■*n*nntui Duu°^n> f uoiovim. Leto XVII., št. 276 Ljubljana, petek 27« novembra 1936 Cena 2 Din ^pravuidbvu: „juuijaxu*, rkdgfjjev- ulica x — leieloo Si. HVi2, 3123, S125, 3126»» i mseratoj Mdeiek: ujuDljana, Selen-uurguva m. i. — lei 3492. '■u.iruzmca Maribor: Uosposka ulica 3L IL — leletOD at 2456. -v a uznica Celje: tiocenova ulica At i. — ieiefoD St. 100. cvacuru pri pošt Cek. za voditi: Ljubliana št. ll.«42. Praga čialo 7S.1S0. vVieti 106.24L ^iiaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaSa mesečne Dia 2£W— Za inozemstvo Din «0.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Jlarlbor, Gosposka ulica IL Telefon 61 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica X. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračaj Kompromis za volitve v Zbornico TOI V nedeljo bodo volitve v ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Zaiadi doseženega kompromisa odpadejo vvlitve za industrijski, trgovski in gostinski odsek, a tudi za večino volilnih okrožij obrtniškega odseka. Vršile bc bodo le v sedmih volilnih edinicah, a katere sta vloženi po dve listi. Iz-vestni krogi delajo razpoloženje proti kompromisnim kandidatom, češ da so te kandidature politične in da so politične stranke odvzele obrtništvu pravico samoodločevanja in izbire pravih zastopnikov obrtniškega stanu Danes je ves svet politično opredeljen in naravno je, da pripadajo tudi oortniki raznim strankam. Toda agitacija proti kompromisnim kandidatom je posegla po prav svojevrstni metodi. V volilnih okrožjih, kjer pripada kompromisni kandidat naprednim strujam, se je vigla na somišljenike JRZ, češ: kako morete voliti političnega nasprotnika! Kjer je kompromisni kandidat iz vrst JRZ, se slična agitacija vrši pri naprednih ljudeh. Tu in tam se operira še z geslom za ločene ali za skupne zbornice, zopet drugod se izigravajo pri-rodna lokalna nasprotstva, zlasti v volilnih edinicah, ki so sestavljene iz dveh srezov; tam se je postavil, če je bilo mogoče, protikandidat iz drugega sreza, kakor je kompromisni kandidat. V zagrebškem -Gbrtničkem vijestniku« je izšla posebna slovenska priloga, v kateri se na napačen in netočen način slika položaj in se predstavlja tako, kakor da ima borba proti kompromisnim kandidatom cilj, očuvati obrtništvo pred strankarskim terorizmom. Pri vsem tem se nam zdi potrebno napredni javnosti in posebej še vsemu naprednemu obrtništvu poudariti, da kompromis, ki je bil dosežen za vse odseKe zoormee TOI, nikaKor ne znaci politizacije zborničnih volitev, marveč ravno nasprotno: obvarovanje te važne institucije pred strankarsko-poiitičnimi borbami. V čem obstoja kompromis? V dogovoru obeh vodilnih strank, da se ne do-sta mešali v volilno borbo, ako se pri sestavi nove zbornice upošteva dejansko razmerje sil. Tako je bilo za vs3 odseke in tudi za obrtniški odsek. Strank: sta potem, ko so bili obrtniški vouitelji vprašani, v sporazumu z njimi sklenili dogovor glede razdelitve števi.a mandatov na osnovi razmerja moči, kakršno se je pokazalo pri zadnjih zborničnih volitvah 1. 1927. Vprašanje kandidatur ]e bilo v vseh odsekih in tudi v obrtniškem prepuščeno predstavnikom obrtništva in stranki se v to stvar nista neposredno vmešavali. Kar se tiče skupine g. Pičmana, nam je znano, rta m javiia m se ni udeleževala medsebojnih dogovorov. Vodja tv skupine je oči'.':dno računal, da se rnu bo z gori opisanim načinom agitacije posrečilo doseči več mandatov, kakor pa s pozitivnim sodelovanjem pii skupni listi. Prvo razočaranje je d oži" vel že pri postavljanju kandidatur. Tozadevni formalni predpisi so tako komplicirani. da je bila razveljavljena cela vrsta kandidatnih list, ne samo njegovih. marveč tudi komoromisnih. Zmotil se bo najbrž tudi v onih okrožjih, kjer se bodo volitve vršile. Ogromna večina obrtništva je namreč zadovoljna, da mu je s kompromisom prihranjena os ti v. volilna borba, ki bi bila v današn' h razmerah zadobila zaostren strankarsid značaj in zahtevala mnogo žrtev. Danes tudi ni čas da bi se v medsebojni borbi reševaii obrtniški stanovski konflikti. Težke gospodarske razmere, ki pritiskajo naše obrtništvo, ne dopuščajo. da bi se obrtniške vrste cepile. Kdor bi na to delal, bi močno škodoval obrtniškim interesom, pa naj bi pojavljal še lako lepe programe Geslo o ločenih zbornicah nima nikakega stika S sedanjimi volitvami in v današnjih prilikah samo odvrača pozornost našega obrtništva od njegovih eksistenčnih vprašanj. Na dnevnem redu je razdol-žitev obrtnika, je njegova davčna preobremenitev, njegova starostna preskrba, ohranitev njegove delovne spo-soonosti ter zaščita njegove produkcije pred konkurenco šušmarstva in vele-podjetniškega dumpinga. To so problemi. ki bodo postavljeni tudi pred novo zbornico, posebno pred njen obrtniški ousek Za njih rešitev bo treba polne solidarnosti zastopnikov našega obrtništva, ki je pa ne bo. ako se bodo obrtniški zastopniki dali zaplesti v borbo medsebojnih nasprotstev, namesto da bi vsi složno združili svoje napore. V ostalih odsekih je povsod zmagala misel sporazuma in solidarnega nastopa, čeprav je bilo treba tudi tam premagati mnogo nasprotij. Ali naj ravno obrtništvo k>' je najbolj pod kladivom težkih skrbi, nudi sliko razdvojenosti r; slabosti? Mi zastopamo težnje napredne in nacionalne javnosti. Nikdar se še nismo izogibali borbe. Ako bi gledali na situacijo s strankarskega stališča, bi nam moglo biti politična borba med našimi gospodarskimi sloji ravno v sedanjem trenutku dobrodošla. Toda prepričani smo, da zahteva izločitev take borbe Odgovor na nemško-japonsko zvezo: ZVEZA PARIZ—LONDON—WASHINGTON Pripravlja jo Francija, ki se že od nastopa Blumove vlade trudi, da pridobi Amerike za sodelovanje z Evropo in za sistem kolektivne varnosti Pariz, 26. novembra, b. Te dni so se razširile [X) francoski prestolnici same po sebi le malopomembne govorice o resnih namenih Francije, da definitivno uredi z VV ashingiononi vprašanje takozvanih političnih (vojnih) dolgov v Ameriki. Vestnim in dobro informiranim opazovalcem zakulisne diplomatske akcije francoskih državnikov pa in ušlo. da so ti nameni v neposredni zvezi z mnogo širšimi napori francoske diplomacije, ki sireme po zbližanju Francije in Amerike z vključ.tvijo Velike Britanije. Ti najiori niso seveda nič novega, ker jih je bilo opaziti v diplomatskih stremljenjih Quai d Orsava že takoj po nastopu Blumove vlade, katere šef se je osebno vedno ogreva! za zbližanje med Francijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike, toda nekateri najnovejši dogodki med njim! zlasti podpis nemško-japonske pogodbe, so ta prizadevanj:! francoske vlade le še bolj podžgali. V informiranih političnih krogih poudarjajo. da je Leon Blum prvič javno opozoril na potreb*) francoske naslonitve na Ameriko že v svojem prvem javnem govoru, kt ga je imel takoj po prevzemu oblasti v pariškem Ameriškem klubu, v katerem je kot osnovo zunanjepolitičnih naporov svoje vlade označil težnjo po zbližanju in sodelovanju z Zedinjenimi državami Severne Amerike. !n že tedaj je tudi namignil, da ne sme vprašanje ureditve vojnih dolgov pomeniti nikake ovire na tej poti. Blumovi napori za združitev klasičnih demokracij Blumova vlada se je med tem zares že zelo potrudila, da bi ameriški narod in ameriško vlado zainteresirala za evropsko varnost iri njen*" potrebe v smislu načel o kolektivni varnosti, ki jih sama zastopa. V uradnih pariških krogih so mn-nja. da je Bhumovi vladi ta namera že do sedaj v glavnem ii-pela. Po penovni izvolitvi Roosevelt«, kateremu pripsujejo v Parizu veliko zanimanje za evrepska vprašanja, s--zdi, da je teren za nadaljevanje dosedanjih naporov v navedenem smislu še posebno ugoden. Blum ie prvotno nameraval imenovati za novega francoskega pos'an;ka pri Beli hiši bivšega predsednika vlade Sar- rauta ki uživa doma in v Ameriki zelo velik ugled. Zaradi Sarrautovih pomislekov do tega imenovanja sicer še ni piišlo. zato pa se je kar več mesecev mudil na potovanju po Ameriki državni podtajnik de Tessan, Kateremu je v Londonu istočasno sekundiral z razgovori z merodajnimi angleškimi državniki bivši ministrski predsednik Chautemps, o čigai posebni misiji v Angliji se v javnosti doslej ni mnogo razpravljalo. Trenutno se mudi v Ameriki francoski postni minister Jardillier, ki ima nalog, da stopi v stike z vsemi važnejšimi ameriškimi političnimi in gospodarskimi krogi. V zvezi z najnovejšimi nemškimi in japonskimi tendencami v mednarodni politiki pa mu utegne pripasti še kakšna posebna naloga, ker je razumljivo, da bo skušala Blumova vlada nemško-japonski sporazum, ki odpira široke perspektive franco-sko-ameriškemu sodelovanju, kar moči izrabiti. Po informacijah iz zanesljivega vira naj bi nova linija Pariz—VVashington šla skozi London, kar naj bi le še bolj petrdilo težnjo po združitvi vseh takozvanih klasičnih demokracij v en sam gospodarski in politični blok. Ne sn-emo namreč pozabiti, da pripisujejo v tej zvezi v Parizu izredno velik pomen nedavno pedpisanemu valutnemu sporazumu med Francijo, Anglijo in Ameriko, ki predstavlja po mnenju francoskih političnih krogov prvi korak k realizaciji vseh drugih potrebn h sporazumov, ki jih vsem treni prestolnicam deniokiatskh držav vsiljuje sedanji metintrodni položaj. HooseveSt to pssegsl v evropski razvoj Ne zdi se sicer verjetno sedaj in da utegne tudi v e\ ropski razvoj prav živo poseči. Ritotpentrop: „Zgod©viisski dogodek v obrambi proti kcffiKukma" — Jafsossski poslanik Mušakoi: „Nemčija ui Japonska garanta za Mr na Da2|nem vzhodu" Beriiii, 26. novembra, b. Glede na globok odmev nemško-japonskega. protikomu-nističnega sporazuma, ki je b:l včeraj pod- je narodnimi elementi, se iz tega jasno vidi, da ni pogodba naperjena proti nobeni drugi državi. Sporazum med Nemčijo in Japon- P san, je nemški poslanik v Londonu | sko je torej postavljen v službo svetovnega Ribbentrop podal izjavo, kateri se ie pri- i mini. družil tudi japonski poslanik v Berlinu. Ribb« ntrop govori v svoji izjavi o >epohal-nem dogodku«, o senzacionalnem »pre-okrefcu v protikornunističnš obrambi« ter o »zgoJovinskem dogodku, katerega pravi st proti gSE London, 26. novembra. AA. Angleški sik piše skora] soglasno zelo neugodno o pomen bodo megle prav vrednotiti šele bo- j pogodbi med Nemčijo in Japonsko. Listi i: cu- li oče generacije«. Ribbertrop poudarja nadalje značilno razdelitev »obiambnih področij« v borbi proti komunizmu kot svetovni nevarnosti. Japonska bo trden z d proti komun zrnu na Daljnem vzhodu kjer ne bo nikoli dopustila njegovega nadaljnjega razširjanja. Nemčija stoji na protkemunistič-nem braniku v samem osrčju Evrope, Italija pa bo visoko avignla protiboljševiško za stavo na evropskem jugu. Z nekcbko krajšo izjavo se je tem Rib-bentropovirn besedam pridružil tudi japonski poslank Mušakoi, ki je samo to dodal, da. bosia odslej Nemčija in Japonska edina garant:-, mini nr. Daljnem vzhodu. Goebbels: Izrazito defenzivna pogodba Nemški propagandni minister dr. Gobbels je snoči po radiu v imenu ra.jhovske vlade podal naslednjo izjavo: V nemško-japonskem protikomunističnem sporazumu je jasno podčrtano, da gre za izrazito defenzivno pogodbo, kajti tendence tretje inter-nacionafe resno ogražajo kulturo celega sveta. Z« t o pogodba izrečno poudarja, da hoče služiti ohranitvi notranjega miru. socialnega blagostanja in svetovnega miru. Ker je v drugi točki pogodbe še posebej omenjeno, da se temu sporazumu za obrambo proti komunizmu pridružijo lahko tudi tretje države, ki same čutijo potrebo proti obrambi pred temi nemirnimi med- splošni gospodarski interes naše ožje domovine, kjer bo morda prej, kakor sami mislimo, treba enotne obrambne fronte vseh zastopnikov našega gospodarstva v borbi za njegov obstoj. Zato imamo pogum, da odkrito zagovarjamo kompromisno rešitev zborničnega vprašanja in da apeliramo na vse prijatelje, da se tudi oni lojalno in iskreno zavzamejo za izvolitev sporazumnih kandidatov in s tem za okrepitev vpliva našega obrtništva v slovenskem stanovskem parlamentu. poudarjajo, da s.i hoče Nemčija s protibolj-ševizmom ustvariti novo ideološko fronto, ki pa r.aj v bistvu samo zakrije novo polje njene ekspanzi vnosti. Zunanjepo itični uredniki nekaterih Pstov pravijo, da bo prva žrtev te protiboljševiške križarske vojne Češkoslovaška. »Manchester Guardian« poudarja, da je Rusija vojaško premočna, da bi jo Nemčija mogla ?:ma napadi. Na.p-id Rusije bi zahteval zasedbo Češkoslovaške in Poljske in zato pr:p avHa Nemči:-j sedaj s?mo intervencijo proti Češkoslovaški. Trda tudi 0'ede češkoslovaške je nemogoče trditi, da je treba prati njej ustvariti protiboljševiško fronto, saj je samo ma;hn." repu-M:ka v srednji Evropi. Češkoslovaška nikakor ni trdnjava komun;zma. ki bi bila Nemčiji nevarna. Ni mogoče ugotoviti. Vdaj nai bi «e ta Soni.a proti Češkoslovaški sprožila. Bržkone si bo Nemčija izbrala najprej izgovor, da mora noseči v razmere v Češkoslovaški za zaščito madžarske in sudetske nemška manjšine. in Nizozemski Indiji London. 26. novembra. AA. Diplomatski urednik »Evenig Standarda« trdi, da ima pogodba med Nemčijo in Japonsko tudi tajen dodatni protokol o razdelitvi Nizozemske Indije med Japonsko .in Nemčijo. Rešeno je tudi vprašanje otokov v Pacifiku. ki so bili včasih nemška last in ima sedaj nad njimi mandatno oblast Japonska. Nemčija se je odrek'a vsem pravicam nad Marijansk:mi, Karolinškimi in Mnršalskimi otoki, to je nad otoki severno od črte, ki deli nizozemsike otoke od Sumatre, Jave in Bornea- Torej so vsi severni nizozemski o'oki dodelieni Japonski, Sumatro in Javo pa naj bi dobila Nemčija. Nizozemska je doslei dopuščala režim svobodne trgovine v Nizozemski Indiji in se je zato lahko vgnezdila nemšlka »rsovmska propaganda v tem delu sveta. Istočasno ie dr. Sehacbt izdelal načrt, ki določa prodiranje nemških trgovinskih tvrdk v ta del sveta. Talko bi te kolonije postale središče nemške kolo- nizacije. Nemška propaganda je zelo aktivna med nizozemskim prebivalstvom teh otokov, kjer naj pripravi bližnjo nadoblast Nemči je. Resno svarilo Rusiji Tokio, 26. novembra, b. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da pomeni nem-ško-japonski sporazum začetek konkretnih sporazumov, ki bodo še sledili, če bi se to pokazalo kakorkoli in kjerkoli dejansko potrebno. Rusija mora odslej povsod, kjer se njeni interesi križajo z japonskimi ali nemškimi, računati z dvema močnima nasprotnikoma. Sporazum je zato resno svarilo Rusiii, da bi njen konflikt z Japonsko pomenil istočasni konflikt tudi z Nemčijo. Tu pričakujejo, da bo nemško-japonski sporazum kmalu dopolnjen s pristopom drugih držav Nemčija se n. pr. trudi da pridobi v ta namen Poljsko, Japonska pa pritiska z istim namenom na Kitajsko. Tudi italijanski pristop ni izključen. Anglija posreduje Iz zanesljivega vira se doznava, da se v Foreign officeu močno prizadevajo prevzeti vlogo posredovalca med Berlinom in Moskvo, da bi preprečili možnost nevarnih zapletljajev. Tako so n. pr. vsi včerajšnji in današnji razgovori Edena in Baldwina, ki stalno konferirata, veljali skoro izključno le nemško-ruski napetosti. Baldwin je Ribbentropa pred njegovim ponovnim odhodom v Berlin, kamor se je odpeljal na podpis pogodbe, še posebej opozoril, da bi Anglija zelo obžalovala nadaljnjo zaostritev sedanje napetosti med Berlinom in Moskvo. V istem smislu je Eden opozoril sovjetskega. poslanika Majskega, podobaa navodila pa je prejel tudi angleški poslanik v Mo-skovi, kateremu je bilo še posebej naročeno. naj porabi ves svoj vpliv za prepreče-nje resnejših sporov. LoTd Londonderrv, čigar dobre zveze s poslanikom Ribbentro-pom so znane, pa je bil naprošen. naj posreduje tudi pri nemških odgovornih krogih, da ne nastopijo nevšečnosti, ki bi jih ne bilo več mogoče poravnati. Rezerviranost Amerike Washington, 26. novembra. AA. Uradno objavljajo, da so vladni krogi zelo rezervirani zaradi pogodbe med Nemčijo in Japonsko, izjavljajo pa. da ne bo potrebna intervencija ameriške vlade. Velika nevarnost za britanski imperij London, 26. novembra, b. Kakor hitro je bilo znano besedilo nemško-juponskega sporazuma, ki je bil včeraj podpisan v Berlinu. se je iz razpoloženja tukajšnjih političnih krogov dalo takoj razbrati, da se bo Anglija novi zvezi z vso odločnostjo uprla z reakcijami, ki bedo prav gotovo zalegle, kakor je to Baldwin namignil v svojem razgovoru tudi Ribbentropu, kateri je več tednov zaman snubil A-nglijo za protikomu-nistični blok. Od časop snih komentarjev zasluži pozornost komentar »News Chronicla«, ki sicer ne velja za Rusiji posebno naklonjen list Navzlic temu prihaja do zaključka, da novfl pogodba ne more bistveno zadeti Rusije. ker je pač znano, da je ta v svojem te- ritoriju neranljiva. Če je re«. da pomenijo nova, moderna sredstva bojevanja veliko nevarnost za Moskvo in ves ruski teritorij., je prav tako res, da je ta nevarnost enaki tudi nasproti Berlinu in Tokiju. Nemško-japonska zveza pomeni pravo življensko nevarnost za britanski imperij. Ako pristo* pi k sporazum še Italija, potem je to izpopolnitev prvega obkroževanja Velik. Britanije. To pa mora britanske kroge še bolj podžgati k naglemu oboroževanju, da bo Anglija s svojo oboroženo silo lahko zagotovila svetu mir. Anglija mora biti toliko bolj oprezna, ker ni nobenega dvoma, da je protikomunistična tendenca nove pogodbe samo krinka za neprimerno daljnosežnejše namene Nemčije in Japonske. se noče prenagliti Rim, 26. novembra, b. V tukajšnjih diplomatskih kiogih prevladuje danes mnenje, da »e bo v kratkem tudi Italija pridružila nemško - japonskemu protikomuirsričnemu sporazumu. Včeraj je namreč močno padel v oči dolg razgovor japonskega poslanika z italijanskim zunanjim ministrom. Italijanski uradni krogi kažejo sicer v tem pogledu št- vedno veliko rezerviranost in previdnost ter spravljajo obisk japonskega poslanika v zvezo le z navadnimi trgovinskimi pogajanji, vendar so v tukajšnjih japonskih krogih bolj zgovorni in ne prikrivajo možnosti. da se tudi Italija pridiuži sporazumu med Nemčijo in Japonsko. Berlin vsekakor močno pritiska na mero-dajne italijanske kroge, naj bi se sporazumu z Japonsko čimprej pridružili. V tej zvezi pa poudarjajo v Rimu. da je pomen italijansko-nemškega sporazumu spričo nove nemško-japonske zveze za Nemčijo neprimerno manjši. Italija je na pobijanju komunizma zainteresirana takorekoč samo »mimogrede« zaradi Španije in nevarnosti, da ne pride tam do ustanovitve prave sovjetske republike. To je tudi razlaga za sedanjo previdnost italijanskih odgovornih faktor-! iev, ki se nikakor nočejo prenagliti in to tem manj, ker se Italija še vedno pogaja s ! Anglijo zaradi ureditve sredozemskega mo-; duša vivendi. ki je zanjo trenutno glavno , vprašanje. Odgovorni italijanski politiki »e prav dobro zavedajo, da bi italijanski pri-j stop k nemško-japonski zvezi pomenil de-finitiven prelom pogajanj z Anglijo, česar italijanska diplomacija za sedaj še noče tvegati. Delbos napoveduje izpopolnitev Srancosko-ruske pogodbe Pariz, 26. novembra- o. Pri podrobnejšem proučevanju položaja, ki je nastal z objavo nemško — japonske Pogodbe, v merodajnih krogih ne prikrivajo vznemirjenja, ker vedno bolj prevladuje prePričan e, da objavljena Pogodba ni toliko naperjena Proti komunistični Propagandi, kakor proti Rusiji sami. Nemčija hoče s tem paralizirati francosko — ruski pakt in obenem kar najbolj Izoli! »ti Francijo ter skuPno z n.jo Češkoslovaško. V Parizu so prepričani, da taka Politika Nemčije resno ogroža tudi pobožaj in poPti" ko Društva narodov. Rusija bo bržkone vloži,la Proti tej pogodbi protest pri Društvu narodov. kar bo mednarodni položaj še t>olj zaPletlo. Snoai je i,mela vlada dolgotrajno sejo. na kateri so proučili nastali položaj. Zunanji minister Delbos je naglaišal, da nemško — iaPonska Pogodba resno ogroža položaj Francije v Evropi. To bo obširno obrazložil tudi v skorajšnji zunanjepolitični debati v poslaniki zbornici. Francosko — ruski pakt, Proti kateremu je v glavnem naperjena nemško _ jaPonska pogodba, se nanaša zgo'i na EvroPo in niiima Francija po tej pogodbi nikakih obveznosti izven evropskih mej. Francija i e že ob sklePanju te Pogodbe storila vse, da prepreči vgako nepotrebno vznemirjenje. 0 sklenitvi pogodbe je bila že med pogajanji obveščena tudi jaPonska vlada, ki ni v ničemer ugovarjala. Zato mora smatrati Francija način, kako je bjla sklenjena ber-linslka pogodba, za skrajno nelojalen. Spričo tega more Francija amatrati to pogodbo za ogrožanje svoje lastne varnosti, ker stre. mi oeividno za tem, da bi Japonska vezala Rusijo na Daljnem vzhodu, s čimer bi dobila Nemčija Proste roke v Evropi. Nemšlko — jaPonska Pogodba bo predmet podrobnega Proučevanja v državnem obrambnem svetu. ki bo moral nanovo proučiti tudi francosko — rusk^.Pakt in ga primerno izPopolniti. V to ®vrho se že vrši izmenjava misli meri Parizom in Moskvo. Rusija, Sredozemlje ln Balearski Zanimiv komentar oficiozne moskovske otoki ,,Pravde44 Moskva, 26 novembra, b. Sedanji položaj v zapadne>m Sredozemlju povzroča re«ne skrb, tudi v Rusiji. Oficiozna »Pravda* je napisala dva značilna komentarja o tem vprašanju, v katerih prihaja do zaključka-da se moč Italije v sredozemskem bazenu čedalje boli razširja na Škodo Velike Brita nitje, katere pozicije so že Povsod več aii manj spodminirane. La^t pjše med drugim; Trenutno se Italija v prvi vrsti trudi, da bi sedanje ravnotežje 8® v zapadnem Sredo- zemlju izPremenila sebi v prid. Tej namen služi tudi fašistična intervencija v Španiji, ki je v neposredni zve^j z obvezo generala Franca, da odstopi Italiji balean=fco otoško skupino, ki predstavlja neke vrste ključ v zaPadnem Sredozemlju. V tej zvezi naslavlja »Pravda« apel na Francijo in Anglijo, Po selbno pa na Anglijo, naj se končno zdrami iz »vojega pasivnega opazovanja tega nemarnega razhoda dogodkov v območju njene imperialne Poti na Daljni Vzhod. Antonescu v Varšavi Poglobitev političnih in kulturnih stikov med Poljsko in Rumunijo Varšava, 26. novembra. AA. Semkaj je prispel rumunski zunanji minister Antonescu, ki ga je na postaji sp.rejei jcunanji minister Beck. Listi pozdravljajo Antonescov prihod z zelo prisrčni članki, pri čemer poudarjajo vlogo kralja Karola za zboljšanje polj-sko-rumunskega razmerja, kakor tudi stališče Poljske in Rumunije zoper ustvarjanje nasprotujočih si blokov. Uredniku polu.radne Poljske agencije je zunanji minister Antonescu izjavil: Rumunska politika temelji na zvestobi do svojih zaveznikov Poljske in Francije, sodelovanju z državami Male antante in na ohranitvi dobrih odnošajev s sosedi. Notranji sistem njenih partnerjev ni važen za rumunsko zunanjo politiko. Prav tako se Rumunija ne misli pridružiti nobenemu bloku, ki bi bil naperjen proti Rusiji ali pa delal zanjo. Prav tako kakor poljski zunanji minister Beck. sem tudi jaz prepričan o nevarnosti takih blokov. O poljsko-rumunskih razgovorih piše »Kxpress Porannv« med drugim: Pri razgovorih bodo v glavnem razpravljali o sedanjih problemih, ki se tičejo obeh dr- žav. Podpisali bodo tudi poseben dogovor o kulturnem sodelovanju Razen tega bodo ratificirali dogovor o določitvi skupnih mej. Politični razgovori se bodo vršili na osnovi dvostranskega razmerja med Poljsko in Rumunijo- Na potu v Varšavo se je včeraj Antonescu ustavil v Krakovu, kjer je v \Vawelu položil venec na grob maršala Pilsudskega. Opoldne mu je mestni župan priredil obed, zvečer pa slavnostno večerjo pomočnik zunanjega ministra Sembek. Antonescovi poseti in posvetovanja Danes je Antonescu posetil marŠ3la Rydz-Smiglyja, ministrskega predsednt a Sklailkow3keg"a in predsednika republike Morcickega. Popoldne so se pričele posvetovanja-s poljskim zunanjim ministrom. V političnih krogih pričakujejo, da se bo v Varšavi pripravila konvencija o kulturnem sodelovanju med Rumunijo in Poljsko. Opustitev revizisnistišnili teženj proti naši državi ? Fasada italijanskih ojaih ladij Berlin, 26. novembra, b. Budimpeštanski dopisnik »Berliner Tagcblatt-a« poroča v daljšem poročilu o simpatičnem odmevu Jlorthvievega potovanja v Kim preko jugosiovenskega ozemlja in navaja vse značilne momente prveua srečanja nuulžaiskega državnega upravitelja z banom savske banovine. Madžarski listi so mnenja, da pre-sfga t;1 prvi kontakt odgovornih krogov obeh držav vse meje navadnega vljudnostnega pokkma in da s-j ga brez pomislekov lahko smatra za najugodnejše znamenje za začetek prijateljskih sosedskih odnošajev med obema državama, kar odgovarja realnemu pojmovanju zunanjepolitičnega položaja obeh držav. V političnih krogih prihaja veselje nad piviin uradnim kontaktom predstavnikov obeh držav do izraza še v značilnih kombinacijah o načinu vzpostavitve normalnega razmerja med Jugoslavijo in Madžarsko. Za najnovejši preobrat madžarske zunanje politike je vsekakor pomembno, da se v tej zvezi ne govori več o kakih revizionistič-iiih zahtevah napram Jugoslaviji in da se celo odkrito priznava, da ho mogoče postaviti medsebojne odr.ošaje obeh držav na realno osnovo le na ta način, da Madžarska Jugoslaviji brezpogojno prizna njene sedanje meje in se za bodoče obveže, da opusti sleherno propagandno za teritorialne izpremembe v tem delu Evrope. 0 tem so si sedaj v madžarskih političnih krogih edini. Pomisleki se pojavljajo le še glede problematičnega vprašanja, ali naj Madžarska svoje zbiižar.je z Jugoslavijo veže na istočasno zbližanje z ostalima dvema srednjeevropskima zaveznikoma Jugoslavije, torej v okviru Male antante, ali pa naj ubira pot, ki jo zagovarjata Berlin in Rim, to je pot ločenega dvostranskega sporazumevanja s posameznimi članicami Male antante. Kakor izgleda, se namreč Madžarska napram Češkoslovaški in Rum uniji 7.a sedaj še ti e mar;! odreči svojim revizionistiu-n;m težnjam, dasi v treznih političnih krogih tudi na to stran nihče več ne misli na uspeh take vseskozi negativisrične politike. Xcape!i, 26. nov. v. Madžarski regent 1 lorthv, italijanski kralj in kraljevski princi so se odpeljali danes v spremstvu madžarskih in italijanskih odličnikov v Nea-pelj, kier so s poveljniškega mostu vojne ladje »Žara« prisostvovali paradi 150 italijanskih vojnih ladij. Par?da je trajala od 11. do 14. Končala se je z manevrom, ki jc /bral vse edinicc v polkrogu pred neapeljskim pristaniščem. Ko so se llorthv. italijanski kralj in Mussolini s svojim spremstvom vračali v Neapelj, so ladje oddale 21 strelov V Eimu ne bo senzacij Kim, 26. novembra, o. »Giornale alta. lia« pe bavi na uvodnem mestu s komentarji Horthvjevega obiska v Rimu v inozemskem tisku ter v nasprotju z raznimi namigovanji naglasa, da ni treba pričakovati oi tega obiska ni'-.akih senzacij. Obisk je izključno izraz s "Udarnosti in želja po zboljšanju dobrih odnošajev med obema prijatelj k'ma državama. Posebno pozornost je v diplomatskih krogih zbudila ugotovitev lista, da skuša Italija iz ori-etiti priliko ter pridobiti Madžarsko za to, da bi vsaj za sedaj opustila svoje revizio-ni stične zahteve in začasno ustavila svojo revizioni 'i izjavil, da je ob priliki včerajšnjih razgovorov z Mussolinijem razpravljal o vseh perečih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tiče;o obeh držav. V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje. Pri tej priliki jc Dara-nyi povabil Mussclinija na obisk v Budimpešto- Mussolini je povabilo spre'el in obljubil, da ho meseca maja prihodnjega leta poselil Budimpešto. Naval legloisarfev in Maroeanov na vseučiliško naselbino — Nova letalski stapadi na mest® V vseh odsekih okoli Madrida je dopoldne vladalo več aH mamj zatišje. V odseku pri Carabanchelu nadaljujejo madriske čete prediranje. V boju. nastalem po naskoku madridskih čet jugovzhodno od Tole-da, je imel sovražnik velike izgube in se je moral spustiti v beg. Večina ujetnikov tujske legije, ki so nam pri tem napadu prišli v roke. so tuji državljani. Lovska letala, ki se bore na strani madridske obrambe. so razvila živahno delovanje v zadnjih 24 urah in se noben poizkus obstreljevani prestolnice ni posrečil. Naš; letalci so sestrelili tri tuja trimotorna letala. Madrid. 26. novembra, g. Včeraj so bili pred Madridom novi boji, vendar pa ni bilo nikjer večjih napadov. Nacionalistična kolona na skrajnem levem krilu, ki prodira v okraju Arguelles, je zopet zavzela poslopja med Paseo de Rosales in ulico Blaseo Ibanez, čeprav so se miličniki močno upirali- Popoldne je 12 velikih nacionalističnih trimotornih letal pod varstvom 16 lovskih letal bombardiralo nekatere madridske okraje, zlasti pa še nezavzete dele Arguellesa. Bilo je mnogo smrtnih žrtev in je gmotna škoda posebno velika v predmestjih. Madridska letala so nazadnje z.ipodila nacionalistična letala v beg. Danes je veliko število nacionalističnih letal metalo na mesto letake, ki pozivajo prebivalstvo k predaji, ker bo sicer Madrid v prihodnjih urah izpremenjen v razvaline. Vojno poročilo obrambe mesta Vodstvo obrambe Madrida je izdalo danes naslednje poročilo: Nasprotnik je s popolnem neuspehom bombardiral naše postojanke na jugozahodu- V odsekih pri Somosierri in Guarl-ar-roini ie bilo močno streljanje topov. Na-sorotn:k je bil nekoliko potisnjen nazaj ori Sa n Martinu. Imel je velike izgube. Madridske čele so zavzele vas Baos. Milični-ška letala so razbila nacionalistično eskad-ro. ki se je pripravljala, da odleti na napad. Pri Carabanchelu so miličniki razstrelili most, na katerem je bilo polno nacionalistov. ki so hotelj preiti v nanad. Na severnovzhodni fronti so madridske čete za«edle sedem vasi. Opoldne je bilo izdano naslednje poročilo: S pomočjo dveh eskadronov tankov so nacionalisti danes večkrat napadli odsek univerzitetne naselbine Triie bataljoni tujske legiie in Maročanov cn naskikova-li naše postojanke z nezaslišano srditostjo- Napadi so vršili hud pritis1- ni naše č^te. vendar rrno i>h napos^d odbili z ve-!'k:mi izgubami. Naše čete so zaplenile več tankov, med njimi dva tujega porekla. Iz nacionalističnega tabora Seviljski radio je objavil naslednja komunike: Na aragonski fronti ni ničesar pomembnega- Na santandrski fronti smo odbili sovražni napad. V burgoški pokrajini smo v okolici Villarcaja razgnali večje število sovražnih čet, ki so. izvršile lokalne napade. V odseku pri Siguezi so nacionalisti zavzeli več postojank severno od Vegill^. V Asturiji so nacionalistične čete zavrnile sovražne napade in z naskokom zavzele več postojank v ovidskem cdseku. Na madridskem bojišču se operacije nadnliujeje, čeprav so znatno otežkočene s slabim vremenom. Redne čete nadaljujejo čiščenje zavzetih postojank- Neka izvidna četa je iz zasede uničila sovražno patruljo. Po vesteh iz liscoriala so nacionalistične čete zavzele grad. Nevtralni pas v Barceloni London, 26. novembra, d. Poveljstvo španskih nacionalističnih pomerskih sil na Sredozemskem merju je obvestilo poveljstvo angleškega vojnega brodovja na Malti, da je pristalo na predlog angleške vlade, po katerem naj bi se tudi v barcelonski luki določil poseben nevtralni pa?, v katerem se bodo v primeru nacionalistične blokade barcelonske luke lahko zbirale tuje trgovske ladje. Beležke Sklicanje narodne skupščine Kakor poročajo iz Beograda, je predsednik narodne skupščine sklical prihodnjo skupščinsko sejo za ponedeljek, 7. decembra, ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu jc poleg običajnih formalnosti določitev delovnega reda za prihodnji sejo. Pred volitvami v mestih ? V zvezi z izjavami nekaterih ministrov so v zadjem času začele krožiti po listih vesti, da je v kratkem pričakovati razpis občinskih volitev v mestnih občinah, ki so sedaj vse že po sedem in več let brez izvoljenih mestnih svetov. Beograjski novinarji so si prizadevali, da bi o tem zvedeli kaj več, pa so dobili odgovor, da še ni ničesar definitivno določeno. Možno pa je, da bodo volitve izvršene v pomladanskih mesecih. Ali sc bodo izvršile z javnim glasovanjem ali pa bo žc uvedeno tajno glasovanje, se šc ne ve. »Jugoslovenski glasnik" je prenehal izhajati List Jugoslovenske nacionalne stranke »Jugoslovenski glasnik« je te dni prekinil svoje izhajanje in jc svojim čitateljem obširno razložil razloge tega ukrepa. List jc imel velik odziv posebno v srbskih krajih, toda redno izhajanje ni bi'o mogoče in tudi dostavljanje lista jc naletelo na največje ovire. »Samouprava« v posebnem članku zavrača očitek, da bi bila cenzura povzročila prekinjenje tednika JNS, če pa ga jc, potem pravi »Samouprava«, jc temu kriv tiskovni zakon, ki so ga izdajatelji lista uvedli. »Samouprava« sc je pri tem pozabila prijeti za svoj lastni nos Kakor ljubljanski »Slovenec«, tudi ona rada pozablja in meša datume in tako ni čudno, da pripisuje tiskovni zakon iz 1. 1929. gg. Ba-njaninu. Demctroviču, dr kramerju in drugim, namesto da bi poprej povprašala svojo najožjo okolico. »Jugoslovenski Glas-nik« bo v ostalem nadaljeval svoje izhajanje, čim bo izvršen oni del vladine deklaracije iz leta 1935., ki se nanaša na revizijo političnih zakonov. Dalmacija in Zagreb Pod tem naslovom objavlja šibeniška »Tribuna« uvodnik, v katertin opozarja Dalmatince na posledice totalitarne hrvatske politike, ki jo vodi danes v imenu Hrvatov politični Zagreb. Vprašuje se. čemu naj bi izgubili Dalmatinci svojo samostojnost na ljubo zagrebških interesov in ponižali svoj Split v drugorazredno provinci-alno mesto. »Kaj imamo sploh Dalmatinci skupnega z Zagrebom? Hdino, kar nas veže z njim, je politična borba, ki smo jo prej vodili pod vodstvom pokojnega Radiea, danes pa po vodstvom dr. Mačka. Vse ostalo nam jc z Zagrebom ravno toliko skupno, kakor z Beogradom, Sarajevom, Skop-Ijem ali pa Ljubljano. Kaj naj bi pridobila Dalmacija od skupnosti s Hrvatsko? Stvarno bi postali Dalmatinci podaniki zagrebških političnih diktatorjev. V gospodarskem oziru pa bi morali služiti interesom raznih zagrebških, večinoma židovskih podjetij. Kaj naj bi postalo iz Splita, ki je danes ljubljcncc vse Jugoslavije? Navadno podeželsko mestece, kakor sta Vukovar ali Karlovec v katerem bodo uradovalc kake drugorazredne instance.« Zagreb in okoliški kmetje Znana organizacija Gospodarska sloga vodi že dolgo časa akcijo za odpravo, odnosno vsaj znižanje občinskih trošarin v Zagrebu. Vložila jc žc celo vrsto predlogov in spomenic, ki pa so sc kopičile v arhivu zagrebškega magistrata. Mestni očetje so kratkoinalo ugotavljali, da po navodilih finančnega ministra ne smejo uvajati novih davščin in bremen, starih pa nc morejo znižati, če hoče občina izpolnjevati svoje obveznosti. Sedaj so okoliški kmetje zopet pričeli pod vodstvom Gospodarske sloge živahno gibanje za odpravo mestnih trošarin. Sestavili so tudi posebno deputacijo, ki je posetila zagrebškega podžupana — župana Zagreb momentano nima — in zahtevala od njega, naj mesto vsaj malo vpošteva težko stanje okoliških kmetov. Podžupan jim je obljubil, da bo še enkrat proučil njihove zahteve, čeprav jc bil občinski proračun za 1. 1937/38 žc sprejet v finančnem odboru mestnega sveta. Poskusil bo vsaj delno znižati trošarine za pridelke, za katere so razmeroma najvišje. Županovi potni stroški Na zadnji seji občinskega sveta v Viro-vitici se je vnela ostra razprava zaradi interpelacije občinskega svetnika Kušmiševi-ča. Interpelant je prosil predsednika občine za pojasnilo, ali res sprejema za službena potovanja večje dnevnicc, kakor državni uradniki I. skupine, odnosno celo ministri. Razprava o visokih dnevnicah jc bila prekinjena in odložena na prihodnjo sejo, ko bo podal predsednik občine definitiven, z blagajniškimi izvlečki podkrepljen odgovor. Pred volitvami v Trbovljah Iz Trbovelj nam pišejo: Dne 6. decembra bodo občinske volitve tudi v naši občini, ki je ena največjih v dravski banovini. Vloženi sta dve kandidatni listi: lista JRZ z nosilcem Križnikom in namestnikom g. Avgustom Jordanom ter skupna opozicijska »lista delavcev, kmetov in obrtnikov« z nosilccm dosedanjim županom g. Jakobom Klenovškom in namestnikom šolskim upraviteljem v p. g. Robertom Plavšakom. Ker napredno in narodno prebivalstvo Trbovelj na občinske volitve ne gleda s političnega vidika, temveč samo z gospodarskega, bo glasovalo za Kle-novškovo »listo delavcev, kmetov in obrtnikov.« S tem bo dokumentiralo potrebo enotnega nastopa vseh slojev prebivalstva v dobrobit ter za gospodarski in socialni napredek rudarskih Trbovelj. Kandidatna lista za občino Gradac Kakor nam poročajo, je bila za občino Gradac v črnomeljskem srezu za volitve dne 6. decembra vložena kandidatna lista, katere nosilec je dosedanji župan g. Peter Pezdirč. Lista se imenuje »združena kmet-ska lista« in po sporazumu med vsemi 18 kandidati nima nikakega strankarskega obeležja, Med Beogradom in Zagrebom Po pisanju beograjskih listov je javnost sodila, da stojimo v pogledu hrvatskega vprašanja tik pred odločilnimi dogodki in da je sporazum med Beogradom in Zagrebom takorekoč le šc vprašanje nekaj dni ali kvečjemu tednov. Zadnje dni sc jc, kakor je našim čitateljem znano, razvil živahen spor, kdo naj ta sporazum sklene. Posamezne beograjske skupine so vsaka za sebe reklamirale pravo legitimacijo. Od včeraj pa je nastal značilen zastoj v optimističnih informacijah beograjskega tiska. »Politika« je s svojimi senzacijami sploh prenehala, oficiozno »Vreme« pa trobi na umik. V včerajšnjem političnem pregledu namreč »Vreme« poudarja, da je sicer hrvatsko vprašanje bitnega pomena, da pa se je treba varovati vsake naglice, neplodnega taktiziranja in preuranjenega odločevanja. Akcija za sporazum mora biti zato predvsem postavljena na zdravo osnovo za stvarno razpravo in mora se pripraviti možnost za ustvaritev iskrenega sodelovanja pri velikem narodnem poslu. Nagle politične po- teze bi bile škodljive in zato je pričakovati, da se akcija za sporazum ne bo forsi-rala. V ostalem sta i JRZ i združena opozicija angažirani sedaj pri občinskih volitvah in tudi druge okolnosti vežejo razvoj političnega položaja. Na predvčerajšnje mnenje »Vremena«, da je najožja okolica dr. Mačka pripravljena na razgovore z JRZ in da so tudi neki meščanski politiki v Zagrebu za sporazum med b. HSS in JRZ, odgovarja »Hrvatski dnevnik« takole: »Vsekakor se more konstatirati, da se »Vremenu« ni posrečilo pogoditi pravega razpoloženja Zagreba. Se več, ono prihaja samo s seboj v protislovje. Kajti ako ve, kaj predsednik dr. Maček hoče in kako i>i sc po njegovem mišljenju moralo izvesti to, kar hoče, potem je povsem sigurno, da ni-kaka »ožja okolica« nc misli in ne pričakuje ničesar drugega kakor sam predsednik dr. Maček. Ako hrvatska javnost nc bi bila informirana o stanju stvari, bi tako pisanje moglo izzvati zmedo.« Aretacije komunistov na Hrvatskem Zagreb, 26. novembra, o. Policija je v savski banovini nedavno aretirala več ljudi, ki so osumljeni komunističnega rovarjenja. Aretirani osumljenci so bili sedaj izročeni sodišču za zaščito države. Za javnost je bil izdan ta-lc komunike: Lani ob tem času je bila v Zagrebu odkrita komunistična organizacija. Take organizacije so bile izsledene tudi v mnogih drugih krajih v državi. S posebnim komunikejem je bila javnost tedaj obveščena o ilegalni propagandi, ki jo je vršila komunistična stranka v naši državi. S tem odkritjem m posebno z odkritjem državnega biroja ter pokrajinskih in krajevnih komitejev je uprava policije v Zagrebu prizadejala hud udarec celokupnemu komunizmu v naši državi, tako da je bilo pričakovati, da do reorganizacije komunistične organizacije v nasi državi ne bo tako kmalu prišlo. Komintema pa je bila letos tako zelo aktivna, da jc dosegla vidne uspehe v ja-čenju levičaiskih elementov v mnogih državah. Ta aktivnost ni ostala brez poslcdic tudi pn nas. Reorganizacija komunistične stranke v naših krajih se je pričela pričetkom tega leta pod vodstvom centralnega komiteja na Dunaju in s pomočjo lažnih ilegalnih strankarskih inštruktorjev. Posebno sk.b so posvečali formiranju tehničnega aparata, ki jc imel dolžnost ilegalno širiti komunistični material, kakor tudi skrbeti za stike s centralo na Dunaju. Mnogo so si prizadevali tudi sa formiranje zagrebške podružnico političnega biroja centralnega komunističnega odbora, ki je imel nalogo spraviti svoje ljudi v razne obstoječe politične for- macije in izvajati tam svojo defetistično akcijo, tia bi sc tako ustvarilo revolucionarno razpoloženje med ljudstvom. Med preiskavo je uprova polt^ » grebu našla tudi nasledt^-i mateiffa: okrog 2C0 kg različnega komunističnega propagandnega gradiva, tiskanega v tujini, rc*z-na tehnična sredstva za razmnoževanje letakov. posebno kovčege za prenašanje komunističnega materiala, kakor tudi nekaj orožja in municije, vse to tujega porekla. V zvezi s to preiskavo so bili oddani v preiskovalne zapore: načelnik Suzorja dr. Božidar Adžija. bivši državni uradnik Josip Gržetič, privatna uradnica Mila Hercog. referent obrtne zbornice dr. Mlaaen Ivekovič, študent prava Bogdan Jančič, sotrudnii: Jugosiovenskega Llovda« Miroslav Julm, študentka medicine Mira Kajzer, stud. phil. Marija Kneževič, inž. Milan Knežič, odvetnik dr. Ivo Khun, stud. phil. Josip Lovren-čič, odvetniški uradnik Dušan Mačekič. državna uradnica Tatjana Marinič, gradbeni delavec Ivan Majerhold, bivši študent prava Stjepan Mitrovič, tipograf Bogdan Popovič, privatna uradnica Bojana Popovič. ključavničar Krešimir štimec, stud. agr. Dinko Tomičič, gradbeni delavec Stjepan Vlahek, trgovski pomočnik Josip Zaharija. Preiskava, ki se je vršila na upravi policije. je bila zaključena in je bila vsa zadava prepuščena državnemu tožilcu pri sodišču za zaščito države v svrho nadaljnjega postopanja. Hkrati sta bili odkriti krajevm komunistični organizaciji v Delnicah in Lokvah, ki sta. bili posebno aktivni pri poslednjih občinskih volitvah. Naša parlamentarna delegacija se Rumunijo Beograd, 26. novembra. AA. Odposlanstvo narodne skupščine in senata odpotuje v nedepo 29. t. m. v Bukarešto. Potovalo bo čez Pančevo. Vršac in Temisvar. V Bukarešti se bo udeležilo -vc iu- munskega osvobojen:a 1. dccembra. Odposlanstvo prispe v Bukarts.o .v>. t- m. ob 9 30- Isti dan bo prispela tudi parlamentarna delegacija Češkoslovaške. Svečana seja parlamentov vseh treh držav .Male antante bo 1. decembra ob 1<. uri. V menu jugosiovenskega odposlanstva bosta na tej seji govorila predsednik narodne skupščine in en senator. 2. decembra bo odposlanstvo polordo v. nec na hukareški sp<-nenik kralja Aleksun-dra 1. Pri tej priliki bo eden izmed dcle- ReSarma francoskega tiskovnega kooa Par:z, 26. novembra. AA. Na današnji seji ministrskega sveta se jc predsednik republike Lebcun s toplimi besedami spomnil pokojnega notranjega ministra Salengroa. Pozval je ministre k enomi-nutnemu moI':u. Nato je ministrski m-ct razpravljal o načrtu novega zakona o tisku, ki ga je izdelal predsednik vlade Leon Blum. Novi zakonski načrt zahteva, da se mora vsako po?jelje, fa izdaja kakršnekoli časopise, izpremenlti v delniško družbo in da se morajo vse delnice glasiti na ime. Vsako leto se mera v aj enkrat objaviti seznam voditeljev podjetja in glavnih delničarjev. Podjetja morajo -predložiti vsako leto oblastem svoje račune. Za klevete odgovarjata v primeru, če je avtor anonimen, upravnik ali pa ravnatelj lista, pa tudi glavni urednik če je avtcr znan, so odgovorni vsi ti kot s-krivci. Ministrski predsednik je dooil pooblastilo, da lahko zakonski načrt predloži senatu in parlamentu. Prosvetni minister je bil pooblaščen, da naj predloži parlamentu zakons' i načrt o obvezni fizični vzgoji mladine od 6. do 18. leta staroeti Zunanji minister Yvon Delbos je poročal o zunanjem političnem položaju . Izpopolnitev okrožnice „Quadragesimo anno" Rim, 26. novembra, b. Po še nepotrjenih govoricah namerava papež v kratkem izpopolniti znano encikPko »Quadragesimo anno« s posebnim dopolnilom, nazvanim »Breve«, ki bo upoštevalo tudi potrebo protiikomumističnega in protipoganskega boja katoliške cerkve. Domneva se. cla se bo papež v Mal položi dar, domu na oltar!« Vrli podružnici naše iskrsne čestitke, z željo, da bi tudi v bodoče tako uspešno delovala v narodno obrambnem delu! ★ šentjakobski gledališki oder vprizori za proslavo petdesetletnega jubileja šentjakobsko, trnovske podružnice Ciril-Me-todove družbe to .soboto ob 20.15 slavnostno predstavo »Janez Sonce«. Vsi, ki še ni~o videli te zanimive zgodbe iz romantičnih časov na&e Ljubljane in Tur. jaškaga gradu, so vabijfni, da ob tej slavnostni priliki posetijo naše šentjakob-čane. Predprodaja vstopnic bo do petka zvečer v delikatesni trgovini dvornega dolbavitelja Antona Verbiiča v Stritarjevi ulici, v soboto pa pri gledališki blagajni od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Jerajev godalni trio nastopi na novinarskem koncertu z izbranim sporedom Ljubljana, 26. novembra. Kdo ne pozna tipične postave našega odličnega glasbenega profesorja Karla Je-raja, ki že 40 let tako uspešno deluje na glasbenem polju? Kot član našega opernega orkestra, kot profesor glasbe na šoli Glasbene Matice in na drž. konzervatoriju, kot dirigent, kot organizator mladinskih orkestrov (ali ni še vsem v spominu njegov mladinski orkestralni ansambl, s katerim je opetovano že in zmagoslavno nastopil na produkcijah Glasbene Matice n. pr. z »otroško simfonijo« in drugimi deli?) se že leta in leta ndejstvuje. tiho in skromno, a vedno z najboljšim uspeho-m. Poleg tega pa goji prof. Jeraj še zasebno komorno glasbo. »Ze dolgo je bila moja srčna želja«, je izjavil, ko so ga novinarji prišli vabit. da. bi blagohotno sodeloval na novinarskem koncertu 1. decembra, »da bi s svojimi tremi hčerami sestavil in gojil godalni kvartet. Saj je že v moji družini z materne strani obstajal svojčas okoli sredine minulega sto- Foto »DORIS« { letja godalni kvartet Raček. Stric moje ma- I tere. Cehinje, je s svojimi tremi otroki prepotoval vso Evropo in je užival na dvoru cesarja Ferdinanda in ruskega carja največji sloves. Moja hčerka Mara (por. Kraljeva) je zamenjala violinski lok s> čopičem in modelirskim orodjem in je postala priznana portretisfcka in keramična umetnica. Zato pa smo se združili le jaz in moji dve hčerki Vida Hribar-Jerajeva in 01y Jeraje-va v godalni trio ter gojimo in bomo gojili v to stroko spadajoča dela. Saj godalni trio ne predstavlja nič manjšo umetniško vrednost. kakor kvartet. V tej stroki imamo tudi krasna dela Beethovna, Mozarta, Havd-na, Schuberta. Debussija, Tanieva in drugih. Na novinarskem koncertu bomo izvajali dva stavka iz Mozartovega »Divertimenta«, dela. ki ga je mojster skomponiral na svojem praškem potovanju. Violino igra moja hčerka Vida. ki uspešno deluje kot glasbena pedagoginja in si je kot violinistka pridobila pri kritiki in publiki najboljši sloves. Čelistka, hčerka Olv, bo kmalu končala na tukajšnjem konzervatoriju svoje študije. Jaz sam igTam violo«. Na vprašanje, kje in kako &e je gospod profesor glasbeno udej-stvoval doslej, nam je med drugim povedal, da bo prihodnje leto minulo 40 let. odkar se udejstvuje v opernem orkestru. »V tem času sem igral v preko 10.000 opernih predstavah in v preko tisoč koncertih. Ker se bavim v svojem prostem času z idealnim glasbenim delom, se čutim še vedno tako krepkega in svežega, kakor pred 40 leti. ko sem ob najstrožjem poizkusnem igranju in ob najmočnejši konkurenci 45 violinistov dosegel mesto substituta v dvornem opernem orkestru na Dunaju. Leta 1900 sem postal mini član dvornega opernega orkestra in filharmonik. Moja prva opera, pri kateri sem sodeloval v orkestru, je bila »Niim-berški mojstrski pevci« pod vodstvom Han-sa Richterja ustanovitelja prave wagner-ske tradicije«. Z velikim navdušenjem je potem prof. Jeraj pripovedoval o visokem umetniškem nivoju tega znamenitega dirigenta in z velikim ponosom je govoril o svojem udejstvovanju pod njegovo taktirko. Svojo umetniško izpoved je končal umetnik z besedami: »Živim še v spominih na to slavno dobo in spoštujem sedanjost. Srečen sem, da vera v pravo umetnost živi dalje v mojih hčerah. In tako delujemo z navdušenjem na umetniškem nivoju našega skupnega muziciranja«. Dodajemo samo. da novoustanovljeni godalni trio Jeraj nastopi prvič v javnosti v gornjem sestavu na novinarskem koncertu 1. decembra. Trume pogrebcev ob grobu ge Tončke Zaplotnikove Tržič, 26. novembra. V soboto 21. t. m. smo spremili na kriško pokopališče gospo Tončko Zaplotniko-vo, soprogo posestnika, trgovca in gostilničarja g. Franca Zaplotnika iz Križev. Veličasten sprevod se je razvil v tiho jesensko jutro. Tužni glasovi zvonov so odmevali od bližnjih gora, oglasila se je žalo-stinka, poslednjič je zadonela tromba v pozdrav zaščitnici in podpornici gasilcev, nagnil se je nad odprtim grobom sokolski prapor, ki mu je bila pokojnica zvesta vse življenje, — in že so težke grude ter opojno jesensko cvetje zagrnile krsto gospe Tončke. Neskončna je bila vrsta pogrebcev. Od blizu in daleč so prišli nešteti znanci in prijatelji, da se zadnjič poslove od nje. Kdor je videl gospo Tončko še pred dobrimi štirinajstimi dnevi, krepko, na videz popolnoma zdravo in veselo, pač ni mogel slutiti, da jo vidi poslednjič in da je vanjo neizprosna smrt že vtisnila svoje zna- Poslednji polet Jožeta Krizaja Tragičen konec enega najdrznejših letalcev na svetu Poročilo iz Španije o tragični smrti letalca Jožefa Križaja je vzbudilo med pokojnikovimi znanci mnogo sočutja. Zagrebška »Istra« je Križaju posvetila uvodnik, objavila pa je tudi sliko pokojnega fotografiranega v avtomobilu, ko so ga peljali vojaki generala Franca v zapor. Tudi mi smo prejeli enega izmed poslednjih posnetkov Jožeta Križaja. Fotografirati se je dal nekaj dni pred svojim zadnjim poletom in ta slika je še prispela s pismom vred v roke Križajeve zaročenke, Slovenke. Z Jožetom Križajem je padel izredno hraber letalec. Ko je bil še v Italiji so ga izredno cenili, vendar mu niso preveč za>-upali, ker jc bil na glasu nacionalista. Doma jc bil iz Koprive na Krasu. Neugnana hrabrost ga je z 18 leti gnala k letalstvu, sprejet je bil kot prostovoljec v pilotsko šolo in se je kmalu tako izkazal, da je bil dodeljen eskadri maršala Balba. Z njo se je tudi dvignil k j>oletu nad Alpe. Pri tem višinskem poletu je bilo treba poi7,kusiti motorje in aparate, preden se je maršal Balbo odločil za polet v Južno Ameriko. Jože Križaj se je po tej bravuri še nekajkrat izkazal. Dosegel je stopnjo narednika. vendar pa si ni več mogel pridobiti zaupanja svojih poveljnikov, ki so ga sklenili premestiti od letalstva. Dne 25. junija 1932., dve uri preden se je končala njegova služba pri italijanskem leta'stvu, je še v Vidmu izvajal pred navzočim generalom svoje akrobacije. Ko je pristal s svojim lovskim aparatom, ga je general pohvalil. Tedaj je Križaj odgovoril generalu, da bi rad pokazal tudi svoje zmožnosti s teškim bom-Ceneral mu je to dovolil. Kri- žaj se je dvignil visoko m v zavesti, da ima s seboj dovolj goriva, je obrnil smer proti Krasu ter jo je udaril — v Jugoslavijo. Tu so vojaške oblasti letalo zaplenile, Križaja pa internirale. Dve leti je bil pod nad- zorstvom, letalo smo seveda vrnili Italiji. Lani je prosil za dovoljenje, da bi smel odriniti v Abesinijo. To mu ni bilo dovoljeno. Posvetil se je trgovskim naukom in je dovršil trgovski tečaj. Pred poldrugim mesecem je zapustil Ljubljano. Preko Francije je odšel v Španijo in je stopil v službo %m menje. Do poslednjih trenutkov je ostala vedra, mirno vdana svoji usodi se je poslovila od svojcev in umrla tako, kakor je znala prenašati vse življenjske udarce, — vdano, mirno in junaško. kot prostovoljec na strani vladnih čet. Priključili 90 ga letalskemu oddelku v Albace-ti, od koder se je skozi tri tedne dvigal dan za dnem v višave in se izkazal z veliko hrabrostjo. Svoji zaročenki je pisal ves navdušen: »Izpolnila se mi je želja, katere nisem mogel uresničiti za časa abesinske vojne ... Ze od daleč spoznam, kakšna so letala, od kod so... Še nekaj jih bom zbil, potem bo pa tudi z menoj konec... Ne misli, da sem na strani antikristov!... Veliko bi pisal, pa zakaj! Tu govore bombe in strojnice... Nimaš pojma, kako imam mirno vest in kako sem zadovoljen!« Toda v svoji silni borbenosti je letalec Križaj že slutil svoj tragični konec. Ko je poslal pričujočo sliko, je pripisal zaročenki: »Kako dolgo ti bom še pisal? Letel bi vse življenje, samo letel, toda drugi teden me morda ne bo več med živimi«___Njegova slutnja se je uresničila. Pilota Križaja je 21. dan zadela nesreča. Nasproti mu je priplula močna eskadrila Francovih letalcev, ki je sesula nanj nešteto krogel iz strojnic. Vnel se je motor, letalo je začelo goreti. Križaj se je pognal s padalom iz aeroplana, toda zaneslo ga jc precej daleč nazaj na stran Francovih čet. Takoj so ga prijeli in ga odpeljali z avtom v zapor. Vse te prizore je še posnel Paramountov filmski operater in po vsem svetu gre zdaj kratki film s sliko mladega Slovenca začr-nelega v obrazu od dima in saj. Pri zasliševanju je bilo Križaju zagotovljeno nadaljnje življenje, če prestopi v službo upornikov ter se dvigne z uporniškimi letalci, da pokaže letališča in utrdbe vladnih čet. Križaj je to odločno odklonil. Takoj nato je bil ustreljen. Tako se je končalo komaj 25 letno življenje slovenskega letalca. Gospa Tončka je bila ena izmed najbolj znanih osebnosti vse Gorenjske. Ze zgodaj je izgubila starše, edini brat pa ji je padel v svetovni vojni. Nesreča za nesrečo jo je zadevala m prav to ji je izklesalo značaj. Bila je krepka, značajna, neumorno delavna žena. Daleč so vidni sadovi njenega truda. S svojim možem je v kratkih letih ustvarila ponosno domačijo, eno najlepših na Gorenjskem. Pri vsem svojem težkem delu pa ni pozabila na razna društva, ki jim je bila zvesta članica in podpornica. Tudi nešteti siromaki se s hvaležnostjo spominjajo njenih dobrih rok. Pokojna gospa Tončka je bila tudi svetel zgled narodno zavedne žene. Tudi v najtežjih časih ni zatajila svojega prepričanja, dasi ji je bilo to često-krat v veliko škodo. Počivaj v miru, draga gospa! Kratka je bila pot Tvojega življenja, a ustvarila si si svetal in veličasten spomenik dela, poštenosti, odkritosrčnosti in značajnosti. Vsi, ki smo Te poznali, Te ljubili in spoštovali, Te bomo ohranili v lepem spominu. Ti nam boš svetel vzor, spomin na Tvojo vedro, kleno pojavo pa nam bo opora v življenju, delu in trpljenju. B. V. Nenadna smrt Vinka Stegnarja Maribor, 26. novembra. Danes okrog 14. ure se je na državnem mostu zgrudil 62 let stari upokojeni višji sodni oficial Vinko Stegnar, stanujoč v Ljubljani na Cankarjevem nabrežju št. 1. Pasanti so o tem takoj Obvestili službujočega stražnika, kti je poklical ma- riborske reševalce, da bi mu nudili pomoč. Ko so reševalci čez nekaj mtaut prišli na državni most je bil Stegnar že mrtev in vsaka pomoč zaman. Ugotovili so, da je umrl za možgansko kapjo. Pokojni Vinko Stegnar je šele prejšnji teden praznoval srebrno poroko in je na povabilo svojega brata Josipa Stegnarja, upravitelja mariborske splošne bolnišnice .prišel v Maribor, od koder sta napravila izlet na Pohcrje. Danes popoldne se je Vinko Stegnar nameraval z brziim vlakom vrniti v Ljubljano pa ga je na poti na kolodvor sredi mostu zadela smrt. Pokojnik je bil dolgoletni jn častni član ljubljanskie Glasbene Matice. Odkritje Sedejevega spomenika v Stični Stična, 26. novembra. V nedljo 29. t m. bo ob pol 10. v Stični slovesno odkritje spomenika pokojnemu knezu in nadškofu goriškemu, metropolitu ilirskemu dr. F. B. Sedeju. Mo/. takega kova, kakor je bil pokojni Sedej, pač zasluži, da se mu ob peti obletnici njegove smrti oddolž.imo s primernim spomenikom, ki bodi v čast in ponos vsem Slovencem. Osnutek za spomenik je napravil g. ing. arh. Janko Valentinčič iz šole mojstra Plečnika, kip pa je izdelal naš mladi kipar g. Boris Kalin. Vsem, ki gredo v nedeljo 29. t. m. v Stično na proslavo odkritja Sedejevega spomenika se sporoča, da je odobrena polovična Ljubljana, 26. novembra. Nedavno je »Jutro« že poročalo, da se bo prihodnje leto meseca maja v Parizu vršil kongresi, ki bo obraivnaval temo: Mati v družini — delavka socialnega napredka. Ta kongres je praiv za prav nadaljevanje mednarodnega kongresa, ki se je vršil meseca junija 1933 v Parizu ter obravnaval problem Industrijsko delo matere to delavska družina. Na tem kongresu je bilo sklenjeno, da se bo čez štiri leta priredil podoben kongre*. Kongres se bo vršil od 6. do 12. maja, pregledal bo sklepe kongresa iz leta 1933, ugotovil uspehe ter zbral poizkuse, ki so se po smernicah kongresa v teh letih najbolj obnesli. Kongres bo skušal najti tudi pota za zboljšanje družinskih dohodkov, da se bo mati lažje posvetila samo družini. Politične gospodarske in verske avtoritete vseh narodov si prizadevajo, da bi se rešiili veliki problemi današnjih dni Kakršenkoli je položaj posameznega naroda, povsod je važno, da se ohranijo duhovne in socialne vrednote. Med temi vrednotami, ki jih je treba obvarovati ali morda spet dvigniti, je gotovo ena izmed prvih materinstvo v najbolj vzvišenem pomenu besede z vsemi dolžnostmi in nalogami, pravicami in radostmi. Prepogosto današnji gospodarska položaj zaradi nezadostnih družinskih dohodkov prisili mater, da sfi išče potrebnih dohodkov Izven doma tn tako zanemarja svoje poslanstvo. Kongres hoče doseči, da se vozna cena po železnicah. Ta vozna ugodnost velja od 27. t. za. do vključno 1. de-oembra. Na odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in železniško legetimacijo obraza K—13. Ta vozna karta velja za brezplačni povratek, če na legitimaciji obr. K—13 potrdi odbor za to svečanost v Stični udeležbo proslave. Železniške legitimacije 6e bodo v Stični potrjevale pred cerkvenim vhodom. Onim, ki so se prijavili za avtobusno vožnjo, sporočamo, da bosta pripravljena dva avtobusa. Zbirališče za avtobuse bo v Ljubljani v Tavčarjevi ulici nasproti kavarne »Evrope« ob pol 8. zjutraj. Akademiki-pevci se bodo peljali tudi z avtobusom. Drže naj se navodil svojega vodje in to tudJ ob poviratku. Eden izmed avtobusov, ki bo peljal v Stično, je last bratov Rode iz Kamnika, drugi je od podjetja. Okorn v Ljubljani. šola brez verouka Ljubljana, 26. novembra. Iz vrst naših čitateljev smo prejeli: V začetku a\'gusta je umrl katehet na prulski meščanski šoli g. Ažman Andrej. Zdaj smo že ob koncu novembra in na tej šoli še vedno ni kateheta. Učenci še letos niso imeli niti ene ure verouka, niti niso opravili še predpisane šolske spovedi. Ke-daj bodo obra\mavali predpisano učno snov, ne vemo, vemo pa. da jo bodo morali znati in da bodo po znanju redoven!. Prosimo odločujoče, da poskrbe za kateheta. Skoro istočasno je odšel z zavoda tudi učitelj telovadbe. Tudi za njega šola še do danes nima nadomestnika. Učenci prav pogrešajo prave telesne vzgoje. Vse ure telovadbe so doslej odpadle. Tako je na tej šoli pouk verouka in telovadbe samo na papirja. Oplenjena trgovina Velenje, 26. novembra. Tik velenjske pošte, na zelo prometnem kraju, je gospod Joško Kovačič najel lokale in otvoril trgovino z mešanim blagom. Kakor običajno, je njegov brat Anton včeraj ob sedmih zjutraj odpri trgovino. Nered, ki ga je opazil na prvi pogled, je pričal, da so trgovino obiskali nepoklicani gosti. Pod stranskim oknom je zijala precejšnja odprtina skozi pol metra debeli zid. Skozi njo so se pritihotapili tatovi in odnesli za približno 10.000 Din raznega blaga. O tatvini je lastnik takoj obvestil orožnike, ki so našli pred izkopano luknjo štiri dleta in nekaj izgubljenih svilenih nogavic. Ker razne okoliščine kažejo gotovo sled, upamo, da bodo zlikovci kmalu v rokah pravice. Skoda je krita z zavarovalnino. Morilcu za petami Maribor, 26. novembra. 0 zagonetnem umoru Otilije Kocbekove v Slovenskih goricah smo svojčas obširno jjoročali. Orožniška postaja pri Sv. Lenartu je do danes na vse strani poizvedovala, da pride na sled pravemu morilcu, ki je po zverinskem umoru, bogvekani pobegnil. Zasledovanje morilca in vse okoliščine so dovedlo orožnistvo vendarle na pravo sled. Značilno za grozotni dogodek je dejstvo, da je baš v času umora izginil iz Slovenskih goric neki moški, ki je bil tam usluž-ben in se dosedaj ni vrnil. V sobi umorjene Otilije Kocbekove so namreč našli predpasnik, ki ga je t.isti moški sicer imel navadno vedno na sebi. Zlasti pa je obreme-njevalno za morilca to. da je ključ, s katerim je po umoru zaklenil stanovanje Otilije Kocbekove, skril nekje v bližini, potem ko je vežna vrata skrbno zaklenil za seboj. hoteč s tem zabrisati vsako sled. Služ-bodajalec osumljenega morilca, katerega ime držijo v interesu preiskave oblasti še v tajnosti, je spoznal najdeni predpasnik za last svojega uslužbenca, ki je hil znan po vseh Slovenskih goricah. Potek dolgotrajnega zasledovanja orožnikov za morilcem je po tej ugotovitvi dal oblastvom povod. da so zasledovanje za morilcem pospešila. Izdana je tiralica in so oblastva možu že za petami. Vest o uspešnem zasledovanju ogabnega morilca je zbudila v vseh obmejnih krajih naše banovine splošne zanimanje in željo, da pride morilec čimprej v roke pravice. prizna in da poročeni ženi možnost postati mati v najbolj zvišenam pomenu besede. Mati mora biti zmožna izpolniti svoje družinsko poslanstvo, razpolagati mora tudi ona z dohodki ter vršiti vzgojno in socialno delo. Kongres bo iskal možnosti, kako bi se mogla mati izpopolnjevati v izvrševanju svojega poslanstva. Z znanstveno objektivnega stališča in v globokem spoštovanju nalog, ki jih ima žena že po naravi, bo kongres študiral naravo žene z oziroma na njene darove in. posebnosti. Iskal bo področja, kjer žena najbolj uspešno deluje za človeški napredek v duhovnem, materialnem, moralnem in umskem kakor tudi v fizičnem smislu. V mednarodnem odboru za kongres so dame iz Francije, Belgije, Anglije, Amerike, Kitajske, itd. Slovence zastopata v mednarodnem odboru dr. J. Pogačnik in dipl. phil. I. Slapar. Udeleženke kongresa bodo imele znižano vožnjo in ugodnosti pri obisku svetovne razstave v Parizu. Vse podrobne informacije o kongresu daje I. Slapar, Kranj, ali pa direktno tajništvo v Parizu, ki je prevzelo skrb za potovanje to bivanje udeleženk kongresa. Sčoretariat International 25, rue de Va-lois Pariš (Ier) ali Agenoe Exprinter 26, avenue de 1'Opera Pariš (Ier). B3BBBBBBBBBBBBB Točno plačo) »Jutra« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Žena in družina Namen važnega mednarodnega kongresa Pokojnik, ki je v resnici bil krščen za Viktorja, je bil od prijateljev, zlasti pa pri Glasbeni Matici ljubljanski splošno znan le kot Vinko. Novica o njegovi nenadni smrti je zbudila v Ljubljani splošno obžalovanje. Slika, ki jo objavljamo, predsta\'-Ija pokojnika, ko je praznoval petdesetletnico. ače vesli Proslava narodnega praznika Gospod ban razglaša. I december praznujemo kot državni praznik zedinjenjd iro'menega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V ta namen bo tega dne ob 10. uri v Ljubljanski stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo* kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V novi pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti bo služba božja istega dne ob pol 11. uri, v evangeljski cerkvi pa ob 10 uri. Na vseh drža\'nih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave Tega dne bo sprejemal ban dravske banovine od pol 12. ure naprej v banski palači (Bleivveisova c 10) poklonitve in čestitke. * Proslava 1. decembra v Brnu. V ^bo" to in nedeljo bodo naši prijatelji v Brnu slovesno praznovali jugoslov. državni praznik V prireditvenem odboru je zastoPanih 17 organizacij pod vodstvom delavne in iniciativne Češkosiov.-jugoslov- lige. V soboto t>o v deželnem gledališču slavnostna predstava Gotovčeve oPere ?Ero s onoga svijeta* na besedilo Milana Begoviča. Opero dirigira A/rut. Balatka. 'nscenira pa Vaclav Skrušn^ V nedeljo ob 10. dopoldne bo v veliki dvo-r,'ini Stadija slavnostna akademija. Slavno-ftni govor bo imel Predsednik izvršilnega odbora Jč Hg I>ravske banovine in tfge v Ljubljani dr. Egon Stare, govorita Pa tudi še in go« lov. konzul Prof. ing. VI. Filikuika in zastopnik a kad. društva ^Jugoslavija« cand. ing. An te Jambrovič. V ^rnenu združenih korporacij bo govoril prof. Karel Weigner. Poleg pevskih točk, ki jih izvaja znani zbor »OPuS«, so na programu tudi jugoslov. pesmi v izvedbi vojaške godbe- Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Ogl. reg. S «w- 16485/95 •> Tudi na češkoslovaškem so častno odjeknile letošnje Vodniikove knjige. Ka_ kor nam sporočajo iz Prage, bodo Albreh-tovi »Zarečani«, ki so jih Vodnikovci spre jeli s tolikimi simpatijam, še pred Veliko nočjo izšli v češkem prevodu Vsekakor velik in nagel uspeh slovenskega pisatelja! * Glavna skupščina Jugoslovenske unije za zaščito dccc bo v nedeljo 29. novembra v Beogradu. V okviru ostalega programa se razpravljalo o novem zakonu o zaščiti de-C" Iz Slovenije se bodo udeležili glavne p uipšč-ine predsednik g. dr. Oton Fettich Ln ajnik dravske banovinske sekcije g. Vojko jagodje ter član g'avnega odbora ga. Vida Novakova- * Slovenski rudar iz Francije nam piše med drugim: »Najlepši pozdrav iz domovine, po kateri tako hrepenim, So bile knjige Vodnikove družbe, ki sem jih pre-čital z največjim užitkom. Letošnja Pra-tika je spet na višku! Prinesla mi je obilo zabave in pouka. Nikjer ni domača beseda tako, sveta kakor na tujih tleh!« * Spomenica Rdečega križa. Drušitvo Rdečega križa je dalo tiskati »Spomenico društva Rdečega križa«, v kateri je oPisano delo društva v naši državi od njegove ustanovitve do danes. Knjiga je okusno tiskana 'n obsega 30 tiskanih pol s 7 slikami izven besedila na finem [>apirju in 159 slikami med besedilom. Cena ie 18 D';n. Knjiga se naroča pri glavnem odboru društva Rdečega križa v Beogradu, Siuiina ulica 19, ali Pri dravskem banovm®kem odboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Go^Poevetska cesta 2. II. Ilkratu naj naročnik nakaže navedeni znesek 18 Din in 3,50 D;n za poštnino. Knjiga se pa lahko pošlje tudi po povzetju in se v tem primeru Prištejejo znesku 18 Din še 6broški za Pošiljatev Po povzetju. * Opereta za podeželske odre. V samozaložbi rfa izdala gg. Rudolf in Danilo Cerar iz Ljubljane, opereto v dveh dejanjih >Čev-Ijar m vrag soproga industrij ca g. Antona Rojime. K večnemu počitku jo bodo sprein]iLi jutri, v soboto, ob Pol 15. izpred mrtvaške veže na Stari poti 2. — V sp'ošni bolnišnici v Ljubljani je Po kratki bolezni umrla gospa Marica Reinilova, poštna uradnica in soproga trgovskega zastopnika. Po kojniica je bila po rodu Slugova iz Braslovč v Savinjski dolini ter je "b-iila zaradli vedrega značaja povsod priljubljena. Svojemu možu je zapustila sina in hčerko. K večnemu Počitku jo bodo spremili jutri, v soboto, ob 14. — Nadalje je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Anton Lavrenčič, orožniški nared nik. vodnik. Zapustil je vdovo in tri sine. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Gladovna stavka rudarjev v Stanovskem. Včeraj smo poročali o gladovni stavki rudarjev, pomotoma pa je bilo novedeno, da stavkajo rudarji v Zbekrvem. Pač pa so stopili v stavko rudarji rudinika v Stanovskem Pri Poljčanah. 45 rudarjev je ostalo v rovu in še nadalje odklanjajo vsakršno hrano. * Tragična nesreča na železniški Progi. Na železniškem mostu v Banjaluki je tovor ni vlak Povozil 13letnega šolarja Miroslava Pravdalaka. Šolarji se radi igrajo na železniškem mostu in nesrečni Miroslav je bil tako zatopljen v igro, da vlaka ni opazil. Tudi strojevodja ni oPazil otroka, a če bi ga tudi bil, vlaka itak ne bj mogel ustaviti. Posebno tragično pri tej nesreči pa je to, da sta bila strojevodja vlaka in žrtev ne&reče — oče in sin Ko je strojevodja videl, da je žrtev nesreče njegov sin, je padel v nezavest. Pozneje 6i je hotel vzeti življenje, a so njegovo obupno dejanje prePrečilj tovariši. * Mrtvorojenfek v Potoku. V ponedeljek «o našli šolarji v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici v potoku VoščAci truplo novorojenčka. Raztelesenje je dognalo, da je bil novorojenček že nedonožen mrtvorojen. Takoj po najdbi novorojenčka se je začelo šušljati, da je dete rodila neka dekla, ki je te dni nenadno umrla najbrž zaradi izkrva-vitve Po Porodu, ker ei je nasilno odpravila plod. Uvedena je preiskava, da se dožene, v koliko so te govorice resn^ne, in se ugotovi, kdo ie vrgel mrtvorojenčka v potok. * Sorodnika je ubil, svojo ženo nevarno pretepel, potem pa sebe ustrelil posestnik Štefan Blaš'\©vič na periferiji Subotice. V njegovi hišo se je pred meseci preselil bratranec njegove ž:ne mestni redar Blesič. Posestnik in redar sta se -prva še precej dobro razumela, čemur so se sosedje čudili, ker je užival Blaškovič po vem okolišu najslabši glais pijanega in nasilnega človeka. Kmalu pa so se pričeli med Blaškovičem in redarjem prepiri, ki so zdaj na strašen način zaključeni. Posestnik se je v pijanosti kregal nad rs. darjevo ženo, ker je pobrala na dvorišču neko dračje, ko pa je prihitel redar, je Blaškovič pograbi) lovško puško in redarja ustrelil. Ubiti je hotel menda tudi ženo avoje žrtve, a ko je dirjal za njo, mu je prihitela naisprctj lastna žena. Ves besen je udrihal po njej s kopitom in jo pobil na tla. Pretepel je še nekega soseda, ki ga je skušal miriti. Ko je videl na tleh ustreljenega redarja in svojo napol mrtvo ženo, se je menda zavedal svojega strašnega dejanja, šel je v sobo in se tam ustrelil z lovstko puško. Nesrečna žena morilca in samomorilca ima 24 hudih ran in zdravniki ie boje za njeno življenje. * Trgovine na Miklavževo nedeljo dne 29. t. m. smejo biti z odobrenjem kr. banske uprave ves cian odPrte. KuPujoče občinstvo se na to ugodnost še Posebej opozarja in izkoristi to ugodnost za pravočasen nakup, ker morajo biti trgovine v torek 1. decembra t. 1. na Praznik uedinjenja cel dan zaprte. Združenje trgovcev. * Ne pozabite, da ie najlepši dar za Miklavža, božič ali god VoSsov roman >Dva človeka«. ki je eden izmed najbolj branih romanov na svetu. Ta roman ne Sme manjkati v nobeni domači knjižnici. Knjiga stane moderno v platno vezana 50 Din, čisto enaiko vezana, a na cenejšem papirju tiskana 34 Diiin, mehko vezana pa 24 Diin. Naročila sPre-jema iz prijaznosti uredništvo »Domovina«, Ljubljana Knafljeva ulica. Na naročilo pošlje založba Položnico- Ko Prejme denar, takoj odPošlje knjigo. Kdor naroči in plača pet knjig, dobj eno zastonj. * Nedeljski artoizleti r Kalijo; Ptoetojna, Gorica, Trst, _ Božična 4 dnevna izleta; Gorica — Trat in Benetke _ Padova 24.-27. decembra. Pojasnila: >Po božjem Svetu Ljubljana. Woifova 1. II. Iz Ljubljane u— Veličasten pogreb vzorne matere. Včeraj ob 15. uri, v sivem jesenskem popoldnevu, je soproga gasilskega staroste ga. Marija Turkova nastopila svojo zadnjo pot. Mnogoštevilna udeležba pogrebcev iz vseh slojev Ljubljane je pričevala ne samo o veliki priljubljenosti pokojnice, ki jo je dičil blag značaj prave slovenske matere, marveč tudi o sočustvovanju, ki ga je vzbudila njena smrt, rešiteljica iz trpljenja. Gospa Marija Turkova je, kakor smo svoj čas poročali, ob pogrebu svoje ljubljene vnukinje po nesreči padla in si zlomila nogo. pridružila se je še bolezen in zadnje ča6e je kakor mučenica nihala med življenjem in smrtjo. Prekrasni spleti cvetja in zelenja so krasili njeno krsto. Ko so združeni pevski zbori pod vodstvom Zorka Prelovca zapeli pred hišo žalosti pretresljivo žaiostin-ko, se je razvil proti Sv. Križu, dolg, dolg sprevod, v katerega so se uvrstili nešteti prijatelji Turkove družine in mnogi ugledni možje in žene nacionalne Ljubljane. Za pogrebnim vozom, obloženim z vencu in za žalujočo družino pa so se uvrstili m. dr.: minister dr. Kramer. bivši podhan in po-slevodeči podpredsednik banovinske organizacije JNS dr. Pirkmajer. narodni poslanci minister Ivan Mohorič. dr. Fux in Koman. bivši ban dr. Puc. tajnik zbornice TOI g. dr. Ple«. odposlanstvo slovenskega obrtništva s predsednikom Obrtniške zveze g. Rebekom, mnogobrojno zastopstvo gasilcev in Sokola, predstavnice narodnih ženskih društev in še mnogi drugi. Na Martinovi cesti so se pevci še enkrat poslovili od pokojnice z žalostinko. Le del pogrebcev se je vrnil, a mnogo pa jih je blago gospo spremilo do družinske grobnice prt Sv. Križu in ji ob molitvi tiho želelo sladak počitek po skrbi in truda polnem življenju. u— Gospa Nežka V^ovičeva je v svo* lem dolgem življenju premnoge spremila tja, kamor spremijo danes številni sorodniki, prijatelji in znanci njo. Med Pogrebci se bo spominjal ta njene jedrnate govorice, drugi gostoljubnosti, tretji darežLiivosti, a vsi bodo vedeli o njej tudi. da je bila res blaga žena in junaška mati. Tako sodijo o nji tisti, ki so jo PoznaU. že od prvih let, ko se je s svojim Pokojnim in zgodaj umnim možem preselila v Ljubljano, ki tedaj še ni imela ne vodovoda, ne elektrike, kakor tudi drugi, ki so jo spoznali pozneje. Pokojna gosPa je bila mati prezgodaj umrlega Pisatelja Bogoini'a Vdoviča in mati pisatelja Janeza Rožencveta. Razen dveh stnov je imela še tri hčere, od katerih sta ii dve umrli v cvetu mladosti, tretja, gdč. Darinka Vdovi-čeva je pa trgovka v Ljubljani. Naj bo srčno dobri pokojni gosPej po dolgem, marsikdaj bridkosti polnem življenju zemlja lahka! u— Pianistka Vera ŠvihliKova, ki bo kon-certirala drevi ob 20. v Mali filharmoniji dvoran', izvaja naslednji spored; 1) Pach-Busoni: Chaconne 2) Novak; Sonata eroica, Po odmoru je na vrsti kot 3) točka sporeda Chopinov Romdo v es-duru, dalje Nokturno v desduru in 5 etud. 4) Debussy: Estam pes. 5) Liszt — Verdi; Rigoletto — Parafra-za. Viktorija Švihlikova je absolventka mojstrske šole Prof. Kurza na Praškem konser vatoriju. Danes koncertira Povsod z največjim uspehom. Nocojšnji spored je skrbno izbran, Predvsem opozarjamo na Chopinova dela in na sonato eroioo češkega skladatelja Vitezslava Novaka. Prodaja vstoPnic v knjigarni Glasbene Matice in od pol 2o. ure dalje v veži Fiilharmonije. Garderoba je v pritličju na levi strani dvorane. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi svoj letošnji 24. znanstveni sestanek danes ob 18 v Predavalnici internega oddelika obče državne bolnišnice s predavanjem g. primarija dr. Roberta Blumauer-ja o cholelilthiasie s kirurškega stališča. Va bij eni so vsi gg. zdravniki in medicinci! u— Razstava mladdh v Jakopičevem P»" viljonu se bliža zaključku. O razveseljivem dogodku, da je ljubljansko občinstvo posvetilo razstavi izredno Pažnjo, smo že poročali m zato ponovno priporočamo obisk Prireditve. ki bo odprta nepreklicno zadnji dan v torek 1. decembra. V nedeljo 29. t. m. bo imel na razstavi vodstvo ob il. g. Zorinan, upravnik Narodne galerije Danes ob 14*15 matinejska predstava Slavna komika Stan Laurel in Oliver Hardy kot cigana in ieparja v muzikalni burki Cigansko dekle -p __________ KRASNA GLASBA, ZBOROVSKO PETJE IN NEDOSEŽEN HUMOR. Cene matinejske Din 3.50 in 5.50 V Elitnem kittU Matici Starček ponoči ubit Nova žrtev političnega nasprotja v Veliki Dolini Velika Dolina, 24. novembra. V ponedeljek se je po vsej občini raznesla razburljiva novica, da je ponoči postal žrtev zavratnega umora Martin Čudič, 79-letni starček iz Koritnega, ki spada pod upravno občino Veliko Dolino v brežiškem srezu. Žalostno je odjeknila po vsej okolici novica, tem bolj, ker še nista pozabljena umor v sosednji čateški občini na Cerini in pa poboj na Brezju. Kar je doživela sosednja občina pred tremi meseci, se je ponovilo v nedeljo ponoči v mali zakotni vasi, na Koritnem. Ta umor je pokazal, kako razpaljene so strasti, kakšno smrtno sovraštvo gospoduje tu pa tam na deželi. Kakoi pripovedujejo, je pokojni čudič v nedeljo popoldne pil v zidanici s sosedi Baje je v istem hramu popivala druga družba na drugem koncu, kjer jc bil zraven tudi posestnik Janez Novoselič iz Koritnega. Družbi je ločila samo stena. Vino je stopalo v glave. Prišlo je do prerekanja. Menda je že tedaj grozil Novoselič staremu, ker mu je čudič vse mogoče očital Očitki, zmerjanje preklinjanje ni prenehalo do večera in se je zavleklo pozno v noč. Pozno zvečer je šel Martin spat v svojo sobo Nič hudega sluteč, se je mirno vlegel v posteljo in ugasnil petrolejko. Kmalu nato je morilec, tiho odprl okno. Vstopil je v nizko sobico in navalil na starčka, ki je bil nasproti močnemu napadalcu brez vsake moči. Napadalec je nad njim razbil svetilko, ga zvalil s postelje na tla v črepinje petrolejke, pokril glavo z blazino in neusmiljeno udarjal po starčku. Za orožje mu je služil navaden »francoz«, ki ga je imel pokojni v sobi. Tudi druge tope predmete so našli v sobi. Menda je napadalec svojo žrtev udarjal tudi z nekakšnim kavljem ali zagozdo, ki io rabijo drvarji za vlačenje hlodov iz gozda Tako je dobil starček več ran na glavi, napadalec mu je zdrobil nekaj reber in po vsem životu so se poznali udarci, kakor je pozneje ugotovila pri obdukciji komisija iz Kostanjevice Nekatere podrobnosti je stan Martin povedal drugi dan, ko je bil spet pri zavesti. Kakšen je bil napadalec, pa ni vedel povedati. ker se je grozodejstvo izvršilo v temi. Svojo žrtev je napadalec tako razmesa-ril, da je starček že drugi dan podlegel poškodbam. menda tudi zaradi zastrupijenja krvi. ker ni bil deležen zdravniške pomoči. V sosednji sobi so spali domači ki pa niso slišali ničesar, ker ie napadalec delal silno previdno in tiho. Proti jutru je svojce zbudilo stokanje starega očeta. Takrat še- le se jim je nudil strašen prizor v sobi s pobitim starčkom v krvi. Orožniki iz Ribnice so bili takoj na delu. Napravili so obsežno preiskavo. Kmalu so aretirali nekaj osumljencev. Aretirana sta bila tudi oba Martinova sinova Znano je. da je bil pokojni Martin sprt z onim sinom, ki naj bi bil gospodar šele po očetovi smrti. Zato so bili med mladim in starim prepiri na dnevnem redu. Preiskava se je uvedla v tem pravcu. Kmalu pa se je izkazalo, da sina nista kriva, in so orožniki enega že izpustili. Po drugi verziji pa je možno, da ima tu politika svoje prste vmes in po njej nastalo osebno sovraštvo. Pokojnik je bil zagrizen pristaš Mačkove organizacije, siten človek in vzlic visokim letom nasilen. Zato je padel sum na Janeza Novoseliča, ki sta si bila i v politiki i v osebnem odnosu posebno huda nasprotnika. Novoseliča so orožniki odvedli s seboj na stanico in se preiskava nadaljuje. Po vseh okoliščinah sodeč, pač napadalec ni nvm^aval starčka pobiti do smrti. V osta lcm bo preiskava dognala vse podrobnosti Aretirani Novoselič je doma pustil ženo in kopico otrok. Politična zagrizenost je v teh krajih marsičesa kriva. Osebne zadeve, osebno sovraštvo in pomanjkanje morale mnogo pripomorejo k spopadom Vino pa stopnjuje itak razpaljene strasti do viška Ljudstvo nestrpno pričakuje izida preiskave. Vzorčasti baržuni za damske obleke pristnobarvni. v modnih vzorcih „ManuSaktura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše postrečl Mestni trg 17. n Člani ljubljanske Sekriie jugoslov. novinarskega udruženja naj predložijo, uredni ku Prunku do 5. decembra po dve ®:iiki za novo železniško legitimacijo u— Po»el>na predstava za nameščence poti cije in orožništva bo danes ob 16. v Elitnem kinu Matici. Predvaiali bodo »Izdajalca«, ki je največji film j z žUljenia in Početja vohunov, kar jih je dolej ustvarila filnisika indu strija. u— Predavanje v Soknlskem domu v Si ški. Drevj ob 20. bo Predaval dr. Fellacher Julij o Koro>kj (s skiopličnimi sJakami). Po predavanju film -Poročila je svojega šefa<. u— Učiteljske abiturientke, ki bj ee rade udeležile telovadnega tečaJa, Ponovno opozarjamo, naj se ČimPrej javijo Prostih je še pet mest. Prijave sprejema o*sek za brez posebie abiturientke pri sekciji JUU, Frančiškanska ulica 6-1. vsak dan od 10. do 12. u_ Občani, darujte odloženo obleko, obutev, perilo, Posteljnino in drugo tako blago, ki ga 6ami ne potrebujete več. V Ljubljani je mnogo siromašnih družin, ki v^ega tega nimajo in trpe mraz. V kratkem ho mestna obč'na postavila na prometne točke mesta posebne stojnice in sprejemala tam tako odloženo blaso. Pripravite, česar ne Potrebujete več, da boste mogli hitro dati, ko bo mestna občina klicala in te reci zbirala. u— Občni zbor društva Dom s'epih v Ljubljani bo v Četrtek 3. decembra ob 17. uri v magistratni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Vabljeni društveni člani in prijatelji. u— Za zborovanje Zveze gospodinj o usodi zamrznjenih vlog vlada veliko zanimanje. Vršilo se bo dane« ob 20. v Delavski zbornici- Strokovnjaki in zastoPn&i društev bodo podali svoja mnenja. u— Pripravjte, prosimo, za Družbo sv. Cirila in Metoda knjige, ki jih pobirata šentpeter-ski CM. Podružnici! ii_ Plesna vaja slušateljev abiturientsfce- ga tečaja bo drevi ob 20. v Trgovskem domu. Iz Celja e_ Pojasnilo dopisniku g. P. G. Kreft Bratko nam je poslal nasledajo notico: Ker ste ponovno omenili v svojem zadnjem Poročil^ o gostovanju Ijubljanskeaa narodnega gledališča spuščanje glavnega zastora pri ploskanju, kar naj bi bila po Vašem gledali škok rit ičn eni nazoru napaka, si ne morem kaj. da Vam ne bi tega nekoliko pojasniL Dviganje zastora ob koncu dejanja ni nič tako posebnega, niti ni naPaka, temveč je sa-nio sredslvo .da se da tako zvanemu ploska-njaniu resnejši značaj Poklanjanje pred za-storom. kakor ga zagovarjate Vi. je odpravil že Stanislavski. Pred za»tor so se namreč do takrat hodili poklanjat samo »Prvi« igralci. Ker je Stanislavski proti zvezdnemu sistemu in ker Je po njegovem mnenju važen vsak igralec (gre torej za celoto in ne več za Posameznika), so pri njem odpravili individua-no klanjanje pred zaveso. Mnogi novejši gledališki Praktiki smatrajo individualni način klanJanjem pred zaveso za opereten. odnosno za operni. »Konjeniška Patro-la« prikazuje leeionarsko skupino, Poleg tega je tako resnega značaja, da bj bilo banalno, č« b; se igralci v vojašk% oblekah priklanjali pred zaveso. G- dopisnik bi bil lahko opazil, da se igraloi sploh niso Priklanjali, temveč *o mirno staili pred odPrtim odrom. Prav tako kaikor v Ljubljani, kjer ne gredo pri tei predstavi nikoli Pred zastor in tudi ne bodo nikoli šli. Tako je bilo v Za-orehu, tako pred leti Pri »Koncu poti« dd. in tako 'e bilo tudi Pri vseh gostovanjih v Celju v zadni^h letih, vsaj pri tistih, ki sem vodil jaz z eno edinoo i/Jemo. Tako zva-jii izrezani zastor, ki je g. dopisniku tako všeč je zelo okoren in nezanesljiv. ker se rad 'zatika. To se ie pred dvema letoma Pn neki predstavi tudi zeodilo in od takrat ga pri svojih gostovanjih več ne u Porabi Jam. kar bi bili lahko že davno opazili. Ko'ikor vem. so sledili temu tudi drugi g. tovarni. Razveseljiv u-peh akcije za gradnjo azila za jetične v novembru. Krajevna protituberkulozna liga v Celju je prejela po imkasantih mestne elektrarne na prostovoljnem dinars kem prispevku za gradnjo azila za jetične v novembru vsoto 1.400 Dim. Vsem darovalcem se 3 tem prav iskreno zahvaljujemo in jih obveščamo, da prejemajo inkasanti za me=ec december nove nabiralne listke, s katerih bo razviden namen darovanega dinarskega priispevka. Zaradi kontrole ponovno opozarjamo in prosimo darovalce, da za vsa® dinar zahtevajo od inkasantov nabiralni tek. — Odbor krajevne protituberku-lozne lige. S koli in hmeljev' ami. V ponedeljek 201etnega hlapca Franca Drenika iz žal-napadli ne-i vinjeni, znani m: ški, ga obdelovali s koli in hmeljevkami ter mu zdrobili lobanjo. Težko prškodovan ga Drenika so prepeljali v celjs' o bolnišnico. Samo do 5. decembra je še čas, da obnovite srečke drž razredne loterije v podružnici «Jutra> v Celju. Kino Un'on. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Moskva—šangaj« s Polo Negri zvočni tednik, ob 18.30 matineja: »špi-jonka TA 13«. KINO METROPOL. Danes ob 18.15, 20.30 »POSLEDNJI AKORD«. — Matineja ob 16. uri »ROBIN HOOD EL DORADA«. Iz Trbovelj t— Predavanje SPD Drevi ob 18. bo predaval v dvorani ge. A. Forte na Vodah ana ni alpinist dr. Fr. Novak iz Ljubljane o te md »Planine i-n zdravje«. VstoPnine ni. Vabljeni vsi. Restavracija Kokalj pri Pravdiču, ni.I,i vsak <1on eeva.|»či<-«-. raifti+e. ter smr- rana domala vina j»o tm^rni ck nvr>r*kp in ?lar»vlj»no na na>V>tj*i naf>n. Nivdi oelodinevno hran" ud 3VI D:n dni je. Sprfifma tra dii namočila (tudi na dinml la rar.ne KnnVete, -demija. Sodelovali bodo Ljubljanski Sokol, Sokol I Tabor, Ljubljana — Vič in sokolski pevski zbor. Na sprevodu telovadne akademije bodo telovadne točke, ki bodo gotovo vzbudile zanimanje ne le med sokolskim članstvom, marveč tudi pri našem Sokolstvu naklonjenem občinstvu. So-kolsko in ostalo javnost danes že lahko obvestimo, da bo spored akademije izbran zato naj nihče ne zamudi te prilike, da ne bi posetil našo proslavo. Vse bratske edini-cc Velike Ljubljane obveščamo, da se udeležijo akademije v čim večjem številu in sicer članstvo in naraščaj v kroju z vsemi prapori, ostali pa v civilni obleki s sokolskim znakom. Začetek akademije bo ob 20. uri in naj bo zato vse članstvo v kroje vsaj ob 19.45 zbrano na Taboru, da bo za vzelo določene prostore. V torek 1 pa bod« imele vse ljubljanske cdinice ob U. svojf interna proslave z zaobljubo novega članstva. Društvene uprave naj gledajo na to da bo udeležba na skupni proslavi častna ii da bo svečanosti prisostvovalo vse članstvo v kroju. Zdravo! Sokolsko društvo Ljubljana—otepanja vas obvšča svoje članstvo in vse, ki st zato zanimajo, da bo gospodarsko preda, vanje »O denanstvu«, katero je 22. t. m. zaradi odsotnosti predavatelja izostalo, v nedeljo 29. novembra v Sokolskem domu. Začetek ob 10.30. Gospodarstvo Izkoriščanje milijardnega kredita za javna dela Lani je bila 22. maja izdana uredba o izvajanju javnih del v višini 1 milijarde Din in o financiranju teh javnih del. Po tej uredhi je bilo predvideno, da država dobi p trebna sredstva z izdajo 5°/o red-njeročnih obveznic z amortizacijsko dobo 5 let. Izdelan je bil tudi poseben načrt za izvajanje javnih del. Po tem načrtu so bila določena za gradbeno ministrstvo javna dela v višini 578 milijonov Din, za prometno ministrstvo pa v višini 234 milijonov, skupaj torej 812 milijonov Din. Osta.nek 188 milijonov Din pa je bil stavljen na razpolaga prometnemu ministrstvu za izvajanje uredbe o tra Uran ju in grad. nji novih železniških prog, ki je bila izdana 10. julija t. 1. Od kredita 812 milijonov Din odpade največ na dunavsko banovino, namreč 310 milijonov, na sav.-no 179 milijonov, na zetsko 109 milijonov, na dravsko 66 milijonov (8.2°/0) celotne vsote. na drinsko banovino 52 milijonov, na primorsko ba- novino 32 milijonov, na Beograd 31 milijonov, na moravsko banovino 13 milijonov, na vrbasko in vardarsko banovino pa po 10 milijonov. KaKor vidimo odpade od zgornje vtrote 812 milijonov na Beograd in dunavsi o banovino, kateri pripada vsa okolica Beograda, 42°'n celotne v ote. Sedaj je na račun gornjih kreditov v višini 812 milijonov Dim angažiranih 698 milijonov, izplačanih pa 233 m lijonav, in sicer po stanju na dan 16. t. m. Največ je bilo izplačano za gradnjo mednarodne ceste Beograd—Novi Sad—Subotica, in si. cer 48 milijonov, za ozkotirno železnico Jileče—Nikšič 34-7 milijona Dim, so gradnjo primorske turistične ceste v sav-£> 'i in primorski banovini 19.9 milijona Din, za normalnotirnc žePznco Koprivnica—Varaždin 13 2 milijona Din. za železnico št. Janž—Sevnica 9.8 milijona Din, za železnico Ustiprača—Foča 9.7 milijona Din in za že-l:nziški most na Savi pri Zagrebu 7.6 milijona Din. Akcija hišnih posestnikov zaradi zgradarine Pred kratkim se je vršila v Beogradu konferenca Glavne zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije, na kateri so bili navzoči zastopniki vseh večjih društev. Iz dravske banovine Kta sodelovala zastopnika iz Ljubljane in Maribora. Na konferenci so bile po obširni razpravi odobrene razne spomenice, ki jih je kasneje deputacija izročila pristojnim ministrstvom. Deputacija je posetila ministra financ dr. Dušana Letico in ministra javnih del dr. M. Kožula, kakor tudi predsednika finančnega odbora narodne skupščine in tudi načelnike v finančnem ministrstvu. Finančnemu ministru so bile izročene naslednje spomenice: 1. Spomenica za znižanje davčnih bremen hišne posesti m za reformo davčnega zakonodajstva; 2. Spomenica za spremembo navodil glede podaljšanja letošnje odmere zgradarine za leto 1937. v tem smislu, da naj ima vsak posestnik pravico vložiti prijavo, ako je znižal najemnino. Zlasti morajo imeti pravico vložitve davčnih prijav posestniki v Ljubljani, ker morajo v inkorporiranih občinah plačevati visoke mestne davščine, t. j. vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino in ker so se v mestu samem te davščine za leto 1936/1937 povišale in je treba te povečane ali na novo vpeljane odbitke upoštevati pri odmeri davka. Enako velja tudi za mesto Celje po inkorporaciji bivše okoliške celjske občine. 3. Spomenica glede potrebe zaščite za zadolžene hišne posestnike. Predložene so bile še druge spomenice glede hišne posesti. Predsednik Glavne zveze dr. Košutič je zlasti poudarjal potrebo večjega varčevanja v naših občinah, zlasti v mestnih, ker bi se pri racionalnem gospodarstvu lahko prihranilo vsaj 25% stroškov. To je potrdil tudi g. finančni minister, ki je končno obljubil, da bo proučil vse predložene spomenice, nakar je deputacijo napotil . k g. načelniku oddelka za davke j dr. Sladoviču. Kakor pri g. finančnem ministru, tako je tudi pri načelniku dr. Sladoviču predsednik Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo g. Fre-lih poudarjal potrebo, da se omogoči vložitev prijav za zgradarino za leto 1937. zaradi povišanih občinskih davščin oziroma na novo vpeljanih davščin v bivših inkorporiranih občinah. Povišana vodarina in kanalska pristojbina zneseta v stari Ljubljani za nove in stare hiše 3 milijone dinarjev, v inkorporiranih občinah pa 2 milijona dinarjev. Tako bi morali hišni posestniki v sedanji povečani Ljubljani za leto 1937. plačati davke od 5 milijonov dinarjev, katerih ne bodo prejeli in bi znesla tako neupravičeno predpisana zgradarina od novih in starih hiš okrog 1,500.000 Din. Predsednik Frelih je izročil dr. Sladoviču posebno spomenico naše Pokrajinske zveze in je zaradi ureditve te zadeve dr. Sladovič povabil g. Freliha na poseben razgovor, ki se je vršil naslednji dan. Predsednik g. Frelih je pri tej priliki z uradnimi podatki obširno in natančno dokazal, kako upravičena je spomenica glede odbitkov občinskih davščin v Ljubljani in v Celju. Upati je, da bo imela spomenica uspeh, zlasti glede inkorporiranih bivših občin. Gospodu ministru za zgradbe je deputacija izročila spomenico zaradi cestnega fonda. Gospod minister je po daljšem razgovoru obljubil, da bo izvršil v tem pogledu decentralizacijo dohodkov. Deputacija je iznesla tudi potrebo pravilnika k gradbenemu zakonu in ureditve vprašanja regulacijskih načrtov za mesta. G. minister je obljubil tudi podpirati težnjo za ureditev zadolžene hišne posesti. Zastopniki so obiskali tudi g. predsednika finančnega odbora narodne skupščine, ki je izjavil, da se živo zanima za upravičene zahteve hišnih posestnikov, a posebno še v pogledu rešitve vprašanja zadolžene hišne posesti. Poslovanje rudnik? v Trepči Pred dnevi smo poročali o po lovanju angleške družb Trepča Mineš, ki je za let 1935 36. izkazala v bilanci čisti dobiček v višini 402.194 funtov (okrog 97 milijonov Din), kar predstavlja 36Vo vložene delniške glavnice. Iz poroSila, kfi ga je podal predsednik te družbe A. Chester Beatty na občnem zbora v Londonu dne IS. t. m., je razvidno, da so v rudniku T" pči lani pridobili 588.594 ton svinčeno-einkove rude (prejšnje Uto 589.000). Produkcija je bila za malenrost manjša nego v prejšnjem letu, to pa le zaradi stavke rudarjev, ki je bila v maju. Iz te rude so v Trepči pridobili 63.131 tem svinčenega koncentrata in 82.234 ton cinko-vnega koncentrata. Te številke kažejo manjšo vsebino cinka v primeri a prej. šniimi leti. Sploh se kaže, da ima ruda v nižjih horicont:h mani cinka, zato pa več •svinca in srebra. Po odbitku one količine, ki je bila porabljena v Jugoslaviji, je družba ves ostali pridobljeni koncentrat izvozila preko Soluna. Znatno se je lani povečala prodaja piritovega koncentrata, ki je dosegla že 50.000 tom. Družbi je uspelo najti nova ležišča svinčeno cimko-e rud?. Rezultati pripravljalnih del v bližnjem rudniku Stari trg so zelo zadovoljivi. Tu vsebuje ruda 9.6°/o svinca, 2.2% cinka in 4.4 unče rebra na tono (ruda v Trepči vsebuje 8.9»/f. svinca, 8.7' „ cinka in 3 unče srebra na tono). Z odkritjem novih ležišč še je rezerva rude poveiala na 3.3 milijona ton s povpr čno vsebino 9.4'/0 svinca in 6.4% cinka. Družba je z vrtanjem nadaljevala raziskovanja v Mažiču in v R-goznici. Povečala j? tudi svoje investicije. Z družbo Kopaoni < Mineš Ltd. je sklenila pogodbo za predelavo rude iz Kopaonfta v koncentrat. Zato je Trepča razš;rila svoje naprave za pridobivanje koncentrata, ki bodo dograjene v juniju 1937- Prcdukcij-.-ki stroški družbe so se sicer povečali, pa se je precej dvignila cena, pričakuje predsednik, da se bo prihodnj leto nadalje dvignil čisti dobiček. Gospodarske vesti Ugodni potek trgovinskih pogajanj s Francijo. Pogajanja med našo in francosko trgovinsko delegacijo. ki so bila v zadnjem času prekinjena, keir so frameo-3 ij delrgati zahtevali novih pcoolastil iz Pariza, so se zdaj znova pričela. Naša trgovinska delegacija je. kakor znano, zahtevala, da nam Francija prizna stalne letne kontingente, kaker tudi preferenco za nekatere izvozne predmete. Naš izvoz v Francijo naj bi se od =edanjih 60 milijonov Din dvignil na 250 milijonov. Za tako obsežne koncesije francoska delegacija ni imela pooblastila. Kaikor sedaj poročajo iz Beograda, je francoska delegacija dobila te dni pooblastilo, da ta oj prične pogajanja o vseh predlogih naše delegacije. Pogajanja se sedaj nadaljujejo z najboljšimi izgledi za uispeh. Francoska delegacija kaže pripravljenost, da u tre-že nažiim željam zlasti v pogledu kontingentov. Seveda mora francoska delegaci. ja za vsako konkretno rešitev določenega vprašanja dobiti pristanek svoje vlade, zato bodo pogajanja trajala še nekaj časa. Glfde na ugoden potek pogajanj je v najbližjem času pričakovati že prej napovedanega prihoda francoskega trgovinskega mini: tra Bastida v B? ograd. = 30 milijonsko posojil« Državne hipoteka rne banke v ljubljanski občini izplačano. Akcija mestne občine ljubljanske v zvezi z najetjem 30 milijonskega posojila pri Državni hipotekami banki je sedaj zaključena. Državna hipotekama banka je ljubljanski občini izplačala ves znesek 30 milijonov Di.n. Ker gre ves ta denar za odplačilo mestnih dolgov prj Mestni hranilnici, se je s tem likvidnost Mestne hranilnice znatno dvignila, kar ji bo omogočilo, da prične s postopnim izplačevanjem vlog. = Znižanje diskonta v Švici. Švicarska Narodna banka je ziviža!a diskont.no mero od 2 na 1-5%, lombardno obrestno mero pa od 3 na 2.5%. Povratek prej v inozemstvo pobeglega kapitala je v zadnjih tednih povzročilo znatno likvidnost na denarnem trgu. V poslednjem izikazu zaznamuje švicarska Nairodtna banka znova dotok zlata v višina 48 milijonov frankov in povečanje deviznih rezerv za 33 milijonov frankov, tako da je zlata im devizna podlaga narasla v enem tednu za 100 milijonov frankov. Švicarska zvezina vlada namerava to izredno likvidnost, ki vlada tako na denarnem ka/kor tudi na kapitalnem trgu, izkoristiti za konverzijo zveznih posojil in posojil zveznih železnic, kjer znaša sedaj obrestna mera preko 4%. Vsa ta posojila bodo odpovedana in b0 razpisano novo konverzacijsko 3-5 odstotno posojilo. = Ves naš izvozni presežek v pšenici je že angažiran. Naši izvozniki so izkoristili skoro vsa oevizna dovoljenja, ki so jih bili dobili za izvoz pšenice v neklirinške države. Kolikor pa teh dovoljenj niso izkoristili, jim je že potekel rok za izkoriščenje. Na pristojnih mestih doslej niso odobrili prošenj za podaljšanje že izdanih dovoljenj. V poučenih krogih zatrjujejo ,da bo izdajanje izvoz-lih dovoljenj za pšenico v bodoče zelo omejeno, ker se smatra, da je izvozni presežek ki nam je na razpolago, že ves angažiran. == Dobave. Splošni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. decembra ponudbe za dobavo gaze, obvez, vate, lesenih votMh deščic, varnostnih zaponk ter borvazeline. do 5 decembra pa za dobavo raznih strokovnih knjig in revij. Direkcija državnega rudnika v Kak- SONCE, VLAGA aH POT vplivajo na barvo biaga. stalna barva, elastičnost, mehkoba In okusen vzorec so Pa znane prednosti našega blaga. VLADA TEOKAROV&Č i KOMP. P Q R A Č I N Tkanine za vsak žep m vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 m v vsakem večjem mestu Jugoslavije. nju sprejema do 3 deccmbra ponudbe za dobavo 300 kg karbola v prahu, jeklenih osovin, armiranega stekla, 90 000 kg sena, 250 kg vijakov, železne pločevine in do 10. decembra za dobavo 1.000 kg tovotne masti. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 4. decembra ponudbe za dobavo raznih jeklenih vijakov. 8orze Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijsiki šilingi po 8.03, za angleške funte Pa je bilo Povpraševanje Po 241.25. V zagrebškem privatnem kliringu Je bil promet v avstrijskih šilingih Po 8.57, v angleških funtih po 241.IS in v grških bonih po 31.8750. Klirinške nakaznice v lirah so bile zaključene v Beogradu po 2.45. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.07, v Beogradu 1400 in v Zagrebu 13 91) odnosno za konec decembra 13.9250. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zaključena Po 378 (v Beogradu po 377). Promet je bil sanio še v 7% Blairovem posojilu Po 77.25 (v Beogradu po 76.75). I>evtz* Ljubljana. Amsterdam 2351-66 — 2366.26, Berlin 1743.03 _ 1756.91. Bruselj 733.20 — 738.27, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.96 — 214.01, Ne\vyork 4303.51 — 4339.83, Pariz 201.82 — 203.26, Praga 153.44 — 154.54, Trst 227.70 _ 230.78. Curih. Beosrrnd 10, Pariz 20.26 London 21.30. Ne\vyork 435.125. Bruselj 73.5.750- Milan 22.9250, Amsterdam 235.80. Berlin 1.75, Dunaj 76.20, Stockholm 109-85, Oslo 107.2050, Kobenliavn 95.10. Praga 15.40, Varšava 81.80. Budimpešta 86 75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 278.50 — 379. 4% agrarne 52 bi., 6°/o beglu-ške 70 bl.^ 6% dalm. agrarne 65 — 65.50, 7% invest. 85 — 85 75, 7% B*air 77 — 77.50. 8% Blair 86.50 den.; delnice; Narodna banka 6900 — 7125, PAB 196 bi.. Trboveljska 220 — 250, Šečerana Osijek 158 _ 160, Še-čerana Veliki Bečkerek 700 — 900. Dubro-vačka 255 — 320. Jadranska 350 — 500. Gutt-mann 50 — 55 Našice 800 bi., Danica 40 — 46. Beograd. Vojna škoda 376.50 — 377 (377). za dec. 376 _ 377. 6% begluške 69.30 — 69-75 (69.50). 7% invest. 84.50 _ 86 (85), 7'vn aiabiliz. 84.50 den.. 7% Drž. hip. banka 88.50. 1% Blair 76.25 — 76.50 (76.75). 8°/o Blair 86.25 _ 87.50, Narodna banka 69S0 — 7020 (7000), PAB 195 — 196 (195.50). >*sored. obvestila. — 19.30: Nac. ura; O gledališču (g. Ciril Debevec, iz Ljubljane). _ 19.50; Zanimivosti. _ 20; Rezervirano za prenos. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22-30: Angleške plošče. Beograd 17.20; Violinski in pevski koncert. — 18.20: Orkestralna glasba. _ 19.50: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. _ 22.20: Lahka glasba. — zagreb 17.15; Koncert orkestra. 20; Komorna glasba. _ 20-30: Petje. — 21: Komorna glasba. _ 21.30; Zborovski koncert. _ 23.20; Ples. _ Praga 19.25: Prenoe Dvorakove opere »Pesoglav c-i« in Bloude-kove opere »V vodnjaku« iz gledališča. _ 22.20: Iz madžaiSikih narodnih pesmi. — Varšava 19.45: Operni fragmenti — 20-15; G.ikeslralen in violinski koncert. — 22.45: Plesna muzika. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16.05: Dunajska glasba. _ 17.25: Komorni koncert. — 19.30: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Koncert dunajskih simfonikov. _ 22.40; Operetna muziika. — 23.20: Plesni komadi na ploščah. — 23.50; Godalni kvartet. _ Berlin 19.20; Iz Verdijeve opere »La Traviatac. _ 20.10: Mešan glasbeni \ "ograin. _ 21- Orkester _ 22.30; Prenos iz Stuttgarta. __ Mjjnchcn 18: Koncert godalnega kvinteta. _ 19: Kon certna ura. — 20.10: Orkestralen koncert. _ 23-30: Prenos iz Stuttgarta — Stuttgart 19-15; Ura vedre glasbe. _ 2o,10: Pokrajin ski večer. — 21: Vojaške godbe igrajo. — 22.30; Koncert orkestra. _ 24; Odlomki italijanskih oper. _ Rim 16: Komorni koncert. _ 20.40: Vojašika godba. _ 22.10; Orgelski por t V nekaj vrstah Smučarski klub Dovje—Mojstrana spa-uu med naše najagilnejše podeželske klube. Čeprav šeni snega, se njegovo članstvo resno pripravlja za zimsko sezono, in to pod vodstvom našega o'impijca Klančnika Alojza in po predpisih lanskega finskega trenerja. Tudi bodoča smučarska garda se pridno uri v smučarski gimnastiki. V nedeljo je imel klub smučarsko veselico, da je z dobičkom zamašil velike luknje v blagajni. Ob tej priliki se zahvaljuje klub vsem, ki so pripomogli k uspehu. — V nedeljo 15. t. m. je klub priredil gozdni tek na približno 9700 m dolgi progi. Start in cilj sta bila pred hotelom Triglav. Proga je šla v raznih vijugali na Mlake, v Ko-nev in nazačnem zboru ne smejo iznašati. Vsak zastopnik društva se mora na občnem zboru izkazati s poveril-nico, ki mora biti podpisana po zakonitih predstavnikih društva. Zastopniki društev, ki želijo, da se jim preskrbi ceneno prenočišče in hrana v Ljubljani. naj javijo to na tajništvo ZKD najkasneje do lt>. 12. 1936. V Ljubljani. 16. novembra 1936. Dir. Fran Jeran, predsednik. Potovanje na pariško svetovno razstavo Te dni poteče rok vplačila prvega obroka za nameravano potovanje v Pariz. Zato pros'mo vse interesente, da nam pošljejo svojo obvezno prijavo jn vplačajo prvi obrok v znesku 300 I>in. Prijava postane obvezna šele po vplačilu prvega obroba. Vodstvo se bo oziralo v prvi vrsti na one prijave, ki so prišle pra. vočasno. Ta^i prijavljenci iroajo večjo možnost izbiranja terminov, poznejšim bomo ustregli samo, kolikor bodo mesta na razpolago, ker je število udeležencev pri vsaki ekskurziji omejeno. V prvi vrsti želimo, da se prijavljajo člani podeželskih društev. Za/bo prosimo vsa društva, včlanjena pri ZKD, da organizirajo smotrno propagando med člani in premožnejšimi občani. Naše prijatelje iz Ljubljane. Maribora, Celja, Kranja, Novega mesta, Ptuja itd. proisiimo, da zahtevajo prospekte in sodelujejo pri ekskurziji. Cena 2.300 Din je izračunana po sedanjem indeksu in ob toječih valutnih tečajih. Ker pa je mogoče, da se bo tečaj franco kega franka izpremenrl, želimo, da bi vsi udeleženci vplačali prvi obrok, da lahko računamo z obveznimi prijavami in nabavimo potrebno število tujih valut po sedanjem tečaju. To bo v interesu udeležencev, ker bo dana večja garancija, da bo cena 2.300 Din fiksna. orgainzacija ekskurzije je Dila povrjena znanim javnim delavcem, članom ZKD ki poznajo prilike v Franciji, Švici in Ita. liji. Neutemeljena je vsaka bojazen za^ .»tram dobre in pra/vilne organzacije. Ta bojazen je tako plod grdega obrekovanja ki ima prev»č očitne namene, da bi moglo precep'ti naše prijatelje. Vs? informacije daje tajništvo ZKD v Ljubljani, i/ahtevajte prospekte in položnice. Soko'»ko društvo Ljubljana _ S»ška priredi drevi ob 20. v svojem domu predavan>'e >Korosika in Korošci v ®liki in besedi« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD, drž. tožilec g. dr Fellacher Julii. Po predavanju se bo predvajal film »Poročila jc svoje^s šefac. Postani In ostani član Vodnikove dražbe = »JUTRO« št 276 ===== čolni v službi letal Angleška hidroavionska pristanišča mislijo izpopolniti s temi hitrimi motornimi ladjami, ki so opremljene z brezžičnimi postajami in močnimi žarometi. Celo brodovje takšnih motornih ladij preizkušajo ta čas v southamptonskem pristanišču. Zločinec je napisal svoje spomine Malo je treba pripomočkov za dobrega vlomilca == 6 ■ Intelektualci so zapustili Madrid Te dal, ko je nastal v bojih okrog Ma. drida majhen odmor, so Španske vlartoe oblasti spravile iz prestolnice Šte- vilo intelektualcev, vseučiliškai profesorjev, u5enjakov, umetnikov itd. Z nalogo, da jtih spravi ž njihovimi družinami vred na varno, so pomerili peti polk miličnikov. Avtobuse, v katerih so namestili može, Žene in otroke, so spremljali trije oktogml avtomobili z znanstvenimi instrumenti in rokopisi. Pred odhodom so moške založili s tdbakom, ženskam so pa dali cvetlice. Poveljnik polka je imel nagovor, v katerem je poudarjal, da so oblasti sklenile spraviti znanstvenike in umetnike Iz ogroženega mesta, da jih ohranijo službi človeštvu. Znani pesnik Antocio Machado je izjavil s protestom, da zapušča Madrid eamo prisiljen in da bi bil rajši ostal, da pade v tem mestu. Bil je tako bud, da so mu solze tekle po licih. Indijski podkralj, lord Linlithgow, je ustoličil med slikovitimi ceremonijami in slav-nostmi novega maharadžo guahiorskega, Gergea Juvalija Rao Scindia, ki je pravkar dosegel polnoletnost. Na sliki vidimo novega vladarja v slikoviti uniformi. ======== Pete£, 27. XI. 1935. == Dvorišče tako zvane „vzorne jetnišnlce" v Madridu e kateri poročajo v zadnjih dneh venomer, da je zdaj v vladnih, zdaj v nacionalističnih rokah Mir Dve Izjavi letošnjih nagrajencev z Nobelovo nagrado za mir Odbor za podeljevanje Nobelove mirovne nagrade v Oslu je odločil, da se letošnja nagrada prisodi, kakor smo že poro. čali, nemškemu pacifistu Carlu von Ossietzkemu in argentinskemu zunanjemu ministru dr. Carlosu S aa vedri Lamasu. Ossietzkega so spravili hitlerjevci, kakor je znano, kot »veleizriajalca« v koncentracijsko taborišče, kjer je zbolel za jetiko, takto da ga morajo sedaj v Berlinu zdraviti. Razumljivo je, da je sklep odbora za podeljevanje Nobelove mirovne nagrade zbudil v Nemčiji hudo kri, saj pomeni demon trathno obsodbo borbenih metod, ki jih uporablja sedanji nemški režim prati srvojim političnim nasprotnikom, in pa priznanje Društva narodov po Nor. veški, kajti Carlos Saavedra Lama« je ena najodličnejših o?ebnosti tega društva. V naslednjem podajamo dve izjavi obeh nagrajenih delavcev za svetovni mir. L. 1932., torej še preden je sedanji nemški režim prišel oficielno do moči, je imel varnosti, in videti ničevo, če išiemo novih formul in novih intrepretacij pogodbe, ne da bi imeli gotovost, da se tudi te ne bodo prekršile. Mednarodna morala trpi, če morajo številne dež'le, ki so združene v skupnem organizmu, priznati, da iz raznih razlogov ne morejo izvršiti svojih dolžnosti. Ali bi v primeru tega priznanja ne bilo bolje, da bi se takšne obveze sploh ne podpisovale ali pa da bi se razveljavile > Ce bi se države obvezale, da b;do že od vsega začetka sovražnosti skupno sklenile embargo za materialije, ki so potreb, ne vojni, n. pr. za petrolej, tedaj bi bila uporaba sankcij morda prav hitro učinkovita ... Človeštvo ima petrebo po Društvu narodov«. Kopalne obleke iz kože kuščarjev V Miamiju so pred kratkim predvajali najnovejše kopalne obleke, ki so napravile na dame starejšega in mlajšega pokole, nja velik vtis. Vsaka med njimi je zapustila to revijo s trdnim sklepom, da si bo kupila vsaj eno teh kopalnih oblek. Lepe manekenke so predvajale namreč kopalne trikoje, v katerih so bile videti kakor ku. ščarice, krokodili ali orjaški slaniki, kar mora biti posebno lepo. Tu si videl n. pr. kopalni kostum, ki so ga izdelali iz kože neke floridske kiuščarice in ki ?e je tesno prilegel telesu. Hrbet je bil seveda goL Na isti način je bil izdelan neki triko H kože mladega aligatorja. Največje naivdu. šenje pa je zbudil kostum, ki je bil videti kakor lesketav oklep, posut je bil namreč s srebrnimi luskinami. Dva bivša gospodarja usod na razpoloženju Carl von Ossjetzkj pred sodiščem, ki ga je zavoljo pacifističnega delovanja Obtoževalo veleizdaje, velik govor, v katerem je dejal med drugim aledeče: »Že cd 1. 1912. sem se boril proti vojni, že pred vojno sem pripadal neki pacifistični organizaciji. Nisem kakšen novesn-berski socialist ali pacifist. Kar sem videl v vojni, je moje mnenje o vojni in vojnem rclkodelstvu povsem potrdilo. Mi, pristaši miru, imamo dolžnost opozarjati venomer, da ni vojna nič junašk-ga, tem. *reč da prinaša samo grozo in obup nad človeštvo. Baš zato, ker vemo, da politični poležaj ta trenutek za nas ni ugoden, moramo govoriti s tem bolj lapddamo govorico. Toda ta lapidarni jezik gre od Laotseja prelko svetega pisma in Kanta skozi vso literaturo. Vsi so označevali vojno za umor in vojno rokodelstvo za merilno rokoielsbvo. že 2000 let se prepiramo o teh stvareh. Zdi se, kakor da gre tu za vprašanje kvantitete. To je večna razdvojeno t med državno moralo in indi-viduom. To lahko spravimo na formulo: malemu morilcu odsekajo glavo, velikemu pa natikajo lovorjev venec. Nismo nobeni fanatiki in ikonokla^ti, smatramo pa za potrebno, da bi govorili z razločno besedo. Kadar nastopajo pristaši vojne proti nam, nas imenujejo tudi izdajalce in strahopetce, in pacifista smatrajo za vrednega prisilne delavnice. Mi pa, ki smo v .'talnem napadu proti vojni, moramo uporabljati terminologijo, kd je za to na razpolago že dva tisoč let. Ta proces smatram za napad ministra državne brambe proti pacifistom. Tudi ni slučaj, da se ne čuti nobena izm"d veliikfli organizacij bivših bojevnkov s svojimi sto tisoči članov razžaljeno. Vsak bivši bojevnik bi očitke mirno spravil v žep. Naj fco .codba, kakršnakoli, jaz bom z vsemi pripomočki, ki so ml na razpolago, nadaljeval borbo za idejo, ki sem jo spo- V temu uvodu pravi V avgustu letošnjega leta je argentinska vlada izdala zeleno knjigo, ki se je tikala pakta Saavedra Lamai-a in ki ji je ta nafpis&l uVod, v katerem je podal svoja predloge za reformo Društva narodov. V tenmjvodu pravi dr. Carlos Saavedra Lama* med drugim to-le: >V mednarodnih odnošajih ne more biti brez popolnega in absolutnega spoštovanja svobodno sklenjenih pogodb nobene Medicinski izreki Samo dober človek lahko postane dober zdravnik. (Not-hnagel) — Kar se tiče življenjske bile, ee do svojega 36. leta lahko primerjamo s tistimi, ki žive od svojih obresti. Kar 80 dane« izdali, se jntri zopet vme. Toda od tega časa dalje bi se laiko primerjali z rentniki, ki nade-njajo svoj kapital. (Schopenhauer) — Brezsrčnost je najhujše zlo, ker govori o pokvarjenem značaju in je neozdravljiva. (Lava ter) — Medicina zaposluje vsega človeka, ker daje posla z vsem človekom. (Goethe) — Spanje, senčna stran življenja, je obenem njegova svetla stran. (Sonderegger), Velika železniška nesreča v Ameriki Na progi Chicago—Mihvaukee sta trčila na postaji Granville dva vlaka. Brzo-vlaki iz CSiicaga v Milwaukee se je v polni vožnji zaletel v lokalni vlak, ki je čakal na postaji. Več vagonov lokalnega vlaka je bilo razbitih in izpod razbitin so potegnili 17 mrtvih ln ranjenih. 28-letni Mark Bennev. ki uživa med | 'ameriško policijo slab glas kot nevaren vlomilec, je svoje zadnje bivanje v kaznilnici porabil zato, da je napisal knjigo svojih spominov in izkušenj. Knjigo je izdal pod naslovom ;;Low Company« (Slaba družba) in kaže nekaj pisateljskega d'airu. V nje pravi avtor med drugim, da ni svojih vlomov nikoli izvršil z orožjem v žepu, kajti v tem primeru bi bile kazni, če bi ga zalotili, še večje. Vsa njegova oprema sestoji iz čevljev z gumastimi podplati in kovčega, v katerem hrani katran-ski obliž za neslišno utiranje šip, pa posodo z oljem, s katerim maže ovileča vrata ali okna. Kovček mu rabi seveda tudi za plen, ki si ga nabere na svojih nočnih po-setih. Vlamlja najrajši v vile, v katerih stanujejo starejša ljudje brez otrok: in psov. Služabništva se načelno ne boji, ker ga njegova izkušnja uči, da zapušča svoje sobe ponoči le v skrajnem primeru. Rad ima hiše z nekaj vrta spredaj, ker se tu lahko s'-rije za drevesi. Seveda dela veino z rokavicami, da bi ne puščal prstnih odtisov za faibo. Ka.ko priti neopazno v neko hišo, to mu ni delalo še nikoli posebnih težav, hujše je hišo estaviti, ne da bi te ustavil kakšen policist, ki gre slučajno mimo in zagleda sumljivi kovčeg v tvojih rokah. Benny si zato pomaga običajno na ta način, da si naroči telefonič-no taksi z najbližjega postajališča, ki ga potem počaka pred Iršo. Ta':o je videti, kakor da bi drmač človek zapuščal zgodaj zjutraj hišo, da nekam odpotuje. Ta nenavadna knjiga se pr:daja, kakior pišejo ameriški listi, na debelo, in to je tudi umljivo, saj se iz nje lahko marsikdo Najnovejši vladar Najnovejša slika bivšega nemškega cesarja in njegovega sina, bivšega prestolonaslednika. Kajzerjev sin pogostoma obišče za nekoliko dni svojega očeta v njegovem prisilnem in večnem letovišču v Doornu VSAK DAN ENA nauči, kako naj se varuje nezaželjenih nočnih posetnikiov. Seveda pa se v njej marsikdo drugi spet lahko nauči, kako naj takšne posete vrši. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Korenček rešuj e,križan/. Zdrava, z visokimi merili prečiščena tradicija, programatsko stremljenje - po objektivnosti, pnznavanje^ha.^'idstičnii^; idealov i in svetle, kritične' »raftož"'tudi v Vprašanjih i politične in socialne usode, svoboden znanstveni duh in visoka pesniška kultura — to so nekatere vrline spisov Arneja Novaka. V tem pa seveda ni osamljen, kajti češkoslovaški narod nikjer ne kaže, da bi se hotel udeleževati sedanje postopne rebar-barizacije sveta. Ravnovesje in čut za sredino med skrajnostmi približujeta njegovo kiilturnost najsvetlejšim vzorom francoske duhovne civilizacije. V tem pogledu je tudi Arneja Novaka »Duh- in narod« knjiga oplo-jajočo in dvigajoče svctlovidnosti. —o. Prestavljena „La Bohesne" v naši opesi Tek om dolgoletnega izkustva se je izkazalo, da so opere melodioznega značaja, najprir/lačnejše kakor Manon, Traviata, Hoffmanove pripovedke, Lucia di Lara-mermoor, Madame Butterfly in še druge mojstrovine iz dobe bel canta: Prav radi tega se je odločila uprava našega gledališča, da na novo postavi na oder tudi Puccijinevo Lal Boheme, ki spada tudi drugod, na vseh svetovnih cdrih, med tk. zv. železni repertoar. In prav iedaj gre po Evropi zopet ne>ak val Bohe-me! Ta opera je veristična, razgibana, zdaj slad-: a, zacanjana, zdaj prešerna, prekipevajoča, ekstatična, zdaj spet ganljivo težka, tragična. Libreto te mojstro- vine je napravljen po znanem Murgerje-vem romanu. Sploh je imel Puccini zelo srečno roko pri izbiranju besedil, vsekakor srečnejšo, kakor njegovi predniki. Vsaka scena je libreti-tično in muzikalno globoko zajeta, vsak stavek karakteri-tič. no odtehtan. Zato se pesamezni prizori plastično odražajo od splošnega to* a opero. Naj opozorim v prvi sliki na razigranost štirih bohemov, prijateljev, na njihovo sceno s hišnim gospodarjem, na večno lepo arijo Rudolfa in Mirni ter na njim Sklepni duet. Druga slika podaja semanje vrvenje na božični večer. Znana je arija Musette v tretji sliki, znamenit pa je tudi kvartet, v katerem kontrastira mehka in melodična linija prvega ijubav-1 nega para (Mimi, Rudolf), s prepirom in psovkami drugega ljubavnega para (Mu-sette, Marcel). V četrti sliki je znamenit duet Rudolfa in Marcela. Oba ljubavna para sta. se razšla, Rudolf in Marcel pa obujata spomine. Sledi prava bohemska pojedina (sJanik in kruh). Prijatelji so v težkih in nerodnih *asih. Omeniti j? treba dalje drastični dveboj med Schaunar-dom in Collinom . z lopatico in žežlom; sredi najhujše razigranosti sledi prelom dejanja; Musette v .topi s smrtno bolno Mirni. Njena smrt je pretresljiva, muzikalno preproita. Orkester jo prinaša v piani-isimu dveh violin po motivu iz Ru_ dolfove arije iz prve slike. Puccini se v trenutku najhujše napetosti posluži proze, .sledeči sunki trobil pa režejo v srce. Ta -konec, je v .^voji,preprosti koncepciji umetnina zare in zgrabi, hočeš nečeš, vsakogar. Končno moram omeniti tudi slavno in ganljivo »mantel arijo« basista Collina. Puccini je mojster v instrumentaciji. Vsak muzikalni akt je izredno zanimiv, melodični tok pa teče gladko tudi v reci-tativih. Glasba je invenciojna, nevsakdanja, samo njemu lastna in točno "podaja vsakokratno razpoloženje, ki ga zahteva scena. Tretjo sliko pričenja z znamenitimi odprtimi vzporednimi kvintami, ki so svoje dni dvignile toliko prahu, ki pa so postale zdaj že čisto same ob sebi umevne. Na omenjenem mestu slikajo rahlo naletavanje snega. Tudi na drugih mestih Puccini prav rad ilustrira zunanje dogodke. Tako n. pr. trganje Rudolfovega rokopisa, drame v prvi sliki, dalje pra. sketanje ognja v peči, škropljenje z vodo in »še druge slične zvočne prikaze. Ta kompozitorni način se nanr zdi v sedanjih časih morda nekoliko naiven, vendar se ga posluži Puccini tako ljubeznivo, da ga radi sprejemamo. Mimi j3 nežna midinetka, figura iz polsveta. Bedna in bolna je, pa kljub trdemu življernjikemu boju srčno dobra. Fenomen, ki je sploh značilen za demi-mondke. Njen kontrast tvori lik Musette, ženske skozi in skozi, z v erni vrlinami in napakami. To je poosebljen sex appeal, vetreniaško in brezobzirno dekle, v bistvu pa požrtvovalno in mehko. Glavno vlogo Mimi kreira naše odlična primadona ga. Zlata Gjungj.-nčeva, ki pela Mimi že na odrih zagrebške, beograjske in tudi naše opere z največjimi uspehi. Ta vloga spada med njene najboljše kreacije. Doslej jo je pela v srbohrvašči. nI, sedaj pa, ko je štritof napravil krasen slovenski prevod, jo je nanovo naštu. dirala z vso vestnostjo v slovenščini. V vlogi Musette nastopi gdč. Zvonimira župevčeva, priznana in priljubljena kolo-raturka naše opere. Bohemski kvartet tvorijo: pesnik Rudolf, slikar Marcel, muzik Schaunard in filozof Collin. Na našem odru ga predstavljajo gg. Gostič, Primožič, Kolacio in Betetto, vlogi B3-noita in Alcindorja pa igra g. Zupan. Našo operno publiko bo prav gotovo vzrado;itila tudi veet, da opero režira in dirigira naš mojster Niko štritof, ki je celo operno delo nanovo prevedel z njemu lastno natančnostjo in fineso.. Dejanje se vrši v Parizu koncem XIX. stoletja, prva in četrta slika v mansardi, kjer prebiva bohemska četvorica, s pogledom na zasneženi Pariz, drugo dejanje pred kavarno Momus, kjer se vrši božični sejem, tretje pa pred go?tilno kraj mestne mitnice. Ta operna mojstrovina nam prikazuje pravo bohemsko življenje: veselo in strašno. Večinoma beda, lakota, mraz, kadar pa pridejo do demarja, ga z cbema rokama mečejo Skozi okmo ... Kulise so nove, izdelane po načrtih arhitekta Franza. Druga slika, semenj, je za majhna gledališča problem, zato js režiser pritegnil razen statistov še balet, ni in otroški zbor, tako, da b> na božičnem sejmu vendarle kakih 50 o eb. Nedvomno bo jutrišnja premiera svetal dogodek v našem glasbenem življenju. Z. š. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 27.: ob 15. Kralj Lear. Dijaška predstava. Cene od 2 do 14 Din. Sobota 28.: Na ledeni plošči. Izven. Cene od 2() Din navzdol. Nedelja, 29: ob 15. uri. Tudi Lala bo nosila klobuk. 20 Din navzdol, ob 20. Konjeniška Patrola. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedelje. 30': Kadar se utrga oblak. Premierski abonma. ★ Opozarjamo na dijaško prestavo poPoldne ob 15. Igrali bodo klasično tragedijo -z angleške literature, Shakespearejevega Kral ia Learac. Zasedba; Lear Levar, francoski kralj Jerman, vojvode corn\vafeki in albanski Ce^ar Ln StuPaci, Kert Gregor in, Gloucester Lipah, Edgar Jan, Edmund Skr-binšek, zdravnik Danes, norec Debevec, Qswald Potokar. plemič Sancin, glasnik Plut. KordeliJa Šaričeva, Regan Danilova, G cmeril Mileva Boltarjeva. Režiser: C- Debevec. V Proslavo narodnega praznika 6e bo vršila na predvečer 30. t. m. krstna Predstava Žigonove drame v treh dejanjih »Kadar se utrga oblak«. V delu nastopajo sledeče osebe; Kalan. lesni trgovec—Levar, Ana, njegova žena—Marija Vera, Lojze Ka!an—Gre-gorin, Andrej, Žagar Pri Kalanu—Potokar, Lenka. njegova hči—Alileva Boltarjeva. Izda. trgovec—Skrbinše,k, Pavlič, poštar—Lipah! Režiser: C. Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 27.; Zaprto. Sobota 28.: La Boheme. Premierski abonma. Nedelja 29.; ob 15. Mala Floram>re. Izven. Znižane cene. Ob 20. Ple«s v maskah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 30-; Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Začetek ob 20. Petek, 27; Zaprto. Sobota, 28; Pohujšanje v dolini šentflorijan- ski. C. Znižane cene-Nedelja, 29: ob 15. Ukročena trmoglavka. Ob 20. Baron Trenk. v. . "V* .-V' '»'-VSe* i. r: > _ ZAHVALA S strtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je po kratki in težki bolezni za vedno zapustila naša iskreno dobra, nad vse ljubljena in nenadomestljiva mati, žena, teta, svakinja, sestra in nečakinja, gospa MARICA REMIC roj. SLUGA poštna uradnica Nepozabno pokojnlco bomo spremili na zadnji poti dne 28. t. m. ob 14. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice no. pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek 30. t. m.. — Ohranili jo bomo v trajnem spominu! LFDOVIK REMIC, trg. zastopnik, mož; MARIJA in JOŽE, otroka; PAVLA SLUGA, TEJA KENDA roj. SLUGA, sestri; in ostalo sorodstvo. LJE OTROK JE ¥ TEH KNJIŽICAH, aj ga bodo deležni za MIKLAVŽA IN BOŽIČf F o Din 12 jih dobite v vseh knjigarnah. Po pošti jih razpošilja uprava „JUTRA". PeteE. 27. XI. TS35. r CENE MALIM OGLASOM t»o 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak ogla« ln enkratno pristojbino Din 3,— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, M »čejo nlužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 12.—. Dopisi tn Cenitve se zaračunajo po Din za vsako besedo, Din S. davka ta vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanj« naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostaU oblast se zaračunajo po Din Iv— zs besedo, Din S.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov NajmanjSi znesek z» enkratno objav* ©glasa Din 17*—» Mali oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |>|m d9m _ odgovor, priložite mjfmm* y v Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poStni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. ' Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov« fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, LJubljana. 7 8»*ed* ! Din lavek EM" u 5i!r »!: lajanj«- islovi i l>n VnjmanjS '.n ' 17 Din Ml d uradnik verzran v nakupu trdega tikroziez« lesa 3peeijalm orehovih nlolov lol) me »to. Ponudbe na ogl. otrojepis.;«. tudi za-fefnico. sprejmem. Ponudbe z natineno navedbo naslova in izobrazbe t.~r pvent.uelno dosedanje prakse na og!. odd. Jutra pod šifro . Pisar-nišk-a moč«. 30891-1 V-iaks »»seda 30 par: 1sr»k 3 Din ta lajanje naslova s l);n najmaniS' tnesek t? Din Gospodiuaa inteligentna boljša. per-fektno nemško govoreča, gTe kot pomoč gonodinji v boljšo hišo. Ponudbe pod >Tnkojšen nastop« na oo-drnžnic-o Jutra Maribor. 300406-2 B "e3 ' B*»Ha ' D>n lav-k 3 Dii SJ. šifr. »i la-arij- a*|ov« * D-n Yo'm.i n'.ncc<>V ■i Šivalni stroj pogre".!jn -u fahrkal t 11 ir 1 ni č Vv. tU d štil. prodaj Vova Seva :Mlt \ :i Pisalni stroj lobro ohranjen, kupi trgo vina Verbič Stritarjeva al. 30411-29 Beseda • Din. davek 3 Din LA 5ifr* ip lajanje naslova f Din V« jmanjS tneaek '.7 Di n Adler kolo tovarniško novo prodam 0. žužek. Ljubljana Tav čarjeva 11. 3040.VN Kupim -'.e^eda ' Din lavek ' DUi iifre Ul lajanje ia«lovi r>in MatmanjSt r.niwk •7 Din Železno posteljo zložljivo, dobro ohranjeno. kup:m Frank fr'7,er Tr novo. Koleziia 303% 7 tjev»1» ! Dtn lavek i Di* z» Jiif:* tli lajanje oa»lov» 5 Din SajraaiifH uiMek •7 Din Hranilne vloge vseh lenarnit eavode* nakup In prodajo orotl takoJSnjemn ilafilo Izvr?' naineodneie Al. Planinšek Ljubljana. Beethovnova al 14/1 Telefon 15-10 •314 06 Hranilne knjige M ?stne hranilnice ljubljan ske večje »»)te. kupim ta koi. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor r>r>d Šifro .p. a « 30374-16 Hranilne vloge kupita al prodaste oajboljfe ootom Qio i«- oiod »VeletrsfO-■t•>{» i vina«. 30398-16 INSEUIEAJTE V „JUTRU44! G rh flot hman sa ief^aiiis -s • " & t Ife- ) / i-hrv^ uri ^ mA 4 m*- PtiPfe. >\ Il u 77 i i Fotografsko podjetnost gospoda Ko" 7.ami'.rii'ka je posebno razvnel prelep kmečki prizor. Dve kravi sla stali z glavama vkup. »Vse slike nalepim v album da bova irrela spomin na letošnje !*oeitnice'e; ir- obljubil ženi Lokali Herod« 1 Dia lavek 8 Din u Šifro lajanje 'a»l"f! Gostilna. Gorenjsko Gotov de- nar, Hiša večstanovanjska. Janko Nepomin. Jedilnica. Kolo. Kavcija Kupec. Kup čija. Kjerkoli. Lepi lokali. Lep dom' :9 Marljiva deklica. Oba zanes!j;va. Original, Osamljena sirota. 'i«krba Oskrbn;k. Prometna tičlta. Plnčni-k ia daljšo ;obu. Poštena in varčna. Premestitev E«o5ten in soliden. Poštena 2o0. Prvovrstna moč. Pouk v zabavo, poceni. Prijetni večeri. Priložnost. Rentabilnost. Risar. Rentabilno. Simpatična. So udeležba ali honorar. Star' vloge. Stalnost. Služkinja. Sekač. Soliden mož. Skupen -lom. Samostojna 22, Sv. Miklavž. Stroga tajnost. Trgovec z dežele. Takojšen denar. Takoj iščem. Trgovec, Trezen, fgodna !«-ga. Vlogn 3?j. Vrednost. V. J.. Za stalno. Za gotovino. 8012. 14.00(1 ->4S0 777 lOO.OO-l 100% cd tega: kar iščete: ČUVAJ VAŠEGA' : ZDRAVJA t Tužnim srcem sporočamo, da nas je za vedno zapustil naS ljubljeni soprog, oče i. t. d., gospod ANTON LAVRENČIČ, orožniški narednik vodnik dne 26. t. m., po mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 28. novembra 1936., ob 4. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. novembra 1936. Žalujoči: LINA, soproga; JULIJ, TONC1, KARLO, sinovi; in ostalo sorodstvo Z vložno knjižico si zamorete najugodneje nabaviti moške in ženske štof e za oMeke, halje in plašče, platna, flanele, svile, odeje, srajce, nogavice; zimsko perilo in ostalo manufakturno blago pri „TEKSTILANA" - Zagreb, Nikoličeva ul. 12., trgovina manufakturne kratke in pletene robe. 'i Velika originalnih tvorniško-novih „HIS MASTERS VOICE" gramofonov in popolnoma novih Med mestoki in dežel posreduje Jutrom mali oglasnik „COLUMBIA" plošč, izdelanih v Angliji, se vrši od 2. do 5. decembra v skladišču špedicijske tvrdke l* RANZINGER, Ljubljana Masarykova cesta štev. 19 Naša predobra soproga in zlata mamica, gospa siipokojni sen nad zvezdami ter blagoslavlja z Onostranstva vse, ki jih je morala po zapovedi Božje Previdnosti zapustiti v najlepši dobi svojega življenja. Vsem, ld so nam dajali ob težkem in grenkem slovesu tolažbe, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki -»o se je kakorkoli spomnili, iskreni — Bog plačaj! Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem okoliškim gasilskim in ostalim društvom, pevcem za ganljive žniostinke ter onim, ki so ji v trpljenju in smrtni uri nudili pomoč, kakor tndi prečastiti duhovščini za zadnji blagoslov. Ohranit«' jo v blagem spominu in prosite Stvarnika za njen dušni mir in pokoj! \ KRIŽAII, dne 24. novembra 1936 Žalujoča rodbina ZAPLOTNUt. - Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf RIbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inserafcd ČA je odgovoren ASojz Novak — Vsi ▼ Ljubljani