muritl «» »|iri\|"iii»J(i Iu vol)« t'i«UI|llta VTHtH S Irr., <>• .« tUkii I hi al, 'S n n *i ii ^ M 11 ii n n ^ II Pri vrčhrntlli.ln tinK ■ IIJ | •• i'i'iiii prinmrno imuii|ka. Hokopltl i« n« vraita|o, iirlrniiliovan* liiaiiia >n no *iirnj«iiiNl)ir»vntlHv, (admmiiitraiiija) in nKn| ivli„i„i m, iMinajnlil ODHlt kt. lfi v Miniljn lovi lilAI, II. nitililr*iil|l vnl|i: Za oalii ii'tn M gt, 4(> Kr ta pol 1«M 4 ,, 'JO „ »« (V»lrl H'tn i ,, H) ,, V l.lulillaul um umit ptiAiluif , vt.liii illl kr, vin> m Ion. Vri>i1nl»lvo m Klorijuniik^ uliti« Al. 't I l/h«|( (m tnkr« ua imtiMi ^Cj« • n't n j r. Auton MiUler, Jurko Simon, Tomagnin Cene iz Oorice, pa llerg Lorenc, kunoulk Košar, Potočnik Lorenc, Ouf Jukob in kmetu Srncc pa Slekovec Matiju, vsi iz luvuntiiiHko ftkolije. Vsehsknpaj jo toruj Slovencev 07. Sinoči jih je Ae nekaj odrinilo, iu eni hočejo šo iti te dni, du le do f>. julija dospd v Kim. Rog jim daj )jubo zdravje in srečno poti Nekaj o naših šolskih razmerah. Čudno je, du se Slovenci tuko malo zanimajo za šolsko stvari, iu vendar je šolu najvažnejša stvar za jirihoilnjost našega narodu Šolske razmere so pri nas tako žalostne, tuko nesmiselno, du kar v nebo vpijo. Pri nuših šolah ho Ae možje, ki so bolj vneti za nek megleni liberalizem, ko za naš naprodek. Našo mladino podučujejo možje, ki ho odločni protivmki in nasprotniki naše narodnosti, v ve liki meri tudi ljudje brez vsske vere. In takim ljudem zaujiumo mi svojo mladino 1 Kaj jo morejo lepega iu dobrega naučiti, če narod in deželo in deželni jezik sovražijo? Tisti štirje profesorji, ki so stali v Vtstenekovi zadevi »red Hoduijo m ki ho se pokazali tuko odljudne neprijutelje našo stvuri in našega jeziku, ti nas morajo navdajati z nekim sumljivostjo do nuših učiteljskih moči, ko bi prej že ue poznali Pirkerjev, Zim in Linhartov. Možje, ki jim je nušn dežela „achwoinelttnd", uuš jezik „sau-sprachu", stojč Ae vedno v častni družbi profesorjev nuših ljudskih Ani. S kakim duhom za-morejo taki ljudje napolnjevati iiuAo mladino ? To je zastran osobju. Kak je pa učni načrt? Nu Kranjskem ho vse Hreduje Aolo nemške, o gojenji domovinske ljubezni ni duhu, ne sluhu; nu Koroškem pa celo ljudsko šole nemško, nu Štujurskem nu jiol, pa se ravno zdaj trudijo, du bi jih popolnoma pouemčili. Cehom se Ae dovoli kuku linrorinu šola, Slovencem pu prav uobeua. Mnogi imajo pač lepe besede in pruvijo, da so tudi Slovani ue smejo uu steno pritiskati, v dejanji pa so uič nu stori. Jusno je, da tuko no more ostati, kakor jo zdaj; iinše šolske razmere so neznosne. Oe nam je to vso eno, ali se na tem polji kaj zboljša ali ne, potem pu raje vho vkup pustimo in odrecimo so vsake bodočnosti. Cehi so nabrali že 50 000 gld. za svojo šolsko matico, katera so ima boriti proti neniAkemu „8Chulvercinu", mi Slovenci pa Ae toliko odloč uosti nemarno, da bi si pridobili huiiio eno narodno gimnazijo! Za Aolo ho pri nas nihče ne briga, kakor bi bilo vho v redu, in vendur skor slubAo ne moro biti, kakor je. peten. Večkrat se jo primerilo, da Je mesto plačila v zlatu in Hrehrii za nvojc iiOHrumiiOHti dobil kaj sledečega, bolj primernega t. j. našteli so mu jih prav pošteno na hrbet, s či-mur jo bil tudi zadovoljen. Peter Strozz, francoski general, vzel je bil ogerskomu kralju grud Aurano. Aretino, privrženec ogornkogu kralja, izlije rudi tega ves hvoj Hrd v ostrili zabavljlcah na generala Strozzija. Strozzi mu zužugu, du ga bodo dal umoriti, ako ga no nebu zttBrumovttti, in Aretino je dobro vedel, du je general vedno mož beseda, zapahne hu v hvojo hišo ter tako dolgo ne pusti nohenegn notri, dokler jo general tam bivul. Slikar Tintoretto jo vedel Aretinu redkim načinom ozdravljnti. Aretino ho ve du tudi njemu lii prizanašal. Ko tedaj Tintoretto sreča nekega dno Aretinu, povabi gu vljudno v svojo hišo. Ko prideta domu, prosi Tintoretto Aretinu naj so pusti od njega naslikati iu sicer rudi tega, ker no ga že razni princi prosili zu njegovo podobo. Aretino se vesel take proAnje prav napihnjeno poda v umetnikovo delavnico, u komaj sede, že Htoji Tintoretto s samokresom v roki pred njim, ter meri vunj-gu kakor bi ga htel vstreliti. Aretino v smrtnem strahu pade nu kolenu in prosi: „Jakob, kaj pa vendar mislite storiti?" S popolno mirnim glu sotn odgovori Tintoretto: ,1 kuj pa vam je, hočem vas le pomeriti". Ko neha meriti, pruvi: ,, Dolgi h t,o dvu in pol HiimokrcHU. Ko ho Ari1 tno zopet nekoliko umiri, reče Tintorettu h prisiljenim smchljejem,,Vi ste vendar vedno siuri fialjivec. Nikoli vn z levo roko, ker duBiiu ju bila že ranjena, ustrelil uapaduika. 4«rlil se pripravljajo, da bi zusedli tisto ozemlje, ki jim pripada po najnovejši pogodbi h Turčijo. Kaže se pa, da t« zemlje ne bodo dobili brez boju. Turčija bo zoper Grke obiio-vala tiho vojsko, kukor zoper Avstrijo v Bosni, da bo prebivalcu naščuvala, nuj ho upro zasedanju, ter jih bo nu tihem podpirulu. Mržnja med l^nlil in Francozi rustu od dne do dne. Po velikih luških mestih se zbiruio ljudje in demonstrirajo zoper Francoze h tem, (ia pred francozkimi konzulati razsajajo. Laiku vlada ima dosti ojiruviti, du red vzdržuje, ob enem pu hc izgovarja pred iruucozko vlado iu za zamero prosi. Bati pa ho je vendar da ho bodo Luhi in Francozi pri prvi priložuoHti »prijeli. Nu AljtlerNkciii v Alriki hu ju vnel punt zoper Francoze. Arubci so ho menda zgovorili in povsod nagajajo, v Tunisu, v A'-gieru iu še murokanski hodijo uatašum uu pomoč Izvirni dopisi. I k HB tirnice, 2G. juniju. (Šolski nadzornik Plrker v Kočevjl, pa dr A urni Mayer v Budu peš ti.) V Budupešt ho imeli v ponedeljek šolsko izpraševanje. V imenu okrajnega šolskega sveta hu ga jo vde-ležil neki zdravnik, dr. Avrel Muyer po imenu ki hu ju pa jako surovo iu razžaljivo obnašal. Učiteljici Gizell Bartalan ju rekel: „Nikar ne tekajte slm ter tje, kukor bi vas kdo podil juz sem nervozen (občutljiv)". Materam pu ki ho bile prišle poslušat nvojo otroke, ji očital: „Nekterim materam se dozdeva šolsko izpraševanje kukor nekaka prodajalnlca, ker hi pruv j)o pavjo pisano o takih prilikah oblačijo" To ju gospd, ki ho bile že v začetku jako ne voljne zurud nadzoruikovega obnašanju, tuko razkačllo, du ju ona izmed njih stopila k g doktorju ter mu reklu: „Vrzimo vun tega po tepuhu". Res ho vse planile nanj ter ga zapodilo iz sobo in pognale tudi So po Htopnicuh Zdoldj pa ju stul neki postrežčuk, ki je mislil da ga zato pod6, ker je kaj vkradil; toraj ga zgrabi za vrat, in ker bo ju g. doktor nekoliko branil, pritisne gu pruv dobro na stuuo in ga šo Iu izpusti, ko izv<5, kuj hu jo prigo-dilo. Šolsko izpraSovanje pa jo bilo za ist dun pri kraji. Tako pripoveduju včerajšnji „Vaterland", in ravno vCuraj sem zvedel iz Kočevja dogo-duk, ki priča, da imamo tudi pri nas tuku Mayerje. 17. maja ju namreč deželni šolski nadzornik Pirker ogledoval ljudsko šolu v Kočevjl. Prišel jo dopoludno od 10. do 11. ure tudi v prvi razred, v drugi oddelek dekliške šole, kjer jo vpričo otrok in vpričo učiteljico rekel: „Tako bedastih obrazov (tolpclhafie Geslchter) nisem našel šu v nobeni šoli; Ko čuvarji ho ljudstvo popolnoma oslabljeno iu I/, pito". Nekoliko pozneje ponovil jo g. šolsk nadzornik ravno te besode v pisarni okrajnugn glavurstva, v pričo nekterih gospodov vradui kov, ter jv še pristavil: „Za požlahnenje ko čevskega plemena bi kazalo poslati v Kočevje batulijon vojukov kot ponadko". Ali niso to zaruB mikavno besode, ki Be kuj lepo podujo gospodu šolskemu nadzorniku V Ni toraj čudo, da ho šle v Kočovji od UBt do ust, iu da ho nupravilo veliko hrupu, zlasti med Kočuvari-umi, ki so pu pri VBi Hvoji razburjenosti po-kuzulu, da šu niHO — Madžurku. Sicer so bili nekteri meščani že vso pripravili, da bi g Pirkurju pri odhodu zagodli mačjo pesem, pu neki gospod ju to So o pravem čusu izvedel, tur Hvojega prijatelja obvuroval tu sramote. tem sicer prav damo Kočevurjcm, du niHo poBiiemuli prej omenjenih Mudžurk ter hu nu zuoslli nad g. šolskim nadzornikom Pirkerjem, kur je tako maščuvunju uespumetno in navadno tudi brezvspušuo. Tega pa nikakor niso prav storili, da so trdovratno molčali, ter culega dogodka ne naznanili deželni vladi in od nje ne zahtevali primernega zudosteuju. Veču srn-motu bi jim nihče ne bil mogul storiti, kukor da hu jim ju tuko naravnost očitalo bobstvo n za glavno zdravilo priporočal batalijon voju kov. Vemo mcer, da ima g. Pirker v Kočcv-Hkem mestu mnogo prijateljev, kterim bi raje srce počilo, kakor da bi o njem kaj slabega poročali ali pa celo pri vladi spodkopali njegovo veljavo iu zaupanje. Vendar pu mislimo, da morn biti Kočeviirjeiu čast in poštenje Hvojega rodu bolj pri bitu, kakor pu veljava posameznega človeku, ki danes šu morebiti mogočno zapoveduje, jutri pa že v zapuščenostl premišljuje Hvojo slavo in hvoj konec. Pu nu samo za prebivalcu Kočevske, ampak tudi za naše vrlu vojaku ju ta izjava Pir-karjevu jako ruzžuljiva. Kdor bi hotel našu hrabru vojaku po nazorih g. šolskega nadzor niku Pirkerja soditi, bo imel nušo vojaku za najhujšo razuzdane«, pred kterimi ni varna nobena družina, ne žena nu deklo, iu ki nu inujo nič opraviti kakor samo pohajkovuti iu prijotuu družbo iskati. Ali pu smemo o naših vojakih kuj tacega trditi V Ali niso mar med njimi najboljši fantje, in nismo imuli žu dostikrat priliko prepričati hu, da bi hu smeli naši vojaki murBiktereiuu človeku glede urav-nogtt in spoštljivega obnašanju v izgled postaviti V Ju bilo toraj g. Pirkerju treba naše vojaštvo pred svetom grditi in žaliti, in ob onem žaliti sturšu naših funtov, Iu bi utegnili miHliti, da so hu njihovi otroci pri vojakih čez noč prevrgli tur ho iz poštenih ljudi postuli grdi nesrainueži? G. šolskemu nadzorniku Pirkurju pu bi pri tej priliki opomnili, da hu h to njegovo izjavo Hlubo strinja njegova Hlcrb, du hu nu bi kuk kočevski ali soriški otrok poslovenil. Ravno zdaj hočejo nuki napraviti nemško šolo v župniji Dragi, kjur vsi ljudjo slovenski govoru, in se jim ob nedeljah iu praznikih tudi beseda božja slovenski ozuanuje, da bi hu noben Ko-čuvar no zgubil za germauHtvo. Ako ju kočevski rod rcH tako izmolzcn in oslabljen, kukor trdi g. šolski nadzornik, ali bi no bilo bolje, da se Htojii z zdravim Hlovuiiskim plemenom v čvr-Htujše ljudstvo, kakor da huiii hira in giueV Dozdaj ju namreč ravno nemški jezik lvoču-) varjev nuj več kriv, da hc Slovenci in Slovenke-no žunijo in nu može ua KočovHko, iu da ho Kočevurji nami nase navezani. Kakor hitro ta razloček odpade, si bodo Slovenci enako radi iskali nevest po Kočevskem, kakor kje drugju, iu to tem raje, kjer Kočevnrice kot HOHcdju poznamo, da ho ziile, čvrstu iu delavne, nikakor pa nu tuku bobe, luikor jih ju zazna movul g. šolski nadzornik. Domače novice. V Ljubljani, 28. junija. (Sv. maSa za ranjkega cesarja Ferdinanda) bila je dunoa v stolnici; darovali ho jo prem. knez iu škof sumi. Pri maši ju bil g. deželni predsednik \Vinkler z raznimi ceHarBkimi, deželnimi iu mestnimi vradi, in obilno drugega pobožnega ljudstva. (,Monografska molitvena knjiga) ju pred kratkim izišla in stane jeden forint. (( ast in hvala ljubljanskemu magistratu I) Stavbeno društvo hotlo je tudi v Ljubljani vpe-Ijuti nekrščauBko navado, du bi uu bil noben razloček med uuduljumi in prazniki pa med delavniki. V veliko pohujšunju našega vernega ljudstva so delavci omenjenega društva zidali ob nedeljah in celo binkoštui pondeljek, kakor da bi hu imel svet podreti, ako bi tudi oni počivali iu posvečevali prazuiku. Magistrat je pa Htavbuui družbi poslal prepoved, da njeni delavci nu smujo ob nedeljah iu praznikih več delati. Stavbena družba bo ju zoper to prepoved sicer pritožila do mestnega odbora, češ, du ho ji silno mudi, kur ima dovršiti veči stavbe, kukor pošto, klavnico itd. Nam hu pa dozdeva, da ji za dovršituv imenovanih po-nlopij ni treba delati ob nedeljah iu prazni-kih ; na Dunaji ua pr. Bonidajo v pur tednih šu veliko večje hišo, kakor prej imeuovaue Htavbe, ali delavcev jo toliko, da vsu mrgoli, luikor mi mravljiši. Ako Httivbuuu družba nima dovolj delavcev, du bi zumogla o delavnikih dovršiti pruvzuta dula, potem nuj jih pu nikar nu sprojema tur prepušča drugim, ki jih bodo zamogli doduluti o pravem času, ne da bi zarad tugu ouečastili prazniku iu duove Gospodove. Zato bo nadejamo, da bo mestni odbor zavrgel pritožbo Btuvbuuu družbe ter potrdil razsodbo magistratov!). (O močvirji.) Pravijo, da bu bo celo močvirju razdelilo na M kosov iu vsak kos bo nadzoroval poseben komisar. Tudi su bodo nastavili močvirski čuvaji. (Nova knjiga.) V J. R. Milic-evi tiskarni Ljubljani ju ravnokar izišla knjiga pod iiu-ulovom: „Nauk o harmoniji iu gciicrnlhnsu, o moduluciji, o koutrapuuktu, o imitaciji, kil-nonu in fugi h predhujujočo občno teorijo gluHbo in h pristavkoin o hurmonizovanji Hturili tono-vili načinov z glavnim ozirom ua učence or-Ijurske šolu." Spisal Anton Foerster, vodja orgljarsku šolo v Ljubljani itd. v Ljubljani. — Knjiga obsega 1)1 strani v velikem 8" in velja gl. :i() kr., po pošti pod križnim ovitkom 6 kr. več. — Dobiva su huiho pri J. R. Milicu Ljubljani, stari trg št. 19. — Kdor žuli prejeti knjigo, naj blagovoli poslati po poštni nakaznici I gld. 35 kr., in knjiga su mu takoj frunko dopošljo. isto velja tudi za ono gospode, koji ho so na knjigo užu prej naročili. (Zvezda repa t niča), ki su je lotos na ob-nebji prikazala , vidi su tudi iz Ljubljano iu Bicer na severni strani za Storžičem. Najbolje h« vidi o polnoči. (Mestni, odbor ljubljanski) ju v četrtek sklenil, du hu zaradi pobiranja rubcžmh pristojbin pri iztirjavunji davkov pošlje deputacijo, obstoječa iz župana in poilžupaua, k g. dežel predsedniku h prošnjo, naj hu takoj vsaj za« čuhoo ustavi pobiranju onih printojbin, finančno ministerHtvo pa du hu naprosi ob jednem, naj prekliče finančno direkcijo naredbo, ki nikakor ni opravičena v Ljubljani. Potem je poročal g. dr. Keesbachcr v imenu policijskega, lt-nnnčnega in /gradbenega odseka, kako uaj bi hu zanaprej izpraznjovnla HtruniSču in kako odvažale smeti iz hiš. Po iiaHvetu združenih odsekov naj se za Btrani&ča narede v vsakej hiši goojne jame s cementom zidane in obokane, na vrhu oboika s kakih osem palcev široko votlino, ktera se bermetično zapre s ka-menom. Kanali, ki v Ljubljanico drže, naj se pri straniščih zazidajo in uravnajo tako, da se bode po njih odtekala le kapnica in voda, ki rabi gospodarstvu. Kdor ima hlev pri hiš ) mora za spravljanje gnoja zgraditi posebno jamo. Gnoj iz jam pod stranišči se bode po pnevmatičnih mašinah izpraznjeval in odvažal v hrmetično zaprtih posodah na poseben ograjen prostor zunaj mesta iu sicer na polji pri Je-žici, kjer bode gnoj na prodaj kmetovalcem. Da ne bo smradu, se bodo morala stranišča popolnem zatvoriti in iz gnojnih jam cevi izpeljati skozi in skozi črez streho. Smeti bode spravljati ali v gnojišči in v drugih jamah ali v dobro zaprtih posodah, ktere bodo magi-stratni delavci vsak teden po dvakrat izpraz-njevat hodili. Te naredbe naj bi se izvčle zaporedoma po mestnih razdelkih tako, da bodo v petih letih izvršene po vseh hišah, za katere 60 odločene. Predkraji na barji itd. bi bili namreč vsi izvzeti, tam tega ne bi trebalo delati, glede predmestij bi se pa še le preiska-valo, katere hiše se bodo oprostile te naprave. O teh predlogih, ki smo jih tu posneli v glavnih potezah, je bila obširna debata. Prva sta govorila gg. vitez Gariboldi in dr. Zamik ter priporočala, naj se novi sistem sa zdaj uvede Se le za poskušnjo; v dveh letih se bode videlo, kako in kaj. Gospod Regali pravi, da take nasvete morejo staviti le tisti, kteri nič davka ne plačujejo, a kdor ve, da je večina ljubljanskih hišnih posestnikov preobložena z davki in dolgovi, ne bode toliko denarnih žrtev od njih zahteval. Nekaterega bi ta naprava veljala do 400 gld., nekteri bodo prostore, ki služijo zdaj za stanovanja, morali prepustiti za napravo jam, nekateri, kakor na Starem trgu, pa sploh ne morejo nikjer jam narediti. On je odločno zoper to, da bi se silili gospodarji. G. dr. Bleiweis tudi priporoča, da bi se postopalo bolj polagoma; stroški bodo večj kakor mislijo nekateri, in mesto bi vsakako moralo z novci pomagati takim gospodarjem, kateri sami ne morejo narediti jam. G. dr. Suppan se Bicer popolnem strinja s poročilom^ ipak se mu treba zdi previdnosti; nekatere gospodarja bode gotovo treba podpirati, sploh pa naj bi se najprej poprašali, ali hotč uvesti novi Biatem, potem stoprav naj bi mestni odbor sklepal dalje; magistrat pa naj do tja proračuni in poroča, koliko bodo veljale po novem osnovane gnojne jame. Ti predlogi g. dr. Suppana se bodo po nasvetu g. dr. Drča natisnili in potem pretresali v seji, katera bode v to svrho sklicana drugi teden. (Utonil) je neki mlad, komaj 17 leten fant v nedeljo popoldne v Ljubljanici, kjer se je kopal, in sicer nad vojaško vadnico v Pru-lah, kjer se Ljubljanica loči na dva dela. Energičnih ljudi ni bilo koj blizo, ko je bila pomoč še mogoča. Če bi bil utopljenca tovarš hitro k vojakom tekel, ki so v vojaški kopelji in znajo dobro plavati, morda bi bila rešitev še mogoča. Tako pa je tekel menda v mosto, prišlo je mnogo ljudi, pa nobeden ni vedel dobrega sveta. Prišlo jim je vendar na misel, da bo šli po vojake; pa med tem ga je menda že voda proč odnesla, tako da ga vojaški plaveči niso mogli najti. Iskali so utopljenca potem s čolnom, pozneje so trije pod vodo skakali in ga povsod iskali do noči, pa brez vspeha. Radovednega ljudstva se je bilo mnogo nabralo v Prulah. Utopljenec je bil slab in bolehen fant, ter je bil še le pred par dnevi iz bolnišnice prišel; toraj ni čudo, da ga je voda prevzela. Ravno na tistem kraji jih je že več utonilo, zatoraj bi se moralo kopanje v Prulah ojstro prepovedati. Vojaki imajo Bicer ukaz, fante odganjati, pa pobalini se za to ne brigajo in še vojakom osle kažejo, ti pa se tudi nečejo s stvarjo toliko pečati. Zato bi bilo dobro, ko bi se kak policaj sim ter tje ozrl po tistem kraji. Razne reči. — Za tehnike je v Bpomin cesarjevi-čeve poroke g. Pollak pl. Rudin pomnožil vsta-nove tako imenovanega ustava Rudolfinum za 10 novih štipendij, kterih je zdaj 70. Prosilci naj Bvoje prošnje pošljejo vsaj do 15. septembra administraciji Rudolfinuma na Dunaji IV. MeyerhofgaBBe 3. — J ug o b 1 a v j a n s ki Stenograf, ki ga izdaja vsaki drugi mesec v Sofiji rojak Slovenec g. Anton Bezenšek, prišel je na svetlo IV. tečaja 6. broj. V sebi strinja jako primerno dela oba t. j. znanstveni in djanski de). Stane na leto 2 gid. Ozira se na vse Jugoslovane, sklepa sicer še ločene na tem polji, obrača Be tudi na nas Slovence. Godi se mu pa, kakor mnogim drugim listom. Trud velik, plača Blaba. Ako ne bode več naročnikov in podpornikov, moral bi, naznanja vredništvo, začasno prejenjati. Naj se torej oglasijo skoro naročniki le po imenu, in ako bode število zadostno, pošljejo naročnino, kadar izide petega tečaja prvi list. Priporočeno naj bode to vzlasti dijakom. — Sicer pa naj opomnimo, da se vde-ležba s Slovenskega znatno ne bo pomnožila, dokler se cislajtanski mladini ne podelijo vse pravice do vseučilišča v Zagrebu. — Posebej naj se pove da je v Ljubljani izšel molitvenik: „Stenografisches Gebetbuch fiir katholische Studirende." Mit fiirstb. Approbation. 1881 v 16 0 str 152. V sebi ima moftve nemške za vsaki dan, za spoved in sv. obhajilo, godove v cerkvenem letu, cerkvene pesmi (med njimi le štiri tudi slovenske!) in nekaj berila iz Tomaža Kempčana (a Kempis I). Založil Gion-tini, natisnil Blazmk, stenografoval prof. A nt. H e i n r i c h. Cena je 1 gld. Bog daj, da bi kaj pripomogla knjižica (ktera naj bi se sostavila tudi vsa slovenska) k veči pobožnosti šolske mladine pri očitni službi božji! — V Zagrebu so Be mestni zborniki po županu obrnili do kardinala, naj jim dovoli v god sv. Cirila in Metoda 5. jut. Blovansko sv. mašo. To presega mojo oblast, odvrne jim nadškof Mihalovič, obrnite se v Rim do papeža. To reB Btor<5, in dojde jim odgovor vgo-den tako, da bodo obhajali tisti dan liturgijo slovansko. — Vseučilišče v Olomuci. Letos je 25 let, od kar so Moravci zgubili svoje deželno vseučilišče v Olomuci. Bilo je ustavljeno 1. 1856. Leta 1778 je bilo prenešeno v Brno, 1. 1782 pa zopet v Olomuc. Kakor znauo, se Moravci potegujejo za to, da bi dežeino univerzo nazaj dobili, ter se posebno Olomučani oglašajo za visoke šole, kakor so jih prej imeli. — Točajepobila na več krajih na češkem. Skopuha ustrelili so trije Ru-munci v Kološvaru. Zločince so prijeli. — Novo vojno ladijoso naredili na Angleškem. Barka je silno velika, ima železen kljun, b kterim zamore drugo barko prebosti in uničiti. Da se ta huda ladija bolj skrije, narejena je tako, da stoji skor VBapod vodo. Imenuje Be „Polyphem." — Bogokletec oproščen. V Rad* goni je neki krčmar tako hudo klel in čea vero zabavljal, da so ga tožili pri sodniji. Za govornik dr. Kozjek je povdarjal, da krivec pri tem ni imel slabega namena in sodnija je krčmarja oprostila. — Potres. Zadnje dni so se čutili potresi na Hrvaškem in na OgerBkem. — Od mrtvih VBtal. V Carigradu je umrl nek Turek za pljučnico, čez 13 ur bo ga položili v trugo in ga nesli k pogrebu. Med potjo pa se je v trugi zbudil, ker bil je le ua videz mrtev , začel je razbijati in vpiti, odbil je pokrov in se vzdignil po konci. Po-grebci so se silno ustrašili in zbežali. Bivši mrlič pa se je tudi tako prestrašil, ko je videl, kaj so mislili ž njim narediti, da je znorel, in prišel je na svoj dom kot popolen norec, tako da so ga morali dati v norišnico. — Trieater Journal. (Journal du Commerce de Trieste.) Veliko internacijonalno glasilo za obrt in trgovino, kmetijske, finančne in železniške zadeve, prometne zavode, dalje za znanosti umetnost in književnost, v obče za vse ndrodno-gospodarske in poljedelske stroke obBezajoče zadeve, imenuje Be list,-ki je začel v Trstu izhajati. V pozivu Bvojem povdarja, da „TrieBter Journal" je vže v mnogih člankih pretresaval posebne potrebe v Primorji, a Be bode tudi bodočno neumorno trudil, po tem potu korakati k občnemu blagru. Izhaja pa v francoskem in angleškem jeziku in vseh deželnih jezicih avstro ogerskega cesarstva in bo prinašal torej tudi na uvodnem mestu članke v slovenščini (pred vsem članke iz peresa g. dr. Biei\veiB-ovega star.) Občni blagor, zadovoljnost vseh sta početek in cilj „TrieBter Journal." Da se doseže ta vzvišeni cilj z marljivostjo in navdušenostjo, ne oziraje se na malenkostne zapreke, trudil se bode „Trie8ter Journal" neprestano. V istini pa-trijotično glasilo odkrival bode „Triester Journal" vse obBtoječe nepriličnosti v koriBt domovine in iBte brezobzirno odpraviti skušal; tlačenim bo pomočni zaščitnik in zavračal vsako svojevoljnost možato in nevstrašeno, — a tudi česar je dobrega in plemenitega bo po zaslugi poveličaval. Naveličavši se vednega strankarskega prepira, trudil se bo „Triester Journal", kot pravo internacijonalno ali mej-ndrodno glasilo, delovati v njemu naznačenih mejah za slogo in spravo vseh narodov, ker je le: v edinosti moč. V lagljo dosego tega naloga vredništvu „Triester Journal" nijedna žrtva ne bo premajhna, ua za ne pridobi tu izborne dopisnike, kterim je moč, vredništvu vselej zanesljivo poročati o najvažnejših domačih vprašanjih. Ob jednem vabi vredništvo „Triester Journal" čestito občinstvo k naročbi listovej, a to tim bolj, ker mu je moč, naročnikom svojim podavati izrednih prospešnost. (Ako bode novi list res ravnal po tukaj omenjenim programu, mu želimo dober vspeh. Vred.) — Laški kralj in Garibaldi. Pravijo, da je kralj Humbert ponudil Garibaldiju iz svojega letno rento 30.000 frankov. Garibaldi je bojda dar sprejel. — Kitajci v Avstraliji. Kitajcem je lastna domovina pretesna postala, zato se že dolgo v močnih trumuh selijo v Ameriko, kjer teh gostov niso nič veseli, ker kitajski delavci boljši kup delajo, ko evropski. Zadnji čas pa so se začeli Kitajci tudi v Avstralijo seliti. Prišlo jih je že kakih 20 tisuč Bamih revnih, zapuščenih ljudi, brez vsake omike, brez pomočkov, toraj so ljudem le v nadlego.