GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE TRŽIČ LETNIK XII ŠTEVILKA 2 FEBRUAR 1972 Ženam ob 8. marcu Ivan Cankar GREH Toplo je bilo, in sneg se je tajal na strehah; kapalo je dol. in kaplje so se lesketale v soncu. Po cestah so hodili lepo oblečeni mestni ljudje. Mati je prišla prezgodaj pred šolo. Na velikem prostoru je bilo še vse mimo; okna visoke hiše so se bleščala, in včasih se je začul glas učitelja, ki je govoril v šoli z rezkim in zvenečim glasom. Od daleč je bila prišla mati; iz vasi je prišla, ki je bila dobre štiri ure od mesta. Njeni škornji — moški škornji, ki so segali do kolen — so bili vsi blatni; tudi krilo je bilo oškropljeno — široko kmetiško krilo z zelenimi rožami. V desnici je imela mati dežnik in veliko culo, ki je prinesla v nji srajce in par notili škornjev za Jožeta; v levici pa je držala velik robec in v vozlu je bila shranjena desetica, ki jo je bila prinesla za Jožeta. Mati je bila trudna in lačna, kupila si ni zjutraj nič kruha, zato da je ostala tista desetica cela. Noge so jo bolele, in kašljala je; njen obraz je bil suh, globoke jame so bile v licih. Hodila je po trgu počasi gor in dol in gledala na okna, ki so se bleščala, kakor da bi bila pozlačena. V šoli je zazvonilo; zvonilo je dolgo, in nato je nastal šum in ropot. Iz velikih vrat se je usulo vse polno študentov; najprvo tisti mali iz nižjih razredov — kričali so in se podili po trgu; za njimi večji študenti — stopali so bolj resno in visoko. Ih prišel je tudi Jože v gruči veselih tovarišev. Ugledal je mater — zeleno rožasto kmetiško krilo, visoke blatne škornje, rdečo jopo, na glavi pisano ruto, prevezano zadaj, in veliko culo .in nerodni dežnik. »Ali ni to tvoja mati?« ga je vprašal tovariš. »To ni moja mati je odgovoril Jože. Sram ga je bilo zeleno rožastega kmetiškega krila, visokih škornjev, rdeče jope in rute in dežnika in velike cule; v tej veliki culi so bile njegove nove srajce, ki jih je šivala mati ponoči, in so kapale njene solze nanje. Skril se je v gručo im je šel mimo. Mati pa je stala in je gledala s skrbnimi očmi. Kmalu pa je šum ponehal, samo po malo so prihajali študenti iz šole; potem je zazvonilo, in vse je bilo spet tiho. Že se je mati napravila, da bi šla na stanovanje Jožetovo in da bi tam čakala nanj. Ko je storila par korakov, se je spomnila, da se je mor- da zamudil kje v šoli, in se je vrnila in je čakala. Noge so jo bolele; naslonila se je ob zid in je gledala gor na okna, ki so se bleščala v soncu; čakala je do poldne. Opoldne je zazvonilo v šoli in tudi zunaj je zazvonilo; od vseh strani so se oglasili opoldanski zvonovi. Zašumelo je spet in iz šole so se usule goste gruče. Mati je prišla bliže, čisto blizu k velikim vratom in je iskala Jožeta. Ni ga bilo. Vse je zo pet utihnilo; prihajali so samo še učitelji, bradati, resni in so se ozirali nanjo. Zaskrbelo jo je v srcu; prestrašila se je in prišlo ji je na misel, da leži morda zelo bolan doma in da čaka nanjo, da kliče svojo mater. Hitela je na stanovanje in noge so se ji tresle. Jože je bil doma; sedel je za mizo dn je imel knjigo pred sabo. Ko je odprla duri, je takoj vstal in ji je prišel naproti. »Kdaj si prišel?« »Ob enajstih.« »Kaj me nisi videl, ko sem te čakala?« »Nisem vas videl!« je odgovoril Jože. Popoldne sta šla po mestu, po lepi cesti; vse hiše na desni strani so se praznično svetile; svetle kaplje so padale od žleba in so tolkle veselo ob kamniti tlak. Jože je spremljal mater, ko se je vračala domov. Tiščal se je blizu k nji in jo je držal za roko. Pri srcu mu je bilo, da bi se skril in da bi zajokal naglas. Srečavali so ga tovariši, in tudi tisti tovariš ga je srečal, ki ga je lodi vprašal pred šolo: »Ali ni to tvoja mati?« Jožeta ni bilo več sram — zaklical bi naglas: »Glejte, to je moja mati!« Hodil je zraven matere, na njegovi duši pa je ležal greh in ga je tiščal k tlom, tako da so bile njegove noge trud- ne dn težke. Hodil je zraven matere kakor Judež zraven Kristusa. Zunaj mesta se je poslovila, in Jože se je bil namenil, da bo pokleknil in da bo skril glavo v njeno krilo; »Mati zatajil sem vas! Toda ni pokleknil. Ko je bila mati že daleč, je zaklical za njo: »Mati!« Mati se je obrnila. »Zbogom mati!« je zaklical, in tako sta se ločila. Od daleč je še videl, kako je hodila mati počasi po blatni cesti; njeno telo je bilo sključeno, kakor da bi nosila na ramah veliko breme. Jože je šel domov in je sedel v kot na veliko culo, ki jo je bila prinesla mati, in je zakril obraz z rokami in je zajokal. Greh je ležal na njegovi duši, in vse solze ga niso mogle izprati; zdrknile so ob njem kakor ob trdem kamnu... Dolgo je od tega, in greh leži na njegovi duši težak in velik kakor prvi dan, in tako je zdaj njegovo življenje vse polno žalosti in trpljenja. Pozdrav iz Sappora Naši olimpijci so nam poslali razglednico s pozdravi iz daljnega Sappora. Morda še ne veste, da je celotna naša ekipa nosila čevlje, na otvoritvi in na sprejemu našega PROTESTA, na snegu pa škornje JANEZ. Ker smo jim omogočili nakup po znižani ceni, nam pišejo: »S hvaležnostjo se vas spominjamo in vam pošiljamo lep pozdrav!« Ob dnevu žensk iskrpno čestitajo organi samoupravljanja, družbeno-po/itične organizacije tovarne in uredniški odbor Snega ni več na tovarniškem dvorišču, zima se poslavlja, naše delo pa je vsak dan boljše. Foto M. KUNŠIĆ Večji osebni dohodki -višje štipendije V času semestralnih počitnic smo na razgovor v podjetje povabili vse štipendiste našega podjetja. Razgovoru so prisostvovali poleg vodilnih oseb v podjetju še predstavniki samoupravnih organov. Pogovarjali smo se o letošnjem in prihodnjem gospodarjenju ter o dolgoročnem razvojnem programu. Dogovorili smo se, da bomo pripravili predlog povišanja štipendij. Ob tem je eden izmed štipendistov predlagal, da naj bi se tudi štipendije poviše- vale sorazmerno z dviganjem OD v podjetju. Menili smo se tudi o delu in življenju štipendistov. V razgovoru so povedali, da se premalo srečujejo s samoupravljanjem in ne poznajo, kako le-to deluje v delovnih organizacijah. Ob koncu prijetnega in sproščenega razgovora smo jim zaželeli veliko uspehov pri študiju, z željo, da se zopet čim prej srečamo, tokrat na delovnem mestu. Milka Meglič Čevljarji v precepu V zadnji številki »Privrednega pregleda« je bil objavljen članek, ki govori o položaju usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije, nastalem po zamrznitvi cen in devalvaciji dinarja. Prav je, da se z nastalo situacijo seznanimo čim širši krog. Zato članek v celoti objavljamo v »Čevljarju«, kakor sledi: Posnetek je iz novega izvoznega skladišča. Z dokončno notranjo ureditvijo nove stavbe so preselili že domače in izvozno skladišče, te dni pa selijo v peto etažo sektorje Foto M. KUNŠIC Delo obratne ambulante Tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija sta po nomenklaturni panogi ena za drugo, kot da je naprej predvideno, da bosta ti dve panogi »šli v korak«, kadar bo govora o izkoriščanju kapacitet, oskrba s surovinami, reprodukcijskim materialom in utenzilijami, poprečnem osebnem dohodku in rentabilnosti poslovanja. Tekstilci in usnjarji so po pravilu vedno na zadnjih mestih — na dnu lestvice — in jih zaradi tega vsi restrikcij ski ukrepi mnogo bolj prizadenejo kot one, ki običajno stojijo bolje. Zaradi pomanjkanja domačih kož mora usnjarska industrija več kot polovico surovin uvažati. Zaradi zamrznitve cen, devalvacije dinarja in dolarja ter revalvacije zahodnoevropskih valut, in zaradi občutnega povečanja cen kožam na svetovnem trgu — poprečno za okoli 25 % — je oskrbovanje usnjarske industrije praktično povsem ohromelo, kajti usnjarji ne morejo prodajati svojih proizvodov po ceni, ki ne krije niti surovine. Z ozirom na nastalo situacijo je neizvedljivo, da bi mogli usnjarji svoje proizvode prodajati ceneje od nabavne cene surovin. Tekom vsega preteklega leta je bila nabava surovin zaradi kolebanja cen že itak kritična; zaradi tega je bil uvoz surovin kož za 1/3 manjši od uvoza v preteklem letu. Težave okoli uvoza surovin niso edini vzrok neizkorišča-nja kapacitet. Trgovina s surovimi kožami se je namreč orientirala na izvoz, zaradi česar je domači izvoz surovin — ki pokriva skoraj polovico potreb — znatno zmanjšan. To tudi najbolj moti predelovalce, saj je naša država menda edina, ki podpira izvoz izrazito deficitarnih surovin, na drugi strani pa uvoz le-teh obremenjuje z istimi taksami in dajatvami kot druge proizvode. Tako nepravilne sistemske mere po eni strani stimulirajo izvoz kož, po drugi pa obremenjuje uvoz istih (s 13 odstotki). V pričakovanju možnosti povečanja cen na domačem trgu so precejšnje količine kož zamrznjene v zalogah. Domače kože, ki le pridejo do usnjarn — četudi so dobrodošle — ne povzročajo zadovoljstva, kajti trgovina in klavnice izkoriščajo situacijo in težak položaj svojih partnerjev s tem, da jim dobavljajo neodležane kože, z visokim odstotkom vlage, kože nižjih kategorij pa zaračunavajo po cenah višjih kategorij, poleg tega pa še zahtevajo plačilo vnaprej. Na ta način so predelovalci kož večkrat oškodovani, najprej zaradi podražitve surovin in za tem še s kvaliteto, ki niti pri- bližno ne.odgovarja namenskim potrebam. K temu problemu se pridružuje še nelikvidnost, ki je verjetno naj izrazitejša prav v usnjarski predelovalni industriji. Vsi ti elementi so privedli do zmanjšanja zalog v predelavi zaradi česar je nekaj tovarn že poslalo delavce na prisilni dopust za nedoločen čas, ker ne vedo, kdaj jim bo uspelo dobiti potrebne surovine. V taki situaciji se javlja povečana doza ne-sigurnosti zaposlitve v primarni predelavi usnja, ikot je to bil primer v preteklih sličnih situacijah. Stanje industrije usnja se že odraža na finalni proizvodnji, ker se oskrbovanje finalistov z usnjem vrši skoraj izključno iz domačih virov. Zbir okolnosti v sedanjem trenutku onemogoča finalistom ne samo sklepanje novih aranžmajev, temveč tudi realizacijo tistih, ki so v teku. Na ta Delavski svet tovarne obutve »Peko« Tržič je na 16. zasedanju, dne 28. I. 1972, sklenil naslednje: 1. Na predlog odbora za gospodarjenje se potrdi poročilo glavne inventurne komisije o inventurnem popisu z dne 30. 11. 1971 v tovarni in z dne 31. 12. 1971 v prodajni mreži. V zvezi s tem je sklenil naslednje: a) tovarna — ugotovljene inventurne razlike — presežki v skupni vrednosti din 2.068.706,98 se knjižijo v dobro izrednih dohodkov, primanjkljaji v skupni vrednosti 1,981.040,23 din pa na izredne izdatke; — ugotovljeni primanjkljaj osnovnih sredstev v skupini obratnega inventarja v skupni vrednosti 717,12 din in inventar pri skladu skupne porabe 1120,87 din, se odpiše iz evidence osnovnih sredstev; b) prodajna mreža — ugotovljeni presežek v skladišču drobnega inventarja na zalogi 7,59 din se knjiži na izredne dohodke, primanjkljaj v skladišču pisarniškega materiala 167,91 din pa na izredne izdatke prodajne mreže; — ugotovljeni primanjkljaji v posameznih poslovalnicah se knjižijo v breme osebnega konta prizadetega poslovodje, ugotovljeni viški pa v dobro izrednih dohodkov prodajne mreže, s tem, da se pokrijejo naknadno ugotovljene napake: — potrdijo se naslednji odpisi: način tudi finalistom preti nevarnost, da v teh dneh pričnejo z ustavljanjem proizvodnje in s pošiljanjem delavcev na prisilni dopust. Usnjarsko predelovalna industrija posluje ves čas na robu rentabilnosti in zato ni strokovnjaka, ki bi bil sposoben premostiti devalvacijo dinarja in dolarja v okviru dohodka in notranjih rezerv panoge. V odnosu na nivo cen do oktobra preteklega leta, so se kože po devalvaciji podražile za 30 % do 33 %. Ker predstavljajo kože okoli 70 % cene finalnega proizvoda, že samo to povečanje povzroča podražitev usnja skoraj za 1/4 (poprečno za okoli 22 %). Prav zaradi tega usnjarska in usnjarsko predelovalna industrija ni v stanju, da na svojih plečih prenese verižno povečanje stroškov v vseh fazah predelave pogojene s čistim zunanjim faktorjem. Od tu tudi bojazen, da je proces likvidacije panoge v začetku tega leta mnogo bolj prisoten, kot kdaj koli do sedaj. Janko Rozman — v skladišču pisarniškega materiala za 13.319,98 din, — v skladišču zaloge in blaga za prodajo za 3.186,63 din, — skupaj 16.506,61 din. Navedeni odpisi se knjižijo na izredne izdatke prodajne mreže. 2. Soglasno je potrdil predlog odbora za zadeve združenega dela, kot sledi: — delovne enote izdel. zg. delov 512, 513 in 514 se s 1. I. 1972-združijo v delovno enoto »izdelovalnica zgornjih delov 512«; — delovna enota izdelovalnica zg. delov 516 se po preselitvi pripoji k delovni enoti 528 — vulkanizacija; — po prestavitvi montažnih trakov (predvidoma julija 1972) se delovna enota 525 — dokončevalnica pripoji delno k delovni enoti 522, delno pa k delovni enoti 523; — ustanovi se nova delovna enota 532 — poliuretan (PU); — s 1. I. 1972 se kurilnica prenese iz službe vzdrževanja (spl. sektor) na tehnični sektor). V zvezi z navedenimi spremembami se ustrezno dopolni in spremeni pravilnik o organizaciji podjetja. 3. Soglasno je potrdil predlog odbora za zadeve združenega dela za spremembo in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnega dohodka, ki je bil v javni razpravi od 13. januarja 1972. 4. Brez pripomb je sprejel poročilo službe o varstvu pri delu in analizo nesreč za leto S 15. februarjem 1972 je obratna ambulanta »Peko« začela obratovati vsak dan. Do vselitve v nove prostore bo delovni čas še skrajšan, po vselitvi pa poln. Ker smo vso zdravstveno kartoteko iz ZD Tržič že preselili v tovarno, prosim, da se bolniki, razen v nujnih 1971 ter soglasno potrdil program varstva pri delu za leto 1972. Za izvedbo meritev delovnega okolja je odgovorna služba varstva pri delu, za izvedbo vseh ostalih nalog po programu pa tehnični direktor podjetja. 5. Potrdil je predlog odbora za zadeve združenega dela, da naše podjetje sklene družbeni dogovor o štipendiranju učencev in študentov, ki ga je poslala v podpis TIS občine Tržič, s tem, da se črta 10. točka, ki določa zastopstvo predstavnikov zveze študentov v organih, ki odločajo o podelitvi štipendij. 6. Zavrnil je vlogo tovarišice Anice Jamšek iz Trbovelj za zaposlitev v našem podjetju. primerih, javljajo na pregled pri nas. Sklenjeno je bilo, da ostali zdravniki ZD Tržič ne morejo delavcem tovarne Peko odobravati bolniškega staleža; nudijo jim lahko samo prvo pomoč, za nadaljnje zdravljenje pa jih morajo napotiti k nam. Sklenjeno je bilo tudi, da naj večino obiskov na domu prevzame AO Peko; razen nenadnih obolenj v popoldanskem in nočnem času, ki zahtevajo takojšnjo intervencijo dežurnega zdravnika. Obiski za aktivne zavarovance in v primeru, da ima zdravnik čas tudi za svojce naj se naročajo osebno v ambulanti Peko v dopoldanskem času, kjer bo mogoča tudi takojšnja konzultacija z zdravnikom. Upamo, da boi nov delovni čas pomenil boljše zdravstveno varstvo za člane delovnega kolektiva na eni, ter manjšo izgubo časa, na drugi strani. Štefka Gros Dopisuj v Čevljarja! Manj prodanih čevljev: pomanjkljivi marketing? Leta 1969 je kupil vsak Švicar poprečno 4,27 parov čevljev, 1970 pa samo še 4,11 parov. Od 26.6 milijona parov, ki so bili prodani leta 1970 jih je uvozila švicarska čevljarska trgovina 60 %. Tudi število proizvedene obutve (13,2 milijona parov v letu 1970 in 15,1 milijonov parov v letu poprej) zgovorno kaže, da švicarska čevljarska industrija nazaduje. Strukturalni razlogi so tisti, ki omogočajo čedalje večji uvoz obutve, predvsem obut- ve v nižjih censkih grupah (poprečna uvozna cena znaša 15,10 ŠFr). Izvoz se je malenkostno povečal, vendar izključno v dragi obutvi (poprečna izvozna cena je znašala 38,69 ŠFr). Strokovnjaki trdijo, da bo moralo priti do večje koncentracije tudi v čevljarski industriji v prihodnjih letih, če se bo ta panoga hotela obdržati. (Po strok, časopisu »Schuh-kurier« št. 45) Janko Rozman Sklepi DS tovarne Priznanja sodelavcem Skupina nagrajencev v hotelu Jelovica Tovarna podeli vsako leto vsem tistim, ki so 20 let zaposleni v delovni organizaciji ročno uro. Letos je te ure prejelo 30 delavcev. Priznanja je po govoru predsednika DS tovariša Pavla Robleka, podelil glavni direktor tovariš Jože Dolenc in se v imenu celotnega kolektiva zahvalil nagrajencem za trud in delo, ki so ga vložili v razvoj tovarne. »Darilo je skromno, je dejal glavni direktor, vendar je želja vseh nas, da se znanje in pripadnost kolektivu prenaša na mlajše generacije.« Letos so v hotelu Jelovica dobili priznanja: Pavel Bodlaj, lepljena izdelava II, Lidija Bučinel ERC, Rudolf Cotelj, goodyear izdelava, Ljudevit čonkaš, Peko Celje II, Anica Florjančič, izdelava zg. delov 513, Marija Gabrič, izdelava zg. delov 512, Fani Giulliatti, Peko Trbovlje, Hadi Mihajlovič Ratko, Peko Beograd III, Tilka Jančič, goodyear izdelava, Slavica Jerman, izd. zg. delov 512, Frančiška Jarc, izd. zg. delov 513, Bogomir Juvan, Peko Celje I, Jože Klemenčič, splošni sektor, Majda Klemenčič, mo-delirnica, Daniela Kokalj, izd. zg. delov 512, Ana Levičar, Peko Ljubljana I, Francka Lunar, tehnični sektor, Metka Mokorel, izd. zg. delov 513, Karolina Muha, Peko Ilirska Bistrica, Mirko Papier, izd. zg. delov 511, Angela Pernuš, Otilija Plantan, lepljena izd. II, Angela Poluga, sekalnica, Marjeta Stritih, nabavni sektor, Ciril Sire, goodyear izdelava, Sonja Štamulak, izd. zg. delov 512, Darinka Štular, izd. zg. delov 513,Ivana Valjavec, izd. zg. delov 512, Anica Zaplotnik, prodajni sektor. Glavni direktor Jože Dolenc je nato podelil še tri priznanja — knjige o Tržiču — trem delavcem iz prodajne mreže, ki so si zaslužili pokojnino. Takoj potem smo jih obiskali in prosili za kratke razgovore: Dragica BOBANOVIĆ — Slovenska Bistrica: »24 let sem bila v trgovini v Slovenski Bistrici, od 15. januarja 1948. Tako sem bila v — praznik žensk Spet je leto naokrog in zopet se bliža 8. marec — dan žena. Že v lanskem letu je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata sklenil spremeniti dotedanjo obliko praznovanja. Ugodni odmevi na lanskoletno praznovanje, ki je bilo združeno z gledališko predstavo, so potrdili, da je bil sklep IO OOS pravilen. Tudi v letošnjem letu bomo skušali organizirati praznovanje dneva žena v podobni obliki, o čemer bomo vse žene pravočasno obvestili. Vzporedno s praznovanjem, pa je sindikalna organizacija pripravila tudi skromno obdaritev vseh žena, na katero pa ni bilo tako ugodnega odmeva, oziroma zadovoljstva. Prenekatere žene so pripomnile, da je bilo darilo preskromno, da ni bilo primerno in podobno. Celo dokaj pikrih pripomb ni manjkalo. Ob vseh teh pripombah želim vsem ženam posredovati naslednje pojasnilo: Vsaka nabava primernih daril, je z ozirom na veliko število žena, povezana s precejšnjimi stroški, katerih pa sindikalna organizacija s sredstvi, ki jih ima na razpolago, ne more pokriti. Sindikalna organizacija namreč razpolaga le s sredstvi, ki ji ostanejo od članarine, to trgovini kot doma. Ljudi v Slovenski Bistrici sem dobro poznala, imeli smo veliko stalnih kupcev. Sedaj mi bo kar nekaj manjkalo, ko bom doma. Na trgovino me bodo vezali lepi spomini na 24-let-no delo. V teh letih človek pusti v trgovini del sebe in toliko težje je potem slovo, posebno, če je tako, kot je bilo moje.« Franc BOBNAR — poslovodja Laško: »Če pomislim, da odhajam po 48 letih dela v trgovini v pokoj, mi je kar hudo. Navadiš se dobrega in slabega, vživiš se v delo, delaš in ustvarjaš, rezultati so nagrada. Pri Peku sem začel L marca 1948 in sem ustanovitelj trgovine Peko v Laškem. V pokoju si želim zdravja, to je vse.« Albert TULAĆ — poslovodja Varaždin: »Trgovina s Peko čevlji v Varaždinu je v II. grupi. Imel sem tri pomočnike. Dela smo imeli vedno dovolj. Pri Peku sem delal 33 let in mi ni žal. Želim le, da bi bilo še več takih prodajalcev kot smo bili mi. 8. marec je 41 % od celotne članarine, kajti 59% članarine moramo odvajati višjim sindikalnim organom, in s sredstvi dotacije, ki jo dobi od podjetja. Tudi podjetje ne razpolaga s tolikimi sredstvi, da bi za take prilike lahko odobravala še dodatne dotacije. Nimam namena, da bi še navajal številčne podatke, vendar bi omenil samo majhno primerjavo. Če bi darilo za eno žensko predstavljalo vrednost le 50,00 din, bi bili celotni stroški 50.000,00 din in še vedno bi bilo darilo dokaj skromno. 10 sindikalne organizacije, doslej ko to pišem, o tem še ni razpravljal, zato tudi ne morem trditi kakšna bo njegova dokončna odločitev, vendar pa želim in upam, da bodo vse žene sprejele to pojasnilo z razumevanjem in ne bodo negodovale, če ne bo mogoče pripraviti daril, ali če bodo le-ta skromna. Vsem ženam — članicam naše delovne skupnosti, v imenu sindikalne organizacije, iskreno čestitam ob njihovem prazniku in jim želim čimbolj prijetno praznovanje. Marjan Markič Učencem vseh osmih razredov tržiških šol, ki nas obiskujejo pokažemo tovarno in jih obvestimo kakšne monžosti imajo, če se bodo zaposlili v tovarni. Foto M. KUNŠIČ Foto M. KUNŠIČ Sedaj bom potoval sem in tja in užival pokoj. Vsem ostalim pa želim v tovarni in prodajni mreži obilo uspehov in zadovoljstva pri delu.« Mirko Kunšič PRIZNANJA OF V želji, da bi bil čimširši krog občanov seznanjen z vsebino in namenom za podelitev priznanj OF, ga objavljamo tudi v glasilu »Čevljar«. Komisija za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Tržič objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju »Priznanj OF« in delu komisije RAZPIS s katerim poziva vse družbeno-politčine, samoupravne, društvene faktorje in posameznike k dajanju predlogov. Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam po naslednjih kriterijih: 1. organizatorjem OF in družbeno-političnim delavcem za med vojno in povojno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah; 2. družbeno-političnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena; 3. organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje. Predlog za podelitev občinskega »Priznanja OF« lahko podajo občinske in krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, posamezniki itd. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Komisija bo sprejemala predloge do 15. marca 1972. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo upoštevala in ne obravnavala. Predloge je treba podati komisiji za podeljevanje občinskih »Priznanj OF« slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Tržič. Komisija za podeljevanje občinskih priznanj OF Delavci v gumarni so januarja dosegli najboljše rezultate Foto M. KUNŠIČ Proizvodnja v januarju Z namenom, da bi bili vsi člani kolektiva seznanjeni, kako so bile v preteklem mesecu izpolnjene delovne naloge po posameznih delovnih enotah, bom v vsaki številki našega glasila prikazal izpolnjevanje teh nalog v številkah in podal tudi kratko oceno teh rezultatov. Od prizadevanja vsakega člana delovne enote je odvisen tudi njihov skupni rezultat, to je izpolnjen ali celo presežen plan proizvodnje. Člani tistih delovnih enot, katere v tem mesecu po izpolnjevanju delovnih nalog niso bile med najboljšimi, pa bodo gotovo v naslednjih mesecih nadoknadili zamujeno. slaba organizacija dela vplivala na nizke rezultate. Posebej pa moram omeniti še prizadevanja in uspehe se-kalnice. Plan proizvodnje za to delovno enoto je enak potrebam montažnih trakov po polizdelkih — pripravljenih spodnjih delih — in je tako kar za 12 °/o večji od razpoložljivih proizvodnih kapacitet. Pregled izpolnjevanja plana proizvodnje — januar 1972 Delovne enote Plan proizvodnje %7zpVpkma 510 — sekalnica 511 — izd. zg. delov 512 — izd. zg. delov 512 — izd. zg. delov 520 — mont. oddelek 521 —• mont. oddelek 522 — mont. oddelek 523 — mont. oddelek 524 — mont. oddelek 528 — vulkanizacija 530 — plastika 531 — gumama 540 — usnjarna Plan proizvodnje je postavljen za vse delovne enote, razen sekalnice, za 8-urni delovni čas in ob upoštevanju prostih sobot po delovnem koledarju. Ta podatek omenjam zaradi visoko preseženega plana proizvodnje v delovni enoti gumama; tu so namreč v januarju delali tudi v prostih sobotah. To nikakor ne zmanjšuje uspeha te delovne enote, saj je bila vseeno med najboljšimi v tem mesecu. Najnižji odstotek izpolnjevanja plana pa prikazuje usnjarna. Poleg pomanjkanja surovin in preizkušanja tehnoloških postopkov, je tudi 154.400 152.305 99 28.720 26.450 92 87.950 80.470 91 31.420 28.690 91 32.300 32.775 101 21.000 21.700 103 40.050 39.130 98 40.050 40.718 102 21.000 21.595 103 22.680 22.719 100 189.000 193.400 102 139.440 160.642 115 12.600 10.210 Sl To ozko grlo pri proizvodnji obutve za sezono pomlad — poletje, pa v tej delovni enoti uspešno rešujejo z delom v podaljšanem delovnem času in prostih sobotah, saj so v mesecu januarju zaostali samo za 2000 parov. Upam in želim, da bi ob prizadevanju vseh članov te delovne enote enake uspehe dosegli tudi v naslednjih mesecih. V prihodnji številki pa kaj več o izdelavah zgornjih delov, njihovem planu proizvodnje in težavah, s katerimi se srečujejo. Franc Grašič Seminar za prodajalce V času od 7. do 12. februarja sta se seminarja za trgovske pomočnike naše prodajne mreže udeležila 102 prodajalca. Seminar smo organizirali v hotelu »Jelovica« na Bledu, v treh skupinah. Poleg samih predavanj o zgodovini podjetja, interni zakonodaji, organizacijski in samoupravni shemi in nagrajevanju, so si vsi udeleženci seminarja ogledali tudi proizvodni proces podjetja. Večina prodajalcev je bila prvič v naši tovarni, zato so se še posebno zanimali o samem tehnološkem postopku izdelave obutve, saj se z njo srečujejo vsak dan pri svojem delu. O samih vstisih iz podjetja so v razgovoru povedali, da je tovarna zelo dobro in moderno organizirana, za oddelek gumame pa so bili vsi enotnega mnenja, da so tam težki in zahtevni pogoji dela. Nekateri od njih so povedali, da si šele sedaj lahko predstavljajo, kako se izdeluje obutev. Psiholog Centra za napredek trgovine in embalaže iz Ljubljane, tov. Tone Podjed, je na seminarju predaval o praktični prodajni psihologiji ter medsebojnih odnosih. Udeleženci so pri tem predavanju intenzivno sodelovali s predavateljem in postavljali vprašanja, kako reševati probleme, š katerimi se srečujejo v prodajalnah. Prikazano jim je bilo več praktičnih primerov iz prodajalčevega zornega kota. Le oni lahko vplivajo na zunanje dejavnike, ki pospešujejo ali zavirajo prodajo. Posebno pozornost jim je vzbudilo tudi predavanje b aranžiranju. Nekateri od njih so zadolženi za aranžiranje v prodajalni in jim bo nekaj napotkov s tega seminarja koristilo pri delu. Ob koncu seminarja so vsi udeleženci izrazili željo, da bi take in podobne seminarje v bodoče še organizirali, saj jim bodo nudili mnogo izboljšav in novosti za kvalitetnejšo prodajo ter izboljšanje celotnega prodajnega sistema. Milka Meglič Kakšna naj bo stanovanjska politika? V lanski aprilski številki »čevljarja« je bil objavljen članek pod naslovom »kako do stanovanja«, katerega namen je bil seznaniti vse člane delovne skupnosti s sistemom reševanja stanovanjske problematike v podjetju. Istočasno pa je bil namen članka vzpodbuditi člane delovne skupnosti k sodelovanju pri reševanju stanovanjske problematike. Sodelovanje naj bi se odrazilo zlasti v dajanju predlogov za izboljšanje sedanjega sistema. Žal doslej nismo prejeli nobenih predlogov. Kljub temu izpopolnitev sistema reševanja stanovanjske problematike ni šla v pozabo, pač pa smo v strokovnih službah v lanskem letu večkrat razpravljali o tem. Na osnovi teh razprav smo prišli do zaključka, da bo potrebno spremeniti kriterije sistema, predvsem izboljšanje pogojev za pridobitev stanovanja za socialno šibke kategorije delavcev, ker se najtežji problemi reševanja pojavljajo prav pri tej kategoriji. V stanovanjskem gospodarstvu v okviru vse Jugoslavije pa se ravno sedaj nahajamo pred določenimi spremembami, kajti temeljni zakon o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo bo prenehal veljati na območju naše republike z dnem, ko bo sprejet republiški zakon. S sprejetjem omenjenega zakona pa bo prišlo do prenosa normativnih funkcij federacije s področja stanovanjskega gospodarstva na republike in občine. V zvezi s temi spremembami je občina že pristopila k zbiranju potrebnih podatkov po delovnih organizacijah za izdelavo srednjeročnega programa reševanja stanovanjske problematike. V našem podjetju smo z namenom zbiranja teh podatkov v mesecu decembru preteklega leta izvedli anketo, na osnovi katere nismo dobili samo tistih podatkov, ki smo jih dolžni posredovati občini, pač pa še vrsto drugih podatkov, ki nam bodo koristili kot osnova in izhodišče za usmeritev bodoče politike reševanja stanovanjske problematike v našem podjetju. V prodajni mreži anketiranje še ni opravljeno, a bo v bližnji prihodnosti. Obdelavo podatkov iz ankete je opravil ERC in ob tej priliki lahko že seznanimo delovno skupnost z nekaj zanimivimi podatki: V matičnem podjetju je bilo anketiranih 1410 delavcev. Obdelava podatkov nam je pokazala, kako bi posamezni anket5 ranci želeli rešiti svoj stanovaniski problem na sledeče načine: — z odobritvijo najemnega stanovanja — 39 anketirancev — z odobritvijo posojila za nakup stanovanja v blokovni gradnji brez lastne udeležbe — 51 anketirancev — z odobritvijo posojila za nakup stanovanja v blokovni gradnji z lastno udeležbo — 68 anketirancev — z odobritvijo posojila za individualno gradnjo — 135 anketirancev — z odobritvijo pošojila za adaptacijo obstoječega stanovanja 139 anketimcev — z zamenjavo sedanjega 'stanovanja za večje 34 anketirancev Eno izmed vprašanj v anketi je bilo, kako veliko stanovanje si posameznik želi. Odgovori na to vprašanje pa so pokazali, da si posamezni anketiranci želijo pridobiti stanovanje po velikosti, kakor sledi: — garsonjero — 6 anketirancev — enosobno stanovanje — 20 anketirancev — dvosobno stanovanje — 72 anketirancev — trosobno ali večje stanovanje 126 anketirancev Pripominjam, da se navedeni podatki nanašajo le na anketirance iz matičnega podjetja, ki sedaj živijo na območju tržiške občine. Z dokončno obdelavo vseh anketnih listov za vse člane delovne skupnosti, pa bomo dobili celovitejšo sliko potreb in problemov, ki jih bomo morali upoštevati pri oblikovanju stališč za bodoče formiranje stanovanjske politike v podjetju. Na oblikovanje teh stališč pa bo vplivala tudi že omenjena predvidena sprememba zakonodaje s področja stanovanjskega gospodarstva. Prav ta moment pa je vzrok, da že nismo konkretneje pristopili k spremembi sedanjega sistema reševanja stanovanjske problematike. Pr; dokončni usmeritvi bodoče politike pr; reševanju stanovanjske problematike bomo morali vsekakor stremeti za tem, da bomo lahko uspešno rešili čim več še nerešenih stanovanjskih problemov, saj je prav to vprašanje eno izmed bistvenih elementov, ki pogojujejo dobro ali slabo počutje. Iz takega počutja pa izvira tudi razpoloženje slehernega delavca, neposredno pri njegovem delu 'n rezultati dela. Marjan Markič Zanimivosti ŠPANIJA POVEČUJE IZVOZ OBUTVE Po podatkih španskega trgovinskega ministra za industrijo bo njihova čevljarska industrija izvozila v Ameriko letos za 30% več obutve kot lani. Izvoz se nadaljuje kljub 10% uvozni taksi, ki jo je Amerika predpisala z zadnjim; ukrepi. Nasprotno temu izjavljajo, da Italija letos ne bo povečala svojega izvoza in bo ostala pri lanskih količinah. , (Po strokovnem časopisu SCHUHMARKT št. 47) Trim odmevi V prejšnji številki našega glasila je bilo objavljeno obvestilo in istočasno poziv za čim širšo vključitev v sodelovanje v akciji TRIM. V tem obvestilu je bilo dovolj podrobno pojasnjeno, za kaj pravzaprav gre v tej akciji, vendar po odzivu žal ugotavljamo, da odmev ni bil ugoden, oziroma je bil zelo skromen, saj se je prijavilo le 7 članov delovne skupnosti. Kje so vzroki za tako nezainteresiranost? Na to vprašanje bo verjetno težko odgovoriti s kratkim odgovorom, ker nam tudi niso znani razlogi za tako pasivnost. Očitno pa je, da je bilo samo obvestilo in poziv v »čevljarju« preskromna vzpodbuda za čim večjo zainteresiranost in čimštevilnejšo vključitev v to akcijo. Star slovenski pregovor pravi, da je »po toči zvoniti prepozno«, vendar menim, da je ob tej priliki le primemo opozoriti vse člane delovne skupnosti na potrebo po večji aktivnosti pri vključevanju v razne oblike javne dejavnosti. V konkretnem primem sodelovanja v akciji TRIM gre dejansko v prvi vrsti za osebno korist slehernega, ki bi se vključil v to akcijo, kajti s svojo aktivnostjo na športno-rekreativnem področju bi si vsak krepil svojo fizično in psihično sposobnost ter s tem tudi svojo delovno sposobnost. Tudi na drugih področjih se kaže precejšnja pasivnost posameznih članov delovne skupnosti, kar pa nikakor ni v skladu z intencijo našega družbenega sistema. Zaželjeno bi bilo, da bi bila aktivnost vseh članov naše delovne skupnosti živa in prisotna na vseh področjih družbenega razvoja. Marjan Markič Odmevi iz Titograda Iz prodajalne obutve »Peko« v Titogradu smo prejeli pismo, v katerem nam pošiljajo pismo, ki so ga dobili od RADIO TELEVIZIJE Titograd. Radio Titograd ima na programu med dragim tudi oddajo »Razgovor s poslu šalci«. Tako so v redakciji te oddaje prejeli pisma dveh Titograjčanov, v katerih poslušalca Rajko Pavičevič in Borislavka Petrovič hvalita usluge in opremljenost prodajalne obutve »Peko« v Titogradu. ' Rajko Pavičevič med drugim piše: »Nedavno sem ku- pil čevlje za sebe in svojo družino v novoodprti prodajalni »Peko« iz Tržiča, v tistem delu mesta preko Mo-rače. Od uslužnosti osebja, ki je zares gostoljubno, pa do same izbire modelov, sem bil res prenečen. Začudilo me je, kako to osebje v poslovalnici dela z voljo, da bi pritegnilo kupce. Obutev, ki sem jo kupil, je zares kvalitetna in elegantna. Res, da so cene malo visoke, toda to ne zmanjšuje ugleda te prodajalne. Prav škoda, da ni tudi V dragih trgovinah tako kvalitetnih uslug in kvalitetnega blaga.« Niko Ahačič Rally Predstavnik ŠOLT-a nas je prosil, da vas obvestimo o zimskem rallyju, ki ga bodo organizrali prvo ali drugo nedeljo v marcu. Želijo, da bi na tem tekmovanju sodelovale tovarniške ekipe. Mogoče vas bo zanimalo, kakšni so pogoji tekmovanja in pot zimskega rallyja ŠOLT. Tekmujete lahko v treh kategorijah: v nacionalnem razredu, do 1000 ccm in nad 1000 ccm. Rally bo dolg približno 300 km. Start bo v Ljubljani ob 8.00 uri zjutraj. Proga pa bo taka: Škofja Loka—Kranj —Radovljica—Bled (okrog jezera) — Pokljuka—Bohinj— Bled—Begunje—Tržič — Ljubljana — Polževo—Ivančna gorica—Ljubljana. Poprečna hitrost bo le 30—45 km/h, ker bodo na progi razne preizkušnje in spretnostna vožnja. Tekmujete lahko vsi, ki imate izpit B-kategorije; sovozniki pa so lahko brez izpita, vendar v tem primeru ne bodo mogli voziti. Podrobnejše informacije dobite pri tovarišu Floretu Grosu, tel. 29. Delo občinskega sind, sveta Ker občinski sindikalni svet nima svojega glasila, informatorja, želi preko našega lista, kakor tudi preko drugih podobnih glasil, posredovati svojim članom na področju naše občine najbolj aktualne stvari iz njihovega dela. Tako lahko v tej številki preberete o delu, oziroma o izpolnitvi nalog občinskega sindikalnega sveta v preteklem letu. Pri izdelavi in tolmačenju ustavnih sprememb smo organizirali razprave v nekaterih delovnih organizacijah. Razprave širom Slovenije pa so bile povod za vključitev sindikatov v ustavne spremembe. Rezultat je XXXI. ustavni amandma Ustave SRS s katerim je omogočeno in ustavno zagotovljeno delovanje sindikata na nivoju republike, občine in delovne organizacije. Prav s tem pa nas sindikate obvezuje, da se poleg prizadevanja za uresničevanje amandmajev s področja samouprave, zavzamemo tudi za uveljavitev XXXI. ustavnega amandmaja. Na področju stabilizacije smo se v okviru razpoložljivih možnosti vključevali v analizo in oceno gospodarskih gibanj v občini kot celoti, prav posebno pa še delovnih organizacij, katerih poslovanje ocenjujejo gospodarstveniki kot nerentabilno, nelikvidno itd. Tu nam manjka mnenj in ocen naših organizacij, ki imajo dostikrat manj kritične ocene do stanja v lastni delovni organizaciji kot pa za druge. V trenutni situaciji nas predvsem zanima, s kakšnimi težavami in problemi se bodo delovne organizacije v gospodarstvu srečavale glede na razvrednotenje dinarja. Na področju usmerjanja delitve dohodka smo s pogojno potrditvijo nekaterih samoupravnih sporazumov sicer nekoliko zavrli dosledno uresničitev zastavljenih nalog; istočasno pa se nam je ob praktični uporabi potrjenih sporazumov pokazalo, da zaradi različnosti nekaterih kriterijev, predvsem pa uporaba faktorja stimulacije zaradi različnih pogojev gospodarjenja ne vodi k usklajevanju OD in ne uresničuje težnje, izražene preprosto »za enako delo enako plačilo«. To ni samo ugotovitev za področje naše občine, pač pa to zadeva vso Slovenijo, oz. vse samoupravne sporazume, zato bo treba temeljite analize in tudi morebitnih sprememb v zakonu in družbenih dogovorih se ne bomo smeli odreči. V zvezi s stališčem II. konference slovenskih sindikatov, da naj ob koncu leta 1971 ne bo OD za normalno delo, za normalni delovni čas in seveda za normalni učinek izpod 1000 din. Znano je, da se naš sindikalni svet, spričo razmer v Tržiču oz. tržiškem gospodarstvu ni mogel 100 % ogreti Z3 tako vsoto, pač pa smo izrazili upanje, da ob koncu leta ne bo zaposlenega z OD pod 800 din. Ocenjujoč rezultate, prikazane na podlagi statističnih podatkov za mesec september, ugotavljamo v primerjavi z mesecem marcem ugoden in bistven napredek tako, da smo skoraj povsem prepričani, da bo naša realna želja uresničena Izplačila na podlagi samoupravnih sporazumov in povečanja osnov v nekaterih delovnih organizacijah pa kažejo na to, da tudi pod 1000 din OD ne bo ob času izplačila decembrske plače dosti zaposlenih. V zvezi s socialnim razlikovanjem smo prav zaradi uveljavitve samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in OD naredili korak naprej. Žal pa moramo ugotoviti, da se na področju stanovanjske zakonodaje več od predlogov ni prišlo. Uresničenje take politike na področju gradnje, dodeljevanja stanovanj in pla- čevanja stanarine je prav v tej situaciji, in še posebno v naši občini, več kot nujno. Na področju izobraževanja za delo in samoupravljanje, smo skupaj z ostalimi političnimi organizacijami in skupščino, v intenzivnem delu za poživitev dela DU. Da bi bili kar najbolj konkretni, bomo storili vse, da tako dopolnilno, kot tudi družbeno-poli-tično izobraževanje, ponovno zaživi in najde mesto ne samo na nivoju občine, ämpak tudi v delovnih organizacijah. Na voljo bo večerna družbe-no-politična šola, za boljše razumevanje in konkretizacijo Ustavnih amadmajev s področja samoupravljanja, pa bo sindikalni svet organiziral v kratkem ustrezen seminar. Ob vseh teh problemih in nalogah za njihovo razreševanje na vseh nivojih je potrebno, da poskrbimo za pravočasno informiranje celotnega članstva. Tu ne gre samo za zadeve, ki zadevajo sindikalno organizacijo v delovni organizaciji, gre za zadeve vsakodnevnega življenja v kolektivu, za obračune opravljenega dela in seveda o načrtovanju poti za naprej. Občinski sindikalni svet Tržič Zanimivosti PODPORA INDUSTRIJSKEMU RAZVOJU V zadnji številki strokovnega časopisa »SCHUH-MARKT« je bilo objavljeno, da bo deželna vlada podpirala podjetja na območju Pir-masensa pri investicijah, ki bodo namenjene rekonstrukciji in modernizaciji čevljarske industrije z 10 do 15 % dotacijo. Večjo dotacijo bodo prejela podjetja, ki bodo svojo proizvodnjo usmerila v povečani izvoz. Takšna je bila tovarna pred I. svetovno vojno. Preslikal M. KUNŠIC Letna konferenca mladine V soboto, 5. februarja 1972 je imela naša mladina redno letno konferenco. Na njej so mladi ocenili delo zadnjega leta, kritično spregovorili o neuspehih in se pogovorili o delu v prihodnjem obdobju. Poročilo o dosedanjem delu je prebral predsednik Jože Klofutar. Omenil je nekaj najbolj važnih, oz. pomembnih akoij, ki jih je mladina izvedla v zadnjem času. V prvi vrsti je omenil dvodnevni seminar na Ljubelju, ki je s svojim programom oz. temami veliko pripomogel k temu, da se je 80 udeležencev seminarja dokaj nadrobno seznanilo z našo notranjo zakonodajo, s statutom podjetja, raznimi pravilniki o ustvarjanju dohodka, delitvijo dohodka ter najbolj aktualnim področjem — delitvi osebnih dohodkov. Seminaristi so se pogovarjali tudi o stanovanjski problematiki, kadrovski politiki itd. Na osnovi vseh razprav so sestavili zaključke oz. priporočila, katera so posredovali vodstvu podjetja. Nekateri od teh zaključkov so precej vplivali na spremembo raznih pravilnikov, s tem pa je mladina dobila svoje pravo mesto oz. pravo besedo v okviru samoupravnih odnosov v našem podjetju. Kot drugo pomembno akcijo je predsednik omenil razgovor z našimi štipendisti. Na veliko presenečenje se je razgovora udeležila večina štipendistov, ki so ob koncu razgovora izrazili željo, da bi se mladi iz podjetja še večkrat srečali na podoben način s študenti in se tako spoznali med seboj. Kot tretja pomembna akcija je bila vsekakor uvedba mladinske članarine. Mladinska organizacija tako ob mesečnem izplačilu osebnih dohodkov dobi od okoli 250 mladih precejšnja sredstva, ki pa zaenkrat v glavnem še niso bila uporabljena. Seveda pa pri svojem delu nismo imeli samo uspešnih akcij, tako da je predsednik v svojem poročilu omenil tudi nekaj stvari, v katerih delo mladinske organizacije ni bilo najbolj uspešno. Nekatere od neuspelih akcij so ostale še vedno odprte in aktualne in s katerimi se bo spoprijelo novo predsedstvo. O vseh stvareh oz. problemih so se mladi pogovorili v razpravi, ki je sledila blagajniškemu poročilu. K razpravi so prispevali velik delež tudi gostje, katere smo povabili na našo konferenco. Med prvimi se je k razpravi prijavil glavni direktor Jože Dolenc, ki je v svoji razpravi ugodno ocenil dejavnost mladinske organizacije predvsem v zadnjem času in izrazil željo, da bi se delo mladine še bolj razširilo in da bi se mladi še bolj uveljavili pri samoupravnem odločanju. Sekretar osnovne organizacije ZK Ivan Gregorc je v svoji razpravi predvsem omenil, da bi se morali mladi.v večjem številu vključevati v organizacijo ZK. Dejavnost mladinske organizacije bi se morala razširiti izven meja predsedstva, sodelovanje z ostalimi političnimi organizacijami pa, na osnovi povečanega interesa mladine, tudi postali obširnejše. Tovariš Peter Zupan, ki je zamenjeval odsotnega pred- sednika 10 SP tov. Markiča, je v svoji razpravi predvsem nakazal dejstvo, da bo mladina slej ali prej morala sprejeti na svoje rame vso težo odgovornih delovnih mest, oz. direktnega samoupravljanja. Da bo mladina vse to zmogla oz., da bo za vse to usposobljena, se je potrebno že sedaj pripravljati na to in tako stalno slediti vsem dogodkom v okviru podjetja, se izobraževati ob strojih v okviru tovarne in izven nje. V razpravi so sodelovali še predstavniki povabljenih aktivov predvsem iz Železarne Jesenice, Alpine Žiri, Verige Lesce, Elana Begunje, razpravljal pa je tudi predstavnik RK ZMS tov. Boris Mikolič, ki je bil predvsem kritičen do uvedbe mladinske članarine, njene višine in pa obljub na osnovi katerih je bila mladinska članarina uvedena. Na vsa problematična vprašanja in kritike je odgovarjal v razpravi predsednik Jože Klofutar. Vsi sodelujoči v razpravi so bili v glavnem z odgovori zadovoljni, predsednik pa je v svojih besedah nakazal tudi nekaj problemov s katerimi se je mladinska organizacija srečavala pri svojem delu. V razpravi sta sodelovala še Lado Klančar in Marjan Dolžan. Prvi je govoril predvsem o sodelovanju z ostalimi političnimi organizacijami v podjetju in izrazil kritiko, da ni bilo na najbolj zavidljivi višini. Drugi pa je govoril o kadrovski politiki in o mladinskem praporu, ki ga mladina v našem podjetju že dalj časa pogreša. Sicer je svoj čas prapor mladinska organizacija imela, bil je tudi najlepši v občini, vsaj po trditvah Petra Zupana, vendar ga kljub iskanju zaenkrat še nismo našli. Perko Ludvik je prebral program dela za prihodnje obdobje, ki temelji predvsem na nadaljevanju Akcije 75, poleg tega pa se bo novo predsedstvo potrudilo, da bi izpolnilo obljube, ki so bile dane ob uvedbi mladinske članarine. Po poročilu nadzornega odbora je bilo izvoljeno novo predsedstvo, ki ga sestavljajo: Predsednik: Perko Ludvik, mehanična delavnica, sekretar: Klančar Lado, ERC, tajnik: Valjavec Mnrija, nabavni sektor, blagajnik: Maglica Zdenka, izvozno skladišče, člani: Šuligaj Zdenko, izvozno skladišče, Kavčič Janez, devizni oddelek, Veršnik Joži, izdelava zg. delov 513, Jesenko Dragica, izdelava zg. delov 513, Kranjc Bojan, tiskarna, Kolman Franc, priprava dela, Mežek Jožica, izdelava zg. delov 513, Šober Miro, izdelava zg. delov 513, Plantan Marjan, garaža, Rozman Nada, izvozni oddelek, Smolej Tatjana, goodyear izdelava Mahne Dušanka, lepljena izdelava III, Gaberc Rajko, tehnični sektor. V nadzorni odbor so bili izvoljeni naslednji mladinci in mladinke: Nadzorni odbor: Dolžan Marjan, modelirnica 501, Tri-bušon Silva, modelirnica 501, Praprotnik Breda, ERC. Za člane občinske konference pa so prisotni mladinci predlagali: šuligaj Zdenko, izvozno skladišče, Klančar Lado, ERC, Ja- kopin Jožica, finančni sektor, Obradovič Nevenka, izdelava zg. delov 516, Perko Irena, tehnični sektor, Kavčič Janez, devizni oddelek, Valjavec Marija, nabavni sektor. Ob koncu je glavni direktor Jože Dolenc podelil priznanja najbolj prizadevnim mladin- V četrtek, 10. februarja, je bil v Ljubljani posvet vseh predsednikov komisij za družbeno ekonomske odnose (DEO) pri občinskih konferencah ter vseh predsednikov aktivov, ki so sodelovali v Akciji 75. Na posvetu je najprej govoril sekretar ZMJ tov. Stane Boštjančič o nalogah ZMJ po drugi konferenci ZKJ. Predsednik RK ZMS tov. Živko Pregl je v kratkih besedah orisal akcijski načrt ZMS, ki je bil sprejet po drugi konferenci ZKJ. Program je bil priložen materialu za posvet tako, da so vsi mladi prišli na posvet že pripravljeni na razpravo. V razpravi, ki se je razvila kasneje, so se mladi predvsem pogovarjali o nadaljevanju Akcije 75, kritično ocenili položaj v katerem se nahaja večina občinskih konferenc in katere v tem trenutku niti najmanj ne kažejo mož- cem, ki so za svoje delo v svoji mandatni dobi prejeli praktična darila, s katerimi so se jim člani novega predsedstva oddolžili za prizadevno delo. Priznanja so prejeli: Miro Kunšič, Marjan Dolžan, Irena Perko, Breda Praprotnik, Silva Tribušon in Jože Klofutar. nosti, da bi lahko prevzele vse naloge, katere jim v akcijskem načrtu nalaga RK. Tako je bilo prisotnih samo 8 predsednikov komisij za DEO iz 60 občin, kolikor jih je v Sloveniji. Ta podatek ne obeta prav nič dobrega, tako da bo RK imela veliko dela, če bo hotela, da se bo program dela vsaj deloma realiziral. Seveda pa bodo k temu morali veliko prispevati aktivi, ki so sodelovali v Akciji 75, saj so se prav v njenem času pridobile velike izkušnje na področju dela v okviru aktiva v delovni organizaciji. Prav na tem področju pa bodo morale občinske konference veliko napraviti, s tem pa načela Akcije 75 razširiti na vse aktive v občini, ki v Akciji niso sodelovali. Iz našega podjetja sta se posveta udeležila novi predsednik ZM Perko Ludvik in Jože Klofutar. Jože Klofutar Mladinca, vzdrževalca pri popravilu pnevmatskega stroja v skupni šivalnici Foto M. KUNŠIĆ Novi predsednik POGOVOR Z NOVIM PREDSEDNIKOM Na zadnji redni konferenci ZM tovarne »Peko«, ki je bila 5. februarja, je bil izvoljen za novega predsednika TA ZM Ludvik Perko, strojni kij učavničar v mehanični delavnici. V razgovoru je povedal nekaj o bodočem delu, ki ga sedaj čaka v organizaciji ZM. Ti si prevzel mesto predsednika ZM. Katera bo sedaj tvoja prva naloga? Najprej bom moral organizirati celotno novo predsedstvo, da se bo aktivno vključilo v delo v mladinski organizaciji, potem pa preko predsedstva zainteresirati vso mladino v tovarni za delo v mladinski organizaciji. Kakšna je dejavnost mladinske organizacije po tvojem mnenju, sedaj? S trenutnim stanjem sem kar zadovoljen, saj je po zaslugi prejšnjega predsednika Jožeta Klofutarja, pričela kar dobro delati. Sicer se da še precej narediti, kar pa upam, da mi bo s pomočjo novega predsedstva tudi uspelo. Misliš, da organizacija ZM v podjetju dovolj sodeluje z ostalima dvema družbenopolitičnima organizacijama v podjetju? To je z ZK in sindikatom? To sodelovanje je dosedaj bilo bolj formalno. Obstojalo je le na medsebojnih obiskih predsednikov organizacij na sejah teh organizacij. Mislim, da bi bilo v bodoče potrebno bolj konkretno sodelovanje. Tu mislim na razne skupne akcije in posvete, potekati pa bi moralo na širši osnovi. Na kakšen način nameravaš pritegniti k sodelovanju pri delu mladinske organizacije več mladine v samem podjetju? Predvsem bo potrebno bolj povezati samo predsedstvo s posameznimi oddelki. V vsakem oddelku bi moral biti vsaj en član predsedstva, ki bi želje in probleme mladincev v oddelkih posredoval predsedstvu to pa, če bi bilo potrebno, naprej vodstvu podjetja. Kaj bi si želel kot novi predsednik ZM? Kot novi predsednik bi želel slišati pripombe na dosedanje delo in predloge za bodoče delo mladinske organizacije, in to od vseh v podjetju, ne samo od mladincev, kajti le tako bom lahko uspešno vodil delo TA iZM. Niko Ahačič Posvet v Ljubljani Zakaj tako stanje na cestišču Deteljica - Peko? V nekaj vrsticah bi rad povedal nezadovoljstvo vseh prebivalcev Bistrice, kateri hodimo na delo. Naša pot je od »Deteljice« mimo kopališča in žage do naše tovarne. Ob tej poti je tudi pločnik, namenjen za pešce in varnost v tem delu zelo prometne ceste. Ta pločnik pa je neuporaben v zimskem, času, ker je popolnoma zasut s snegom, katerega nameče plug ob pluženju ceste. Posebno ob tako visokem snegu, kot je letošnjo zimo, je pešec v veliki nevarnosti, da se znajde pod avtomobilom. Poleg vsega napadlega in s cestišča nametanega snega, je dodalo svoj delež še podjetje Zlit, ko je s. svojega zemljišča zmetalo sneg na SPOŠTOVANI UREDNIK! Iskreno se vam zahvaljujem za novoletno nagrado, ki sem jo bil zelo vesel. Vojaku taka nagrada mnogo pomeni. Mnogo pa pomeni tudi to, da se podjetje spomni nekdanjega sodelavca in vsak bi bil vesel tudi samo čestitke. Vojaško suknjo še ne bom tako kmalu slekel, zato bi želel, da mi pošiljate »čevljarja«, seveda, če je to mogoče. Lep pozdrav od vojaka Smolej Jožeta. V. P. 3363/21 68263 Cerklje ob Krki SPOŠTOVANI UREDNIK! Najlepše se zahvaljujem za novoletno denarno nagrado, katero sem prejel. Imam se kot ponavadi. Tu je precej hladno, saj piha kosava tudi do 100 km na uro. Prejmi lepe pozdrave, prav tako pa sodelavci iz oddelka 512, od vojaka Darka Lavse-ger! V. P. 9988/31 11002 Beograd Spoštovani! Po dolgem času sem se odločil, da vam pišem, obenem pa se vam prav lepo zahvaljujem za novoletno čestitko, pločnik. Za opravičilo, »da je to radi tega ali zato«, ni izgovora. Ne samo cestišče, tudi pločnik mora biti očiščen. Ako hodi poleti pešec po cestišču namesto po pločniku, pa se pripelje mimo prometna milica, te ob srečnem primeru le opozori, da moraš kot pešec na pločnik. Kaj pa pozimi, ko je pločnik neuporaben? Najbolj kritično je v jutranjih urah, kjer je na cestišču toliko osebnih avtomobilov, avtobusov in tovornjakov. Niti pol metra niso oddaljena mimovozeča vozila od pešcev, torej veliko možnosti, da pešca udari vozilo, če se ne zgodi še kaj hujšega. Kje je tu varnost na cesti? Posebno v težkem položaju so starši, kateri v ju- posebno pa za denar, saj sem ga bil zelo vesel. Tudi jaz vam želim srečno, veselo in uspehov polno Novo leto. Isto želim tudi vsem delavcem in delavkam v tovarni, posebno pa še tistim v oddelku 521. Kot veste služim vojaški rok v Beli Crkvi. Imam se dobro, samo domači kraj pogrešam. Prosil bi vas, če mi morete pošiljati list »Čevljar«, ki ga zelo pogrešam, saj bi rad vedel kaj se dogaja v tovarni. Prejmite lep pozdrav od vojaka Tona! tranjih urah, ko gredo na delo, vodijo ali nosijo otroke v vrtce. Ko je nesreča, je vedno kriv ali šofer ali pešec. Jaz se s tem ne strinjam, odgovoren je tudi tisti, katerega dolžnost je skrbeti za cesto in pločnike. Vsak ima pri svojem delu dolžnosti, za katere dobi plačilo. Tako je tudi dolžnost občinskega organa, da pozna stanje svojih cestnih pločnikov in da ukrepajo takoj, da bo varen dohod na delo in z dela domov. Tako kot je to zimo ne sme biti nikoli več. Milan Zaletel Proizvodni stroški S 1. januarjem 1972 se bodo osebni prejemki delavcev v Zahodni Nemčiji zaposlenih v čevljarski industriji povišali za 0,30 DM na uro (okoli 1,60 din), kar predstavlja približno 8 % povečanje proizvodnih plač ali 2% proizvodnih stroškov. Janko Rozman Peko član društva za boj proti raku Na zadnji seji odbora za zadeve združenega dela je bil sprejet sklep, da se naša delovna organizacija včlani v Društvo SRS za boj proti raku in to s pristopnino 2500 dinarjev. Društvo je prostovoljno, humanitarno združe-nje, ki podpira boj proti raku v SR Sloveniji, dela po strokovnih smernicah zdrav st vene službe in sodeluje z vsemi, ki se ukvarjajo s to boleznijo ali se zanjo zanimajo. Posnetek zgovorno dokazuje, da bo treba kmalu misliti na razširitev parkirnega prostora Foto M. KUNŠIĆ Pločnik pri tovarni ZLIT je zasut s snegom Foto M. KUNŠIČ Vojaki so pisali OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA »PEKO« TRŽIČ ORGANIZACIJSKI ODBOR — SMUČARSKEGA TEKMOVANJA Razpis Organizacijski odbor pri osnovni organizaciji sindikata »Peko« razpisuje tudi letos, že dvajsetič, tradicionalno PRVENSTVO USNJARJEV, ČEVLJARJEV IN GUMARJEV V VELESLALOMU, ki bo dne 12. marca 1972 Pod Storžičem nad Tržičem. S tem razpisom vabimo vse osnovne organizacije sindikata podružnice naše stroke, da se s svojimi ekipami tekmovanja udeležijo. Pogoji tekmovanja so naslednji: 1. Tekmuje se v štirih kategorijah za posameznike in sicer: — mlajši člani do 35 let — starejši člani od 35 — 45 let — veterani nad 45 let — članice vseh starosti. 2. Za mlajše in starejše člane je proga in start skupen, medtem ko veterani in članice tekmujejo na posebni lažji progi. 3. Za ekipno tekmovanje velja tekmovanje mlajših in starejših članov. Ekipo sestavljajo trije najbolje uvrščeni tekmovalci posamezne osnovne organizacije sindikata; seštevek njihovih doseženih časov je rezultat ekipe. 4. Za najboljši doseženi čas na progi, ki velja za moštveno tekmovanje, je razpisan poseben prehodni pokal, ravno tako se tekmuje tudi za prehodni moštveni pokal. Oba pokala preideta v trajno last po dveh zaporednih ali treh zmagah v presledkih. Na lanskoletnem tekmovanju je osvojil prehodni pokal za posameznike tovariš Jožko Meglič, Peko Tržič, moštveno pa tovarna Peko Tržič. 5. V vsaki razpisani kategoriji bodo tekmovalci nagrajeni po doseženih rezultatih s praktičnimi darili, ki jih bodo prispevale tovarne iz naše panoge. 6. Prijave tekmovalcev naj osnovne organizacije sindikata pošljejo na naslov: Organizacijski odbor pri osnovni organizaciji sindikata »Peko« Tržič do vključno 25. 2. 1972. Prijave morajo biti poimensko z letnico rojstva. 7. Prenočišče in prehrana sta zagotovljena v Planinskem domu pod Storžičem. Planinski dom Pod Storžičem bo oskrbovan za to prireditev od 9. marca dalje, zato prosimo, da nas obvestite o dnevu prihoda. 8. Prav tako bomo lahko prevoz iz Tržiča do vasi Lom oskrbeli le pravočasno prijavljenim tekmovalcem, zato vaše želje sporočite v prijavi. 9. V prijavi naj bo določen tudi vodja ekipe, ki bo zastopal svojo podružnico na seji prireditvenega odbora. 10. žrebanje startnih številk in seja prireditvenega odbora bo dne 11. marca 1972 ob 19.00 uri v domu Pod Storžičem. 11. Start bo predvidoma dne, 12. marca 1972 ob 10.00 uri dopoldne, vendar si prireditelj pridržuje pravico, da čas in kraj prilagodi vremenskim in snežnim razmeram. 12. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo na skupnem kosilu v Domu Pod Storžičem ob 14.00 uri istega dne. 13. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost, stroške udeležbe pa nosijo tekmovalci sami ali njihove osnovne organizacije sindikata. Dnevna oskrba s prenočiščem je din 57,— Vabimo vse osnovne organizacije sindikata, da prijavijo čim več svojih članov za tekmovanje, saj prireditev nima le tekmovalnega značaja, temveč omogoča predvsem spoznavanje in zbliževanje kolektivov med seboj. S tem namenom smo letos uvedli že četrtič tekmovanje veteranov. Osnovne organizacije sindikata na koncu obveščamo, da smo se na vsa podjetja obrnili s posebno vlogo tudi za podelitev praktičnih nagrad. Prosimo, da se v vaših podjetjih zanimate za nagrade in jih eventuelno prinesite s seboj na tekmovanje, prosimo pa tudi, da nas o tem na prijavi obvestite. Kličemo vam na »veselo svidenje« Organizacijski odbor smučarskega tekmovanja Predsednik: JANEZ KALIŠNIK NAGRADNA KRIŽANKA m \W ritasti: § < ććr r S ž CORA WAD SPUTO* E5T0UEC vojaški USPEH ZADNJA AVSTRIJSKA CESARICA 0M0TAH TREDMET IME ŠPAU5KE igralke M0NTIEL ORANJE- MLE2EN VINSKE TRTE AMERIŠKA TOVARNA GRAMOFON. PL0?f MESTO ' V JUŽNI Turčiji NOVAČENJE £A VOJSKO IME ITAL. PEVKE TAD10 STANE ŽAGAR VR5TA HRUŠKE ORIENTALSKI PRAČEK. ZA LA5C OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI Z ► CARCO 1VAU MIRUJOČ DEL ELEKTRO* HEMS. PI5ATEL (WILHELM) A E DVOJICA ITALI J. PLEMIŠKA RODBINA ZAKLOPKA BRAHILEC HH0LWPI3E m P0U.03U. TREWER1A 2ADRA S0VITT DA w TE5M1L0, MTVIL0 KOVAUJE L MAJHEN NOS GAJBICA POVRŠINA STARA ŽENSKA VRSTA OGLJIKOVEGA VODIKA T AHK1CA RUKAVINA 5TAR0NORPÖ SUA ZGODBA 1 - qORAVKOLE-HU UERETVE DEL VOZA O ATLETSKA DISCIPLINA KISIK ZNIŽANA NOTA .E' PREDSEDNIK AM5] (dEOOj R. BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK OLlrtPDSKI TtDEM AVQU5T RO1MAW UAPADAU3E R3E IME KANUISTA BERUJTAi RAITELE- 5EU3E ALPIUISTOV PRIPOMOČEK 1C LA STO DREVO ZDRAVILNA RASTLINA HA ODVAJANJE GRAJSKI PODLOŽNIK IÌTIRJEUJE GORA V ŠVICI PRESTOL. VRAČAHJE 2. q0R£, SESTOP IME /\IWI STRA E&AV1A RUDOLF REJC KRAVICA, ICIKA SAPUI Škodljivec FELTOUOVA TURBIKJA ITALE C CJLAV. MESTO COLORA, £M IVAM KLE/4EUC ERHATTJ) LUDWIG aov.pisA- TELTfJAUEZ) RJAVA ŽEMLJA TRSOVO RASTLINJE MADŽARSKO /ROČKO IME QR3W FILOZOF PRIRODE VA5 UABLOŠKI PLAU0TI ?$EN!CA' VRSTA RAČUNA V MATEMATIK ČRTA SEČNICA 1 VALJA KURFJIV TEKOČINA ZA NARKOZO LAHKA -TKANINA ZA ZAVESE A KI NAŠ MOŠKI Čevelj ALOJZ. LAMPRET VEÖJ0ST, NESKONČNOST VRTNA HIŽICA ČAPUOI/A DRAMA 0 ROBOTIH ROBLEK HATA