Za gospodarje
Maribor, dne 19, decembra 1934.
Zakaj v mesto?
Pred vojno nekaj let v našem kmetijskem gospodarstvu pravzaprav nismo poznali mnogo socijalnih vprašanj. Le eno vprašanje je bilo važno in je danes še ravno tako: beg z domače zemlje, beg z dežele v mesto. Čim bolj daleč je kak kraj od mesta, tem manjši je vpliv mesta, tem manjkrat se menjajo gospodarji kmetij, tem manj ljudi se seJi v mesto. Čim bližji pa je kak kraj mestu, tem večji je vpliv mesta z vsemi dobri-jni in tudi slabimi posledicami. V bližini mesta moremo ugotoviti, da prehajajo posestva večkrat iz rok enega gospodarja v last drugega in je to v bližini mesta že navaden pojav. Ako v oddaljenih planinskih krajih proda kmet svojo kmetijo^ napravi to navadno samo v skrajni sili in je pozornost vse okolice obrnjena na ta dogodek. Ako se zgodi kaj takega v bližini mesta, se zgodi to večkrat brez pravega tehtnega vzroka; tudi se za to sosedje ne zmenijo več dosti, ker je to tam že nekaj vsakdanjega.
Preseljevanje z dežele, s kmetov v mesto je posledica vsaj navidezno boljših razmer v mestu. Zato se selijo posamezni in zato se selijo tudi cele družine v mesto, ker smatrajo delo v tovarnah, pri strojih manj naporno. Večkrat se selijo posamezni v mesto tudi zato, ker jim je samo na ta način omogočeno, da si ustanovijo svojo lastno družino, kar je večkrat na kmetih nemogoče, ali pa samo v zelo omejenem obsegu. Tudi jo bilo v resnici število prebivalstva večkrat v nekaterih krajih tako veliko, da niso vsi mogli dobiti v domačem kraju primerne zaposlitve in so bili nekako primorani, da si iščejo zaslužka po drugod. N’ajnaravneje je bilo nato seveda, da se izselijo v mesto. V toliko preseljevanje z dežele v mesto tudi ne bi bilo nič slabega in je bilo ter je še danes v tem obsegu samo popolnoma razumljivo 'in naravno dejstvo,
Se so nekateri drugi razlogi, In so po-* vzročili selitev kmetskega prebivalstva v mesto. Mesto in delo v tovarnah ali; pa razne obrti so jdm. nudile večjo svo-, bodo, večjo stalnost, več ugodnosti, več-, jo zagotovilo raznih zavarovanj proti; nezgodam, proti nesrečam in za starosL Ravno strah pred starostjo je bil in je še danes zelo mnogokrat vzrok, da sej ravno najboljši selijo z dežele v mesto,,
Danes je odhod v mesto zlasti y okos lici večjih industrijskih središč poslej dica naših gospodarskih razmer. V prej-:! š nji ih časih je mogla mala kmetija preživeti mnogo večjo družino, kakor pa danes. Danes more kmetija preživeti navadno samo toliko ljudi, kolikor jih kot člani družine najde na posestvu stalno delo lin stalno zaposlitev. Preko tega števila navadno ne more danes kmetsko posestvo nič več preživljati tudi ne domačih in so ti prisiljeni iskatii si vsaj deloma zaslužka drugod. Zato imamo tudi danes v okolici mest že skoraj v, vsaki kmetski družini vsaj po enega ali: pa tudi več, ki niso v nobeni zvezi več z zemljo in z življenjem na posestvu; tam imajo samo še stanovanje, čakajo samo ugodnega trenutka, da so popolnoma odcepijo od domače zemlje in se iz-sel'ijo v mesto, kjer že danes najdejo svoj zaslužek v tovarni, kjer preživijo že danes večji del dneva. Vse to pa vodi naravno do tega, da je stanovska kmetska zavest vedno manjša.
Ne more pa biti kmet zaveden, ne more biti ponosen na svoj stan, ko pa vidi, da mu njegova zemlja ne daje toliko, da bi mogel spodobno preživljati sebs in svojo družino. Vedno pa še drži; da je kmet temelj vsega našega skupnega življenja, da je kmet temelj in hrbtenica države. Ko enkrat pade ta temelj, pade najvažnejši temelj države. Zato je dolžnost — ne mogoče samo pravica ali dobra volja — države in vseh merodajnih njenih ustanov, da dvignejo na primeren način stanovsko zavest kmeta,-
- 162’i—-
Ta zavesi pa ne sme biti samo zunanja, ne sme biti samo naučena, mora zrasti iz prepričanja, da je kmetski stan vsaj toliko vreden, kakor vsak drugi, da bo vsak kmet lahko s ponosom in prepričanjem rekel: Jaz sem kmet! Do te zavesti moramo pripomoči kmetu, takrat bo prenehalo preseljevanje z dežele v mesto. To pa bo mogoče samo takrat, ako bo kmet videl, da mu najvišja organizacija, to je država, pomaga pri njegovih naporih, da premaga današnjo krizo. Seveda pa je nujno potrebno, da ima kmet tudi svojo lastno stanovsko organizacijo, ki bo znala pravice kmeta uveljavljati in tudil uveljaviti zlasti takrat, ko se sklepajo razne uredbe in trgovske pogodbe. Danes pa kmet nima nikogar, ki bi zastopal tu njegove prave potrebe in koristi.
*
Uredba o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez.
V predzadnji številki »Slovenskega gospodarja« smo prinesli glavna določila iz nove uredbe o zaščiti denarnih zavodovi Še važnejša, kakor ta uredba, je uredba od 23. nov. t. 1. (veljavna od 28. nov.), ki vsebuje važna določila glede kreditnih in drugih gospodarskih zadrug, ki sprejemajo hranilne vloge. Tudi za te denarne ustanove veljajo določila, ki smo jih prinesli z uredbo o zaščiti denarnih zavodov, vendar pa z nekaterimi izjemami, ki so v glavnem naslednje:
Vse odločbe po predpisih te uredbe izdaja minister za kmetijstvo in ne minister za trgovino, vse odločbe glede zadružnih zvez pa izdaja ministrski svet. Na te odločbe ni pritožbe.
, Za pregled zadrug in zvez odreja minister za kmetijstvo predvsem revizorje Priv. agrarne banke. Stroški za ta pregled se plačajo iz posebnega sklada, v katerega plačujejo kreditne zadruge in zveze največ 1 promile vplačanih deležev in rezervnih skladov. Ta prispevek se more iztirjati kot javna davščina.
Prošnje za dovoljenje zaščitne odredbe vložijo zadruge pri ministru za kme-tijstv» potom zveze, v kateri so včlanjene.
Ako prosi zadruga za izvenstečajno likvidacijo, sme poveriti minister za kmetijstvo likvidacijo te zadruge tudi zadružni zvezi.
Važna so določila, glede zaveze zadru-žnikov pri taki izvenstečajm likvidaciji.
Od onega dne naprej, ko zaprosi zadruga ali pa tudi zveza za izvenstečajno likvidacijo, ali pa se ji ta odredi, ne more zadružnik svojega članstva nič več odpovedati.
Pri zadrugi ali zvezi z neomejeno za vezo se pretvori neomejena zaveza od dne zaprošene ali odrejene izvenstečaj-ne likvidacije v omejeno, in to v višini desetkratnega zneska podpisanih deležev; skupni znesek iz zaveze v tem primeru pa ne sme biti manjši od 1000 Din.
Dokler zaveza traja, ne more zahtevati bivši zadružnik izplačila svojega članskega deleža, niti izplačila obresti zanj in tudi ne tistega dela letnega bilančnega viška ali dobička, ki bi mu sicer po pravilih pripadel.
Zastaranje zaveze se s tem ne prekine, da zaprosi zadruga ali zveza za odlog plačil ali sanacijo. Zaveza zadružnika, čigar članstvo je prestalo izza dne zaprošene odložitve plačil ali sanacije, traja še ves čas, dokler traja odložitev plačil ali sanacija. Vendar pa se pretvori pri zadrugah 'z neomejeno zavezo ta zaveza v omejeno.
Zelo važen je tudi člen G te uredbe, ki pravi:
Zadružne zveze smejo ne glede na to, ali so zaprosile za zaščito ali ne, ustanoviti s sklepom občnega zbora sanacijske sklade. V ta namen sme pobirat, zveza od včlanjenih zadrug do 10% let nega čistega dobička. Razen tega sme pobrati zveza od njih enkrat za vselej 10% rezervnega sklada in to po zadnji letni bilanci. Uporaba sklada, v korist sanacije zadrug in zveze določi občni zbor zveze.
Vojaške zadeve.
Invalid. — I. K, Bistriški jarek na Muti ob Dravi. :— Leta 1925. sem si pri vojakih poškodoval vid, da sem na enem očesu slep. Ali imam pravico do kake invalidnine. — Do členu 336 Zakona c ustrojstvu vojske in mornarice ima vojak na odolužonju obveznega roka V
r-* IBS
stalnem kadru pri vojska' in mornarici, ki se brez svoje krivde v službi tako poškoduje ali se po povodu službenega posla. tako poškoduje, da postane zbog za-dobljenih ran, poškodb ali pokvar popolnoma nesposoben za krkršnokoli pridobitno delo vobče, pravico do podpore, in s:cer:
1.	če je popolnoma nesposoben za kakršnokoli delo vobče in mu je vrhu tega za navadno življenje potrebna tuja pomoč in je siromašnega stanja, po 500 Din nn mesec;
2.	če je nesposoben za kakršnokoli delo vobče, (oda mu za navadno življenje ni treba tuje pomoči in je siromašnega stanja, po 250 dinarjev na mesec.
O podelitvi te podpore odloča minister za vojsko in mornarico, ocena nesposobnosti pa se ugotovi s specijalnim zdravniškim pregledom.
Poleg te denarne podpore dobivajo pohabljenci brezplačno od države proteze in druga, ortopedska pomožna sredstva brezplačno nastanitev in zdravljenje v vojaških bolnicah, nadalje tudi brezplačno nastanitev po kopališčih, sanatorijih in v klimatskih krajih, kjer je kaj vojaško-državnih zgradb za ta 'namen.
Pilotska šola v Ljubljani. — I. V. Ročica v Savinjski dolini. — Pilotska šola v Ljubljani je privatna, in ne vojaška šola, zato dobite potrebne podatke o njej morda potom aero-kluba »Naša krila« v Ljubljani.
Pilotska šola. — Š. J. Juršinci. — Isto,
kar zgoraj povedano.
Skrajšanje roka. — W. L. Krog pri Murski Soboti. — Med vojno sem kot rojstri letnik 1898 služil 27 mesecev, drugi brat je odslužil polni rok. Ali ima ■naslednji brat pravico do devetmesečnega roka v kadru. — Ker je sledil prvemu sinu- (leta 1898. roj.) skrajšani rok, morata naslednja dva odslužiti polni 18 mesečni rok, zato bo vsaka prošnja za skrajšanje bratove vojaške službe brez uspeha.
Hranilec in vpoklic v kader. — M. Z. Radoslavci. — Sem 32 let star, oženjen posestnik, vojaščine oproščen kot hranilec sedaj umrlih staršev. Ali bom zato pozvan na odsluženje vojaškega roka. — Ne, ker sto prekoračili 27 leto
starosti', do katerega leta traja obvez-' nost službe v kadru.
Nabor. — I. K. Sv. Jurij v Slov. goricah. — Ali lahko prosim vsled svoje bolezni . za ponoven pregled, ker sem bil letos potrjen v vojake. — Za ponovni! pregled se lahko javite samo ob prilikij vpoklica na odsluženje roka. Dobro je,] da tedaj predložite zdravniška spričevala.
Skrajšanje roka. — G. M. Sv. Peter pod Sv. gorami. Oče ni služil, vsi štirjej sinovi pa imajo odmerjen 18 mesečni polni rok. Kateri ima pravico do skrajšanega roka. — Ker sta prvi in nasled-i nji zadrugar odslužila polni rok, ima] tretji pravico do skrajšanega roka, nato j služita naslednja dva zopet polni rok in! naslednji (šesti) zopet skrajšani, devet-j mesečni rok. Vložite zato za priznanje! skrajšanega roka tretjemu bratu prošnjo z dokazi o vojaški službi ostalih! rodbinskih članov (voj. isprave) na pri-i stojni vojni okrug.
Skrajšani rok. — L. M. Tripkovec, p. Macinec. Oče je umrl, kot prvi sin semj za vojaško službo stalno nesposoben. Alij ima brat pravico do skrajšanega roka.] — Če je brat, ki je za vojaško službo nesposoben tudi nesposoben za vsako pridobitno delo in ni v rodbini nobenega zadrugarja, sposobnega za delo, oimaj drugi pravico do skrajšanega roka, če plačuje dotična zadruga več kot 120 Din! neposrednega davka.
Razna obvestila.
Direktorji prepovedani tudi v Romuniji. Romunsko kmetijsko ministrstvo, je izdalo nalog, da se pregledajo vse trs-j niče. Nadziratelji so dobili strog nalog,, da pazijo posebej na to, da ni v nobeni] trsnici direktorjev. Ti so sicer že z zakonom prepovedani, vendar pa jih še| zelo sadijo v posameznih delih države*, "'jboljša krava. Kolikor je znano, je najboljša krava, ki daje največ mleka,, doma na Zgornjem Bavarskem v Nemčiji. V 312 dneh je dala ta krava 17.052 kilogramov mleka. Ta krava je monta-fonske pasme. Koliko pa dajejo mleka naše krave?
Pm. j! čakajo. Na Ilrvatskem čaka 160.000 puranov na izvoz v Anglijo. Raznesle so se namreč vesti, da namerava;
povišati Anglija carino na ourane in je zato ves izvoz nenadoma zastal. Mogoče je, da se širijo te vesti samo namenoma; da bi se s tem znižalo cene puranom. Prekupci bodo zaslužili» kmet bode pa plačal.
Jabolka za hruške. Avstrija in Čeho-6lovaška sta sklenili medsebojno pogodbo, da pošlje Avstrija na Češko 70 vagonov jabolk in sicer do konca tega leta. Zato pa dobavi Češka Avstriji v isti vrednosti hruške in sicer do konca meseca marca prihodnjega leta. Avstrija nima namreč veliko poznih hrušk.
Lokomotive za gosi. Znane velike tovarne Škoda na Češkem so sklenile z državo Litvo ob Severnem morju pogodbo, po kateri dobavijo Škodove tovarne Litvi 5 lokomotiv. V zameno dobavi Litva v protivrednosti na Češko gosi.
Vino v Bolgariji. Letos so pridelali v Bolgariji 34.500 lil belega in 47.900 lil črnega vina. Ker je ostalo še od lani precej neprodanega vina, se računa, da bo v Bolgariji sami mogoče prodat; sa-rpu 65% tega vina. Ostalo bodo morali zvoziti, vendar pa eo izgledi za dober izvoz zelo slabi.
Vino v Španiji. Letošnji pridelek vina na Španskem je bil po količini slab. Ceni s. ves pridelek na 20 milijonov hektolitrov.
Kmetijska zbornica na Češkem. V proračunskem odseku praškega parlamenta je rekel minister za kmetijstvo g. dr. Hodža, ko je govoril o žitnem monopolu in živinskem sindikatu, da deia kmetijsko ministrstvo na osnutku ustanovitve kmetijske zbornice. Deželni kulturni sveti v sedanji njihovi sestavi ne morejo v bodočnosti nič več izpolnjevati vseh nalog, ki jih čakajo, da pripeljejo kmetijstvo iz sedanje gospodarske krize. In pri nas!
Pomen sadnih razstav. »Slovenski gospodar« je pisal že mnogo o sadnih raz-sta- h in o važnosti takih razstav. Do tega prepričanja prihajajo vedno bolj in bolj tudi pridelovalci 'Sadja sami, ker vidijo, da morejo dobiti na takih razstavah razne trgovske zveze, ki ostanejo nato trajne. Kaj pa take zveze pomenijo, kažejo prav lepo razmere na našem sadnem trgu, ki sp nastale yeled ovira-
nega izvoza našega sadja v Nemčijo. Zato bo gotovo zanimalo naše sadjarje poročilo o sadni razstavi v št. Petru pri Grazu, kjer je bilo razstavljeno najlepšo štajersko sadje. Na to razstavo so prišli kupci iz Dunaja in Nemčije, Italije in Francije, Holandske in Norveške. Vse sadje je bilo prodano takoj na razstavi. Pn ne samo ono sadje, ki je bilo razstavljeno, ampak tudi vse sadje iz okolice, in to po dobrih cenah. Nekaj zabojev je bilo prodanih celo v Jugoslavijo. Mnogo sadja je šlo v avstrijska letovišča. Več zabojev najlepših jabolk sorte bellefleur in štajerski mošancelj pa je bilo prodanih naravnost v Prednjo Azijo. — Ko beremo taka poročila, se nehote vedno vprašamo, ali ne bi mogli nekaj takega prirediti tudi pri nas. ' Naša jabolka so vsaj taka, kakor ona iz okolice G raza. Treba je samo dobiti kupcev in dobrih trgovskih zvez. Zato ni zadosti, samo prirediti lepo razstavo in pokazati tam samemu sebi, kaj imamo. Treba je v bodoče vse naše sadne razstave, katepih' potrebo pač nikdo ne more več zanikati, pripraviti Ih organizirati tako, da bodo te razstave nekak sadni sejem. Zato pa je treba na te sejme povabiti vse tuzemske trgovce in lastnike naših letovišč. Kar je pa glavno, na te naše sadne razstave moramo povabiti pravočasno tudi sadne trgovce iz inozemstva.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski živinski sejem 11. 12. 1934.
Prignanih je bilo 18 konj, 21 bikov, 150 volov, 490 krav in 21 telet, skupaj 700 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 3 do 3.50 Din, polde-beli voli 2 do 2.50, plemenski voli 2,50 do 3.25, biki za klanje 2.75 do 3, klavne krave debele 2 do 3.30, plemenske kravo 2 do 2.25, krave za klobasarje 1.50, molzne krave 2.50 do 3, breje krave 2.50 do 3, mlada živina 3 do 3.50, teleta 3.50 do 4 Din. Prodanih je bilo 330 komadov.
Mesne cone v Mariboru. Volovsko so I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 4—6, telečjo meso I. vrste 10—12, II. vrste 5—6, svinjsko meso sveže 8—14 Din.