanje razvojnih in srednjeročnih načrtov, analiza samoupravnih sporazumov JUMEL in drugih vej gospodarstva ter dogovarjanje in usklajevanje stališč ob nastopih v tujini. Predsedstvo je sklenilo, da do konca tega leta organizira tematski konferenci o samoupravnem povezovanju in srednjeročnem načrtu razvoja organizacij združenega dela s področja strojegradnje Jugoslavije. Na zadnjem sestanku posebne delovne skupine so sestavili poročilo za posvetovanje o strojegradnji, ki ga je organiziralo predsedstvo CK ZKJ sporazumno s predsedstvi CK ZK republik in pokrajin. O rezultatih tega posvetovanja bodo govorili na septembrskem sestanku predsedstva v Litostroju. Litostrojski komunisti moramo poskrbeti, da se bodo člani predsedstva tako kot povsod doslej tudi v naši sredini prijetno počutili, ob izmenjavi mnenj pa postali za izkušnjo bogatejši. Dosedanji rezultati delovanja predsedstva kot nove oblike medsebojnega akcijskega povezovanja komunistov članic JUMEL potrjujejo odločnost komunistov, da s pomočjo medsebojnih stikov odpravljajo nasprotja, usklajujejo Delavski svet naše organizacije združenega dela je na svoji 3. redni seji obravnaval štiri točke dnevnega reda. Postali smo član še enega poslovnega združenja. V 1. točki dnevnega reda je delavski svet naše delovne organizacije obravnaval in sprejel predlog za pristop k poslovnemu združenju za medsebojno trajno sodelovanje držav članic SEV na področju proizvodnje, prometa strojev ter opreme za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. Delegati so na tej seji pooblastili generalnega direktorja Marka Kržišnika, dipl. ing. za podpis sporazuma in sprejeli predlog, da se za delegata v skupščini, oziroma svetu poslovne skupnosti izvoli Franc Bahar, dipl. ing. iz prodajnega sektorja, za njegovega namestnika pa so izvolili Janeza Stražišarja, dipl. ing. iz projektivno razvojnega sektorja. Priprave za konstituiranje TOZD - PRS Delovno telo, ki je bilo imenovano s strani samoupravnih organov — za izdelavo aktov za oblikovanje TOZD projektivno razvojnega sektorja je pripravilo! — osnutek statuta TOZD »Instituta za raziskave, razvoj in projektiranje« (dosedanji PRS). V javni razpravi na družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih bodo delavci naše organizacije združenega dela osnutek ocenili, nakar bo delovno telo morebitne pripombe upoštevalo, na tej osnovi pa bo oblikovan predlog statuta. Skladno s tem bo potrebno pripraviti še spremembe statuta delovne organizacije in Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo Litostroj. Iz obrazložitve predloga za pristop k temu sporazumu so delegati lahko razbrali, da je pristop v interesu naše OZD, kajti Litostroj intenzivno sodeluje s članicami SEV že vrsto let in ima na tem področju veliko perspektivo. Poslovno združenje, v katerem je poleg Litostroja še 11 drugih jugoslovanskih podjetij, bo omogočilo dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje, specializacijo proizvodnje, skupen nastop na vzhodnoevropskem tržišču, kar bi odpravilo nekoristno konkurenco, ki samo škoduje interesom celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Proizvajali bomo tudi za atomske centrale V 2. točki dnevnega reda je delavski svet obranaval in sprejel predlog, da Litostroj pristopi kot član INTERATOMENERGA preko JUMEL. INTERATOMENERGO je mednarodna organizacija s sedežem v Moskvi, ki se bavi z izdelavo načrtov, proizvodnjo opreme in aparatov za atomske centrale. Ker ima naša OZD vse pogoje za proizvodnjo takih izdelkov, je članstvo v tej organizaciji za Litostroj nedvomno koristno. Tako bomo za atomske centrale izdelovali žerjave, prečiščevalne naprave, kondenzatorje, črpalke ipd. Imenovan je nov uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik našega glasila. Delavski svet je obranaval in potrdil predloge za imenovanje novega uredniškega odbora našega glasila v sestavi: Ivan Eli- programe in sprejemajo akcije za nadaljnje utrjevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. V. Živkovlč 3. redna seja delavskega sveta kan, Milan Vidmar, Janez Opreš-nik, Stanislav Bradeško, dipl. ing., Janez Stražišar, dipl. ing., Vuko-sav Živkovič, Hrabroslav Premelč, Milan Jurjavčič in Leopold Šole, dipl. ing. Za glavnega in odgovornega urednika je bil imenovan tovariš Ivan Elikan. Poleg tega so delegati izvolili v družbeni organ časopisa — časopisni svet, tovariša Marjana Si-gulina iz TOZD — IVET in tovariša Henrika Bratkoviča iz delovne skupnosti SSP. M. J. JUBILANTI - JUBILANTI - JUBILANTI - JUBILANTI - 25 LET SO V LITOSTROJU ZAPOSLENL DIREKCIJA IN SEKTOR ZA PLAN, ORGANIZACIJO, ANALIZE IN ELEKTRONSKO OBDELAVO PODATKOV Da Damos Kosta, dipl. inž., Mlinar Vladimir, inž., Justin Bogomir, Sedej Vekoslava KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR Perič Jovan, Žagar Stanislav PRODAJNI SEKTOR Čenčur Bogomil PROJEKTIVNO RAZVOJNI SEK TOR Dr. Jordan Vlado, dipl. inž., Gričar Vital, inž.. Kalin Viktor, Ostanek Bojan, Papež Maksimiljan, Vogrič Peter, dipl. inž., Rihar Rafael NABAVNI SEKTOR Jeretina Anton, Jerebič Martin SEKTOR ZA FINANSIRANJE IN POSLOVNO RAČUNOVODSTVO Bezek Andreja, Kocjančič Franc, dipl. iur., Plazar Antonija PROIZVODNJA POLIZDELKOV Gorjup Zvonimir, dipl. inž., Stojič Dejan LIVARNA SIVE LITINE Ambrož Rok, Pavlin Franc, Aljaž Vincenc, Južna Jože, Negovano-vič Dragoljub, Ponikvar Ignac, Velikanje Anton MODELNA MIZARNA Fonda Janko PLOČEVINARNA Jaklin Janez, Hauptman Jože, Predovnik Viktor LIVARNA JEKLENE LITINE Venecija Franc, Dolinšek Franc, Velepec Vladimir PROIZVODNJA FINALNIH IZDELKOV Krsnik Josip, Nemanič Ivan, Peterca Ivan, Levičar Stanko, Pogačar Alojz FI — OBDELAVA Kovač Malči, Vukman Franc, Baumkircher Franc, Fabjančič Jože, Levec Franc, Račič Alojz, Grušovnik Janko, Srpčič Vinko FI — MONTAŽA Bunc Borislav, Rogelj Franc, Božič Jože, Dornik Iva, Drašček Alfred, Grosman Franc SERVIS Polh Franc IVET Bačar Franc, Sreš Martina, Šče-tinec Jakob, Pihler Oskar, Benko Vid, Mesesnel Franc, Slapšak Anton ZSE Lavrenčič Justina ICL Premelč Hrabroslav, Bolčič Pavla, Stich Oskar, Zorman Ana 20 LET SO V LITOSTROJU ZAPOSLENL DIREKCIJA IN SEKTOR ZA PLAN, ORGANIZACIJO, ANALIZE IN ELEKTRONSKO OBDELAVO PODATKOV Petrič Marjana, Saprunov Estera, Petrovič Ružiča, Velkavrh Leopold KADROVSKI SEKTOR StaIowsky Miroslav, Tomažič Alfred, inž. KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR Kos Ivan, Pekolj Anton, Predrag Alojz, Radman Ivan PRODAJNI SEKTOR Grobin Mihael, Mak Viljem, Tom- šič-Kocjančič Elizabeta PROJEKTIVNO RAZVOJNI SEKTOR Gorenc Jože, dipl. inž., Kovačič Milan, Rakčevič Savo, dipl. inž., Kržin Viktorija, Kosi Neža NABAVNI SEKTOR Zupančič Marjan, Petan Rozalija, Kogovšek Stanko, Konjar Stanka, Kovačič Feliks, Rožec Jožica, Pantar Rado SEKTOR ZA FINANSIRANJE IN POSLOVNO RAČUNOVODSTVO Omahen Marija, Vilhar Cvetka PROIZVODNJA POLIZDELKOV Fileš Mato, Kostevc Franc, Šmi-goc Julijana, Škrjanc Anton, Udovič Vinko, Babič Jože LIVARNA SIVE LITINE Rihtar Franc, Hrovat Franc, Kresal Franc, Istenič Stanko PLOČEVINARNA Kragelj Marija, Resnik Rudi, Šl-belja Milan, Lovše Slavko, Mlakar Jože, Podlipec Franc LIVARNA JEKLENE LITINE čonč Jože, Čonč Leopold, Grbec Franc, Horvat Nikola, Kačič Jože, Sabol Ivan PROIZVODNJA FINALNIH IZDELKOV Jerše Amalija, Fine Marija, Gregorčič Marija, Žibert Vinko, Prosen Aleksander, Juntez Alojz, Račič Marjan, Starman Janez FI — OBDELAVA Koleša Silvester, Krajnik Franc, Pave Jože, Vovko Franc, Anžin Andrej, Laznik Anton, Nučič Vinko, Kovačič Milan, Marinič Leopold, Pleterski Rajko, Rehberger Štefan, Tekavec Milan FI MONTAŽA Vidrih Franc, Turk Janez, Jesenko Stanislav, Bedene Dušan, Zupan Stanislav, Vrtarič Ladislav SERVIS Merklin Ernest, Škof Janez IVET Pungerčar Zvone, Gomboc Alojz, Koračin Viktorija, Mučič D j uro, Vovk Anton, Tkalčič Barbara, Gaber Franc, Šimunič Emerik, Konjar Marjan, Šuštar Anton, Narobe Stanislav, Poljanec Emil ZSE Kocjan Stane, Šuštarič Janez, Vukman Jelka, Grdin Ana, Matko Marija, Dadič Ivan, Zaman Silvester ICL Kuhar Marija, Kukec Barbara, Zupančič Anton, dipl. inž. 15 LET SO V LITOSTROJU ZAPOSLENI DIREKCIJA IN SEKTOR ZA PLAN, ORGANIZACIJO, ANALI- Avgust 1975 Važnejši sklepi upravnega odbora Na 5. redni sefi upravnega odbora delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj so bili sprejeti sledeči važnejši sklepii Upravni odbor delovne organizacije TZ Litostroj je ob prisotnosti predsednikov DS TOZD in SSP obravnaval nekatera določila sindikalne liste, ki so vsebovana tudi v samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke kovinske in elektro industrije Slovenije. UO DO TZ Litostroj je v razpravi ugotovil, da so določila sindikalne liste za: — nočno delo — nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni — dnevnica za službeno potovanje v državi ter v zvezi z njo zmanjšano dnevnico — nadomestilo za ločeno življenje — povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter — izplačilo po pogodbah o delu predložena s strani strokovne službe tako, kot je za delovno organizacijo TZ Litostroj primerno in v okvirih sindikalne liste. Zato jih UO DO TZ Litostroj daje v razpravo DS TOZD in SSP in v potrditev zborom delovnih ljudi v TOZD in SSP z veljavnostjo od 1. 8. 1975. Glede nagrad ob delovnih jubilejih je UO DO TZL menil, da se z ozirom na kratek rok za vskladitev stališč o novem predlogu nagrad ob letošnjih jubilejih podelijo nagrade na način in v obliki kot do sedaj. Razprava o novem predlogu pa naj poteka še naprej za izoblikovanje stališč o nagradah jubilantom v prihodnjih letih. UO DO TZL je obravnaval problematiko tiskarne OZD TZ Litostroj in vlogo sodelavcev tiskarne. Ugotovil je, da je vloga tiskarne, kot centra za tiskanje informacij tako pomembna, da je potrebno poiskati pot za rešitev neprimernih delovnih pogojev v Prostorih, kjer deluje. Zato je Imenoval komisijo v sestavi: — tovariš Gelemanovič Matej iz TOZD ZSE — predsednik komisije — tovariš Kočar Avgust — predstavnik sindikata — tovarišica Kreft Magda — iz KSS — tovariš Šavor Ivan — iz KSS SVD — tovariš Papež ing. Anton — iz TOZD IVET ki naj pregleda stanje v tiskarni in na podlagi svojih in že nekaterih obstoječih osnutkov predlaga rešitev do 25. 8. 1975. Glede drugega dela vloge, ki se nanaša na odnose med službami je UO DO TZL ugotovil, da navedeni podatki niso povsem točni. Prav tako je menil, da taka vloga ne more iti mimo DS TOZD ZSE in jo je zato odstopil njemu v obravnavo in rešitev. UO DO TZL je bil seznanjen z delom komisije za proslavo 25. obletnice samoupravljanja. UO DO TZL meni, da delo komisije poteka tako, da bo proslava vredna pomembnosti obletnice naše delovne organizacije, prav tako pa tudi v duhu varčevanja. UO DO TZL je obravnaval, na predlog strokovne službe, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v TOZD oziroma DS TZ Litostroj in sicer: — o izrabi letnega dopusta, daljšega od 30 delovnih dni — o času odmora med dnevnim delom — o odpovednem roku. UO DO TZL meni, da so predlagane spremembe potrebne in jih zato daje v razpravo in potrditev zborom delovnih ljudi v TOZD, oziroma delavskemu svetu delovne organizacije TZ Litostroj. Priznanje Karlu Gorniku Mestni svet zveze sindikatov podeljuje vsako leto priznanja za posebne uspehe na področju praktičnega uresničevanja samoupravnih odnosov. Letošnje leto je bil deležen tega priznanja tudi znan družbenopolitični delavec našega kolektiva tovariš Karel Gornik. Priznanje je prejel prav na dan samoupravljalcev Jugoslavije, to je 27. junija. Iz obrazložitve priznanja razberemo: Tovariš Karel Gornik je bil rojen 8. 10. 1935 v Kotu pri Ribnici. Končal je osnovno šolo, pozneje v Litostroju industrijsko šolo in leta 1960—61 šolo strojne tehniške smeri. Obiskoval je tudi večerno politično šolo. Od leta 1954 do 1963 je bil rezkalec, pozneje delovodja in sedaj obratovodja lahke obdelave. V vseh letih dela in življenja v Litostroju je zelo aktiven, bodisi na področju samoupravljanja, bodisi na družbenopolitičnem področju. Opravljal je vrsto pomembnih samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij in sicer: sekretar osnovne organizacije ZK FI, član tovarniškega komiteja zveze komunistov Litostroj, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Litostroj in danes opravlja še pomembnejšo nalogo, kot predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Ljubljana-šiška. Podeljena nagrada je priznanje za opravljeno delo v letih njegovega udejstvovanja na sa- moupravnem in družbenopolitičnem področju. Tovarišu Gorniku iskreno čestitamo! AKTIVNOST OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV Letošnje poletje za litostrojske družbenopolitične organizacije ni počitniško. Mesec junij in julij sta bila značilna po izredni akitvnosti vseh osnovnih organizacij Zveze komunistov v tovarni. Ako skušamo dati tematiki, s katero so se aktivisti ukvarjali, skupni imenovalec, bi lahko strnili sledeče: Ocenili so družbenopolitični in družbenoekonomski položaj TOZD in DS SSP, pregledali uresničevanje gospodarskega načrta, analizirali akcijske programe in sprejeli nove. Zaradi obsežnosti in aktualnosti problematike, ki so jo obravnavali na posameznih osnovnih organizacijah, bomo v naslednji številki časopisa podali širše poročilo. Strojegradnja je temelj razvoja 23. julija so se v skupščini SFRJ v Beogradu zbrali na posvetovanje komunisti s področja jugoslovanske strojegradnje. Tega posvetovanja se je udeležilo 150 komunistov, med drugimi tudi sekretar sveta ZK TZ Litostroj, tovariš Mihael Žilavec. Posvetovanje je tik pred sprejetjem srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije organiziral Izvršni komite predsedstva CK ZKJ. Namen tega srečanja je bil, da se spodbudi dejavnost komunistov k hitrejšemu razvoju sistema samoupravnega združenega dela in sredstev, za integracijo organizacij združenega dela v panogah strojegradnje z drugimi področji gospodarstva. Strojegradnja z 250.000 delavci, kot hrbtenica industrije in s tem celotnega gospodarstva, se zadnje čase otepa z mnogimi težavami. Položaj je v uvodni besedi orisal sekretar v izvršnem komiteju predsedstva ZKJ Vojo Srzentič. Izvoz strojne opreme, je poudaril, je ostal na ravni iz leta 1970. Tudi v zadovoljevanju domačih potreb je strojegradnja igrala premajhno vlogo, saj je svojo proizvodnjo pokrivala le 36 do 55 % — investicijske porabe, v skupni menjavi pa še manj. Tako naprimer odpade na domačo strojno opremo le 30 %. In kaj je botrovalo nastanku takega položaja? Tovariš Srzentič je navedel nekaj poglavitnih vzrokov, ki so v zadnjem petletnem obdobju zavrli razvoj domače strojegradnje. Razvojna politika strojegradnje bi morala izvirati iz samoupravnih sporazumov med to panogo, surovinsko bazo, proizvajalci energije in potrošniki opreme. Ker takega dogovarjanja ni bilo, je prišlo v tej panogi do nezasedenih kapacitet (le 50 do 70 %), nizke produktivnosti, velikih zalog, slabe delitve dela in specializacij, premajhnega dogovarjanja, pomanjkanja dolgoročnega razvoja ipd. Namestnik sekretarja za gospodarstvo izvršnega sveta SR Bosne in Hercegovine Ibro Mu-ratovič je v svoji razpravi poudaril, da se ob sprejemanju srednjeročnega in dolgoročnega 1 plana razvoja države, v katerem sc daje prednost energiji, suro- vinam in hrani, prižiga zelena luč za hitrejši razvoj strojegradnje. Za dosego tega cilja pa se mora strojegradnja bolj samoupravno, proizvodno in poslovno organizirati. Dobra povezanost bi omogočila izbor proizvodnih programov, prilagoditev trgu in specializiranost. Sledila je dolga in konkretna razprava, v kateri je sodelovalo preko 20 razpravljalcev. Več raz-pravljalcev je podčrtalo premajhno opiranje strojegradnje na lastne znanstveno raziskovalne zmogljivosti, kar nujno pripelje do odvisnosti od uvoženih in drugih licenc, premajhno angažiranost komunistov v integracijskih gibanjih, in zahtevalo poostreno osebno odgovornost vsakega komunista v uresničevanju politike dogovarjanja. Zaključno besedo je imel Vojo Srzentič. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so komunisti v strojegradnji razčistili temeljna vprašanja nadaljnjega razvoja te panoge, saj bodo lahko na ta način konkretizirali ustavo in resolucijo X. kongresa ZKJ. Tako pomembna panoga lahko mnogo prispeva k stabilizaciji gospodarstva nasploh, je poudaril Vojo Srzentič. Z vsemi silami se moramo boriti za samoupravne družbenoekonomske odnose v temeljnih organizacijah združenega dela, da lahko delavec dejansko odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, o celotnem dohodku, o njegovem združevanju itd. V določenem številu organizacij združenega dela na področju strojegradnje, je dodal, je dohodek še vedno odtujen od delavcev in na take nepravilnosti moramo komunisti stalno opozarjati. Na koncu svojega govora je Vojo Srzentič opozoril na odgovornost komunistov, ki jim jo nalaga sprejetje srednjeročnega načrta, iz katerega bodo izhajali družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. JUBILANTI - JUBILANTI - JUBILANTI - JUBILANTI ZE IN ELEKTRONSKO OBDELAVO PODATKOV Humskl Darinka, Smajdek Avgust Kadrovsko splošni sektor Anžin Zdravko, Bišof Vladimir, Pirc Jože PRODAJNI SEKTOR Eršte Breda, Zver Bogdana, Lampič Estera, Kocjan Vinko, Holc-man Albert, Perovič Milica, Fabčič Alojz, Aljaž Frančiška PROJEKTIVNO RAZVOJNI SEKTOR Bedenk Otmer, Goljar Marko, dipl. inž., Makšan Jožica, Modic Niko, Pečar Jožefa, Pirc Milena, Rode Janez, inž., Smuk Frančiška, Soklič Janez, Kolenc Božidar, Mlakar Angela Nabavni sektor Solar Vida, Burjek Matej, Perhaj Mira, Trnovec Marija SEKTOR ZA FINANSIRANJE IN Poslovno računovodstvo Bracovič Branislav, Stres Antonija Proizvodnja polizdelkov Kovič Anton, dipl. Inž., Pavlovič Vladimir Livarna sive litine Keber Jože, Blatnik Franc, Kaste- lic Milan, Matjašič Mijo, Škraba Franc, Udovič Janez, Anderlič Ivan, Trlep Albin, Vižintin Dra-goljub MODELNA MIZARNA Konjar Franc PLOČEVIN ARNA Berčon Franc, Brezovnik Alojz, Golob Matevž, Grabnar Janez, Janežič Nikolaj LIVARNA JEKLENE LITINE Žebavec Tatjana, Adamič Ivan, Bohte Franc, Čeh Anton, Erjavec Milan, Fajfar Rudolf, Fine Jože, Glavan Jože, Grivec Alojz, Gri-vec Franc, Grivec Ivan, Hočevar Stanislav, Hrovat Stefan, Kic Ignac, Majcen Franc, Novak Franc, Novak Janez, Pavlin Jože, Pekolj Alojz, Planinšek Matija, Pekolj Alojz, Rojc Alojz, Sadar Ignacij, Sever Stanislav, Svetin Janez, Stupar Alojzij, Turk Matija, Vlaj-kovič Dragoslav, Zajc Jože, Zajc Vinko, Zupančič Ignacij, Žnidaršič Alojz PROIZVODNJA FINALNIH IZDELKOV Popovič Nevenka, Glavač Marija, Grabnar Anton, Pustoslemšek Matija, Sitar Jernej, Zorko Franc, Čeplak Ivan, inž., Giacomelli Ignac, Seršen Branko FI — OBDELAVA Hribar Ignac, Jamšek Jože, Smolič Mihael, Bartol j Jože, Kanc Alojz, Kužnik Anton, Mišmaš Janez, Peteh Danilo, Sinur Ludvik, Šarvari Janoš, Zavodnik Janez, Ivanovič Stepan, Bevc Stanko, Jeršin Alojz, Šajnovič Stjepan, Krampač Franc, Zupančič Alojzij, Žerovnik Franc, Vidmar Jože, Zgonc Milan, Kotar Jože FI — MONTAŽA Jesenovec Stanislav, Požar Janez, Vidmar Milan, Bogdanovič Marinko, Mesarič Mijo, Subašič Miloš, Knez Josip, Frelih Stanislav, Mulej Marjan, Breznikar Anton, Mramor Ignac, Štih Stanislav SERVIS Starman Franc IVET Vidmar Vida, Ovčak Jože, Valentinčič Jože, Franca Franc, Lekan Alojzij, Šuštar Avgust, Hrovat Jože ZSE Lenarčič Marija, Tepina Anica, Biček Ivanka 10 LET SO V LITOSTROJU ZAPOSLENI KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR Adrijanovič Mato, dr. Marjeta Ferjan PRODAJNI SEKTOR Zucchiati Jožef, Toni Marija, Ho čevar Anton PROJEKTIVNO RAZVOJNI SEKTOR Lesar Marjan, inž., Tomič Stjepan, dipl. inž., Brcar Anton, dipl. inž., Fileš Josip, Gale Marko, Vujanovič Mirko SEKTOR ZA FINANSIRANJE IN POSLOVNO RAČUNOVODSTVO Videnič Terezija PROIZVODNJA POLIZDELKOV Pašanovič Ahmet, Rakovnik Franc LIVARNA SIVE LITINE Jerman Andrej, Krajnc Frančišek, Boben Alojzij, Drobnič Janez MODELNA MIZARNA Capuder Alojzij, Jager Jože, Perhaj Stanislav PLOČEVINARNA Ilič Velimir LIVARNA JEKLENE LITINE Bilič Vitomir, Čvan Herman PROIZVODNJA FINALNIH IZDELKOV Pavlič Jože, Pongrac Nikola OBDELAVA Žnidaršič Polde, Koprivec Janez, Kužnik Lenart, Pucelj Jože, Janežič Alojzij, Mrzlikar Pavel, Buh Jože, Bertoncelj Peter, Bogdanič Rado, Eržen Vinko, Gačnik Anton, Matek Anton, Pugelj Stanislav, Žnidaršič Jože, Ferdan Peter, Vovk Alojz, Ovsec Franc, Kolenc Ludvik, Urankar Jože, Pirc Marjan FI — MONTAŽA Kocjančič Milan, Žagar Franc, Burnič Hasan, Gracar Rafael, Trebše Marjan, Blatnik Venčeslav, Kosi Anton, Stojanovič Marko, Podboj Stanislav, Draženovič Ivan, Slokan Vincenc, Tušek Franc, Denžič Mihael, Legan Bogomir SERVIS Avbelj Matija, Dolinar Andrej IVET Dimitrovič Kamil, Barlič Pavle, Cirar Janez, Turk Mitja, Petra-novič Dragoljub, Herman Mirko, Mrvar Marjan, Gutman Franc, Brežič Dominik, Možina Lovro ZSE Kutnar Jožefa, Markeljc Marija, Krajnc Štefka, Omejc Marija ICL Boldin Anton, Šinkovec Blanka, Jankovski Rajna, Popovič Marija UVAJANJE NC TEHNOLOGIJE Razvoj tehnike in tehnologije obdelave v industrijsko najbolj razvitih deželah, ki se je začel že pred nekaj desetletji, gre z nezadržnimi koraki naprej. Razlika med razvitimi in nerazvitimi je čedalje večja, nerazviti čedalje bolj zaostajajo za razvitimi. Namen tega prispevka ni analizirati, kje je vzrok za tako stanje, pač pa prikazati, kako daleč so že na tem področju drugi in kaj moramo storiti tudi mi v Litostroju, da bomo napravili korak naprej oziroma se pridružili tistim, ki imajo že več delovnih izkušenj s stroji, ki se pri nas šele uvajajo in tudi že uveljavljajo. Uvajanje nove tehnologije in novih organizacijskih sistemov, ki so nujno povezani v proizvodni proces, ni enostaven in tudi ne kratkotrajen proces, zlasti še, kadar gre za tako pomembno novost v neki tovarni, kot je uvajanje numerično krmiljenih strojev — v nadaljevanju NC (nu-merical-Control) — v naš proizvodni proces. Tako kot povsod v svetu nastopa tudi pri nas želja proizvajati več in ceneje, zato vsi iščemo način, kako priti do tega. Uvajanje NC strojev v naš proizvodni proces je nedvomno prava pot za dosego tega cilja. Trajno delujoči dejavnik pri povečanju produktivnosti dela v proizvodnem procesu je povečanje njegovega tehniškega in organizacijskega nivoja. Za zadostitev tem dejavnikom moramo stremeti k neprekinjenemu izpopolnjevanju sredstev za proizvodnjo ter v proizvodni proces uvajati nove tehnološke prijeme. Da je ta pot res pravilna, dokazujejo proizvodni rezultati v tistih tovarnah, kjer so se odločili za modernejše tehnološke in organizacijske prijeme ter vključili NC stroje v proizvodni proces. O numerično krmiljenih strojih je bilo že veliko napisanega, seveda v strokovni literaturi, namenjeni predvsem strokovnjakom iz tega področja, manj ali zelo malo pa je tehnika numeričnega krmiljenja odrezovalnih strojev (v tem sestavku bom obravnaval vse s stališča odrezo-valne tehnike) poznana poprečnemu industrijskemu delavcu. Kot sem omenil, je bilo že veliko napisanega o tehniki numeričnega krmiljenja strojev, zato si moramo najprej razčistiti p°" jem, kaj pravzaprav je numerično krmiljenje. Najenostavnejši odgovor na to vprašanje bi bil: Numerično krmiljenje je tehnika, ki omogoča krmiliti funkcijo stroja, npr. stroja za končno obdelavo s pomočjo številčnih podatkov. Numerično krmiljeni stroji zahtevajo predhodno določitev procesa obdelave predmeta kot tudi določitev geometričnih veličin — dimenzij izdelka. Ugotavljanje poteka operacij obdelave imenujemo programiranje. Numerično krmiljenje je mnogo več kot samo obdelovalni stroj, kot je bilo že navedeno, je tehnika. Ta tehnika zahteva obsežen organizacijski prijem od zbiranja podatkov o obdelovan-cu, o lastnostih materiala obde-lovanca, do ureditve službe za nastavljanje in vzdrževanje orodja. Bistvo numeričnega krmiljenja je v globljem posegu v celotno organizacijo in tehnologijo industrijske proizvodnje. Pripomniti velja, da je bilo z uvedbo numerično krmiljenih strojev doseženo takšno povečanje produktivnosti, kakršno ni bilo z nobeno drugo tehniko, vsaj v novejšem času ne. Numerično krmiljenje ni uporabno samo pri odrezovalnih strojih za krmiljenje podajanj in vrtilnih hitrosti, pač pa tudi pri predelavi pločevine, krivljenju cevi, varilnih strojih itd. Zelo uspešno lahko organiziramo tudi notranji transport (vozički vozijo brez šoferja, ustrezni program krmili vozičke, da se ustavijo na določenih mestih). Prav tako je numerično krmiljenje uporabno tudi v skladiščih. Zamisel numeričnega krmiljenja je v tem, da se delavec razbremeni fizičnega in psihičnega napora s tem, da stroj sam krmili vse funkcije, odvisno od ravni avtomatizacije. To dejstvo je tako pomembno, da obdelo- valni stroj ne more biti konstruiran po klasičnem načelu, pač pa specifično za potrebe numeričnega krmiljenja. V ta namen je bilo razvito veliko število speci- vključitev NC strojev v proizvodni proces. Litostroj se v svojem proizvodnem programu dokaj razlikuje od pretežnega števila ostalih slovenskih tovarn, saj so zanj značilni posamični izdelki velikih mer ali pa razmeroma majhne serije končnih izdelkov, zato tudi izkušenj drugih ne bo mogoče enostavno povzeti in jih jemati kot svoje. Izven naših meja pa so tovarne, ki imajo glede na serije podoben proizvodni program, zato lahko upošteva- Na sliki je numerično krmiljen vodoravni vrtalno-rezkalni stroj — obdelovalni center — z avtomatskim menjavanjem orodja mo njihove izkušnje in tudi mnenja. Po svojem proizvodnem programu je tovarna VOITH iz Heidenheima precej podobna in tudi nekaterim iz Litostroja poznana tovarna. Tudi pri njih so bili pred leti pred enako odločitvijo, kot je Litostroj danes. Razčistiti moramo bistvena vprašanja, kot so npr.: a) Kakšen je namen uvajanja NC strojev? Ali bodo le-ti služili za proizvodnjo posebnih obdelo-vancev ali za odstranjevanje ozkih grl? b) Ali je dovolj različnih ponavljajočih se serij? Tu ne gre za velike serije, pač pa serije, ki se občasno, morda nekajkrat letno ponavljajo. c) Ali bodo stroji dovolj izkoriščeni? Zaradi visoke nabavne cene NC strojev je potrebno delo v dveh izmenah. d) Ali je možno programirati z elektronskim računalnikom (Computer)? Pri tem je potrebno zelo skrbno preštudirati programske jezike in upoštevati kapacitete spomina stroja. e) Ali lahko zmanjšamo število vpenjalnih priprav? Zmanjšanje stroškov za vpenjalne priprave je ena izmed glavnih prednosti NC. f) Ali je možno zmanjšati skupne obdelovalne čase? Združitev več operacij (vrtanje, fre-zanje) na enem stroju. g) Ali so deli tako zahtevni, da lahko pride do napake po krivdi delavca? Pri tem je treba upoštevati tudi stroške kontrole, kakšen odstotek predstavljajo v skupnih stroških obdelave. Navedene točke naj bodo samo smernice, ki naj služijo kot pomoč pri sprejemanju odločitve za ali proti vključitvi NC strojev v proizvodni proces. Pri obravnavanju tega vprašanja moramo upoštevati tudi čas trajanja ekonomske vrednosti stroja, ki se zaradi hitrega razvoja tehnike in s tem tudi vse hitrejšega zastarevanja stroja vedno bolj skrajšuje. Pri CNC strojih (računalniško krmiljenih strojih) dobo ekonomske vrednosti ocenjujemo na približno 7 do 8 let. Če želimo, da ne bi stroški na enoto proizvoda rasli, pač pa padali, mora biti stroj čim-bolje izkoriščen, stroj mora obratovati najmanj v dveh izmenah. Čeprav imajo NC stroji glede na klasične stroje, ki jim ročno strežemo, znatne prednosti, je mnoge strah pred nabavo tovrstnih strojev zaradi možnosti prevelikih izpadov. Prav tako se boje, da kapital, vložen v nabavo NC stroja, ne bi dal takega efekta, kot bi ga sicer, če bi nabavili klasične stroje. Takšni pomisleki danes niso več primerni. Da je to res, dokazujejo razni specializirani sejmi obdelovalnih strojev, kot tudi množično uvajanje NC strojev v industrijsko razvitih deželah, pa naj bo to na vzhodu ali zahodu. Numerično krmiljeni stroji so dovolj preizkušeni in tehnično dozoreli. Čas eksperimentiranja z NC stroji je mimo. Znanstvene raziskave ne zajemajo več toliko NC strojev, pač pa že prehajajo na obdelovalne sisteme in avtomatske, tovarne. Z nabavo NC strojev ni kaj odlašati. Tu upoštevajmo samo kriterije, ki so značilni tudi za nabavo klasičnih odrezovalnih strojev kot npr. storilnost, natančnost, delazmož-nost, kvaliteta in gospodarnost. Gospodarnost je raztegljiv pojem. Računsko lahko primerjamo ceno in stroške, vendar nastopajo pri NC strojih določene prednosti, ki jih v primerjavi s klasičnimi stroji ne smemo pozabiti. Te prednosti računsko le težko zajamemo: a) bistveno manjši izmet, b) boljše in zanesljivejše planiranje proizvodnje, c) večja gibljivost pri izbiri po-služevalcev. Ad b) Podane čase vnesemo na luknjasti trak, kar pa ne vpli-(Nadaljevanje na 13. strani) fičnih elementov, ki so bili potrebni tako za notranjo obdelavo podatkov kot za rešitev posebnih problemov, ki so nastopili pri konstrukciji NC strojev. Za podjetja, ki še nimajo vključenih NC strojev v svojem proizvodnem procesu, je zelo pomembno vprašanje, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko začne in kdaj naj se začne razmišljati o možnosti vključevanja NC strojev v proizvodni proces? Katere funkcije moramo upoštevati pri analizi smotrnosti vključevanja NC strojev v proizvodni proces? Kako lahko opravičimo vključevanje NC strojev za izdelavo izbranega izdelka? Ko smo se že odločili za vključitev NC strojev v proizvodni proces, nas zanima, kako moramo organizirati delo od osnutka izdelka preko planiranja proizvodnje do izdelave. Kdaj bomo začeli razmišljati o uvajanju numerično krmiljenih strojev v proizvodni proces, je odvisno tod tega, kakšen način proizvodnje imamo. Za to se bomo odločili: — kadar so pripravno završni časi veliki in kadar je večje število dragih operacij, — kadar se pojavljajo kompleksne in različne vrste obdelave, — kadar so majhne serije kompleksnih delov, — kadar je obdelovalni čas v odnosu na pomožne in pripravno završne čase majhen, zlasti če običajna obdelava zahteva izkušenega delavca, — kadar so deli tako zahtevni, da lahko pride do napake po krivdi delavca, — če gre za dele, pri katerih so zahtevane zaprte tolerance pri obdelavi, — kadar je problem skladiščenja orodja in naprav, — kadar stroški kontrole predstavljajo pomembni del skupnih stroškov izdelave. To so problemi, ki jih moramo dobro analizirati, preden se dokončno odločimo za vključitev NC strojev v proizvodni proces. Samo zares dobra organizacija lahko največ vpliva na uspešno Na razstavi »1. EMO« v Parizu »1. EMO« je razstava obdelovalne tehnike — to je strojev, orodij, obdelovalnih pripomočkov in sestavnih delov. Razstavo je organiziral CECIMO (Comite Europeen de coopera-tion des Industries de la machine-outil) — v prevodu Evropski odbor za kooperacijo v industriji obdelovalnih strojev. Razstave se je udeležilo 24 držav. Od teh največ iz zahodne Evrope, socialističnih držav, ZDA in Japonske. Jugoslavijo so zastopala podjetja: Ivo Lola Ribar — Železnik z vrtalno napravo, izdelano po licenci Renauld, Livnica — Kikinda z brusilnimi stroji po licenci Fortuna in Litostroj s preoblikovalno tehniko za obdelavo pločevine — stroji in naprave lastnega razvoja. Celotna razstava je prikazala razvoj in konkurenco na področju obdelovalne tehnike. Motiv razstave je bil prikazati težnjo po popolnem osvobajanju človeka od naravnega poseganja v obdelovalne postopke, to je stre-ženja strojem. To je bilo vidno v ogromnem izboru univerzalne in namenske mehanizacije z avtomatizacijo, ki zajema dovod surovca, vpetje, izbiro orodja in odvod izdelka z odpadki. Z izključevanjem fizičnega posega pa se povečuje umski napor za tehnološko pripravo, preneseno na računalniško optimira-nje z načrtovanjem postopkov izdelave. Velik poudarek je bil na prikazu združevalnih izdelovalnih postopkov, izvedenih na skupini strojev ali izdelovalnih linijah. Zelo poudarjena uporaba namenskih strojev, grajenih po sistemu enot — modulov, nenehno povečuje obseg in izbiro le-teh Osrednji pomen osvobajanja človeka zadeva tehnosociologijo, ki se izraža pri ureianju okolja in dogajanja izdelovalnih procesov (šum, varnost, ozračje itd.). Prikaz stanja in teženj na področju obdelovalne tehnike je v naslednjem: — modularna gradnja namenskih strojev in naprav — popolna mehanizacija in prehod v kompleksno avtomatizacijo — človekovo počutje v proizvodnem procesu. Podjetje Litostroj je bilo vabljeno k udeležbi na rastavi kot pomemben in perspektiven nosilec razvoja preoblikovalne tehnike. Veliko zaslugo za lepo urejen razstavni prostor, na katerem so bili v pogonu vsi razstavljeni stroji, sta imela tov. Dolinar in tov. Žmavc. Prav tako so zaslužni vsi v podjetju za pravočasno pripravo in kvalitetno izdelavo razstavnih izdelkov. Predstavnik prodaje na sejmu je tudi dobro razlagal in odgovarjal na vprašanja. Naš razstavni prostor je bil dobro obiskan, kar dokazuje veliko število vprašanj. Največ zanimanja je bilo za linijo za narez pločevine in rotacijske stroje za postopno preoblikovanje. To so bili stroji po motivu razstave. Manj pa so se zanimali za hidravlične in mehanske konvencionalne stroje. Naš razstavni prostor je obiskalo tudi več sku; pin iz socialističnih dežel, bodisi kot razstavljale! ali obiskovalci (Sovjetska zveza, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Bolga; rija). Jugoslovanski obiskovalci so bili presenečeni nad našo udeležbo in dobro izbranimi izdelki. Z udeležbo na lepo urejenem razstavnem prostoru, z dobro izbranimi razstavnimi predmeti je Litostroj dostojno zastopal jugoslovansko proizvodnjo obdelovalnih strojev. Pridobljeni novi interesenti za naše izdelke povečujejo nadaljnje možne uresničitve naročil. Peter Vogrič Pogled na razstavni prostor Litostroja na »I. EMO« v Parizu Kako s stanovanjskimi posojili Samoupravno dogovorjen način združevanja sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah na območju ljubljanskih občin oziroma delavcev s stalnim bivališčem na tem območju, je postal sestavni del programiranega reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev tudi v naši delovni organizaciji. Dodeljevanje najemnih stanovanj delavcem z nižjimi osebnimi dohodki in mladim družinam v okviru dosedanjega solidarnostnega sklada ljubljanskih občin sicer ne poteka tako hitro, kot smo pričakovali, a kljub temu se del stanovanjskih vprašanj naših delavcev le rešuje z dodeljevanjem solidarno zgrajenih stanovanj. Akcija dosedanjega zbora vlagateljev pri Ljubljanski banki v zvezi z dodeljevanjem posojil delavcem in organizacijam združenega dela za gradnjo stanovanj v etažni lastnini in individualnih hiš oziroma najemnih stanovanj )e potekala zadovoljivo, saj smo z udeležbo na natečajih zbora vlagateljev uspešno konkurirali, o čemer smo v našem glasilu že Poročali. V začetku letošnjega leta so se ustanovile in pričele delovati samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin in Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana. Navedene skupnosti so v celoti prevzele delo zbora vlagateljev in solidarnostnega stanovanjskega sklada. V aprilu letos je stanovanjska skupnost Ljubljana objavila natečaj za dajanje posojil iz združenih sredstev v skladu z zakonskimi in samoupravno sprejetimi določili, ki urejajo področje reševanja stanovanjskih vprašanj. Objavljena natečajna vsota je bila skupaj 111.000.000 din (za posamezne ljubljanske občine so bile objavljene vsote, v okviru katerih so dodelili posojilo delavcem in organizacijam združenega dela z območja posamezne občine; v občini Ljubljana — Šiška je znašala natečajna vsota 16.300,000 din). Namenjena je bila: — organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj — delavcem za nakup stanovanja v etažni lastnini — delavcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš — za dodatna posojila k že odobrenim posojilom zbora vlagateljev organizacijam združene- ga dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj — komunalnim organizacijam za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami. Natečaja smo se udeležili tudi mi, saj smo prosili za dodelitev dodatnega posojila k že odobrenemu posojilu za nakup 45 enosobnih stanovanj v Draveljski gmajni. Dodelili so nam posojilo v višini 1.647.100 din. Takoj po objavi natečaja smo obvestili vse naše delavce, ki gradijo individualne stanovanjske hiše oziroma kupujejo stanovanja v etažni lastnini ter prenavljajo že obstoječe stanovanjske prostore, o pogojih za udeležbo na natečaju in jim nudili strokovno pomoč pri izpolnjevanju dokaj zapletenih obrazcev in pri zbiranju obširne ustrezne dokumentacije. V določenem roku smo posredovali Ljubljanski banki skupno 65 vlog delavcev iz posameznih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. cijo v upanju, da bodo upoštevane, čeprav v natečaju ni bila posebej opredeljena možnost dodelitve posojila za adaptacijo. Žal so nam sporočili, da tokrat niso upoštevali prošenj za adaptacijo, ker je razpisana natečajna vsota zadoščala komaj za tiste kategorije, ki so bile v natečaju posebej navedene. Od skupnega števila vlog jih je bilo obravnavanih 54, od teh jih je bilo pozitivno rešenih 34. Preostale vloge so bile ali nepopolno dokumentirane (na primer kupci stanovanj v etažni lastnini, ki jim ni uspelo predložiti ustreznih dokazil o nakupu stanovanja, saj v času natečaja na področju Ljubljane ni bilo stanovanjskega podjetja, ki bi bilo pripravljeno skleniti pogodbo ali rezervacijo za nakup stanovanja, katerega cena je v okvirih družbeno dogovorjenih stanovanjskih standardov!) ali pa so bile zavrnjene, ker so prosilci v preteklem letu že prejeli posojilo pri zboru vlagateljev (po pravilniku se prosilec rešuje le enkratno). Pregled dodeljenih posojil po TOZD in DS: Skupaj oddanih vlog: Q N O H ■d 2 tm ■ti ti n 3 M co Z •S ti o. <6 T3 'ti p- 3 X cn O H FI Pl IVET SE ZSE SSP •d ti 60 •ti ti P. 3 M ti Z 20 6 2 1 3 'ti P. 3 M Cfl 21 6 3 0 1 3 FI Pl IVET SE ZSE SSP 29 12 2 1 3 SKUPAJ 34 16 4 2 1 8 Iz navedenih podatkov je razvidno, da reševanje stanovanjskih vprašanj s pomočjo združevanja sredstev in solidarne delitve tako združenih sredstev zagotavlja hitrejše in smotrnejše reševanje stanovanjskih problemov delavcev, predvsem tistih, ki prispevajo ogromen delež svojih sredstev in truda za dokončno rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Ponovni natečaj samoupravne stanovanjske skupnosti bo objavljen predvidoma oktobra, natečaj v Litostroju pa bo septembra letos. Zvišanje prispevne stopnje od sedanjih 6 % na 8 % od bruto osebnih dohodkov bi pomenilo hitrejše, uspešnejše in celovitejše reševanje stanovanjske problematike naših delavcev, istočasno pa bi tudi zagotovilo uresničitev srednjeročnega stanovanjskega programa naše delovne organizacije. K. I. Pregled višine dodeljenih posojil po TOZD in DS: TOZD Za ind. gradnjo SKUPAJ 47 Nestrpno smo pričakovali dokončno rešitev posameznih vlog, predvsem zato, ker smo poslali večje število prošenj za adapta- FI Pl IVET SSP ZSE Skupaj 1.134.000, — 390.000, — 132.000, — 198.000, — 50.000,— 1.904.000. — Za nakup 35.000, — 75.000. — 132.000,— Skupaj 1.169.000,— 390.000. — 207.000. — 330.000. — 50.000.— 242.000- 2.146.000,- Vesti s konference sindikata Delegati konference osnovnih organizacij sindikata so se konec julija sestali na svoji 4. seji. Na osnovi pripravljenega gradiva in razprave so sprejeli sledeče sklepe: Visoka stopnja organiziranosti sindikata IV. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije se je kot delegat republiškega odbora delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije udeležil tudi tovariš Vukosav Živkovič ‘z naše delovne organizacije. Za časopis Litostroj je pripravil kratko Poročilo, v katerem želi seznaniti naše delavce s stališči in problematiko, ki so jo obravnavali na kongresu. Na dvodnevnem plenarnem zasedanju se je za govorniškim odrom zvrstilo več kot 50 delegatov. Kongres je posvetil največ Pozornosti družbenoekonomskim Pogojem gospodarjenja v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnim odnosom delavcev v združenem delu ter njihovemu vplivu pri odločanju o delitvi ustvarjenega dohodka. V svojem govoru je predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Mika Špiljak izrazil zadovoljstvo, da strokovni sindikati Posvečajo vso pozornost predvsem lastnim problemom in kritično ocenjujejo svoje delo in vse manj iščejo zaščito družbe, ki v novih pogojih gospodarjenja nima materialnih sredstev za intervencije. Obenem je opozoril na trenutno pereče probleme, ki zavirajo hitrejšo rast gospodarstva. Ti problemi se kažejo predvsem v visoki stopnji inflacije, nizki skupni in splošni porabi. Med drugim je opozoril, da je vzrok nizke produktivnosti tudi prekomerno izostajanje z dela. Delegati so v diskusijah opozo-nili na nekatere probleme svoje veje, obenem pa tudi nakazovali možne poti za reševanje. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje so prave poti razreševanja vseh problemov v TOZD, so menili delegati. Tudi ukrepi zveznih organov morajo temeljiti na teh osnovah. Široka paleta neurejenih vprašanj s področja delovnih pogojev, beneficiranega staža, zaščite okolja, življenjskega standarda in rekreacije delavcev, nočnega dela žensk itd. zahteva od vodstva sindikatov — vse od sindikalnih poverjenikov v TOZD pa do najvišjih zveznih sindikalnih organov — intenzivno in učinkovito reševanje, sprejeti dokumenti pa so dobra podlaga, da se na naslednjem kongresu čez tri leta pohvalimo z doseženimi uspehi. Slovenska delegacija se je za kongres skrbno pripravila. Nastop njenih delegatov je bil deležen posebne pozornosti, saj smo v Sloveniji na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja kot tudi na področju organiziranosti sindikata dosegli največ. V. Živkovič Analiza stanja na področju pogojev in varstva pri delu Konferenca je pregledala sklepe 3. seje konference ter ugotovila, da so vsi sklepi izvršeni. Konferenca OOS je na osnovi analize realnega stanja na področju pogojev dela in varstva pri delu (analizo je izdelala komisija za socialna vprašanja in družbeni standard) ocenila, da so razmere na nekaterih področjih dela težke in zdravju škodljive tako glede na peske, pline, sevanja, vlago itd., kot tudi neustrezno zavarovanje pred neposrednimi fizičnimi poškodbami. Poseben poudarek je dala konferenca kletnim prostorom, ki jih ZSE uporablja za tiskarno, kamor ob večjem deževju vdira voda. Konferenca OOS predlaga, da samoupravni organi po TOZD sprejmejo sklep, ki bo zadolžil strokovne službe, da pripravijo po posameznih TOZD prioriteto del in predračun izdatkov, tako da bodo delavci ob bilanci namenili del dohodka za izboljšanje delovnih razmer in varstva pri delu. (Strokovne službe naj uporabljajo oceno, ki sta jo izdelali služba varstva pri delu in republiška inšpekcija.) OOS oziroma odbori osnovnih organizacij sindikata so dolžni poskrbeti, da vsi samoupravni organi sprejmejo ustrezne sklepe. Ocena dela samoupravne delavske kontrole Na osnovi objektivne analize dela delavske kontrole, ki jo je izdelala komisija za gospodarska vprašanja in samoupravljanje pri konferenci OO, so delegati ugotovili: — samoupravna delavska kontrola je opredeljena v Statutu TOZD in v Pravilniku o delu samoupravne delavske kontrole — samoupravna delavska kontrola nima programa dela, po katerem bi uravnavala svoje delo (razen Izobraževalnega centra) — samoupravna delavska kontrola je formirana v vseh TOZD in DS SSP. Delo samoupravne delavske kontrole je ocenil predsednik sindikata prav v tej številki časopisa. ODLOŽEN TABOR NA SORIŠKI PLANINI Konferenca je na 4. seji sprejela sklep o organiziranju 3. tabora na Soriški planini. Vendar je le-ta svoj sklep na izredni seji preklicala. Obrazložitev preklica je naslednja: Ker letos praznujemo 25. obletnico samoupravljanja in 28-let-nico obstoja tovarne ter zato predvidevamo posebne svečanosti v četrtek 4. in petek 5. septembra, ko bomo med drugim odkrili tudi spominsko obeležje ob 25-letnici samoupravljanja, bi bilo skoraj odveč, da prirejamo dvoje praznovanj. Poleg tega je v tem družbenopolitičnem trenutku pomembno, da tudi na tem področju varčujemo. Zato sredstva, ki so sicer namenjena za tabor na Soriški planini, namenjamo proslavi ob 25-letnici samoupravljanja. Poudariti je potrebno, da bomo tabor drugo leto ponovno organizirali. Nagrajevanje PRED JAVNO RAZPRAVO O NOVEM SISTEMU NAGRAJEVANJA V motivacijskem sistemu zavzema pomeinono mesto tudi sistem nagrajevanja. Pogoj, da sistem kot ta*, tudi demje, predvsem pa, ua daje ustrezne rezultate, je urejenost nekaterih drugin področij — pri tem mislimo predvsem na natančno delitev dela z razmejenimi pristojnostmi, smotrno kadrovanje na posamezna delovna mesta, izdelane podloge za merjenje rezultatov, urejena ekonomska izhodišča v TOZD oz. med TOZD in ne nazadnje tudi na ustrezno povezanost poslovnih rezultatov z osebnimi dohodki. Iz tega sledi, da se kot izhodišče za izdelavo učinkovitega sistema nagrajevanja kaže problem oblikovanja delovnih mest. Z drugimi besedami: potrebno je točno vedeti, kaj se na delovnem mestu dela, kako se dela in zakaj. Šele ko odgovorimo na ta vprašanja, lahko podamo zahteve za delovno mesto, kar je pogoj za objektivno oceno delovnega mesta in končno možnost, da podamo normativ za normalno količino in kakovost dela. šele Po takem postopku lahko pričnemo urejati osnovni področji sistema: — relativna razmerja med delovnimi mesti — stimulativni del, ki je vezan na delavčevo dejansko uspešnost. Tu ne bi navajali vseh težav in možnosti, ki se pojavljajo pri oblikovanju celovitega sistema nagrajevanja, pač pa bi sc omej id le na probleme osnovnih delitvenih razmerij, kajti ravno to poglavje bo najprej predmet javnih razprav in dogovorov. V tej prvi fazi je potrebno najprej natančno določiti razmerja med poklicnimi skupinami, ki jih opredeljuje samoupravni sporazum panoge, oziroma v okviru možnih odstopanj določiti naša, na temelju analiz podana posebna razmerja. Določiti moramo torej razmerje od najenostavnejših del preko del, ki so značilna za širok profil, pa tja do strokovno najzahtevnejših opravil. V naslednji fazi je potrebno vsa delovna mesta razporediti v prej omenjeno skupino ter nato znotraj teh skupin določiti razmerja oz. odnose med njimi. Naslednja faza pa je določitev osnov, pri čemer že postavljamo vprašanje razmerja med osnovnim in gibljivim delom. Šele od tu dalje lahko pričnemo govoriti o nagrajevanju po delu, kar je končno tudi smisel vseh prejšnjih prizadevanj. Torej — v septembru bomo javno razpravljali najprej o zgoraj navedenih vprašanjih, po sporazumni ureditvi teh vprašanj pa bomo obravnavali še povezanost osebnih dohodkov z delovnimi oz. poslovnimi rezultati v TOZD oz. OZD kot celoti. A. Stržinar ZPS leto dni po ustanovitvi PRED LETOM DNI SMO NA PODLAGI SOGLASNE ODLOČITVE VSEH DELAVCEV V NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI ZPS — ZDRUŽENIH PODJETIJ STROJEGRADNJE. V tem sorazmerno kratkem razdobju smo storili marsikaj za notranjo učvrstitev in zunanji ugled. Upravičeno lahko trdimo, da občutek pripadnosti ZPS prevladuje pri vseh delovnih kolektivih in v njih zaposlenih delavcih, kar samo še potrjuje pravilnost naše odločitve o ustanovitvi tega združenja. S tem zapisom želimo vzbuditi nadaljnje zamisli, ki naj bi omogočile uresničitev postavljenih ciljev, zapisanih v našem samoupravnem sporazumu. S sprejetjem posameznih samoupravnih in splošnih aktov smo sprožili in omogočili bogato strokovno delo, ki se odvija v dogovorjeni obliki. Pripravljajo odločitve v posameznih strokovnih odborih in odločajo na podlagi predlogov teh odborov na poslovodnem organu, kar je svojstveno za naš model povezave samoupravne in poslovodne funkcije. V vseh strokovnih odborih in pododborih dela več kot stopetdeset strokovnjakov iz vseh delovnih organizacij ZPS. Njih zavzetost in stalno sodelovanje ter zavestna pripravljenost za reševanje skupnih problemov in vprašanj kaže na to, da vlada v ZPS miselnost, da so skupni problemi ZPS istočasno tudi problemi posamezne delovne organizacije. Zato dajemo tem ljudem vse priznanje in izražamo željo, da še nadalje v medsebojnem izmenjavanju mnenj in stališč odgovorno iščejo najustreznejše rešitve za skupne probleme, ker bodo s tem posredno reševali tudi probleme svojih delovnih organizacij. Dosegli smo, da se kljub v nekaterih primerih podobnim interesom na tržišču ne pojavljamo kot konkurenti. Prav zdaj usklajujemo investicijske načrte, kjer upoštevamo dogovor, da je potrebno vlagati najprej v nove strojne kapacitete. Pripravljamo tudi ustrezne študije in akte za združevanje sredstev celotnega ZPS in v dogovorjene naložbe skupnega pomena. Zvesti načelu, da iščemo tisto, kar nas združuje, ne pa tisto, kar nas razdvaja, bomo brez dvoma morali svoje medsebojne odnose še bolj poglobiti in jih natančno določiti, zato pripravljamo posebne študije, ki naj bi dale našemu hotenju res pravi značaj združenega dela. Precejšnjega pomena je tudi dejstvo, da smo uspeh dobiti svoje poslovne prostore, ki naj bodo torišče odvijanja vse dejavnosti ZPS ob pomoči delovne skupnosti skupnih služb, v obliki in na način, ki je napisan v naših samoupravnih aktih. Kakor smo v začetku sem in tja slišali nekatere pripombe glede načina in namena združevanja, moramo ugotoviti, da uživamo v naši širši družbeni skupnosti ugled solidne organizacije, katere mnenje razni organi in organizacije že upoštevajo. Menimo, da je velikega pomena pri tem tudi podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne skupnosti proizvajalcev in porabnikov jekla, kakor tudi samoupravnega sporazuma s po- Clanstvo v naših podjetjih strojegradnje bomo od sedanjega včlanjenja posameznih delovnih organizacij spremenili v včlanjeni e ZPS, seveda po predhodnem dogovoru znotraj združenja, kakor je to že odločeno v skladu z JUMEL. Seveda se za zdaj še ne moremo pohvaliti s posameznimi dejanskimi sodelovanji; sicer pa, kdor bi to pričakoval v tako kratkem času, ne razume bistva združitve. Združitev je enkratno dejanje, ki je formalno končano s podpisom samoupravnega sporazuma, v bistvu pa je to od daljšega časovnega razdobja odvisen proces, ki postopoma razvija sile združevanja in izključuje sile razdruževanja. Ene in druge sile so notranje in zunanje — na prve imamo brez dvoma neposreden vpliv, na druge pa lahko vplivamo samo posredno s svojim ravnanjem. Menimo, da nam naš samou-upravni sporazum daje vse možnosti, da svoje ravnanje usmerimo v skupni cilj. Brez dvoma je naša dolžnost, da združevanje vodimo in nadziramo, in če odstopa od dogovorjene smeri, ukrepamo. novico spoeoč/ NA TELEFON 246 slovnimi bankami o kreditiranju prodaje individualne investicijske opreme. Dnevno časopisje je pisalo o ugovoru ZPS glede namere REK Velenje, da bi gradili novo tovarno rudarske opreme; s tem se je naše združenje še bolj uveljavilo. Ta investicija je bila odvisna le od sporazuma med ZPS in REK Velenje, kar so pokazali tudi zadnji razgovori s predstavniki tega kombinata. eden glavnih enakopravnost vseh članic ZPS. Prav tako ne smemo spregledati tudi dosedanjega razvoja vsake od podpisnic sporazuma, njene uveljavitve na tržišču in njih pravic. Brez dvoma moramo ZPS imeti za gospodarsko celoto in pravno osebo med drugim tudi zaradi njih ugleda v dosedanjih pravnih vprašanjih. Važno je, kako bomo uskladili dejavnosti delov celote in zagotovili enotno usklajeno politiko razvoja teh delov ter izvajali nadzor nad tem. Misliti moramo tudi na to, da bo z ugledom ZPS raslo zanimanje drugih organizacij, ki se bodo želele vključiti. Najti bomo morali način takega vključevanja glede na posebnosti svoje samouprave in zgradbe poslovanja. Po našem mnenju so to bistvena vprašanja, ki niso le vprašanja organizacije, kot včasih govorimo. Organizacija je le sredstvo za izvedbo in rešitev jasno postavljenega cilja. Pri našem prihodnjem delu ne smemo podleči trenutnim zahte- vam, da se pokažejo nekakšni rezultati, oziroma predlogom, ki imajo glavni namen, da bi vzbudili videz dogajanja. Vsaka naša odločitev mora biti dobro preučena in premišljena, saj so posledice lahko dolgoscžne. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da so uresničljive tiste zamisli, ki so rezultat soglasja mnenj vseh organov, tako poslovodnih kot samoupravnih. Pobude naj bodo odraz volje vseh delavcev ZPS, usklajene s splošnim družbenim razvojem in podprte s tehtnimi analizami, kajti združujemo se ne zaradi združevanja ampak z namenom in v prepričanju, da bomo s skupnimi močmi dosegli boljše rezultate. Zavedamo se, da je pred nami še veliko dela. Prepričani smo, da ga bomo uspešno opravili. Dr. Z. S. Seja delavskega sveta ZPS V prostorih ICL je bila 27. junija 1975 3. seja delavskega sveta združenih podjetij strojegradnje. Dnevni red seje je bil dokaj zajeten, saj je obsegal 11 točk in je od delegatov zahteval precejšno angažiranost. Navedel bi nekaj zanimivosti. Podano in sprejeto je bilo poročilo poslovodnega organa, ki je izčrpno in jedrnato orisal položaj ZPS v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Tako je naprimer ZPS s poprečno 10.050 zaposlenimi delavci v preteklem letu ustvaril celotnega dohodka v višini 2 milijardi 263 milijonov din in 122 milijonov din ostanka dohodka. Tako so vse članice ZPS v letu 1974 poslovale uspešno. Poročilo omenja tudi poslabšanje likvidnosti članic ZPS v tem letu, kar omejuje investicijsko sposobnost posameznih OZD. Delo poslovodne funkcije je tako razdeljeno na 6 področij, za katera je za vsako posebej izvoljen strokovni odbor, v okviru katerega deluje več strokovnih pododborov. Poročilo navaja vprašanja, s katerimi se strokovni od- bori spoprijemajo v svojem delu. Poročilo izvršilnega odbora ZPS je podal predsednik izvršnega odbora Ljubo Robnik. V njem je prikazano delo izvršnega odbora, ki je imel v razdobju enega leta pet sej. Odbor je uspešno izvrševal zadane naloge in to od izdelave samoupravnih aktov ZPS, sklenil nekaj samoupravnih sporazumov, izdelal osnutek in predlog srednjeročnega plana razvoja ZPS in podobno. Poročilo strokovne komisije za organizacijsko — pravna vprašanja se je prav tako nanašalo na delo te komisije, ki se je odvijalo na dvanajstih delovnih sejah v razdobju enega leta. Komisija je svoje delo pričela z izdelavo osnutka statuta ZPS in drugih samoupravnih aktov. Tudi izbira imena naše SOZD in proizvodni programi članic so šli skozi reše- ... > ■' * ■ Novi organizacijski sekretar ZPS dipl. inž. Franc PENTEK Prvo razvojno stopnjo smo v omenjenem združevalnem procesu že prešli. Po temeljitih pripravah smo pred letom dni ob soglasju vseh zaposlenih podpisali samoupravni sporazum, se osnovali in s polnim angažiranjem skoraj vseh strokovnjakov v ZPS pričeli z uspehom poslovati. Ob polni podpori družbenopolitičnih organizacij smo izpeljali samoupravljanje znotraj našega združenja. Vendar še nismo polni zadovoljstva — marsikaj nam še manjka, marsikaj je še nedorečenega. Pot do postavljenega cilja je še dolga in naporna in potreben bo še marsikateri dogovor in sporazum. Potrebno se je dogovoriti o poteh oziroma o načinu za dosego cilja. Naša združitev bo dosegla svoj cilj, kadar bo skupni optlmum večji od vsote optlmumov posameznih delovnih organizacij ZPS. Kako to doseči, naj bi bila naša naloga v nadaljnjem toku združevalnega procesa. Pri tem ne smemo prezreti razlogov, ki so pripeljali do sklenitve našega sporazuma, od katerih je po našem mnenju Kultura v ZPS Kulturno delovanje v Litostroju — isto pa velja tudi za vsa podjetja strojegradnje — je vse premalo razgibano. Takšno stanje nujno zahteva izboljšanje. Zavedati se moramo, da je skupna težnja nas vseh ne samo materialna in socialna varnosti obogatiti in poglobiti moramo tudi človekovo kulturno delovanje. Vrednost samoupravne socialistične družbe se kaže med drugim tudi v bogatem ustvarjanju in doživljanju kulture. Edvard Kardelj je nekje zapisal: »Kultura nekega naroda je kultura vsakega posameznika.« Bogatiti in razširjati moramo najprej lastna kulturna obzorja in taki se bomo laže vključevali in razvijali kulturno življenje v delovni organizaciji, krajevni skupnosti in ne nazadnje tudi doma. Kultura in prosveta je naredila pri nas v Litostroju le majhen, skoraj otroški korak. Tovrstno delovanje hromi predvsem dejstvo, da žive naši delavci na zelo širokem področju. Vozači so vezani na svoj kraj in jim je podjetje le mesto zaslužka. Ti ljudje se lahko le skromno kulturno udejstvujejo — tu in tam se ogrejejo le za kakšen izlet in to je po navadi tudi vse. Vprašanje je tudi, koliko je razvito kulturno življenje v krajih, kjer prebivajo, in koliko se vključujejo vanj, pasivno ali aktivno. Res, mrsikdo ne more do gledališča ali galerije, vsakomur pa je dostopna dobra knjiga, kvalitetna glasba. Delavca je treba pri tem vsekakor usmerjati, mu svetovati pri izbiri in ga obveščati o kulturnih dogodkih; predvsem prebivalcem Ljubljane kulturnih doživetij ne bi smelo manjkati. Mnogi med nami celo sami amatersko ustvarjajo, gotovo pa imamo tudi še kakšne skrite talente. Vsem tem moramo nuditi vsestransko — moralno in materialno pomoč za spodbudo pri njihovem ustvarjanju. Glede na tako veliko število delavcev, kot jih zajemajo združena podjejta strojegradnje, pa mislim, da bi morali imeti mentorja, svetovalca za kulturo in prosveto, ki bi se ukvarjal samo s tem, da bi vodil in usmerjal ljudi, ki imajo veselje in nagnjenje do takega udejstvovanja. Glavni nosilci litostrojske kulture so prav gotovo godbeniki, ki so prav letos slavili že 25-let-nico obstoja in so nepogrešljivi na vseh proslavah v podjetju pa tudi zunaj njega. Drugo, kar se pa šele budi v življenje, so naši pevci. Pevsko društvo deluje šele prvo leto, vendar pričakujemo, da bodo vzdržali začetne preizkušnje in postali drugi steber kulture v tovarni. Dokaj aktivni pa so tudi naši likovni ustvarjalci — amaterji, in to z vseh področij likovnega ustvarjanja: slikarstva, grafike, kiparstva, rezbarstva in umetniške fotografije. Ob vsakem prazniku ali jubileju tovarne so postavili razstavo svojih del, sodelovali pa so tudi na mnogih kolektivnih razstavah izven naše tovarne. Janez Oprešnik to te komisije. Ravno tako je komisija pripravila vso dokumentacijo za registracijo naše SOZD pri registrskem sodišču, čeprav ZPS še ni registriran. V nadaljevanju seje je delavski svet ZPS razglasil organizacijo združenega dela OGROSTROJ iz Ljubljane za novega člana ZPS, tako da sedaj naša SOZD šteje že 13 članov. Delavci OZD AGRO-STROJ so se namreč z večino glasov odločili, da pristopijo kot enakopraven član v združena podjetja strojegradnje. Delavski svet je v 8. točki dnevnega reda na predlog komisije za razpis sistematiziranega vodilnega delovnega mesta v delovni skupnosti skupnih služb imenoval tovariša Franca PENTKA, dipl. ing. strojništva, na delovno mesto organizacijskega sekretarja. Komisija je svoj predlog podala na podlagi sledečih dejstev: Tovariš Franc PENTEK, dipl. ing. strojništva, rojen dne 2. 6. 1923 v Polani pri Murski Soboti. V svojem dosedanjem službovanju je bil ves čas v delovnem razmerju v delovni organizaciji Litostroj in to na delovnih mestih: konstrukter, projektant, vodja konstrukcije, sekretar organizacije ZK, tehnični direktor in svetovalec glavnega direktorja. Sedaj je po sklepu delavskega sveta ZPS vršilec dolžnosti organizacijskega sekretarja že več kot leto dni. Že več kot dve leti se je na sedanjem delovnem mestu ukvarjal s pripravo ustanovitve ZPS in uveljavljanjem te zamisli v življenje ter pri tem pokazal svoj pravilni odnos do razvoja samoupravljanja, zlasti z vidika združenega dela. Zato je izbor utemeljen. Tovarišu Pentku čestitamo za imenovanje na tako pomembno vodilno delovno mesto v naši SOZD. V deveti točki dnevnega reda so bile predlagane in sprejete spremembe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE Ljubljana. Vse predlagane spremembe so delegati potrdili. Izredno važen sklep je bil sprejet pod točko 10, ko se je delavski svet odločil, da bodo vse OZD — članice ZPS združevale sredstva v višini 5,400.000 din za skupno naložbo ZPS v izgradnjo novega obrata za proizvodnjo delov in komponent hidravlike v delovni organizaciji KLADIV AR Žiri. Združevanje teh sredstev so narekovale potrebe drugih članic ZPS po hidravliki. Obenem s potrebami je tu poudarjen še solidarnostni interes članic, da se delavcem Kladi var j a zagotovi socialna varnost in odpravi nevarnost stagnacije razvoja tega malega kolektiva. M. J. Izobraževanje ob delu Z uvajanjem družbenih dogovorov o kadrovski politiki in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov so razširili delitev stopenj strokovne usposobljenosti z uvedbo stopnje »SPECIALIST« (prej: VISOKO KVALIFICIRANI DELAVEC), ki je bila pred približno petnajstimi leti ukinjena. Zaradi tega smo imeli v podjetju zelo malo VK delavcev z uradno veljavno in vpisano stopnjo strokovnosti, ker se jih je pretežni del že upokojil. Mlajši delavci, ki so zasedli njihova delovna mesta, so se v vseh teh letih strokovno razvijali, niso pa mogli tega uradno uveljaviti z ustreznim preverjanjem in izpiti ter tako v delovni knjižici dokazovati, da so VK delavci. Zato se je kadrovsko-splošna služba skupno z vodstvi TOZD osredotočila med drugimi svoji- Poslovnik in predmetnik za te tečaje, ki so bili namenjeni delavcem, starejšim od trideset let, je iz objektivnih razlogov (zaradi starosti in dolgoletnega delovnega staža, ki je kandidatom dejansko dal strokovno usposobljenost) slonel predvsem na preverjanju in dopolnjevanju znanja V bodoče bomo še prirejali tečaje za pridobitev stopnje VK delavec, vendar moramo za to stalno obliko izobraževanja še izdelati poslovnik in predmetnik, ki bo obsežnejši in podrobnejši, saj ga bodo obiskovali mlajši delavci s krajšim delovnim stažem in z manjšimi delovnimi izkušnjami. Seveda smo s to akcijo urejevali izobraževanje tistih naših delavcev, ki so že imeli priznano stopnjo strokovne usposobljenosti — POKLICI ŠIROKEGA PRO- Slovo ob zaključku šolskega leta. Nova generacija poklicnih delavcev je uspešno zaključila triletno šolanje. mi nalogami s področja kadrovanja tudi na organizacijo tečajev in preverjanja znanja tistih delavcev, ki so že bili KVALIFICIRANI, ki so imeli določeno starost in delovni staž ter so dejansko opravljali VK dela. Tako smo v jeseni 1973. leta organizirali prve tečaje in z njimi nadaljevali v letu 1974, ko smo to skupino dvainosemdesetih KV delavcev, starejših od štirideset let in z dolgoletno delovno prakso, ob preverjanju strokovnosti »usposobili« ža VK delavce. Letos spomladi smo organizirali tečaj za pridobitev stopnje VK delavec za drugo skupino delavcev, ki so izpolnjevali pogoje — da so bili starejši od trideset let in da so imeli dolgoletno delovno prakso ter so delali visokokvalificirana dela. S tema vzporednima tečajema smo pridobili šestdeset VK delavcev. FILA (prej KVALIFICIRANI DELAVEC), medtem ko za pretežni del delavcev, ki so prišli v našo sredino brez potrebne predizo-brazbe, nismo nič naredili. Vzrok je v našem dosedanjem sistemu izobraževanja, ki zahteva za pridobitev stopnje POKLIC ŠIROKEGA PROFILA (KVALIFICIRANI DELAVEC) predhodno končano osemletko. Poklici širokega profila so tisti, pri katerih šolanje traja tri leta. Šele družbeni dogovor o kadrovski politiki, na katerega veljavnost smo morali dolgo čakati prav zaradi dolgotrajnega postopka sprejemanja dogovora v OZD in TOZD, (naš kolektiv ga je sprejel 29. 6. 1974, vendar doslej še ni bil objavljen v Uradnem listu), daje možnost delovnim organizacijam, da podrobneje in stvarne j e opredelijo pogoje za izobraževanje ob delu. Tako je z družbenim dogovorom OZD Dodana pravica, da sami realno ocenijo, kakšna znanja so potrebna za posamezna delovna mesta. To pomeni, da mi sami razmejujemo zahtevnost in strokovnost delovnih mest in poklicev z vidika potrebnih predznanj in določamo predmetnik in poslovnik izobraževalnega nrocesa za pridobitev teh znanj. To pomeni, da za SPECIALIZIRANA DELA — POKLICE OZKEGA PROFILA (to so poklici s krajšim šolanjem od treh let, za katere ni potrebna predhodno dokončana osemletka) lahko izobražujemo delavce, če izpolnjujejo pogoje, ki jih bomo sami sprejeli. Ti so: določena starost in praksa na delovnem mestu, upoštevajoč pri tem stopnjo strokovnosti del. Trajanje izobraževanja kandidatov za pridobitev stopnje SPECIALIZIRANI DELAVEC (prej KVALIFICIRANI DELAVEC ozko usmerjenega poklica) je odvisno od obsega znanja, ki ga želimo nuditi tečajnikom, vendar ga pri tem ne smemo osiromašiti s skrčevanjem programa, saj bi na ta način razvrednotili nivo, ki ga strokovna stopnja Podelitev nagrad najboljšim učencem ICL SPECIALIZIRANI DELAVEC predstavlja. Priprave za te tečaje so v polnem teku. V jeseni letos bomo v prostorih Izobraževalnega centra pričeli z osem-najstmesečnimi tečaji za delavce, ki izpolnjujejo pogoje. Zaradi velikega števila tistih, ki nimajo strokovne izobrazbe, in zaradi omejenih možnosti v IC bomo izobraževali predvidoma 234 delavcev, ki so starejši od trideset let in imajo vsaj pet let delovne dobe. Ostali delavci, ki nimajo kvalifikacije in ne bodo vključeni v jesenske tečaje, se bodo lahko ’ izobraževali kasneje. Sedaj smo zajeli samo tiste, ki so starejši od trideset let, njim pa bodo sledili mlajši, saj ima pravico do izobraževanja sleherni član kolektiva. Dne 7. junija letos smo na zborih delavcev izvolili sedemčlansko komisijo za usmerjanje in financiranje izobraževanja in tako zadostili 56. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, ki določa oblikovanje komisije za usmerjanje in financiranje strokovnega izpopolnjevanja in razvijanja sposobnosti delavcev. Naloga omenjene komisije je vodenje politike usmerjanja in financiranja izobraževanja, opredelova-nja in analiziranja strokovnosti poklicev in delovnih mest, medtem ko kandidate izbirajo komisije ali odbori o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v TOZD, seveda v sodelovanju z vodstvi obratov. O izobraževanju in njegovi problematiki bomo spregovorili še obširneje v eni izmed naslednjih številk našega glasila. M. StaIowsky UKAZ Izdan je bil ukaz: »Oddelek ta in ta takoj naj se preseli tja in tja!« Zakaj, to vemo vsi, toda v ukazu pojasnila ni. Je razlog mar premalo tehten, ali pa uradnik je premalo vesten? Ukaz je tu in ni preklican, selitev preložena je za nedoločen čas. Uboge pare trepetajo kar naprej in čakajo, kako se stvar razvila bo poslej. Beneficirana delovna doba Čeprav so že nastopili topli počitniški dnevi in nam je najbolj prijetno kopanje v morju in poležavanje v senci, nekaj ljudi vztrajno in prizadevno pripravlja podatke za pripravo predloga o razširitvi liste beneficiranih delovnih mest v livarnah. Predvidoma naj bi predlog predložili v obravnavo skupščini Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS novembra letos. Prav zato ni časa za počitek in zavlačevanje, delo mora teči ne glede na dopustniško razpoloženje, ki nas obdaja. Strokovna komisija za benefi-ciranje delovnih mest v livarnah pri direkciji Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS je že obravnavala do sedaj zbrano dokumentacijo in oce- Uvajanje NC tehnologije (Nadaljevanje z 10. strani) va na trenutno razpoloženje po-služevalca. Ad c) Posluževalec na NC stružnici naj bo kvalificiran delavec, ki ima smisel za čuvanje in strežbo stroja, ni pa nujno, da je to kvalificiran strugar. Prav to razmerje velja tudi za 9stale numerično krmiljene stroje, npr. vrtalne, vrtalnofrezalne in frezalne stroje. Zaradi stalnega pomanjkanja kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev tako v svetu kot tudi pri nas, iz-gledi pa tudi za bližnjo prihodnost niso nič kaj bolj obetavni, je potrebno z vso resnostjo razmisliti, kakšne stroje nabaviti, da bi se produktivnost dvignila tako količinsko kot kvalitetno. To bomo uspeli ne z zaposlovanjem novih delovnih moči, pač Pa z uvajanjem novih tehnoloških prijemov in z novimi sodobnimi stroji. Ni problem povečati Produktivnosti pri obdelavi ob-delovancev enostavnih geometrijskih oblik, posebej še v serijski proizvodnji. Za litostrojski Proizvodni program je značilno. da nima velikoserijske značilnosti, pač pa izdelujemo obdelo-vance kompleksnega značaja, zlasti pri obdelavi na vrtalno fre-zalnih strojih v razmeroma majhnih, večkrat ponavljajočih se serijah. Na koncu naj še enkrat omenim, da numerično krmiljeni stroji niso primerni za serijsko obdelavo enostavnih osnosimetričnih obdelovancev. Le-ti so predragi za obdelavo preprostih obdelovancev. Za tovrstno obdelavo bodo še lep čas imele prednost programske in kopirne stružnice, ki so enostavnejše, dovolj zanesljive, predvsem pa znatno cenejše in ne zahtevajo posebej kvalificiranih sestavljalcev programov. Pri odločitvi za ali proti uvajanju NC strojev v proizvodni proces v neki tovarni so za presojo umestnosti investiranja v nabavo tovrstnih strojev edino merodajni številčni podatki, ki prikažejo stroške oziroma prihranke pri obdelavi po klasičnem postopku ali pa obdelavi na numerično krmiljenih strojih. Ivan Gantar, dipl. Ing. nila razpravo Inštituta za medicino dela SR Srbije. Pregledala je tudi gradivo strokovne skupine Republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja mesta Beograd, ki ugotavlja delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Na osnovi tega je podala mnenje, da podatki o pogojih dela v omenjenih gradivih dovolj jasno predstavljajo tudi stanje v slovenskih livarnah in da ni bistvenih razlik. Takih misli je bila tudi strokovna skupina, ki jo je imenoval republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije. Zaradi tako enotnih ugotovitev obeh strokovnih skupin so sprejeli stališče, naj gradivo oceni še Inštitut za medicino dela Slovenije in naj se dopolni še s priporočili za zboljšanje delovnih pogojev v livarnah in podobnimi ukrepi, ki bi posamezne škodljivosti na teh delovnih mestih omilili, če jih že ne moremo odpraviti. Delovna mesta v livarnah, ki jih obravnava, so razdeljena v 7 skupin. 1. delovna mesta priprave in predelave peska (na teh delovnih mestih naj bi se zavarovalna doba štela 12 za 15 mesecev) 2. izdelava peščenih jeder (12 za 14 mesecev) 3. delovna mesta za hranjenje — šaržiranje in vzdrževanje peči (12 za 14 mesecev) 4. delovna mesta pri vlivanju v kokile in kalupe (pod pritiskom) (12 za 15 mesecev) 5. delovna mesta notranjega transporta v livarnah (12 za 14 mesecev) 6. delovna mesta vzdrževanja naprav za vlivanje (12 za 14 mesecev) 7. proizvodno tehnična in vodstvena delovna mesta (12 za 14 mesecev). Odprto je še vprašanje delovnih mest, ki so v livarnah nujno potrebna, pa niso vključena v nobeno od navedenih skupin (varilec, rezalec, žlebilec, zarisova-lec itd.). Prav tako je sporno še vprašanje sedme skupine (npr. inštruktor, kontrolor, referent, skladiščnik itd.). Da bi tudi to pravočasno razčistili, se bodo v septembru ponovno sestali v strokovni komisiji strokovnjaki iz večjih slovenskih livarn in skušali uskladiti nazive delovnih mest v livarnah še pred obravnavo predloga v skupščini. Pri uveljavljanju beneficirane dobe bomo morali v določenih primerih že prej izpolniti vse zahteve družbenega dogovora o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ki je bil potrjen in sprejet v juniju 1974. Predlog bo šel pred obravnavo v skupščini še skozi vrsto za to pristojnih organov (gospodarska zbornica, sindikati, SPIZ), zato se moramo zavedati, da bomo morali zahteve omenjenega družbenega dogovora močno upoštevati, če bomo hoteli z zahtevki uspeti. Težišče vseh prizadevanj mora biti usmerjeno k izboljšanju delovnih pogojev in k doslednejšemu upoštevanju varstvenih ukrepov. Zato upam, da bo gradivo s predlogom pripravljeno res temeljito in z vso mero odgovornosti, predvsem pa pravočasno. Tako bomo lahko že na koncu letošnjega leta vedeli, katera delovna mesta v livarnah bodo na novo uvrščena v seznam beneficiranih delovnih mest. Magda Kreft i^cuS. I ,:S i 5P w \ ▼ i\ X, ^ Izlet na Snežnik Letak z markacijskim znakom je vabil izletnike na Snežnik Sončno junijsko nedeljo se nas je zbralo 45 ljubiteljev planin — še marsikdo bi želel iti z nami, a žal je bilo število izletnikov omejeno. Iz Ljubljane smo se z avtobusom odpeljali že ob 6. uri zjutraj, nato pa po novi vrhniški cesti do Postojne in naprej do Ilirske Bistrice. Po kratkem postanku smo po dobri gorski cesti prispeli do Sviščakov in še malo naprej, kjer smo parkirali svoj avtobus. Zdaj pa — nahrbtnike na rame in naprej! Mlado in staro, suhi in okrogli, planinci in planinke, pa tudi mlada psička Pika. Res, pisana družbica! Nekaj časa smo še hodili po široki skalnati cesti, ob čudovitem gozdnatem pasu. Šumenje dreves in blagodejno zelenilo nas je pomirjalo. Kmalu smo prišli prav pod vznožje Snežnika, ki se je v vsej svoji lepoti dvigal pred nami. Vzpenjali smo se po stezi med nizkimi borovci, grmičevjem, mimo snežnega plazu. Vse okoli nas nam je razveseljevalo oko — pisano gorsko cvetje, kamorkoli si se zazrl, povsod modri encijan, snežno bele anemone, zlato rumene pogačice in vresje. Vroče je bilo in marsikatera znojna kaplja nam je spolzela po licih. A nič zato — vsi, razen enega samega udeleženca, ki nas je počakal v dolini, smo prispeli na vrh Snežnika. V koči smo žigosali planinske izkaznice, spili čaj in napisali razglednice, zunaj pa se je odpiral prečudovit pogled na nepregledne gozdove pod nami, kjer še kraljujejo medvedje. Ne vem, a zdelo se nam je, da smo med potjo v svežem blatu videli sledove te živali. Neka planinka je vsa pre- Š AH USPEH LITOSTROJSKIH ŠAHISTOV V organizaciji športnega društva Lesce in pod pokroviteljstvom občinskega sveta ZSS Radovljica je bflo v juniju na Bledu 28. moštveno sindikalno šahovsko prvenstvo Slovenije za leto 1975. Sodelovalo je 18 izbranih ekip, med njimi šahovska ekipa Litostroja, ki se je predhodno, kot ljubljanski prvak kvalificirala za to tekmovanje. Naša ekipa v sestavi: Steiner, Lorbek, Srebrnič, Lagudin, Musič, Janjič in Kobler je po tridnevnih napetih borbah zasedla odlično tretje mesto in osvojila tudi lep pokal. Zanimivo je, da se je borba za prva tri mesta odvijala med , zmagovalcem — občinskim i SS Radovljica, Litostrojem in ! RSNZ Ljubljana, ki so si sle- | dili le s po eno točko razlike 1 in pokazali veliko izenačenost v moči. Prva dneva je naša ekipa celo vodila, vendar sta jo v končnem delu ostali dve ekipi prehiteli. Litostroj je dosegel 70 odstotkov možnih točk, in sicer 13 zmag in 4 poraze. Najbolj smo bili zadovoljni visoke zmage 4 : 2 nad zmagovalcem turnirja. Na turnirju nas je obiskal svetovni šahovski prvak Ana-tollj KARPOV s svojim sekundantom velemojstrom Furmanom; oba sta bila tiste dneve na Vidmarjevem spominskem turnirju v Ljubljani. Karpov je pohvalil organizacijo turnirja ter se slikal z vsemi udeleženci sindikalnega tekmovanja. I. Kobler plašena celo slišala nekakšne glasove v goščavi. V daljavi smo videli Učko goro, pod katere vznožjem že valovi naše sinje morje. Na drugi strani se razprostira pogled na Cerkniško jezero, Triglava pa zaradi rahle meglice, žal, nismo videli. Vrnili smo se do avtobusa in se odpeljali do Sviščakov, kjer nas je že čakala okusno pripravljena enolončnica. V avtobusu so se nam razvezali jeziki in vrstila se je pesem za pesmijo. Preko Mašuna nas je vodila pot dalje do snežniškega gradu, ki hrani spomine na pretekle dni. Grad je zelo skromen, lepe so le razstavljene živali. Po ogledu gradu smo se odžejali v prijaznem gostišču. Tu pa se je sicer pridna in mirna psič- ka Pika zapodila ža tolsto put-ko. Psička v dir, njen gospodar pa za njo. Vsi smo si predstavljali, kako bo gostilničar, ki je prav tedaj stopil na prag, hud. A zgodilo se je prav nasprotno. Rekel je: »Kar naj jo požre, zakaj pa hodi na naše dvorišče.« Pika pa je bila vseeno okregana, saj sicer drugič ne bi vedela, da tega ne sme početi. To pač ne bi bilo vzgojno! Mimo Starega trga, kjer smo se še enkrat ozrli na naš Snežnik in se poslovili od njega, smo preko Rakitne prispeli v Ljubljano. Konec je bilo izleta, konec srečno preživelega dne v veseli družbi. V imenu planincev hvala za vse našemu dobremu vodiču dr. Ediju Tepini. Bilo je res prijetno! TEMA Avto-rally na Češko Organiziramo avto-rally — mednarodni izlet z avtomobili prek Avstrije na Češko od 6. do vključno 10. septembra 1975. Število prijavljencev je omejeno — 80 oseb. Odhod kolone je 6. 9. 1975 ob 5. uri zjutraj izpred Litostroja. Povratek v Ljubljano je 10. 9. 1975 v večernih urah. Udeleženci morajo vzeti 8., 9. in 10. septembra redni letni dopust. Potek vožnje: Ljubljana — Ljubelj, meja — Celovec — St. Veit — Trieben — Liezen — Linz — Freistat — Wublovitz, meja — Dolne Dvorište — češke Budjejovice — Tyn na Vltavi — Bernartice — Podoli — Červena. Povratek po isti poti. Dolžina proge do cilja (Červena) je 532 km. Prebivali bomo v vikend hišicah rekreacijskega centra podjetja ZVVZ Milevsko. Prago in njene znamenitosti si bomo ogledali z avtobusi. Cena za eno osebo: za člane kolektiva za nečlane (ožji svojci) za otroke do 10 let a) brez ležišča b) brez ležišča in hrane V ceno so vračunane vse takse, vstopnine, prevozi z avtobusi, prehrana in prenočišče. Vsak udeleženec mora voziti avtomobil s posebej za to pripravljeno oznako Litostroj in številko. Rally je določen po krajih z oznako kilometrov in nima tekmovalnega značaja. Znamka avtomobila ni predpisana. V Avstriji predvidevamo nakup dvakrat po 101 bencina. Vsak udeleženec lahko zamenja 200.— din za 200 Kč. Stroške bencina za prevoz nosijo udeleženci sami. Vsak udeleženec mora imeti veljaven potni list in zeleno karto zavarovalnice za obvezno zavarovanje (proti tretji osebi). Udeleženci za ta izlet niso posebej zavarovani. Prijave in takojšnja vplačila sprejema tajništvo sindikata na tel. 203 do zasedbe razpoložljivih mest. Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata Prve letne športne igre ZPS Po dogovoru predstavnikov vseh 13 delovnih organizacij, vključenih v ZPS, bodo prve letne športne Igre članic ZPS v Gostolu v Novi Gorici. V zvezi s tem dogovorom, ki je bil sprejet že v maju 1974. leta (še pred podpisom sporazuma), je bila Imenovana posebna komisija, ki je pripravila predlog in osnutek propozicij za letne športne igre. Dogovorjen je bil kraj in organizator za letne igre Gostol Nova Gorica, kakor tudi datum 20. september 1975. Komisija je na osnovi širše razprave sklenila, da bo tekmovanje v naslednjih panogah: — kegljanje, balinanje, namizni tenis, streljanje z zračno puško, šah in mali nogomet — kegljanje bo izvedeno tako, da bo vsaka ekipa štela 6 tekmovalcev, ki bodo metali po 100 lučajev mešano — balinarji se bodo pomerili v štirih skupinah v predtekmovanju in nato še v polfinalu in finalu — namizni tenis bo odigran po principu vsak z vsakim, na tri dobljene sete tako, da sta v ekipi po dva tekmovalca — strelska ekipa šteje štiri tekmovalce, katerih seštevek krogov daje vrstni red posameznih ekip — šahisti bodo igrali ekipa z vsako ekipo, na čas 15 minut — v malem nogometu bo tekmovanje organizirano na izpadanje, nato pa še polfinalne in finalne tekme. V vsaki panogi tekmovanja bo prejela ekipa, glede na uvrstitev in število ekip v panogi, tudi število točk, ki bodo dale vrstni red posamezne panoge. Končnega zmagovalca med podjetji pa bo dal seštevek vseh točk po panogah. Za posamezne ekipe v panogah so predvidena posebna priznanja, za zmagovalca med podjetji pa prehodni pokal in pokal v trajno last. Drugo in tretje uvrščeno podjetje v skupnem seštevku pa prejmeta manjše pokale. Litostroj bo na tem tekmovanju sodeloval z vsemi ekipami, ki jim želimo čim večjega uspeha. 300— din 350,— din 250 — din 200.— din Kruh in topli obrok V našem podjetju je že dolgo urejena prodaja in delitev malic. Delitev toplih in hladnih obrokov je bila nujno potrebna. Predvsem topli obrok postaja vedno bolj priljubljen. Priča smo precej pogostim spremembam in menjavam časa, v katerem se ti obroki dele. Nič-kolikokrat že se je doslej spremenil tudi način razdeljevanja: kaže, da odgovorni nikakor ne morejo najti ustrezne poti, da bi bil ta čas smotrno izkoriščen in da raztezanje časa za odmoi ne bi bilo v škodo proizvodnje. Zdi se, da je zadnja razporeditev časa delitve toplih obrokov še kar ustrezna. Predvsem je bolj zgodnja, saj vemo, da marsikdo zjutraj ne zaužije nobene hrane, bodisi da za to nima časa ali pa ne možnosti. Z zdravstvenega stališča je dokazano, da bi moral Mogoče bi bilo več reda v jedilnicah, če bi uprava restavracije uredila tako, da bi lahko delavci sami, ko pojedo, odložili umazan krožnik na določen prostor Ali je vsaka domiselnost popolnoma odpovedala? Enolončnice, ! ki so sicer kar okusne, so od časa do časa dokaj neužitne. Enkrat mora prenehati miselnost, da naši želodci prenesejo vse. Lahko bo kdo dejal: »Podarjenemu konju se ne gleda na zobe.« Ne, ne gre za to! Spoštujemo prizadevanja delavcev v delavski restavraciji in vredni so vsega priznanja, toda razumeti je treba, da gre tu tudi za naše zdravje in dobro počutje. Želimo, da se hrana popestri in izboljša. Tu ne mislim, naj se zveča število ponudenih jedi na dan, ampak naj bodo te čimbolj različ; j ne. Raje manj, ampak tisto nanj bo dobro. Upam, da s tem delim mnenje večine. Zdaj pa še o kruhu, ki je nepogrešljiv pri vseh obrokih. Nedopustno in žalostno je, da s kruhom ravnamo tako mačehovsko. Človeka boli srce, ko gleda, kaj delajo z njim. Bežen pogled v jedilnice po obratih pove, da je naš odnos do njega skrajno malomaren — kot da še ni daleč čas, ko je bil kos kruha pravo razkošje. Naše matere in očetje so nas učili, da smo kruh spoštovali. Res je, da je kruh dosti; krat zelo slabo pečen, tak je tudi škodljiv za želodec, toda to ni razlog za zametavanje. Predlagam, da povsod režejo kruh na drobne rezine, kot to že delajo v restavraciji. S tem bi prenehalo vsako nepotrebno razmetavanje s tem prepotrebnim živi- j lom, saj bi ga vsak vzel le toliko, kolikor bi ga pojedel. Morda bi v začetku to poudarjali s primernim napisom nad košaro s j kruhom. Torej, poskusiti bi bilo treba! Alojz Novak biti ravno obrok pred delom naj-obilnejši. Zdaj, ko je čas za malico enak za vse podjetje, je v jedilnici naše restavracije precej večji naval, če naj bi posameznik porabil del prostega časa za to, da se tudi razgiblje, kar posebej velja za umske delavce, potem je smisel odmora delno zgrešen. Jemanje toplih obrokov, ki so brezplačni, se je podeseterilo, zato so v restavraciji dolge vrste čakajočih. Kljub samopostrežbi traja malica kar dvajset minut. Mislim, da do zastoja prihaja zato, ker se nekateri ne morejo odločiti, kaj naj vzamejo za svoj obrok. Predlagam, naj bi bilo na deski napisano, kaj je na jedilniku ta dan, tako da se čakajoči prej odloči, kaj bo vzel od ponujenega. Povedati bi bilo treba tudi nekaj o vsebini toplih obrokov. Dejstvo je, da je že šest, sedem let jedilnik toplih obrokov popolnoma enak! Ne mislim tu naštevati jedi, saj jih dobro poznamo in za vsak dan lahko kar napovemo, kaj bo za pod zob. Odšla sta v pokoj Anton Jakofčič je bil livar v livarni jeklene litine. V tovarno je prišel 28. 4. 1949, v pokoj pa je odšel 30. 6. letos. 31. maja je odšel v pokoj eden od litostrojskih veteranov Mihael Janežič, delovodja v režijski mizami. V Litostroju se je zaposlil 9. 10. 1947. Sodelavci jima želijo še mnogo zdravih let. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je srečanje borcev v Litostroju postalo že tradicija, saj so se borci na svojem tovariškem srečanju letos zbrali že Petič. Po skromnem začetku v tnali dvorani Delavske restavracije leta 1971, ko smo še rahlo dvomili v odziv in se bali, da bo dvorana prazna, smo zadnji dve leti že sodelovali in priredili srečanja skupaj z organizacijo Zve- Srečanje borcev v Litostroju ze borcev krajevne skupnosti Litostroj. Na predvečer dneva borcev, 3. julija, se je tudi letos v Delavski restavraciji zbralo okrog 200 članov Zveze borcev. Po krajšem pozdravnem nagovoru je imel govor predsednik terenske orga- Solidarnostna pomoč Dne 8. junija 1975 je nenadoma zagorelo v Ljubljanski 17. Požar je povzročil nekaterim Li-tostrojčanom veliko materialno škodo. Konferenca sindikata Litostroj je na dan izplačila 16. 6. 1975 izvedla nabiralno akcijo za ublažitev težav ob tej nesreči. Sestavili so tudi posebni odbor, v katerem so bili vsi predsedniki OOS, ki naj bi skupno s hišnim svetom prizadetega bloka in pristojnimi službami odločili o obliki pomoči. Akcija je potekala po OOS v TOZD in DS. Li-tostrojčani so zbrali tako: FI Pl SSP IVET ZSE SE ICL Ambulanta 14.791.00 11.722.00 14.284.00 2.708.00 2.110.00 640.00 1.600,00 190.00 din din din din din din din din Skupaj 48.045,00 din Ob tej priložnosti se konferenca sindikata zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v tej humani akciji- Izlet invalidov po Gorenjski nizacije ZB. V kratkih orisih je podal pregled dosežkov revolucije in naša prizadevanja v tridesetih letih svobode. Udeleženci srečanja pa so ob večerji in po njej dobri dve uri prijetno kramljali in obujali spomine na dni revolucije, ko so še kot mladeniči in mladenke odhajali v partizane, v negotovost, z eno samo željo — izbojevati svobodo, v kateri bo vsak na svoji zemlji sam svoj gospodar. K prijetnemu vzdušju je pripomogel tudi tov. Kovačič, ki je skrbel, da so iz zvočnikov ves čas zvenele partizanske pesmi. Lastnega kulturnega programa tokrat ni bilo. Udeleženci srečanja so se z dvema avtobusoma odpeljali do hale Tivoli, kjer so se pridružili osrednji proslavi ob dnevu borca. Pozdravnemu govoru tov. Avguština Laha in predaji praporov je sledil bogat kulturni program, v katerem so sodelovali znani gledališki igralci, pihalna godba Ljudske milice, partizanski pevski zbor in dekliški mladinski pevski zbor. Marsikateri udeleženec srečanja se je prihodnjega dne udeležil tudi zbora borcev v Pržanju pri Ljubljani. K. M. Dne 29. 6. 1975 smo invalidi iz šiške priredili enodnevni izlet z avtobusom po Gorenjski. Izleta se je udeležilo 49 invalidov in njihovih svojcev, med njimi tudi invalidi z bergljami in na PRAVILNIK PODJETJA Vsak dan dobršen del zaposlenih, vsaj tistih v pisarnah, ječi Pod bremenom birokracije in administracije, ki jih kar obstreljuje z raznimi okrožnicami, novimi predpisi, popravki predpisov, popravki popravkov predpisov, spremembami sprememb pravilnikov itd. No, vsaj pravilnikov se skoraj gotovo ni spomnil okoreli uradnik 20. stoletja, saj so bili s to Šibo božjo udarjeni že pisarniški uslužbenci v prejšnjem stoletju. Pred leti je neki uslužbenec pri pospravljanju svoje pisarne, urejeval je namreč stare zaprašene fascikle, slučajno našel pravilnik podjetja, ki je izšel leta 1872. V pravilniku so bile poleg suhoparnega uvoda naštete pravice in dolžnosti pisarniških uslužbencev tistega časa: — Uslužbenci morajo dnevno napolniti vse petrolejke, obrisati cilindre in skrbno pristriči stenje. — Vsak dan mora uslužbenec prinesti s seboj na delo v pisarno vedro čiste vode in vedro premoga. — Službeno pero je treba čistiti po lastnem preudarku, toda samo na tak način in ob taki uri, da s tem svojim dejanjem ne bo motil dela ostalih uslužbencev. — Uslužbenci moškega spola lahko dvorijo osebam ženskega spola enkrat tedensko, v primeru da le-te redno obiskujejo cerkvene pobožnosti, pa izjemoma dvakrat. — Ob dober glas bo prišel vsak uslužbenec, ki kadi ali njuha tobak, uživa alkoholne pijače v kakršnikoli obliki, obiskuje igralnice ali dame dvomljivega slovesa v javnih hišah, ali pa tisti, ki se brije pri brivcu. . — V korist vseh uslužbencev Je, da ob dnevih izplačila plače dajo na stran del svojih dohodkov, zato da bi v starosti ne bili v breme družbi. — Vsak uslužbenec, ki bo v Petih letih zaradi lastne malomarnosti več kot trikrat zamudil službo, bo nakazal v fond Pisarne denarni znesek v višini Polovice mesečne plače. invalidskem vozičku. Vabilu na izlet so se odzvali tudi invalidi iz Litostroja. Iz Ljubljane smo se odpeljali že ob 6. uri zjutraj, vendar nihče od udeležencev zaradi tega ni bil slabe volje. Peljali smo se mimo Bleda na Bohinj, kjer smo se ustavili v Domu pri Savici. Vsi, ki jim je zdravje dopuščalo, so šli naprej in si ob lepem sončnem vremenu ogledali slap Savice. K veselemu razpoloženju je prispevala tudi članica Štefka Škulj iz Dekorativne, ki je z igranjem na harmoniko zabavala udeležence izleta. Skupno kosilo smo imeli v Radovljici pri Avguštinu, kjer so nam hitro in lepo postregli. Zatem smo se odpeljali v Vrbo in si ogledali rojstni kraj našega naj večjega pesnika Franceta Prešerna. Bili smo tudi v Dragi in Begunjah. Proti Ljubljani smo se odpravili po 18. uri z zadovoljstvom, da nam je bilo vreme naklonjeno in z željo, da bi šl\ še večkrat na take izlete. Za prijetno počutje se moramo zahvaliti tudi šoferju SAP tov. Ivanu Štefaniču, ki je znal razumeti naše drobne težave. Prav tako pa tudi kolektivu SAP, ki nam je s popustom pri plačilu prevoza omogočil ta izlet. K. M. Na predlog podjetij, ki uporabljajo viličarje naše proizvodnje, dobi voznik viličarja, ki je izpolnil pogoje, določene s pravilnikom našega podjetja, pohvalo in nagrado. Tudi letos smo pohvalili najbolj vestne voznike viličarjev. Med drugimi je prejel nagrado tovariš Jože SAJE iz ljubljanske Metalke, ki je dolgo let vozil in vzdrževal viličar naše izdelave nosilnosti 5 ton s tovarniško številko 1. Ta viličar ima ZAHVALA Ob bridki izgubi najinega moža in očeta Branka COLARIČA se iskreno zahvaljujeva sindikalni organizaciji ter sodelavcem iz obdelovalnice za poslovilne besede ob grobu, za podarjene vence ter denarno pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste sočustvovali z nama. Žena Ljudmila s hčerko Sašo serijsko številko 17218/1 in so ga prodali kupcu 14. 4. 1959. Kljub častiti starosti viličar še vedno opravlja svoje delo. Voznik Jože Saje je ob prejemu pohvale in nagrade dejal: »Vaši viličarji so odlični in vsestransko uporabni. Če stroj pravilno neguješ in zanj skrbiš, se ti nikoli ne izneveri.« Izjava voznika — uporabnika je lepo priznanje našemu podjetju za kvaliteto viličarjev. Ivan Prešeren Pohvale in nagrade voznikom Na čelu kolone so bila litostrojska vlečna vozila z zaščitnimi znaki delovnih organizacij, članic ZPS Posebno pozornost so vzbudili naši izdelki zaradi svoje velikosti 22.7. praznik občine Šiška Ob praznovanju je v paradi sodelovala tudi naša delovna organizacija s številnimi izdelki. Poleg tega so sodelovali športniki, mladina, litostrojska godba na pihala, gasilska enota in drugi. Kolono je zaključil velik dieselski motor Litostrojčanii »Na kolo za zdravo telo!« Vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi (Nadaljevanje in konec) Iz Leningrada v Moskvo smo leteli samo pičlo uro. Po bolečinah in šumenju v ušesih smo spoznali, da se sovjetski avioni hitreje spuščajo z višine in je zato pristajanje krajše. Moskva ima pet letališč; to pot smo pristali na letališču Vnukovo. Letalski promet je tako razvit, da je vedno »parkiranih« po nekaj deset avionov. Drugo srečanje z Moskvo je bilo dokaj drugačno od prvega pred tremi dnevi. Prileteli smo dopoldne, naspani, spočiti in pripravljeni sprejemati nove vtise. Takoj ko smo odložili v hotelu prtljago, smo se vkrcali na avtobus za krožni ogled mesta. Naša spremljevalka Nina (ki je Mo-skvička, se pravi rojena v Moskvi) nam je najprej povedala rojstne podatke in življenjepis mesta. Mesto Moskva, oziroma Kremelj — trdnjava kot središče mesta sta omenjena prvikrat v nekem pismu sredi 12. stoletja. Kremelj je dobil ime po kremenu — kamnu, na katerem je bila postavljena že prva trdnjava. Mesto ob reki istega imena je zelo hitro raslo in postalo središče. Moskva je bila prestolnica Rusije od 1328 do 1712, ko je Peter Veliki prenesel središče države na severozahod v sedanji Leningrad. Mesto je velikokrat gorelo, saj je bilo grajeno iz lesa, ki so ga imeli največ pri roki. Najbolj je znan požar iz leta 1812, ko so mesto požgali sami, da bi tako zaustavili Napoleonovo vojsko. Leta 1918 je pod sovjetsko oblastjo spet postalo središče države in v zimi 1942/43 so tu doživeli Nemci prvi poraz, ki je pomenil začetek njihovega konca. Moskva ima skoraj 8 milijonov prebivalcev in je ne samo politično, temveč tudi industrijsko in gospodarsko središče Sovjetske zveze, saj daje moskovsko področje 30 odstotkov celotne V mestu je toliko parkov in nasadov, da včasih komaj vidiš stavbe, ki so zadaj. Gotovo je več kot 50 odstotkov površine nezazidane, zato je mesto seveda zelo obširno. Povsod se vidi, kako so načrtovalci mesta širokosrčni s prostorom. Gradijo veliko, in to ogromne bloke, med njimi pa je toliko razdalje, da sosed sosedu res ne more gledati v lonec. Povsod je dovolj prostora za zelenje in parke. Trdnjava sredi mesta Popoldne smo si šli ogledat Kremelj; kajne, kako trdno zveni to ime, pa tudi trdnjava sama stoji trdno na vzpetini z južno stranjo ob reki Moskvi in severovzhodno ob Rdečem trgu. Obzidje je zelo mogočno, debelo do 6 metrov in ima 7 glavnih stražnih stolpov. Na vrhu ima vsak zvezdo iz rdečega rubin-skega stekla, ki ponoči žari. Te zvezde služijo tujcem v mestu kot odlična orientacija. Obzidje in stolpi so iz temno rdeče opeke. V Kremlju je sedež vlade in drugih ministrstev. Tu so prekrasne bele cerkvice z mnogimi zlatimi kupolami, največji zvon, ki so ga kdaj ulili, in največji top. Prav zaradi teh dveh je znana anekdota nekega Angleža, ki se je v prejšnjem stoletju vrnil s potovanja po Rusiji: »Imajo največji zvon, ki ni nikoli zvonil, pa je car zvonov, imajo top, s katerim niso nikoli streljali, pa je car topov. Čudni so ti Rusi, vsemu, kar ne služi svojemu namenu, pravijo car.« Spet je bilo premalo časa, da bi vsaj malo pokukali v cerkvice ali v muzej — orožarno, kjer je spravljenih nešteto dragocenosti, umetnin in starin. Peljali smo se še mimo tistega dela obzidja, kjer so že popoldne čakali obiskovalci, da bi mogoče drugo dopoldne, toda če ne drugo, pa tretje dopoldne stopili v Leninov vrednosti industrijske proizvodnje. Dve tretjini vseh prebivalcev Sovjetske zveze je Slovanov (Rusi, Belorusi, Ukrajinci). Narodnosti je v državi 180, uradno pa je priznano 110 jezikov. Najprej smo si ogledali univerzo slavnega imena — Lomo-nosov. Že po površini je to ogromen kompleks. Za srednje veliko slovensko mesto ga je, saj tu živi in študira 40.000 študentov. Študentje so tu tako preskrbljeni s stanovanjem, hrano, zabavo, knjižnicami, da jim zaradi tega ne bi bilo treba v mesto vsa štiri leta, ki so določena za študij. Tu lahko ostanejo samo študenti, ki redno opravljajo izpite in ki po štirih letih študij končajo. Ce imajo težave, ki so posledica lenobe, morajo takoj oditi. Pravijo, da je v tem kompleksu stavb toliko prostorov, da če bi tja prinesli dojenčka in bi v vsakem prostoru preživel samo en dan, bi bil na koncu že sivolas starček. Univerza je postavljena na rahlo dvignjen svet, imenovan Leninske gore, zato je s ploščadi pred univerzo edinstven razgled na zelo zelo zeleno mesto, skozi katero vijuga reka Moskva, ki je plovna 500 km — od Moskve do izliva v reko Oko. mavzolej in počastili spomin velikega misleca in revolucionarja. Iz vseh koncev Sovjetske zveze so prišli samo s tem namenom, utaborili so se pod obzidjem. Hrano so imeli s seboj, odeje tudi. Lenina bodo videli in to je glavno. Ganljiva je ta njihova predanost. Tujci smo imeli prednost. Ko smo drugo dopoldne prišli v park spominov, kjer stoji spomenik neznanemu junaku in kjer gori večni ogenj, ki so ga prinesli iz leningrajskega spominskega pokopališča Piskarev-skoje, smo lahko stopili v posebno vrsto, ki je imela prednost pred sovjetskimi obiskovalci. Ko smo še čakali v vrsti, smo lahko opazovali, koliko obiskovalcev pride vsak dan tudi k spomeniku neznanemu vojaku. Ta dan je prišla najprej skupina sovjetskih vojnih veteranov v uniformah in z mnogimi odlikovanji. Prinesli so vence in še zapeli so. Potem nekaj novoporo-čenih parov. Navada je, da položi nevesta svoj poročni šopek k spomeniku. In kdo še? Jugoslovanska mladinska nogometna reprezentanca, ki je ta dan odigrala v Moskvi tekmo. Prinesli so venec z jugoslovansko zastavo, in kar je res, je res, prav ponosni smo bili, ko smo tam zagle- dali našo trobojnico. Mi mali ljudje iz majhne dežele smo v srcu velemesta širne Sovjetske zveze dobili stik z domovino. Mavzolej je odprt vsak dan dve uri. Ta čas se pomika neprekinjena vrsta iz parka po ulici mimo prekrasne stavbe muzeja na Rdeči trg. Tu stoji mavzolej iz temno rdečega marmorja v obliki stopničaste piramide. Vzdušje vsega mimohoda je izredno svečano in v globoki spoštljivosti do pokojnika. In Lenin, ki smo ga videli balzamiranega, je tak, kot ga poznamo s slik, samo da ima oči zaprte. Borodinska bitka Tistega dne, ko naj bi šli na prizorišče borodinske bitke, je nekajkrat deževalo. V spominskem paviljonu smo si ogledali že množico slik in kipov, ki prikazujejo boj ruskih vojakov z Napoleonovo vojsko. Na koncu se vzpenjamo še po stopnicah okroglega paviljona brez oken in ne vemo, kam peljejo. Pridemo na vrh in objame nas čudna svetloba, mrč pred nevihto, pa pravim — na, spet bo deževalo. Tedaj mi zadiši po dimu; osupnem in se ne znajdem. Tik pred nami je požgana kmečka domačija, malo dlje gorijo kmečki pridelki, žito, zelje. Vidim v kmečko kuhinjo, ki so jo pravkar zapustili prebivalci. Pod kotlom še tli ogenj. Za hišo, na poljih pa se bojujejo trume Francozov z ruskimi vojaki, med njimi Napoleon na belem konju in Kutuzov, vsak na svoji strani. Okrog in okrog se širi od bitke zameglena ruska pokrajina. Ko zajameš sapo, komaj verjameš, da je to slika, ki je tako mojstrsko osvetljena. Sliko je v počastitev stoletnice borodinske bitke naslikal slikar Rubeau, sicer po rodu Francoz, toda po delu in življenju Rus. Panorama — platno je dolgo 105 metrov, visoko 15 metrov in tehta več kot eno tono. Razstavljeno je bilo ob stoletnici bitke, potem so ga navili na hlod in shranili. Šele med vojnama so se ga spet spomnili, zgradili okrogel paviljon zanj in tako dostojno predstavili to tudi po velikosti in teži zares veliko delo. Večerni obisk mesta je bil tudi dogodek zase. Človek samo strmi nad lepoto postaj podzemeljske železnice. Moskviči so upravičeno ponosni nanjo. Vsaka postaja zase je visok dosežek umetnosti in umetne obrti vseh vej. Še bolj pa strmiš nad točnostjo vlakov. Štirideset parov vlakov pelje vsako uro z vsake postaje. Se pravi — v vsako smer po štirideset. Promet poteka brez odvečnega čakanja, prerivanja ali celo kreganja. Vlak pride in odpelje točno, ob konicah, ko je gneča, počakajo preostali potniki brez kreganja na naslednjega. Pet kopejk, ki jih plačaš ob vhodu v podzemlje, velja za vseh 160 km prog pod Moskvo, lahko pa se voziš cel dan okrog, če hočeš. O ljudeh, ki smo jih srečali na cesti, v trgovini ali v podzemeljski, samo vse najboljše. Tako prijaznih, toplih in pripravljenih pomagati zlepa ne srečaš. Zanimiva je njihova rcdoljub-nost. Vse po vrsti — kdor prej pride, prej melje. Pri nas vidiš vrsto samo pri mesarju, tam pa povsod. Dva človeka v trgovini, to je že vrsta. Pa naj bo to za taksi, hrano, čevlje ali obleko, in gorje mu, ki prekrši to pravilo. Takoj mu povedo, kje je njegovo mesto. Zvečer te vodijo na Rdeči trg zvezde na stražnih stolpih. Moraš še enkrat pogledati cerkev Vasilija Blaženega in stražo, ki se menja ob mavzoleju. Še sto — ali tisoč stvari bi človek obiskal, če ne bi čas tako neusmiljeno bežal. Zelo na hitro smo si ogledali to malo, kar smo videli, in še to samo zunanjost. Notranjščine, razen našega hotela in podzemeljske železnice so ostale za nas neznanka in kličejo nas, naj se še vrnemo. E. L. Čudno, da mo kar pustijo spati v tovarni, prevrnjeni tovornjaki na cestah pa ovirajo promet po več dni. Tam bi jaz lahko reševal prometne zagate, tovarna pa služila denar. Slikovna križanka MA VKAVJl: VKSTA KKPHA * č tV .-"As $ " ir v ^ HRV. mvei/ij (SUVK& ■ ■Mia iti — * jfhi " A pf! ST.R/hs# S e« i? i L : t všrtci RAD// Ls l 1 POJBM KrrA/skt RHJtJ te ITAU/A wm \ var Žorž KAJ SO REKLI O DELU Delo naj ne bo nikomur trpljenje, ampak vsakomur dolžnost. Roza Luxemburg Brez truda se pesem ne zapoje, brez muje se sablja ne izkuje. Petar Petrovič Njegoš Izmikanje delu je zločin. Lev Nikolajevič Tolstoj Narava ni svetišče, ampak delavnica in delavec v tej delavni' ci je človek. Turgenjev Treh velikih nadlog nas obvaruje delo: dolgočasja, greha In revščine. Voltaire Najboljše zdravilo proti misli na smrt je delo. Avgust Cesarec Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 Izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav 21v-kovlč, Leopold Šole dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar dipl. Inž., Milan Jur-javčič, Ivan Ellkan. Glavni In odgovorni urednik Ivan Ellkan, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska ZGP Primorski tisk, Koper — TOZD Tiskarna Jadran—1975