/r 2 tiir Ljubljana, sobofa, 15. maja 1948 UREDNIŠTVO IN UPRAVA* LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 4TBV. ■ TELEFON 55-22 DO S3-» ■ Yorka pripeljali ,,vzhodne emigrante" iz češkoslovaške. Poljske, Bo-munije. Madžarske in Jugoslavije. K tej pestri družbi propadlih politikov kot Ramadier, Daladier, Reg-naud. Spaak, van Zeeland, so se pridružili še zastopnik Vatikana in opazovalci generala Franca, kot častni član pa je bila pozvana Tur-čija. Vsej lej visoki družbi je Winston Churchill pod krinko svojega kras-norečja skušal razložiti zamisel, ki se je dokončno izoblikovala na drugi strani Oceana v glavah Bullita in Hooverja. Po tej misli bi 16 držav, ki jih združuje Marshallov načrt in ,,zahodna zveza", družno stopilo v ..Zedinjeno Evropo", katere, glavna naloga bi bila. poslušno izpolnjevati voljo ameriških monopolov. Poenostavila naj bi se valutna razmerja in odpravite naj bi se carinske omejitve, da bi Američani mogli ugodneje trgovati. Churchill je nekaj dni po konferenci postal .,častni filozof" univerze v Oslu, toda to ga še ne opravičuje. da bi smel s takšno samozavestjo razglašati nove družbeno-filozofske pojme. Zanj je pojem neodvisnosti držav zastarel in je priporočil, naj se države pripravijo na „določeno žrtev nacionalne suverenosti". To je bila najbrž njegova glavna propagandna naloga. Napihovalcem haaškega kongresa pa je najbrž preveč dobro znano, da je prešibka Churchillova ,,filozofi ja", ki naj bi „prepričala" svobodoljubne narode o tem. da so se dolžni odreči svoji državni suverenosti. Raztrgana zastava protikomunizma, s katero vztrajno mahata Churchill in njegov francoski prijatelj Leon BI um. ne more služiti v nikako opravičilo za ponižanje evropskih držav na položaj nepolnopravnih, polkolomatnih, provincialnih „držav". Churchill ni pozabil v svojem go-varu omeniti načel Človečanstva.. Morda se niti ni zavedal, da zvenijo take besede iz ust prvaka britanskih, imperialistov kot roganje. Mar m bi! prav Churchill tisti, ki je prehitel Caldarisa in arperiškega generala van Fleela, ko je generalu Skobiju telegrafiral v Atene, da je treba vse grške partizane, ki mu padejo v roke, kratkomalo pobili? Ali se za krvavimi dogodki v Palestini ne plazi senca „sive eminence britanskega imperializma"? Churchill se danes navdušuje za amerikanizacijo Evrope. Mar misli. da je linčanje zamorcev v skladu s pojmi človečanstva in da bi se dala ta ameriška praksa primerno uporabili tudi v Evropi? In dalje kolonialna politika Velike Britanije in zaščita hitlerjancev v biconiji. ki mirno snujejo načrte novega Öswencina in Buchenivalda? Ali so to tista , moralna naziranja, ki si bodo naposled pridobila spoštovanje"? Stari lisjak tudi nf pozabil govoriti o napadalnih silah. Kdo je danes bolj napadalen kot zahodni imperializem? Čemu ponujajo Američani zahodnim Evropcem denar za desetine vojaških oporišč, čemu gradijo letalska oporišča na Grenlandiji in Koreji, zakaj naj bi služile pomorske baze na vseh morjih? Kakšna je vsebina bruseljskega pakta o poenotenju oborožitve in o organizaciji vojaške zveze, ki naj bi primorala vsako sodelujočo državo trajno vzdrževali pripravljeno armado z določenim številom divizij? Od kod prihajajo ideje o zgraditvi nove Maginotove črte od Lübecka do Trsta? Ta dejstva in hujskanje na vojno je preveč očitno, da bi ga mogel celo Churchill skrili pod tajin-štveni plašč namišljene obrambe. Bivšemu britanskemu premiera ni toliko za to. da se v Evropi ustanovi neka naddržnva po zamisli Berg-mansa in grofa Coudenhove Calerghi ja. Njemu in tistim, za katere je govoril, se zdi bolj primerno, da ostane Evropa takšna kot je, samo da bi se na kakršen koli način okrepili omajani položaji finančne oligarhije in zatrlo svobodoljubno stremljenje demokratičnih ljudskih množic. D. S. Koroški Slovenci so glasovali s puško v roki »Slovenski . vestnik«, glasilo Slovenske Koroške, je 8. ma ja objavil uvodnik tov. Andreja Haderlapa »Ob obletnici naše zmage«, kjer pravi med -drugim: »Poudariti pa moramo dejstvo, da v tretjem letu po končani krvavi narodno osvobodilni vojni še ni pravično rešeno vprašanje Slovenske Koroške, da ni zadoščene žrtvam in naporom slovenskega ljudstva in da te napore in žrtve zanikajo ravno oni. s katerimi smo se med vojno edini skupno borili na ozemlju nemškega rajha za uničenje fašizma. Deželni glavar Wedenig je v deželnem zboru 17. novembra 1947 označil borbo koroških Slovencev za svobodo kot veleizdajo in obžaloval, da trenutno še ne more obračunati z njimi, a renegat Schumv je pred kratkim javno propagiral izselitev koroških Slovencev in s tem germanizacijo slovenske zemlje. Zunanji minister Gruber se je pa v Londonu skliceval na lažni plebiscit iz leta 1920. Vsem tem hlapcem zahodnega imperializma odgovarjamo: Slovenci na Koroškem so bili od nacistov nasilno^ izgnani s svojih domov v izseljeništvo in koncentracij- ska taborišča, n ne bodo nikoli yeč, ker jamči za to narodno osvobodilna borba. Glasovali smo s puško y roki in smo ravno zaradi potvorjenega plebiscita morali prelivati kri. kar dokazujejo nešteti grobovi padlih partizanov širom vse Slovenske Koroške. Teh dejstev ne morejo izbrisati nitf zahodni imperialisti, niti razni Schn-myji. Wetlenigi. Gruberji in Seltner« fi. niti domači izdajalci, ki se na vse mogoče načine trudijo .da bi razbili enotnost koroških Slovencev.« 10 voj'nih zločincev, ki jih zahteva Jugoslavija, izpuščenih Celovec. 13. maja. (Tanjug). Po na» vodilu britanskega ministrstva za notranje zadeve je posebna britanska komisija za vojne zločince v Celovcu izpustila 10 vojnih zločincev iz taborišča Wolfsberg, katerih izročitev zahtevajo jugoslovanske oblasti- Med izpuščenimi zločinci so gestapovec Franc Zupan. ki je zakrivil množične zločine, načelnik »Bele garde« Podgoršek, ki je osebno izvršil več ubojev iri ki odgo» varja za požige in ropanje v Novi Štifti. gestapovec Ivo Gruja k in Drago Lu» čič, gestapovec in istrski kapetan, ki je zakrivil hude zločine na Hrvatskem. Protest KP Anglije proti prepovedi političnih sprevodov London, IZ maja. (Tanjug) V zvezi s prepovedjo vseh političnih povork v Londonu je sprejel centralni komite komunistične partije Velike Britanije resolucijo, v kateri najostrejše protestira proti temu napadu na eno od najdragocenejših pravic delavskega gibanja. Prepoved zadene skoraj četrtino celotnega prebivalstva Velike Britanije. V zvezi z »razlogom«, da je bila prepoved potrebna zaradi zmanjšanja policijskih sil, pravi resolucija, da je minister dovolil za zaščito Mo-slevevega fašističnega zborovanja 207 stražnikov, 48 stražnikov na konjih. 72 avtomobilov. 214 stražnikov na motornih kolesih. 411 stražnikov pa je bilo v pripravljenosti. Zahtevamo — pravi na koncu resolucije — da se prepovedo vsa fašistična zborovanja, delavcem pa naj se vrne pravica svobodno korakati v povorkah po Londonu. Fašistični elementi v biconi.ii skrunijo grobove sovjetskih žrtev nacističnega barbarstva Berlin, 13. maja (Tanjug). Ohrabreni zarad-' protisovjetske hujskaške propagande zahodnih okupacijskih oblasti so začeli fašistični elementi v biconiji v zadnjem času eelo skruniti grobove sovjetskih državljanov, žrtev -nacističnega nasilja Po poročilu agencije ADN «o fašistični elementi v britansk' coni uniči R številne spominske plošče in spomenike na grobovih sovjetskih državljanov, ki so jih _ med vojno pomoril; v Nemčiji nacisti. Tako so blizu Düsseldorfs poškodoval: spomenik na grobu 1500 sovjetskih državljanov, r FaiHnsrtbo-fltelu pa so razbili spominsko ploščo na grobu, kjer je pokopanih 40.000 sovjetskih državljanov. Oskrunjeni so tudi grdbovi sovjeiskih državljanov v Hannovru, Warbnrgn in Weilbiirgu. Sovjetske oblast' so se obrnile na britansko vojaško upravo z zahtevo, naj poskrbi, da bodo grobovi zastraženi KRATKE VESTI Samo v mesecu aprilu je prišlo v Franciji 138 trgovskih in industrijskih podjetij v konkurz. Zaradi splošne stavke študentov so oblasti v Neaplju zaprle vseučilišče. Kakor je znan'o stavkajo neapeljski študenti ža dalj časa v protest proti taksam in dav. fčinam, ki so jih oblasti naprtil* študentom. Potem ko so zaprli vseučilišče, so študenti na protestnem zborovanju sklenili nadaljevati splošno stavko ter so zavzeli vse prostore vseučilišča, kjer so postavili straže. Na pobudo društva Francija - ZSSR je bila 10. maja slavnostna skupščina na čast tretje obletnice zavzetja Berlina po Sovjetski armadi. General Petit, ki je predsedoval, je razkrinkal v svojem govoru protisovjetske klevete, ki jih širijo francoski reakcionarji ter je pozival k čim tesnejšemu francosko - sovjetskemu sodelovanju. Vlada Gruzinske SSR je sklenila zgraditi v enii izmed novih četrti Tiflisa 26 velikih paviljonov za gruzinsko Akademijo znanosti. V paviljonih bo prostora za 5 oddelkov Akademije in okrog 40 znanstveno-raziskovalnih zavodov. Da bi se izboljšale zdravstvene prilike delavstva ter omogočil ugoden letni dopust, je osrednji sindikalni svet Češkoslovaške prevzel te dni 82 podržavljenih hotelov in planinskih domov. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE StSnje 14. maja: Jugoslavija je pod šibkejšim vplivom sredozemskega baro-metrskega minima z glavnim središčem južno od Sicilije. Zaradi tega se je po vsej državi pooblačilo, a v Dalmaciji je ponekod deževalo. Na Slovenijo vpliva poleg tega še sekundarno središče, ld je pri Marseille-u. Skozi to središče gre nevihtna hladna fronta, ki se vleče od Baltika preko Poljske, Češke, severnega roba Alp, MarselUske luke, zahodne Italija vse do severne Afrike in se počasi bliža Sloveniji. VREMENSKA NAPOVED za soboto 15. maja Spremenljivo, a krajevnimi nevihtami« Pregledi nepsefaeib površii luđi preteklo nedeljo niso dali popolnoma zadovoljivih rezultatov Ministrstvo ta kmetijstvo ljudske republike Slovenije je pozvalo vse okrajne odbore, da organizirajo v nedeljo 9. maja drugi pregled vseh or nih površin, da bi se ugotovilo, kje zemlja zaradi pomanjkanja delovne sile, gnoja, semen a!j iz drugih vzrokov ni še obdelana in obstoja nevarnost, da ne bo obdelana. Podoben pregled je bil že aprila, vendar takrat ni uspel. Tokrat je bil bolje pripravljen in je zalo twli rezultat v primeri s prvim pregledom že mnogo boljši. Kljub temu pa nas tudi nedeljski pregledi popolnoma ne zadovoljujejo. ker s« na podlagi njihovih rezultatov ni mogoče ustvariti popolnoma zanesljive slike. Tud; tokrat se je izkazalo, da okrajni ljudski odbori posvečajo še vedno premalo pažnje, kmetijstvu. Kolikor so nedeljski pregledi dosegli uspeh in se je tu in tam ugotovil obstoj ogroženega sektorja, naj se v vseh ugotovljenih primerih sedaj takoj organizira pomoč v okviru krajevnega oz. okrajnega ljudskega od bora. Kolikor ta pomoč ne bo zadostna, bo pomagalo ministrstvo. V vsa kem primeru naj skušajo vprašanje obdelave ogroženega sektorja rešiti brez uporabe o obveznem zasejava-nju orne zemlje, ki naj se uporab« le tam, kjer ne gre drugače. Do postavljenega roka je poslalo poročita o uspehih pregledov 16 okrajev. čeprav je verjetno, da bo nekaj poročil prišlo še naknadno in čeprav je nekaj okrajev odložilo pregled na kasnejši datum, nam že to pomanjkljivo poročanje kaže, da se v celotnem merilu pregledovalna akcija ni Izvedla, kakor bi bilo treba. Okraj Celje - okolica je po navodilih ministrstva izvedel organizacijo pregleda nrav d-obro. V okraju je bilo 8 sektorskih konferenc, na katerih so bil* aktivisti poučeni o svojih nalogah v zvez) s pregledom. Iz neznanih razlogov pa so bili zanemarjeni krajevni ljudski odbori Debro, Kuretno in Blagovna, ki za pregled niso vedeli. Podatke je doslej poslalo 30 krajevnih odborov, ki ugotavljajo, da je neposejane zemlje le še 250 ha, od tega pa je ogroženega sektorja le 12 ha. Največ ga ima krajevni ljudski odbor Ljubečna (3 ha), med tem ko gre v drugih krajih za manjše površine. V vseh primerih _ so krajevni ljudski odbor* že dobili navodila, kako naj poskrbijo, da bo obdelana in posejana tudi ta zemlja. Pregled so izvedli tudi v trebanjskem okraju, kjer so ugotovili 4 ha neobdelane, po večini slabe zemlje. Organizacija je bila dobra. Sklicani so bill sestanki s sodelovanjem množičnih organizacij. Obenem s pregledom neposejanih površin so v nedeljo pregledali tu d j krompirišče ter ugotovili, da je v okraju Trebnje okuženih s koloradskim hroščem 13 njiv v razn'h krajih. Trboveljski okraj doslej ni poročal. Zdi se, da pregledu zaradi slovesnosti 9. maja n; posvetil potrebne pozornosti. Znano pa je, da je na primer v krajevnem ljudskem odboru Dole pri Hrastniku 8 ha, ki jih je treba nujno obdelati. Verjetno so še druge manjše površine, kjer bo treba takoj priskočiti na pomoč. V okraju Ilirska Bistrica eo si s pregledom dah še precej truda. Kakor kaže, pa smotra niso prav razumeli. Okrajnim aktivistom, ki so organizirali pregled, ni bilo popolnoma jasno, kaj je cgroženj sektor. ^Zato tudi ugotovitev, da je v okraju 70 ha zemlje, za katero obstaja nevarnost, da ne bo obdelana — od tega samo v krajevnem ljudskem odboru Tatre 45 ha —; ne bo realna. Naknaden pregled bo verjetno dal mnogo ugodnejši rezultat. V postojnskem okraju so s pregledom zaposlili samo 10 okrajnih aktivistov, kar je za dober uspeh vsekakor premalo, ker ima okraj 32 krajevnih odborov. Zelo dobro je bil organiziran pregled na področju krajevnega ljudskega odbora v Prestanku. Postojnski okraj doslej še ni poslal poročila. V dravograjskem okraju so izvršili pregled že 2. maja. V nedeljo so ga izvedli samo v tistih krajih, ki ga niso prvič resno upoštevali. Pravega ogroženega sektorja v okraju niso ugotovili. Fag pa je pregled odkril mnogo njiv v strmih legah, kjer je slaba zemlja in kjer se nekdanje kulture zaradi drage obdelave in pomanjkanja gnoja opuščajo ter se 6vet spreminja v pašnike. Take zemlje je na primer samo na območju krajevnega ljudskega odbora Ojstrica 89 ha. Tega razvoja najbrže ne bo mogoče zavreti, vendar pa bi bilo potrebno, da se opuščene njive ne prepustijo same sebi da bo zraslo na njih, kar pač bo. Treba bi bilo vplivati na kmete, da bi na teh površinah gojili dobre krmne rastline, zlasti deteljo. V okraju Maribor-okolic» je bil pregled neposejanih površin združen pregledom krompirišč. Sodelovala je tudi mladina, ki je v Hotinji vasi od-crila staro okužbo s koloradskim hroščem, v Dobrovci pa novo. Krajevni ljudski odbor Kaplja je sporočil, ziral izvedbo pregleda pisarniško. — Poročilo je okraj poslal in v njem ugotavlja, da je 50 ha ogroženega sektorja v Loški gori, po 5 ha pa v pohorskih vaseh Šmartno in Kebelj. Nujno potrebna so umetna gnojila, ker gre za svet, ki že 4 leta ni bil obdelan in kmetom zaradi pomanjkanja živine primanjkuje tudi gnoja. Svojevrstno odločitev sta sprejela kamniški in kranjski okraj, kj sta sklenila, da se bo pregled neposeja-uih površin izvršil šele 23. maja obenem s pregledom krompirišč. Jasno je. da je odložitev pregleda neposejanih površin zgrešena, ker je 23. maj prepozen datum. Takrat mora biti že vse obdelano in posejano in ne bo mogoče nič več ukreniti. Okraja naj nujno izvedeta pregled, saj je znano, da so v obeh kmetje in vasi, ki jim je treba pomagati. Na področju krajevnega ljudskega odbora v Lukovici je okoli 50 ha zemlje, kjer bo treba pri obdelavi priskočiti na pomoč. To je znano že dalj časa, vendar kakor se zdi Zlato polje do danes še ni do- UČENCEM V GOSPODARSTVU . MORAMO POSVETITI VEČ POZORNOSTI la ima 18 ha ogroženega sektorja. I bilo prave pomoči. — V kranjskem ttkraj mu je že poslal seme. treba pa bo poskrbeti nujno še za delovno silo in gnoj. Tud* v goriškem okraju so izvedli skupen pregled neposejanih površin in pregled krompirišč. V vasi so poslal; 25 aktivistov, kar je za 80 krajevnih odborov vsekakor malo. Kakor kaže primer aktivista, ki je sodeloval v krajevnem ljudskem odboru Grgar, tudi aktivisti niso bili dovolj poučeni o svojih nalogah. Okraj je poslal poročilo, k* trdi, da na njegovem ozemlju ni ogroženega sektorja. Zelo dobro je organiziral in izvedel oba pregleda sežanskj okraj, ki kaže v kmetijskih akcijah pohvalno prizadevnost. Preglede ie organiziralo po vaseh 52 aktivistov, kar je pri 41 krajevnih odborih zadovoljivo. V vsakem kraju je pri pregledu sodelovalo 10 do 20 ljudi. Edina pomanklji-vost pa je ta. da okraj do danes še ni poslal poročila. Ptujski okraj je poslal poročilo, ki trdi, da nima ogroženega sektorja. Zdi se pa. da je ptujski okraj preglede izpeljal vse preveč pisarniško in da njegove splošne ugotovitve mso popolnoma zanesljive. V poličanskem okraju je izvršni odbor izvedbo akcije odstopil kar kmetijskemu referentu, ki je organi- okraju je več hektarjev ogroženega sektorja v krajih Žiri, Zmlinec, Puš-tal in Davča. Tako je ugotovil sestanek s predsedniki in tajniki ljudskih odborov. Grosupeljski okraj je izvedel pregled 2. maja, poročil krajevnih odborov pa še ni zbral. V okraju Ljubljana - okolica, kjer so izvedli pregled, je doslej poslalo poročila samo 19 krajevnih ljudskih odborov. Ogrožen sektor so ugotovili predvsem v Polš-niku, Kresnicah in na Jančah. Gre za pomanjkanje delovne sile, gnoja in semen. Okraj je že ukrenil potrebno, V idrijskem okraju so izvedli pregled in poročajo, da bo vse obdelano. V ljutomerskem okraju so pregle. dovali dne 2. in 9. t. m. Ugotovil,- so 3 ha ogroženega sektorja na področju krajevnega odbora Bolehnečice. Zemljo je prevzel ljudski odbor in io bo posejal. V gornjeradgonskem okraju pregled ni našel ogroženega sektorja, obdelano bo vse. Frav isto poroča okraj Murska Sobota, kier ni poseja nih še okoli 1000 ha, ki so namenjeni za setev prosa. V mozirskem okraju so ugotovil* ogroženi sektor v Novi Štifti, šaleku, Lučah in v Solčavi, kjer gre za 20 ha orne zemlje. Ukrepi za pravočasno obdelavo pa so že storjeni. V Slavoniji bodo letos pridelovali tudi riž Pred vojno smo riž v manjšem obsegu I sedaj poizkuse, da tudi zboljšajo kako-pridetovali zgolj v Makedoniji v dolini vost riža. S selekcijo so že dobili dobro • Al - *7 _ t ..i _ 1 -1 - __- — __ Z ni I I 1.-1 tpApM- „n m, A Ir, J A tml i Ir M«»* 4ft1 ftlr reke Strumice. Zadnja leta pa smo začeli z uspehom pridelovati riž tudi na področju ob izlivu Neretve, Prav tako uspešni so bili poizkusi na že melioriranem ozemlju Lješkopolja, južno od Titograda. Letos bodo v večjem obsegu pridelovali riž tudi na Hrvatskem, ln sicer v ribnikih v Zdenčini v Slavoniji. Celotna površina, na katerih bodo letos gojili riž, znaša okrog 25 ha. Na tem področju bodo pridelovali verjetno okrog 10 vagonov riža. Znani borec za napredek kmetijstva prr.i. Plančič, strokovnjak republiškega kmetijskega zavoda, je ugotovil, da riž lahko uspeva tudi v naših severnih krajih. Med narodno osvobodilno borbo je prof. Prančič s pomočjo ljudske oblasti začel prve poskuse za gojitev riža v ribnikih v Grudnjaku pri Orabovlci v Slavoniji. S svojimi poskusi je dokazal, da riž uspeva tudi v naših severnih krajih in da daje dober ln obilen pridelek. Že leta 1946. je na eni tretjini hektarja pridelal 1315 kg riža. Ti ugodni rezultati poizkusov v Grudnjaku so bili podlaga za razširjenje kulture riža za ostala področja plitvih ribnikov Končanice, Poljane in Našice ter na močvirnatem področju okrog teh ribnikov, kjer je bilo lani posejanih z rižem okrog 6 ha ln je znašal pridelek na hektar ničmanj kakor 4150 kg. S tem je bilo ponovno dokazano, da je mogoče v Slavoniji in ostalih delih severne Hrvatske v pHtvih ribnikih uspešno gojiti riž. Hrvatski kmetijski strokovnjaki delajo kvalitetno seme, ki daje velik pridelek ob zgodnjem dozorevanju, kar je važno za naše severne kraje. Poizkusi so vrhu tega pokazali, da je pridelovanje riža v ribnikih zelo rentabilno in da je koristno tudi za gojitev rib. Ko vzklije riž, spuste Iz ribnikov na riževa polja, ki so pod vodo, mlade krape, ki tu najdejo hrano in hkrati uničujejo riževega črva ter povzročitelje malarije. Letalski promet med Prago in Zadrom Od 18. maja naprej bodo vzdrževala češkoslovaška letala promet ob torkih in četrtkih med Prago In Zadrom po naslednjem redu: Odhod Iz Prage ob 9.10, prihod v Bratislavo ob 10.30, odhod lz Bratislave ob 11. po tamkajšnjem času, prihod v Zagreb ob 11. po našem času, odhod iz Zagreba ob 12. In prihod v Zadar ob 13. Na povratku bo letalo odhajalo iz Zadra ob 14.35 in bo priletelo v Zagreb ob 15.30. Iz Zagreba bo odletelo ob 16.15 in bo v Bratislavi ob 18.39. Cene voznih listkov za proge: Zadar—Zagreb 700 din, za tja in nazaj 1260 din, za progo Zadar— Bratislava 1750 din (3150), za progo Zadar—Praga 2700 din (4860 din), za progo Zagreb—Bratislava 1050 din (1890 din) ln za progo Zagreb—Praga 2000 (3600 din). Za prevoz enega kilograma prtljage iz Zadra v Bratislavo se plača 14 din, za progo Zadar—Praga pa 22 din. Vzgoja norih kadrov Je eno najvažnejših vprašanj ln najvažnejših nalog našega gospodarstva. Tov. Boris Kidrič je v razpravi o državnem proračunu v Ljudski skupščini naglasil, da danes ni problem samo planiranje delovne sile v splošnem; bolj sistematično kakor doslej moramo preiti k planiranju ln k realizaciji plana kadrov. To ni le naloga planskih organov, ampak velika naloga vsake naše gospodarske ustanove In gospodarskega podjetja. Čeprav je vzgoja novih kadrov Izredno važna, pa moramo ugotoviti, da v preteklem letu plana kadrov nismo izpolnili. Vzrokov za to je več in med njimi je glavni nedvomno ta, da mnoga podjetja in številne gospodarske ustanove vprašanju vzgoje novih kadrov, vprašanju učencev v gospodarstvu niso posvečali dovolj pozornosti. Kontrolni organi so pred kratkim pregledali v Sloveniji vrsto gospodarskih podjetij, kako so poskrbela za vzgojo strokovnega naraščaja, kako učenci v gospodarstvu napredujejo in žive. Pri tem so ugotovili mnogo primerov sistematične vzgoje. Predvsem velja to za razne industrijske šole, iz katerih bomo dobili ne le nove strokovnjake, marveč tudi bodoče racionalizatorje ln novatorje. Na drugi strani pa so kontrolni organi ugotovili tudi številne hibe in napake, zaradi katerih v pni vrsti lani nismo dosegli plana novih kadrov. To posebno velja za manjša gospodarska podjetja in za učence privatnih gospodarskih podjetij, ki največkrat še redno smatrajo učence kot ceneno delovno silo, ne pa kot mlade ljudi, ki jih je treba strokovno pripraviti na pot v življenje. Že pri namestitvi učencev vidimo osnovno napako, da je bilo premalo storjeno za usmeritev učencev v posameznih strokah. Posebno velja to za žensko mladino. Pogosto vlada še vedno naziranje, da so za žensko mladino primerne le nekatere gospodarske panoge. V mnogih strokah, kjer so doslej zaposlevali izključno moško delovno silo, je ženska delovna sila v praksi pokazala zelo dobre rezultate. Posebno ob koncu šolskega leta bi morale mladinske organizacije pa tudi drugi organi popularizirati posamezne stroke, ki prihajajo prvenstveno v poštev za ženski naraščaj. Posledica pomanjkljivega usmerjanja ženske mladine v razne stroke našega gospodarstva je številčno razmerje med učenci in učenkami v gospodarstvu. Učencev nam primanjkuje za take stroke, kjer dejansko lahko zaposlimo izključno moško delovno silo, medtem ko so ženskemu naraščaju še vedno nedostopne nekatere stroke, ki bi mu zelo ustrezale, n. pr. linomehanlčna, radloteb-nična Itd. Ker ni bilo načrtnega usmerjanja mladine v posamezne stroke in ker tudi mladina ni bila dovolj poučena o posameznih strokah, je večina težila v take stroke, ki so se zdele lažje in ki so bile bolj znane, kakor so n. pr. avtomehanična, strojno ključavničarstvo, radio tebnlka itd. Obratno so manj znane stro ke oziroma stroke s težjimi delovnimi pogoji ostale brez zadostnega dotoka novega kadra. Usnjarska, rudarska, gradbena in nekatere druge stroke niso Imele zadostnega dotoka novih kadrov. Če bi nadaljevali s tako kadrovsko politiko, bi nujno v nekaterih strokah zaostali. Delno je manjšemu dotoku novih kadrov v nekatere stroke vzrok tudi nepravilno nagrajevanje. Tako je n. pr. v gradbeni stroki, v katerih dajejo sicer učencem sorazmerno še najvišjo plačo, prišlo večkrat do nesorazmerij pri plačah učencev. Tu se je pogosto zgodilo, da so učenci napravili prav toliko, kakor strokovno usposobljeni delavci, plačali pa so jih po določiHh plač za učence, ki so nižje. Zaradi prenizke plače so se potem učenci raje odločili za tako delo, kjer so kot pomožni delavci lahko več zaslužili. Kakor smo že omenili, so pri vzgoji novih kadrov pokazale doslej najboljše uspehe industrijske šole. Te je mogoče ustanoviti le pri večjih podjetjih. V takih pogojih imajo učenci vse možnosti, da postanejo vsestransko dobri strokovnjaki. Toda danes Imamo še nad 50 učencev zaposlenih v raznih manjših podjetjih in pri privatnih obrtnikih, ki dostikrat niti ne morejo dati učencem popolne vzgoje, ker nimajo primernih tehničnih naprav. Po statistiki odseka za delo ptujskega okraja je v tem okraju skoro tri četrtine učencev v gospodarstvu zaposlenih pri privatnih obrtnikih. Podeželski obrtniki Izvršujejo po večini le enostranska obrtniška dela; mehaniki popravljajo isa-mo kolesa, čevljarji krpajo le čevlje Itd. V takih delavnicah se učenci ne morejo dobro usposobiti, poleg tega pa je kljub zakoniti zaščiti učencev še vedno dosti primerov, ko obrtniki smatrajo učence le kot ceueno delovno silo. Ta tendenca se kaže tudi v nekaterih podjetjih lokalnega pomena posebno tam, kjer vodijo podjetje ljudje stare miselnosti. Tako so n. pr. v mizarski delavnici mestnega ljudskega odbora v Ljubljani do kontrolnega pregleda uporabljali učence le za kuhanje kleja, prenašanje materiala, čiščenje ter druga pomožna dela. Ce pa so učencem dajali tudi strokovno delo, so jim dovoljevali najslabše orodje, češ, da je tudi to dobro zanje. Slabo vzgojo so tudi druga podjetja skušala opravičiti kontrolnim organom 6 pomanjkanjem orodja. Tako so n. pr. učenci pri mestnem stavbenem in kovinarskem podjetju v Mariboru ter v tovarni kovin v Mariboru imeli na razpolago le nekaj najprimltlvnejšega orodja, ki ga ni bilo dovolj za vse učence. Kakor ta podjetja, tudi nekatera druga niso' poskrbela za orodje, izgovarjajoč se na objektivno težavo, češ, orodja ni mogoče dobiti. Da ta težava ne drži, je dokazala tovarna »Iskra« v Kranju, kjer so pokazali veliko odgovornost za razvoj učencev in so jim kljub težavam tudi znali preskrbeti prvovrstno orodje. Kontrolni organi so tudi ugotov ili, da se v mnogih podjetjih ne brigajo dovolj sa higijensko stanje delavnic. Po navadi smatrajo, da so prostori, v katerih delajo starejši tovariši, primerni tudi za učence. Slabe higijenske prilike, ki na starejšega človeka ne vplivajo tako zelo škodljivo, pa so lahko skrajno škodljive za mladino. V tekstilni tovarni v Mariboru so v delavnico, kjer je bilo prostora za 30 učencev, strpali 45 učencev. V delavnici krojaške zadruge v Ptuju, kjer imajo tudi zaposlenih več učencev, je stanje prav tako nehigijenično. Mizarska delavnica MLO v Ljubljani je natrpana z naj- različnejšimi nepotrebnimi ln potrebnimi predmeti. Slaba ureditev učnih delavnic ne ubija v mladih ljudeh samo volje do dela, temveč škoduje tudi njihovemu razvoju in v veliki meri njihovemu zdravju. Prav tako posvečajo podjetja premalo skrbi stanovanjem za učence. Tako so kontrolni organi o priliki pregleda #go-tovlli v stanovanjih učencev tekstilne tovarne v Mariboru in v stavbnem mizarstvu MLO Ljubljana skrajno nehigieničnost, v prostorih je bilo vse razmetano, tla polna smeti, posteljnina umazana. Vse to so malenkosti, ki bi jih podjetja z malo večjim čutom odgovornosti do vzgoje kadrov lahko odpravila. Poleg vzgoje v podjetju bi morali učenci v gospodarstvu dobivati tudi teoretično znanje v šoli. Odnos do šolskega pouka pa ni vedno najboljši. To velja posebno tam, kjer vzgojitelji sami odtegujejo učence od obiskovanja šolskega pouka. Po podatkih uprave strokovno nadaljevalne šole v Ptuju je v 3 mesecih zamudilo 139 učencev 1375 ur pouka. Se slabše je v Črni pri Prevaljah, kjer je 58 učencev v Isti dobi zamudilo 4000 ur pouka. V mnogih primerih so izostankom krivi mojstri, kar se posebno vidi ii mnogih kazni, ki jih morajo izrekati posamezni odseki za delo. Zato je teoretično znanje učencev posebno iz podeželja pomanjkljivo in nezadostno. To so samo nekatere kritične točke, na katere moramo pri vzgoji našega naraščaja bolj paziti. Naloga vodstev podjetij je, da nudijo učencem v gospodarstvu vse potrebno znanje. Omogočiti jim morajo, da se bodo razvili v res dobre strokovnjake. To ni le dolžnost do posameznika, temveč tudi velika dolžnost do skupnosti. Naloga odsekov za delo pri okrajnih ljudskih odborih pa mora biti še bolj usmerjena v razkrinkavanje raznih Izkoriščevalskih tipov, ki nočejo razumeti, da učene! niso cenena delovna sila, temveč naš strokovni naraščaj, ki ga moramo usposobiti za velike naloge bodočnosti. Na mladinski progi vozijo že brzovlaki z brzino 50 km Zgraditev 242 km dolge železnice Samac—Sarajevo gotovo nima pri- mera v zgodovini gradnje železnic, ne samo zaradi tega, ker je železnico zgradila ljudska mladina■ temveč tudi zaradi tega, ker je bila proga zgrajena v rekordnem času sedmih mesecev in se je na progi takoj razvil redni promet. Kakor v drugih podobnih primerih, so sovražniki delovnega ljudstva in razni omahljivci tudi v tem primeru skušali širiti dvome v uspeh dela in v solidnost proge, dvome v ustvarjalne sile naše osvobojene države, naše mladine in našega delovnega ljudstva. Navzlic temu. da so že lanske izkušnje demantirale podobne govorice glede proge Brčko—Banoviči in navzlic dejstvu, da je solidnost proge Šamac—Sarajevo dopuščala uvedbo rednega prometa takoj po njeni otvoritvi, so razni zlonamer-neži govorili, češ da proga ni sposobna za promet, da jo je treba popravljati. Pod težo dejstva, da se na novi progi stalno veča promet in da vozijo vlaki vedno hitreje, so morali zadnje mesece ti glasovi utihniti. Od 9. maja vozi na novi progi poleg dveh parov rednih potniških vlakov in številnih tovornih vlakov tudi brzovlak, ki potrebuje za vožnjo od Sarajeva preko V r pol ja do Beograda le še 12 in pol ure, medlem ko je bilo prej potrebno za vso progo okrog 20 ur. Po otvoritvi proge so vlaki vozili le z brzino 20 km na uro. zdaj pa vozijo z brzino 50 km. V dveh mesecih bodo povečali brzino na 60 km, pozneje pa še bolj. Ta dejstva so najboljši dokaz, da je proga zgrajena res solidno in dobro, kot proga prvega reda. Da je bilo mogoče že pet mesecev po dograditvi povečati brzino vožnje na 50 km, pa ni pripisati samo solidnosti proge. To je tudi velik uspeh tistih mladincev, graditeljev proge, ki so še po otvoritvi ostali na progi, da pomagajo skupaj z delavci utrjevati progo, zlasti na nasipih. Posedanje nasipov, ki je prvi čas neogibno, zlasti v deževni dobi, ves čas ni bistveno oviralo prometa, ker so mladinci in delavci sproti taka mesta posipali in utrjevali. Sedaj so nasipi že tako utrjeni, da vlaki lahko že vozijo z brzino 50 km na uro. V okraju Maribor - okolica se setev bliža k uspešnemu koncu Setvena kampanja v okraju Maribor - okolica se uspešno zaključuje. Mariborski Ustroj je izpolnil 65% strojnega oranja. Plan posejanih žitaric je v celoti dosežen 100 «/o, in sicer pri pšenici, rži, ječmenu, ovsu, razen tega še pri sončnicah in fižolu. Kmetijski odsek je razdelil tekmovalcem 5500 kg heterozne koruze, za katero vlada na podeželju veliko zanimanje. Plan sajenja krompirja je dosežen 95"/», sladkorne pese in krmnih rastlin pa 80%. Dne 9. maja se je vršil množičen pregled vseh neposejanih površiff. S tem pregledom je dobil kmetijski odsek Jasno sliko neposejanih površin v posameznih krajevnih ljudskih odborih v okraju. Koloradski hrošč v novomeškem okraju V novomeškem okraju se ie dne 12. maja pojavil prvi koloradski hrošč, in sicer v Si. Jerneju. Zato je nujno poirebno, da se za akcijo zatiranja hrošča mobilizira vse ljudstvo. Določeno je, da se bodo v novomeškem okraju pregledala krompirišča dvakrat mesečno. Prvi množični pregled bo v ponedeljek 17. i. m. Predvideno ie, da se ga bo udeležilo 29.000 ljudi. Pritegnili bodo vse člane množičnih organizacij, sindikatov, šolske mladine itd. V Novem mestu bodo v peiek zvečer množični sestanki, na katerih bodo ljudem tolmačili nevarnost, ki preti zaradi koloradskega hrošča. Na teh sestankih bodo liudje dobili tudi vsa potrebna navodila v zvezi z zatiranjem škodljivca. Z v£i@!y?m?la za nasS©¥ svetovnega šahovskega prvaka 'eč ur smo hodili po dvoranah mn-\ V. I. Lenina, ki leži sredi Moskve t Trgom Sverdlova in Trgom Rejci je. tik Rdečega Trga in Krerp-Mimo in strokovnjaško nas je ila prilazna in ustrežljiva opiso-ia relikvij velikega življenja, ki dvignilo človeštvo na višjo raven, ogo obširnih opisov delovanja in jenja ustanovitelja Sovjetske zve-sem že bral, toda šele tu, v tem zeju. so mi vse pridobljene slike tale žive. otipljive. In prav na icn obiska sem videl Vladimira ča še živega: obhod muzeja smo ljučdii v ’dvoranici, kjer so nam :azali nekaj filmov iz zadnjih let linovega življenja. Potem pa pre-iliivo. živo sliko ogromne množj-ki še je zvrstila v nepregledno k> po vsem Trsu Sverdlova in v hujšem mrazu potrpežljivo čakala, poslovi od mrtvega I-enina v mu Sojuzov. f Domu Sojuzov. v prekrasni šteti dvorani, je ležal takrat v še od-i krsti mrtvi velikan. Vselej se go rmnim, ko stopim na oder st el'r rt e wane, kjer se je ljudstvo postavio od mrtvega I.enina. Življenje je »drzno: na tem odru stojita zdaj ; mizi s šahovnicama, bolj obkra-pa miza raz=od;šča. Tu se odigrajo ogorčene šahovske borbe za ma-v svetovnega prvaka. Dvorano rožajo stebri — odtod njeno ime za stebri pa so obširni stranski «tori. prave dvorane. Dvainštirideset košatih lestencev z štetimi žarnicami polni stehrnodvo-ao s svetlobo. Nad odrom dve ogromni demonstracijski šahovnici, za vsako izmed obeh razvijajočih se šahovskih turnirskih partij ena. Na njih vidijo gledalci, kako se vrste poteze. In ker dobro poznajo šah, so včasih dokaj nemimi. Za odrom, skriti za mogočno zaveso. stojita dve mizi s šahovnicami, za vsako izmed obeh živih partij ena. Ob njih telefon -,n napovedovalki. Telefon prenaša poteze v vse stranske dvorane. Tam stoje demonstracijske šahovnice, pred njimi pa sede zelo nemimi gledalci. Mojstri jim sproti tolmačijo poteze, načrte, kombinacije. Globlje za -xli-ona je velika, prijetna soba. Tja hodimo z odra. kamor imajo dostop samo tekmovalci in razsodniki, kadit: v dvoran! je kajenje strogo prepovedano. Tudi v stranskih dvoranah je prepovedano; le v tisti, ki je prepuščena poročevalcem. je neprediren dim. Stebrna dvorana je vselej polna. Ko se je moskovski del veletumitja začel, 60 bile vstopnice po prvih treh urah razprodane, 'n sicer za ves prvi teden. Zato se zbirajo ljubitelji šaha. ki ne morejo dobiti vstopnic, pred Domom Sojuzov in čakajo potrpežljivo novic z bojišča. Zadnjič, ko se je sovjetski prvak Bot rim ni k boril z ameriškim prvakom Reshevskvm, so moskovski šahisti zgodaj zvedeli, da njihov zastopnik ne stoji dobro. Pred palačo se je začela zbirati ogromna množica. Mimo nje pa vodi važ.na prometna žila s Trga Sverdlova proti Trgu Revolucije." Tam seveda zbiranje ljudi ni prijetno. Nastopila je varnostna straža, toda šahisti na cesti so hoteli vedeti, kaj se v stebrni dvorani godi. Okoli desete večerne ure so obtičal; pred Domom Sojuzov trolejbusi v množici. Fotografi so se seveda lotili nenavadne slike in dnevniki so jo naslednjega dne predložili svojim bralcem. Poldrugo uro kasneje je Botviunik. ki dotlej v tem veleturnirju še ni bil izgubil partije, položil orožje. Dvorana je grmela v bur-upm ploskan ju Gledalci so začeli pritiskati proti odru. Reshevsky je ve« začuden gledal v ta viteški narod, ki ie slavil njegovo zmago, in še bolj se je čudil, ko so se ga lotih zbiralci podpisov. Dolgo je podpisoval, potem pa ie ušel za oder. Tedaj so se zbiralci podpisov vrgli naum. Tako že dolgo nl=em podpisoval. Cele kupe beležk so mi polagali na oder. Nazadnje sem tudi sam ušel. Toda moskovski šahisti so neugnani Reehev-skv in jaz sva v spremstvu članov komiteta brez težave dosegla garderobo v pritlični, izhod palače pa je bil zastražen. Saj je bil neuporabljiv. Zunaj je grmria množica. Seveda je hotela videti Reshevskega. Skozi sosedno poslopje smo se nazadnje izmuznili. Iz svoje sobe v hotelu Metropol «em še dolgo videl mravljišče pred Domom Sojuzov. Neverjetno. kako ie šah očaral sovjetske glave! Vsi dnevniki prinašajo obširna poročila o turnirju in partije z izčrpnimi pripombami znanih velemojstrov. Izhaja pa še poseben časopis. k; se bari samo s tem veleturnirjem. Včasih, ko sedim v sobi za odrom, poslušam, kako poje telefon. Nenmorno. drug za drugim, sprašujejo ljubitelji šaha fz vse Moskve, kako se razvijajo partije. Zadnjič, ko sta Botvinoik in Köre« prekinila svojo partijo, sem nekako ob enajstih zvečer zapuščal Dom Sojuzov. Pred vrati množica, ki me je viharno pozdravila in ustrežljivo naredila špalir. Toda prodiranje je bijo to pot nenavadno težavno. Vse je spraševalo, kako stoji prekinjena partija. In ker sem previdno odgovarjal — vrhovni razsodnik ne sme vplivati na še živo partijo, — so me vztrajni spraševal« začeli spremljati. Čez ves Trg Sverdlova sem vlekel radovedno množico s seboj. V hotelu me oblegajo poročevalci moskovskih dnevnikov. Vedeti hočejo, kako igrajo tekmovalci, kako jih primerjam s prejšnjimi prvaki sveta, z Laskerjem, Casablanco, Aljehinom. »Vi ste vse poznali,« pravijo, »vi ste tu edini ki lahko nariše pravilno sliko.« Večkrat so me poročevalci spraševali kako sodim o pokojnem M. I. Cigorinu. In ko sem jim povedal, da sem ga dobro poznal, da sem bil 1907. L njegov zaanji nasprotnik v turnirski areni. 60 hoteli zvedel; še več. Zanimalo jih je slišati, da red primerjam šah z muziko. Moja ustrezna primerjava M. 1. Cngorina s Čajkovskun pa jim je bila tako všeč, da so jo z navdušenjem priobčili. * Silno življenje, ki se dviga v zadnjih treh desetletjih iz neizmerne sovjetske zemlje, 6e odraža v razvoju prometa in prometnih sredstev, ki polaga temelje novemu načrtnemu gospodarstvu. Prvič sem v Moskvi in zato tega razvoja nisem sam doživel. Toda slika sedanjega prometa in prometnih sredstev mi je že vsa živa. Zelo mi je všeč. Osrednje letališče — Moskva ima več stranskih — leži trideset kilometrov od roba sovjetske prestolnice, ob I veliki cesti, ki vodi v Minsk. Cesta v I go. Noč in dan prodirajo rovi za no-Minsk je zelo široka. Skrbno je tla-1 ve delne proge pod sovjetsko presiol- kovana. Ob vhodu na letališče je krasnem poslopju informacijska pl sarna, poleg nje pa elegantna oprem. Ijena čakalnica. Od minute do minute se je oglašal zvočnik. Napovedoval je prihode letal z vseh strani: s Kavkaza, s Finske, z Urala. Z letališča sem odnesel sliko silnega, vzorno urejenega zračnega prometa. AH naj pripovedujem, kako mi je všeč moskovska podzemska železmiea Metro? Ves svet jo pozna iz opisov. Toda zapadnjaki govore o nji. kakor da jih ne zanima. Pariz ima tudi svoj Metro, London svoje »tubes«, New York svoj »subway«. Da. Zapadna velemesta imajo podzemske električne železnice. Tudi Berlin jo je imel in celo Budimpešta. Vse te železnice sem sam videl in po vseh sem se vozil. Toda moskovska »Metro« je kraljica podzemskih železnic. Ko sem na Trgu Sverdlova prvič prestopil prag te prekrasne podzemske železnice, me je presenetil »skalator«, stopnice, ki se premikajo navzgor ozir. navzdol, da potnikom ni treba lezti v globino oziroma se vzpenjati iz nje, če se jim ne mudi: na stopnicah stoje pa se peljejo. Železnica leži globoko pod cesto, ponekod 50 metrov m več. Spodaj je kolodvor. Prekrasna ogromna dvorana, vsa v marmorju. Kraše jo kipi. Videl sem vrsto kolodvorov moskovske Metro, vsak izmed njih je drugačna dvorana, zgrajena v Wo jem slbgu, v svojem gradivu. Ti kolodvori so dolgi 100, 200 metrov in zelo prostorni. Vlaki imajo dolgo vršio voz in prihajajo v presledkih pičlih minut. Tako čisto je doli kakor v salonu. Moskva podaljšuje neumorno svojo podzemsko železniško pro- peo. Ogledal sem si razstavo načrtov in modelov, ki opisujejo to silno de- lo. 250 km bo prav kmalu imelo podzemsko prometno ožiljel Ko pišem te vrstice, mi uhaja po- fled skozi okno na prostrani Trg verdlova. Na desni veiika opera (bolšoj teatr). Na levi vhod na Trg Revolucije. Sem in tja drve avtomobili in trolejbusi Zamolklo grmenje polni ves prostor pred menoj. Drug za drugim prihajajo elegantni trolejbusi. Vsi 60 bdi seveda zgrajeni doma. Na tisoče jih je že. Izrinili so okornejšo električno cestno železnico iz mestnega središča na periferijo. Moskva je polna avtomobilov. »Mo-skviči« švigajo sem in tja, »Pobjede« se postavljajo s svojijni elegantnimi linijami in gosposki »Sfc-i« kraljujejo v tem burnem cestnem prometu. Sovjetski avtomobili so v neverjetno kratkem času dosegli občudovanja vredno višino, in neumorno jih sovjetska tehnika izpopolnjuje. Številne tovdrne avtomobilov delajo s polno paro. »Moskvičev« je menda že dovolj za prvo potrebo, večjih tipov pa ne morejo izdelati dovolj, tako žejno posegajo po njih. Moskovski promet se je že tako razbohotil, da prekaša nekdanji dunajski aH pa berlinski promet. Pod zemljo je prekosil vse tekmece na svetu. Avtomobilov je imel morda predvojni Pariz več. najbrž tudi London in New York. Toda tam. na zapadu, ni te nezadržne ustvarjalne 6i-le, te železne^ volje, te premočrtnosti \ razv,°Ju. ki jo v Moskvi doživljaj ob vsakem koraku. Milan Vidmar KULTURNI PREGLED *---- ---------------"-------------------------- Razstava Ferda Vesela (1861—1945) T Narodni galeriji Je odprta od 10 do J8 ln od 15 do 18 — Ustanove, U prihajajo v skupinah hi žele vodstvo, naj javijo svoje obiske vsaj en dan pred ogledom pisarni Narodne galerije. Ferdo Vesel: »Slepe miši« Klavirski koncert A. Trosta Na svojem solističnem koncertu dne 10. maja je pianist Anton Trost predstavil vrsto kvalitetnih, tehnično in Inter-pretacijsko zelo zahtevnih skladb, ki so bile odlično izhrane ln so se v celoti prilegale tako izvajalčevemu muzikalnemu pojmovanju kakor njegovim reproduktivnim zmogljivostim. Spored njegovega koncerta je obsegal Brahmsovi Rapsodijo op. 119, št. 4 in Sonato op. 5, Chopina Barkarolo op. 60, Nokturno op. 48. št. in Balado op. 34, nadalje pet Tajčevlčevih preludijev (Allegro tranquil'.o, Molto animate, Agitate, Molto sostenuto in Presto), Prokofjeva Suggestion diabolique ln končno Liszta Dva Petrarcova soneta (št. 47 in 104) ter Mefistov valček. Izbrane skladbe so značilen odraz svojih ustvarjalcev, kakor ilh poznamo iz celotne njihove življenske tvorbe, kar posebej velja za Liszta, Chopina in zlasti za izrazno široko, doživljajsko močno, oblikovno jasno in tehnično komplicirano Brahmsovo Sonato op. 5. Poleg Tajčevlčevih prisrčnih, melodično zajetih in harmonsko ter ritmično zanimivih preludijev je še zlasti zanimala prej navedena Skladba Prokofjeva, polna tistih značilnih odtenkov skladateljeve izrazne miselnosti, ki spominjajo na grotesko ln rezki humor, stilno pa skladna oblikovalnemu načinu ostroumnega, duhovitega in muzikalno širokopoteznega sovjetskega tvorca. V tem sporedu je pianist Trost široko razvil svojo poustvarjalno silo, ki v marsičem in marsikje prestopa okvir svoje običajne funkcije in se meša z ustvarjalnostjo ali se ji vsaj zelo približuje Ob Trostovi igri človek občuti, kako izvajalec mojstrsko gradi in postavlja plastično celoto posameznih skladb, kako izvablja vsakemu posameznemu tonu neko posebno zvočnost, ki se g ceioto staplja v močan, globoko doživet in zato resničen izraz, poln življenja, poln najrazličnejše stopnjevanih občutij, ki se gibljejo od najintimnejših liričnih potankosti vse do epsko zajetih širin In dramatičnih napetosti. To so odražale vse izvajana skladbe, posebej pa še morda Brahmsova Sonata op. 5, Chopinovi Nokturno in Balada, Prokofjeva Suggestion diabolique In Lisztov Mefistov valček. Značilnost Trostove igre je graditev umetniške celote, ki se nikoli ne oddalji od vernosti stilnega prikaza in ki v sebi vedno in povsem upošteva sestavne činitelje celote ter njih polno izoblikovanje, pa pri tem ne pozablja, da so ti činitelji ie drobec velike zgradbe in kot takšni odvisni od njenih zakonitosti in pogledov. Vprav zato so Trostove reprodukcije tako zelo plastične in zaključene, umetniško značilne in zrele ter učinkovite. V primerjavi tega njegovega koncerta s prejšnjimi se zdi, da pianist Trost zrelost svoje poustvarjalnosti se nadalje poglablja, da stopnjuje njeno silo, da še vedno in še obsežnejše razkriva možnosti svojega lnterpretacijskega podajanja in da se njegovo mojstrstvo še razrašča. Zato bomo z zanimanjem sledili njegovemu nadaljnjemu delu, prepričani, da bomo iz njega mogli spoznati in občutiti mnoge nove finese izvajalčeve reprodukcije. Vsako razpravljenje o Trostovi tehnični dovršenosti pa bi bilo odveč: prvič jo poznamo, drugič pa bi brez nje ne bilo visoke umetniške ravni mojstrove poustvarjalnosti. Trostov klavirski koncert je nudil mnogo umetniškega užitka ln poslušalci so ga navdušeni sprejeli s polnim priznanjem. Dr. D. Cvetko. MARK TWAIN, PUSTOLOVŠČINE HUCKLEBERRY J A FINNA Kdor je bral »Pustolovščine Toma Sawyera«, bo z veseljem vzel v roke tudi knjigo »Pustolovščine Huckle-berryja Finna«, v kateri uganjata svoje prebrisane, vesele in napete vragolije ista junaka Tom in Huck. V tej knjigi pripoveduje duhoviti ameriški humorist in satirik, kako sta vdova Douglas in njena sestra gospodična Watson na svoj ozkosrčni in puritanski način vzgajali ubogega malega klateža Hucka Finna za nebesa, dokler se ni prikazal v mestecu njegov potepuški oče in ga ugrabil v upanju, da se bo na_ta način polastil njegovega denarja. Zaprl ga ie v samotno kolibo v gozdu, od koder pa jo je prebrisani Huck pobrisal. Na begu se sreča s pobeglim sužnjem svoje mučiteljice gospodične Watson, starim črncem )imom, nakar se skupno odpeljeta na majhnem splavu navzdol po reki Mississippi in doživljata neverietne pustolovščine, ki se pa končno vse srečno končajo in prinesejo Jimu prostost, Hucka pa spravijo v nevarnost, da ga bodo začeli v drugič »cifilizirati«. Huckove in Jimove pustolovščine, ki jih obogati s svojo fantazijo končno še Tom Sawyer, nudijo pisatelju priliko, da prikaže pestro sliko takratnega življenja v južnih državah Severne Amerike in bogato galerijo tipov iz sredine prejšnjega siciefja. Povest ie satira na slabe in smešne strani življenja njegovih rojakov. Pisatelj se duhovito norčuje iz napak kakor sta ozkosrčni puriianizem in zlagana moralnost, ki v dejanjih, po- sebno v ravnanju s črnimi sužnji, ne pride do izraza, iz hinavskega krščanstva nedeljskih šol, iz omejenosti in roviarsiva svojih rojakov, iz njih lahkovernosti in umazanosti ter iz bedastih in nesmiselnih preostankov srednjega veka v njihovih običajih, kakor je na primer krvna osveta. Kljub satiri je povest polna sočnega humorja. Obenem ie knjiga tudi duhovita parodija na romantično literaturo sentimentalnih pustolovskih zgodb po receptu »Grofa Monte Christa«, ki so bile tedaj prva moda v literaturi. Satirični poudarek sicer jemlje zgodbi nekaj svežosti, ki odlikuje »Pustolovščine Toma Sawyera«, toda knjiga pridobi na zanimivosti in pomembnosti. Prevod Pavla Holečka ie dober, ilustracije Bogdana Groma pa le slabo izražajo slikovitost in realistični stil povesti. Skoda ie, da knjiga nima uvoda, ki bi mladini približal pisatelja, njegov čas in delo, tako pa bodo neglede na to, da so glavni junaki povesti otroci in zamorci, ob branju bolj uživali odrasli bralci fi Delavnost „Avala-filma” Razen mesečnega filmskega pregleda in trimesečnih pregledov o naši fizkul-turi in pionirjih izdeluje podjetje »Avala film« tudi umetniške in dokumentarne filme. Podjetje je že izdelalo umetniški film »Nesmrtna mladost«, ki ga bodo te dni začeli predvajati v beograjskih kinodvoranah. Film »Sofka«, ki ga snemajo po romanu Borisava Stankoviča »Nečista Srbski književniki na obiska v Ljubljani Na nocojšnjem književnem večeru v ljubljanski Drami, ki ga prireja Društvo slovenskih književnikov, bodo brali svoja dela glavni sekretar Zveze književnikov Jugoslavije če-domir Minderovič, Skender Kulenovič, Tanasije Mladenovič, Jovan Popovič, Slavko Vukosavljevič in Desanka Maksimovič. Njeno pesem »Spomin na vstajo« prinašamo v prevodu M. Klopčiča: Desanka Maksimovič: Spomin na vstajo Srbija je velika skrivnost: dan ne ve, kaj noč pripravlja, niti noč, kaj zora poraja, grm ne ve, kaj grm sosedni sanja, niti ptica, kaj se vse dogaja v krošnji, ki se v vetru sklanja. Kuščar na ve, kaj se pod kamnom plazi, steblu koruze nič ni znano, kaj počne sosedna njiva. Vse se menja neprestano, ni kotička niti lista, da skrivnosti ne prikriva. Kdo ve, kaj v tej r osi tiči, ki tu se nedolžno blesti; kmetje si kličejo v delu, da z gore na goro se čuje, mordä to kričanje zaroto kuje? Živ krst nikdar ne bo vedel, kaj nosijo v nedrih čistih naša mlada dekleta; kakšna težka skrivnost otroku v rokäh se razcveta, in kam, kam starka vsaka sključena koraka. V tej deželi še reke, vetrovi, vonjave, studenci, potoki, celö cerkveni zvonovi prenašajo skrivne novice, na prvem ovinku, kjer gozd se širi iz mraka, kdo ve, kaj te čaka. V tej deželi še zajčji stopinji sovražnik nikdar ne zaupaj, niti sledovom volovskih kopit. Tajen domenek je skrit nemara še v pesmi žanjic, v udarcih sekir iz naših gozdov in v uspavankah na večer iz naših domov. (Prevedel Mile Klopčič) kri«, bo končan Se letos. Doslej so izdelali že 80V« filma. Podjetje »Avala - film« izdeluje tudi dokumentarne filme. Končan je že dokumentarni film »Vuk Karadžič«. Prav tako so že končani dokumentarni filmi »0 tu-berkolozi«, »Vas pod Kosmajem« in »Kongres Ljudske front« Srbije«. V LR Makedoniji so izdelali dokumentarni film »Na poti k miru in napredku«. Prav tako je končan dokumentarni film »Borba za plan«, ki prikazuje uspehe Ljudske fronte LR Srbije, dalje film »Za zaščito zdravja«, ki prikazuje nevarnost tuber-koloze za človeško zdravje, in film »Narodni plesi in pesmi«, ki prikazujejo bogastvo naše ljudske folklore, lepote naših narodnih plesov in pesmi. Podjetje pripravlja še nekaj drugih dokumentarnih filmov. Film »Prva svetloba« bo prikazoval po scenariju Fride Filipovič graditev neke hidrocentrale v naši državi. Zapiski Opera na Reki je edina v naši državi, ki prireja predstave v dveh jezikih v italijanskem in hrvatskem. Polovica članov te opere je Italijanov. Tako so Masseno-tnvega »Wertherja« predvajali v italijanskem in hrvatskem jeziku. Bratstvo Italijanov in Hrvatov Reke je videti tako tudi v sestavu in delu težkega Narodnega gledališča. Hrvatski in italijanski igralci skušajo skupaj približati gledališko umetnost preprostemu ljudstvu. Italijanska manjšina Istre in Reke je zastopana v Narodnem gledališču tudi s stalnim dramskim insamblom, ki šteje 20 poklicnih igralcev. Ta skupina skuša seznaniti Italijane z najbolj znanimi dramskimi deli svetovne literature. V izdaji založniškega zavoda Hrvatske je izšla knjiga »Italijani v FLRJ« v italijanskem jeziku in je namenjena Italijanom Istre in Reke. Prinaša obširen pregled življenja in dela Italijanov v novi Jugoslaviji od časa skupnega boja proti fašizmu do danes ter je opremljena s slikami iz življenja in protifašističnega boja Italijanov Istre in Reke. Delo kalturno-pcosvetiüli svetov v novomeškem okraju V zadnjem času m je del« kulturno prosvetnih »vetov v novomeškem okraju precej poživilo. Proslave za 27. april, 1. maj in 9. maj so bile po vseh centrih in sektorjih, po šolah pa »o bila predavanja. Program; za vse proslave so bili smotrni in kvalitetni. Najboljša predavanja v okviru ljudske univerze so v Dolenjskih Toplicah, katerim je bila dodeljena kot priznanje nagrada 800 din, Žužemberku 500 din in Mirni peči 500 din. Za potrebe ljudskih odrov je okrajni prosvetni svet nakazal večje vsoie Dolenjskim Toplicam, kjer se Dom ljudske prosvete predeluje v zadružni dom. Prečni, kjer mladina s prostovoljnim delom obnavlja dvorano in Šmarjeti, kjer imajo velike potrebe in so končno le pričeli * delom. V času tekmovanja knjižnic je okrajni ljudsko prosvetni svet prejel od Ministrstva za prosveto 47 knjig in brošur, katere je razdelil med nekaj odborov. Krajevni ljudski odbor Trška gora je ves v hribih in brez knjižnice. Ker pa je mladina zelo napredna in rada čita, je bilo poslanih 13 knjig kot prva pošiljka za postavitev knjižnice. Z dobičkom prireditev so kupili še 20 sodobnih knjig. Dne 26. apnila je bila na proslavi otvorjena »Ljudska knjižnica OF Trška gora« s S3 dobrimi knjigami. Ljudstvo je bilo knjižnice žeto veselo, ker je zelo oddaljeno od vsakega kulturnega centra. V Škocjanu je bil ve« sektor brez knjižnice, poleg tega pa je še kulturno in politično zelo zaostal. Zato so tja poslali 20 knjig. Pr; pregledu dela pa so ugotovili, da ie na podstrešju župnišča cela knjižnica bivšega prosvetnega društva. Te knjige bodo pregledali in dobre oddali v novo knjižnico. Tako bo tudi v Škocjanu kmalu otvorjena nova knjižnica. V vsem območju Suhe Krajine je do j^red kratkim obstajala samo ena knjižnica s 67 knjigami. V Sela-Hinje je bilo poslanih 14 knjig. V nedeljo, 9. t. m. pa je okrajni odbor OF podaril novozgrajenemu zadružnemu domu v Zvirčah lepo knjižnico z večjim številom knjig. S tem bo tudi tam mladina deležna razvedrila in izobrazbe. Tudi v Gornjih Suši ca h so dobili na dan otvoritve zadružnega doma lepo knjižnico. V Sotesk; pri Straži sta se obe že obstoječi knjižnici, kateri prej nista odgovarjali svojemu namenu, združili v ena Igralska družina bo dala od svojih prispevkov 2000 din za nabavo novih knjig, tako da bo zopet oživi je na nova knjižnica. V ostalih sektorjih poslujejo knjižnice nekje dobro, drugod pa zopet slabše, kar j« v glavnem odvisno od kulturno prosvetnih »vetov in knjižničarjev. Da bi zajedi ves sektor in da bi bilo možno vsakemu čitati, bi morali imeti knjižnice še v Dc-lžu, Grčevju in Ajdovcu. Pr{ pregledu terena so tudi ugotovili, da je potrebno v novomeškem okraju še 13 sektorskih kulturno prosvetnih svetov. Deset sektorjev je že pregledanih' in so se tudi že nanovo postavili al; reorganizirali kulturno prosvetni sveti, ostalo delo pa bodo v kratkem dovršili. V novomeškem okraju grade zadružne domove na desetih gradiljščih. Okrajni kulturno prosvetni svet je na glavnih gradiliščih organiziral strokovna predavanja o kmetijstvu, mehanizaciji itd. Na nekaterih gradiliščih so postavljeni stenčasi, parole in grafikoni, iz katerih so razvidni delovni uspehi. Na samih gradiliščih do-sedaj še ni bilo kulturnih prireditev, ker tudi samo delo še n; bilo dovolj sistematično urejeno. Pač pa bodo sedaj kulturno prosvetnj sveti v bližini gradilišč v svojem območju organiziral; prireditve ter s tem nudili duševnega razvedrila graditeljem. Bile pa so razne prireditve v Novem mestu in drugih krajih, katerih čisti dobiček je šel za gradnje zadružnih domov. Okrajni kulturno prosvetni svet Novo mesto bo v kratkem sestavil program za razn« prireditve na gradiliščih. Uspehi Tedna borbe proti tuberkulozi Teden borbe proti tuberkulozi je bil pripravljen in izveden z namenom, da zdravstvena služba opozori ljudske množice na tuberkulozno nevarnost, na ogromno gospodarsko škodo, ki jo bolezen povzroča, ko nam uničuje mlade delovne sile, na to resno in težko dediščino krivične socialne ureditve v preteklosti, ki je pri nas dokaj vidna in da na ta način prikaže nujnost in potrebo načrtne in organizirane borbe proti jetiki. V zvezi s tem ie bil namen Tedna strokovna popularizacija zdravljenja in čuvanja pred to zahrbtno boleznijo. Ta akcija z zadnjim dnem Tedna ni bila zaključena. Bila je začetek za splošno, široko, načrtno in sistematično borbo proti tuberkulozi. Teden borbe proti tuberkulo/i je bil izražen predvsem s propagandnim in zdravstveno prosvetnim delom. V Sloveniji je bilo razdeljeno med prebivalstvo nad 100.000 izvodov razn;h strokovnih poljudnih brošur, skupno pa razdeljenih brošur, značk, blokov in plakatov ter drugega propagandnega in zdravstvenega gradiva nad 450.000 izvodov. Zdravniki, medicinske sestre, učitelji in odborniki Rdečega križa so v tem tednu pripravili v Sloveniji 671 predavani o bolezni in o načinih uspešne borbe proti njej. Povprečna udeležba na predavanjih je bila 40 oseb. Po predavanjih se je skoraj povsod razvil živahen razgovor, kar je dokaz, da ima ljudstvo veliko zanimanje za takšna predavanja in si želi primernega pouka. Zlasti velike uspehe je imel Teden borbe proti tuberkulozi med šolsko mladino. V večini šol so bila v tem tednu posebna predavanja o borbi proti tuberkulozi, pri čemer so mladino poučevali, kako naj si čuva svoje zdravje pred to zahrbtno boleznijo. Od 29 je izvršilo 18 protituberku-loznih dispanzerjev v tem tednu množične preglede. Za zbiranie denarnih sredstev, ki se bodo uporabila za zdravljenje tuberkulozne mladine, je sekcija za borbo proti jetiki izdala značke in bloke, ki so jih ljudje radi kupovali. Vendar se je zgodilo hi in tam, da so jih sprejeli z nerazumevanjem. Tak primer ie izjava Marice Hočevar, nameščen-ke Naproze v Stični, ki ra dovolila, da se v prodajalni razobesi plakat in dejala, nai plakate razobeša tisti, ki jih ie izdelal m to na drugih mestihl Blok s 100 listki po 1 dinar je ostal v prodajalni nerazprodan. Prav tako so se slabo izkazali v tem tednu uslužbenci Naproze Ljutomer in Okrajnega magazina Ljutomer. Vsega ie naše ljudstvo za zdrav ljenje tuberkulozne mladine zbralo približno pol milijona dinarjev in s tem dokazalo, da se zaveda, da ie uspeh te borbe odvisen od sodelovanja, razumevanja in zavestne borbe vsakega poedinca. L. K. Budnost ljudstva onemogoča vse poizkuse agentov mednarodne reakcije za rušenje ljudske oblasti Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je dne 10. t. m. zaklju&ila dvodnevna razprava proti pripadnikom oborožene tolpe, ki se je kratko dobo svojega obstoja klatila po Savinjski dolini an v brezuspešnem iskanju pripadniknv strahovala mimo prebivalstvo in ropala ljudsko imovino. Prvoobtoženi Zajc Jakob, »trojni ključavničar iz Žalca, je bil organizalor in vodja tolp«. Zajc Jakob je po osvoboditvi menjal že nešteto služb in je bil tudi iz svojega zadnjega službenega mesta odpuščen zaradi nepravilnega odnosa do dela. S svoji pripadniki se je stavil v službo sovražnikov nove Jugoslavije, ki prišle s križarji in četniki ln podobne parole mednarodne reakcije. Tolpa kljub vsemu prizadevanju ni mogla med prebivalstvom najti pristašev, razen nekoliko nezavednih ljudi iz svojega sorodstva in znancev, ki so jim bili pripravljeni nuditi brano in zatočišče. Med temi so Jože Vidner, Ivan Jezernik in Vincenc Jug, Jože Mastnak ln Franc Mastnak so videli pripadnike tolj>e, a niso o tem obvestili organov javne var nostS. Prav tako niso zadostili svoji dr žavljajski dolžnosti Jože Žgank, Neža Zajc, Helena Horvat in Franja Kruši«, katerim je bilo znano, da namerava Zajc v bando. Za svojevrstno pomoč se j« «b- skušajo z organiziranjem oboroženih tolp vezal Vinko Kolenc, ki je ob seslanku z in drugih zločinskih sredstev slabiti de- Zajcem sam govoril, da bo kmalu prišlo lovni polet našega ljudstva. Za oborože- do tuje intervencije v Jugoslaviji, širno bando je iz vrst detomrznežev in za- šega kroga sodelavcev tolpa kljub vse ni grizenih nasprotnikov sedanje družbene prizadevanjem ni našla in p> bila prav ra-in državne ureditve najprej pridobil čev- di zavednosti večine ljudstva po kratki ljarskega pomočnika Ivana Veligovška, dobi svojega strahovanja, dne 17. marca nato pa še ključavničarja Ludvika Pun- izsledena po organih javne varnosti. Tol-cerja in kovača Jožeta Mlinariča. Obt. pa je iz hiše, kjeT je bila obkoljena, da-Veligovšek je nato pritegnil še čevljarja jala ogorčen oil por in je bil vsled tega Ivana Plahuta. Vodstvo tolpe je prevzel v borbi ubit 75 letni stanovalec Janez Go-Zajc, katerega so ostali člani nazivali j lob. komandanta«. Za svoje protidržavno delovanje fo izbrali čas vpoklicev v Jugoslovansko armado, ker so ga smatrali najbolj primernim za priliv novih članov v tolpo. Pri tem so podcenjevali zavednost in poštenost ljudstva. Njihovo prizadevanje je propadlo v kratkih dveh dneh, čeprav so skušali razne ljudi z orožjem, grožnjami in dejanskimi napadi prisiliti za vstop v njihovo bando. Grozili so tudi ostalemu prebivalstvu, ki jim je odrekalo pomoč, zlasti pa mobilizirancem, s smrtjo. Ob klatenju v Savinjski dolini so širili tudi sovražno propagando o bližnji propasti sedanje državne ureditve, o bližnji vojni, o angleških in ameriških četah, ki bodo Večer zdravstva v istrski vasici Burja se še vedno noče posloviti od nas; sredi najlepšega pomladnega razkošja, — belih črešenj, hrušk, zoranih njiv, zelenečega žita in brstečega grmovja nas je spet obiskala. In prav nič ni prijetno pomisliti, da bo nocoj v šoli sestanek, na katerem bomo obravnavali bolezen, ki ji velja naša najhujša borba — jetiko. Že snoči bi moral biti, pa je bila taka tema, da ni bilo mogoče Iti niti od biše do hiše. Burja pa je zavijala ln nosila ledenomrzle kaplje dežja, da je bilo še slabše. Bo pa nocoj. Morda bo kaj boljše! Le počasi prihajajo ljudje. Vsak si poišče prostor pri peči, ki pa je nocoj nekam muhasta ln vaH oblake dima v obraz. Nazadnje se le unese, tedaj pa na žalost spoznamo, da — ni več drv! Sestanek se prične. Ni mnogo ljudi, vreme jih je zadržalo doma pri ognjišču. Začnem s svojim govorom, naštevam naj važnejše številčne podatke o razsajanju jetike, o njenem uničevalnem delu med množico sredi največjega delovnega poleta. o bolezni sami, o borbi proti njej. Najbližji tov. Babič še dopolni moje be sede o prenašanju tuberkuloze z mlekom bolnih krav. še drugi pomagajo in razčistimo mnogo vprašanj. Sedaj pa pride na vrsto najbolj pereča točka na vasi: osebna snaga in snaga naših stanovanj. Tu pa jih vidim, kako zmigajo z glavami in vem, da marsikdo misli: »Spet nam jih bo nekaj povedala!« In res, ni se zmotil! Na vse iib spomnim, kar sem videla pri obiskih pri raznih družinah, seveda ne naštevam Imen. Kje neki! Povem jim o umazanih kuhinjah, kjer stene že več let niso videle apna. o smeteh po vseh kotih, pohištvu, ki je že pozabilo na vodo in milo, o čumnatah, kjer spi vsa družina, pa nanje ne posije nikdar sonce, o gnojnih jamah pred hišami, o tem, da ponekje niti stranišč nimajo — vse to ln še mnogo podobnega naštejem. Priznati morajo, da ne pretiravam in da je vsemu temu marsikje kriva malomarnost. Kdo bo vedno stal za otrokom in ga umival, ko je pa polno dela? Take In podobne Izgovore slišim. Pa se oglasi tov. Knez: »Vse to je prav, tovarišica, kar govoriš. Sedaj ti bom pa še jaz nekaj povedal. Kako naj se pri nas umivamo kot po mestih, kjer Imajo vodovod, kopalnice, pri nas nam pa vsako leto še vode zmanjka?!« Tu pa mi pomagajo vsi in tovariš dobi kmalu odgovor, da se je mogoče umiti tudi v škafu in da tu res ni nobenega razloga, ki bi opravičeval umazanost. Tudi suše ne bi bilo treba toliko pretrpeti, le malo več dobre volje za delo bi morali imeti, tako da so pa res naš studenec ln korita za pranje poleti suhi. Še nekaj ima na srcu. »Kot praviš, bi moraH imeti vsak svojo posteljo. Jaz pa prosim za les že vse leto, pa ga na noben način ne morem dobiti, ker lesa za- široko potrošnjo v naši Obnovitveni zadrugi v Kubedu ni. In zato morajo moji otroci spati na tleh.« To je res. Zadruga ima na razpolago samo les za obnovo ln ker naša vas ni požgana, ga ne dobi. Sami kmetje pa ga tudi nimajo. O tuberkulozi smo se ie pomenili. Upam, da moje besede o čistoči ne bodo zaman in da bodo žene že poskrbele, da bo bolj čisto. Pohvaliti se moramo sicer, da jetike sedaj nimamo v vasi, vendar pa ji moramo še v bodoče zapreti vrata v naše biše. Sedaj pa cepljenje proti legarjn. Prejšnjo soboto je prišla tovarišica Ocepkova Iz Sežane, da bo cepita mladino Iz območja KLO Gradišče. Na žalost nas je dobila tam le skromno število. Kje je bila tedaj ostala mladina? Prikažem jim pomen tega cepljenja In upam, da prihodnjič tovarišica ne bo več odšla razočarana od nas. Po vsem tem se razvija še kar precej živahen pogovor. Na vrste pridejo še počitniške kolonije za otroke, röntgenovl aparati, gradnja novih bolnišnic, še celo o zastrupljeju s konzervami nekdo spregovori. Tako kar obsedimo, čeprav je peč mrzla. Končno le vstanemo. »Tovarišica, še kdaj nam kaj takega povej!« je želja tovarišice, ki zadnja odhaja. Res, mnogo b! bilo treba povedati, da bi dvignili ljudi iz dosedanjega načina življenja. Ta je potrebno še trdo delo in ljudi, ki bodo takemu delu kos. Naša istrska vasica ne bo smel» več kazati zapuščenosti, temveč bo morala odsevati v belini hiš, čisteči ljudi in stanovanj ter gospodarskih posiopij. Saj živimo v času, ko dosegamo najčudovitejše nspehe tam, kjer si včasih niti sanjati ne bi upali. M. a Pred sodiščem so obtoženci skušali zmanjšati svojo krivdo z zagovori, da so šli v oboroženo tolpo zato. da bi skupno pobegnili preko meje v Švico. Prav tako je ničen zagovor peščice obtožencev, ki je nudila tolpi pomoč, češ da niso prijavili oblastem pripadnike tolpe, ker se jim je zdelo, da v tako malem številu ne morejo biti nevarni. Obsojeni so bili: Zajc Jakob, Puncer Ludvik, Mlinarič Jože in Plahuta Ivan na smrt z ustrelitvijo in trajno izgubo državljanskih pravic; Veligovšek Ivan na 20 let odvzema prostosti s prisilnem delom, Kolenc Vinko na 3 leta odvzema prostosti, Vidner Jože na 1 leto odvzema prostosti. Jezernik Ivan na 2 leti odvzema prostosti, Jug Vincenc na 8 mesecev poboljševalnega dela in Pogačar Jože na S mesece prisilnega dela. Obsodba tatinskih železničarjev v Beogradu Beograd, 12. maja. Okružno sodišče v Beogradu je izreklo sodbo nad skupino železničarjev, ki so kradli iz železniških vagonov. Obtoženci . so med drugim ukradli 14 kg sukanca, več bal čevljev, perila, platna itd. in celo 5 tračnic, ki so jih prodali Cedomirju Pavloviču, kovaču iz Male Kasne. Organizator teh tatvin železniški uslužbenec Dimitrije želji« je bil obsojen na 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, drugi člani te tolpe: Aleksander Todorovič na 14 let. Branko Milosavljevič na 10 let, Todor Vukovič na 8 let, Milan Ručalo na 4 leta ln 6 mesecev, Milan Dragič in Dragutin Lisjak vsak na 3 leta odvzema svobode s prisilnim delom. Dragoljub Jovanovič, ki je prenašal ukrade no blago, je bil obsojen na 6 let odvzema prostosti s prisilnim delom, Zivojin Bazi« v čigar hiši so razdeljevali ukradene stvan, na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom ln kovač Cedonrir Pavlovič na 2 leti odvzema svobode brez prisilnega dela. ODPRAVIMO NAPAKE! Nepravilen odnos do dela in kulturnega trgovanja Te dni so bile tudi v prodajalni >Slamič Italija PRVI DAN NEODLOČENO 1:1 V odlični igri je Mitič premagal Cucellija. Palada pa je proti del Bellu izgubil Zagreb, 14. maja. Danes je bil prvi dan tekmovanja med Italijo in Jugoslavijo za Davisov pokal. Mitij je pri •de na Salati Miti« in Cucelii, prostor isrečanju ^ta igrajva igrala štiri sete. n gledalce še ni it 1 zaseden, navzoči I l^dackt 1>*1 že takoj [>o prvih >a so ju toplo pozdravili. Pred za- «dareili videti ('nx'-eia nerazpoložen, boril Jugoslaviji važno točko, vendar Je zaenkrat še težko govoriti, kako se bo to važno srečanje končalo. Strokovnjaki eo pred začetkom tekmovanja trdili, da ima po papirnat; formi Italija prednost, vsakdo pa je takoj pnp-omni!, da je Mitič v izredni formi in da se lahko nadejamo zmage nad resnim konkurentom za naslov evropskega teniškega prvaka. Odlična Mi-tičeva igra je ohrabrila ÄXX) glavo množico, ki z optimizmom pričakuje končni izid dvoboja. Ko sta točno ob 14. prišla na igri Sie ..............- • ~ - za pa fell.cn igre pa so bile tribune do zaa je izgubil. Nato je prišel Palada še enkrat v vodstvo in dobil tudi zadnji gem, tako da se je tretji soi končal z njegovo zmago 8:6. Zadnja igra se je razvijala v znamenju skrajne borbenosti, kajti odločala je o tem, ali bo Jugoslavija prvi dan vodila z 2:0, ali pa Inv del Belin uspelo izenačiti. Palada je prevzel vodstvo, toda del Belio je dobil nato po vrsti pet gemov. Z vztrajno in požrtvovalno igro se je Paladi posrečilo izenačiti in prevzeti vodstvo 6:5. Naslednji gem je dobil del Brilo, toda spet je Palada prevzel vodstvo 7:6. Ko je bilo stanje že 0:40 za Palado in bi moral dobiti le še eno dobro žogo, se ga je oklenila nesreča tako, da je del Belk) najprej izenačil, [Kivi šal na 7:8 in končno dobil tudi zadnji gem, tako da se je četrti sel končal 9:7 za del Bejla. Prvi dan dvoboja je prinesel torej neodločen rezultat 1:1. Jutri bo igra parov. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri. Planinska ka-ča m Starem gradu nad Kamnikom — simbol nove dobe Dobre pol ure hod IS v bresr In že »i na razvalinah starega «rr&du nad Kamnikom v nadmorski višini aSj» m. Ni planinca, ki ne bi bil presenečen nad čudovitim razplodom na planine »'d Učko jr ore* preko Nanosa in Diejraša do očaka Triglava-Kamniške planine pa Imaš pred seboj kot pravi planinski vrt. Frilšla je svoboda in delovne množice »o na grajskih razvalinah slavile dneve zmage. Tu se je porodila misel, da Izkoristimo razvaline kot temelj za novo planinsko kočo. Delovne množice so si želele kočo oddiha v neposredni bližini naSih tovarn. Planinci so izdelali načrte za kočo, a mlado in staro je kar tekmovalo v prostovoljnem delu pri dona-Sanju gradbenega materiala oz. pri gradnji koče. Dijaška mladina je ustanovila posebno delovno brigado, ki je mesec dni sodelovala pri gradbenih delili. Ka- dar sl prišel na Stari grad. sl našel naše mlade planince pri delu. Nobenega dela se niso strašil! — tudi elektriko so napeljali v to višino. Koča Ima v pritličju kuhinjo in ohed-nJco, v I. nadstropju pa veliko udobno sobo. od koder uživajo gostje razgled na vse strani. Ta koča je postala pravi klubski prostor kamniških planincev, tu se delajo vsi veliki načrti za Kamniške planine in določajo delovne akcije. Tu so se vzgajali naši mladi planinci v prostovoljnem delu In tako Izvežbnni sodelujejo zdaj pri popravilih Iu zgradbah na Ko-krškem In Kamniškem sedlu. Na hinko.štm» nedeljo 16. maja ob !.’> bo slovesna otvoritev te planinske koče pod geslom: Skupno smo gradili — skupno se bomo veselili! SCdo bo kolesarski prvak Slovenije VpTašanj« ni lahko, kajti kanđiđaftov sa naslov letošnjega prvaka je a»*č. Njihove sposobnosti precej izenačene, zato ni mogoče prerokovati, nli bo med zmagovalci kdo izmed starejše Izkušene generacije ali iz vrst mladih dirkačev. Valant. Abuinar, Bukvić, Mrak, Štirn, Stibrmik, Uršič, Usar. Podmiljščak In Rozman so imena med katerimi smemo Elčakovati letošnjega kolesarskega pnn-Slovenije. Presenečenja pn seveda niso izključena. Večina izmed ni ih se je d-^fcro pripravi;» na nedeljsko tekmovanje in bo njihov plasman bolj ali manj odvisen od defektov), ki jih bodo imeli na potL Proga Ljubljana—Jesenice — Ljubljana, kj je dolga 130 km. ima poleg klancev v Pcdbrczjah še več položnejših vzpetin. Kljub temu lahko pričakujemo, da bodo d:rkači dosegli povprečno brzino 32 do 55 km na uro. Ker bo start zjutraj ob 7. bodo prvi dirkači na cilju tj Ljubljani prrd Narodnim domom med 11. in pol 12. uro. juniorska skupina, ki vozi samo 69 km. pa bo prispela na cilj okoli 9. Z obiskom nedeljske dirke podprimo na-ie tekmovalce, da bodo imeli voljo in veselje slovenskemu kolesarstvu spet priboriti tisto mesto, ki ga je svoj čas zavzemalo. Ustanovitev plavalne zveze LRS V nedeljo, dne 16. t. m. ob 19. url bo r.a Taboru ustanovni občni zbor plavalne zveze LRS. Dnevni red: 1. Pomen IT. kongresa FISAJ-a in naloge slovenske plavalno zveze. 2. Poročilo o stanju plavalnega »porta v LRS. 3. Diskusija. 4. Sprejem pravil plavalne zveze LRS. 5. Volitve odborov. Pozivamo vse pismeno pozvane delegate, da s« skupščine zanesljivo udeležijo. Plavalni odbor FZS. * Mestni fizkulturnl odbor Ljubljana, poverjeništvo za igre odreja za prijateljsko srečanje v košarki FR Metalac Zagrel» proti SFD Železničar Ljubljana tov. Breznika in Steinerja za sodnika. Tekma bo v nedeljo dne K», maja t. 1. ob 10.30 na igrišču Železničarja. Šercerjev dom. Sodnika naj se javita 15 min pred tekmo pri prireditelju. — l*ov. za igro pri MFO. Drobne zanimivosti V Gdansku je bilo boksarsko srečanje mod moštvom jugoslovanskega FP Milicionar jat in reprezentanco Gdanska, ki se je končalo z zmago poljskih boksarjev z, rezultatom 8:6. Svetovno prvenstvo Velemojster Smislov je drugi Moskva. 14. maja. Snoči so na turnirju za svetovno prvenstvo igrali 2t. t. J. Sredzadnjo kelo. Botvinnlk je premagal leshevskega. Smislov pa dr. Eu vre ja. Najmlajši udeleženec, sovjetski velemojster Smislov si je s tem zagotovil drugo mesto v turnirju. Botvinnlk je kot Dell Izbral mirno otvoritev štirih- skakačev ,kl običajno vodi do remija. Reshevsky je poskusil pozicijo zaplesti, pa je pri tem utrpel materialne izgube in se Je moral kmalu vdati. Smislov Je kot črni v zapletih nadigral dr. Euweja In tudi že pred 5. uro igre zmagal Keres je bil prost. Stanje pred zadnjim koloni je: Botvinnlk U, Smislov II, Keres, Reshevsky 9V2, dr. Enwe 4. v , Zadnje kolo Igrajo ▼ nedeljo. Srečajo se: Keres : Botvinnlk ln Reshevsky : dr. Euwe. Smislov Je prost. Turnir v Budimpešti V IX. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Budimpešti so bili doseženi naslednji rezultati: Bareza—Gligorlč remi, dr. Szlly—Foltys'rvini, Gereben—Bento remi, Trifunovič—Tomovič 1:0, partija Wood—Pachman je prekinjena v boljšem položaju za# Fachmann, partija Steiner— Szabo prekinjena v boljšem položaju za Szaha, partija Bckonyl—dr. Tartakower prekinjena v remi poziciji in prav tako partija Färster— Radolescu. Po IX. kolu je stanje naslednje: Szabo 7 (1), GHfforič 7, Foltys In dr. Trifunovič 6. Barc-za, Paeliman In dr. Tarta-kovter 5 in pol, dr. Sziiy 5, Benkü la Gereben 3 Ih pol, Steiner 3 (1). Radolescu 2 ln pol (1), Tomovič 2 ln pol, Bakonyl ‘2 (1). Wood 1 ln pol (1) ln Füster 1 (1). Po odredbi ministrstva za ljudsko zdravstvo *e odreja tudi za področje mesta Ljubljane obvezno zaščitno cepljenje proti davjčl. Cepljeni bodo z 2 Injekcijama zaščitnega cepiva v 4 tedenskem razdobju vs! otroci rojstnih letnikov 1945 ln 19-16 oziroma vsi otroci od 1. do 8. leta starosti, ki doslej proti davlci sploh še niso bili cepljeni. Tisti otroci v starosti od dveh do osmih let, ki so lansko leto prejeli dve Injekciji zaščitnega cepiva, dobe pri letošnjem obveznem cepljenju še eno injekcijo zaradi osve/.jtve In podaljšanja odpornosti proti diivicf. Prinest* je pa k cepljenju potrdilo o izT.fr;enem cepljenju t letu 1947., na katerem bo letošnja injekcija potrjena. Cepljenje se bo vršilo po naslednjem razporedu. 1. Rajon CENTER: Mestni dom, Krekov trg 2, ob 16.: prva Injekcija v petek, 21, maja; druga Injekcija v petek, 18. Junija. 2. Rajon SISKA-BE2IGRAD: osnovna stila v Sp. Šiški, ob 16.: prva injekcija v torek, 18. maja; druga injekcija v torek, 15. Junija. 3. Rajon VIČ-RAKOVNIK: osnovna šola Vič ob 16.: prva injekcija v sredo, 19. maja; druga injekcija v sredo 16. junija. Otroci iz predela Dolenjske ceste, Rud- nika, I2an«ke ceste in Barja naj pridejo k cepljenju na kraj ln y času, M je določen za rajon Center, t. J. v ponedeljek, 17. maja, v Mestni dum ob 16. 4. Rajon MOSTE: gimanazij* Mo«te ob 16 : prva injekcija v četrtek, 20 .maja; druga Injekcija v četrtek, 17. junija. 5. Kraj. ljudski odbor ST. VID: šola v St. Vidu ob 15.: prva Injekcija v sredo. 19. maja; druga Injekcija v sredo, 16. Junija. 6; Kraj.- ljudski odbor JEŽICA: zdrav- stvena anibulauea v Stožlcah ob '/t 11.: prva injekcija .v torek, 18. maja; druga injekcija v torek, 15. Junija. 7. Kraj. IJudskj odbor POLJE: Šola Polje ob 14., šola v Zalogu ob 16.: prva Injekcija v sredo, 19. maja; druga Injekcija v sredo, 16. junija. Od cepljenja so oproščen! samo akutno oz'ronu težko bolni, kar. Je na dan cepljenja Izpričat! z zdravniškim potrdilom. Oproščen! so od cepljenja tudi otroci, kl so v letu 194C., 1947. In 1948. davico preboleli. Zaščitno cepljenje proti davlci Je obvezno, Izvršitev obveznosti §e bo kontrolirala, prestopki bodo kaznovan! po določil Hi Zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. MLO LJUBLJANA — ODDELEK ZA ZDRAVSTVO DNEVNE VEST! KOLEDAR Sobcita, 15. maja: Z'tCiJa, Sonja Nedtedja. 16. maja: Binkošti, Janez Ne-poöiufk, Va-ija SPOMINSKI DNEVI 15. V. 1942. — Prvi odlok o U-stanovitivl narodne oblasti v Sloveniji na osvobojenem ozemlju. 15. V. 1943. — Začela pota sovražna ofen-if.V-a prot-i NOV. DEŽURNA LEKARNA Centralno- lokarda, TroJnostovje, Morljdn trg štev. 5. NEDELSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA LJUBLJANA: dr. Rus Mavrici J, BleCW- tiJVA 151. tel. 21-25 — od soboto opoldne d,-» ponedeljka do 8. zjutraj. CELJE: prim. dr, RaUp Ivan, Stanetova ulica. 20 — od sobr/te oi»oLdne do p-me-cteljRa do 8. zjutraj. Maribor: dr. Zidarič Ivo v ambulanti DZSZ v Ulio: talcev (Marijina ulica) od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Sobota, 15. maja, ob 20.: Večer članov Društva književnikov Srbije. Nedelja. 16. maja, ob 14.30: Shak-eapwune-Hamlet. Izven. P^nocljcilje^, 17. maja. ob 19.30: Shakes- peare-: Hunls-t. Red Ponedeljek. V nedeljo, 16. bo ob 14.30 zadnja popoldanska predstava »K.-.mlcta« v tej aezcnS, na ‘kar posebej opozarjamo akoiliško občinstvo. Prihodnji teden bo premiera drame Fer-da Koza&i »Vida Grantoma«. Režijo ima •kr. Branko Goivela. Oper» v Ljubljani Sobota, 15. maja, ob 20.: Donjizetitä: Don Posquale. Red C. Nedelja, 16 maja, ob 20.: Btaet: Carmen. Izven., Drama v Maribora Petek 14. maja. ob 15.: Simonov: »Rusko vprašan i o« Red LMS 2 Sobota. 15. m«;a eb 20.: Goldoni: »Krčmarica Mirando! ina«. Gostovanje v Rušah Nedelje. 16. maje, ob 16.: Goldoni: »Krft-mar.ee M-sundoiina« Gostovanje v-Roi. šah. _ Opera, v. Mariboru Sobota 15. maja, ob 20.: Puccini: »Tosca« za sindikate. Vstopnic© v prodaji za ostal o občinstvo. Nedelja, 16. maja, ob 20.: Verdi: »Trubadur«. Z n-žan e cene. Izven. SENJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Sobota, 15. maja, ob 20.15.: I. Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Predstava v počastitev rojstnega dne I. Cankarja. Nedelja, 16. maja, ob 20.15: I Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Predprodaja vstopnic pn Državni založbi, oddelek Z:i muzükalije, Kongresni1 trg 19. Zasedba vlog kot pri premierk SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Sobota, 15. maja .c/o 19.30: Ladislav Fodor — Fran Albrecht: »Matura«, Igra v treh djtjjaiijlih. Premiera. 993-n POGREBNO DRUŠTVO DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V LJUBLJANI vabi svoje redne in uzre dne člane na člansko zborovanje in nuto na občni zbor z cljJčajniim dnevu.on red*-m. ki bo dne 23. maja 1943. ob 8. uri zjutraj v kavarni (Stritar) »Vospernik« na Sv. Petra cesti 57. Z.ižoljt^ia števtina in točna udeležba! — ODBOR. 1015 n * Dežurne trafike dne 16. maja 1948: Levstik Alojz, Pokopališka 14; Dolar Ivana, Tyrsevia, cesti 12; Kmetč Ivana, Celovška ce^ta 54; Podmeni;!: Minka, Mnsarykova; Stefančič Angela, šelenburgova; Žagar Iv., l:leiWU.š.o*va; Ravnikar Franc, Poljanška št. 51; Kobal Ft-rdio. Gosposvetska 7; šl:er-bic Ro«alJja, Kolodvorska 25; Kordiš Angela, Gajeva 2; Kajzer Franja, Tržaška 28; Gačnik Henrik, Gradišče. 1016-n (H)W>«anio vse fizkulturnlee Ljiihljune, ki so se hotele pregledati v neuleljo 16. t. m., da ne ho zdravniškega pregleda, na pregled naj pridajo v soboto ali Pa v torek od 17. do 21. ure. — Mestni flzkul-tt:rul odbor. Aktiv L.MS IX. drž. gimnazije na Viču priredi danes dne 15. maja 1948 ob 20. uri v Mladinskem domu na Viču knlturiiu-nnietniški večer z izbranim sporedom. — Vablje,ni! 1017-n Izlet na Rab priredi Putnik — Ljubljana v dneh 23., 24. in 25. maja 3948. Cena za posameznika znaša 745 din. Ker je število za ta Izlet omejeno, se pravočasno prijavite v vseh poslovalnicah Putnika. 1006-n Preskrba DELITEV MESA IN' MESNIH IZDELKOV K objavu z dne 14. maja t. 1. »Delitev mesa in m&n.h izdelkov« «poročamo, da je cena za letno salamo 63 din za 1 kg (ne: GOdin). Nadalje obveščamo mesarje, da se v sobni:», dno 15. t. m. n(> deli meso za bolnike, noseče ženo in dajalce krvi. Mesarju, ki bo predložil odrezke navedenih kart, se odrezkovi ne bo priznalo. Kinematografi LJUBLJANA UNION: sovjetski film ,MoJe univerze«, tedniik. — MOSKVA: francoski film »Seme v vetru«. todinii-k. SLOGA: češki film »Gosli ln s*mje«. tednik — Predstave, v gornjih kinematografih ob 16 15. 18.15 in 20.15 uri — LETNI KINO »TIVOLI«: sovjetski film »Zvesti DJulbnrs,. tednik. — Predstava ob 20 url KODELJEVO. sovjetski' film »Na daljni plovbi«, tedmnk. Predstava ob 20. uri. ŠIŠKA: sovjetski barvni f.lm ’Starinska veselrčgra«, tedniik. — Predstavil ob 18. in 20. uri. MARIBOR ESPLANADE, sovjetski film >Mafo*imovn mladost«. tedni'Jk __ GRAJSKI: sovjetski f.lm »Med ljudmi«, tednik CELJE METROPOL: slöwnska dokumentarni -film »Mladina gradi«, tednik. ,— DOM: sovjetski film Najdie-rjčok«, tednik.' KAMNIK: sovjetsku! bar\*n.i fJm »Fiskul-tuma parsda t Mostovi 1947», tednik. KRANJ MESTNI: s*car.j#tska film »Peter in Katarina«, tednih. PTUJ r sovjetisiki' film »Križarka Varjag«, tednik. Koncerti Simfonični koncert orkestra Slovenske fiiharmonije p»d vodstvom odličnega- dirigenta Bogtom-ra Lokovica, bo Izreden imietn.':š:<4‘. dogod*efc. Koncert bo v ponede-ljok, 17. maja, ob 20.. v Unjonu. Spored ln vstofpnioe; Knjigam a muzikalu, Kon-gr.ssni trg. V Mariboru bo koncertira! v t->rc*k, 18. maja. poljski pa-iist Vladislav- Kendra. Med drugim ja vaja tudi več Chopinovih, dol. " Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje Sl’OKED ZA SOBOTO 6.00 Veder Jutranji pj>Med, vmes poročila, pregled dnevnega aporeda ln Jutranja tel ovadbo. 7.00 Rid.jsilci koledar, iz današnjih časo-piuov, objave. 7.10 S pesmijo jcriSem p-> Balikeslu. 7.30 N&poVed č-tusa in Pori čila. 7.45 Cvph/.iiove mazurke in ]»uli«n.eze. J2.30 Napj-.vt.i časa in jKiročOla. 12.45 Žabav.ut glasba, niaki oglasj in objave. 13.00 Koncert plarfiistke Maše Bolil-nec-Cühlaf. 13.30 Igra Zabaimi orkester Rad;a Ljubljana. 34.00 Gospodarska oddaja. V borbi za plan. 14.10 Mokranjčeve in G«»totVCew sklxdbe. 14.30 Napoved. čas,-t, j k »roč.; la in objava večernega sporeda. 14.45 Na fiauUi Igra Slavk© Korošec, pri klavirju Dana Perušek. 18.00 Glasbene «like. 18.15 Dr. P:s3;8rnik Angela, ravnatelj, prin^dopisnega muzeja: Prirodne znamenitosti in njihovo varstvo. 18.30 Slovanska orkestralna glasba. 19.00 Tedenski politični pregled. 19.20 Glasbene medigre. 19.30 Napoved ča<^a lin. poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglas j in objave. 20.00 Pogovori s poslušalci. 20.15 Igra Vaški kvintet, vmes poje slovenske narodne Andrej Jarc, ©premija Avgust Stanko. 21.00 Veder sobotni večer. 22.00 Prenos p-»roči] Zvezne postaje Ee*jgrad. 22.15 Pisana glasba. Okrajni odbor VOJNIH INVALIDOV, NOVO MESTO - odpre NA BINKOSTNO NEDELJO 16. t. m. gostinski obrat V LASTNI HIŠI na Glavnem tryu Dobra postrežba zajamčena!’ “ ODBOR BIFE „RIBNIK“ V TIVOLIJU ODPREMO DNE 15. MAJA 1948 Nudili bomo mrzle prigrizke, pivo ln vseli vrst brezalkoholne pijače. — Odprto vsak dan od 10. do 22. ure. Potrudili se bomo, da vsakega dobro postrežemo. Tovarna usnja - Slovenske Konjice sprejme v stalno zaposlitev: 3 GODBENIKE za godbo na pihala, I GODBENIKA-klarinetlsfa 1 GODBENIKA za gozdni rog I GODBENIKA za pozavno Ustmene alt pismene ponudbe na UPRAVO TOVARNE. Psziv up-Kukom in doSžmksm! Glede na nacionalizacijo strojno - mizarskega podjetja Smolej Lojze — Kranjska gora se pozivajo vsi upniki in dolžniki, da poravnajo svoje obveznosti, odnosno prijavijo svoje terjatve najkasneje do 31. maja 194Ü. Vse obveznosti po 3. ina-ju ISIS se smatrajo za zastarele, vse terjatve pa bomo prijavili pristojni državni arbitraži. ZAČASNI UPRAVITELJ * Obvestilo upokojencem In rentnikom Filiale DZSZ v Mariboru * V okviru delne reorganizacije socialnega zavarovanja, po kateri se Je izvajanje pokojninskega in nezgodnega zavarovanja osredotočilo po filialah Državnega zavoda za socialno zavarovanje na sedežih ljudskih republik, je tudi podpisana filiala DZSZ v .Mariboru z dne 12. maja 1948 oddala filiali DZSZ v Ljubljani vse posle Iz pokojninskega in nezgodnega zavarovanja. katere je doslej opravljala v pristojnosti filiale. Odslej bo v pokojninskem in nezgodnem zavarovanju Izdajala odločbe ter nakazovala pokojnine In nezgodne rente upravičencem na vsem teritoriju LR Slovenije filiala Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. Zaradi tega vabimo vse upokojence (osebne in rodbinske) ter nezgodne rentnike (osebne in rodbinske) s področja podpisane filiale, ki se jim že nakazuje pokojnina ali nezgodna renta ali pa jim je vsaj že izdana odločba o pokojnini ali renta, da se v vseh svojili zadevah, ki so v zvezi z njihovo pokojnino ali renio, obračajo naravnost na naslov.: Državni zavod za socialno zavarovanje, filiala Ljubija^ na, Miklošičeva cesta št. 20. Pokojninski zahtevki pa se «e kot doslej vlagajo pri pristojnih ekspoziturah« . Drž. zavod za socialno zavarovanje, filiala Maribor ROŠKI TEČAJ DRUŠTVA ZA KUITURHO so 1 SOOaOVAKJC SLOVENIJE S SOVJETSKO ZVĐO 20. LEKCIJA 87. O ruskem samostalniku. Spol ruskih samostalnikov. — S samostalnikom običajno zaznamujemo v slovnici tište predriiite in pojme, po katerih lahko vprašamo: KTO 3T0? ali MT0 3T0? Kikor v slovenščini, ta&> so tudi v ruščini samostalniki lahko moškega, ženskega ali srednjega spola. Po končajih pa še ruski samostalniki pogosto zelo razlikujejo od slovenskih sainostalniških oblik. Moškega spola so po navadi tisti samostalniki, pred katere lähkö postavimo svojilni zaimek MOft, na pr. M0H CTSKaH. Po končaju pa so moškega spola: 1. samostalniki, ki se končujejo na soglasnik, na pr. CTaKa|Hj, 6pa|T| itd.; 2. samostalniki na -M, na pr. capäjfi] (šaraj; = skedenj), repö)M| (g»eroj; = junak,heroj); 3. samostalniki, ki se končujejo na mehki znak -b in imajo v 2. sklonu (rodilniku) ednine končnico -B, na pr. npHBTenjbj (prijahal»; prijatelj), 2. skl. edn.: npMBTen|fl| (priijatialia). Seveda so lahko moškega spola po pomenu (kadar označujejo živa bitja) tudi tisti samostalniki, ki so sicer po obliki ženskega spola, na pr. ABAR (d»ad»a; = stric) in pod.; toda pred take samostalnike lahko vselej postavimo svojilni zaimek moškega spola: M0Ü A^A*- Ženskega spola so po navadi samostalniki, pred katere lahko postavimo svojilni zaimek ženskega spola MOB (maja), na pr. MOri HOpĆBa. Po končnici pa so ženskega spola: 1. samostalniki na -■ in -B, na pr. KOpOßjal, Aep8BH|fl| (dierJevida; =vas); 2. Samostalniki, ki se končujejo v 1. sklonu (imenovalniku) ednine na mehki znak -b ia imajo v 2. sklonu (rodilniku) ednine končnico -M, na pr. K0CT|bj (kost»), k6ct|h| (kosih). K ženskemu spolu spadajo seveda sploh vsi samostalniki, ki so ženskega spola po svojem pomeuu (običajno živa bilja). Srednjega spola so samostalniki, ki se končujejo: 1. na *0, na pr. okh|Ć| (akno), 2. na -e, na pr. nćn|e| (pobe) in 3. na -MB, ua pr. 3Hä|Mp| (znanda; = zastava, prapor). Prednje lahko poeta-vimo svojilni zaimek srednjega spola M06 (majo). 88. O sklanjatvi ruskih samostalnikov. —- V ruščini razlikujemo dve vrsti samostalnikov: trde, ki se končujejo na soglasnik (na pr. CiaiCŽH) ali na trdi samoglasnik a in o (na pr. KOpopa, 0KHÖ); mehke, ki se končujejo na mehki znak -b (na pr. npH ÄTP.1K KOCTb), na mehki samoglasnik fl in e (na pr. ^epĆBHB, llć.ie) ali na -fi (na pr. capah). Ta delitev je zelo važna za razumevanje ruske sklanjatve. Trdi samostalniki dobijo namreč v sklanjatvi samo trde končnice, mehki samostalniki pa mehke. Za primer navedimo samostalnika 6paT in (ione. Prvi samostalnik se končuje na soglasnik in spada zatorej k trdim samostalnikom; v drugem sklonu ednine srečamo v obrazilu trdi samoglasnik: 6pai|a|. Drugi samostalnik pa se končuje na mehki samoglasnik -e in spada zatorej k mehkim samostalnikom; v drugem »klonu ednine ima mehko obrazilo: nćn|n| (poba), la primerjava velja tudi za druge sklone. 89. Skloni ruske sklanjatve. — Ruščina ima šest sklonov in sicer: 1. HMeHHTenbHblB naA^M (inbeibibabnaj pad eš; imenovalnik), 2. poflMTenbHbiM (radh'bobimj; rodilnik), 3. AŠTenbHbtH (dariabnsj; dajalnik), 4. EHHHTenHbIM (vhibitjobnaj; tožilnik), 5. TBOpMTeJlbHWÄ (ivar»itiabi)Bj; orodnik), 6. npeAnÖWHbiM (pr»edložnej; mestnik) naAeau Vsak sklon ima v sklanjatvi svoj poseljen pomen in ga lahko uporabljamo v zvezi z vprašanjem, na katero je mogoče odgovoriti le v določenem sklonu. V nekaterih redkih primerih (v cerkvenem jeziku) ae je ▼ ruščini ohranil tudi tako imenovani zvalnik (vokativ). 90. Drugi sklon ednine po pridevnikih moškega spola. — Ruski pridevniki moškega spola (glej pogl. S3—86)*imajo v 2. sklonu ednine obrazilo -oro ali -ero. Zapomniti pa si je treba važno pravilo ruske izreke, da se soglasnik r v obrazilu -OTO ali -ero izreka kot bi namesto njega bil soglasnik B, torej: v. Razen tega so pri izreki teh obrazil še nekatere druge posebnosti izreke. Obrazilo -oro v 2. sklonu ednine imajo: t. pridevniki, ki se v 1. sklonu končujejo na -blM, na pr. KpäcHblH (izrekaj: krasn»;; — rdeč), KpäcH-OrO (izrekaj: krasu«ve); 2. pridevniki, ki imajo sicer v 1. sklonu obrazilo -MM, toda stoji pred tem obrazilom soglasnik K, r, X (zaradi česar ne smemo pisati obrazila -blM; glej pogl. 82!), na pr. pycCKMM (izrekaj: ruskuj), pycCK-oro (izrekaj: rdsk»-Vb); 3. pridevniki, ki se v t. sklonu končujejo na poudarjeni -OÄ, na pr. ßonbHÖH (babnöj), 6onbH-0ro (izrekaj: balinov«); 6onbUlÖfl (babšoj), ÖonbLU-Öro (babšov®); v tem primeru ostane poudarek na obrazilu. Samoglasniki 0 v obrazilu oro se pač izrekajo po splošnem pravilu o izreki samoglasnika 0; v prvih dveh primerih stoji nepo-udarjen za poudarjenim zlogom, zato preide v izreki r glas *: HpäcHOro (krasn«vt>); pycCKoro (ruskev®); v tretjem primeru je obrazilo -dro poudarjeno, izrekamo ga torej -6v«; ÖonbH-Öro (baR-ndvfi). Obrazilo -ero v 2. sklonit ednine imajo: 1. pridevniki, ki se ▼ 1 sklonu končujejo na -HM, a sloji pred tem obrazilom soglasnik >K ali lil, na pr. xopÖUJMH (izrekaj: haroš«j, xopoui-ero (izrekaj: harošBva), CBewHH (sviezinj); CBĆm-ero (svJćžbvb); 2. vsi ostali pridevniki na -Mit (razen onih z osnovo na K, r, x), na pr. BenepHMÜ (viecenbaj), BenepH-ero (viečeribava). Zapomniti si je treba važno posebnost izreke, da se samoglasnik e v obrazilu -ero v prvem primeru (kjer stoji pred obrazilom trdi soglasnik m ali iu) izreka kot glas «, kakor bi obrazilo bilo napisano -oro. Zato moramo na pr. obliko CBem-ero izrekati 8v»ež’e]v«. Pač pa se e v obrazilu -ero pri izrazito mehkih pridevnikih izreka po splošnem pravilu; zato preide v glas a: BeoepH-ero (viečerni'a'v®). Sprememba voznega reda na turistični progi Bohinjska Bistrica-Savica 3 15. majem 1918 se spremeni vozni re.1 na progi Bohinjska Bistrica—Savica. Av lohn« Im obratoval takole: 1) *) » 1) odh Boh. Bistrica prih. 8.S5 lžOO 1T.40 »1.25 Boh. jezero 8.20 11.« 17« 2010 .... --- ---- ----- prih. Savica odh. 8.00 11.25 H.« 19.50 1) Ob neJeljah, od 15. jo ml ja do 15. avtruata tudi ob delavnikih 2) Vsak dan DAPPS 1) 2) 2) 11 7.10 915 1515 18.55 7 25 9 30 15.30 19.10 7 15 9 50 15.50 19 30 JHLaJli opiati SLU2BO DOBE HLAPCA sprejmem takoj ali s 1. junijem. Zaželjen tak, ki je vajen konj in vožnje, trezen, pošten in vljuden. Plača dobra, hrana v hiši. Trnovski pristan 20, Ljubljana. 13738-2 KRAJEVNI BRiVöK.1 in česalni salon išče brivskega pomočnika odnosno pomočnico za moško stroko: nastop takoj. Krajevno gospodarsko podjetje Guštanj. 13722-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, vajengo vseh hišnih del, sprejme k mali družini Dolenc, Škofja Loka, Gorenjsko. 13449-2 GOPODINJSKO POMOČNICO, hišno, sprejmem. Pogoj: vestna, daljša službovanja. Ponudbe na dr. Pompe, Ulica Stare pravde 7. 13743-2 DEKLE IN FANTA, vajena vseh domačih in poljskih del, iščem. Plača dobra in obleka. — Robežnik, Cesta dveh cesarjev 401 a, Vič, Ljubljana. 13866-2 PERFEKTNO KUHARICO 8 takojšnjim nastopom iščemo. Ministrstvo prosvete, menza Selenbugova 2- 13914-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavcu za sezono — sprejme Mežan Marija, Bled. 13829-2 POSTREžNICO za nekajkrat tedensko iščem. Pirnat, Verstovškova c. 9, Mirje. 13812-2 MLADO DEKLE za splošno pomoč v hiši iščem. Hrana in stanovanje na razpolago. Žlajpah, Slomškova 6 — Ljubljana. 13793-2 20 TESARJEV za Novo Gorico potrebuje Splošno gradbeno podjetje »Primorje« v Ajdovščini. 13844-2 Oglasni oddelek danes odprt samo do 12 mali oglasi se sprejemajo do 11. ure ZASLU2MK POUČUJEM italijanščino in nemščino po hitri metodi. Rimska cesta 10-1, »-esno. 13680-4 PREVAJAM italijanščino, francoščino, srbohrvaščino in nemščino. D. Vrečko, Celje, Ipavčeva 2. 13460-4 POUK ZA NE ŠIVILJE nudi salon »Kuclar«, Knafljeva 4-II. 13820-4 ENOLETNEGA OTROKA vzamem v vso oskrbo v bližini Ljubljane. Mleko in vrt pri hiši. Naslov v oglas, oddelku. 13835-4 MLAJŠA PISARNIŠKA MOC, vešča materialnega knjigovodstva z znanjem korespondence in strojepisja. Išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. pod Ljubljana. 13827-4 PRODAM PREPROGE, domače m perzijske, kupuje in prodaja trgovina »Kirman Šah«, pasaža Nebotičnik. 12G75-5 OVČKO, tri mesece staro, z lepo volno prodam. Rožna dolina, Cesta VIII-51, ob Glinščici. 13591-5 ČEVLJARSKI ČISTILNI STROJ — z elektromotorjem — ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Slov. poroč. pod: Brezhibno. 13541-5 POSTELJO z žimnico, nočno omarico, psiho s stolčkom, preprogo 2x3 m, čisto in dobro ohranjeno, skupaj prodam. Vprašati v popoldanskih urah: TyrSeva 77-III, desno. 13674-5 PRAZNE ŠKATLE, 31x21x15 cm, prodamo. Lana, Gregorčičeva o. 13673-5 KUHINJSKO OPREMO, novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13643-5 NOVE PIKSE in bate z obročkf za Fiat 150 ks, prodam. Ponudbe na podružnico SP Celje pod Pikse. 13688-5 MOTOR Mercedes V. 170, nov, še ne rabljen, prodam. Ponudbe pod Mercedes motor na podružnico SP Celje. 13689-5 FORD MOTOR V. 8, kompleten, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe poslati na podružnico SP Celje pod Ford motor. 13690-5 RADIO Siemens, šestcevni, z jeklenkami, električni gramofon s ploščami, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 13653-5 BENA več tisoč kg na travniku ob cesti prodam. Knez Jakob, Vojni dol-Peče pri Vačah. 13601-5 NAGROBNI KAMEN in ograja na celjskem okoliškem pokopališču naprodaj. Naslov v podružnici SP v Celju. 13458-5 MOŠKO KOLO, dobro, prodam za 6000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku SP. 13767-5 BRIVSKE STOLE prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13766-5 MOŠKO KOLO, ohranjeno, brez gum, 4500, »Drago« — Ekonomija, Cankarjeva — Verd. Vrhnika. 13763-5 NOV SIV KOSTUM za visoko, vitko postavo, nove svetle semiš čevlje 39, in nekaj dobro ohranjenih nošenih letnih oblek, moških in ženskih čevljev, 1 omara, nekaj porcelana in ko-kozarcev zaradi selitve poceni naprodaj. Naslov: Cigaletova ulica 5, IV. nadstropje, desno. 13779-5 SMOKING in smoking-srajce, krasno ohranjeno, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 133780-5 Nar&čnlk® „Lovca44 ki doslej še niso prejeli zadnje, 5. številke revije, prosimo, naj to takoj sporoče Upravi »LOVCA« — Ljubljana, Trdinova ulica številka 8 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo lep, prodam. V&letič, šiška. Celovška cesta 55. ■ 13776-5 POLNILNO PERO Montblanc, nove bele čevlje št. 43, In 44, zeleno lepo črtasto obleko za visoko postavo — prodam. Naslov v ogl. odd. 13 777-5 FiN CRN KOSTUM za srednjeveliko vitko postavo proda v nedeljo od S. do 11. dopodne Toličar, Vegova ulica 6, ali Soteska 4. 13926-5 KRASNO BIRMANSKO OBLEKO, svileno, bel žoržet. dolgo, za 12 do 14-letno deklico, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 13900-5 MOŠKO OBLEKO ln čevlje štev. 42. predvojno blago, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13875-5 ŽENSKI DEŽNIK in 3 m boreta zamenjam ali prodam. — Aleševčeva 16, pritličje. 13877-5 KRISTALNI SERVIS za kompot (8 oseb) in pregrinjalo (3 m x 2 mi, — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13883-5 KRATEK KLAVIR, koncertni, črn, skoraj nov, »štelzhamer-* — ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku SP. 13879-5 SESALEC za prah, nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13769-d MOŠKO KOLO, malo rabljeno, prodam. Šavs, Cerkvena 1. 13872-5 RŽENO MOKO in umivalno omaro z ogledalom prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13S69-5 kOMiLETNO SPALNICO, razne posamezne kose pohištva, trgovske police in pisalne mize prodam. Ogled od 8. do 10. in popoldne. Beethovnova štev. 4/11., desno. 13.201-5 KADIO «MEXDE«, sivo moško obleko, črn nov plašč, rdeč šal, škornje štev. 42. elegantno aktovko, uro 14 karatno zlato. 8 kamnov, žepno nikei 15 kamnov, stroj za meso, servisa za kompot in kavo, 2 rjuhi, posteljne odeje, daljnogled-6x. električni in petrolejski kuhalnik, uteži za kuh. tehtnico, močne jahalne hlače, zimski površnik in športno mo* ško kolo vse kakor novo, prodam zaradi potrebe dcarja. Ogled 15, in 16. t. m., Jakop::, Miroslav, Sp. Kašelj 3(1. p. D. M. v Polju. 13.871-5 ZLAT EOZXI VENEC, manjši, s križcem in opali naprodaj. Ogled med 12. in 14. uro. Naslov v ogl odd. 13.884-5 UNDERWOOD PISALNI STROJ, rabljen, izvrstno ohranjen, z mizico, prodam. Brez oznake cene — koš! Ponudbe na ogl. odd. pod štev. 13907. 13-907-5 KADI.rSKI APARAT Philips, 4 cevni, prodam. Ogled od 18. do 21. zvečer. Tyr-ševa 17/1.. levo 13.902-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK projam. Frankopanska 24. 13.905-5 UNDERWOOD STROJ, pisarniški tip, rabljen, izborno ohranjen, prodam. Cena din 45.000 Ponudbe na Zagreb VI.. pretinac 88- 13.906*5 VISOKO KREDENCO z marmorjevo ploščo, umivalno mizo. hladilno omarico, trgovsko polico in zaboje prodam. Prešernova 54, papirnica- 13.898-5 KREDENCO in klavirsko harmoniko »Hohners. 24 basov, ugodno prodam. Ogled od 8. do 14. podmilščakova 5, vd-sokopritličje. levo. 13.894-5 MOŠKO KOLO, odlično ohranjeno, prodam. Ogled iz prijaznosti pri mehaniku Karlinu. Poljanska cesta 31. 13.895-5 MOŠKO ROČNO. IN ŽEPNO URO primerno za birmanca, prodam. Hišnik, Dvorni trg 1, poleg kina Matica. 13.896-5 SREBRNO DOZO za cigarete prolam. Naslov v ogl odd. 13.920-5 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen. prodam. Naslov v ogl. odd. 13.917-5 ŽENSKO KOLO. lepo, naprodaj. Trnovska ni. 25. desno. „ 18.918-3 KROMATICXO HARMONIKO Paolo So-prani. 4 vrstno, s 100 basi. prodam. — Emonska 11- T3-910-5 NOV. 14 karatni poročni prstan prodam; samo med 17. in 18. uro. Naslov v ogl. odd. 13826-5 LESOLITNE PLOŠČE — 50 kv. m. pisalno mizo-rolo, patentno lestev, kro-mana stojala za izložbe, masivna — naprodaj. Naslov v ogl. odd. 13822-5 2 KANADI JA FOTELJA naprodaj — Na’slov v podruž. SP Celje. 13841-5 RADIJSKI APARAT, 4-cevni Siemens prodam. Kristan Ivan, Koroška Bela, Prosvetna 3. 13839-5 MOŠKO KOLO ugodno prodam, želez-nikarjeva 4, šiška. 13S37-5 NOV-O ROČNO ŠPORTNO URO na 15 kamnov, švicarske znamke, prodam. — Ogled od 17. do 19. Gajeva 9-1IL vrata 11. 13802-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam Kopališka 1$!. Kolezija. 13801-5 ŽEPNO »OMEGA« URO prodam. Naslov v ogl. odd. 13800-5 VOLNENO KREM OBLEKO za S do 10 letnega dečka, skoraj novo, prodam Naslov Kolbezen Marija, Ple-tešnikova 30-1, Ljubljana. 13799-5 RADIO Standort, 3 valovne dolžine, ugodno naprodaj. Ogled ob delavnikih od 18. do 19. Krojaštvo, Dojenj-ska c. 48 g. 13797-5 HEISE HERBT, oba dela, 3. izdaja, naprodaj. Ponudbe na ogl. oddpod Bergbaukunde. 13787-5 MEDENINASTO POSTELJO z žimnico, dobro ohranjeno, prodam. Ogled pri Smerajc. Aljaževa št. 13 (vhod iz ulice) — Ljubljana. 13788-5 2 KOZLIČKA, 5 mesecev stara, pro; dam. Naslov v ogl. odd. 13781-5 POSTELJO z žlmnatim vložkom ln žimnico, češnjev les, nočno omarico ln omaro, prodam. Strossmayerjeva 16-11, levo. 13782-5 UPRAVA POSTOJNSKE JAME S ČIM VEČJIM DELOVNIM POLETOM ZA POPOLNO OBNOVO! Otvoritev kina Kozarje p. Ljubljani TRŽAŠKA CESTA OTVORITVENA PREDSTAVA DANES 15. MAJA OB 20. URI SOVJETSKI FUjM Naloge majorja Buleckfna V NEDELJO PREDSTAVE OB 18. IN 20. URI OTROŠKI VOZIČEK, globok, avtomo-del, popolnoma nov, naprodaj. Hrastnik, Malgajeva 6. 13832-5 KRASNE ČEVLJE št. 38 prodam. — Ogled v ponedeljek od 15. do 17. pop. Levstikova 27. Krivec 13834-5 NOGOMETNE ČEVLJE — šprintarice ln lepe velike pupe prodam. Nunska štev. 4-III. 13831-5 ŠIVALNI STROJ Singer z dolgim čolničkom in gramofon s ploščami prodam. Ogled v nedeljo ves dan. Naslov v ogl. odd. 13318-5 PESA naprodaj. Fužine št. 5. 138-15-5 2 ZAPESTNI URI, dobro idoči, prodam. Naslov v ogl. odd. 13817-5 DVOJE VRAT s podboji 75x185, kompletno okno in 10 zasteklenih okenskih kril, prodam. Cesta v Rožno dolino 24. 13786-5 ŠABO NAGELJE in svetlordeče lupi-nus sadike prodam. Pirnat, Verstovškova c. 9. Mirje. 13811-5 RAZNO RABLJENO POHIŠTVO: postelje, mize, ogledalo in garnituro, divan s fotelji, in 2 preprogi prodam. Cesta na Rožnik št. 5-II. 13809-5 MOŠKO ŠPORTNO KOLO prodam. — Kongresni trg 5-II. 13804-5 ZLAT MEDALJON, primeren za birmansko darilo, prodam. Naslov v ogl. odd. 13806-5 OTROŠKO KOŠARO na kolesih prodam. Ogled od 10. do 12. Beethovnova 15, levo stopnišče, III. nadstropje, Hev. 12. 13783-5 ZLATO VERIŽICO s križcem prodam. Majcen, Mestni trg 18-III, Ljubljana. 137S1-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, krem. skoraj nov. prodam. Apihova 19-1, Bežigrad. 13855-5 OTOMANO prodam. Rožna dolina cesta XI., št. 21. 13857-5 MOŠKO KOLO, športno, dobro ohranjeno. predam. Cesta v mestni log št. 20 Jakič Ivan. 13860-5 RDEČ TEKAČ, kokosov, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled od 11. do 12. ure 13861-5 POCINKANO BODEČO ŽICO in sponke za zidarje ih tesarje, prodam. Dravlje, čebelarska 17 — Ljubljana. 13863-0 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, prodam. Gajeva ul. štev. 9. 13864-5 MO§KO KOLO, dobro ohranjeno, prodam Gajeva 9. vrata 11. 13865-5 ŽENKO ROČNO URICO na 15 kamnov »Anker« in Svetovno zgodovino, drugi in tretji del prodam. Ogled od 12. do 16. Sv. Petra 21, dvorišče, prizidek. 13868-5 »PUCH« 500 ccm, dva cilindra, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd pod Rabim lažjega. 13849-5 ŽELEZNO VRTNO KLOP in gumijasto cev za škropljenje vrta prodam. — Vprašati Mizarska zadruga Vič. Postojnska ulica 56. 13851-5 NOVE ČEVLJE št. 40 prodam. Rožna ulica 23. 13852-5 OTROŠKO HARMONIKO dvotonsko in 1 odejo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13853-5 LEPO MOŠKO OBLEKO, za srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. oddelku. 137*35-5 MALIGAN-APARAT za vino, balonski plašč, ročno blagajno, oblazinjen fotelj, kovinski, datumski žig »Plačano«, mizico za radio, tenis-reket in Lueger »Leksikon der gesamten Technik« prodam ali zamenjam. Ponudbe pod 444 na ogl. odd. 13794?-5 KUPIM KOMISIJSKA TRGOVINA JOS. ROJINA Prešernova 32 «prejema m prodaj« do bro ohranjena ob Učila in druge lepe predmete SP 45-6 PREPROGE, perzijske ln domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik. 12676-6 KOMISIJSKA TRGOVINA I. SAX — Mestni trg 19, sprejema ln prodaja otroške vozičke, radioaparate, harmonike, pribor, dobro ohranjena oblačila ln drugo. 13524-6 SONČNIK kupim. Jerman, Vodnikova cesta 108. 13603-6 VPREŽNI VOZ, 2 do 3 tone nosilnosti, po možnosti s širokim platiščem, kupimo. Ponudbe poslati na upravo Slov. steklarne v Hrastniku. 13694-6 MOTORNE PLOŠČE 2.25x19 ali 2.50x 10 kupim. Ponudbe poslatiPagon Franc, Kranj, Kalvarija 93. 13566-6 TURBINO od 50 do 70 Ks kupim. Geor-gij Stoleski, selo Tearce, Tetovo. Makedonija 13770-6 VžlOALNo TULJAVO, originalno, od Sachs motorja, 74 ccm, rabljeno, kupim. Plačam dobro, ali dam živila. Pismene ponudbe na naslov ; Podboj Lojze, Zaloška cesta 66. 13726-6 TRIDELNO OMARO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na: Vrankar, Kam-nik-mesto št. 35. 13873-6 OGLEDALO ZA PSIHO kupim. Ponudbe pod Psiha na oglasni odd. 13882-6 PAŠC za tricikelj 26x2 kupim. Ponudbe pod Plašč na ogl. odd. 13881-6 ČILSKI SOLITER do 100 kg kupim. Ponudbe pod Soliter na oglasni oddelek. 13880-6 M Uh K O KOLO. dobro ohranjeno, in uro budilko kupim. Ponudbe na Tasič Alojz, Slocenjgradec. 13 891-6 FILMSKI FOTOGRAFSKI APARAT 6X9 z samosp rož Ilcem kupim. Karl Ogrizek. Kostrivnica-Podplat. 13.889-6 PATENTNI SVINČNIK, s štirimi barvastimi minami, srebrn ali kovinski kupim. Ponudbe s komadom na ogled v soboto 15. t m. od 14- do 16. ure. Privez 17. Mlakar 13.931-6 ŽARNICO tTelefunken« VCL 11. 116. za mali DKE radio, kupim Foto Vilar. Logatec. 14.892-6 OMARO. IN RABLJENO ŽIMNICO za eno posteljo kupim. Ponudbe na ogl. odd pod Omara. 13.915-6 RADIJSKE SLUŠALKE z regulacijo na slušalkah, znamke »Telefunken«. dohro ohraniene. kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Slušalke 13.912-6 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod. Voziček na ogl. odd. 13836-6 ŠKOLJKO. litoželezno z odprtim dnom. tudi rabljeno, kupim. Ponud-he na Žnidaršič. Koroška 4. 13833-6 LEPO KUHINJSKO KREDENCO kupim. Ponudbe ha ogl. odd. pod Kredenco 13813-6 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK kupim. Ulčar, Ljubeljska 13, šiška. 13789-6 AVTO GUME 5.00x16. več komadov dobro ohranjenih, kupim. Naslov v ogl odd. 13791-6 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek pod Kuhalnik. 13859-6 MANJŠE POSESTVO kjer koli, do vrednosti 100.000 din kupim. Ponudbe pod Največ din 100.000 na oglasni oddelek. 13899-8 PARCELO ob glavni oestd na Črnuče prodam. Ponudbe pod Parcela na oglas-ni oddelek. 13.909-8 ENODRUŽINSKO VILO na Bledu in v okolici ali v kakem drugem letoviškem kraju Gorenjska, kupim. Resne ponudbe pod Gorenjska na ogl. odd. 13.908-8 MAJHNO HIŠO s prevžitkom ali parcelo do 70.000 din v bližini Celja kupim. Ponudbe na podružnico SP Celje pod Dom. .18840-8 STAVBNA PARCELA v Medvodah tik kolodvora naprodaj. — Rebolj. — Kranj. 13810-8 PRODAM: malo hišo Z vrtom pri Sv Ani, gozd v Stražišču, uporaben tudi za stavbe in posestvo pri Logatcu.. Rebolj, Kranj. 12898-8 HIŠA z vrtom na Gorenjskem, primerna za obrtnika, naprodaj. Naslov na KLO Železniki. 13854-8 ZAMENJAM PISALNI STROJ »Fortuna« zamenjam za električni motor 220 do 380 volt. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Celje. 13461-7 NOVE GUME ZA KOLO zamenjam za žične gume, četudi so malo rabljene. Obenem prodam močno pločevinasto peč, 2 metrsko, 0.80 široko, 1 okno dolgo, praktično tudi za slaščičarje. Naslov v ogl. odd. 13821-7 ZA ŠIVALNI STROJ ali žensko kolo dam moderno kuhinjsko opravo — nepleskano. Naslov v ~ oglasnem oddelku. • 18814-7 PLINSKI RESO na dva plamena zamenjam za električnega ha dve plošči. Cesta na Rožnik št. 5-II. 13808-7 TOVORNI AVTO FIAT, S % tonski, zamenjam za manjši, tudi osebni, ali prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Dobro ohranjen. 13848-7 NEPREMIČNINE POSESTVO v bližini Zidanega mosta ugodno prodam. Naslov v po.druž. SP, Zagorje ob Savi. 13579-8 HIŠICO, po možnosti v bližini železniške postaje v okolici Ljubljane — kupim. Ponudbe pod Navedba cene na oglasni oddelek. 13772-8 KKASXO NOVEJŠO D VODRUZ1XSKO VILO z vsem komfortom in lepim vrtom blizu tramvajske, postaje ugodno proda Realitetna pisarna Al- Planinšek. Ljubljana. Tyrševa c. 23. 13.893-8 HiiiiKiiiiNiiiiiiinimBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiNMM Seznam podjeli] M. L. O. POSTOJNA 7. Mestni mesnici (št 1 in št 2) 1. Mestna restavracija in kavarna 2. Mestna delavnica sodavice 3. Mestna urama in precizna mehanika 4. Mestna zaloga piva 5. Mestni Mlekopromet 6. Mestna tržnica 8. Mestni kino 9. Mestna lekarna 18. Mestna klavnica 11. Mestni vodovod 12. Uprava stan. hiš in posestev Oblačilna produktivna zadruga z o. j* v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 7 ter njene ZADRUŽNE KROJAČNJCE: šiška: Celovška cesta 72 Dravlje: Vodnikova cesta 19$ Tabor: Vidovdanska cesta 6 Medvode: bivša krojašnica Šešek Vič: Tržaška cesta 42 V NAJEM LOKAL s stanovanjem In skladiščem oddam s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku. 13774-9 SOttt - SlANÜVANJA STAREJŠA VDOVA, sama, želi sobico v Celju ali okolici pri dobri družini ali skupno s starejšo tovarišico. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje. 13 683-10 OPREMLJENO SOBICO v centru ali v bližini išče mlajši krojaški pomočnik. V prostem času kaj pomaga. — Naslov v oglasnem oddelku. 137 71-10 TOVARNIŠKA DELAVKA, zaposlena v kranjski industriji, ali dekle, ki se želi zaposliti v tovarni, dobi brezplačno stanovanje in hrano v središču Kranja za pomoč pri kmečkem gospodinjstvu. Vprašati osebno ali pismeno. Puhar Jože, Kranj, Regin-čeva 5. 13691-10 PRAZNO SOBO iščem v Mostah ali na Kodeljevem za prvi ji nij. V prostem času bi pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe pod St. 13778 na oglasni oddelek 1377S-10 MIRNA UPOKOJENKA išče prazno sobico kjer koli. Ponudbe pod M. P. na oglasni oddelek. 13775-10 OPREMLJENO SOBO iščem; za uslugo bi opravljal hišna in vrtna dela. Ponudbe pod Pomoč na vrtu na ogl. oddelek. 13773-10 DVOSOBNO STANOVANJE, manjše, z vrtom, primerno za otroke, zamenjam za večje. Ponudbe pod Zelo ugodno na oglasni odd. 13049-10 SOBO, prazno ali opremljeno, v centru mesta, išče dekle, ves dan odsotno, proti dobremu plačilu. Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek. 13856-10 DELAVKO, ki bi v prostem času pomagala pri gospodinjstvu, sprejmem k sostanovalki. Naslov v oglasnem oddelku. 13874-10 OPREMLJENO SOBO brez perila za takojšnjo vselitev ali s -1. junijem, išče drž. .uslužbenec. Naslov v oglasnem oddelku. 13.885-10 LEPO OPREMLJENO SOBO v III. nad stropj.u. nasproti Gorejskega kolodvora zamenjam z opremljeno sobo v pritličju ali v I. nadstropju v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. pod Srčna napaka. 13.897-10 ŠTUDENT išče opremljeno ali prazno sobo v centru ali blizu tramvaja. Ponudbe na oglasni oddelek pod Absolvent. 13919-10 LEPO OPREMLJENO SOBO v Streliški štev. 8 zamenjam za enako v bližini kolodvora Šiška. Naslov v oglasnem oddelku. 13.918*10 SOBICO oddam starejši osebi za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem od* (Jelku 13.916-10 DVOSOBNO STANOVANJE blizu Keršiča zamenjam za enosobno na Pru-lah. Ponudbe na ogl. odd. pod Cisto In suho. 13805-10 DIJAKINJO sprejmem kot sostanovalko, z lastnim posteljnim perilom. -— Ponudbe na ogl. oddelek pod Dijakinja! 13790-10 FANT, državni uslužbenec, Išče skromno sobico, po možnosti kot sostanovalec Plačam tudi v naturalijah. Andolšek Mirko, kletar v kavami Evropa. 13862-10 PRAZNO SOBO s souporabo kopalnice oddam takoj v- centru mesta. Naslov V'ogl. odd. 13850-10 POŠTENO DEKLE išče sobico za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na. ogl. odd. pod Poštena. 1277)2 10 SOBO na Primskovem zamenjam za enako v bližini postaje Kranj. Ponudbe pod Takoj na podružnico SP Kranj. 13847-10 OPREMLJENO SOBO v Šiški, lepo, zračno, zamenjam za Istotako kjer koli- v Ljubljani. Ponudbe na oglas, odd. pod Šiška. 13858-10 Postojnska jama JUTRI 16. MAJA 1948 SE VESI VELIKA PRIREDITEV V JAMI Koncert Slovenske filharmonije v koncertni, ples in prosta zabava v plesni dvorani »Jami« Jama bo vsa razsvetljena in odprte, od 11. ure dalje. Vstopnina 15.— dinarjev za osebo, prehrana zagotovljena. V nedeljo dne 16. maja tekočega lete V KAZINI NA BLEDU PLESNA PRIREDITEV PLESNEGA KLUBA SLOVENIJE. Tekmovanje za prvenstvo Bleda 1948 HOTEL JEZERO BLED SPREJMEMO DVA ŽELEZNIKARJA, lahko tudi priučena. »SERVIS GRADNJE« - Ljubljana, Dalmatinova ulica številka 2 RAZNO * i MLIN — okolica Celja! Prosim, sporočite še enkrat svoj naslov glede pletilnega stroja pod Jacquard na Ogl. Odd. 13764-14 POZOR! Barvamo In čistimo najceneje usnjene ln semič čevlje ter torbice. Demalj, Mestni trg 11. 13131-14 i ZG OBUJENO OSEBNO LEGITIMACIJO na ime Tasič Marija, razglašam za neveljavno. 13.890-14 ilAZVEE.IAVL.TAM kolesarsko knjižioo za. moško kolo, štev. 205142. štev. kolesa I 7142. na ime Turk Miha, Tonča srora 52. 13.842-14 IZGUBIL SEM prometno knjižico št. 30181 in jo razglašam za neveljavno šest Franc, Prešernova S3. —: Kamnik. 13838-14 V ČETRTEK dne 13. maja je izgubil šofer tovornega avtomobila na roti iz Žirovnice v št. Peter v Savinjski dolini kovčeg z obleko. . Poštenega najditelja prosi, da ga vrne ali obvesti proti nagradi na naslov DES, Št. Peter v Savinjski dolini. 13807-14 IZGUBLJENO DENARNICO z vsemi dokumenti na ime Perko Mihael, naj prosim najditelj vrne na oglasni oddelek. 13798-14 NAŠEL SEM zapestno uro od mesta Kranja do Cirčič. Lastnik- naj se zglasi pri ekonomu tovarne »Inteks« Kranj. 13846-14 DNE 9. MAJA je bila najdena v bližini železniškega prelaza v Ptuju ženska volnena jopica. Naslov najditelja je v podr. SP Ptuj 13843-14 SINDIKALNA PODRUŽNICA ZŽPDNJ KURILNICA LJUBLJANA sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil marljivi in vestni član in funkcionar JANEZ RUPAR ml. kovinostrugar Dobrega in vestnega tovariša bomo ohranili v nailepšem spominu. Pogreb bo v soboto 15. maja ob 15 z Žal, iz kapelice sv. Jurija, k Sv. Križu. Ljubljana, 14. maja 1948. SINDIKALNA PODRUŽNICA ZŽPDNJ + Sporočamo tužno vest, da se ja smrtno ponesrečil na delu v rovu PROSENC ALOJZ rudar v Trbovljah Pogreb nepozabnega bo 15. maja ob 17. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovlje. Trbovlje, 14. maja 1948. ŽALUJOČI OSTALI Po težki bolezi je zaspal naš nadvse ljubljeni mož, očka in borec, tovariž HIPOLIT BILI NA dentist v javni zobni ambulanti Slovenske Konjice Pogreb bo v soboto 15. t. m. ob pol 11. uri dopoldne z Zal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 14. maja 1948. ŽALUJOČI OSTALI 1 Umrla je v 74. letu starosti naša * dobra mama, stara mama, sestra ln teta IVANA BENKOVIČ roj. SVETLIN Pokopali jo bomo v nedeljo, 16. maja popoldne ob 16. uri na Žalah. Kamnik, Ljubljana, Kranj, Opatija, Buenos Aires. 13. maja 1948. ŽALUJOČI OSTALI. Umrl je moj dragi mož ln oče RUDOLF KOŠAK Pogreb bo v soboto 15. maja ob 15. uri. Ljubljana, 13. maja 1948. ŽALUJOČI OSTALI + Po dolgih 7 letih bo našel svoj počitek v domači zemlji naš. nadvse ljubljeni mož, očka, sin. brat, stric, -bratranec in svak VINKO KUNSTEL Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 16. maja ob 16. uri iz domače hiše na vrhniško farno pokopališče. Vrhnika, 15. maja 1948. ZA LUJOCI OSTALI. ★ Zapustil nas je naš dragi mož, oče, sin, brat in stric JANEZ RUPAR železničar Pogreb nepozabnega bo v soboto. 15. t. m. ob 16 z žal, iz kapelice sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 13 maja 1948. ŽALUJOČI OSTALI. Ivan Ribič • Stojan: Ljudi® onkraj reke Roman 148 Marjani je bilo prerekanja dovolj. »Jozl, saj Arnold vse to sam najbolje ve. Zato pa se tudi bori, da bi bilo drugače na svetu. Čemu se potem prepiraš ž njim? Rajši si v roke sezita.« »Ž njim?« Jozl jo je pogledal. »Zakaj pa ne? Saj tole je pošten človek, ti rečem! Pa kaj, ko je malo takšnih.« Z resnobnim obrazom mu je ponudil roko. »Na, pa udariva, fant, da bi enkrat po najinem bilo!« Arnold mu je močno stresel roko. »Bo. Še v goste me boš vabil.« se je nasmehnil. Tudi Jozlu se je razlezel obraz. »O, tisto pa, tisto! Gost v hiši, Bog v hiši, pravijo pri nas. Seveda te bom povabil, pa še rad! Sam pa mi ne hodi v vas...« Dobrodušno mu je pomežiknil z malimi očesci in se glasno, hripavo zasmejal. V tem so se odprla vrata. Visoka Petrova postava se je pokazala med podboji. Bluzo je imel odpeto. Na čelo mu je padal Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica to 5/H — pramen las. Gledal je, kot hi ne vedel, kaj naj reče. V potezah okrog ust in v pogledu je bila utrujenost »Prišla sta,« je rekel čez čas in prišel bliže. »Kako je, Arnold —- bo šlo? Veš, za vsako ceno moram priti še nocoj do Drave.« »Ohne Sorgen. Če se ne zgodi kaj izrednega, boš prišel.« Sedel je in si s prsti popravil lase. »Imaš kakšno cigareto?« Arnold je segel v žep, vzel zavojček cigaret iz njega in mu ga ponudil: »Bitte.« »Danke; najlepša hvala. Že popoldne so mi pošle.« »Vzemi vse. Zate sem jih prinesel.« Trudno se je nasmehnil in se zahvalil z gibom glave. »Kdaj bomo šli?« »Lahko takoj.« Peter je pogledal na zapestno uro in se za hip zamislil. »Zdaj bo skoraj dvanajst,« je zamrmral sam zase. Potem je pogledal Arnolda: »Najkasneje v eni uri moramo od tod.« »In Ordnung.« »Malo me še počakajte. Takoj bom gotov.« Vstal je in šel proti vratom. Na pragu pa se je Se enkrat ustavil in pogledal po kuhinji. »Kje pa so domači?« »Spat so že šli,« je povedal Jozl. S trudnim pogledom je obvisel na Marjani: »Kako je?« jo je vprašal. »Bleda si. Da nisi bolna...« Marjano je spreletelo. Pomisliti je morala na strah, ki se je je vedno pogosteje polaščal. Če bi Peter vedel, kako je zadnje čase z njo... Če bi samo slutil, kako» plašna je postajala, čeprav se je te slabosti branila z vsemi močmi. Kdo ve — ali bi bil potem še tako prijazen? Bi sploh še mogel tako govoriti z njo?... In ko ga je gledala pred seboj — visokega in mirnega, z utrujenostjo v očeh in glasu, a vendar močnega, — jo je spet prevzel nemir, ki se je vračal s sleherno mislijo nanj... »Samo neprespana sem,« je odvrnila. »Drugega mi ni.« Stopil je k njej in ji položil roko na ramo. »Pazi nase. Tvoje delo se šele pričenja.« Dvignila je obraz in ga pogledala. Videla je njegove mirne oči In v njih razbrala resnično skrb zanjo. Toda — s seboj je torej ne namerava vzeti? Ali pa sploh še ne pozna njene želje?... Za hip jo je zgrabilo, da bi se mu izpovedala, da bi vedel, kako težko ji je, takoj pa se je vdala: »Zame pa res ne skrbi,« je tiho rekla in stresla z glavo. Več in kaj drugega bi ne mogla spraviti iz sebe. Na njeni rami je še vedno počivala njegova roka... »Ti de*aš stokrat več, pa vzdržiš, Peter.« Peter pa se je že obrnil k Jozlu: »Čuj, stari — za vsak slučaj bi bilo le dobro, da bi malo ponazil.« »Zunaj?« Tt/tfM urafaiiatT* ta oprave to. 50-22 do 55-26, tcietfeo oprav« o« Oubljaack« noroCnlto to Um — Tfekaro »Stoveookeg« porofevalc*« — odgovora! ■radnik Omm Kranj«