PoStnlna platana v gotovini.
Izhaja vsak torek. Četrtek In soboto.
Cena posamezni Številki Din. —•50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
Urcdnlttre In upravnlStvo Je v Ljubljani, Gradišče Stev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — štev. pri čekovnem uradu v Ljubila0' ' ^53. — Stev. telefona 554. Naročnina ea ozemlje SHS s letno D 60*—, za pol leta D 30'—, za četrt leta D 15*—, mesečno D 5*—, za laozemslvo r'
\\z-
•z.rA°
a*
ča In toži se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 25. maja 1922.
an»-
ŠTEV. 62.
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—1 polletno Din. 37.50, t. J. (K 150.-1 četrtletno Din. 18.75, t. J. (K 75.—) mesečno Din. 6.25, t. J. (K 25.—).
likvidacijo zavodov, z reciprociteto zavarovanja in z izenačenjem dragih predpisov. »Najposlec, tako pravi do-tična objava, »je u izgledu specialno osiguranje zanatlija«.
Torej zakon o zavrovanju obrtnikov je šele v izgledu, in sicer naj-zadnjil Kdor pozna obšime predpri-
^ Z|UUliJl I 1VU.U1 JA/blia WoliUV
OTavamvaniu obrt- S prave, ki so potrebne za izdelavo ta-zavarovanju OBTL l)kega zakonskega načrta in trnjevo
nikov.
Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 7. t. m., sprejela med dragim tudi sledečo resolucijo:
Ministrstvo za socijalno politiko je izdelalo in povzročilo »prejem številnih naredbenih in zakonskih osnutkov v narodni skupščini, s katerimi se je gospodarski položaj industrijskih in obrtnih delavcev v državi znatno zboljšal. Dasi ni posvečala do sedaj vlada obrtništvu zdale-ka tiste pažnje, kakor jo je delavstvu in drugim stanovom, se v splošnem obrtništvo vendar ni upiralo tem pridobitvam delavcev, kljub temu, da prinašajo ti novi zakoni obrtniku velike obremenitve.
Tozadevno omenjamo le zakon o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, nezgode, starosta in invalidnosti. Delodajalec mora po tem zakonu vplačati vse prispevke za nezgodno zavarovanje in polovico prispevkov za zavarovanje za slučaj bolezni in ono za slučaj starosti, obnemoglosti in smrti.
Po tem zakonu nosi napram oblastim in napram uradu za zavarovanje delavcev obrtnik vso odgovornost in je za vsako najmanjšo napako izpostavljen občutni politični kazni. Toda zakonski načrt je narodna skupščina sprejela in obrtništvu preostane sedaj predvsem dolžnost in pažnja, da bo izpeljan čim možno tako, da bodo interesi obrtnika čim bolj varovani.
Da obrtništvo načeloma ni ugovarjalo
dolgotrajno pot, ki jo mora tak načrt prelezti po mizah referentov, da pride kot vladni predlpg pred narodno skupščino, mu je jasno, da po tej praksi obrtniki v doglednem času nimamo računati z udejstvovanjem svojih zahtev.
Zato se zveza, kot poklicana zastopnica slovenskega obrtništva na bivšem Kranjskem, obrača na ministrstvo za socijalno politiko z upravičeno in nujno zahtevo, da prične ministrstvo takoj brez odloga s predpripravami za načrt zakona o zavarovanju obrtnikov za slučaj bolezni, nezgode, invalidnosti, starosti in smrti. Ministrstvo naj v tem pogledu stopi v stik z vsemi poklicanimi zastopniki obrtništva v državi.
Da se tej zahtevi prida konkreten povdarek, zahteva Zveza, da vlada zavarovanje delavcev zia slučaj invalidnosti, starosti in smrti, ki se naj po zakonu o zavarovanju delavcev provede do leta 1925, ne uveljavi, predno ne uveljavi zakona o zavarovanju obrtnikov.
Z ugoditvijo te upravičene zahteve bo vlada le dejansko dokazala, da so ji interesi stanu obrtnikov vsaj toliko blizu, kot so ji interesi delavstva.
O naših vodnih silah.
Generalna direkcija za vode je izdala dve brošuri:	prva	vsebuje
»začasni popis vodnih sil kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«, draga
_________________________ w	pa »poročilo o delovanju generalne
omenjenim zakonskim soci- direkcije za vode, od osvobojenja do
jalnim pridobitvam delavstva, je bila merodajna zanj tudi domneva in pričakovanje, potrjeno z obljubami merodajnih činiteljev, da se bo vlada zavzela z enako vnemo in brigo ^ za izboljšanje gospodarskega in socijal-nega položaja obrtnega »tanu.
Z isto pravico In potrebo, kakor so delavci potrebni zaščite za slučaj nepredvidenih neprilik, kakor bolezni, nezgode invalidnosti in smrti, tako so potrebni zaščite tudi samostojni pridobitni sloji. Ob sedanjem gospodarskem položaju je obrtnik, ki postane radi bolezni, starosti ali invalidnosti nesposoben za nadaljno delo v obratu, prepuščen naravnost svoji usodi in pade v tem slučaju ko-nečno v breme države ali občine ter tako žalostno zaključi svoje življenje.
31. maja 1921«. Predgovor, ki stoji na čelu prve knjižice se začne z besedami: »Po več nego 1 in polletnem proučavanju in raziskovanju, je generalna direkcija za vode v stanu, da nudi ekonomistom, inženerom, industrialcem prvi začasni popis vodnih sil v kraljevini SHS.« Po teh, rekli bi sonornih besedah, položi človek nehote knjigo iz rok, da se odkaslja in za trenotek odpočije, da bo mogel s tem večjo napetostjo in pažnjo slediti mislim pisca. Citali smo pazljivo in prišli do konca, toda v brošuri nismo niašli tega, kar smo iskali. Vsepovsod se govori o naših vodnih silah, sleherni državljan zna, da hranijo naše vode ogromen zaklad, ki mora končno povzdigniti državo do blagostanja; vsakdo ve, da
Vsled tega nas preseneča, diai vlada	je Jugoslavija, kar se tiče	vodnih sil,
noče uvideti našega -položaja in pro-	ena izmed najbolj bogato	obdarjenih
učiti naših teženj, ki so ji iz številnih	držav. O posameznostih	glede njih
resolucij dobro poznane. V službenem organu ministrstva socijalne politike »Socijalnem Preporodaju«, (br. 3. god. II.) je namreč priobčen delovni program zavarovalnega oddelka tega ministrstva. Po tem programu bo ministrstvo izdelalo predvsem pet do šest novih zakonskih načrtov za zavarovanje nameščencev, železničarjev, državnih uslužbencev, poljedelcem itd., potem se bo pečalo z
izkoriščanja in o perspektivah za bodočnost, kako se delijo vodne sile na posamezne pokrajine, imamo pa še precej nejasne pojme, zato smo tem bolj pozdravili prva izvestja generalne direkcije za vode, ker smo mislili, da najdemo v njih nekaj novega, nekaj, kar bo moglo izpopolniti naše skromno znanje o stanju naših vodnih šil. Toda o vsem tem malo ali nič.
Iz cele brošure je mogoče posneti samo sledeče podatke, ki bi zamegli zanimati tudi širšo javnost. Po predmetnem popisu, nahajamo v rekah cele Jugoslavije pri nizkem stanju vode 3,507.790 bruto konjskih sil. Te sile se dajo izkoristiti tekom celega leta. Pri srednjem stanju vode na-rase moč na 7,800.000 konjskih sil, ki se pa dajo izkoriščati samo tekom
9	mesecev v letu. Ako ,se pa izvrši regulacija rek, se bo meglo uporabiti to silo tekom celega leta. Regulacija rek je tedaj zelo važna-, ž njo se dajo odpraviti, ali vsaj zmanjšati velike povodnji, a z drage strani bi se na tak način ohranilo dovoljnih vodnih sil tudi za čas suše. Ako pogledamo na Francijo, ki ima na razpolago pri nizkem stanju vode 4,600.000 konjskih sil in 9,600.000 konjskih sil pri srednjem stanju vode in na Italijo, ki razpolaga s 4,656.000 konjskimi silami pri nizkem in s 7,350.000 konjskimi silami pri srednjem stanju vode, tedaj vidimo, da zavzema Jugoslavija med evropskimi narodi, ki so najbolj bogato obdarjeni, kar se tiče vodnih sil, zelo važno mesto. Toda žal ne moremo konstatirati tega dejstva, tudi kar se tiče izkoriščanja vodnih sil, tukaj zavzema Jugoslavija razmeroma mnogo nižje mesto. Francija, Italija in Švica uporabljajo 25 odstotkov razpoložljive sile in množijo vedno bolj svoje naprave, Jugoslavija pa izkorišča dosedaj samo 160.000 konjskih sil.
Brošuri je priložen zemljevid, s katerega se da s pomočjo raznobarvnih krogov in priložene tablice posneti, splošen pregled vodnih sil cele države. Knjižica govori v ostalem
o	metodi, ki je služila kot baza za predhodno približno proračunanje vodne sile celokupne površine Jugoslavije, vsebuje nadalje shemo pro-računanja, način proračuna energije objašnjen na podlagi konkretnega primera, vse .to stvari, ki bi zamogle zanimati samo v vodni stroki izobražene inženere.
Draga brošura govori o delovanju direkcije za vode, ki je obstojalo v glavnem v organizaciji centralnega urada, oddelkov, ter generalnih inšpekcij. Direkcija za vode se je ustanovila z uredbo z dne 25. februarja 1919, a se je z uredbo z dne 8. julija 1919, s katero se regulira organizacija ministrstva za kmetijstvo, ki dobi ime ministrstvo za kmetijstvo in vnde, istočasno preuredila tudi organizacija direkcije za vode, ki se odtedaj naziva »Generalna direkcija za vode«. Centralno službo vodi generalni direktor, pod njim je nekaj načelnikov odelenj in vrsta inžene-rov, ter drugega uradništva. Zunanja služba se deli na 7 generalnih inšpekcij (Beograd, Skoplje, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split, Veliki Bečkerek), z generalnimi inšpektorji na čelu, s šefi oddelkov in uradni-štvom različnih dragih naslovov. Zraven tega nahajamo v dragih manjših mestih hidrotehnične oddelke.
Razen podatkov o organizaciji nam poda brošura v širokih potezah splošno sliko o zunanjem delovanju, kakor tudi o programu del, ki bi se morala izvršiti. Tukaj se pa omejuje brošura na to, da ugotovi vsote, ki bi bile pdtrebne za izvršitev del programa. Celokupni stroški bi se morali rzdeliti na tri budžetna leta ter bi znašali za celo državo 156,000.000
dinarjev in to: za leto 1919—1920 16 milijonov dinarjev, za leto 1920—1921
38.500.000 Din., za 1921—1922 40 milijonov dinarjev; za sledeča leta
61.500.000 Din. Od teh vsot se je odobrilo sledeče kredite: za leto
1919—1920 1,756.116 Din., za leto
1920—1921 3,877.150 Din., to je približno ena desetina od v programu predvidene vsote. Lansko leto se je pa izdelalo nov program za periodo od 1921—1924, ki bi znašal 570 milijonov 108.374 Din. stroškov. Od tega bi odpadlo: na Srbijo in Črno goro 142,875.000 Din., na Bosno in Hercegovino 90,585.082, na Dalmacijo 192,059.843, na Hrvaško in Slavonijo
81,125.000,	nai Slovenijo 27,825.000 Din., na Vojvodino 35,638.449 Din. Soglasno programu bi se moralo nadaljevati deda, ki so bila ustavljena vsled vojne, a začeti bi bilo treba tudi nova dela, ki so z ozirom na sedanje gospodarske prilike države potrebne.
V	brošurah, ki sta pisani v srbskem jeziku, sem ponovno naletel na izraz »Karst«; govori se o »Karst«-u v Dalmaciji in tudi Primorju. Ne dvomim sicer o visoki strokovni izobrazbi gospodov pri generalni direkciji za vode, toda zdi se mi pa vendar, da so si vode na našem »Karst«-u pogledali bolj par distance, ker bi se sicer na licu mesta morali prepričati, da se poslužujejo tam drugega imena in da te nemške spa-kedranke nikdo ne poznal
Kaj mora trgovec danes vedeti o davčnih zadevah.
Obrtniški koledar za leto 1922 je pod naslovom »Kaj mora obrtnik danes vedeti o davčnih zadevah« kratek pregled vseh najvažnejših davčnih določb. Ker je pa koledar razprodan, dobili smo od več strani prošnjo, da bi dotični pregled ponatisnili. Z dovoljenjem Zveze obrtnih zadrug si dovoljujemo ugoditi tej želji. Dotični pregled se glasi:
Razmere časa zahtevajo, da je vsak obrtnik tudi v davčnih zadevah več ali manj orientiran.
Davčna bremena so danes silno visoka. Radi tega je v interesu obrtnika, da posveča davčnim odmeram veliko pažnjo, da jih kontrolira in da redno plačuje davke. V nasprotnem slučaju mu preti velika materi-jalna škoda.
Da pa more vršiti obrtnik te naloge, mora znati zadevne najvažnejše davčne predpise.
Namen našega članka je, obrtnikom to delo olajšati. V sledečem se bodo navedle one določbe, na katerih bistveno sloni davčna odmera in ki urejajo način plačevanja davkov.
Najvažnejše zadevne določbe tele:
I.	Odprava individualnih pozivov k napovedi občne pridobnine, rent-nine in dohodnine. Davčne stranke se bodo'odslej pozvale k napovedi le enkrat in sicer le splošno. Kdor ne vloži v danem roku napovedi, bo kontumaciran!
Dan, do katerega je vložiti napovedi za zgoraj navedene davke^ se razglaša torej le še javno na običajen način. Ako davčna stranka ne ugodi tem pozivom in sicer v danem roku,
\
srebrne rude 15 delavcev in en paz-| nik.
Izkopalo se je 604.116 q' (+ 286.943 q ali 90.15%) 13.68%-ne' svinčene rude v vrednosti 40,077.055 kron (+ 30,642.400 K ali 324.78%) po povprečni ceni 66 K 34 v (+ 36 K 59 v) za 1 q. Od te izkopnine in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 581.063 q v lastno separacijo, kjer se je iz nje 1264 q cinkove rude v vrednosti 88.480 K izločilo, ostala izkopnina pa obogatila in napravilo iz nje 81.225 q 71.3%-nega svinčenega šliha in 7 q mešanega šliha, torej skupaj 81.232 q obogatene svinčene rude v vrednosti 45,181.901 K.
Od toletne produkcije in ostanka
ne peči, 40 q zdroba od visoke peči, 213 q poletine in 12 q revnih oksidov in kot primesi 510 q železnega kršca, 10 q pepela in 205 q apnenca.
•J V visoko peč se je oddalo 639 q praženega materijala, 2581 q svinčenega kamna, 575 q svinčenega blata, 154 q zdroba od splavne peči, 354 q zdroba od visoke peči, 65 q glajenke, 13 q bogatih pen, 315 q revnih oksidov, 6 q posnetkov peči, 782 q povratne žlindre, 57 q posnetka (Sb), 153 q glena, 103 q starega svinca in 82 q svinčenih ostankov ter kot primesi 108 q železne žlindre, 15 q apnenca in 410 q železnega kršca.
Iz visoke peči se je dobilo 85 q bogatega svinca, 1841 q surovega
iz lanskega leta se je oddalo ed.b44 q obogatene rude svinčamam v Sloveniji; 92.776 q izkopnine, 4885 q svinčenega šliha, 305 q žolto-svinčenega šliha in 411 q mešanega šliha pa je ostalo na rudnku v zalogi.
Za izdelavo svinca sta obstojali v Sloveniji 2 rudarski oblasti podrejeni svinčami in sicer svinčama Žerjav ter svinčama Litija, ki sta bili obe v obratu. V teh svinčarnah je bilo zaposlenih 144 moških in 6 ženskih, torej skupaj 150 (— 44) delavcev in 7 (— 1 paznikov.)
Produkcija svinca je znašala 48.281 q (— 2709 q 5.32%) v vrednosti 49,404.852 K (+ 18,052.405 K ali 57.58%) po povprečni ceni 1023 K 28 v (+ 408.41 K) za 1 q.
Od te produkcije odpade na svin-čamo v Žerjavu The Central Euro-pean Mineš Limited 46.661 q ali 96.65 odstotkov in n:a svinčamo v Litiji družbe z o. z. v Litiji 1620 q ali 3.35 odstotkov.
Razun svinca se je produciralo v ' svinčami v Litiji še tudi 186 (— 810 kvintalov ali 81.32%) svinčenega gla-ja v vrednosti 465.550 K (— 1,526.050 kron ali 76.57 %) po povprečni ceni 2502 K 96 v (+ 503.36 K) za 1 q.
V svinčami v Žerjavu je bilo na pražilnikih predelanih 6765 q drobno zrnatega rudnatega zdroba, 2087 q blatnega talilca, 8634 q poletine, 686 kvintalov ostankov visokih peči, skupno torej 18.172 q. Pražilni kalo je znašal 9%. Iz pražilniških pridelkov se je izdelalo 16.293 q praženca in 2434 q svinčenih odpadkov, skupno 16.537 q z 91 % svinca. Na amerikan-skih pečeh se je predelalo 54.428 q svinčenega šliha, 20.364 q rude v kosih in 18.497 q praženca z 72.19 % vsebine svinca. V visoki peči se ni obratovalo vsled pomanjkanja koksa.
V amerikanskih pečeh set je pridobilo 46.664 q svinca. Vrednost v to svrho porabljenih topni n je znašala 7,573.946 K.
Za gorivo v Žerjiaivu se je porabilo 15.553 q rujavega premoga, 261 m11 drv in 105 q surovega olja v skupni vrednosti 1,019.848 K.
V topilnici v Litiji se je izdalo na pražilnike 972 q razne nepražene rude, 1147 q praž. rude, 696 q svinčenega kamena, 834 q zdroba od splav-
svinca, 4Jz q svinčenega kamna, iz zadnjih dveh se je izdelalo po primesi 30 q cinka 1535 q mehkega svinca. Iz peči za oksidiranje se je pridobilo 186 q svinčenega glaja.
Vrednost topnin in vmesnih produktov je znašala 2,529.636 K.
Za gorivo se je porabilo v Litiji 640 q oglja, 11.066 q rujavega premoga in 766 q kotosiai v skupni vrednosti 854.728 K.
Od skupne produkcje svinca in loge iz prejšnjega leta se je'oddalo
29.501 q (ali 36.32%) v tuzemstvu in
43.501 q (ali 43.40%) v inozemstvo; 8365 q (ali 10.28%) svinca je ostalo v zalogi. Svinčenega glaja se je oddalo 416 q (ali 80.78%) v naši kra-ljevni in 99 q (ali 19.22%) je ostalo koncem leta v zalogi.
(Dalje prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
Prepoved izvoza dnevnih potrebščin
iz Nemčije. Ker je nemška marka padla, je prepovedal nemški trgovinski minister izvoz vseh predmetov dnevnih potrebščin, t. j. obleke, perila, usnjatih izdelkov, dežnikov, klobukov, pisalnih potrebščin, knjig itd. s to izjemo, da se smejo navedeni predmeti izvažati samo na temelju izvoznega dovoljenja nemškega komisarja za uvoz in izvoz v Berlinu. Tujcev ne pregledujejo samo na meji, ampak tudi po kolodvorih v notranjosti nemške republike. Izvzeti niso n. pr. niti površniki, ki jih imajo potniki na sebi, ako so na Nemškem kupljeni. Prestopki izvoznih predpisov se ne kaznujejo samo s konfiskacijo, temveč tudi z občutno denarno globo.
narodno Mtionke zadeve
Trgovina,
Nova blagovna borza. Blagovna borza v Bratislavi se bo odprla dne ‘27. ali ‘28. t. m.
Švicarska trgovska zbornica »a Dunaju. Švica je osnovala na Dunaju svojo trgovsko zbornico.
Trgovinski pregovori med nami in
Švico. V švicarskem zveznem svetu je izjavil g. Šultes, ki je referiral o poteku gospodarske konference v Genovi, da je konferiral v Genovi z jugoslovanskim
tedaj se ji odmeri dotične davke brez nadaljnega poziva in brez njenega sodelovanja, torej samo na podstavi uradnih poizvedb.
Obrtniki naj torej v lastnem interesu zasledujejo razglase finančne uprave, s katermi se stranke pozivajo k davčnim napovedim. V evidenci morajo imeti:
1. Kdaj je izšel dotični razglas;
2. za katere davke je vložiti napovedi;
3. v kakem roku.
Ako stranka ne more v danem roku ugoditi tem pozivom, n. pr. ker je bila bolana, odsotna ali pa brez-poslena po privatnih poslih, naj prosi pri pristojni davčni oblasti za podaljšanje roka. Prošnje je podrobneje utemeljiti. Navede naj: se tudi, do kdaj naj se rok podaljša. Davčne oblasti takim prošnjam rade ugode, ako so utemeljene.
II. Obrtniki naj vodijo o vseh vlogah, napovedih itd., popolno evidenco. Obdrže naj se dotične koncepte ali pa vsaj prepise. Ako se to ne zgodi, zgubijo stranke pregled o tem, kdaj in kake vloge napovedi itd., so vložile na davčno oblast. Tudi ne vedo stranke, kako se glas© dotične izjave. Posledica je, da nastanejo nesoglasja med prvotnimi in poznejšimi davčnimi izjavami. Davčna obla-stva taka nesoglasja izrabijo in stranke kontumacirajo.
III. Za davčno leto 1921, in za na-daljna leta so davčni plačilni nalogi strankam redoma več ne dostavljajo. Davčna oblastva objavljajo izvršeno odmero za posamezne vrste neposrednih davkov le z javnimi razglasi.
V	razglasih se opozarjajo davčni zavezanci, da lahko vpogledajo zadevni odmerni izkaz pri pristojnem davčnem uradu. Davčni odmerni izkaz; so nai vpogled strankam od 1. do 15. vsacega četrtletja, torej od 1. do 15. januarja, aprila, julija in oktobra.
Če dotična davčna vrsta še ni odmerjena za vse davčne zavezance dotičnega dvčnega kraja, mora razglas obsezat tudi še imena zavezancev, ki jim davek še ni odmerjen. Ko pa se davek odmeri tudi tem, se r*i-znani tudi njim z vnovično objavo, da je odmera izvršena.
IV. Prizivni rok znaša le še 15 dni. Ako se izjemoma dostavi stranki davčni plačilni nalog, začne teči prizivni rok šele z dnem, ki sledi dn >-vu dostave plačilnega naloga.
Če se pa plačilni nalogi strankam ne dostavijo, ampak se objavi odmera davkov le potom odmernih izkazov (vidi zgoraj III.), tedaj začne teči prizivni rok s prvim dnem po končanju vpoglednega roka, tedaj s 16. januarjem, aprilom, julijem iti oktobrom. Ako stranka v 15 prizivnih dneh ne vloži pritožbe, postane davčni predpis pravno veljaven.
Prizivnega roka se redoma ne mere podaljšati. Prekoračitev roka se sme edino v tem slučaju opravičiti, ako stranka dokaže, da je bila
Podlistek.
M. Savič:
Nnia Industrija In obiti.
(11.. nadaljevanje.)
Vrvarski izdelki se izdelujejo v dolgih ozkih delavnicah, ki se imenujejo čerane. Pred vojno so vrvarji zaslužili -diievno 0.80 do 1.20, salerji pred 1096 letom 5—6 dinarjev, od leta 1906 pa 2.50 do 5 dinarjev.
Kaj je trebai napraviti? Treba je s praktičnim šolanjem kmete naučiti modernega načina dela. Ravno tako je treba podpirati ustanavljanje predilnic za konopljo in mehaničnih zadružnih delavnic.
V	tem zmislu je treba: 1. šolati naraščaj v Sortam (Nemčiji) v česanju, predenju konoplje in izdelovanju vrvarskih izdelkov; 2. podpirati s krediti ustanavljanje produktivnih ali prodajalnih vrvarskih zadrug;
3.	podpirati tudi snovanje privatne vrvarsko - mehanične industrije v svrho izvoza iz naše države.
Konoplja se seje na vranjskem, bujanovaškem polju, dalje po poljih ob gornji Moravici do Diljana in na
po kaki elementarni nezgodi zadrza-na, pravočasno vložiti pritožbo.
V.	Čeprav znaša prizivni rok k* 15 dni, pa vsekako davkoplačevalce lahko podaljša prizivni rok za nekaj dni, če vloži prošnjo za odmerno podlago.
Taka prošnja povzroči, da prekine tok prizivnega roka. Prekine se z dnem, ko se prošnja vloži pri davčni oblasti, pa do dne, ko davčna oblast dostavi odgovor.
Odmerno podlago rabi stranka radi tega, ker plačilni nalogi, oziroma odmerni izkazi ne vsebujejo zadostnih podatkov za prizivna izvajanja.
Šele z odmerno podlago zve na primer stranka, katere davčne vi o se ji je obdačilo, kolik promet se jt ugotovil, kateri dohodki in izdatki -,o se upoštevali, radi česa je bila kon-tumacirana itd.
Ako stranka nima teh podatkov, ne more sestaviti uspešnega priziva.
(Dalje prih.)
Rudarska produkcija Slovenije v 1.1921
1. Živo srebro.
Za živo srebro je obstojal samo rudnik Sv. Ana, ki pa ni bil v obratu.
2. Baker.
Rudnika za baker ni bilo nobenega-.
V državni cinkarni v Celju se je v zato prirejeni napravi izdelalo s topilniškimi delavci, navedenimi pod 5), 1. 964 q (— 382 q ali 16.71%) modre galice v vrednosti 4,124.400 kron (— 98.400 K ali 2.33%), po povprečni ceni 2100 K .(+ 300 K) za
1	q. Potrebni baker se je dobival iz bonskega rudnika. Vrednost porabljenih surovin je znašala 2,191.150 K (— 1,907.534 K).
Od cele produkcije se je razpe-čalo 1952 q galice v tuzemstvu, 12 q pa je še ostalo v zialogi.
, * -1 ■’* 1 ■**■■ ■■ ■
3. Železo.
Rudnikov za železo je bilo 8. V obratu ni bil nobeden.
4. Svinec.
Od 12 rudnikov za svinec je bil samo 1	(	—1) in sicer rudnik Me-
žica, Pliberške rudniške unije, ki je prešel v mesecu novembru 1921 v last The Central European Mineš Limited, v obratu.
V tem rudniku je bilo zaposlenih 621 moških, 120 ženskih, 11 moških mladostnih in 7 ženskih mladostnih delavcev, torej 759 delavcev in 25 paznikov.
Dalje je bilo zaposlenih pri preiskovalnih delih v rudniku Boharje rudarske združbe »Ruda« 9 delavcev in en paznik v rudniku Knapovže, Rudarske združbe Knapovže za pridobivanje ,svinčene, srebrne in živo-
Leskovaškem polju do Nišai.^ Na teh poljih so vsa ugodna zemljišča in sicer nanošena zemlja in peščene na-plave posejane z konopljo. Konoplja se seje leto za letom na istem zemljišču. Kadar zemljišče oslabi se gnoji z sežganim gnojem. Zemljišče za konopljo je treba zmerno gnojiti in sicer le vsako peto leto po 240—250 voz gnoja na hektar. Boljše bi bilo, ako bi obstojal plodored,^ ker bi bil tudi žetveni donos boljši. Seje se navadno 48—68—80 kg semena na hektar in sicer v času od 1. do 15. marca, in sicer se na jesen in pozimi zemlja zrahlja, in na pomlad preorje in poseje. Seme domačega izvora se ne izmenjuje. Ako seme tekom 6 do 7 dni po sejanju ne vzklije, potem se ponovno preorje in poseje. Konoplji škoduje toča in močna suša. Konoplja poraste navadno do višine 2.5 m, a doseže celo do 4 m. Srednje dobra letina konopljene trske znaša okrog 8000 kilogramov na hektar. Najmanj se izruje belojska-moška rastlina in sicer takoj po prašenju okrog Iliji-vega dneva in se pusti za dozoritev ženska rastina — cmojka, ki se ruje pozneje. Za prodajo konoplje v inozemstvu bi se morala rastlina žeti in
ne trgati, ter konoplji s korenino ni za mehanično predelavo, medtem ko ročnega dela ne ovira. Pri trganju se konoplja povezuje v snope v teži 3 do 4 kg. Snope se da sušiti, nato se potrga listje, potem pa jih vložijo v močila, ki se nahajajo v tekoči vodi. Močenje traja tri do pet ali sedem eventuelno 8 dni, kakor je pač vreme in voda gorka. Po namakanju se konoplja izpere in da sušiti. Preje se je konopljo pustilo, da se premoči ter je bila konoplja bela, se je lažje trla, vendar se je dobivalo manj vlakna in je bilo vlakno slabejše. Sedaj, ko se to delo bolje plača, ne pušča se premočiti in je konoplja boljša ter vrže večjo množino vlakna. Kmetje trejo okrog 60 odstotkov sami, okrog 40 odstotkov pa jim trejo cigani. Od 100' kg suhe močene konoplje dobi kmet 17 do 18 odstotkov trte konop-nine. Kmet tre z navadno trlico na dan 10 kg, ako bi pa vzel baško trlico, bi lahko iztrl 50 kg dnevno, ter bi ne bilo treba, da bi mu cigani trli konopljo.
V	Leskovcu, Vranjski Banji in Svilanjcu so obstojale tovarne za izdelavo konopnine, ki so bile urejene popolnoma po baškem sistemu. One
so nakupovale natrgano konopljo, kateri so porezale korenine in s tem odpravile glavno hibo naše konoplje. Iz naše v bazenih močene konoplje so pridobivale 21—22 odstotkov trde sive, mastnejše in močnejše konopnine, ki se da z baško vsporediti in ki lahko v gotovih kvalitetah konkurira tudi z najboljšo italijansko konopljo.
Treba bi bilo, da se prepove ruvanje konoplje; zgraditi občin, bazene za namakanje konoplje, uvesti občinske terilnice in tudi baške terilnice na roko za trenje po vaseh. Ker je kultura konoplje zelo donosna bi bilo treba razširiti njeno gojitev po Mačvi, Stigu, Pomoravlju na ta način, da bi se nastavilo delavce za vzgojo kultiviranja in namakanja konoplje.
Kmetska konoplja se prodaja na trgu v Bujanovcu, Vranji in Leskovcu. Tovarne prodajajo direktno v inozemstvu. Kmetje imajo navado, da navlažijo konopljo pred prodajo, da bi bila težka. Isto delajo tudi cigani v Vranski Banji, ter jo pustijo dve noči ležati zunaj na rosi. S tem navliaženjem, ki se ne da takoj spoznati, pa se uboge vrvarje strašno
delegatom glede sklenitve trgovinske pogodbe, ki bi slonela na osnovi največje ugodnosti, toda, da dela o teni še niso končana.
Industrija.
Svetovna produkcija premogla v letu
1919, 1920 in 1921. Geološki urad Zedinjenih držav je objavil sledeči pregled produkcije premoga v letu 1919, 1920, 1921. Proizvodilo se je v teku teh let: v Belgiji 18,342.950 ton, 22,338.770 ton in 21.808.160 ton. V 'Kanadi: 12 milijonov 411.328 ton, 15,088.175 ton in 13 milijonov 300.000 ton; v Franciji 22 milijonov 341.000 ton, 25,300.000 ton in
20.000.000 ton; v Nemčiji: premoga 116 milijonov 500.000 ton, 140,757.433 ton in 145,400.690 ton; rjavega premoga 93 milijonov 800.000 ton, 111,634.000 ton in 120,000.000 ton; v Angliji 233,467.478 ton, 233,216.071 ton in 163,992.000 ton; v Zedinjenih državah 502,534.410 ton,
386.000.000 ton in 448,600.000 ton. Iz tega je razvidno, da je produkcija premoga v teku 1920 rastla, a v teku 1921 padla napram produkciji predhodnega leta. Ta padec je bil osobito občuten v Angliji vsled rudarskih stavk, medtem ko ni bil padec v Franciji, Kanadi in Belgiji tako velik. Zedinjene države so pokazale znaten napredek napram letu
1920, akoravn oniso mogle doseči iznosa iz leta 1919. Celokupna produkcija je znašala v letu 1921 1100 milijonov ton, medtem ko je v letu 1920 znašala 1305 milijonov, a v letu 1919 1170.5 milijono.v.
Denarstvo.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 8. maja smo imeli v prometu za 4846 milijonov 400.000 dinarjev papirnatega denarja. — Cirkulacija se je pomnožila za 31 milijonov.
Dinari iz nikla. Zadnje dni se je pretresovalo v finančnem ministrstvu vprašanje o izdaji dinarjev iz nikla, katere bi se zamenjalo za današnji papirni denar. Ministrstvo financ je dobi-
lo	po tem povodu več ponudb iz inozemstva in to iz Avstrije in Švice. Sodeč po teh ponudbah bi bili 1 in 2 dinarski komadi izdelani iz nikla, a 5 dinarski iz neke sestavine iz nikla in srebra.
Kmetijstvo.
Tečaj za vinogradnike in sadjarje.
Na državni kmetijski šoli na Grmu se vrši dne 13. in 14. junija tečaj za vinogradnike in sadjarje in sicer za zeleno cepljenje trt, okuliranje sadnega drevja in zatiranje trtnih in sadnih škodljivcev. Kdor se ga želi udeležiti, zglasi naj se takoj po dopisnici pri ravnateljstvu šole na Grmu, p. Novomesto. Pričetek 13. junija ob 9. uri zjutraj.
Naznanila trgovske Inr obrtniške zbornice v Ljubljani.
Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Kočevje. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da se je otvorila dne 8. t. m. pri poštnem uradu Kočevje telefonska centra-
oškoduje. Ako se taka vlažna konoplja stiska v bale, se pokvari in zgnije pri prevozu v Anglijo ali drugam. — Konoplje se izvaža okrog 150 vagonov letno.
Od leta 1886., ko se je pričelo izvažati konopljo v inozemstvo, si mi msmo mogli s kmetsko konopljo pridobiti glasu nekake znamke in zaupanja odjemalcev, ker so trgovci pri stiskanju konoplje v bale jemali vlažno konopljo in metali smeti, kamne, in buče vmes. Tako je enkrat dospel v London vagon naše konoplje* v katerem je bilo 900 kg kamenja. Treba bi bilo postaviti komisarja za kono-peljna tržišča z odborom iz vrst trgovcev in kaznovati vsakogar, kdor konopljo navlaži, kontrolirati vsaki transport v inozemstvo, da se ne preša vlažne konoplje in se ne meša smeti in kamenja vmes. Tako, kakor se kontrolirajo češplje, bi bilo treba tudi konopljo kontrolirati, da bi dobila dober glas in zaupanje v inozemstvu.
(Dalje prih.)
Diille o JrMtem Listu*!
la z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
Vsem industrijskim podjetjem v Sloveniji je razposlala trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vprašalne pole v izpolnitev s prošnjo, da bi jih podjetja čimpreje izpolnjene vrnila. Vprašalne pole se tičejo raznih podatkov, kakor: natančno označbo tvrdke, njenih podružnic, gonilno silo posameznih tovarn in obratov, število delavstva po kategorijah, predvsem pa produkcijo, ki jo je navesti imenoma po izdelovanih predmetih z njih množino in povprečno vrednostjo, nadalje letno produkcijsko možnost pri polnem obratu itd. Ker pa je dosedaj vprašalne pole vrnilo, kakor se nam poroča, le malo podjetij, poživljamo vse ostale, da to čimpej storijo. Ravnotako poživljamo vsa ona industrijska podjetja, ki vprašalnih pol pomotoma morda ne bi bila prejela, da si jih od trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naknadno sama preskrbijo. Podatke potrebuje trgovska in obrtniška zbornica* v Ljubljani izključno le za sestavo zbirke produkcij v industrijskih podjetjih njenega zborničnega okraja. Taka zbirka je potrebna, da se ž njo seznani ineresente iz ostalih delov naše države, kakor tudi iz inozemstva! V interesu industrijskih podjetij samih je torej, da čimprej vrnejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izpolnjene vprašalne pole!
Promet.
Promet v francoskih pristaniščih.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za zunanjo trgovino objavlja poročilo našega generalnega konzulata v Marseillu o prometu v francoskih pristaniščih. Kar se tiče uvoza, se more uvrstiti francoska pristanišča v naslednji red: Rouen, stoji z 4,256.000 tonami uvoženega blaga na prvem mestu, potem sledijo: Marseille s 3,332.000 tonami, Havre s 2,266.000 tonami, Bordeaux s 1,979.000 tonami, Dunkerque s 1 milijon 593.000 tonami. — Kar se pa tiče izvoza, bi se moglo izvesti uvrstitev na sledeči način: Marseille s 1,687.000 tonami Izvoženega blaga, Bordeaux s
927.000	tonami, Dunkerque s 782.000 tonami, Havre s 716.000 tonami, Rouen s 524.000 tonami, Boulogne s 234.000 tonami.
Iz nailh organizacij.
Volitve v pridobmnsko komisijo. V
nedeljo, dne 28. t. m. se vrše volitve članov v pridobninske komisije in sicer-za vse štiri rizrede osebno v pritličju okrajnega glavarstva v Mariboru. Kan-didatje, določeni na tozadevnih sestankih, so sledeči: za I. razred, v katerem voli cela mariborska pokrajinska oblast: Karl Worsche, trgovec v Mariboru, Rudolf Stermecki, trgovec v Celju; namestniki: Anton Tonejc, trgovec; v Mariboru, Peter Majdič, veleindustrijec v Celju. — Za II. razred voli istotako cela mariborska pokrajinska oblast: Ivan Šoštarič, trgovec v Mariboru, Alojz Žni-derič, trgovec v Mariboru, Anton Cven-kel, trgovec, Sv. Peter v Savinjski dolini; namestniki:	Aleksander Starkel,
trgovec v Mariboru, Karl Loibner, trgovec v Celju, Franc Korošec, trgovec v Gornji Radgoni. — Za III. razred voli samo mesto Maribor: Karl Jančič, trgovec v Mariboru, Karl Robavs, pekovski mojster v Mariboru, Armin Ellinger, trgovec v Mariboru; namestniki: Maks Durjava, trgovec v Mariboru, Ferdo Potočnik, mizarski mojster v Mariboru, Ivan Lorber, slikar v Mariboru. — Za
IV.	razred voli samo mesto Maribor: Josip Beranič, čevljarski mojster v Mariboru, Franjo Bureš, urar v Mariboru, Ludovik Sabukošek, trgovec v Mariboru; namestniki:	Jože	Volčič,	mizar v
Mariboru, Ivan Sojč, kipar v Marboru, Ignac Božič, krojač v Mariboru.
Gremij trgovcev za Cerknico, Logatec in Lož voli dne 28. maja v pridob-ninsko komisijo sledeče člane in namestnike: člani 3. razreda: Vilar Franc, trg. z lesom in meš. blagom, Pudob štev. 26, p. Lo£; Žumer Ivan, gostilničar, Cerknica. Namestniki: Ferjančič Ivan, gostilničar, Gor. Logatec št. 11, Tomšič Ivan, trgovec z dež. pridelki, Igavas št. 18, p. Stari trg. Člani 4 razreda: Primožič Franc, trgovec z lesom, Nota vas št. 29 p. Žiri; Homovc Franc, trgovina z vinom na debelo, Cerknica.
Namestniki:	Anton	Petkovšek,	kovač,
Blekova vas 25 p. Dol. Logatec, Domi-celj Maks, trgovec Rakek.
Trgovski register.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firm^: v Celju: Anton Kolenc & drugovi, trgovina z mešanim in vsakovrstnim drugim blagom, zlasti tudi z deželnimi pridelki na debelo in na drobno. Pravico družbo zastopati ima vsak družbenik. Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da postavljata dva družbenika poleg njenega štampi-ljiranega, napisanega ali natisnjenega besedila svoje ime. V Litiji: Kristan, Črnigoj in drug, lesna izvozna tvrdka. Družbo zastopata skupno po dva družbenika, in sicer vedno po eden iz Litije ali Zavrstnika in eden iz Vač, ki podpisujeta družbeno firmo kolektivno tako, da pristavljata svojeročno svoja podpisa pod njeno natisnjeno, s štam-piljo odtisnjeno ali napisano besedilo.
V	, Ljubljani: Tea-Import, družba z o. z., trgovina s kolonijalnim blagom na debelo in drobno, zlasti uvoz čaja. Višina osnovne glavnice: temeljna glavnica 100.000 K ali 25.000 Din., vplačana v gotovini. Poslovodji sta družbenika Miroslav Pogorelec, zasebnik v Ljubljani, Gorupova ulica št. 4, in Luka Menard, trgovec v Ljubljani, Opekarska cesta št. 43. Družbo zastopa eden ali več poslovodij, če so družbeniki, vsak samostojno in singularno. Ako se postavi več poslovodij, ki niso družbeniki, zastopajo družbo po dva in dva poslovodji kolektivno ali po en poslovodja in prokurist, le-ta vedno s pristavkom »p. p.« Ako pa je postavljen samo en poslovodja, zastopa firmo samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja vsak poslovodja svoje ime pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo, prokurist pa s pristavkom »p. p.< V Logatcu: Červar & Comp., trgovina z živino in perutnino. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno ter jo podpisuje tako, da postavlja pod njeno napisano ali natisnjeno besedilo svoje ime in svoj priimek. V Logatcu: Maček & Gregorig, lesna trgovina s parno žago, Logatec. Pravico zastopati družbo in zanjo pravnoveljavno podpisovati ima vsak družbenik samostojno. Firmo podpisujeta družbenika tako, da pristavlja ed?n izmed njiju njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom pritisnjenemu besedilu svoj podpis. V Mariboru: Macim & Fabiani, trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga na debelo. Pravico zastopati družbo imata oba družbenika samostojno vsak zase. V Mariboru: M. Schmidt & Co., družba z o. z. Pravico zastopanja imata kolektivno po dva poslovodji. V Mariboru:	Tovarna perila
Verdnik in drugovi, družba z o. z. Firmo podpisujeta oba poslovodji samostojno tako, da pristavlja eden izmed njiju pod njeno natisnjeno, napisano ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoje ime. V Poljčanah:	Podlož-Hrastovec,
premogovna družba z omejeno zavezo v Poljčanah. Firmo podpisuje po en poslovodja tako, da postavlja pod njeno natisnjeno, napisano ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoje ime. Razglasi, osobito vabila na občni zbor, se izvršujejo s priporočenimi pismi, ki se pošiljajo vsem družbenikom. V Stmišču pri Ptuju: Čuček & Birgmayer, tovarna slamnatih tulcev in štukaturovine. Podpis firme: Pod napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo firme postavljata oba družbenika kolektivno svojeročno svoja podpisa.
Razno.
Delegacija mimistrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Menični blan-keti nove emisije se izdajo v najkrajšem času v promet in se bodo najkasneje koncem meseca maja 1922 dobivali pri pooblaščenih prodajalcih (trafikantih). — Finančna deželna blagajna v Ljubljani in davčni uradi izven Ljubljane so zavezani prodajati neposredno strankam le menične balnkete v vrednosti po 13 Din. 2 para in nad to vrednostjo. Po 30. juniju 1922 je kolkovanje (dokolkovanje) meničnih blanketov dopustno samo v zmislu člena 13 taksnega in pristojbinskega pravilnika (Uradni list štev. 104/1921) in se smejo vporab-ljati izključno in sicer tudi ob tem do-kolkovanju samo monopolizirani me-
nični blanketi nove emisije. Živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije razun onih po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se smejo ob predpisanem dokolkovanju vporabljati samo do 30. junija 1922 in se zamorejo zamenjati proti onim nove emisije oziroma onim stare emisije po 50 para (proti doplačilu) do 31. julija 1922 potom okrajnih glavarstev, ki prejmejo posebna navodila. —Že rabljeni živinski potni listi ki so opremljeni z uradnimi potrdili i. sl. in živinski potni listi stare emisije po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se ne zamenjajo.
ltadi slabih prometnih razmer — jedo Italijani naše ribe.- Kakor piše splitski list, so tamkajšnji ribiči pred nekoliko dnevi polovili za 16 kvintalov tunine, kojo so prodali Italijanom na motornih ladjah, pripravljenih samo za daljši prevoz rib, in ki križarijo po naših vodah. Tunino so prodali po 48 K kilogram. Da bi bile boljše razmere, bi imeli v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani vedno dovolj rib na razpolago.
Železniška konferenca v Milanu. Ministrstvo saobracaja je določilo delegate, koji bodo zastopali našo državo na železniški konferenci v Milanu. Tej konferenci bodo prisostvovali razen naše države, še Italija, Čehoslovaška in Avstrija. Konferenca bo pretresavala vprašanje jadranskih tarifov.
Padec cen blaga v Ameriki. Kakor pišejo iz Washingtona je pred nedavnim časom sestavila National City Bank of Newyork statističen pregled, kateri jasno dokazuje nazadovanje svetovnih cen. Po podatkih amerikanskega uvoznega urada je importna cena surovega gumija zelo padla. Povprečna cena za uvožen gumi je bila začetkom leta 14.3 Cent pri fyntu napram 30.3 Cent v isti dobi prejšnjega leta in povprečni ceni 79.5 Centov v letu 1913. Živalske kože, ki se v Zedinjenih državah največ uvažajo, so imele vrednost uvoza od 12 Centov pri funtu napram 19.7 pred enim letom in povprečno 17.3 centov v letu 1913. Slično so se razvile cene tudi pri volni, bakru, svili, konoplju, tobaku, cinu, železu, lesu in posameznim kemičnim predmetom.
. Tržna poročilo.
Novi Sad, (Produktna borza.) Pšenica baška odnosno sremska (78 kg z 2 odst.), zaključena po 380; ječmen baški (63—64 kg), ponujan po 300; oves baški odnosno sremski, zaključen po-282.50; koruza ab Novi Sad, zaključena po 250, moka št. 0, ponujana po 532.50 Din.
Borza.
Zagreb, devize:	Berlin	22.50—23,
Bukarešta 45—48, Milan 361—362, ček 358—361, London 308.50—313, Newyork 69-69.75, Pariz 630-637, Praga 132.50 do 133.15, Curih 1320-1350, Dunaj 0.705-0.7175, Budimpešta 8.10-8.25, valute: dolar 68.50—69, avstrijske krone 0.74, franki 630, napolendori 250 do 260, lire 360.
Jadranska banka 450—520.
Ljublj. kreditna banka 230—232.50. Ljublj. strojne tovarne 205.
Trbov. premogokopna družba 260—265.
Beograd, devize: Berlin 22.75, Pariz 615, Pesta 8.15—8.30, Bukarešta 49, Rim 362.50, London 307, Praga 133, Švica 1325, Dunaj 0.73.
Curih, devize: Berlin 1.69, Newyork 5.24, London 23.35, Pariz 47.20, Milan 26.75, Praga 9.92, Budimpešta 0.60, Zagreb 1,85, Sofija 3.83, Varšava 0.13, Dunaj 0.05'A, žigosane 0.05'A.
Poslano. Sl. uredništvo »Trgovskega lista«, Ljubljana. — Z ozirom na Članek v Vašem cenj. listu od 11. t. m., štev. 56 pod rubriko »Poslovanje Narodne banke« čast nam je sporočiti, da je kritika namenjena Narodni, banki, pogrešna in se tiče Odbora za promet z devizami in valutami, ,ki je ustanovljen od finančnega ministrstva (glej Uradni list št. 120 od 1. okt. t. 1.) Ta odbor je samostojna oblast ministrstva financ in nima Narodna banka nikake ingerence na njeno poslovanje; tudi osobje nastavlja odbor. — Narodna banka nima torej s tem odborom nič skupnega, razen, da je nastanjen v bančni zgradbi. — Narodna banka kraljevstva SHS, podružnica Ljubljana.
Sava Sekulič
materne-komis, zavod v Sarajevu
sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo.
,64 Vse tehnične potrebščine iz gumija, asbe-sta, pamula, in kovine. Potrebščine za strojni obrat, tehnične kemikalije, stroje i. t. d.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila In vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avt«! d. z o. z. v Ljubljani.
Erjduoc & Turk Rllz^te Tr90VSl(i ,ist!
Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da Se danes ne stoji
.TRGOVSKI DOM'!
**
f
The, Oliver'
najboljši in najcenejši
I pisalni stroj.
Zastopatv. in zaloga: Ivan Salek, papirna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
PRI „ZLATI LOPATI"
trgovina *z železnino
in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmldt (Mflhlelsen) nasproti Križanske cerkve.
Proda se
35 delnic
Slom. tunike leln. družbe oUubUiBL HomlnaleK400-
Ponudbe z navedbo kupne cene na Srečko Potnik, Ljubljano,
Esence za žgaole te likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sodne Hrome za brezalk. pijoče:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esend zb kondite In sladčlce.
Sadni eterl v treh različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni soki:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
AA/VNA/VS / Veletrgovina v
) A. Šarabon \
) v Ljubljani
\
<„.J
j raznovrstno žganje C
priporoCa
Poštni predal 75, UubUana.
moko in deželne pridelke
\ 22, vodo,
< Lastna pratama an kavo In mlin sa dlfava / s olaktrMnlm obratom. ^ Canlkl na raspotago.
/
\
/
>
\
<
/
\
Metelkova ul. 13, vis a-vis Belg. voj.
L« Mije za Mije koranu
izdeluje
Tovoru muA 2ehQev
Ivan Mi ml.
Tacen pod Šmarno goro pri UnhUaoI.
zajamčeno pravo asbestni škrilj za kritje streh.
Zaloga
pri krovcu Fr. Fujan-u, LJubljana-llovica 48.
za mošano trgovino
v prometnem trgu na deželi, kjer je hiša pripravljena nalašč za trgovino; ali se pa odda cela hiša v najem. Kje in pogoje pove Franc Leskovšek v Kozjem.
Pozor Moteli Lasten Izdelek!
Pristne otepače
(kloferje)
iz španskega trsja
Izdeluj«
Anton Merhar
pleterski mojster
LjubUcaa, Sv. Petra cesta 22. *
Zahtevajte cenik In vzore«I
SR.	dl4
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše šivalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER“, Igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip štev. T.
Zdravilišče Rogaška Slatina.
Postaja Orobelno na Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatin«.
Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod (Tempel, Styria, Donati).
TEMPEL-VRELEC
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
STVRIA-VRELBC
Zdravilna voda proti kroničnem« katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim
jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
•ONATI-VRELEC
Najoočmejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemn katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni
debelosti, hemoroidom, putiki i t d.
PnOflČbH rifltlnn ie	priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično*
nuSUaAU tJIRllIlll saliničnih rudninskokislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. «= Ta slatina je najokusnejša krepčilna in^oživljajoča pijača; obenem po tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice, e najmodernejše in naivi dmnastlka za zdravljenj«,
Zdravljenje z mlekom in ____ ________ _______________________________r  _________ ...
nad morjem ležeče. Stalni poštni in brzojavni urad. Velika kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, volaška godba. — Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi parki Itd. Živahen poštni in vozni promet. Automobili in vozovi stoje gostom na razpolago.
$«zija od i. mala do so. septembra.	Ravnateljstvo dri. zdravllšta Rogaška Slatina.
‘a
kontioltie trakove, šekovne zvitke, barvo Itd dobavlja ANTON RAVH EKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRK.
Kupim 200—300 m
tBttika Man Je najmodernejše in ^ največje zdravilišče v celi Jugoslaviji. Hydroterapija, elektroterapija inhalatorij, kopeli z vročim zrakom. ^Zdravljenje z mlekom
tmfiiic
5407 cm
kopeli z oglikovo kislino, slane, smrečne, parne, žračne, solnčne kopeli in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m
In nekaj vagonta za prevažanje premaga.
Martin Plut, Črnomelj, Slom
Dražba posestva.
V petekj dne 26. maja 1.1. ob 3. uri popoldne se vrši na
postali Brozoviča pri Uublianl
3
!
s
0
1
i
Mednarodni transporti
Antonio Bi$ncheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal Sl) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ~—— živine v kateri koli kraj. ===
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. =========
vloi. St. 1673 In 1676, Icat. občina Brezovica.
Zemljišča merita skupaj 13.543 m’ in se raztezata v dolžini 450 m tik ob železniškem tiru postaje Brezovica, sta toraj zelo prikladna za skladiščni prostor. Vzklicna cena K 200.000 —.
Pojasnila pri družbi lesnih industrijcev: „PanOnla“ V
Ljubljani, Dunajska cesta 33 CBalkan).
Na drobno I
Na debelo I
Vse vrste usnja: bok«, ševro, 6rni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, UUBUANA
Sv. Petra eesta 6tev. 30.
Lastnik: Konzoidj za izdajanje »Trgovskega. Lista.« — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik : Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani