Pretresljaji naše driavne prosvetne politike. Po sedmih letih nima naša državna prosvetna politika zaznamovati niti enega prosvetnega zakona, ki bi pripomogel katerikoli stroki šolstva k stabilizaciji prosvetnih razmer. Prosvetni ministri se menjavajo in z njimi se menjavajo tudi prosvetni programi. Šolska zak'onodaja se ne premakne nikamor v pozitivno smer. Eden minister izdela projekte zakonov in jih predloži narodni skupščini, kj jih napol obdela, pa pride kriza, za njo izprememba in naslednik odtegne projekte ter prične delo znova. Prosvetne razmere pa postajajo vedno bolj neznosne in nevzdržne ter na podlagi križajočih se odredb vedno bolj podvržene samovolji posameznikov. Edino eno se je konsekventno tiralo do viška. to je personalna prosvetna politika, politika personalnih revanž, ki je ubijala šolstvo v njega notranjosti, ki je ubijala vse moderne polete pouka, ki je ubijala in onemogočevala vsako vsaj delno možno stabilizacijo razmer in mirnega razvoja nacionalnega šolstva in vzgojstva v naši državi v korist naroda. Vse hujše zlo izključno personalne prosvetne politike, brez istočasne stvarne, načelne prosvetne politike. ki bi stremela za izboljšanjem prosvetnih razmer in upoštevanjem strokovne sposobnosti pri personalnih vprašanjih pa je to. da se je s to personalno politiko vedno bolj korumpiralo učiteljstvo, da se .ie vzgajalo mesto močnili vzgojnih značajev le servilno strankarsko hlapčevstvo, da se je uvajalo demoralizacijo v prosvetne nastavnike, ki danes grozi okužiti vso našo prosveto in šolstvo v njega bistvu. Lep preokret se je obetal v tem oziru v zadnjem času. Minister prosvete g. Velja Vukičevič si je vzel v program tudi nalogo, da zajezi ta val demoralizacije, ki je preplavljal prosvetne nastavnike. Če izvzamemo slučaj oblastnega šolskega nadzornika Schella, ki je sigurno plod intrig z neistinitimi informacijami, se je tudi personalna prosvetna politika pričela nagibati k stabilizaciji razmer in .ie preokrenila na neko moralno, pravno podlago. Obetala Se nam ie stvarna prosvetna politika, načelna prosvetna politika, s katero je prosvetni minister hotel izvleči naš prosvetni voz iz blata, v katerega smo zagazili. Toda tudi to pot ni še zmagalo strokovno stališče in so zopet zavladali partizanski vplivi in oziri nad strokovnimi in stvarnimi načeli. Posledica tega je bila demisija prosvetnega ministra, prva demisija iz stvarnih, načelnih in ne političnih razIogov. S tem ie preokret v naši prosvetni politiki, na škodo širokih plasti našega naroda, zopet odložen. smattamo pa, da nikakor ne preprečen. Kot vzrok svoje ostavke je označil prosvetni tninister g. Velja Vukičevič svojo prosvetno politiko. v kaKfcri se ni hotel ozirati na malenkostna provincijalna stremljenja. Neposredni povod, da je zahteval reformo šolskega pouka, je bila potreba zatvoritve posameznih gimnazij zaradi malega števila in težavnih razmer, v katerih se sploh nahaja naše šolstvo radi pomanjkanja sposobnih učnih moči. Tako ni bilo v Štipu za 8. razred niti enega profesorja. Gimnazija se ie vzdrževala s tremi suplenti in le trije predmetnj učitelji so mogli izpraševati pri maturi. V Prizrcnu ie bil isti položaj, a bolje ni bilo v Ohridu, Velesu, Prištini itd. Zato ni čudno, ako se v takih razmerah kritikuje kvaliteta dijakov. Razprava v radikalnem klubu o tej stvari se je v početku vršila o splošnih problemih, tekom nje pa se je pozneje naglašala potreba in možnost prosvetne reforme na povsem novi podlagi. Ob tej priliki se ie naglašala vsestranska želja za pomnožitev naših strokovnih šoi. Naše prosvetne prilike niso zadovoljive, kar najbolje dokazujejo podatki o pismenosti našega naroda. Po teh podatkih je bilo leta 1921. v severni Srbiji 34%. v iužni Srbiji 16%. v Crni gori 337", v Dalmaciji 50.5%, y Vojvodini 77.8%, v Bosni in Hercegcvini 20.6%. y Hrvatski in Slavoniji 67% in Sloveniji 86% pismenih Ijudi, ali povprečno y celi državi 48.5%. Za prosveto so se porabljale velike vsote, vendar dosedaj nismo hneli pravega načrta. Namesto da bi pričeli od spodaj z izobraževanjem širokih narodnih slojev, smo pričeli od zgorai pri univerzah, kj iih imarao kar tri v državi. Koncem leta 1924. smo imeli 7463 osnovnih šol z 17.047 učitelji in 817.529 učenci na 12 milijonov prebivalcev. Češkoslovaška ima za neznatno večje število prebivalstva nižjih in višjih osnovnih šol 14.669 z .44.450 učitelji in 2,124.702 učenci. Razen tega razpolaga tudi z zasebnimi osnovnimi šolami. Ogromna razlika, iz katere ie razvidna vsa naša zaosta.ost, je očividna ter bi bilo odveč govoriti o njej. Srednjih šol smo imeli 112 popolnih in 63 nepopolnih. Število učencev na teli šolah znaša 80.000 v 2063 razredih z 1701 kvalificiranimi učitelji, kar dokazuje. da nimamo niti za vsak razred po enega kvalificiranega učitelja. Klfub temu se otv»r_ajo nove srednje šole, ne glede na sredstva, s katerimi razpolagamo. Iz navedenih razlogov, ki jih je navajal prosvetni minister, ie razvidno, da je šlo za veliki, načelni preokret v naši državni prosvetni politiki. Šlo ie za preokret in razmah prosvete v korist najširših plasti našega naroda, za razvoj in razmah osnovnega šolstva in za omejitev srednjega šolstva. ki služi pravzaprav le buržuaziji in ustvarja duševni proletarijat. Drugo načelno vprašanje, ki je povzroeilo ta nov pretresljaj, je bilo vprašanje podreditve vsega, tudi strokovnega šolstva po en, to je prosvetni resor. Pa tudi usoda našega šolskega zakona ie s tem pretresljajem zopet trpela. Prosvetni minister je dal zadnji projekt zakona o osnovnih šolah v predelavo načelniku za osnovno nastavo in referentom. Ker so ti referenti iz učiteljskih vrst, ie bilo dano upanje, da bodo v projekt vnešene tudi vse želje učiteljstva. Istočasno je pa prosvetni minister stavil na poslance radikalnega kluba sledeča vprašanja glede mnenja: 1. Osnovna šola in učna doba. Ali nai se šolanje prične s 6. in 7. letom? 2. Zidan.ie šol, vzdrževanje šol. 3. Nameščanje, premeščanje in discipliniranje nameščencev. 4. Šolsko nadzorstvo (oblastne in sreske prosvetne vlasti.) S krizo v prosvetnem resortu je nastal zopet zastoj. ki siRurno ni v interesu šolstva in države. Zastalo je zopet vprašanje stabilizacije naših prosvetnih razmer, ki vedno bolj kriče po uvedbi mirnega dela, brez personalnih sprememb iz zgoli strankarskih ozirov. Zahteva po samo načelni prosvetni politiki je vedno nujnejša, če se hočemo ogniti porazu, ki grozi našemu šolstvu, ako bomo še dolgo hodili po sedanji poti. Odstraniti je na učiteljstvo demoralizujoče vplive, ki so se uvedli s strani uprave z zgrešeno zgolj personalno prosvetno politiko ter dvigniti delo na preosnovi šolstva in ustalitvi pravno - etičnih temeljev naše prosvete. —k.