^oštnina plačana y gotovini. Posamezna številka Din 1*—. NOVE 1 p Vtl »»et. 2 8 Ver. duše MBER 16 S Otmar 17 H 23. pob. 18 P Odon C 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 3 N 21. pob. 4 P Karel } 5 T Caharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 S Teodor 10 n 22. pob. © 11 P Martin 12 T Avrdij 13 8 Stanislav 14 C Jozafat 15 P Leopold 24 N 24. pob. 25 P Katarina 26 T Silv. ® 27 S Virgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej V 30 dneh 30 številk GLAS N A MOD A' LJUIJI.JANA — MEBOTICnIK St. 204 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 O LA$ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Povezanost razumništva s podeželjem Razprava proti marsejskim zločincem odgodena žalosten konec in temno življenje Zanimiva tožba Obrtniki v borbi Stiska gradbenega delavstva V Ljubljani v petek, dne 22. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I. Powesait&st razum-$ ^&dežalsem V velikih časih našega narodnega preporoda je bilo naše slovensko izobraženstvo tesno povezano s svojim narodom. Pravega meščanstva — čiste slovenske zavesti, naši pradedje, skoro niso poznali. Ogromno večino izobraženstva je proizvajal narod sam in ta inteligenca je povečini ostala tudi njemu ohranjena. Povezala se je s svojim narodom in tuji vplivi, tako nacionalni, kakor idejni, niso mogli bistveno predrugačiti tiste miselnosti in tistega zdravega jedra, ki se je v teku stoletij ohranilo v narodu, vse od tistega zgodovinskega razdobja, ko je ta narod posedel današnjo slovensko zemljo. V svojem bistvu je narod ostal tak, kakor so ga ustvarile in vzgojile stare slovanske zadruge. Ko je po zgodovinskem letu 1848. dosegel tudi slovenski kmetski človek samostojnost na lastni grudi, so bili naši šolani ljudje tisti, ki so ga osvobodili oderuštva, mu zgradili gosto zadružno omrežje in ga osvobodili spon gospodarske odvisnosti. Vzporedno s to gospodarsko osamosvojitvijo je napredovala tudi naša kultura.^ V teku kratke dobe je vzvalovilo po podeželju živahno kulturno delo in kmalu ni bilo vasice, v kateri ne bi delovalo vsaj eno prosvetno društvo. Prvi pionirji tega kulturnega dela so bili naši učitelji, ki so skrbeli, da se je narod oprijel umnega gospodarstva. Narod je napredoval v skokih, ker je bilo izobraženstvo z njim eno in ker ga je ta inteligenca Z rodoljubnim, smotrenim in nesebičnim delom vodila na prava pota. Vsa ta vzajemnost inteligence s kmetskim človekom je trajala vse tja do svetovne vojne. Krščanstvo je dalo našemu kmetskemu delavnemu ljudstvu poseben pečat in je mogočno izoblikovalo njegove etične dobrine, ter utrdilo njegove moralne kvalitete. Politični klerikalizem, ki si je pre-mnogokrat z diktatorskimi gesli utiral pot v podeželje in ni pri tem izbiral sredstev, saj je celo najvišjo človekovo dobrino — njegovo religijo —• eksploatiral v čisto strankar'ko-nolitične svrhe, je bil enakovreden grobokop med inteligenco in kmetskim delavnim. ljudstvom, kakor slovenski liberalizem, ki je iskal svoje ideološke utemeljitve do vseh mogočih mednarodnih zanimivostih in se postavljal v primerno oddaljenost kmetskim škornjem. Tako je doba po končani svetovni vojni z dneva v dan širila in globila prepad med izobraženstvom in narodom. Slovenskemu narodu po neki usodni nujnosti ni mogel biti prihranjen oni razvoj, ki so ga preživljali naši bratje na jugu. Srbsko razumništvo se je povečini zabarikadiralo v vele-meščanski vzduh in edina slavna junaška dela prošlosti so še ostala, na katera je zabrenkal srbski šolani človek, ko mu je bil preprosti seljak potreben. Kljub velikemu apostolskemu delu pokojnega Stjepana Radiča je tudi med hrvatskim razumništvom in kmetskim narodom zijal prepad fevdalističnega nastrojen ja takozvane hrvatske inteligence do kmetskega človeka. Vsak objektiven ocenjevalec pa bo moral kljub temu priznati, da se je pokojnemu Radiču le posrečilo vsaj del hrvatskih šolanih ljudi mobilizirati za vodstvo in oblikovanje hrvatskega kmetskega delavnega ljudstva. Današnji razvoj kaže sicer majhen odmik od premo začrtane zasnove Radičeve misli, vendar se bo povezanost, čeprav nosi danes izključno politično pregrinjalo, samo še utrdila. Radičevo apostolstvo je izhajalo iz kmetskega ljudstva samega, z enako odločnostjo je zavračalo mednarodni politični klerikalizem, kakor je odklanjalo pomehkuženo malomeščansko frakarstvo. Tudi med Slovenci ni zamrl krik: Nazaj k bistvu slovenskega kmetskega človeka! Pičlo je bilo tisto število onih naših razum-nikov-meščanov, ki se niso sramovali svoje kmetske matere v obnošeni obleki in z ruto »la glavi, vendar bili so tu, pomešani med Vse stanove in vse poklice. Ustvarili so si Ustanovo »Brazdo«. . Z marljivim delom in težkim trudom pa le bila tudi med tem pičlim številom v desnici slovenskih kmetskih ljudi, postav-hena zveza, ki je z vso žilavostjo razširila ^.ed slovensko inteligenco misel povezano-s kmetskim človekom. Postavljale so se Jelice kmetskih fantov in deklet v pode-^e»ju, ki so v »Zvezi kmetskih fantov in eklet« dobile svojo matico. »Kmetska pro-rot *■ družila šolane ljudi, ki prožijo in vso podporo kmetskemu življu, sir e.tska matica« razširja med naše kmet-jj® ljudstvo kmetsko leposlovje in tudi v ši slovenski kulturni ustanovi, na na-st ™ive'-'zu Je vzklila »Njiva«, ki si je po- Ta ^ Za .?es^0: Nazaj na podeželje! ua-'-pična in vodoravna povezanost je Maneiski atentat: Rawrma moti morikem našega kralia - odgodena ............morilci korespondenčne stike, čeravno ni več odvetnik — Namerno zavlačevanje kazenskega pošto-panja — Vznemirjenje jugoslovanske javnosti — Francoski komentari! AIX EX PROVENCE, 21. novembra. AA. Danes je odvetnik Desbons poslal pismo obtoženim Miju Kralju, Rajiču in Pospišilu. V tem pismu jim sporoča, da jim svetuje, da naj zahtevajo za svojega zagovornika pariškega odvetnika Berthona, ki bo jutri odpotoval v Aix v Pro-venci. V zvezi s procesom govore v novinarskih krogih o raznih kombinacijah. Pred vsem trde, da so odvetniki iz Aixa, ki jim predseduje gosp. Sodineau, proti temu. da bi Sodineau prevzel zagovorništvo na način, kakor je to storil, to je brez odgoditve razprav. Dalje trde, da bodo ti odvetniki to svoje stališče tudi uradno sporočili sodišči in da je zato g. Sodineau nenavadno razburjen in bi sc utegnil zato umakniti od zagovorništva. Novinarji trde dalje, da bi Berthon, če ga bodo obtoženci sprejeli za zagovornika, zahteval odgoditev procesa, ker potrebuje časa za proučitev aktov. Mnogi novinarji mislijo, da bo proces odgođen, drugi pa spet trde, da bo Sodišče skusalo vse storiü, kar je le mogoče, da bi se proces nadaljeval in čimprej končal. Obravnava odgodena na nedoločen čas AIX EN PROVENCE, 21. novembra. AA. Današnja razprava se je začela s tričetrturno zamudo. Ob 2.40 je stopil v sodno dvorano odvetnik Sodineau nenavadno razburjen. Takoj za njim so prišli v dvorano sodniki. Odvetnik Sodineau je zahteval besedo in predsednik sodišča Delabroise mu jo je dal. Sodineau je hudo razburjeno izjavil: Ko sem prevzel svojo težko dolžnost, ki mi jo je včeraj poverilo sodišče, sem doživel največje razburjenje svojega poklicnega življenja. Nihče ne more reči, da mi manjka vztrajnosti ali pogum, bal sem se pa zastran materialnega časa in sem prosil, da se razprave odgode. Vj ste odločili drugače. Sicer' ste dovolili, da se razprave vrše po enkrat na dan. a tudi to mi ne daje priložnosti, da bi plodovito posegel v razpravo, kakor zahteva pravilna obramba. Razen tega sem želel, da bi obtožence zagovarjal odvetnik, Jci si ga sami izberejo, da bo obramba psihološka', to je da bo zagovorništvu možno podati tudi osebnost obtoženih samo. Globoko sem prepričan, da mi bo tega manjkalo. V imenu vsega odvetniškega stanu vas. gospodje sodniki, rotim, da sc proces odgodi do prihodnjega zasedanja. Nato je dobil besedo državni tožilec, ki ie izjavil: Tudi meni je le preveč do pravnega reda. da bi mogel zavzeti stališče proti temu, da gre stvar svojo pravno pot. Takoj nato se je sodišče umaknilo na kratko posvetovanje. Ob 2.51 je predsednik senata prečita! kratek zapisnik o posvetovanju. Ta zapisnik je obtožencem prečitala prevajalka gdč. Petrovičeva. Nato je obtoženi Mijo Kralj izjavil: Zahtevamo drugega odvetnika, ki bo v stikih z našim odvetnikom. Prevajalka gdč. Petrovičeva je prevedla to izjavo obtoženega Mija Kralja sodišču v francoščino. Obtoženi Mij» Kralj je dalje izjavil: Prosimo, da bodi naš zagovornik odvetnik Andre Berthon. Prevajalka gdč. Petrovičeva je prevedla tudi to izjavo obtoženega Mila Kralja v francoščino. Nato je obtoženi Pospišil z neko odprto brzojavko v roki. mahaje z njo izjavil: Prosim, da se določi za našega zagovornika g. Andre Barthon iz Pariza skupaj z mojim odvetnikom. da mi bo zagovornik. v zadnjem času zavzela široko razsežnost med našim ljudstvom. S tako pojmovano organizacijo so se razpletle niti. ki se bodo razrastle v možne korenine in ki bodo strle yse ono, kar je bilo našemu narodu nanesenega z vseh ve rov. Po pravici pravi »Slovenec^: »Iste vrste ptiči vkup lete,« kajti ta vrsta ptičev, ki se zbira v tej piramidni kmetski organizaciji, je domača sorta in bo zato pomedla slej ali prej z vsemi mednarodnimi papagaji, pa naj bodo kakršnekoli eksotične barve, šele potem bodo prepadi med slovenskim razumništvom in kmetskim delovnim ljudstvom izravnani. Ti časi seveda za slovenski politični klerikalizem ne bodo preveč prijetni! Obtoženi Rajič je sprejel to izjavo obtoženega Pospišila s prikimanjem glave. Prevajalka gdč. Petrovičeva je prevedla sodniku v francoščino tudi to obtoženčevo izjavo. Nato se je sodišče umaknilo k posvetovanju. Posvetovanje je bilo zelo kratko. Po končanem posvetovanju je predsednik prečital kratek sklep sodišča. Ta sklep se glasi: Razprave se odgode do bodočega zasedanja. Nato je predsednik sodišča po prevajalki izjavil obtožencem, da se bo proces zanesljivo nadaljeval meseca januarja. Vznemirjenje jugoslovanske javnosti BEOGRAD, 21. nov. t. Sklep sodišča v Aix en Provence je vplival na javnost naravnost porazno, saj so oči vse jugoslovanske javnosti bile uprte na razvoj in potek sodbe v Aix en Provence. V tej zvezi se prav živahno komentirajo odkritja francoskega tednika »Veudredi«, ki obtožuje odvetnika Desbonsa, da je v sporazumu s sodnijo v Marseju pregovoril vse tri obtožence, da naj pri sedanji sodni obravnavi prekličejo vse svoje izpovedi, ki so jih prej dali pred policijo in preiskovalnim sodnikom. Potemtakem hod#» Rajič. Kralj in Pospišil pred porotniki zanikali vse, kar so prej izpovedali, zanikali bodo dosledno, da so sprejeli kakšna povelja od dr. Paveliča z ozirom na atentat. Pred porotniki bodo trdili, da so prišli v Francijo po svoji lastni odločitvi, da jih nikdo k temu dejanju ni silil ali prigovarjal, ampak da so šli v Francijo ubijat jugoslovanskega kralja po svoji lastni volji! Zakaj to. delajo? Oziroma iz kakšnih razlogov jim je njihov »branilec« Desbons nasvetoval takšen način obrambe, ko je sodna preiskava vendar že dognala vsa dejstva? Zakaj? Zato, ker o Paveliču ne sme na procesu biti govora. Zato. ker bi v trenutku, ko bi padlo Paveličev« ime v porotno dvorano, prišla na obtožno klop tudi država, ki ga skriva m ščiti. Desbons je znan prijatelj vodilnih mož v Bolgariji, na Madjarskem in v Italiji. Odvetnik Desbons potuje pogostokrat v Bolgarijo, na Madjarsko in v Italijo. Celo v Italiji ima brezplačno vozovnico po vseh železnicah — ugodnost, ki jo imajo v tej deželi samo najvišji odlil niki državne uprave in režimske stranke. Vedno je tudi gost dr. Paveliča, kadarkoli se nahaja v Italiji. Obrambo marsejskih obtožencev je prevzel na neposredno željo dr. Paveliča samega. V stanovanju dr. Paveliča v Rimu je bilo odločeno, kako se bodo trije osumljenci branili pred poroto. Po tem načinu obrambe bodo trije osumljenci, ne da bi jim bilo treba imenovati Paveliča, lahko nastopili kot narodni junaki, kot mučeniki, ki sn zaprti in trpe za narod. Dobili bodo priložnost, da govore na široko o trpljenju in bojih Hrvatov. O Paveliču ne bo nihče črhnil besede niti o njegovih močnih prijateljih. Jugoslovanska javnost vidi v tem sklepu sodišč v Aix en Provence in v vsem dosedanjem poteku razprave namerno zavlačevanje procesa. ki tako strahotno obtožuje državo, s katero Francija v tem trenotku ne želi imeti novih nesporaznniljenj. Kljub vsemu pa zahteva jugoslovanska javnost čistega vina od svoje zaveznice, če je Franciji njeno zavezništvo še kaj »redno. Ni odvetnik, pa si lasti pravice zagovornika AIX EN PROVENCE. 21. nov. AA. »Marseille !soir« jc med drugim gradivom o poteku proce-so priobčil tudi intervju z Desbonsom. Iz te zagonetko o izginotju svoje zakonske žene Marije, ki je pred leti izginila na čudežen način in je še vse do danes niso mogli najti. Ivan Pernek je bil svoječasno imovit in ugleden posestnik. Po nesreči pa je prišel v stiske, iz katerih ni bilo izhoda. Leta 1932 je v Novi vasi pri Ptuju zgorelo njegovo stanovanjsko poslopje in Perneka so obdolžili, da si ga je zažgal sam. Bil je nekaj časa v preiskovalnem zaporu, zaradi pomanjkanja dokazov pa so ga morali pustiti na svobodo. Mimo gospodarskih težav pa se Pernek tudi ni razumel s svojo ženo Marijo. Često je med njima prišlo do ostrih prepirov in je Pernek nekajkrat tako pretepel ženo Marijo, da so jo morali prepeljati v bolnico. Tudi ob času požara je bila žena v bolnici. Kmalu potem, ko se je vrnila žena iz bolnice in on iz zaporov, je Marija Pernekova nenadoma izginila. Iskale so jo vse oblasti, pa je bil ves trud zaman. Pernikove niso in niso mogli najti nikjer. Ko so vprašali Perneka, kje je njegova žena, je dejal: »Kar 'ne trudite se, moje žene ne boste nikoli več videli.« Ljudje so pričeli kmalu govoriti, da je Pernek svojo ženo umoril in jo kos za kosom spekel ter tako zabrisal za njo vsako sled. Ljudskim govoricam so prisluhnila tudi oblastva, ki so vodila vestno preiskavo, vendar Ivanu Perneku niso mogli dokazati najmanjše krivde. Zanimivo je, da so kmalu nato iz dravskih valov potegnili že razpadajoče žensko truplo in so mislili, da je to Pernekova žena. K obdukciji so pozvali tudi Ivana Perneka in ga vprašali, če je utopljenka njegova žena. Takrat je Pernek ponovno zatrdil, da to ni njegova žena in da Marije Pernekove ne bodo nikoli našli. Pred dobrim letom so Perneku posestvo prodali na dražbi in on je odšel po svetu s trebuhom za kruhom. Zadnje čase je bil v Mariboru za hlapca pri Vlahoviču, kjer si je izbral pred dnevi žalostno prostovoljno pot v smrt. S seboj pa je odnesel skrivnost o svoji ženi Mariji. Velik požar pri Sv. Lovrencu škodo ceniio na 80,000 Din — Delno je krita z zavarovalnino Ptuj, 21. novembra. V nedeljo ponoči je zažarelo nebo nad Sv. Lovrencem na Dravskem polju. Okrog pol ene ponoči je opazil šterbak Vincenc, posestnik pri Sv. Lovrencu, da je v plamenu že ves zadnji del neke kolarnice. Pričel je buditi stanovalce in reševat živino. Ogenj se je širil z veliko naglico in plameni so objeli tudi gospodarsko poslopje ter stanovanjsko hišo. Po zaslugi požrtvovalnih gasilcev iz Sv. Lovrenca so stanovanjsko hišo deloma rešili. Vso škodo cenijo na 80.000 Din, zavarovalnina pa znaša le 62.000 Din. Vzrok požara je nepojasnjen. Dekli Lamberger Amalija in Katarina, ki sta snažili prostore, ko je bila ravno sobota, in šli spat šele opolnoči, dotlej nista opazili nič sumljivega. Požar je povzročil med vaščani mnogo strahu, saj bi bil lahko usoden za dobršen del vasi. Prejeli smo: Obrtniki v borbi za nedotakljivost svojih prostovoljnih organizacij Kmalu potem, ko je nastopil sedanji režim, so pričeli voditelji bivše »Jugoslovanske obrtne zveze« gospoda Ogrina, ki je bila naslonjena na bivšo SLS, dvigati glave ter so hoteli zopet doseči med obrtniki ona vidna mesta, ki so jih nekoč imeli. Zato je v tem času razposlal predsednik bivše »Jugoslovanske obrtne zveze« g. Ogrin svojim bivšim pristašem po deželi in v Ljubljani okrožnico, s katero jih pripravlja za ponovno oživotvorjenje omenjene zveze. Kakor pa se je izkazalo, je bila ta okrožnica g. Ogrina le taktična poteza, odgovarjajoča današnjemu položaju za to, da bi se mogla v te namene zavojevati kratkomalo že obstoječe ter mnogo bolje organizirano Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino, ki ga vodi g. Pičman in ki se bori že peto leto za ločeno zbornico. V ta namen je bilo v tej organizaciji kmalu pridobljenih nekaj članov vodstva, ki so pričeli prepričevati svojo okolico, da preti Društvu jugoslovanskih obrtnikov pogin, če pride do ponovne ustanovitve Jugoslovanske obrtne zveze. Pri tem delu so se pa seveda bolj in bolj začeli odkrivati kot vneti strankarji, trdeč, da mora biti obrtništvo naslonjeno na politično stranko, sicer da ne pomeni prav nič. V tem smislu so pričeli seveda tudi z vso vnemo pritiskati na svojega predsednika g. Pičmana, ki pa te svoje funkcije ni hotel pojmovati po željah teh faktorjev kot politično, marveč kot čisto obrtniško - stanovsko, ter se postavil vseskozi na popolnoma nadstrankarsko stališče, češ da obrtniška organizacija ne sme in ne more biti orodje v rokah kakršnekoli politične stranke in da ima pristop v njo vsak obrtnik neglede na svoje politično prepričanje. Jasno je, da to edino pravilno stališče obrtniškega voditelja g. Pičmana ni bilo všeč onim, ki so hoteli vnesti v obrtniške vrste politična vprašanja ter strankarski razdor, zato tudi niso mirovali. Pričeli so se preko svojega predsednika pogajati s faktorji iz JRZ za to, da bi Društvo jugoslovanskih ibrtnikov nadomeščalo bivšo »Jugoslovansko obrtno zvezo« in se naslonilo na politično smer, ki jo zastopa JRZ. Pri tem delu so pokazali posebno vnemo g. Ivan Vrhovec, krojaški mojster iz št. Vida nad Ljubljano, g. Pavlič Viktor, brivski mojster na Viču, g. Šimenc Ivan, vrtnar V kinu Slogi je danes pri zadnji predstavi ob 21*15 razdelitev daril nagradnega natečaja razpisanega pri filmu „Animator“ Vsi tisti, ki so poslali upravi kinematografa pismene odgovore naj prisostvujejo predstavil ter bivši odbornik dvorske JNS in g. Košak Ivan, slikarski mojster ter bivši podpredsednik JNS za dvorski okraj v Ljubljani. Primer zadnjih dveh gospodov je tipičen primer za to, kako so znali nekateri ljudje pod prej-šnim režimom doseči v organizacijah JNS celo vodilna mesta. Povser- naravno je bilo, da g. Pičman kot predsednik in odgovorni voditelj svoje neodvisne obrtniške organizacije ni mogel dolgo gledati takega početja imenovanih, ki je moglo prinesti organizaciji in pokrrtu nedogledno škodo t je r ..1 napraviti stvari energičen konec. Borba od strani teh faktorjev se je seveda medtem obrnila tudi že proti njegovi osebi ter so zahtevali njegov odstop iz razloga, češ da mora priti na njegovo mesto obrtnik, ki je klerikalnega političnega prepričanja, če hoče imeti društvo kake koristi. — G. Vrhovec iz št. Vida je šel še celo tako daleč, da je neprikrito stavil na g. Pičmana zahtevo, da mora nastopati kot klerikalec in vstopiti v glavni odbor JRZ, sicer da je bolje, da prepusti predsedniško mesto drugemu. Seveda se je g. Pičman, taki čisto strankarski zahtevi, ki nikakor ne spada v obrtniške vrste, odločno uprl ter energično podčrtal popolno nadstrankarski značaj organizacije ter njegovo stališče kot predsednika. Miru seveda ni bilo in politične strasti nepomirljivih posameznikov so se tako stopnjevale, da je morala ljubljanska podružnica D JO po soglasnem sklepu izključiti iz vrst svojega članstva gg. Šimenca in Košaka ter jih s tem razrešiti dotedanjega mandata v osrednjem odboru DJO. Kakor nam je znano, je nato g. Pičman sklical dne 27. oktobra 1.1. v Ljubljano sejo širšega odbora DJO ter so ob tej priliki pod pritiskom obsodbe velike večine delegatov morali svoja mesta v osrednjem društvu odložiti še g. Vrhovec iz št. Vida ter g. Pavlič iz Viča. Ti gospodje, ki so bili deloma izključeni deloma pa so morali pod moralno obsodbo neodvisnih in zavednih obrtnikov položiti svoje funkcije v DJO, so pod taktično pripravo JRZ glasila »Slovenca« sklicali na svojo roko sestanek obrtnikov v nedeljo 17. t. m. v Zidanem mostu, ki ga je hotel voditi g. Kristan Fran, čevljarski mojster iz šiške. Na sestanek je prišla velika večina zavednih in neodvisnih obrtniških prvakov DJO, ki strnjeno stoje za svojim voditeljem g. Pičmanom, ter so sklicateljem vzeli vodstvo sestanka iz rok in izvolili za predsednika g. Hrastelja iz Laškega, znanega borca za obrtniške pravice. Potem, ko so ir orali sklicatelji čuti soglasno obsodbo zbranih obrtnikov za njihovo početje, so žalostno zapustili zborovanje v prepričanju, da se jim ni posrečilo vnesti razdora in politike v močno zgrajene vrste Društva jugoslovanskih obrtnikov. Želimo, da gre naše obrtništvo to svojo edino pravo in n .politično pot naprej, kot neodvisna ' stanovsko zavedna in močna uvrd-stavnica predvsem gospodarskih, socialnih ter kulturnih interesov in da ne postane orodje v rokah katerihkoli političnih računov ene ali druge skupine. Netrela hranilne kniiiice Z gospodarsko krizo smo dobili tudi prav posebne hranilne knjižice, ki lahko nanje svoje prihranke naložiš kadar hočeš, vendar pa svojih starih prihrankov z njimi ne moreš dobiti iz denarnega zavoda. S takimi zamrznjenimi knjižicami se je seveda pričela trgovina^ ker so vlagatelji nujno rabili denar. Dosti posameznikov in tudi denarnih zavodov Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Premiera operetnega šlagerja Velefilm dunajskega humorja, veselih pesmi, smeha in zabave! Magda Schneider - Wolf Albach Retty Leo Slezak, Georg Aleksander Kot dopol. najno vejši Foxov zvočni tednik Danes ob 16.. 19.15, 21.15 je take hranilne knjižice smatralo za navadno blago in z njimi kupčevalo, da je ta trgovina postala v deželi splošno običajna. Kakor drugo blago, se tudi prodajo in nakup hranilnih knjižic vsak dan oglašali po časopisih, pri tem je pa seveda vsakdo vedel, da knjižice ni mogoče prodati po nominalni vrednosti, nego samo za znatno nižjo ceno. Ta kupčija je trajala in se razvijala prav dolgo časa, ne da bi bil kdo posegel vmes, a pred kratkim je bil zaradi trgovine s knjižicami obsojen neki znan ljubljanski trgovec. Središče te večkrat nereelne trgovine je bilo v Zagrebu, kjer so nekateri z njimi delali prav velike, tudi milijonske kupčije. Vsa javnost je smatrala, da imajo pravico za tako trgovino in tudi sami so mislili, da jim nikdo nič ne more. Vendar pa za to trgovino menda nihče nima dovoljenja, češ, da spada nakupovanje hranilnih knjižic pod njihovo nominalno vrednostjo pod paragrafe kazenskega zakonika o oderuštvu, ki strogo prepovedujejo vsak trgovinski posel, pri katerem skuša nekdo izrabiti težki gospodarski položaj nekega drugega v svojo korist. Ali so o tem že izpregovorile najvišje instance v državi? V Ljubljani je policija zaprla lastnika re-alitetne pisarne Jožeta Graška, ker ga dolži, da je s hranilnimi knjižicami kupčeval na nepošten način. Očita mu, da jih je plačeval za čudo visoko in skoraj po nominalni vrednosti, vendar si je pa izplačilo izgovoril v obrokih. Ko je z majhnim prvim obrokom dobil kako knjižico v roke, jo je takoj prodal dalje, to pa spet po silno nizki ceni. Baje gre v celoti za več milijonov, saj so bile sklenjene velike kupčije posebno na Dolenjskem ter na Kočevskem, vendar pa moramo počakati, kaj bo pokazala sodna preiskava in kaj bo k temu reklo sodišče, zlasti pa moramo počakati na razsodbo najvišjih sodišč, kako je prav za prav s tem trgovanjem, če je reelno. 15 let odrskega dela Avgusta Dacarja Vič, 21. novembra. Obenem s proslavo ISletnice sokolskega gledališkega odra na Viču bo proslavil redek jubilej njegov zvesti in dolgoletni član br. Avgust Dacar, ki se polnih 15 let uspešno udejstvuje na sokolskem odru. Br. Dacar je vstopil v vrste viškega Sokola leta 1912. kot naraščajnik. Pridno je telovadil in pomagal pid društvenem delu. Kakor mnogo njegovih bratov Sokolov je tudi njega zajela svetovna vojna, moral je obleči vojaško suknjo in pretrpeti vse tegobe svetovne vojne. Srečno se je vrnil domov in njegova prva pot je bila zopet k viškemu Sokolu, v katerega je vstopil kot član leta 1919. V tem letu se je ustanovil dramski odsek in br. Dacar se je takoj prijavil v odsek. Sprva se je lotil manjših vlog, ko pa so režiserji spoznali njegove odlične igralske zmožnosti, je dobil tudi težje vloge, ki jih je rešil nadvse zadovoljivo. Prvi njegov nastop je bil v burki »Nebesa na zemlji«, nato pa je imel večje vloge v raznih dramah, narodnih igrah, komedijah in v opereti. Njegove najlepše in najboljše vloge, ki jih je odigral v času ISletnega udejstvovanja, so bile v igrah Charlejeva teta, Noč na Hmeljni-ku, Deseti brat, Golgota, Za pravdo in srce, Otok in Struga. Trhli dom. Divji lovec, Domen, Spavaj moja deklica, Mati, Svojeglav-ček, Mladost, Ljubimkanje itd. Br. Avgust Dacar pa ni sodeloval samo pri gledališkem odseku, uspešno se je udejstvoval tudi v društveni upravi, katere član je že dolgo vrsto let, pri lutkovnem odseku in pri prosvetnem odboru. Pri nedeljski jubilejni predstavi »Zemlja« bo igral vlogo kmeta Klemena in prepričani smo, da bo tudi ta njegov jubilejni nastop nadvse časten. Br. Dacarju k pomembnemu jubileju iskreno čestitamo in želimo, da bi tudi nadalje ostal zvest viškemu Sokolu in se udejstvoval na sokolskem odru do skrajnih mej svojega življenja. Br. Gusti, ostani zdrav in krepko naprej za razmah in procvit sokolskega odra na Viču. Zdravo! —at. Radio Petek, 22. novembra. LJUBLJANA: 11.00 Šolska ura: Kako smo poslušali prvič radio v šoli (g. Marjan Tratar), 12.00 Koncert havajskih kitar na ploščah. 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15 Klavirski reproducirani koncert, 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 O kozmetiki (dr. A. Ferenčak), 18.20 reproducirana glasba, 18.40 pravno predavanje: O zaščiti upnikov (g. dr. Jože Voršič), 19.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 prenos iz Zagreba (Komorni koncert zagrebškega kvarteta. 22.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Radijski jazz. Dnevni dogodki X Ban dr. Natlačen v Ljutomeru. Včeraj je prispel ban dr. Natlačen po obisku v Slov. krajini čez Veržej v Ljutomer. Pozdravili so ga zastopniki Veržeja s trško gardo. V Ljutomeru samem so g. banu priredili lep sprejem. Na glavnem trgu so se zbrali zastopniki vseh uradov in krajevnih oblasti. G. bana sta pozdravila župan g. Kuharič in g. Snoj. X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval dr. Marko Andjelinovič o lovu v Jugoslaviji. Prenos iz Zagreba. X Umrl v 105. letu. V Bedni varoši je umrl v 105. letu Mladen Rabrenovič. Do zadnjega je bil še čil in je lahko hodil, le sluh in vid sta mu opešala. X Zadoščenje filozofki Kseniji Atanasijevič. Kakor smo že poročali, je beograjska iilozof-ska fakulteta izločila iz svojega kroga docentko za filozofijo dr. Ksenijo Atanasijevič. Pravna fakulteta v Beogradu je na svoji zadnji seji odločila, da odločbe filozofske fakultete glede Atanasi jevičeve ne morejo biti veljavne. Kljub temu Ksenija Atanasijevič ne želi več docirati na beograjski univerzi, temveč je prosila za pokoj. X Zaključen proces »Našičke afere«. V sredo popoldne je predsednik okrožnega sodišča v Osijeku Poverzanovič zaključil zloglasno Našičko afero. Sodišče si je osvojilo predlog in izpustilo iz preiskovalnega zapora dr. Svetozara Grgina, Viktorja Guttnianna, Alfreda Czuczka in Zoltana Herzoga. Czuczek je moral položiti 150.000 dinarjev kavcije, kar je seveda takoj storil. Odbiti pa so predlogi, da bi iznustili iz preiskovalnega zapora tudi Aleksandra Sohra. Adolfa Schlesingerja, Suliča in Živanoviča. Ti štirje bodo ostali v sodnem zaporu. Dr. Grgin Svetozar je poljubil svojega zagovornika dr. Velenderiča, ko je stopil iz zapora, Guttmann in Czuczka pa sta objela svoji ženi. Ko so se poslavljali, so vsi oproščeni ginjeni poljubili Aleksandra Šobra, ki je moral ostati v zaporu in je ob tej priliki jokal. S tem je bila Našička afera zaključena. Volit« za jesen —.—=»- LUTZ X Peti razred gimnazije v Murski Soboti smejo po odredbi ministrstva za prosveto otvoriti le pod pogojeni, da bo vse stroške za vzdrževanje tega razreda nosila občina Murska Sobota. Predavali pa bodo trije samoupravni profesorji in ne redni profesorji. Murskosoboška občina tega bremena seveda ne bo mogla nositi in je prosila banovino za pomoč. X Selena Dukič je umrla na Golniku. Predvčerajšnjem je na Golniku umrla srbska pripo-vedkinja in sotrudnica »Politike« komaj 25 let stara Selena Dukič. Med vojno je izgubila očeta, kmalu nato pa tudi svojo mater, ostala je sirota, le brat ji je pomagal, da se je izšolala. Že zgodaj je začela s pisateljevanjem. Priobčila je v raznih srbskih revijah svoje pesmi in pripovedke. Obenem se je preživljala kot dak-tilografinja v pisarni. Ko se je pa kot pisateljica uveljavila, jo je bolezen prisilila, da je odložila pero in odšla si je iskat zdravja na Golnik, toda bilo je zaman. Nekaj dni pred smrtjo je izjavila sestri v sanatoriju: »Umrla bom, vem, toda ni mi žal k Pokopali jo bodo danes v Beogradu, X Izredno gosta megla je predvčerajšnUm skoroda razburila Zagrebčane, ki niso vajeni takih vremenskih neprilik. Zagrebški listi po- ročajo, da se zjutraj ni videlo na dva metra. Mi v Ljubljani pa pravimo, da posebne megle ni, če se še vidi dva metra daleč. X 25.(100 Din so izmaknili. V Ljubljanski ulici v Zagrebu so neznani vlomilci vlomili v blagajno tovarne za sodo vodo in odnesli 25.000 dinarjev. Tovarnar je izjavil, da na srečo vlomilci niso prišli dan pozneje, ker bi bilo tedaj v blagajni še mnogo več denarja. X Dubrovniški klerikalci proti Strozzijevi drami. Med dubrovniškim klerom in klerikalci je povzročila veliko razburjenje otvoritev Strozzijeve drame »Zrinjski«, češ da so jezuiti v tem komadu nepravično in tendenciozno prikazani. X Maščevanje zapuščene ljubice. Pred sodniki v Sremski Mitroviči sta se te dni zagovarjala zakonca Stevan in Stana Danilovič. Stana je imela že 16 let svojega ljubimca, katerega je mož toleriral, čeprav se mu je vsa vas posmehovala. Ženin ljubavnik Mladen Stojanovič si je pa pred tedni izbral dekle in zapustil Stano. Zaradi tega se je Stana strašno maščevala. Nagovorila je svojega moža, da je Mladena v gozdu z nožem umoril. Stevo je bil obsojen na 6 let robije, Slana pa je bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. X Domač kulturni film. V Šibeniku izdelujejo kulturni film v tamošnji zadrugi brusačev koral, v filmu bo videti, kako brusijo korale od tre-notka, ko jih prineso iz morja, pa do dodelanega nakita. V filmu sodeluje tudi Ita Rina. X Ignac Klopčič umrl. V Radečah je v torek popoldne nenadno preminil star 65 let splošno spoštovani in priljubljeni sodni nadoficijal v pokoju gosp. Ignac Klopčič, ki je bil doma iz Poljan nad Škofjo Loko. Služboval je celih 35 let na radeški sodniji ter si pri svojem delu pridobil nešteto prijateljev, ki so ga vsi ljubili. Posebno radi pa sb ga imeli preprosti ljudje, katerim je vedno rad pomagal in nasvetoval ter kazal razumevanje za njih težnje. Vsem je bil plemenit človek, kremenitega značaja, katerega ni nikoli zatajil. T' teku življenja si je izbral za soprogo prijazno gospo Mimi, ki ga je ljubila z njej lastno udanostjo. Imela sta sina Igota, ki pa je umrl za svojo mamo, tako, da je pokojni preživljal nekaj let vdovski stan v znani Pod-vinčevi vili. Zapušča dva brata v inozemstvu. Eden je župnik v Istri, drugi pa je uradnik v nemškem Gradcu. Pokopali so ga včeraj popoldne ob treh na radeško pokopališče v rodbinsko grobnico. — Žalujočim naše sožalje! X V zbirki »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja agilna knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani, je pravkar izšel XLV. zvezek, ki prinaša dve aktualni uredbi, in sicer »Uredbo o osebni in ro Ibinski dokladi državnih uslužbencev« in enako uredbo o upokojencih. Uredbi sta opremljeni z uvodom, pod črto pa ju dopolnjujejo pripombe. 40 strani obsegajoča mehko vezana knjižica stane 6 Din in se dobiva pri knjižni založbi tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva 23, odnosno tudi v vsaki večji knjigarni. X Pravico tiskanja telefonskih imenikov je ministrstvo pošte, telegrafa in telefona prepustilo za leta 1936, 1937 in 1938 za vso državo edino Jugoslovenskemu novinarskemu združenju — sekciji Beograd. Zaradi tega ministrstvo pošt v letih 1936, 1937 in 1938 ne bo izdajalo telefonskih imenikov in tudi nihče drugi nima pravice, da bi jih izdajal. (Iz kabineta ministra telegrafa in telefona). X Ustanovitev novih pomočniških zborov. Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev v Ljubljani je imela v nedeljo 17. t. m. svojo prvo sejo, na kateri se je izvolila eksekutiva, in sicer za predsednika g. Franjo Melicer, za tajnika g. Lojze Sitar in za blagajnika g. Ciril Lampič. Odbor Zveze je sklenil poslati na g. ministra trgovine spomenico, v kateri bodo obravnavana vsa važna vprašanja, ki se tičejo trgovinskih pomočnikov. Na isti seji se je sklenilo ustanoviti Pomočniške zbore v vseh teh krajih: Radovljica, Kamnik, Litija, Ribnica, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Nova vas pri Rakeku, Krško, Brežice, Laško, Ptujski gori, Slovenjgradcu, Slovenski Bistrici, Ormožu, Konjicah, Ljutomeru, Dolnji Lendavi, Sv. Lenartu in Murski Soboti. Odbor Zveze prosi trgovske pomočnike iz navedenih krajev, da se javijo z dopisnico Zvezi na naslov: Zveza pomočniških zborov združenj trgovcev v Ljubljani, Delavska zbornica. Opozarjamo pa, da Zveza ne sprejema v članstvo posameznih članov, temveč bo pomagala v vsakem kraju ustanoviti Pomočniški zbor, kakor ga določa obrtni zakon. Prva seja te važne Zveze je pokazala, da se je lotila Zveza svojega dela z vyo resnostjo in je zato prav, da jo vsi trgovski pomočniki v svojem lastnem interesu podpirajo. (Gsscliiriilen aus M liaimlil) je film, ki bo ugajal vsej Ljubljani! Premiera te sladke, vesele in nepozabne operete je danes v Telefon 2730 felftU Sl®©! Sodelujejo vsi Vaši ljubljenci: Magda Schneider Wolf AJbach Retty Leo Slezak Georg Aleksander Liubliana Dnevna pratika Petek, 22. novembra. Katoličani: Cecilija. Pravoslavni: 9. novembra, Jevtim. Dežurne lekarne Bakarčič, Sv. Jakoba tr 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * * Krvoločen boj med modnimi saloni se bije že od prvih sej za modno revijo, tako da se nam obetajo kar dve reviji. Že čitamo v listih hvalo obeh, pri vsem ‘em je pa vendar javnost popolnoma gotova, da ho najlepša modna revija na Taboru na novinarskem koncertu ob proslavi narodnega praznika 1. decembra. Tedaj dame prvič v sezoni nastopijo v svojih velikih toaletah in se za koncert, zlasti pa za ples, pripravijo tako, kakor za nobeno drugo prireditev. Ljubliana in tudi podeželje prav dobro ve, zakaj ne more manjkati nobene dame pri tej prireditvi, ki kaj da na dober okus in uajnovejšo modo. Vsi novinarski koncerti so bili tudi prvovrstne modne revije, ki so v najsijajnejšem okviru pokazale ves čar slovenskega ženstva. Ali ne samo razkošnost in lukslis, temveč tudi, kaj zna ustvariti okus najprepro-stejšega ljubljanskega dekleta, saj je vendar novinarski koncert modna revija, kjer sodelujejo vse Ljubljančanke in najlepše dame iz drugih slovenskih mest. Letos bo pa ta velika revija tudi v resnici jubilejna! * Narodni muzej bo za splošen brezplačen poset odprt še prihodnjo nedeljo 24. novembra od 10. do 12. ure. Ponovna otvoritev zbirk za prost nedeljski poset se bo spomladi posebej razglasila. — Ogled muzeja pa je tudi v zimskih mesecih omogočen proti vstopnini kakor tudi za šolske in korporativne obiske v smislu veljavnega posetnega reda. * Podpredsednik mestnega poglavarstva g. prof Evgen Jarc je z 19. novembrom stalno prevzel iz pristojnosti predsednika mestne občine gradbene zadeve in posle ki spadajo v Kulturni oddelek razen šolstva. V gradbenih zadevah sprejema stranke vsako sredo in petek na gradbenem uradu, v kulturnih zadevah pa vsak torek in četrtek v kulturnem oddelku v Gosposki ulici št. 15. L nadstr. vsakokrat od 11.—13. ure. * Modna revija v Trgovskem domu od 30. t. in. do 4. decembra t. L, na kateri bodo sodelovali naši najboljši saloni oblačilne stroke skupno z ljubljanskimi trgovci, bo izredna privlačnost, o kateri bo govorila vsa Ljubljana. ImeM bomo priliko videti nad 100 različnih modelov. Režijo in dekoracijo ter zabavni del programa vodijo naši priznani umetniki. * Sokolsko društvo Ljubijana-šiška. Drevi ob 20. bo predaval dr. Lavo Črinelj; Ob jugoslovanski morski obali. Skioptične slike. Po predavanju boksaški film Baer - Camera. Vstopnina 3 Din. * Tatvine obleke se na zimo prav naglo množe in tudi v Ljubljani nobena suknja ni več varna. Med izrastke brezposelnosti in pomanjkanja spada tudi profesionalna kraja in trgovina z ukradenim blagom, posebno pa z obleko, ki se je prav zelo razpadla predvsem v Ljubljani. Pri marsikom je policija že dobila ukradeno blago, ali kaj hoče z njim, če mu moraš verjeti, da je to storil zaradi lakote. Ko ga kaznujejo in zapro, je "aj preskrbljen za nekaj časa, a poboljšati se ne more, ker^ ne dobi za življenje potrebnega dela in zaslužka. Prof :sionalni tatovi oblek pa kradejo ter beračijo, nato jo pa spet prodajajo, da so taki obrtniki in trgovci takorekoč že vsakdanja prikazen v našem mestu. Policija je spet prijela 22 letnega brezdomca Petra Črnilogarja, češ, da je «tkradel dvema pekovskima pomočnikoma ob-ieke v vrednosti 1000 Din, poleg tega mu pa očitajo tudi še vlom, kjer je vzel seboj blaga za štiri obleke. Pri preiskavi so našli polno vrečo ukradenega blaga in ga zato seveda iz-roče sodišču. * Dijaška predstava v operi bo danes v petek 22. t. m. ob 15. uri. Pojo opero »Manon« v znani izvrstni zasedbi. Veljajo cene od 5 do 15 Din. * Josip Rijavec, gost v naši operi. Predno odide slavni pevec evropskega slovesa naš rojak Josip Rijavec na svoja gostovanja v Rusijo, nastopi v naši operi, in sicer v naslovni vlogi opere »Faust«. Rijavčevo gostovanje je določeno z sredo 27. t. m. Predstava »Fausta« je izven abonmaja. * Opozarjamo vse Statiste, ki sodelujejo pri »Kralju Edipu« in »Aidd«, da imajo v petek 22. t. m. zvečer ob 20. vajo za »Veselo romanje« v drami. * Pripravljalni odsek za podružnico Filatelističnega kluba Ljubljana v Šiški ima svoj redni sestanek danes 22. t. m. ob 20. v gostilni . Pri ram«. Vabljeni vsi. * V šenitiakohškem g'edališču ponove v soboto 23. in "nedeljo 24. t. m. ob 20.15 izvrstno Homvoodovo veseloigro »Škandal pri Bartletto-vih:< (Vzorni soprog). Maribor ■■■■ A Narodno gledališče. Petek 22. novembra: Zaprto. — Sobota 23. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Red A. Nedelja 24. novembra ob 15. uri: »Vihar v kozarcu«. Ob 20. uri: »Majda«. Krstna predstava. A Za spomenik blagopokojnemu kralju v Mariboru so darovali: Meščanska šola Sv. Lenart 270 Din, Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru 244, Ant. Rud. Legatov tečaj, Maribor 100, Osnovna šola v Limbušu 100, Narodna šola Gornja Lendava 66, Narodna šola v Gor Slaveči 61, Narodna šola v Grižah 46, Narodna šola v Nedeljici 26 in Narodna šola v Kramerovcih 35 dinarjev. A Vozne olajšave. Zagreb: od 20. do 26. novembra proslava 1050letnice smrti sv.Metoda, Wien: do 31. marca 1936 vizuma prost vstop v Avstrijo, 60°/n znižana vožnja na brzovlakih pri povratku po 5 dnevnem bivanju. Nemčija: po 7 dnevnem bivanju v poljubnih krajih 600/o popusta pri vožnjah tour-retour na nemških železnicah. Švica: v zimski sezoni do 30. aprila 1936 30°/o popusta na_ švicarskih železnicah po 6 dnevnem bivanju v Švici. Italija: do preklica 50°/o popusta pri vožnjah tja in nazaj in 6 dnevnem bivanju v poljubnih krajih Italije. Vse nadaljne informacije pri »Putniku« v Mariboru in Celju. A Veličastna Jenkova proslava. V sredo zvečer je Ipavčeva pevska župa priredila v Narodnem gledališču pevski koncert v proslavo 100-letnice rojstva skladatelja Dav. Jenka. Mariborčani za proslavo niso pokazali prevelikega zanimanja in je bilo gledališče bolj slabo zasedeno. Pri koncertu so sodelovali pevski zbor »Luna« iz Košakov pod vodstvom g. Laha, »Jadran« iz Maribora pod vodstvom prof. Vrabca, »Maribor« pod vodstvom g. Gaspariča, pevsko društvo »Ruše« iz Ruš pod vodstvom g. Knupleža m pevski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom g. prof. Kozine. Kot solo-pevec pa je nastopil tenorist g. Avgust Živko. Nastopajoči zbori so želi za posamezne točke obilo priznanja. Preti koncertom je o Davorinu Jenku govoril prof. Vasilij Mirk. A Nedeljski sport. V nedeljo 24. t. m. bosta na igrišču Železničarja naslednji nogometni tekmi: Ob 13. uri SK Ptuj : Železničar II., ob pol 15. uri pa Varaždinski SK : Železničar I. A Tragična nesreča se je v ponedeljek 18. t. m. pripetila pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. ISletni posestniški sin Anton Šanlel je hotel prijeti kobilo, ki se mu je malo prej strgala s konopca. Pri tem pa ga je kobila s tako silo brcnila v trebuh, da je po nekaj urah potem, ko so ga pripeljali v mariborsko bolnico, izdihnil. Z nesrečnim mladeničem sočustvuje ves kraj. A Glasbena Matica v Mariboru bo otvorila s 1. decembrom t. 1. na svoji glasbeni šoli oddelek za hromatično harmoniko. Poučeval bo znani strokovnjak za harmoniko g. Josip Gonza. Vpisovauie je dnevno od 10. do 12. ure. A Drobne zanimivosti. Na meji so ob prehodu aretirali naši graničarji avstrijskega državljana Primusa Napečnika. ki je hotel v Jugoslavijo, ni pa imel zato nikakega dovoljenja, niti potrebnih listin. Do nadaljnega so ga pridržali v zaporu. V Farni vasi pri Prevaljah je trgovec Vinko Garmus pri inventuri ugotovil, da mu je v preteklem letu zmanjkalo za 20.000 dinarjev blaga. Nepoštene manipulacije je osumil svojega pomočnika in ga ovadil sodišču. 14letni Milan Godina si je po čudnem naključju zlomil pri igri levo roko. Neki njegov tovariš mu je vrgel žogo s tako silo v glavo, da je deček omahnil in si pri padcu zlomil roko. Zdravi se v bolnici. A Nov klub. Mariborski foto-amaterji snujejo svoj klub in bo ustanovni sestanek še tekom tega meseca. A Za zamrežena okna bo morala mlada ciganka Marija Rojeva, ki jo je čuječe oko postave včeraj zalotilo v Vetrinjski ulici. Službujoči stražnik je spoznal Rojevo po sliki, ki jo branijo na policiji in ugotovil, da Rojevo že dolgo zasledujejo zaradi raznih sleparij orožniki in policija. Tako je Rojeva pred dobrim mesecem v neki gostilni v Limbušu prerokovala neki mladi tkalki. Pri tem je na pretkan način izvabila od nje 700 dinarjev gotovine, zlat prstan in čevlje, češ da rabi omenjeno pri svojih čarovnijah, ki bodo dekletu pripomogle, da bo srečna in da bo dobila fanta, ki si ga želi. Za svoje pustolovščine ho odgovarjala pred sodiščem. A V Ptujskem gozdu ni varno. Ko se je včeraj popoldne včaral proti domu skozi Ptujski gozd ISletni učenec meščanske šole Janez Mlakar, ga je nenadoma napadel še neizsleden mlajši moški. S palico ga je pričel pretepati in še ko je bil deček na tleh, je udrihal po njem tako dolgo, dokler ni obležal v nezavesti. Ljudje, ki so našli dečka so ga spravili na varno, za storilcem pa poizvedujejo orožniki. A Mariborski jadralci. Mariborska jadralna skupina aero-kluba »Naša krila« ima novo upravo, in sicer predsednik Danilo Vahtar, tajnika Karl Kos in Albert Faninger, blagajnika Tomo Kralj in Drago Munda, gospodarja Marijan in Milko Škofič. Propagandni odsek vodita Marjo Mlekuš in Karl Kos, vodja delavnice pa je Drago Munda. V novem poslovnem letu si bo jadralna skupina zgradila hrezmotor-no letalo tipa »Grunav Baby II« ter dogradila kabino na šolskem letalu »Pphorc«. A Upnik čudnih navad. V mariborsko bolnišnico so včeraj pripeljali iz Ternič pri Sveti Marjeti 401etnega posestnika Franca Solatnika z zlomljeno hrbtenico in zlomljeno levo roko. Solatnik je dolgoval nekemu veleposestniku v svojem kraju 95 dinarjev gotovine. Dolga tre-notno ni mogel poravnati, pa je poslal upnik k njemu svojega hlapca Bombeka, ki je brez nadaljnega v Srdatnikovi odsotnosti odpeljal iz hleva edino h.egovo kravo. Seveda je bilo Solatnikovo začudenje, ko se je vrnil domov, veliko in ko so mu sosedje povedali, kie je njegova krava, se je takoj napotil ponjo. Ko pa je hotel iz veleposestnikovega hleva odpeljati svojo kravo, ga je napadel z vilami hlanec Bombek in pričel med kričanjem no njem udrihati, da je obležal težko poškodovan. Zadeva je prijavljena državnemu tožilstvu in bodo sodniki gospodarja in Manca primerno noučili, kako je ravnati z dolžniki. A Grajski kino. Danes siiajna veseloigra »Gospod brez stanovanja«. Glasba Robert Stolz. V glavnih vlogah sama znana imena, ki jamčijo za smeh in zabavo: Herman Tbiming. Paul Hörbiger, Leo Slezak in Adela Sandrock A Kino Union. Danes letošnii edini film slavnega tenorja Josefa Schnrdta »Moj najlejiši dan«. Film, ki nudi poleg očarljivega petja tudi mnogo zabave in smeha. CePe ■_ O gospodarstvu mestne občine in njenih podjetij je razgrnjen računski zaključek za 1. 1934 pri tuk. računovodstvu od 21. do 28. novembra. Vsak član mesta Celja kakor tudi vsaka oseba, katera od kateregakoli dohodka y mestu plačuje državni neposredni davek, ima pravico vložiti proti zaključnemu računu pismene ugovore v zgoraj navedenem roku. Ugovore je vlagati pri mestnem poglavarstvu. Enako je razgrnjen na vpogled računski zaključek za 1934-35 i. s. do vključno 31. 8. 1935 od 21. do 28. novembra bivše občine Celje-okolica. H Delo dobe 1 mizar, 1 čevljar, 1 delavec. 1 kuharica, 2 služkinji in 2 kmetski dekli. M Umrla je v sredo 20. t. m. 28 letna Breznik Neža, žena zidarja iz Ostrožnega št. 89. Žalujočim naše sožalje! ■ Znižajte najemnino! Na prošnjo mestne občine objavljamo rade volje sledeči poziv: Mestna občina celjska je, upoštevajoč težke sedanje gospodarske prilike, primerim znižala najemnino stanovanjskim najemnikom \ svojih hišah. Hišne posestnike mesta Celja vabim in pozivam, da sledijo temu zgledu, m tudi oni čim izdatneje znižajo najemnino svoiim najemnikom. — Predsednik občine. ■ Nesreča pri delu. Dne 20. t. m. dopoldne je padel več metrov globoko pri delu v opekarni Ullman v Zg. Hudinji 16 letni delavec in posestnikov sin Zagožen Franc. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in desno roko. Nahaja se v bolnici in je malo upati, da bi ostal pri življenju. ■ Celjsko gledališče. Gostovanje ljubljanske drame bo v nedeljo 3. decembra in ne 26. novembra, kot smo včeraj poročali. Ne bodo uprizorili Skarkinove drame »Tuje dete«. ampak neko komedijo. ■ Andrejev semenj v Celju bo letos 30. novembra, v soboto. Ta dan bo kramarski in živinski sejem ter bo gotovo boljši kakor je bil Uršulin. ■ Brezposelnost narašča. Dne 10. t. m. je bilo pri Borzi dela vpisanih 345 brezposelnih, od katerih je bilo 43 žensk; dne 20. t. m. pa 377, od katerih je 51 žensk. Ptuj Živinski sejni v Ptuju. V torek 19. t. m. se je vršil v Ptuju živinski, v sredo 20. t. m. pa svinjski sejm, na katerega so prignali 64 vole, 298 krav, 7 bikov, 29 juncev, 53 telic, 8 telet, 16 konj, 59 kobil, 7 žrebet, 1 kozo ter 349 prašičev, skupaj 891 živali, od katerih je pa bilo prodanih samo 186, in sicer 22 vola po Din 2—3, 44 krave po PIO—2 Din, 3 biki po Din 2—2-25, 7 juncev po Din 2—2-25, 23 telice po Din 2-50—3-75, 12 konj in kobil po Din 200—4500, 2 žrebeti od Din 300—1200 za komad ter 73 prašiče, ki so jih prodajali od 6 do 12 tednov stare po Din 30—85 za rilec, pršutarje po Din 4—5 kg, debele po Din 5—f)-7o, plemenske svinje pa od Din 4—4-50. Kupcev je bilo to jK)t zelo malo, ker jih bo prišlo več v ponedeljek 25. t. m., ko bo veliki Katarinin sejm. Zaradi slabega povpraševanja je tudi zelo popustila cena živine od zadnjega sejma, posebno za govejo živino. Odbor za strokovno iti splošno izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja, priredi v soboto 23. t. m. ob 20 v prosvetni dvorani Mladike predavanje, katerega bo imel g. dr. Brumen, in sicer o temi: »Alkohol, nikotin, spolnost«. Tudi ostalo občinstvo dobrodošlo. Vstopnine ni. v Koruzo si je natlačil v ušesa. — Sužnik Zdravko, 7-letni sin služkinje iz Krčevine, J® nesel v šolo kot pripomoček za štetje koruzo-Iz šole domov pa si je natlačil koruzo v y1-®. sa, kjer se je čez nekaj dni začela napenja ! kar mu je povzročalo hude bolečine. M01 so ga oddati v bolnišnico. Stisk* gradbenega delavstva Upravičene žšviienšske aahževe BIelitro Werte A. <». Ba^el. Omenjeno švicarsko podjetje, ki je tudi lastnik električne centrale Kala rt. rt., je objavilo svojo bilanco za preteklo poslovno leto. Ci ’ i dobiček društva znaš« 1.050.S97 švicarskih frankov, nasproti 1,419.186 švicarskih frankov za prejšnje • -sl o leto. Delničarjem bo izplačana 3 odst. dividenda kakor v preišnji poslovni do’ i. Ljubljana, 21. novembra. \'n tem meslu smo že neštetokrat opozarjali »a težak življenjski položaj siradbenepa delavstva, zlasti sezonskega, ki živi v današnjih dueli skrajno omejene gradbene delavnosti iz rok v ušla. Slučajnostna zaposlitev, ki postaja čedalje bolj dučajnoslna«, je privedla na sto-line našega pridnega sezonskega delavstva na rol) propada. Skrajno nizke mezde pa seveda nikakor ne dovoljujejo, da hi si delavec, zlasti če ima družino, vsaj za malenkost prihranil za dneve čakanja in moledovanja po zaposlitvi. Naš marljivi sezonski delavec je postal spričo takih razmer lakorekoc . listič v vetru , brez trdnih gospodarskih tal pod seboj. Stanovska organizacija, ki ga edina ščiti pred popolnim polomom, seveda .tudi ne more ustvarjati čudežev, dasi je sezonskemu delavstvu v veliko oporo in olajšanje. To nedeljo priredi Savez gradbenih delavcev zborovanje, na katerem bodo delavci iznesli svoje upravičene življenjske zahteve. Ob tej pri- ložnosti smo prejeli naslednji poz.iv javnosti, ki ga v želji, da delavstvo v svojih zahtevah in borbi popolnoma uspe, radevolje .objavljamo: Slovenski javnosti! — Sezonsko-gradbeni delavci se zavedamo, da naše, nizke plače ne vplivajo katastrofalno ie na nas. temveč rra vse narodno gospodarstvo. Zato sklicujemo v nedeljo. dne 21. novembra ob pol II). nrj javno zborovanje v Delavski zbornici, na katerem hočemo povedati, da ne moremo več prenašati obupnega položaja, v katerem se nahajamo, in da zahtevamo 1. Tarifno pogodbo po vzoru sezonsko-gradbenih delavcev v bratski Češkoslovaški, kjer imajo gradbeni delavci s tarifno pogodbo zajamčeno plačo 4'80 Kč na or», kar je približno 8 Din na, uro. in pa zahtevamo 5 Di».»» uro. kar gotovo ni pretirano. 2. Zahtevamo osemurni delavnik. 3. Zahtevamo zakonito brezposelno zavarovanje. Ob teh svojih pravičnih zahtevah apeliramo na vse. ki hočejo svojemu narodu res dobro, da nas v naših zahtevali podprejo! StabiBiz&dga ruskaga tublis Po vesteh iz Moskve se je sovjetska vlada odločila, da bo s 1. februarjem 1936 ukinila društvo za zunanjo trgovino »Torgsin«. Obenem pa je »Inturist« dobil nalog, da s 1. januarjem 1936 prekine vse posle v tujih valutah. Državna banka bo tekom leta 1936. lahko zamenjala vse tuje valute v razmerju: 1 frank je 33 in ena tretjina kopejke. Ta vest pomeni, da se je Sovjetska Rusija odločila za stabilizacijo sovjetskega rublja. Opustitev »Torgsina«, ki je prodajalo vsakovrstno blago samo za tujo valuto, je brez dvoma le posledica predvidevane stabilizacije rublja, kakor je ista posledica tudi nova naloga, ki je bila naložena »In-turistu«. Stabilizacija rublja se je že dalj časa pričakovala. To dokazuje že dejstvo, ko so se ukinile aprovizacijske karte in ko je izjavil sovjetski finančni komisar Grin-ko, da more Sovjetska Rusija z ozirom na svoje zlate zaloge vsekakor stabilizirati rubelj. Stabilizacija rublja je v teku poslednjih let največji dogodek v Sovjetski Rusiji. Ta dogodek bo v celokupnem gospodarstvu in življenju Sovjetske Rusije nenavadno odjeknil, kajti stabilizacija rublja Pomeni, da bo odslej postala valuta merilo v_ vsem javnem in privatnem gospodarskem življenju. S stabilizacijo se v Sovjetski Rusiji zaključuje skoraj desetletna doba v • razvoju sovjetske valute, ki je od prvotne zlate valute postala tekom petletke papir- nata valuta, kar je pravzaprav v bistvu pomenilo svojevrstno inflacijo. V začetku leta 1929. je bilo v Sovjetski Rusiji v obtoku okoli 2 milijardi rubljev, od tega 1 milijardo m 100 milijonov papirnatih novčanic. 1. januarja 1931 je bilo v obtoku že 4.350 milijonov rubljev, 1. januarja 1932 5.673 milijonov, leto kasneje pa že 8.413,000.000 Do 1. januarja 1934 se je ta obtok zmanjšal na 6.861.000.000, a je do 1. januarja 1935 ponovno porastel na 7.734,000.000 rubljev. Dejstvo, da so se Sovjeti odločili za stabilizacijo rublja, je nenavadno značilen dogo-dek v razvoju Sovjetske Rusije. Brez dvoma je, da bodo mogli v valutno-tehničnem pogledu izvesti stabilizacijo in jo tudi utrditi. Državna banka namreč razpolaga z zadostno količino zlata in deviz ter bo tako mogla utrditi rubelj na primernem tečaju. Po trditvah sovjetskega komisarja za mednarodno trgovino znaša letna produkcija zlata nad 100 milijonov zlatih rubljev. Poleg tega pa imajo Sovjeti minimalen dolg v inozemstvu, a tudi splošen položaj v drža-■izbo1 jšuJe- Predvidevana stabi-m notran ne bo vplivala samo RusDe tm^r^rslco živDenje Sovjetske Rusije, temveč tudi na vse gospodarske odnose s tujino m to zlasti z Evropo. V tem smislu lahko rečemo, da bo stabilizacija ruskega rublja zaključila takozvano dobo ruske gospodarske osamljenosti. Zaščita podeželskih hranilnic Kmetijsko ministrstvo je na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetskih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo odlog plačil naslednjim zadrugam:- 1. Hranilnici in posojilnici v Tržiču za Pet let od 13. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za njene dolgove, nastale pred 24. septembrom 1934. Obrestna mera je odrejena na 2 odstotka. 2. Hranilnici in posojilnici v Št. Vidu pri Zatični na 6 let od 16. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za njene dolgove, nastale pred 25. marcem 1935. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 odstotka. 3. Hranilnici in posojilnici' v št. Petru Pri Novem mestu za tri leta, računajoč od 16. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za dolgove, nastale do 8, aprila 1835. Obrestna mera je odrejena na 2 in pol odstotka. 4. Hranilnici in posojilnici pri Sv. Juriju ob južni žel. za pet let od 18. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za njene dolgove, nastale Pred 25. majem 1935. Obrestna mera določena na 2 odstotka. 5. Hranilnici in posojilnici v Rudniku za 4 leta od 18. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za dolgove, nastale pred 1. marcem 1935. Obrestna mera je odrejena na 2 odstotka. , 6. Kmetski hranilnici in posojilnici v Ptuja za 6 let od 22. oktobra 1935 dalje. Odlog Velja za dolgove, nastale do 24. julija 1935. Obrestna mera je odrejena' na 2 odstotka. 7. Posojilnici v Konjicah za šest let od ?4. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za plačila, nastala do 20. avgusta 1935. Obrestna 'bera je odrejena na 3 odstotke. Opozorilo dolžnikom j Akcija za ustanovitev Društva dolžnikov Je v toliko napredovala, da se bo prihodnji 'Jiesec sklical ustanovni občni zbor. Zato se abijo vsi interesenti iz vseh stanov, da rjTjavijo svoj pristop. Obenem naj se pro-' «voljno javijo vsi oni, ki so pripravljeni «vzeti krajevno poverjeništvo za svoj O^aj ali občino. Prijavijo naj se vsi, ki vi-v snujočem se društvu dokaz samo-Ue?0ci ter Prvi korak za omiljenje naših "«osnih gospodarskih težav. «ilu°.se dolžniki ne bomo sami zganili in pomagati, nam ne bo nihče po- nai se vpošljejo na pripravljalni °r Ljubljana, škrabčeva 9. **®&&odarske vesti 'tanskl register je bila vpisana Ijub- e n družb •na tovarna družba z. o. z Na-«vanie !i..„e-ie nakupovanje eirovin za izde-0,ofen čaJ1' v.?ružba ie ustanovljena za -'lO.ooo Djn ‘ Vlslna osnovne glavnice znaša S«! sporavn,1'0 *u Avstrijo je bil sklenjen do-*a izven kontinS* f f's°č vaS0G0'' rezanega - Zadružni tečaj v Zagrebu. Začetkom te f‘lv (ei na le bil v Zagrebu otvorjen zadružn klJa Osrednja zadruga za zava kmptnv flv‘I1f- 1 ecai »na namen poučiti mlad« nnetovalce kako se ustanavljajo zadruge h sako »e vodi poslovanje. ,kliriag L Nemčijo. Nagli poras klirinškega salda terjatev naših izvoznikov \ jNcmcijo, ki so dosegle že skoraj vsoto 350 mi "Jonov dinarjev, resno zaposluje izvoznike, tc pa zlas’ii zaradi dolgega izplačilnega roka. Pf vesteh iz Beograda je Narodna banka že usta vila izdajo ava mv na nemške klirinške ter jntve. Zavoljo tega, se v izvoznih krogih za trjuje, da bo v klirinškem prometu z Nemčije uveden sistem privatnih kompenzacij, takozvani privatni kliring, kakršen je bil nedavno uveden v plačilnem prometu z Italijo. = Izdaja novčanic po 500 Din. V evrho lažjega denarnega prometa in obračunavanja pri-p? a vl j a Narodna banka izdajo novih novčanic po 500 Din.. Poleg tega bo zaradi stalnih ponarejanj srebrnih kovancev po 50 Din vzela iste iz prometa in namesto njih izdala novčanice po 50 Din. - Trošarina na električni tok ukinjena. Fi- nan c no ministrstvo je poslalo vsem banskim upravam poziv, da naj opozorijo občinske uprave, da ne smejo pobirati trošarine na po-trosnjo - električnega toka. Pri sestavi novih občinskih proračunov občine »ploh ne smejo jemati vposiev dohodke, izvirajoče iz trošarine na električni tok. = Načrti novih gosnodarskih zakonov. Kme-I ijyko ministrstvo je poz-ato vse banske upra-ve, naj pripravijo in pošljejo ministrstvu potrebne podatke zaradi določitve čistega katastrskega donosa in vrednosti posameznih posestev. Ti podatki so kmetijskemu ministrstvu, potrebni pri izdelavi pravilnika, ki ga predvideva uredba o zaščiti kmetov. Potrebni podatki bodo zbrani do konca tega meseca, tako da bo novi pravilnik 'gotov že v decembru. Poleg tega pripravlja ministrstvo še drag pravilnik, ki ga predvideva uredba o zaščiti kmetov. V ministrstvu se poleg omenjenih pravilnikov izdelujejo tudi osnutki zakonov o sladkovodnem ribarstvu, o živinoreji in sadjarstvu. Vsi ti pravilniki in zakonski načrti bodo predloženi Narodni skupščini. — Hmeljsko tržišče v Žatcu v ČSR. Položaj na največjem češkoslovaškem bmeljskem trži-ščtu v Žatcu je neizpremenien. Cene se gibljejo med 1300 do 1600 Kč za 50 kg. V oktobru je izvozila Češkoslovaška skuono 22.964 centov po 50 kg, od tega največ v Nemčijo, Švedsko, Avstrijo in Francijo. = Gospodarski oddelek francoskega poslaništva (pisarna francoskega trgovinskega atašeja), ki se je doslej nahajal v poslopju na Sirnim št. 8, Beograd, se je presilil v novo palačo francoskega poslaništva (vhod iz Pariške ulice, pritličje desno). = Zunanja trgovina Nemčije. V oktobru je znašal nemški uvoz 336 milijonov mark, izvoz pa 391 milijonov. V oktobru je trgovinska bilanca Nemčije aktivna za 35 milijonov. Borzna poročila Devize Ljubljana. 21. nov. Amsterdam 2976—2990'60, Berlin 1756'0K— 1769'95, Bruselj 740-60—745'67, Curili 1424*22—1431 ‘29, London 21534—217'39, Newyork 4349'28—4385'60. Pariz 28875—290-19. Praga 181‘19—182-30, Trst 354‘67—35775. Curili. 21. nov. Beograd 7. Pariz 20‘28, London 15’1550, Nevvvork 307'875, Bruselj 52'0250, Milan 24'90, Madrid 42’0250. Amsterdam 208’95. Berlin 12375, Dunaj 57’20, Stockholm 787250. Oslo 76M250. Kopenhagen 67’65, Praga 12-73, Varšava 57‘S0. Atene 2’90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2"50, Helsingfors 6’6750, Buenos-Aires 0-8375. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb, 21. nov. 70/o inv. posojilo 78—79—80, Vojna škoda 352’50—355. 4% agr. obv. 43 den., 7'V« Bler. pos. 70—72, 8%> Bler. pos. 80 den., 7°/o pos. hipot. banke 74 den., 6%> begi. obv. 61 den.. Agrarna priv. banka 228—231, Dunaj-Zagreb 870’50—880’50--875-50, Dunaj-Beograd 876’88—866’88, Grčija-Zagreb 28’65—29’35—29, Grčija-Beograd 29’35—28’60, Priv. klir. London-Zagreb 253’53—255-02—254’22, Priv. klir. London-Beograd 253-40—251’80. Priv. klir. Madrid-Zagreb 620—630—624, Priv. klir. Madrid-Beograd 623—613, Trboveljska 110 bi., 6% dalmatinski agrari 58’50—60. Šećer. Osijek 130 bi. BL V GOVNO TRŽI ŠČE Budimpešta. 21. nov. Tendenca čvrsta, promet srednji. — Pšenica: marec 18’37—40—31, maj 18*52—55—46. — Rž: marec'16*50—51. — Koruza: maj 15*96—16*13—03. = Sport = V Berlin in Hamburg! V Monakovo (München), ter Nürnberg in .Salzburg od 5. do 14. avgusta 1936. Meseca avgusta 1936 se vrši v Berlinu olimpijada, katere se bo udeležilo 52 narodov iz vsega sveta. Tudi iz naše države pojde tedaj tja precej športnikov, ki bodo tekmovali za naslov olimpijskega prvaka. Še več pa je onih, ki bi tudi radi šli v Berlin in si ogledali te igre in pa znamenitosti glavnega mesta Nemčije. To je seveda težko, kajti marsikdo ne zmore tolikšne vsote, ki bi jo potreboval za potovanje in hrano. To vprašanje pa je sedaj rešeno na ta način, da je posebni odbor Športnega kluba Planine v Ljubljani organiziral poseben vlak v Berlin. Namen tega potovanja te, da si tudi manj premožni sloji ogledajo olimpijado, Berlin, Hamburg in še druga mesta v Nemčiji in Avstriji, io pa se more doseči edino na ta način, da se Stroški potovanja in prehrane znižajo na minimum na eni, in da se jim nudi čim več ugodnosti in udobnosti na drugi strani. Potovanje bo trajalo 10 dni. 5. avgusta odpotujemo iz Ljubljane v Mona-kovo (München), kamor dospemo naslednji dan (6. avgusta) zjutraj. V Monakovem ostanemo cel dan, kjer si ogledamo svetovno znani nemški muzej, največjo pivovarno in druge zname- Nakup in prodaja nepremičnin H Preskrba posojil // Nakup in prodaja hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev ADAMIČ ALBIN, Ljubljana MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja jc priložit) za odgovor 2 Din v znamkah: — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. KUPIM HRANILNO KNJIŽICO kmetske posojilnice z vlogo do Din 15.000'—. Ponudbe pod »Knjižica« na upravo lista. GRADBENI RISAR, absolvent 3 letnikov gradbene srednje šole, z večletno prakso išče primernega zaposlenja. Ponudbe na upravo pod »Gradbeni risar«. ČINOVNIK vešč vseh pisarniških del, perfekten knjigovodja tudi kartoteke bilancist, popolnoma samostojen, korespondent za slovensko, srbohrvatsko, nemško, italijansko in francosko, dober kalkulant in administrator v neod povedani službi, želi ugodnejšega mesta. Informacije prvovrstne. Gre eventuelno tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe pod »Dober namestnik« na upravo 'tista. DIJAKU-NIŽJEŠULCU nudim ceneno stanovanje z zajtrkom in event, pomoč pri učenju. Cena po dogovoru. Ljubljana, Rožna ul. 7/1. VILA na lepi točki ljubljanske okolice naprodaj. Prostran vrt, sadovnjak, gozd, krasna lega ob vodi. Primerno zlasti za letovišče ali za upokojenca. Radi premestitve se poceni proda. Ponudbe pod »Izredna prilika« na upravo »Glasa naroda«. ZASTOPNIK, dobro vpeljan, išče dobave zmožne tvrdke z deželnimi pridelki ali žitaricami. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev pod »Ugoden čas« na ogl. odd. lista. nitosti. Ponoči odpotujemo v Berlin, kamor dospemo 7 avgusta dopoldne in kjer ostanemo celih pel dni. 12. avgusta odpotujemo domov skozi Nürnberg, kjer ostanemo nekaj ur. dalje se zadržimo več ur v Salzburgu, nakar se po-' vrnemo v Ljubljano, komor dospemo 14. avgusta. Za vse to, to se pravi za vožnjo, hrano in stanovanje se plača 1660 Din. V tej vsoti na je zapopadena tudi vstopnina za muzej v Monakovem. ogled največji pivovarne in vstopnina na olimpijskih igrah, enodnevni izlei v Hamburg, izleti z avtobusi po Berlinu in okolici, ogled Nürnberga in Salzburga, prevoz prtljage v Berlinu. Udeležencem pa se nudi še ta ugodnost, plačevati gornjo vsoto v 8 mesečnih obrokih po 200 dinarjev. Udeleženci se naprošajo, da se zaradi reda in večjih ugodnosti prijavijo takoj, vsaj pa do 1. decembra t. 1. pismeno, ali osebno na naslov: Športni klub Planina (Jože Hvale, uradnik Za-dnižne gospodarske banke), Ljubljana. Miklošičeva cesta 10. Istotam se dobe tudi vse potrebne informacije in druga navodila. Prijavljenim se takoj odpošljejo poštne položnice za vplačevanje obrokov. Vodstvo ekspedicije za XI. olimpijado v Berlinu: Janez Andolšck 1. r.; Jernej Hafner 1. r., župn.: Jože Hvale 1. r.; Ivo Kermavner 1. r. Sokolski praznik 1. decembra Kakor vsako leto, tako mora tudi letos jugoslovansko Sokolstvo najsvečanejše in najdostoj-nejše proslaviti državni in sokolski praznik 1. decembra. Ni potrebno poudarjati, da je to najpomembnejši dan v zgodovini jugoslovanskega naroda. In ravno zaradi tega je Sokolstvo proglasilo 1. december, dan zjedinjenja jugoslovanskega naroda za sokolski praznik. Vse sokolske edinice našega Saveza se morajo dostojno pripraviti za proslavo 1. decembra brez ozira na to, ali so bila o tem izdana kakšna navodila ali ne. Na proslavi 1. decembra morajo priti do izraza vse sokolske vrline: sokolska notranja moč in zavest, sokolska vera in disciplina. Vsak udeleženec proslave mora videti in občutiti, da je Sokolstvo jugoslovanska in slovanska organizacija. Sokolska proslava mora bili najdostojnejša manifestacija, ki mora močno vplivati tako na sokolske pripadnike, kakor tudi na ostale udeležence, ki naj odidejo s proslave pod močnim vtisom sokolske moči in veličine. Ker obhajamo letos lOOletnico ilirskega pokreta, naj se v okviru proslave 1. decembra poudari tudi ta najpomembnejši kulturni in nacijonalni dogodek v zgodovini našega naroda. Kako naj se izvede proslava ilirskega pokreta, prepuščamo bratom prosvetarjem (gradivo bo prinesla novemberska štev. »Sokol Prosvete«). Kakor prejšnja leta naj se tudi letos čim svečanejše izvrši prevedba sokolske dece v naraščaj, naraščaja v članstvo ter zaobljuba novega članstva. Prireditve za proslavo 1. decembra naj bodo tele: povorka z baklado na predvečer 1. decembra, udeležba pri zahvalnih službah božjih, slavnostna seja uprav sokolskih edinic, večerna akademija, akademija za deco in naraščaj. Razumljivo je, da ne bodo mogle vse edinice izvesti tega sporeda, vendar pa morajo vse edinice brezpogojno imeti slavnostno sejo, po možnosti tudi akademijo, sicer pa naj edinice uravnajo svoje proslave krajevnim prilikam primerno. Prosiori, kjer se vršijo slavnosti t. decembra naj bodo okrašeni s slikami kralja, prvakov Sokolstva, z zastavami in zelenjem. Na slavnostno sejo naj se povabijo predstavniki oblasti, nacijonalnih organizacij in dru-štov. O izvršeni proslavi naj pošljejo svoja poročila vse edinice svojim župani. — Zdravo! Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije. H&t&caite navada"! Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete * ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 lUshčU h I n«.9 . imet I S kdor se je posluževal »Malih oglasov« v »Glasu naroda« ne glede na to, ako je kaj kupoval ali prodajal, iskal ali oddajal stanovanja in sobe, si želel ali ponujal službe, posredoval ali posojeval denar, ali kakršnekoli druge posle obavljal. Zato ne odlašajte, ampak f poskusite tudi Ut 1 in za mal denar, — Vam ne bo uspeh iz- » ostal. p T- et-no zgodaj so nemški smučarji otvorili svojo belo sezono, in sicer preteklo nedeljo v Nebelhornu pri Osterdorfu. Tekem se je udeležilo 38 smučarjev, Niedermann (na sliki v skoku) je zmagal na skakalnici s 38 m. Kolonizacija Abesiniie Elisabeth Monroe priobčuje v zborniku »The Fortnightly« zelo zanimiv članek o možnostih koloniziranja Abesinije. »Je ris-que ma tete« (po našem bi dejali glavo stavim), je dejal Mussolini septembra meseca francoskemu prijatelju pisateljice tega članka, ko se je z njim razgovarjal o položaju v Vzhodni Afriki. V resnici stava je visoka: Milijoni se razmetavajo, ki jih država nima preveč, tisoči se pošiljajo v daljne, nezdrave kraje, z novimi davki se postavljajo nove zahtevke. Kot razlogi se navajajo življenjski in-tei-esi italijanskega naroda in sigurnost Italije v Vzhodni Afriki. Z eno besedo: avtarkija. In za avtarkijo gre predvsem Italiji. Ta odgovor daje Italija vsakomur, ki jo vprašuje, zakaj se bori za izvore sirovin, ki jih je tudi drugod na svetu dovolj na razpolago. V morju govorov, s katerimi se spremljajo nove sveže čete v Afriko, je Mussolini obljubljal novo domovino v Afriki ne samo prenatrpani Italiji, pač pa tudi milijonom emigrantom, ki že leta žive in delajo v -tujini. »Za druge vam ne bo treba več obdelovati zemlje,« je dejal — »za druge vam ne bo več treba gojiti sadja, graditi cest in hiš. Vse to vam bo dala nova Italija tam preko morja.« Pisateljica nadalje opisuje razliko med angleškimi in italijanskimi kolonisti in priznava, da je Italijan skromen in da zato lahko dela v družbi domačinov. Italijani se z lahkoto prilagodijo novim razmeram in predstavljajo zato dober kolonizacijski materijah Ali s koloniziran jem Abesinije je toliko težkoč, da je težko povedati, koliko se bo lahko Italijanov tamkaj naselilo. Poleg klimatičnih in sličnih ovir, je treba upoštevati, da so si s sedanjo ekspedicijo ustvarili Italijani med Abesinci smrtne sovražnike in da bodo morali dolga leta voditi borbo s tem neprijateljstvom. Znaten del zemlje ne bo mogoče kolonizirati, zaradi popolnega pomanjkanja komunikacij. Gradba cest po hribovitih krajih pa je izredno draga. Ogromne investicije bodo zahtevale tudi dela pri namakanju, brez katerega se pretežen del zemlje sploh ne more kultivirati. Pisateljica misli, da bi z velikim trudom moglo v Abesinijo v teku desetih let en milijon Italijanov. V I tem času pa bo Italija sama imela 4 milijone novih prebivalcev in je zato jasno, da Abesinija ne bo mogla sprejeti odviškg italijanskega prebivalstva, še manj pa italijanskih emigrantov, ki živijo v raznih tujih državah. Italijanom gre predvsem za to, da pridejo do izvorov sirovin: kovin, goriva, živeža itd. Mnogo se govori o prirodnem bogastvu Abesinije, vendar imamo le malo zanesljivih informacij o dejanskem stanju. Abesinski poljedelec goji največ takozvanoga »tiefa«, to je rastlina z majhnimi zrni, ki so slični prosu. Tief je glavna prehrana abesinskega naroda, Evropejcu pa ne prija. V majhnih količinah se goji tudi pšenica in ječmen, vendar samo v nekaterih krajih. Hriboviti kraji bi se dali spremeniti v dobre pašnike za ovce, s čimer bi Italija dobila volno in meso. V teku časa bi se vzporedno z izgradnjo komunikaciji in namakalnih naprav, mogla gojiti tudi zelenjava, sadje, bombaž, kava, sladkorna pesa, a na nekaterih krajih tudi kavčuk. O mineralnem bogastvu Abesinije pripovedujejo bajke še izza časa Salomona, če bi vse to bilo res, bi se Italiji vsekakor dobro godilo. Posebno mnogo pripovedujejo o petroleju, kar dokazuje tudi nedavni slučaj g. Ricketta. Pravijo celo, da v nekaterih Danakilskih krajih na mnogih mestih petrolej naravnost vre iz zemlje. Mnogi trdijo isto tudi o puščavi, ki se razprostira med mestom Harar in Hargejske v angleški Somaliji. Zaradi nepristopnosti ne more biti govora o proizvodnji premoga. Pravijo pa, da se nahajajo bogata ležišča premoga v hribovitih predelih ob Sudanski meji, med Tanskim jezerom in Galabatom. Nekaj rentabilnosti nudi dosedaj samo produkcija pepelike, zlata in platine. Platine se iz Abesinije izvozi 3% celotne svetovne produkcije, pridobiva pa se v kraju Valega, približno 400 milj zapadno od Addis Abebe. Znatno manj pa se ve o ležiščih zlata, ki se menda nahajajo v kraju Beni Shangul, na meji Sudana ter severno in južno od Modrega Nila. švicarski inženjer Alfred lig, ki je bil od leta 1879 do 1906 svetovalec cesarja Menelika, je napisal tudi tole: »Na stotine domačinov pobira zlat pesek v rekah Dabus in Didesa, ki sta južna pritoka Modrega Nila.« Dosedaj pa ni uspelo, da bi zlato pridobivali v veččjih količinah in to zaradi mrzlice, ki v teh krajih napada domačine in tujce. O bakru se ne ve skoro ničesar, o srebru nič. V Danakilski puščavi so odkrili večja ležišča žvepla, tam so tudi ogromne količine soli, ki obsegajo 2000 kvadratnih milj. Poleg sirovin želi Italija, da si s svojo sedanjo ekspedicijo zajamči tudi sigurnost. Zelo verjetno pa je, da bo med domačini izzvala maščevanje in da bodo vsi novi priseljenci leta in leta v nevarnosti za svoje življenje. Z osvojitvijo Abesinije pa bi Italija mnogo pridobila v strategičnem pogledu, italijanska Abesinija bi bila trdnjava velika, kakor Francija, in bi na eni strani Deževje je povzročilo velike poplave v južni Angliji. Enajst rek je prestopilo bregove. Slika kaže poplavljeno ulico mesta High Street v grofiji Kent, zavladala nad izhodom na Rdeče morje, ki je široko samo 13 in pol milj, na drugi strani pa bi kontrolirala doline reke Nila in vso Libijo. (Ceps) Kultura H, Bahr: »Otroci« H. Bahr: »Otroci«. Komedija v 3. dejanjih. Premiera. — Tako smo brali na nedeljskih lepakih naše drame. Najbrže niso bili redki tisti, ki so se namenili v teater, da bi se malo nasmejali in pozabavali. No, ti zaenkrat niso prišli na svoj račun. Sicer je Bahr priznan in vsega upoštevanja vreden avstrijski pisatelj-modernist, vendar sem mnenja, da pri »Otrocih« ni imel najbolj srečnega peresa. Res je, da odgovarja delo vsem, nekako znanstveno ustaljenim predpisom za komedijo, in da je napisano po točno premišljenem načrtu, z namenom gledalca begati do konca in mu šele zadnji trenutek razvozljati vse vozle ter ga s tem pripraviti do tega, da bi s smehom zapustil gledališče; vendar je to dosti premalo za resničen uspeh komedije. Dejanje se odigrava v starem, zapuščenem gradu grofov Freynov. Pozimi. •— Dr. Scharizer, profesor in dvorni svetnik, grob j an in plebejec, predstavnik novega časa, sedanji lastnik gradu, ima hčerko Ano, ki se zaljubi v aristokratskega mladeniča stare sorte, novopečenega dr. medicine Konrada grofa Freyna. Ana je vsa natur-na, ponosna na svojo kmečko, zdravo kri; Konrad pa fin, grofovski, ponosen na svoje prednike, — torej razmerje, ki nujno vodi do raznih prerekanj. Vendar se mlada dva zaročita. Radi Anine trme brez vednosti roditeljev. Ko izve za zaroko Anin oče dr. Scharizer, je ves obupan. Izvemo, da ne more priti do poroke, ker je Konrad Scha-rizerjev sin. Zaroka se razdere. Mlada sta vsa iz sebe. V grad pride Konradov oče, katerega je sin obvestil o zaroki in je ves srečen ko izve, da se je zaroka razdrla. Tudi on trdi, da bi se Ana s Konradom nikakor ne mogla poročiti. Novo presenečenje. Ana je namreč njegova hči. Konec: Ana in Konrad vendarle nista brat in sestra in se lahko mirno vzameta. Vodilna misel: Kri prednikov nima nobenega vpliva na razvoj in značaj človeka, vse je odvisno od vzgoje, od okolice, v kateri posameznik raste in živi. Delo naj bi režiral g. Bratko Kreft. Vsekakor nosi on poleg Bahra dobršen del odgovornosti za nedeljski dolgčas. Marsikdaj bi predstavo lahko poživil. Režiserjeve roke ni bilo opaziti nikjer. Kontakta med igralci in publiko nobenega. Vsak izmed nastopajočih je trobil v svoj rog. G. Bratina med drugim včasih mnogo preglasno. Mladi par sta predstavljala gdč. Levar- 1 jeva in g. Drenovec. Levarjeva je nadarjena. Bati se je le, da se pri nas ne bo izšolala. Vsaj za zdaj še lahko rečemo, da ni bila nič drugačna, kot prvi dan ko je stopila na oder. če se že zdaj ponavlja, kaj še bo! Sicer pa je bila mestoma prav prijetna. G. Drenovec je igral Konrada z voljo in veseljem. Vendar bi bil za to vlogo primernejši mlajši igralec. Dr. Scharizer (g. Bratina) je bil dosti prerobusten. Toliko teatra škodi. To se je očitno pokazalo, ko je nastopil g. Levar, baron Freyn, ki je bil izvrsten in je čisto izpadel iz ostale okolice. Antikvaričnega slugo Jeana je vpodobil g. Jerman. Zadovoljivo, čeprav mu take šarže ne leže. G. Pianecky, drugi Scharizerjev sin, je bil zdrav in prijeten, vendar začetniški. Kar se tiče scene, se da tudi star grad malo pomladiti in ogreti, četudi gremo na zimo. Da končam: Iz elitnega repertoirja letošnje sezone bi Bahrovi »Otroci« brez škode izpadli, če pa že so tukaj, jih hodite gledat. Saj ne stane toliko. fič. tVAVMBUHEKT kBCfNELt TvTTPII Bili so strašni trenutki, čeprav se je vse protivilo v njem tej misli, si je moral priznati, da se godi nekaj strašnega. Slišal je besede o Berlinu in vohunstvu, o Reedelandovi, ki prepleta atašeja, o maščevanju, ki mu je namenjeno, in še o marsičem/ V pretrganih slikah je tedaj zvedel vse, kar se je godilo v atašejevem kabinetu. Niti z največjo iznajdljivostjo pa ni mogel razumeti, kdo in kaj sta tista dva odposlanca, ki je Kid govorila o njima. Tovarnar je skušal sam priti s hčerko v stik. Na vprašanja ji je po svoje odgovarjal, toda iz vsega njenega vedenja je moral spoznati, da ga Kid sploh ne sliši. Zato si je moral priznati, da Kid živi zdaj v svetu, ki nima z vsakdanjim, vidnim nobenega stika. Kje živi in s kom in kako občuje, to mu je bilo nepojmljivo, to se pravi: vezi, ki jo veže iz snovnosti nekam v breztelesnost, ni mogel najti niti razumeti. Preden pa si je mogel pojasniti to zagonetko, je Kid omahnila vznak in zaspala. Bila je bleda, izmučena in kakor mrtva. Komaj, komaj je bilo mogoče opaziti, da še diha. čez čas se ji je vrnila rdečica na lica. Tudi je odprla oči in s pogledom pobožala očeta, ki je stal preplašen ob njeni postelji. — Hans v. Berg je umrl, je rekla tako žalostno, da se je Larsen zganil. — Sanjalo se ti je, dete. Saj sem ga še včeraj videl. — Včeraj in danes in jutri ni nič. Kar je, to je. Peter Larsen je za trenutek obmolknil in zaman je skušal razumeti hčerko, vendar je bil prepričan, da je ta pojav spet odsev tiste strašne sile, ki jo je Jens tako predrzno poklical v življenje. Skušal si je predočiti vso zamotano gmoto vprašanj in pojavov, toda pri tem ni imel posebne sreče. Vsaka misel, vsaka logična zveza je odpovedala. Priznati si je moral, da ima opravka s pojavi, ki presegajo meje človeškega razuma, pa jih človek vzlc temu ne more zanikavati, ampak se jim celo podrejuje. Odkod je dobila Kid vest, oziroma občutje, da je umrl Hans v. Berg? Preden si je odgovoril, je rahlo potrkalo na vrata. Kid se je kakor v sanjah nasmehnila, češ: — česar meni nisi hotel, boš sedaj verjel. Peter Larsen je z mirno vdanostjo prikimal hčerki in jo pogladil po čelu: — Upajva, dete, da se kmalu oba prepričava o lažnivosti neprijetnih prividov, ki te mučijo. šel je proti vratom in roka mu je drgetala, ko je zasukal ključ. Zunaj je stala gospa Elen in mu z nemirnim pogledom skušala dopovedati, da ima nenadno novico zanj. ; — Pa menda vendar ni res? jo je tovarnar lahno potisnil nazaj na hodnik in zaprl vrata za seboj. Gospa se je zdrznila, vročično prijela moža za roko in šepetaj e dahnila: — Kaj si že slišal? — Kid mi je povedala! je dejal tovarnar in se zgrozil sam pred seboj, ko je opazil neznanski strah v ženinih očeh. Brez besed sta odšla v drugo sobo, kjer se je gospa pod silnim bremenom sesedla na divan. — Zdaj vidim, da ni za nas nobenega izhoda več. Izza trenutka, ko je Jens prvič prestopil prag naše hiše, nimamo miru. Ne veš, kolikokrat sem v mislih že preklela to nesrečno minuto. Kaj nam je bilo treba vsega tega! Komaj smo preboleli udarec, ki nam ga je zadala nesreča Inginega očeta, je že moral priti ta grozanski človek in pregnati od nas še ono malo miru, kar smo si ga ohranili. — Nikar tako, Elen! Jens je duh, ki bo preobrazil svet. Skraja sem se ga tudi sam nekako bal. Prišel je k nam kot tuj svet, vendar je prišel z ustvarjajočo silo. Ustvarjanje pa je edini namen in pomen življenja. Nihče nima pravice vpraševati, odkod prihaja. — To je tisto, kar te bo pokopalo. Tvoja slepa zagrizenost v neko zasnovo je neznosna. Vidiš in veš-da smo na robu propada, vidiš in veš, kaj se je zgO' dilo z Inge in Kid, veš celo, kakor praviš sam, da si je Hans v. Berg segel po življenju, pa ti še danes ne pride na pamet, da bi pretrgal vezi s človekom, ki ie vir vseh teh strahot, ampak kakor profesor razmo-trivaš in samo hladno razmišljaš. Povem ti, da b že zdavnaj vrgla to breme od sebe, ako bi ne bi prebojazljiva. Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga %. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. \ si v Ljubljan’ 'J