Tiskovina, poštnina plačana pri 2322 Majšperk BRALKAM IN BRALCEM MAJŠPERČANA ŽELIMO VESELO POMLAD IN PRIJETNO PRAZNOVANJE VELIKE NOČI! Županja z občinsko upravo, občinski svet in uredniški odbor [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 2. STRAN Maj{per~an Kje je kaj? Uvodnik županje Uvodnik odgovorne urednice Delovanje občinskega sveta Projekt Recovery V Majšperku bo odprta energetska pisarna Projekt Sagittarius Kulturno poslovni center Majšperk Strojni krožek Posestnik na ekskurziji Krasitev novoletne jelke na trgu Ptujske Gore Ponovoletni sprejem v Občini Majšperk Občni zbor v volilnem letu dobro uspel Društvo upokojencev Majšperk Članice 112 ponovno zmagale Ohranimo čisto okolje in ustavimo kurjenje v naravi! Pust hrust, lačnih in veselih ust Pustna povorka v Majšperku Baceki Jasna Marčič Kulturna priznanja v roke Majšperčanov V Stopercah ob Antonovem V preteklih tednih na številnih gostovanjih Ob slovenskem kulturnem prazniku 3 4 4 5 6 6 7 8 9 9 10 11 12 13 13 15 15 16 18 19 19 20 V šoli so se takole pripravljali na pustno povorko, več na strani 15. »Zepa z brega« je komedija, s katero »ustvarjalci že tedne gostujejo na številnih odrih, več na strani 19. Planinci so bili tudi v zimskih dneh aktivni, več v članku na str. 26. Mamicam je bilo v mesecu marcu posvečeno veliko prireditev, več o njih na straneh 21 in 22. Koncert harfe Ob materinskem dnevu v znamenju telefonov Dan žena v Stopercah Uspešna predstavitev v Ljubljani Vesele maškare Junaki naših časov Po Prešernovih stopinjah... Uspešni smo bili na tekomovanju za zlato kuhalnico Dan na RTS Maribor Pustne počitnice Tehniški dan - izdelovanje pustnih mask Planinski kotiček Potopisno predavanje Treking okoli Manasluja Imejmo radi svoje kosti 1944-2011 ( Alojz Perko ) Srečanje učencev OŠ Naraplje po 60. letih "Furež" po stoperško Voščila Spomin na najbolj norčavi čas v letu 21 21 22 22 23 23 24 24 25 25 26 26 27 28 29 30 30 31 32 Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 STRAN 3 UVODNIK ŽUPANJE Spoštovani občani in občanke! V teh dneh, ko pišem prispevek za pomladno številko Majšperčana, je zunaj čudovito sončno vreme, ki vsaj meni in, upam, da tudi vam, daje dodatno energijo za delo. Snega letos nismo imeli zelo veliko, pa vendar dovolj, da so se lahko vsaj otroci nekoliko nasankali in nasmučali, mi pa smo se kar nekaj dni preizkušali v vožnji v snežnih razmerah. V tem času se vsako leto znova veselimo tudi velike noči, ki je pomemben praznik in hkrati priložnost, da si zaželimo veliko dobrega, obiščemo naše sorodnike ter se skupaj veselimo ob pripravljanju pirhov in potice. A še pred praznikom bomo skupaj čistili naše okolje. Upam, da se nas bo letos ponovno zbralo veliko število in bomo tako, vsak po svojih možnostih, prispevali k temu, da bomo iz okolja odstranili vse, kar moti našo lepo naravo. Lepo vreme, ki ga trenutno imamo, nam dobro služi pri realizaciji naših investicij. Verjetno vsi opažate, da dela na gradbišču Kulturno poslovnega centra potekajo intenzivno, saj želimo objekt pravočasno zaključiti. Trenutno se zaključujejo dela na fasadi, v notranjosti se polagajo podi, belijo se stene, zaključujejo se instalacijska dela, pripravlja se oprema za prostore, v kulturni dvorani se pripravljajo akustične obloge, pričela se je urejati tudi okolica. V sklopu te investicije je potrebno zgraditi še odstavni pas na regionalni cesti in urediti pločnike, razsvetljavo in dodatna parkirišča na nekdanjem igrišču. Torej nas čaka še veliko dela in upamo, da nas vreme ne bo preveč oviralo pri zunanji ureditvi in da bomo z vsem zaključili v mesecu juliju. Dela potekajo tudi v športnem parku, kjer se v tem času izvajajo instalacijska dela, s streho pa še vedno čakamo, saj smo morali zaradi spremembe projekta vložiti zahtevo za novo gradbeno dovoljenje. Kot sem že napisala, smo se na pobudo društev odločili in zgradbo dvignili za sedem vrst opeke in s tem pridobili prostor za strelce in prostor za morebitni fitnes ter družabni prostor. Igrišče za nogomet je praktično končano, vendar bodo naši nogometaši s treningi na njem zaradi utrditve rasti trave pričeli šele v maju, v tem času pa bo tudi igrišče za tenis dokončno pripravljeno za uporabo. Okrog športnega parka MAJŠPERČAN je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21 želimo urediti tudi okolico in parkirišče, ki bi služilo tudi za potrebe pokopališča, projekt smo prijavili na razpis za EU sredstva, vendar še nimamo odgovora in glede na sedanje izkušnje, ga lahko pričakujemo šele konec lata, če se seveda nova vlada ne bo odločila drugače. Prav tako še vedno nismo prejeli rezultatov razpisa za obnovo OŠ Ptujska gora in obnovo starotrške hiše, kjer pa, glede na posredovane dopolnitve, pričakujemo odobritev projektov. V centru Stoperc, kjer smo lani kupili zemljišča in zgradbe pri domu krajanov, načrtujemo rušenje obeh zgradb in v nadaljevanju ureditev tega prostora za parkiranje in potrebe prireditev. Tudi letos načrtujemo nekaj modernizacij v cestni infrastrukturi, zato na tem področju trenutno pripravljamo razpise za izbiro izvajalcev. Žal nimamo dobrih informacij glede nadaljevanja izgradnje vodovodnega omrežja v Stopercah, ker država še ni objavila razpisa. Tudi potrditve o tem, ali bo le-ta sploh objavljen in če bo veljal tudi za naše okolje (ker nima neposrednega stika s hrvaško mejo), nimamo. Seveda delujemo na številnih drugih področjih, kot so priprave različne dokumentacije za naslednje projekte in še bi lahko naštevala. Trenutno je tudi čas, ko potekajo številni občni zbori naših društev, ki se jih, če mi le čas dopušča in če istočasno ne poteka več občnih zborov, z veseljem udeležim. To je zame najboljši način, da sem seznanjena z delom in z načrti naših društev. Ponovno želim poudariti, da smo lahko vsi resnično ponosni na delo naših društev in hkrati veseli, da imamo tako raznolika in uspešna društva ter tudi posameznike. Vsako leto se vrstijo številni uspehi naših društev, lani pa smo bili na koncu leta ob regijskih, državnih in mednarodnih uspehih mladega društva SmoTeater še posebej nagrajeni, saj so od petih priznanj v ptujski regiji kar štiri prejeli člani in članice naših društev za svoje uspešno delo na področju kulture. To sta ga. Zlatka Lampret, g. Branko Gajšt ter g. Drago Klein in ga Stanka Varžič, ki sta prejela priznanje za življenjsko delo. Vsi so bili že prejemniki občinskega priznanja, tako da smo njihovo delo že opazili, vsekakor pa so uspešni ambasadorji na področju kulture, za kar jim še enkrat iskreno čestitam v upanju, da bodo svoje delo nadgrajevali tudi v prihodnosti v naši občini. Za konec pa vsem izrekam le še iskreno čestitko ob velikonočnih praznikih, ki naj bodo spet priložnost za razmislek in druženje s prijatelji. dr. Darinka Fakin, Vaša županja GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret UREDNIŠKI ODBOR: Natalija Gajšek, Tanisa Bedenik, Peter Kitak, Marjan Kokot in Zlatka Lampret, odgovorna urednica, LEKTOR: Zlatka Lampret, OBLIKOVANJE IN TISK: Tiskarna Ekart d. o. o., 041 684 910, NAKLADA: 1500 izvodov. Fotografija za naslovnico Peter Kitak. Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN prejme vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98). [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 4. STRAN Maj{per~an UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE Spoštovane občanke in občani, pregovor pravi, da bo po Novem letu vse boljše. Glede na cene goriva, ki nas vsakih 14 dni znova in znova presenetijo, grožnje o znižanju plač in odpuščanju delavcev, smešne, že groteskne stvari, ki se dogajajo navadnemu človeku v naši državi, se začneš spraševati, kdaj bo prišlo tisto boljše, ki nam je bilo obljubljeno. Že Prešeren je napisal, da sme kopitar soditi le čevlje, ker je izdelovanje le-teh edino področje, ki ga obvlada. Žal se tudi dandanašnji mnogi ne držijo te modrosti in se vneto vmešavajo v stvari, ki jim niso dorasli ali pa o njej bore malo vedo. Kot borka na področju kulture težko sprejmem dejstvo, da se je politika – meni nič, tebi nič – vmešala v to področje in mu odvzela ne samo pristojnosti, pač pa predvsem dostojanstveno držo. Morali bi se zavedati, da se v združeni Evropi od vseh, še posebej Slovakov, s katerimi nas najpogosteje zamenjujejo, ločimo po kulturnih dosežkih naših prednikov, trdem delu sodobnikov in željah za naše prihodnje rodove. Le tako bomo obstali na evropskem zemljevidu. To, da smo eni najmanjših narodov, bi nas moralo le še bolj spodbujati k temu, da bi negovali tisto, kar nas dela posebne in svojevrstne. Tako pa… K sreči se lokalna politika le redko obnaša kot tista na državnem nivoju. Majšperčani se imamo, kar se kulture tiče, predvsem po zaslugi naše županje in celotnega občinskega sveta, s čim pohvaliti. Delo na področju kulture je bilo opaženo tudi na našem širšem področju. V tokratni številki Majšperčana boste lahko prebrali o imenih naših nagrajencev, ki so ob koncu meseca decembra lansko leto prejeli priznanja Javnega sklada RS, območne »Največja neumnost je početi vedno iste stvari in vsakič znova pričakovati izpostave Ptuj. Sicer pa prinaša tudi drugačen rezultat!« A. Einstein tokratna številka našega občinskega glasila zanimivo branje o številnih dogodkih, ki so v minulih mesecih zaznamovala življenje in delo v naši občini. Seveda so v ospredju predvsem nekoliko bolj zimske zadeve (čeprav nam je bila zima letos precej naklonjena), prednjači pač pust! Obilo užitkov ob prebiranju našega skupnega časopisa vam želim z željo, da bi čim lepše preživeli pomladne mesece, ki jih bo zagotovo okronala velika noč. Lepe praznične dni vam privoščim! Zlatka Lampret, odgovorna urednica Majšperčana IZ OBČINSKIH PROSTOROV Delovanje občinskega sveta Občinski svet se je sestal na 12. redni seji 15. decembra 2011. Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 11. redne seje. Nato sta predstavnika podjetja Čisto mesto Ptuj d.o.o. predstavila izvajanje javnih služb varstva okolja na območju občine Majšperk. Bistvena novost je, da bi se v večini ukinili ekološki otoki in da bi se mešana embalaža pobirala od vrat do vrat. Vsako gospodinjstvo bi dobilo posodo za papir in 24 komadov vrečk za mešano embalažo. Občinski svet je potrdil predloženi poslovni načrt podjetja. Naslednja točka je bila obravnava Strategije razvoja Občine Majšperk. Županja je poudarila, da je dokument nastal na delavnicah, kamor so bili povabljeni tudi vsi občani. Po razpravi so člani občinskega sveta sprejeli predloženo strategijo razvoja Občine Majšperk. Dokument je dostopen tudi na spletni strani Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Občinski svet Občine Majšperk je sprejel Proračun Občine Majšperk za leto 2012 s prihodki v višini 5.032.620 EUR in odhodki v višini 6.5714.138 EUR. Razliko med prihodki in odhodki predstavlja ostanek sredstev iz preteklega leta in planirana zadolžitev. Nato je Občinski svet potrdil dva sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra na parc. št. 711/4 k.o. Doklece in parc. št. 597/2 k.o. Sveča. Na osnovi vloge Centra za socialno delo Ptuj je občinski svet potrdil povišanje cene socialno varstvene storitve pomoči družini na domu. Od 1.1.2012 znaša cena storitve za uporabnika 4,10 EUR na efektivno uro. Razliko do polne cene storitev bo krila Občina Majšperk kot subvencijo iz sredstev občinskega proračuna v višini 77,4 %. Občinski svet je potrdil investicijski projekt »Vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice«, v kolikor bo objavljen razpis za južno mejo, se bo Občina nanj prijavila. V Javni sklad RS za kulturno dejavnost je občinski svet na predlog kulturnih Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 društev v občini imenoval go. Zlatko Lampret, stanujočo Na jasi 38, Ptuj. Sledili sta točki Pobude in vprašanja in Razno. 31. januarja je bila po telefonu izvedena 5. korespondenčna seja Občinskega sveta Občine Majšperk. Občinski svet je na omenjeni seji potrdil tehnični popravek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Ptuj za obdobje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 2004. Občinski svet se je sestal na 13. redni seji 9. februarja. Po potrjenem dnevnem redu je občinski svet sprejel zapisnik 12. redne in 5. korespondenčne seje. Nato je potrdil Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj v 2. obravnavi. Občinski svet je potrdil pripravljene sklepe o določitvi statusa javnega dobra v skladu z veljavno zakonodajo na območju celotne občine. Obravnaval je sklep o praznovanju 16. občinskega praznika Občine Majšperk. Osrednja prireditev bo v soboto, 15. 9. 2012. Ostale prireditve pa bodo potekale od 18. 8. do 15. 9. 2012. Za udeležence in organizatorje tekmovanj se društvom zagotovi 2,00 EUR za malico na udeleženca. Za samo organizacijo praznovanja bo skrbela komisija v sestavi: dr. Darinka Fakin, Cvetko Pepelnik, Ksenija Frangež, Miroslav Kužner, Anica Orthaber, Dragomir Murko in Zlatka Lampret. Občinski svet je potrdil dokument identifikacije za projekt »Pločnik Ptujska Gora«, s katerim je Občina kandidirala na razpisu Kmetijskega ministrstva. Nato je sprejele letna pro- STRAN 5 grama kulture in športa za leto 2012, ki sta osnovi za sofinanciranje društev. Sledili sta točki Pobude in vprašanja svetnikov ter točka Razno. Pod točko Razno je občinski svet potrdil tudi sklep o smiselni uporabi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Majšperk. Vso gradivo občinskega sveta je dostopno na spletni strani: www.lex-localis.info Tatjana Varžič Korez Projekt Recovery Projekt Recovery je namenjen ozaveščanju in usposabljanju posameznikov, podjetij in različnih organizacij na področju sodobnih tehnologij obnovljivih virov energije (sodobnih OVE-tehnologij). Projekt se osredotoča na reševanje enega največjih problemov recesije - kaj storiti s številom polkvalificiranih brezposelnih oseb. Projekt Recovery bo zmanjšal problem struktur- ne brezposelnosti s ciljem, usposobiti čim večje število polkvalificirane delovne sile, ki bo na trgu sposobna hitreje poiskati zaposlitev. Nadalje bo vzpostavil pot za bolj intenzivno industrijsko sodelovanje v čezmejnem območju z odpiranjem novih industrijskih centrov na obeh straneh meje. Nenazadnje bo podpiral obstoječa in nova industrijska podjetja s "pametnimi idejami", ki bi rezultirala multiplikativne učinke z izboljšanjem strukture brezposelnosti in vodila obmejno območje k večji konkurenčnosti. Območje projekta – Pomurska in Podravska regija na Slovenski strani in Avstrijska Štajerska na drugi strani izkazuje velik energetski potencial, ki ga avstrijski partner že učinkovito izkorišča. Zato je namen prenesti [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 6. STRAN dobro prakso iz Güssinga v Slovenijo. Z identifikacijo "pametnih poslovnih idej" in rešitvami za večjo podjetniško aktivnost, ki bodo spodbujale omenjene"pametne naložbe" z razvojem inovativnih potencialov na nov način, se tako želi pomagati območju za izhod iz krize, ki ga je predlagala Evropska komisija. Trajanje projekta je od januarja 2011 do decembra 2013. Partnerji v projektu so: • Pomurski tehnološki park Murska Sobota (vodilni partner) • E-zavod, Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev Ptuj Maj{per~an • European Center for Reneweable Energy, Güssing, Avstrija Objavljena je spletna stran, kjer lahko dobite dodatne informacije o projektu: www.recovery-projekt.eu. Kontaktna oseba na projektu je tudi Matjaž Gerl, elektronski naslov matjaz@eazvod.si, tel. 749 32 24. V Majšperku bo odprta energetska pisarna V Majšperku bo odprta energetska pisarna, kjer bodo na voljo brezplačne informacije in nasveti energetskega svetovalca. ENSVET je organizirana mreža energetskih svetovalcev, ki brezplačno, strokovno in nevtralno svetujejo občanom v smeri učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE). Energetski svetovalec Božidar Muršec bo od meseca aprila dostopen tudi v Majšperku, in sicer vsak prvi in tretji četrtek od 16.00 ure dalje po predhodnem naročilu / rezervaciji termina. Energetska pisarna bo v občinskih prostorih (Majšperk 32a). Obvezna je rezervacija termina – prijave so zaželene predvsem po elektronski pošti na naslov: bozidar. mursec@guest.arnes.si, lahko pa pokličete tudi na telefonsko številko 02 7950830 (Občina Majšperk, ga Nataša Letonja). V energetsko svetovalni pisarni Majšperk vam bomo brezplačno svetovali o: zmanjšanju stroškov za energijo za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode, izbiri sodobnih ogrevalnih in hladilnih naprav, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, pravilni izvedbi toplotne zaščite stavb pri adaptacijah in novogradnjah, ekonomski upravičenosti vgradnje sprejemnikov sončne energije in uporabe toplotnih črpalk, ogrevanju s sodobnimi kotli na biomaso, izbiri energetsko učinkovitih oken in zasteklitev, regulaciji centralnega ogrevanja, samogradnji sprejemnikov sončne energije, vzdrževanju ogrevalnih sistemov, uporabi deževnice, pravilnem zračenju in prezračevanju, možnosti pridobitve nepovratnih denarnih subvencij MOP in ugodnih kreditov Ekološkega sklada RS za ukrepe učinkovite rabe energije in za obnovljive vire energije. Pred sestankom boste pripravili potrebne podatke o zgradbi, ogrevalnih napravah in porabi energenta. To pomeni čim bolj natančen opis problema in izoblikovanje želja. Med pogovorom vam bom pojasnil dileme in odgovoril na zastavljena vprašanja. Po sestanku vam bom domov poslal poročilo s podrobno opisanim nasvetom. Krog bo zaključen takrat, ko boste strokovne nasvete upoštevali in jih sami ali s pomočjo usposobljenih strokovnjakov vgradili v vaš dom. Božidar Muršec, energetski svetovalec Projekt Sagittarius Marca 2011 smo začeli z izvajanjem projekta Sagittarius (Strelec), ki poteka v okviru programa mednarodnega sodelovanja jugo-vzhodne Evrope. V projektu skupaj sodeluje 20 partnerjev, ki prihajajo iz 8 držav: Grčije, Slovenije, Italije, Bolgarije, Romunije, Hrvaške, Madžarske in Moldavije. Sagittarius je namenjen razvoju in promociji podjetništva kulturne dediščine na območju jugo–vzhodne Evrope, izvajal se bo 36 mesecev in bo zaključen meseca febru- arja 2014. Vodilni partner projekta je University of the AEGEAN – Research unit / U AEGEAN iz Grčije. V Sloveniji projekt izvajamo na E-Zavodu Ptuj. Projekt Sagittarius želi promovirati naravno in kulturno dediščino manjših, predvsem podeželskih območij. Ta območja so izven znanih in preobljudenih turističnih znamenitosti. Kljub bogati in dobro ohranjeni dediščini ostajajo na obrobju in neprepoznavna. Številna območja so nerazvita, ljudje, predvsem mladi, se odseljujejo, ker ne najdejo možnosti zaposlitve, obenem pa ne prepoznajo skupnih vrednot in podjetniških možnosti v okviru lastne naravne in kulturne dediščine. Glavni cilji projekta so: • Prepoznati socialno – ekonomske potenciale naravne in kulturne dediščine, uvajati podjetništvo kulturne dediščine v okviru mednarodnega sodelovanja in mreženja, uvajanje blagovne Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 znamke; • Certificiranje znanja na področju naravne in kulturne dediščine, zaščita kulturne dediščine ter postaviti standarde in označevalce njene kakovosti; • Povečanje udeležbe dolgotrajno brezposelnih oseb (mladi, ženske, invalidi, ipd.) v projekt z namenom ustvarjanja novih delovnih mest; • Uporaba obstoječega znanja na področju kulturne dediščine kot nabor podjetniških idej; • Uporaba praktičnih izkušenj pri planiranju in vodenju naravne in kulturne dediščine; • Predstavljanje kulturnih vrednot in širjenje izkušenj skozi tematske poti in vključene zainteresirane. Prvo projektno srečanje je potekalo od 28.9. do 30.9.2011 na otoku Rodosu v Grčiji. Na njem je vodilni partner na kratko predstavil projekt. Ker je bil to naš Velika palača Rodos prvi projektni sestanek, smo se vsi partnerji predstavili s kratkimi predstavitvami in vzpostavili medsebojno sodelovanje. Drugi dan srečanja je bil namenjen študijskemu obisku. Obiskali smo znamenito zgodovinsko svetišče Lindor in srednjeveško naselje Lindor. Sledil je ogled starega mesta Rodos z vhodnimi vrati in obrambnim jarkom, veliko palačo in ulico Knight. Zadnji dan našega srečanja Obisk akropole v Lindorju STRAN 7 je potekala evalvacijska delavnica. Razpravljali smo o predstavljenih kulturnih znamenitostih, njihovi predstavitvi, pomanjkljivostih pri pristopu ipd. Več informacij o projektu najdete na spletnih straneh E-Zavoda Ptuj www.ezavod. si. Kontaktna oseba projekta je Zlatka Zastavnikovič, spletni naslov zlatka@zavod. si, telefon 749 32 24. Kulturno poslovni center Majšperk Gradnja Kulturno poslovnega centra je v zaključni fazi. Predviden zaključek del po pogodbi je 30.6.2012. Na objektu izvajalec namešča talne in stenske obloge, zaključuje strojne in električne inštalacije in izdeluje opremo za namestitev v objekt. Izvajalec ureja zunanjo okolico, velik del zunanje ureditve pa predstavlja še rekonstrukcija križišča na regionalni cesti. Predviden začetek del na cesti je 1.4.2012, zaključek pa konec meseca junija. V vmesnem času bodo občasne delne in popolne zapore ceste. Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete “Razvoj regij“, prednostne usmeritve “Regionalni razvojni programi“. Nepovratna sredstva so v celoti namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 % celotnih upravičenih javnih izdatkov operacije. 8. STRAN [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - Maj{per~an DOGODKI V OBČINI Strojni krožek Posestnik na ekskurziji V sredo, 14. decembra 2011, so v okviru druge letošnje strokovne ekskurzije člani SK Posestnik obiskali podjetje Vitli KRPAN v Šmarju pri Jelšah. Mnogi člani krožka med svojo mehanizacijo posedujejo tudi to vrsto na kmetiji nepogrešljivih priključkov, zato so za obisk tovarne pokazali izjemen interes, avtobus pa resnično zapolnili do zadnjega sedeža. In izplačalo se je. Obiskali so prvovrstno zgodbo o uspehu… V delavnici, veliki le 3 m2, se je zgodba pričela pisati leta 1971 (različna popravila kmečke mehanizacije in izdelava tedaj močno popularnih gumi vozov), resneje pa so se izdelavi gozdnih vitlov pričeli posvečati od leta 1977 naprej. Gre za najstarejše podjetje za proizvodnjo vitlov v Sloveniji, a hkrati tudi največje v Evropi. Podjetje zaposluje okoli 120 delavcev, vedno pa sprejmejo na prakso tudi študente in pripravnike. Vitli so plod lastnega razvoja in nadgradnje dolgoletnih izkušenj s terena, načina uporabe v najrazličnejših pogojih. Prijavljenih imajo veliko število mednarodnih patentov, registrirane modele in blagovne znamke. Lastnik Franc Pišek s ponosom pove, da jih odlikuje varnost, funkcionalnost, kakovost izdelave in predvsem zanesljivost. Poleg vitlov (22 različnih modelov, 3-10 ton, mehanskega, hidravličnega ali elektro-hidravličnega upravljanja) izdelujejo še cepilnike drv (11-25 t) traktorske transportne platoje, krožne žage, klešče za les in razmetalnike silaže. Letno proizvedejo več kot 8000 vitlov, ob čemer je potrebno poudariti, da vse sklope sestavnih delov naredijo sami, v svoji proizvodnji, le-ta pa se odvija na površini okoli 11.000 m2. Tehnološka oprema je vrhunska, vodena računalniško in deloma robotizirana, laserska. Svoje izdelke tržijo po vsej Evropi in širše. Podjetnik Franc pove, da imajo sicer tudi servisno službo, vendar v praksi, razen morebitnih finih nastavitev vitlov, le-ta domala ne obratuje, ker ni potrebe… Proizvodne hale ogrevajo na Skupinska fotografija udeležencev ekskurzije biomaso, lesne sekance, na ostrešje so montirali sončno elektrarno. V organiziranem ogledu so se med obiskovalci pojavila ugibanja, kako to, da takšna zgodba o uspehu ni deležna primerne medijske pozornosti in javnega priznanja… Konec koncev podjetje zaposluje predvsem ljudi iz domače občine in bližnje okolice, dejavnost je v vzponu in zelo perspektivna. Pričakovali bi, da bi bilo mogoče vsaj kak prispevek videti po televiziji v oddajah z gospodarsko tematiko, če ne na nacionalnem, pa vsaj na regionalnem nivoju… No, podjetju so veljavo in priznanje dale vsaj druge institucije, kjer se pojavlja s svojimi proizvodi. Bogato bero priznanj so poželi na različnih sejmih (npr. Agra, MOS, Sima – Pariz…), nemalo je priznanj Obrtne zbornice Slovenije, pa občine Celje, lokalnih skupnosti… Franc Pišek je izjemno ponosen tudi na naziv Obrtnik leta 2005. Povedati je potrebno, da je vsa proizvodnja prodana že za tri mesece vnaprej, kar to zgodbo o uspehu v njenem poslanstvu in uspešnosti še dodatno potrdi. V nadaljevanju je obiskovalce pozdravil še župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak, ki je občino predstavil v zanimive potankosti. Spremljal jih je še naprej, ko so se ustavili še na kmetiji Marka Štadlerja v Bistrici ob Sotli. Kmetija je utrpela silovito škodo po neurju s točo v letošnjem letu, gospodar je povedal, da so bile krogle toče velike kot jajca, ko pa so se sprijele tri ali več, pa velike celo kot moška pest. Tudi v medijih smo videli, kakšno škodo je povzročila, posledice škode pa so bile opazne še ob našem obisku. Strehe je popolnoma razbilo, kmetijske pridelke pa zbrisalo z obličja zemlje. Škoda na trajnih nasadih je enormna in čutiti jo bo še več let. Oba gostitelja sta se predsedniku SK Posestnik g. Antonu Zemljaku iskreno zahvalila za nesebično pomoč pri zbiranju voluminozne krme za to prizadeto območje. Zares, v tej akciji so strnili svoje moči predsedniki različnih stanovskih in interesnih združenj (npr. Milan Tacinger, GD Ptuj, Milan Strmšek, SK Dravsko polje), svoj delež pri logistični in organizacijski izvedbi je prispevala tudi KGZS, med drugim tudi KGZ Ptuj. Po ogledih strokovne narave so se udeleženci okrepčali še v gostilni Šempeter, kjer radi postrežejo hišno specialiteto, okusne in slastne kopune. Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 STRAN 9 Krasitev novoletne jelke na trgu Ptujske Gore Leto 2011 se je počasi bližalo h koncu in tako je prišel čas, ko se postavljajo novoletna drevesca. Tako je bilo tudi Otroci OŠ Ptujska Gora in vrtca Ptujska Gora z učiteljicami in vzgojiteljicami to leto na trgu na Ptujski Gori. Novoletna smreka je že stala, ko so se na trgu zbrali učenci OŠ Ptujska Gora ter otroci iz vrtca Ptujska Gora. Bil je mrzel zimski dan, ki ga je popestrilo še sneženje. Vendar otroškega rajanja to ni zaustavilo in tako so začeli s krasitvijo novoletne smreke. Okraskov je bilo dovolj za vse, nekatere pa so prinesli še zraven. Na trgu se je slišalo otroško veselje, saj so se bližale tudi novoletne počitnice. Prav tako so se nam na trgu pridružili naši patri, ki so jih bili otroci zelo veseli. Za konec so nam otroci zapeli še nekaj pesmic, ki so se jih naučili v šoli oziroma vrtcu. Z veseljem so se tudi slikali zraven okrašene novoletne smreke. Po končanem delu smo jih povabili v prostore TD, kjer smo jih pogostili ter se v njih zadržali še nekaj časa. Veseli bomo, če se bo ta tradicija nadaljevala tudi v prihodnje, saj s tem pripomorejo k dogajanju v samem kraju. TD Ptujska Gora Ponovoletni sprejem v Občini Majšperk Tudi letošnje leto je, kot je to že v navadi, županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin v prvih dneh januarja v prostorih Občine Majšperk pripravila ponovoletni sprejem za poslovne partnerje. Letos je potekal 6. januarja 2012. Naj- prej je županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin povabila na sprejem poslovne partnerje, podjetnike, obrtnike in župane, nekaj ur kasneje pa še predstavnike društev in organizacij v občini ter sodelavce Občine. Obe ponovoletni srečanji sta potekali v prijetnem vzdušju, za kar sta z glasbeno točko poskrbela člana skupine Vox Arsana sopranistka Tea Letonja in pianist Tom Hajšek. Županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin je v krajšem pozdravnem nagovoru poudarila, da je bilo leto 2011 za Občino Majšperk precej naporno, a kljub temu investicijsko plodno in uspešno. V nadaljevanju pa je dodala, da so tovrstna srečanja namenjena utrjevanju vezi in še boljšemu poslovnemu sodelovanju na vseh področjih. Vsem, ki so z Občino Majšperk v letu 2011 kakorkoli sodelovali, se je v svojem imenu in imenu Občine zahvalila ter želela, da bi sodelovali tudi v prihodnje. Nataša Letonja Nataša Letonja Dopoldanskega sprejema se je v občinski sejni sobi udeležilo lepo število povabljenih 10. STRAN [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - Maj{per~an Občni zbor v volilnem letu dobro uspel Že po tradiciji se člani SK Posestnik vsako leto zberejo v Dražencih, v gostišču Rajh, kjer strnejo svoje vrste in pregledajo svoje poslovanje v preteklem letu ter se zazrejo v prihodnost. Letos je bilo volilno leto, saj so od imenovanja organov krožka minila nova štiri leta. Na svoj dan so medse povabili številne goste, poslovne partnerje, sponzorje in predstavnike občin, biotehniške šole, predsednike ostalih interesnih in stanovskih združenj… Tokrat so svoj pomemben dogodek združili tudi s predavanjem mag. Marjana Dolenška s KGZ Novo mesto, ki je dejaven pri Zvezi strojnih krožkov Slovenije. V svoji predstavitvi je predstavil novosti na dveh področjih, in sicer v zvezi z obdavčevanjem kmetijskih gospodarstev po novem ter v zvezi z novostmi, ki jih prinaša nov zakon o varstvu zdravja pri delu. Udeleženci so lahko prejeli izvlečke obeh vsebin v priročnih brošurah, saj gre za pomembne novosti, ki jih bo potrebno izvajati in najboljši pristop k le-tem je, da se slušatelji zahtevam čim prej prilagodijo. Tako bodo morebitne sankcije manj boleče in manj pogoste, konec koncev pa se lahko z doslednim izvajanjem predpisov izognemo prenekateri poškodbi ali nezgodi pri delu. Vsem prisotnim je paradne konje podjetja Syngenta Agro predstavil tudi član krožka Janko Petrovič, ki je povzel le poglavitne izvlečke sicer odlično pripravljenega in izvedenega dogodka že v mesecu januarju v Termah 3000 v Malih Moravcih za SV regijo Slovenije. Mnogi, ki so se udeležili tega dogodka, so pridobili pomembne tehnološke informacije in strokovne napotke, kako ukrepati zoper škodljive vplive pri pridelavi poljščin, sadja in grozdja. Poudariti je potrebno dejstvo, da bo potrebno vložiti veliko energije v boj zoper koruznega hrošča in mikotoksine, ki se občasno pojavljajo v krmi in jih kontrolne službe z detekcijsko laboratorijsko analitiko zaznajo v krmi in prehranskih artiklih. To lahko vodi v razne odmevne medijske afere, zato sta pravočasno reagiranje in preventiva izjemnega pomena. Navedel je še podatke neke raziskave, po kateri so ugotovili, da je štajerska regija na državni ravni v zadnjem obdobju v kmetijskem prostoru in kmetijski dejavnosti na prvem mestu po vlaganju v dejavnost in zelo pogosto tudi po proizvodnih parametrih posamičnih panog. V uradnem delu občnega zbora so tudi letos predsedniki in funkcionarji posameznih delovnih teles in organov podali svoja poročila, ter jih na tej osnovi ponudili prisotnim v razpravo. Nato so uradno medse sprejeli tudi nove člane in jim izrazili toplo dobrodošlico. Članstvo SK Posestnik že dolgo presega meje domače, ptujske upravne enote, saj se vsako leto pridružijo novi, oddaljeni člani npr. pogosto iz mariborske in ljutomerske upravne enote. Krožek se je lansko leto v sodelovanju z lokalnimi društvi in stanovskimi orga- Foto: Jože Murko nizaciji odzval na pobudo zbiranja krme za prizadete v neurju s točo v Obsotelju. Za to humano gesto so prejeli zahvalo župana Bistrice ob Sotli, najbolj prizadevnim članom, ki so v akciji sodelovali, pa so v zahvalo podelili simbolične nagrade za vložen trud, čas in energijo. Po končanem uradnem delu je g. Franc Planinšek s podjetja Kmetijstvo Polanec, prisotnim na ogled ponudil mnoge pripomočke za kmetijsko mehanizacijo, ki jih zahteva zakon o cestnem prometu (različne opozorilne table, rotacijske opozorilne luči, razna odsevna telesa ipd.). Obenem je spomnil na dneve odprtih vrat v svojem podjetju in povabil ljudi, da se udeležijo dogodka v čim večjem številu in sicer 6., 7. in 9. aprila 2012, kjer bo mogoče v prodajo ponuditi in kupiti rabljeno kmetijsko mehanizacijo. Člani, ki so poravnali članarino, bodo letos prejeli svoje nove članske izkaznice po pošti, z njimi pa bodo tudi v tem letu deležni obilnih popustov pri nabavi kmetijskega repromateriala in storitev. V planu dela so si ponovno zastavili smele načrte, v trdni veri in upanju, da jih bodo uspeli realizirati. Šestega junija bodo pripravili strokovno ekskurzijo v Makedonijo, za katero se bo mogoče prijaviti le do 10. aprila, v kolikor bodo mesta še prosta, zato naj se zainteresirani prijavijo čim prej. Ob tej priložnosti je potrebno povedati še, da so člani bili s predsedovanjem g. Antona Zemljaka v zadnjih dveh mandatih tako zadovoljni, da so soglasno potrdili še njegov tretji mandat. Predsednik se je za izraženo voljo in podporo vsem prisotnim iskreno zahvalil ter povedal, da se bodo s skupnimi močmi v tem njegovem zadnjem mandatu še naprej izdatno trudili in si prizadevali za razpoznavnost in dobro delovanje krožka tudi v prihodnje. Časi namreč, ki so pred kmetijsko dejavnostjo, niso rožnati, kot tudi za ostale dejavnosti ne. Toda, med kmetijsko in nekmetijsko sfero obstaja poglavitna razlika. Izmed ostalih panog in dejavnosti se lahko zgodi, kakšna ugasne. Tudi kmetijstvo lahko razmere v različnih Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 delih sveta ali na nekaterih območjih Slovenije pripeljejo na sam rob preživetja, toda v sled strateškega poslanstva te nenadomestljive dejavnosti tega človeštvo ne sme dovoliti, niti si ne more privoščiti. Merodajen indikator ugotavljanja opravilne sposobnosti kmetijske dejavnosti je stopnja samooskrbe s hrano. Podatki KIS (kmetijski inštitut Slovenije) kažejo izrazit trend padanja prodajnih cen ob nenehnem zviševanju cen inputov in energentov. Škarje se vse bolj odpirajo, propadla kmetijska gospodarstva zaenkrat s prevzemom obdelovalnih zemljišč in nadaljevanjem izvajanja okoljskih (KOP) ukrepov kompenzirajo čiste, večje kmetije, vendar vprašanje je, če bo zgolj to zadostovalo pri sanaciji zdajšnjega stanja. Vemo, da je hrana strateškega pomena, zato bi morali stremeti k temu, da je pridelamo in porabimo čim več na lokalni, nacionalni ravni. S tem se lahko okrepi sektor, dejavnost, obenem pa se ohranijo delovna mesta, ki ljudem omogočajo eksistenco. Vsaka anomalija in odstopanje od te premočrtno začrtane poti se lahko odrazi v še višjih cenah hrane in začaran krog bo še močneje sklenjen. Tudi strojni krožki lahko znatno pripomorejo k odpravljanju takih razmer, a vendarle in samo ob predpostavki, da bodo tudi drugi deležniki znotraj dejavnosti maksimalno dobro odigrali svojo vlogo in poslanstvo. Kmetijstvo je, v nepogrešljivi funkciji pridelave hrane, enostavno STRAN 11 preveč pomembno, da bi se lahko kdorkoli lahkomiselno poigraval z njim, predvsem ob dejstvu, da se v RS od celotne populacije s pridelavo hrane neposredno ukvarja le še skrb zbujajočih 4 % prebivalcev s tendenco padanja. Kljub vsemu ugotovljenemu zaželimo predsedniku ob izvolitvi v nov mandat veliko uspeha, srečno roko pri izbiri odločitev in vsaj tako učinkovito vodenje krožka kot doslej. Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj Društvo upokojencev Majšperk Takšne generacije, kot je naša, ne delajo več! Tako je bilo zapeto, tudi sama se strinjam in vem, nisem edina. Delali smo v tekstilnih tovarnah, v gozdarstvu, rudarstvu, gradbeništvu, delali v prosveti, politiki, ne smemo pozabiti na kmetijstvo, če v naših haloških predelih te krpice zemlje sploh lahko imenujemo kmetijska panoga. Pa naj je bila to samo majhna hribovska njivica ali zelen pas trate, kjer si lahko z njo nakrmil pet, šest zajčkov, morda kakšnega pujska in tudi kravico, ki je poskrbela za okusno mleko, skuto in smetano. Na njivi si pridelal fižol, peso in repo, zrasel je debel krompir, iz katerega se je potem skuhala krompirjeva juha. Rasla je koruza, ki je dala moko za kruh, dobre žgance in hrano za ducat kokoši, te so valile piščance, dajale nedeljska kosila, nesla jajca … Da, tako smo delali nekoč. Iz naše generacije so nekateri že okusili grozote vojne, otroci iz teh povojnih let pa bi imeli povedati mnogo, mnogo hudega. Pa kljub temu, mnogo jih je danes zbranih še med nami, delali so dneve in noči, si zgradili prijetne in tople domove, vzgajali otroke, jih učili delati, učili, kako skrbeti za svoj košček zemlje, ker le tako ne bo nikoli zmanjkalo kruha. Rekli bi, delajte dobro, delajte pošteno! Žal je danes ta beseda – delajte dobro in predvsem pošteno- le še v posmeh nam, ki smo ju upoštevali. Zgradile so se tovarne, bilo je dela in kruha za vse. Žal te tovarne, ki so jih s prostovoljnim delom zgradili prav naši dedki in očetje, delovne brigade, razni prostovoljci, vse to je sedaj plen nekaterih, ki polnijo svoje blagajne v tujini, gradijo svoje vile in družinska podjetja, za stotine in stotine mladih in že lačnih pa ni kruha. Ali smo si res to zaslužili za svoje opravljeno delo v tridesetih, štiridesetih letih, saj smo sami poskrbeli in oddajali državi tisto, kar je zahtevala od nas, da nam na stara leta ne bi bilo potrebno stradati ali biti v breme otrokom ali nekomu drugemu? Ali smo si res to zaslužili? Tudi danes mnogi med nami nosijo ta bol v srcu, vendar danes smo tukaj zato, da pozabimo na ta krut vsakdan, da zapojemo, zaplešemo in seveda pogledamo, kaj vse je bilo storjenega v našem društvu. Predsednica društva Frančiška Jus je pozdravila vse prisotne upokojence, predstavnike sosednjih društev, prav tako pa se je zahvalila za odziv Silvi Gorjup, vsestranski organizatorki in pobudnici za starejše upokojence na državni in regionalni ravni. Povabilu se je odzvala tudi naša županja dr. Darinka Fakin, ki je prisotne prisrčno pozdravila, zelo je bila vesela dejavnosti v društvu upokojencev ter nas hkrati seznanila z deli na nastajajočem objektu Kulturno poslovnega centra v Majšperku. Povedala je, da dela nemoteno potekajo kljub temu, da je gradbeno podjetje Konstruktor v stečaju, delo pa je prevzel drug izvajalec. Objekt bo v letošnjem letu končan in tako bodo tudi društva dobila svoje težko pričakovane in zaslužene prostore. Ob koncu je vsem zaželela še veliko osebnega zadovoljstva in predvsem trdnega zdravja. Predsednica je v svojem obširnem poročilu podala vse dejavnosti, ki so potekala v letu 2011. Poudarila je tudi proslavitev 60-letnice društva, ki smo ga praznovali v okviru občinskega praznika 15. septembra 2011, z nami so se veselili upokojenci sosednjih društev, učenci OŠ, županja dr. Darinka Fakin, predstavnici PZDU, predstavnika OO DeSUS, predsednik DeSUS Karl Erjavec, predsednica ZDUS [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 12. STRAN dr. Mateja Kožuh – Novak, Branko Simonovič, župnik s Ptujske Gore, ki je blagoslovil naš drog z zlatimi in srebrnimi žebljički in trakom, ki nam ga je podarilo podjetje Svit Zolar s Ptujske Gore. Za večletno prizadevnost v društvu so bila podeljena društvena priznanja in priznanja Pokrajinske zveze. Ludvik Lampret je prejel plaketo ZDUS, najstarejši članici - Rozina Sagadin in Ana Vrtič pa sta prejeli šopka. Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku pa smo prejeli še najvišje priznanje – plaketo Občine Majšperk. Še veliko tega je bilo podanega v poročilu, podan je bil tudi plan dela za leto Maj{per~an 2012, podana so bila finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora …. Popoldan je minil v prijetnem vzdušju in želimo si še veliko takšnih srečanj. Mira Trifunac Članice 112 ponovno zmagale Leto 2012 je že krepko zakorakalo v mesec marec. Me, članice ekipe 112, pa tekmujemo na gasilskih tekmovanjih že od meseca januarja. Do danes se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, zato smo se odločile, da vam nekaj o tem tudi napišemo. Od januarja naprej potekajo gasilska dvoranska tekmovanja. Gre za tekmovanje SSV (spajanje sesalnega voda), kjer tekmuje 6 tekmovalcev. Tekmuje se po sistemu izpadanja na dveh vzporednih progah. Vsaka ekipa dela vajo dvakrat (enkrat na eni progi, drugič na drugi). Upošteva se najboljši rezultat vaje. Ekipa z boljšim rezultatom se direktno uvrsti v naslednji krog tekmovanja. To so tekmovanja za Pokal Gasilske zveze Slovenije. 21. januarja smo bile v Staršah. Tja smo odšle s spremenjeno ekipo, zato zmage sploh nismo pričakovale. Zgodilo se je ravno nasprotno. Vzdušje v ekipi je bilo dobro, tekmovališče in oprema so bili zelo dobro pripravljeni. Spremljala nas je tudi športna sreča in v Staršah smo zmagale. 10. februarja smo imeli gasilci PGD Majšperk občni zbor. Članice 112 smo svoje delo v letu 2011 predstavile na poseben način. Da ni bilo samo suhoparnega branja poročila, smo svoje delo v lanskem letu predstavile na zanimiv način z diaprojekcijo, ki je vsebovala slike in videoposnetke. Naslednji dan, 11. februarja, smo odšle na tekmovanje na Kebelj. Pred nami je bil težek dan. Snežne razmere so ovirale vožnjo na Pohorje. Bilo je tudi zelo mrzlo. Vse to nas ni spravilo iz tira, zato smo poprijele za cevi in zmagale. Ta zmaga je bila za nas nekaj posebnega, saj na Keblju še nismo slavile. Mesec februar je čas pustnih norčij, zato smo se članice 112 letos našemile v Rdeče kapice. Spremljali so nas tudi volk, lovec in babica. Na ocenjevanju so nam dodelili 3. mesto. Spet smo dokazale, da nismo samo gasilke, ampak se udeležujemo raznih dogodkov v občini Majšperk. 25. februarja nas je čakala tretja tekma v SSV. V dopoldanskih urah smo se podale na dolgo pot proti Zalogu pri Cerkljah. Tam je tekmovanje vsako leto speljano na posebnem nivoju. Organizatorji se potrudijo za različne svetlobne efekte, glasbo, pripravijo odlično opremo in zelo dobre praktične nagrade. Vse to nam je dalo motivacijo, da tudi v Zalogu zmagamo. In smo. Naša zmagovalna ekipa članic 112! Postavile smo tudi nov rekord s časom 17, 74s. Zmage smo se neskončno veselile in domov odšle z lepimi spomini. V nedeljo, 4. marca, smo odšle na tekmovanje SSV v sosednjo Hrvaško v Paukovec. Menjali smo pol ekipe, ki je kljub močni konkurenci dosegla odlično 5. mesto. Doživeli smo zelo lep sprejem in naše prijateljske vezi so se še bolj okrepile. Naslednji vikend, 10. marca, smo tekmovale v Novi Cerkvi. Tega tekmovanja smo se zelo veselile, saj smo tam že dve leti zaporedoma zmagale. Odločile smo se, da zmagamo tudi letos in tako osvojimo prehodni pokal v trajno last. To smo uresničile, prehodni pokal krasi naš gasilski dom, prejele smo lepe praktične nagrade in medalje. Ko smo stale na zmagovalnem odru, je organizator pred vsemi povedal nekaj zelo lepih besed o nas. Požele smo velik aplavz, kar nam je dalo še dodatno motivacijo za zmage v bodoče. Po štirih zaporednih zmagah v SSV, smo odšle na peto tekmovanje v SSV zelo sproščene. 17. marca smo bile v Šentjurju, kjer so tekmovanje organizirali prvič. Tekmovanje se je začelo že v dopoldanskih urah, zato je bila udeležba ekip nekoliko manjša kot po navadi. Malo slabše je bilo orodje za izvedbo vaje, kar nam je v prvem krogu delalo majhne preglavice. Pa nič zato. Stopile smo skupaj, se pomenile z mentorjem, ki nam je dal nekaj napotkov, in zmagovale smo do konca. Po teh petih tekmovanjih Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 imamo pet zmag. Noben rezultat več ne spremeni dejstva, da smo neuradno že postale prvakinje v spajanju sesalnega voda za leto 2012 v izvedbi Gasilske zveze Slovenije. 24. marca še imamo zadnjo tekmo v Žažarju. Tudi tam si želimo zmagati in uspešno zaključiti sklop teh tekmovanj. Te tekme so polne adrenalina. Marsikatero ekipo izdajo tudi živci. Zelo pomembna je koncentracija in bistra glava. Vsaka tekmovalka mora biti prepričana vase in narediti svoje delo brez napak. Le tako lahko zmagaš na vseh petih dosedanjih tekmah. To je zaenkrat uspelo nam. Konkurenca je zelo velika, saj v SSV tekmuje 19 ženskih ekip iz cele Slovenije. Rade bi se zahvalile vsem, ki držite pesti za nas, če ste z nami na tekmovanju ali ne. Hvala vsem, ki nam čestitate v skupini PGD Majšperk – Članice 112 na naši Facebook strani. Hvala STRAN 13 Draganu, ki skrbi za naše logistične zadeve in Igorju, ki oglaša naše dosežke na spletni strani Gasilskega društva Majšperk - http://www.pgd-majsperk. si/. Hvala našim gasilcem, staršem in vsem, ki navijate za nas. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Članice 112 Ohranimo čisto okolje in ustavimo kurjenje v naravi! Živimo v času, ko je onesnaževanje okolja ena najbolj perečih tem, pri tem pa je ravnanje z odpadki med najslabše rešenimi nalogami v okviru varstva okolja. Vsi si želimo živeti v čistem okolju, vdihovati svež zrak, ne pa takšnega, ki je poln strupenih plinov in ostalih stvari, ki jih v naravo spuščajo industrija, avtomobili in pa tudi kmetijstvo. Naša občina je še vedno predvsem usmerjena v kmetijsko dejavnost in tudi v kraju Sestrže ni nič drugače. Prav je, da se ljudje ukvarjajo s kmetijstvom in pripomorejo k večjemu deležu doma pridelane hrane, saj je že tako preveč uvažamo. Pa vendar bi v tem članku želela spregovoriti o drugi temi, kot sem že v uvodnih stavkih napovedala, je to onesnaževanje okolja. Vemo, da je odpadna kmetijska folija velik problem za vse kmete, ne samo za naše. Ni točno določeno, kam bi to folijo kmetje lahko odlagali, če jo peljejo na deponijo, morajo za to plačati, doma pa je v posode za odpadke tudi ne morejo odlagati, ekološki otoki so pa tako ali tako vedno prepolni. Pa vendar, kljub vsemu ni rešitev tega problema, da se ta folija kuri v naravnem okolju, saj se s tem povzroča dodatno onesnaževanje okolja, v zrak se spuščajo strupeni plini, ki povzročajo zdravstvene težave in pa seveda s tem slabo vplivamo na naravo, ki nam že tako ali tako vsako leto bolj kaže zobe. Pa ne samo, da gre to vse v zrak, v času dežja iz teh pogorišč to vse pronica v zemljo in se steka v podtalnico, kar povzroča še onesnaževanje vode. Na problem kurjenja te odpadne folije v našem kraju so me opozorili sprehajalci, ki se večkrat odpravijo peš proti sestrškemu jezeru, radi bi se naužili svežega zraka in lepot narave, vendar naletijo na kurišča, kjer se vidijo ostanki folije, ven se kadi črn dim, … Zavedati se morate , da ne škodite samo naravi, ampak predvsem sebi, saj nam bo narava vrnila vse v hujši obliki, nam že vrača pa še nam bo. Pomislite na svoje lastno zdravje in na zdravje ljudje, ki živijo okoli vas. Kurjenje v naravi je prepovedano, predvsem tistih izdelkov, ki vsebujejo strupene snovi, še posebej pa zdaj ko je zaradi pomanjkanja dežja, razglašena požarna ogroženost. Ne samo, da škodujete naravi, če vas ujame inšpekcija, vas bo kazen kar lepo udarila po žepu. Potem pa se vprašajmo, ali je to vse skupaj vredno?? Skupaj poskrbimo za boljše in čistejše okolje, eden sam ne zmore, če pa stopimo skupaj, zmoremo veliko več. Naklonjeno nam je bilo lepo naravno okolje, čuvajmo ga. Tanisa Bedenik Pust hrust, lačnih in veselih ust 13. pustna povorka v Majšperku V soboto, 18. 2. 2012, smo imeli že 13. pustno povorko v naši občini. Povorke se je udeležilo 16 maskiranih skupin, od tega 10 otroških skupin OŠ Majšperk s podružnicami Stoperce, Ptujska Gora in vrtca ter 6 odraslih skupin od tega 4 skupine naših društev in skupina Stanečke vasi. Na povorki je sodelovala tudi skupina KTD Soviče – Dravci. Tudi letos je bila naša povorka nekaj posebnega, saj so v povorki sodelovali koranti iz Lancove vasi. Zbirališče je bilo na Bregu, od koder je povorka krenila proti Majšperku, kjer so se pred šolo skupine predstavile. Predstavitev je povezovala Zlatka Lampret. Predstavitev si je ogledala tudi štiričlanska komisija, ki je imela, kot vsa leta do sedaj, zelo težko nalogo – izbrati najboljšo in najizvirnejšo skupino. Po predstavitvi skupin smo se zbra- [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 14. STRAN li pred gasilskim domom, kjer je otroke čakala malica, odrasle pa pogostitev, ki so jo pripravili Društvo žena Stoperce in vinogradniki iz Majšperka. Sledila je podelitev nagrad in rajanje. Za veselo vzdušje naših otrok je poskrbel klovn BAM BIM BUM Janez Vidovič. Povorko si je ogledalo okrog 2500 gledalcev, ki so nas spremljali, si ogledali predstavitev in se skupaj z nami veselili pred gasilskim domom. Zmagovalna šolska skupina so bili Zamorci 1., 2., 3. razreda OŠ Majšperk, drugo mesto so osvojili Praljudje OŠ Ptujska Gora. Podeljeni sta bili tudi dve tretji nagradi, dobili so jo Indijanci OŠ NAGRAJENE OTROŠKE SKUPINE: 3. MESTO – INDIJANCI Stoperce in Rimljani 4.a, 5.a in 5.b. Odraslim skupinam je bilo razdeljenih pet nagrad. Prvo mesto: Baceki KUD Majšperk, drugo mesto: Turki na Slovenskem KTD Soviče – Dravci, tri tretje nagrade pa so bile razdeljene Lovcem na vrane FS KPD Stoperce, Omerinksi in Omerine PGD 1. MESTO – ZAMORCI Maj{per~an Breg in Rdeče kapice PGD Majšperk. Za sodelovanje in uspešno izvedbo povorke se moram zahvaliti gospe županji dr. Darinki Fakin, gasilcem PGD Majšperk, občinskim delavcem, vinogradnikom, Društvu žena Stoperce, Zlatki Lampret, Suzani Kodrič, Janezu Vidoviču, Draganu ODRASLE SKUPINE: 2. MESTO – PRALJUDJE 1. MESTO – KUD MAJŠPERK 3. MESTO – RIMLJANI 2. MESTO – KTD SOVIČE – DRAVCI Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 STRAN 15 Pustna povorka v Majšperku Folklorna skupina KPD Stoperce je tudi letos preganjanje zime vzela čisto zares! 3. MESTO – PGD MAJŠPERK – BREG 3. MESTO – FS KPD STOPERCE Da je bilo učinkovito, so moški v roke vzeli lovsko opravo. Ženske pa so se oblekle kot vrane. Natalija Gajšek Foto: Petek Kitak Baceki 3. MESTO – PGD MAJŠPERK Murku, Romanu Lampretu, Jožetu Petroviču, članom komisije, sodelavcem, vsem nastopajočim skupinam, šolskim skupinam in vrtcu in krajanom za okrasitev domov. Vse tiste, ki si niste ogledali povorke, vabimo prihodnje leto, da se nam pridružite na 14. pustni povorki v Majšperku. Pridite, ne bo vam žal. Danica Pompe, vodja povorke Tudi letos se je neizmerno hitro približeval tisti čas v letu, ko lahko damo svoji domišljiji prosto pot in se skupaj zabavamo. To je pustni čas, čas norčij in veselja. V Kulturno-umetniškem društvu Majšperk smo se odločili, da si bomo tudi letos izbrali skupinsko masko. Idej je bilo veliko in načrtov za izvedbo le-teh tudi. In na koncu odločitev BACEK JON. Bacek Jon je ena od mnogih risank , ki jih naši otroci z veseljem gledajo. Risanka prikazuje gospodarja z veliko ovcami in psom čuvajem. Glavna ovca je seveda Jon, ki je poln zamisli, norčij in mladostne razposajenosti. Zanimiva risanka, ki nasmeji ne samo otroke, ampak tudi odrasle in [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 16. STRAN zato nadvse primerna za nas. Zbrali smo torej spisek, kdo želi sodelovati in na koncu pristali na številki 45 – sode- lovalo nas je 25 odraslih in 20 otrok. Začeli smo pripravljati kostume, nabavili materiale ter naredili delavnico, kjer smo skupaj delali, šivali, lepili in še kaj. Kostumi so nastajali in tako smo se vedno bolj vživeli v naš lik. Pri vsem tem pa smo razmišljali, kako bi našega Baceka Jona naredili bolj majšperškega. In nam je uspelo: na traktorsko prikolico smo postavili žar, na njem pekli piščan- Maj{per~an ce ter napisali naš moto: DANES KURETINA, VSAK PETEK PA JAGNJETINA - PRI PEKU. In tako opremljeni smo se odpravili na povorko po Majšperku, kjer smo nato prejeli tudi prvo nagrado komisije. Pust mastnih ust je minil v norčijah, veselju, ob slastnih krofih ter okusnih piščancih. Lidija Bezjak, KUD MAJŠPERK PREDSTAVLJAMO VAM … Jasna Marčič Športnica, ki se na delo najraje odpelje kar … s kolesom Jasno Marčič že nekaj let srečujemo na rolerjih, na kolesu, na teku po naših gričih. Odlikuje jo prijazen nasmeh in pripravljenost na pogovor s komerkoli. In ko se ozračje dovolj otopli in postane prijetno za vožnjo s kolesom, se v službo najraje odpelje kar z njim. Četudi v Maribor. In kdo je Jasna Marčič? Z.L. Se lahko predstavite? J.M. Moje ime je Jasna Marčič, po poklicu skoraj učiteljica razrednega pouka, športnica po duši, kar večina sokrajanov, odkar sem se iz Maribora preselila nazaj v Majšperk, vsakodnevno opazuje, saj sem neprestano aktivna. Ampak ja, to je moj način življenja, brez tega pač ne znam. Sicer pa ni samo šport tisto, kar me zanima. Zelo rada priskočim na pomoč, sem delavna, predvsem pa iznajdljiva. Z.L. Veliko Majšperčanov in okoličanov vas pozna kot izjemno športnico. Kdaj je začel šport postajati del vas? J.M. Mislim, da že zelo zgodaj. Že kot otroci smo bili zelo aktivni. Imeli smo to srečo, da je bilo v okolici veliko otrok, ki smo se med sabo izvrstno razumeli in veliko časa preživeli skupaj (pretekli smo marsikatero njivo, odigrali veliko partij namiznega tenisa, »Skrblanski« hrib »preštamfali« in presmučali podolgem in počez pa še bi lahko naštevala). Celotna družina je bila aktivna v planinskem društvu, tako da sem obiskovala in opravila tudi planinsko šolo. Potem so pa moj in sestrin (imam namreč dvojčico Janjo) talent opazili tudi v šoli, predvsem sestra je bila takrat boljša, močnejša, kar je mene samo še bolj vzpodbujalo, da sem hotela biti tako dobra kot ona. Učitelja športne vzgoje (Lidija Jan in Darko Kafel) sta talent prepoznala in naju spodbujala v vseh možnih kategorijah športa, tako sva bili članici rokometne ekipe (ekipa je bila zelo uspešna), udeleževali sva se atletskih tekmovanj. . Po odhodu v srednjo šolo v Maribor sem nekaj časa še vztrajala na atletskih tekmovanjih, saj je mojo ljubezen do športa prepoznala tudi učiteljica na naši šoli Zdenka Fišer, vendar pa je potem postala »teta puberteta« močnejša in sem športna tekmovanja opustila. Vendar je rekreativni šport še vedno ostal prisoten in tako me spremlja še danes. Preizkusila sem mnogo športov, tako da sem med najljubšimi opravila tudi licenčne izpite (učitelj smučanja, plavanja in rolanja). To je bil tudi eden od virov prihodkov, ki so bili dobrodošli predvsem v času študija. Z.L. Katerim športnim panogam dajete največ poudarka? Kateri šport vas Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 stih (smučanje, plavanje in kmalu rolanje), različnimi animacijami (rojstno dnevne zabave,…) sodelujem z društvom, kjer izvajamo rekreacijo za predšolske otroke, pa še bi se kaj našlo. (nasmešek) najbolj privlači in zakaj? J.M. Hm, verjetno se bo kdo mogoče prijel za glavo, ampak res jih ni tako malo. Sem zagrizena tekačica, kolesarka (predvsem gorsko kolesarjenje), veliko sem na rolerjih, zadnji čas pa vse več aktivna v hribih. Pozimi rada smučam, plavam in igram badminton. Predvsem sta mi najljubša tek in kolesarjenje, ker z njima res premagam vsak stres, slabo voljo (če se že pojavi), predelam vse stvari v glavi, se napolnim z energijo (zato mogoče včasih delujem hiperktivno). Z.L. Ste imeli v preteklosti idole, ki ste se jim z dosežki želeli približati? J.M. Ja, na nek način so idoli bili. Ker je bil v mojem otroštvu šport št. 1 smučanje, smo vse želele biti Mateje Svet, vendar, če pomislim, tistih res pravih idolov, ki bi se jim želela približati, ni bilo. Mogoče sem bila premalo v tekmovalnem športu, da bi me to tako zelo vleklo. Sem pa se v igri velikokrat poistovetila z marsikaterim športnikom. Z.L. Takole v grobem - kaj odlikuje dobrega športnika? J.M. Mislim, da predvsem disciplina, zaupanje vase, da si sposoben, dober, predvsem pa dobra motivacija (s strani trenerja, domačih, prijateljev), še posebej takrat, ko športniku ne gre najboljše. Z.L. Šport ni le vaša dejavnost v prostem času, pač pa imate srečo, da ste tudi prijetno s koristnim združili tudi v službi... J.M. Res je! Ko sem obiskovala 3. letnik fakultete, se mi je ponudila priložnost, delati na Univerzitetni športni zvezi Maribor, kjer smo se ukvarjali s športno dejavnostjo za študente in druge, najprej kot študentsko delo, kasneje pa z zaposlitvijo. Tam sem preživela prijetnih 7 let in v tem času ugotovila, da me delo v razredu ne zanima tako kot pa delo v športu, čeprav z otroki delam najraje . Ker pa se da vse skupaj združiti, sem poletje 2011 delavno izkoristila in preživela v Tuniziji, kjer sem delala za priznano turistično agencijo kot animatorka otrok. Pridobila veliko izkušenj, poznanstev in še bolj ugotovila, da me delo z otroki navdušuje in da želim to početi naprej, pa zato nujno ne potrebujem razreda. Trenutno se ukvarjam s poučevanjem otrok v različnih športnih dejavno- Z.L. Kakšna športnica ste? J.M. Sem dobra rekreativna športnica, ki se zna prilagajati tako boljšim (če je treba biti hitrejši, kar je test za mene) kot slabšim od sebe (saj mi je druženje z isto mislečimi zelo pomembno, pa pravijo, da sem dober motivator, kar veliko ljudi tudi potrebuje). Z.L. Ženske in šport, posebej vrhunski - kako gledate na to? J.M. Moram reči, da sem kar vesela, da me ni zaneslo v kak vrhunski šport, saj gre pri športnikih za velike napore, obremenitve in nemalo športnic po končani karieri sploh ne more več normalno funkcionirati. Veliko se jih poškoduje že med samo kariero. Jih pa spoštujem in so občudovanja vredne in se veselim vsakega njihovega uspeha (tudi tistih, ki se mnogim zdijo slabi), saj vem, koliko truda, garanja vložijo v to. Z.L. Prav preko športa ste v nenehnem stiku z mladino. Foto: arhiv Jasne Marčič STRAN 17 Kakšna je današnja mlada generacija - mara šport, ji je odveč, prenaporen...? J.M. Današnja mladina je mladina interneta. Zelo malo otrok je športno aktivnih, predvsem imam v mislih otroke od 12. leta naprej. Pred tem letom starosti namreč starši še vseeno poskrbijo, da so otroci dokaj aktivni (večinoma vsaj, take so pač moje izkušnje). Starši se vedno bolj zavedajo, da se otroci morajo gibati, zato jih tudi vpisujejo v razna rekreacijska društva. Mladini pa se zdi ukvarjanje s športom prenaporno, nepotrebno, vsaj veliki večini. Zato tudi opažamo vse več prekomerno težkih otrok, mladih, kar se meni zdi zaskrbljujoče. Z.L. Kaj bi lahko v naši občini naredili z našo dokaj nešportno mladino? Imate kakšne ideje, zamisli, načrte? Idej je veliko, žal jih je veliko povezanih s financami. Sicer pa se mi zdi, da se v naši občini počasi premika v tej smeri. Imamo čudovita igrišča s tekalno stezo pri osnovni šoli, krasen nogometni stadion, tako da infrastrukture ne manjka. Manjka mogoče samo en človeški motor, ki bi otroke malo pognal v giba- [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 18. STRAN nje. V mislih imam predvsem projekt aktivnega preživljanja prostega časa predšolskih in šolskih otrok do 12. leta v času šolskih počitnic, ko so otroci prepuščeni prostemu času, včasih celo dolgčasu. Zato je moj cilj, da skušamo to letos spremeniti. To je ena izmed idej, načrtov, jih je pa še veliko! Z.L. Je vaš prosti čas povezan le s športom? J.M. Večinoma ja, vendar sem zelo družabna oseba, zato skušam del svojega prostega časa nameniti tudi druženju pa tudi potovanju. Z.L. Načrti za prihodnost? J.M. Realizirati ideje, spodbuditi mlade in starejše sokrajane in občane k aktivnemu in bolj zdravemu načinu življenja. Maj{per~an Jasni šport pomeni veliko, pogosto vse. Takšnim zanesenjakom bi bilo potrebno omogočiti uresničiti smelih idej, ki jih imajo na pretek. Želimo ji še veliko pretečenih in prekolesarjenih kilometrov, užitkov ob rolanju in veselja v družbi otrok! Jasna, vse dobro! Intervju zapisala Zlatka Lampret KULTURA Kulturna priznanja v roke Majšperčanov V mesecu decembru 2011 so priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj za uspešno delovanje na področju kulture prejeli Zlatka Lampret, Branko Gajšt, Stanislava Varžič in Drago Klein. Da je kultura v Majšperku doma že dolga desetletja, ni skrivnost. Znano pa je tudi, da se lahko le redka občina pohvali s tako aktivnimi kulturnimi društvi, kot jih premoremo v naši. Leto 2011 je bilo na področju kulture res izjemno. Poleg uspehov društva Smoteater je Javni sklad Republike Slovenije, območna izpostava Ptuj, v mesecu decembru na prireditvi v Narodnem domu v Ptuju 3 članom Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk podelilo priznanje za delovanje na področju kulture, priznanje pa je prejel še Drago Klein, dirigent majšperških tamburašev, ki ga Majšperčani radi štejemo za svojega. Najmlajša med vsemi dobitniki, Zlatka Lampret, je na oder, na katerem je predsednica JSRS za kulturne dejavnosti, izpostava Ptuj, Silva Fartek podelila priznanja Sveta območne izpostave, stopila kot prva. Priznanje je v njene roke romalo za dobro desetletje aktivnega in predanega dela na kulturnem področju v majšperški občini, za delovanje v Umetniškem društvu Ustvarjalec kot vodja dramske sekcije in njena aktivna igralka, za uredniško in novinarsko delo občinskega časopisa Majšperčan in za vodenje ter ustvarjanje prireditev v občini Majšperk in tudi širše. Za izjemne dosežke na področju likovne ustvarjalnosti je priznanje Sveta prejel Branko Gajšt, sicer vodja likovne sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec, ki likovnike vodi že več kot 10 let. Priznanje je prejel za organizacijo številnih likovnih izobraževanj, za likovno kolonijo Hamre, za urejanje galerije AP Promotion na Bregu, za humanitarno delovanje in za skrb za boljšo prepoznavnost občine Majšperk na likovnem platnu. Stanislava Varžič je priznanje Sveta prejela za življenjsko delo na področju gledališke dejavnosti. Je ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja v majšperški občini. Že leta Dobitniki priznanj (od desne proti levi): Zlatka Lampret, Branko Gajšt, Stanislava Varžič, Drago Klein in Cvetka Vratič. 1968 se je vključila v KPD Stoperce, na OŠ Majšperk je uspešno vodila dramski in lutkovni krožek. V letu 1999 je po več kot 30 letih zatišja v DPD Svoboda Majšperk ustanovila odraslo gledališko skupino, ki je pripravila več kot 12 gledaliških uprizoritev. Po ustanovitvi UD Ustvarjalec Majšperk pa je postala predsednica društva, še vedno je režiserka v gledališki skupini. Stanko Varžič odlikuje posluh za umetniško izražanje na številnih področjih, predvsem pa sta v ospredju njena srčnost in dobrodelnost. Poleg treh majšperških »Ustvarjalcev« je priznanje Sveta za življenjsko delo na področju tamburaštva prejel še Drago Klein. Poleg številnih tamburaških sestavov vodi tudi majšperške tamburaše, zato je praktično »naš«, Majšperčan. Ponosni smo na vse njegove uspehe, zanesenjaštvo, voljo in pogum do vsega lepega! Upamo in želimo, da je del majšperške kulture še dolga leta! Vsem dobitnikom kulturnih priznanj so čestitali mnogi, še posebej je godila čestitka oz. pohvala županje občine Majšperk dr. Darinke Fakin, ki vsa leta aktivno spremlja in podpira kulturno življenje v naši občini. Zlatka Lampret Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 STRAN 19 V Stopercah ob Antonovem Farni zavetnik stoperške župnije že od nekdaj prihaja v času »fureža«. Torej takrat, ko je med Haložani ravno pravi čas za petje in ples. Tako je bilo tudi letos godovanje sv. Antona Puščavnika poskočno, veselo in seveda - z gosti. Na predvečer nedeljske maše, 14. januarja, smo folklorniki iz KPD Stoperce medse povabili Folklorno skupino Kulturnega društva Anton Stefanciosa Rogatec in   Kulturno umetniško društvo Đurmanec iz Hrvaške. Nato smo se z domačo stoperško besedo skupaj podali po poteh plesa in petja treh različnih folklornih skupin. Različne po času ustanovitve, različne po plesni in pevski kulturi in še po čem. V dar so gostje dobili domače klobase, kakor se na god zavetnika živinorejcev in mesarjev spodobi. Eno za pod zob, druge za domov. Natalija Gajšek Foto: Peter Kitak V preteklih tednih na številnih gostovanjih Če te tepe življenje, je hudo, če te poleg tega občasno pretepe še žena, je skoraj nevzdržno! Tako se godi našemu Zepetu, glavnemu liku komedije Zepa z brega ali kaj se je na gradu Mansberg dogajalo kasneje, ki je tudi osrednje delo letošnje gledališke sezone dramske sekcije Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk. S komedijo smo se premierno predstavili že poleti 2011, nato pa je padla odločitev, da jo predelamo, dodelamo in pripravimo za gledališki oder v dvorani. S komedijo smo se udeležili tudi tekmovalnega dela odraslih gledaliških skupin našega območja. V mesecu februarju in marcu so nas videli v Stopercah, Žetalah, v Leskovcu pri Pragerskem, Sv. Ani in Benediktu v Slovenskih goricah, pa v Ribnici na Pohorju, v pomladnih mesecih se odpravljamo še v Selnico ob Dravi in še kam. Da je naš Zepa res pisan navadnemu človeku na kožo in verjetno prav zato žanje velike simpatije, kjerkoli se s komedijo pojavimo, bodo ob koncu meseca avgusta videli in doživeli tudi gledalci na vurberškem gradu. Uspelo nam je, o čemer sanjajo mnogi. S komedijo, ki smo jo posvetili 750-letnici prve omembe majšperškega gradu Mansberg v pisnih virih, se Pijača v družbi grajske lepotice tekne še bolje… Zepa rad zaide v krčmo… Foto: Peter Kitak 20. STRAN bomo predstavili na grajskem prizorišču gradu Vurberg. Zagotovo bomo v prihodnjih mesecih o tem informirali tudi vas, bralce Majšperčana! Občni zbor našega društva je postregel z imenitnimi številkami. Tako dramska kot tudi likovna sekcija UD Ustvarjalec je izjemno aktivna in sooblikuje kulturno življenje v naši občini. Zastavili smo si tudi plan letošnjega dela. [TEVILKA 79 – APRIL 2012 Dramsko sekcijo čaka letos veliko zanimivega. Poleg gostovanj s komedijo Zepa z brega pripravljamo novo komedijo, s katero bomo gledalce razveselili letošnjo jesen. V mesecu juniju nas bo mogoče videti na Ptujski Gori, udeležili se bomo vsakoletne prangerijade (letos poteka v Rečici ob Savinji), pripravljamo osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti, s prireditvijo se bomo ude- Maj{per~an ležili praznovanja občinskega praznika, zagotovo pa bomo naredili še kaj mimo načrtov… Leto 2012 bo polno, zanimivo. Verjamem, da bo takšno tudi za obiskovalce naših prireditev! Zlatka Lampret, vodja dramske sekcije Ob slovenskem kulturnem prazniku Vsak dan se srečujemo z besedo kultura. Besedo, ki označuje navade, jezik, vzorce vedenja, vrednote, dosežke nekega naroda. Vsak narod ima svojo kulturo in ravno ta različnost v kulturah je tista, ki nas privlači. Slovenci smo skozi čas razvili svojo kulturo, katere pojem danes razumemo zelo široko, včasih veliko širše od tistega, kar smo navajeni razumeti. Ravno zato smo letos na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku razmišljali o kulturi in knjigi. Prireditev je letos potekala v nedeljo, 5.2., v telovadnici OŠ Majšperk pod okriljem društva DPD Svoboda Majšperk. Slavnostna govornica na prireditvi je bila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. V svojem govoru je poudarila, da je kultura temelj današnje družbe in je nujno, da jo vzdržujemo in razvijamo. S slednjim v občini Majšperk nimamo težav, saj smo prepoznavni po zelo aktivnem delu na kulturnem področju. Kulturni praznik je tudi prava priložnost, da se omenijo posebni dosežki, ki so jih dosegli člani posameznih društev. Posebnih čestitk so bili deležni dobitniki priznanj Javnega sklada RS za kulturno dejavnost, in sicer za življenjsko delo Stanka Varžič in Drago Klein, za ustvarjalno delo na področju kulture Zlatka Lampret ter za izredne dosežke na likovnem področju Branko Gajšt. Čestitke županje so bili deležni tudi člani društva SmoTeater za zelo uspešno delo v preteklem letu. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo obilno ustvarjalne moči še naprej. Iz predstave Povodni mož Brez kulture ni umetnosti in brez umetnosti ni kulture. Od nas je odvisno, kako jo bomo doumeli, razumeli, celo izkoristili in uporabili. Tega so se poslužili tudi nastopajoči. S predstavitvijo ljudskega plesa so se predstavili plesalci folklorne skupine KD Stoperce. Društvo SmoTeater je pripravilo odlomek iz Trubarjevega Evangelija po Matevžu in z društvom Ustvarjalec smo se znašli na obrežju Ljubljanice s Prešernovim Povodnim možem. Tanisa Bedenik iz ŠKD Sestrže je predstavila recital Pavčkove pesmi Branje, pevci moškega zbora DPD Svoboda so zapeli himno ter pesmi Na trgu in Pod oknom, Mateja Gorišek je zaigrala na flavto skladbo Friderica Chopina. Prireditev so zaključili tamburaši KUD Majšperk s pesmima Sreča na vrvici in Sestavljena Foto Nada Črepinko polka. Scensko postavitev sta pripravila Vera Planinc in Branko Gajšt, cvetlični aranžma so prispevali ŠKD Sestrže. Hvala vsem za sodelovanje. V kulturi se vse prepogosto omejujemo na določene vrste umetnosti in določene dosežke v umetnosti. Premalokrat razmišljamo o kulturi v vsej njeni raznovrstnosti in o vseh oblikah ustvarjalnosti, ki obstajajo. Vzemite si čas za knjigo, ogled gledališke predstave, likovne razstave, užijte kulturo v vsej svoji pestrosti, zmeraj pa ste prisrčno dobrodošli na vseh kulturnih prireditvah, ki se skozi leto odvijajo v občini Majšperk. Za DPD Svoboda Majšperk Petra Novak Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 STRAN 21 Koncert harfe Harfa spada med najstarejše glasbene instrumente. Prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali. Dokazano so jo uporabljali že približno 3000 pr. n. št. v Mezopotamiji in Egiptu. Omenjena je tudi v Bibliji, antičnih epih in celo na egipčanskih stenskih poslikavah. Zanimivo je, da je nekoč harfa veljala za izključno moški instrument, zadnje čase pa se vse pogosteje zanjo odločajo predvsem dekleta. Štirim nadarjenim dekletom, harfistkam smo lahko prisluhnili tudi v soboto, 4. februarja 2012, v cerkvi sv. Miklavža Majšperk, ko so nam pripravile pravi angelski večer, saj so harfo stoletja opisovali kot glasbilo angelov. Sabina Korošec, Alja Sidar, Živa Krajnc in Verona Rapuc, harfistke glasbene šole Slovenj Gradec in Konzervatorija za balet in glasbo Maribor so se predstavile v programu, ki ga bodo izvedle na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Z njimi je bila seveda tudi učiteljica, ki jih je pripravljala, mezzosopranistka in harfistka Tanja Vogrin. V tem glasbenem večeru se je predstavil tudi domači zbor sv. Miklavža Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra, na orgle je zaigrala Lucija Cep. Vse skupaj pa je s pesmijo začela in z violinsko skladbo končala Simona Korošec. Prisluhnili smo še besedam domačega gospoda župnika Janka Frangeža in dogodek zaključili na toplem, ob kozarčku in kavici. Hvala vsem, ki ste se nam na ta mrzel februarski večer pridružili in upamo, da vas je angelska glasba pogrela od zunaj in od znotraj. Nas je. KUD Majšperk Branka Vedlin Mlade harfistke z mentorico Ob materinskem dnevu v znamenju telefonov Brez mobitela več ne gre. Vsi ga že imamo... še najmlajši šolarji, predvsem pa vse mame, ki so nam vedno na voljo.... ko se kje kaj zalomi, ko ti kaj ne gre, vzameš mobitel in kličeš. A mogoče prijatelj nima časa, znanec ne ve, kako bi pomagal, zato veš, koga boš poklical nazadnje – mamo, kajti ona bo rešila vsako težavo. Rdeča nit letošnje proslave materinskega dne, ki jo že Utrinek s prireditve ob letošnjem materinskem dnevu vrsto let organizira Kulturnoumetniško društvo Majšperk in je potekala v nedeljo, 18. 3. 2012, v dvorani AP-TVI na Bregu pri Majšperku, se je pletla okrog mobilnih telefonov. Na odru so z duhovitimi komentarji in pogovori s svojimi soprogi po mobilnih telefonih občinstvo zabavale Micka, Frančka in Rozika – Andreja Doberšek, Franja Sagadin in Branka Vedlin, prireditev pa je povezovala Anja Čelan. Številni filmi, ki sta jih posneli foto-video sekcija in dramsko-ustvarjalna sekcija KUD-a Majšperk so dobro nasmejali obiskovalce, uživali pa so lahko tudi ob pestrem kulturnem progra- mu. Zapela sta Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina in Mešani pevski zbor sv. Miklavža Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra. Predstavila se je mlada glasbenica Rebeka Podpečan na sintisajzeru, začeli in prireditev zaključili pa so Tamburaši KUD-a Majšperk. Čudovito pa je bilo poslušati nagovor Milene Mohorko, mame štirih otrok v pričakovanju petega, ki nam je spregovorila o svojem življenju, naporih, občutkih in predvsem o majhnih radostih, ki jih s sabo na svet prinesejo otroci. V zahvalo smo vse mame in žene obdarili z rožami , ki jih je podarila Občina Maj- [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 22. STRAN šperk ter večer zaključili s pogostitvijo nastopajočih. Televizija, mobitel, računalnik – naši prijatelji sodobnega časa. Včasih preglasijo bistvo in ljudje kaj hitro pozabimo, kaj je pomembno – družina, delo, prijatelji, druženje. Zato namesto da vzamemo v roke telefon, prižgemo televizijo ali računalnik pojdimo raje ven. Morda bomo srečali nekoga, ki ga že dolgo nismo videli, se pogovorili iz oči v oči, izvedeli kaj novega, kaj koristnega Maj{per~an naredili . Predvsem pa pojdimo domov, k mami, k očetu. Pogovorimo se z njimi, jim pomagajmo, tega časa nam prav gotovo ne bo nikoli žal. KUD Majšperk Branka Vedlin Dan žena v Stopercah Letos smo članice Literarne sekcije KPD Stoperce s pomočjo članic in članov ostalih sekcij društva ter učenk, učencev ter učiteljic šole v Stopercah pripravile prireditev, s katero želimo povezati oba praznika v mesecu marcu, ki sta namenjena ženam, materam, dekletom, na sam praznik dneva žena, 8. marca. Kljub temu, da je bilo to med tednom, je bila dvorana ob 18. uri polna. Prišle so žene, matere, dekleta, otroci, pa tudi kakšen ati se je našel vmes. Uvodoma so zapele Ljudske pevke KPD Stoperce, za njimi pa so se zvrstili otroci iz šole Stoperce z zares bogatim programom, ki je razkril marsikateri talent naših otrok. Naše članice so malo pobrskale po knjigah in izbrale nekaj misli in pesmi, ki so se nanašale na praznik, članice in člani dramske sekcije pa so nas nasmejali s humorističnim prispevkom, ki je razkril, kako je doma, ko se mama odloči, da si bo vzela čas zase. Vsem ženskam so zapeli še Prešmentani faloti KPD Stoperce. Ob prazniku je vsem prisotnim voščila tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Program smo sklenili s skupnim razmišljanjem, da je še Utrinek s prireditve v Stopercah kako pomembno, da si kdaj vzamemo čas samo zase in si s tem polepšamo dan. Vsem ženam, materam in dekletom smo podarili tudi cvet, ki ga je tudi letos prispevala Občina Majšperk. Nataša Bedenik TURIZEM Uspešna predstavitev v Ljubljani Td Ptujska Gora in TD Žetale na sejmu Alpe Adria, Turizem in prosti čas Stojnica TD Ptujska Gora in TD Žetale Leto je naokoli in ponovno so se odprla vrata mednarodnega sejma za ljubitelje turizma in prostega časa. Sejem je potekal v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 26. januarja do 29. januarja 2012. V ospredju sejma Turizem in prosti čas je bila predstavitev slovenskih turističnih krajev in regij iz celotne Slovenije. S projekti Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slo- venije in drugih posamičnih akterjev je bila predstavljena celovita ponudba naše dežele. Poleg slovenske ponudbe so se na sejmu predstavljale tudi države iz tujine in številne agencije, ki tržijo svetovne destinacije. Letošnje leto se je, kot že vrsto let, pod okriljem Štajerske turistične zveze predstavilo Turistično društvo Ptujska Gora, ki je poskrbelo za promocijo samega kraja ter Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 celotne občine Majšperk. Skupaj z nami se je prvič predstavilo tudi TD Žetale iz sosednje občine, ki je obiskovalce navdušilo predvsem s pohodno ekološko potjo, ki se nahaja v njihovem kraju. Zraven same promocije krajev smo na stojnici poskrbeli za domačo kulinariko in dobro kapljico, ki so jo STRAN 23 lahko obiskovalci poskusili. Zanimanje za obisk naših krajev je bilo kar veliko, saj vemo, da je dandanes vedno več turistov, ki želijo preživeti aktiven dopust oziroma izlet v naravi. Naše okolje te možnosti ima, vendar jih moramo dobro izkoristiti. Zraven tega pa jim moramo znati ponuditi dobro in kvalitetno storitev, ki si jo bodo zapomnili ter jo prenesli svojim znancem, prijateljem. Upamo, da bomo v prihodnje v naše kraje privabili čim večje število turistov ter dodatno vlagali v samo promocijo kraja, ki je bistvenega pomena za razvoj turizma. TD Ptujska Gora IZ OSNOVNOŠOLSKIH KLOPI Vesele maškare Hej, hej Viki, hej Viki hej, jadra so že razprta, hej, hej VikiVikingi. Junaki naših časov Na naši šoli vsako leto izpeljemo aktivnosti na temo otroškega parlamenta. Naslov letošnje teme je bil Junaki našega časa – kdo so in zakaj? Učenci so se o svojih junakih pogovarjali na oddelčnih urah, nato pa so predstavniki oddelkov razmišljanja in stališča sošolcev predstavili na sestankih Skupnosti učencev. dobrosrčnost pa tudi zaradi slave, položaja v družbi ali lepote. Učenci 1. VIO so junake našli predvsem med animiranimi junaki (Smrkci, Superman, Spiderman, Hello Kitty …) in družinskimi člani, starejši pa jih vidijo v športnikih, glasbenikih, filmskih igralcih (Lionell Messi, Dejan Zavec, Rihanna Otroški junak viking Viki je oživel Pričelo se je z listanjem knjig, gledanjem risanke ter petjem in rajanjem ob pesmici. Vikingi iz vrtca smo si pripravljali masko ter šivali kostum in skupaj s starši v pustni delavnici izdelali meč. Na pustno soboto pa smo Vikingi majšperškega vrtca se predstavili na majšperški povorki. V ponedeljek smo se odpeljali na Ptuj, kjer smo se predstavili na otroški pustni povorki. V sprevodu smo se sprehodili po mestnih ulicah ter se veselili in rajali v karnevalskem šotoru. Razstava o junakih v zgornji avli šole Po SSKJ je junak lahko nekdo, ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje ali kdor se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku. Junake učenci občudujejo, se po njih zgledujejo in jih želijo posnemati. V razpravah smo ugotovili, da učenci junake občudujejo zaradi njihovih pozitivnih značajskih lastnostih, kot so vztrajnost, pogum, strpnost, …), gasilcih in prostovoljcih in nenazadnje tudi v starših in vrstnikih. Vpliv junakov, ki jih najdemo med starši, se kaže kot zaupanje, podpora, skrb in pomoč. Koga bodo izbrali za junaka, določa tudi popularnost posameznih junakov med prijatelji oziroma vrstniki. Čeprav nekateri junake presojajo po njihovem bogastvu, se večina učencev zaveda, da glavna Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 kvaliteta junaka ni zunanji, zvezdniški blišč. Kariera, ki si jo ustvarijo junaki, je plod talenta, volje do uspeha, borbenosti in vztrajnosti, znanja in strpnosti, kombinirana s posameznimi življenjskimi zgodbami, polnimi moči, poguma in dobrodelnosti. Junaštvo je kategorija, ki presega starostne omejitve. Občudujemo tako starejše kot mlajše posameznike, zvezdnike in prijatelje – v njih pa iščemo pozitivno spodbudo zase. V sredini meseca februarja je na Ptuju STRAN 24 potekal tudi 22. medobčinski otroški parlament. Našo šolo je na zasedanju uspešno zastopal Tilen Ahec iz 9. a, zanimive debate pa se je kot opazovalka udeležila tudi Simona Korošec iz 8. a. Klavdija Murko, mentorica OP Po Prešernovih stopinjah... Leto za letom se ob slovenskem kulturnem prazniku na OŠ Majšperk slovesno poklonimo spominu na pesnika Franceta Prešerna. Tako smo mu tudi v torek, 7. februarja 2012, posvetili proslavo in se odpravili po njegovih stopinjah z lahnim korakom ... Prešeren vliva navdih mnogim, da stopajo za njim in umetelno ustvarjajo. Njegove pesmi nas spremljajo od majhnih nog, nato rastejo in zorijo skupaj z nami. Tudi na naši šoli je nekaj takšnih, ki se znajo spretno poigrati z besedami. Naši učenci so pokazali svoj umetniški duh in nas s svojo otroško čarobnostjo popeljali skozi celotno slovesnost. Doživeto so nam predstavili deklamacije Prešernovih pesmi. Dotaknilo se nas je čutno petje otroškega in mladinskega pevskega zbora, z nežnimi zvoki flavte, klavirja in violine so nas razvajali naši nadebudni izvajalci instrumentalnih skladb. Manjkala nista niti krajša dramska predstava in sproščen ples. Vse skupaj pa sta spretno povezali voditeljici Astrid Cep in Maja Lampret. Letos smo z literarnim natečajem spodbudili literarno ustvarjalnost naših šolarjev. Učiteljice slovenščine smo vse leto zbirale doživljajska besedila in Pevski zbor je popestril šolsko prireditev izmed vseh prispelih izbrale pet najboljših. Odlomke izbranih avtorjev sta med proslavo prebrali učenki Romana Kamenšek in Tjaša Križanec, njihovim avtorjem pa smo ob koncu podelili tudi privlačne knjižne nagrade. Zmagovalni avtorji letošnjega literarnega natečaja so: Zarja Vuk, 5. a, Evelina Šprajc, 6. b, Romana Kamenšek, 7. a, Anže Vedlin, 8. a in Astrid Cep, 9. b. Veseli smo, da nam je uspelo sredi dolgih, zimskih dni naše učence vsaj malo ogreti. Morda je katerega izmed njih prevel literarni navdih ... Potem nam vsekakor ni treba skrbeti, da bi ostali v naslednjem šolskem letu brez tako čudovitih besedil, kot smo jim lahko prisluhnili že letos. Lahko se zgodi, da bo med naše mlade ustvarjalce zapihal tudi nov, svež vetrc in prinesel s seboj nove, drugačne, še izvirnejše ideje. Le tako bi lahko posegli še više v nebo in se dvignili še bliže svetlim zvezdam. Slavica Taciga, vodja prireditve Uspešni smo bili na tekmovanju za zlato kuhalnico Tekmovanje za Zlato kuhalnico, ki ga že nekaj let organizira Turistična zveza Slovenije, je namenjeno učencem osnovnih šol od 6. do 8. razreda. Vključuje pisni izdelek, predstavitev in pripravo določenih nacionalnih jedi. Na naši šoli smo letos tekmovali že tretjič in bili zelo uspešni. Uspelo nam je osvojiti zlato priznanje in se uvrstiti na državno tekmovanje, ki bo potekalo naslednje šolsko leto. Kot nagrado za odlično uvrstitev nas je Nevenka Kaučič, sekretarka na Občinski turistični zvezi Maribor, povabila na snemanje oddaje na RTV Maribor, ki Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 smo se ga z veseljem in ponosom udeležili. Zelo težko je izbrati, istočasno pa onemogočiti tekmovanje mnogim Mlade tekmovalke STRAN 25 učencem. Tekmovanja se lahko udeleži le ena ekipa iz posamezne OŠ, vključuje pa le tri učence. Mnogi učenci zelo radi kuhajo in pridobivajo veščine kuharstva. Simona Korošec in Nina Krošel iz 8. a razreda ter Tamara Pšeničnik iz 7. b razreda so pripravile zelo okusno štajersko kislo juho in pohorsko omleto po originalnem receptu Franca Pogačarja, ki jo je pripravljal že od leta 1952 kot kuhar na Poštarskem domu. Pri pripravi jedi smo upoštevali tradicionalnost in izvirnost recepture, saj se danes premalo zavedamo, da so ravno jedi tiste, s katerimi očaramo številne turiste in goste na naših turističnih kmetijah in gostiščih. Tudi nacionalne jedi so del naše kulturne dediščine. Zato je prav, da jih ohranjajmo, pripravljajmo in s ponosom še naprej strežemo. Tatjana Peršuh, mentorica tekmovanja Dan na RTS Maribor V petek, 9. 3. 2012, smo se učenke Simona Korošec, Nina Krošel, Tamara Pšeničnik ter naša učiteljica in mentorica Tatjana Peršuh udeležile snemanja oddaje Dobro jutro na RTS. Na snemanje so nas povabili zaradi odličnega doseženega 2. mesta na regijskem tekmovanju za Zlato kuhalnico. Tekmovanja se je naša šola udeležila že tretjič, letos nam je uspel »preboj« na državno tekmovanje, ki bo potekalo naslednje »Kisla župa« je nasmejala prisotne šolsko leto v Radencih. Zjutraj smo se okoli 7.30 odpravile iz šole, zato smo bile na mestu snemanja malo prehitre. Najprej so nas napotili v poseben prostor, kjer nas je uredila maskerka, pozneje, ko so se nam pridružili tudi člani OŠ Toneta Čufarja, smo se odpravili v studio. Pred snemanjem smo se pogovarjali o poteku snemanja ter stvareh, ki jih lahko počnemo in tistih, ki jih ne smemo. Vse nas je bilo malce strah, a smo strah kar hitro premagale. Snemanje se je začelo! Vsaka je dobila nekaj vprašanj, po vmesni nagradni igri v oddaji pa sva s Tamaro izvedli še skeč o »kisli župi«. Po snemanju smo se odpravili uživat. Najprej v Europark, potem na kosilo v gostišče Anton v Cerkvenjaku, ki je bilo del nagrade za uspeh na tekmovanju in nam ga je podelila komisija. Zelo sem uživala in upam, da se bo tak izlet ponovil po udeležbi na državnem tekmovanju. Simona Korošec 8. a PUSTNE POČITNICE MED ZIMSKIMI POČITNICAMI SEM BILA NA ROJSTNEM DNEVU. TAM SMO SE IGRALI IN SE TUDI MASKIRALI. BILA SEM SNEGULJČICA. DOMA PA SEM BILA TUDI CIGANKA, NATAKARICA, OVČKA IN ZAMORČEK. AJDA BEZJAK, 1.a [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - 26. STRAN Maj{per~an Tehniški dan - izdelovanje pustnih mask Tudi letos smo izbrali temo, na katero smo ustvarjali pustne maske. Odločili smo se, da bomo predstavljali različna ljudstva. In tako smo imeli 7. 2. tehniški dan. Učenci so s pomočjo staršev in učiteljev izdelovali pustne kostime, s katerimi se bodo predstavili na pustni povorko. Delo je potekalo po skupinah, kjer so nastajale pustne maske. Prav tako smo izdelali trakove in verige za okrasitev kraja in gasilskega doma. Ta dan smo tudi poskrbeli za predpustno vzdušje tako, da smo okrasili učilnice in hodnike z maskami. Dan je bil zelo zabaven. Danica Pompe Tako so nastajale pustne maske ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Planinski kotiček PLANINSKO OBVESTILO Planinsko društvo Majšperk je v januarju opravilo svoj občni zbor. Po oceni lanske planinske sezone smo sprejeli program dela in pohodov ter višino članarine za leto 2012. Planinsko društvo Majšperk se zahvaljuje svojim članom, ki so že poravnali članarino za leto 2012 in obvešča člane in ostale zainteresirane občane , ki bi se želeli včlaniti v društvo, da znaša članarina za leto 2012: za B – člane (odrasli) 22€, B –družinska 18€, B1- sta- Majšperški planinci so aktivni tudi v mrzlih dneh Majšperški planinci so aktivni tudi v mrzlih dneh rejše od 65 let 17€; za S,Š – srednješolci, študentje in mladi brez zaposlitve do 26. leta 14€, v primeru včlanitve cele družine 11,4€ in za P,O- predšolski in osnovnošolci 4€. Članarino lahko poravnate pri blagajniku Lorber Janku, Majšperk 62 zvečer, v času službe pa po dogovoru na pošti. Ob plačilu članarine prejmete tudi program pohodov za leto 2012 ter informacijo o ugodnostih, ki jih prinaša članstvo v planinskem društvu. Članske ugodnosti, ki jih prinaša Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 plačilo članarine, veljajo za tekoče leto in še v januarju v naslednjem letu. Upravni odbor prosi planince, ki še niso uspeli poravnati članarine, da to store čim prej, saj si s tem zagotovijo pravice iz naslova zavarovanja v primeru nezgode v gorah in pravico do članskih ugodnosti. PREGLED IZPELJANIH POHODOV V PRVIH TREH MESECIH V prvih treh mesecih smo 28. januarja že izvedli pohod na Boč, 8. februarja pa smo bili na Donački gori, kjer smo skupaj z PD Sloga Rogatec s krajšim kulturnim programom počastili kulturni praznik. V marcu smo pravkar prehodili Ati- lovo pot, ki poteka od Radencev do Kapelskega vrha. Prav slednji pohod je bil še dodatno obogaten s spoznavanjem zgodovine teh krajev. Na tej poti smo lahko spoznali zgodbo o hunskem kralju Atili, ki naj bi v teh krajih na osvajalskih pohodih postavil svoj grad. V januarju in marcu pa smo na luninih pohodih uživali v mesečini in sencah noči KRATEK IZVLEČEK IZ PROGRAMA ZA 1. POLLETJE Marec - Čistilna akcija – sobota, 24.3. Marec - Slavnik -izlet planinske skupine na OŠ Majšperk, 31.3. April - Zavrh-Sv Trojica, April - 27. do 29. april potepanje po otoku Cres in Lošinj z vzponom na STRAN 27 Televrin Maj - Raduha – izlet planinske skupine iz OŠ Majšperk Maj - Snežnik, Maj - Srečanje planincev Podravja Junij - Porezen Junij - Vrtača Julij - Visoki Kanin ali Rombon, 2 dni. Vsak mesec vas vabimo tudi na pohode ob polni luni, v aprilu in juniju pa še na spomladanska kolesarjenja. Člani in ostali zainteresirani bodo o natančnih datumih pohodov obveščeni preko naših oglasnih desk na Bregu in v Majšperku in preko elektronske pošte. Miran Smolej, predsednik PD Majšperk Potopisno predavanje Treking okoli Manasluja V Kulturno-umetniškem društvu Majšperk smo v nedeljo, 4. marca, organizirali potopisno predavanje z naslovom Treking okoli Manasluja. V goste smo povabili mladega nadebudnega popotnika Gregorja Audiča iz Žalca. Gregor je bil skupaj z ženo Tamaro na potovanju v Nepalu, kjer sta v desetih dneh premagala 170 kilometrov in 4625 metrov višinske razlike na trekingu okoli Manasluja. Na njuni poti so ga spremljali prijazni ljudje z najlepšim pozdravom na svetu: Namaste! Bog je v tebi. To je več kot samo beseda, je gesta, ki v človeku prebudi ponoven stik s samim seboj. Šla sta po zanimivi poti, ki so jo odprli za alpiniste in popotnike šele leta 1994. Tam ni telefonov, supermarketov in interneta. Imajo pa veliko ljubezni, smeha in čistih misli. Gregor nam je vse to in še več Potopisno predavanje je zbudilo veliko zanimanja predstavil v kratkem videu, nato pa ob prečudovitih fotografijah opisal pot, življenje ljudi, navade in svoja občutja na nepalskem podvigu. Med predavanjem je poskrbel tudi za pokušino Dal Batha (tradicionalne nepalske jedi) in nepalskega čaja. O Gregorju Audiču lahko preberete, da je okuševalec okusov sveta. Svoja poto- vanja po svetu vedno začini z izjemnimi fotografijami. V Nepalu pa je začel tudi s pisanjem. Tako so nastale črtice, ki jih je objavil v njegovi fotografski knjižici „Tišina“. Vsi, ki smo se udeležili potopisnega predavanja, smo preživeli lep nedeljski večer, spoznali nove kraje in navade, poskusili nove jedi ter se družili z veselimi ljudmi. Lidija Bezjak, KUD Majšperk 28. STRAN [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - Maj{per~an Imejmo radi svoje kosti Pomen pravočasnega odkrivanja osteoporoze Biološko zdravilo bistveno olajša zdravljenje osteoporoze Osteoporoza je v zadnjih letih dobila veliko moč. Ne samo kot obolenje, ki prizadene vsako tretjo žensko in vsakega petega moškega, pač pa kot tista bolezen, ki je farmacevtske družbe spodbudila k iskanju pravega, učinkovitega zdravila. Na nedavni okrogli mizi z naslovom »Kako se zaščititi pred zlomi?« so o osteoporozi, tihem ubijalcu, ki močno načenja kakovost življenja, spregovorili priznani slovenski strokovnjaki – endokrinologa prof. dr. Janez Preželj in doc. dr. Tomaž Kocjan ter predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore, dr. med. Zdrava prehrana z veliko vitamina D in redno gibanje Strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti. Za zdrave, močne kosti je pomembno uživanje zdrave, uravnotežene prehrane z veliko vitamina D in kalcija ter redna telovadba, je poudarila dr. Duša Hlade Zore. »Verjamem v koristnost gibanja in pravilne prehrane, verjamem v vitamin D, a osteoporoze samo s pravilno prehrano in telovadbo ne moremo preprečiti, lahko jo le premaknemo v kasnejše življenjsko obdobje.« Osteoporoza, opredeljena kot stanje zmanjšane mineralne kostne gostote, običajno poteka brez kliničnih znakov in je lahko povsem nema bolezen. Gre za kronično obolenje, ki se ga ugotovi šele ob prvem zlomu. »Zato je zelo pomembna preventiva ter pravočasen pregled pri zdravniku,« je poudaril prof. dr. Janez Preželj ter dodal, da so Slovenke, kar se tiče osteoporoze, med najbolj ozaveščenimi v Evropi. »Ženske so sprejele merjenje kostne gostote kot del rednih pregledov, zavedajo se pomena zdrave prehrane. Še posebej mlajše, aktivne ženske se zavedajo težav in pogosteje prihajajo na preglede merjenja mineralne kostne gostote, tako da je ta subpopulacija relativno dobro presejana. Manj pogosto se za preglede odločajo starejši ljudje, ki bi bili za to še bolj primerni,« je dejal Preželj. »A mnogi si tovrstnih preiskav ne morejo privoščiti, zato smo si že v preteklosti skupaj z Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije prizadevali, da bi zavarovalnice pokrile merjenja kostne gostote za bolj tvegane skupine ljudi od določene starosti dalje. A zaenkrat glede tega še ni dogovora.« Prof. dr. Preželj je ob tem še opozoril, da je ob odsotnosti določenih dejavnikov tveganja čas za prvo merjenje kostne gostote ob vstopu v menopavzo, da dobijo ženske izhodno vrednost, kolikšna je njihova kostna gostota, merjenje se nato ponovi čez nekaj let in tako se dobi ocena, kako hitro le-ta pada, ne samo trenutno zatečeno stanje. Tudi on je poudaril, da zdravilsko zdravljenje brez zdravega življenjskega sloga in opustitve negativnih razvad, kot sta kajenje in premalo gibanja, ne more prinesti uspeha. Nad krhke kosti z biološkimi zdravili Osteoporozo so dolgo obravnavali kot neizbežno posledico staranja in ji zato niso pripisovali posebnega pomena. Odkar vemo, da zlomi zaradi osteoporoze negativno vplivajo na umrljivost in obolevnost milijonov bolnikov po vsem svetu, pa se je odnos do te bolezni spremenil. V zadnjih letih smo tako priča velikemu napredku v zdravljenju osteoporoze. Velik korak naprej na področju zdravljenja osteoporoze predstavljajo biološka zdravila, ki prinašajo velik preobrat in celo novo upanje. Od maja 2011 je tudi na slovenskem trgu na voljo prvo biološko zdravilo za zdravljenje osteoporoze, ki ga bolniki dobijo v obliki podkožne injekcije, in sicer le dvakrat letno. To zelo olajša zdravljenje, saj je, kot pri vseh kroničnih boleznih, redno jemanje zdravil ključnega pomena za uspeh. Le tako je namreč zagotovljena enakomerna raven zdravila v krvi. Biološko zdravilo lahko predpisujejo splošni, družinski zdravniki. Doc. dr. Tomaž Kocjan je predstavil izsledke dosedanjega jemanja biološkega zdravila v Sloveniji ter izkušnje osteoporoznih bolnic z njim: »Bolnice, s katerimi se srečujem, so zelo dobro obveščene o novem zdravilu, pogosto celo same predlagajo, da bi ga jemale, saj je jemanje izredno prepro- Strokovnjaki osteoporoze na okrogli mizi sto. Prejmejo ga namreč prek podkožne injekcije dvakrat letno, kar predstavlja bistveno spremembo v primerjavi z bisfosfonati, ki jih je treba jemati dnevno ali mesečno.« Po Kocjanovih ocenah imajo trenutno v Sloveniji biološka zdravila za zdravljenje osteoporoze 7- do 8-odstotni tržni delež. Slabost bisfosfonatov je nizka stopnja resorpcije v telesu. Le en odstotek tablete, ki jo zaužije bolnik, se namreč v telesu dejansko absorbira. Tudi način jemanja teh zdravil je zahteven – treba jih je jemati v pokončnem položaju, z veliko vode in na tešče – pa tudi kar nekaj stranskih učinkov imajo, predvsem na požiralnik in zgornja prebavila. Nove smernice na področju osteoporoznega zdravljenja V letošnjem letu bodo predstavljene nove smernice na področju osteoporoznega zdravljenja, ki bodo v obravnavo osteoporoze vnesle pravo revolucijo, je prepričan dr. Kocjan. Trenutno je glavna metoda za postavljanje diagnoze osteoporoze merjenje z napravo DXA, ki meri mineralno kostno gostoto. Ta je pomemben dejavnik, a nikakor ne edini. Z novim orodjem FRAX, ki Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2012 bo upoštevalo tudi druge dejavnike, kot so starost, družinska anamneza posameznika in telesna teža, pa bo mogoče izračunati verjetnost za osteoporozni zlom posameznika v naslednjih desetih letih. »Nove smernice bodo omogočile zdravljenje osteoporoze tudi brez meritev DXA. Če bo tveganje po FRAX-u visoko, se bo zdravnik že lahko odločil za zdravljenje in meritve DXA naredil le za spremljanje bolezni,« je razložil dr. Kocjan. Rast tržnega deleža bioloških zdravil Leta 2008 so imeli bisfosfonati na področju zdravljenja osteoporoze 70-odstotni tržni delež. Desetletne STRAN 29 svetovne projekcije strokovnjakov pa kažejo, da naj bi se do leta 2018 ta delež zmanjšal na 30 odstotkov, in sicer na račun drugih zdravil za zdravljenje osteoporoze z bolj prijaznimi načini jemanja in bolj sofisticiranimi načini delovanja. V SPOMIN 1944-2011 ( ALOJZ PERKO ) Ko je moja noga stopila v Zgornjo Bolečko vas in sem hodil po grabi med našim in njegovim posestvom, me je pričakal, na dnu »grabe« pri studencu. Belina njegovih las me je presunila, velikost njegove dlani še bolj in njegov stisk roke mi je povedal, da je za njim trdo in garaško življenje. Kadar koli smo se srečali, je njegove dialoge krasila hudomušnost in iskrivost, kot jo premore pamet človeka, ki se je kalil v prenekateri življenjski preizkušnji in ga je prekalilo življenje na tujem. Njegova volja do dela in stvari, ki bi doprinesle k boljšemu življenju nas, Zgornjih Bolečanov, kakor tudi vseh ostalih, mi bo celo življenje vodilo in sporočilo, da nisem samo jaz, kot individuum pomemben, temveč je to, kar doprinesemo k »našemu«, tisto, kar nas dela velike, tisto, kar je Lojza v mojih očeh naredilo velikega in nepozabnega. Ko sem se prejšnjo zimo lotil popravila sani, v katere vprežemo konje, me je še ves slab od prestanih operacij in zdravniških posegov spodbujal in mi kazal rešitve kot prekaljen kolar. Njegove izkušnje in znanje na tem področju so zame še vedno neznanka, nedosegljiv cilj! Najbolj pa njegova volja in vztrajnost obdelovanja lesa, ko je ure in ure, do milimetra natančno gladil oje. Jaz bi že zdavnaj obupal, on pa v svoji vztrajnosti, do konca, dokler ni oje sedlo v sedlo, tako kot sliši. Nisi ga mogel pretentati in kaj napraviti površno, vpričo njega! Vse to je dokazal tudi pri čebelarjenju, njegovem velikem hobiju, njegovi sprostitvi, kjer je v lanskem letu, poletju, postavil čebelnjak. Novi dom za njegove čebele. Celotna lesna konstrukcija, do pike označena in postavljena. Marsikatero smo rekli pod streho čebelnjaka, se ustavili in prisluhnili čebelam, se predali njihovemu blagodejnemu brenčanju. Tudi kakšnega pika smo bili deležni, ko smo prenašali panje, a kaj bi nekaj jamrali. Če Lojz ne jamra, tudi mi ne smemo. Ja, takšen je bil, naš Lojz, z voljo, da bi gore premikal, in neustrašen. Nič mu ni bilo težko. Še ves bolan od zdravniških posegov se je lotil fasade, košnje, vrta, travnikov, vsega, kar je videl, da je potrebno postoriti. Poleg tega pa še vsem nam pomagal in nam bil s svojo voljo v ponos in spodbudo. S svojo hudomušnostjo v nasmeh in zadovoljstvo, s svojimi iskrivimi očmi v upanje in vero v življenje in boljši jutri. Dragi moji, nikoli, odkar mi je prvič segel v roko, iz njegovih ust nisem slišal jamranja, slabe besede ali žalitve. Do nikogar ni gojil zamere, bil je pravi možakar in človek, kot si ga lahko samo želimo! In če se dostikrat vprašamo, človek, zakaj nisi človek, enkraten in večen, svoboden kot ptica, v svojem zasanjanem letu, vam z gotovostjo zatrdim: da, Lojz je človek, velik človek, in še dolgo se bom z nasmehom spominjal njegovih belih las, modrih oči in velike ter močne roke. Želim, da mu plašč Ptuj- skogorske matere božje nudi nežno vzglavje, da mu vetrovi z Jelovic in Janža nežno šepetajo pesem v blagodejni spanec, da mu ravnica Lovrenškega polja nudi mehak počitek in spomin na lepo. Dragi Lojz, kar ne morem verjeti, da si odšel. Vedi, da za nas boš še dolgo, zelo dolgo zelo ŽIV. Hvala ti za vsak trenutek, ki sem ga preživel s teboj in hvala ti, da si bil del našega bivanja tukaj na zemlji ! Zbogom ! Igor Ilec 30. STRAN [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - Maj{per~an Srečanje učencev OŠ Naraplje po 60. letih Pred desetimi leti smo se zbrali učenci 2. razreda Osnovne šole Naraplje. Zakaj drugega razreda? Edina fotografija, ki smo jo imeli, je bila iz teh let. Rudi Lupinšek se je potrudil in uspel dobiti naslove od vseh s fotografije. 17. septembra 2011 smo se zbrali na Ptujski Gori že drugič. Sedaj se vsi že dobro poznamo. Po sveti maši sta Rudi in njegova soproga pripravila dobro zakusko. Ogledali smo si še film o prelepi cerkvi na Ptujski Gori. Srečanje smo zaključili v Majšperku v gostišču Špajza. Zelo smo veseli, da se je srečanja udeležila naša učiteljica gospa Pavla Jurak, ki živi v Celju. Za dobro voljo je poskrbel gospod Milan Trl s svojo harmoniko. Srečanje smo zaključili pozno popoldne ter se dogovorili že za naslednje snidenje. Zinka Kačičnik »Furež« po stoperško Društvo gospodinj Stoperce je v lanskem letu organiziralo dva samostojna projekta, prvi je bil zajtrk za občane, ki smo ga realizirali v okviru občinskega praznika konec meseca avgusta, medtem ko smo koline oz. »furež« organizirale v mesecu decembru. Stoperški »furež« je bil namenjen vsem krajanom naše male vasi in bližnje okolice. S tem projektom smo hotele gospodinje obuditi spomine na stare čase in običaje, ki so že marsikje izzveneli. Prostore in pripomočke, v katerih in s katerimi se je naš veseli dogodek odvijal, nam je prijazno odstopila družina Srečka in Vikice Taciga. Kot je že star običaj, smo se zjutraj zbrale pridne stoperške gospodinje in nekaj veščih mesarjev se nam je pri tem pridružilo, kajti tokrat brez moških rok ne bi šlo. Dan smo začeli s čajem in prigrizkom, mesarji pa še s šilčkom za pogum. Mesarji so se odpravili k svojemu delu, gospodinje pa smo postorile vse potrebno po kuhinji. Med drugim je bilo treba skuhati kašo za kašnice pa nalupiti česen za klobase. Nestrpno smo čakale na jetra, ki smo jih pripravile za malico, kot je navada. Za kosilo je sledila odlična kisla juha z mesom, nato pa so mesarji poskrbeli še za pripravo kašnic in mesnih klobas, da zvečer slučajno ne bi ostali praznih želodcev, kar se na kolinah nikakor ne sme pripetiti. Da pa ne bi ostale same na večerji, smo si poleg družbe »Furež« po stoperško naših nepogrešljivih moških pomočnikov zaželele tudi družbe ostalih krajanov. Na veselem zaključku delovnega dne je bil vsak dobrodošel. Pri pripravi večerje smo poskušale slediti starim običajem. Pripravile smo juho z rezanci, nato je sledilo kislo zelje, kašnice in » hrbtišovna«, nato smo postregle solato, hren z jabolki, »restan krompir« in pečenko ter »pratice«, večini bolj poznane kot mrežna pečenka. Za posladek je sledila potica, pripravljena nekaj dni poprej na enem izmed naših tečajev, ki je potekal pod strokovnim vodstvom Darinke Gostenčnik. Ker se pa včasih »furežova večerja« ni smela končati brez Maj{per~an - [TEVILKA 79 – APRIL 2011 suhih sliv, namočenih v žganje, smo tudi me pripravile ta posladek. Vse te dobrote smo ponudile našim zvestim krajanom, ki smo jih povabile na večerjo ob 18. uri v Dom krajanov Stoperce, kjer se nas je zbralo kar precej. STRAN 31 Seveda pa smo večerjo zalili tudi z dobro kapljico s haloških gričev, ki so nam jo s seboj prinesli moški. Naše druženje je bilo zelo veselo in razigrano, k čemur je pripomogla tudi harmonika, mi pa smo tako kot včasih peli in plesali. V letošnjem letu smo ravno tako načrtovale ta projekt, zato ste vsi Stoperčani že zdaj vabljeni, da se nam konec novembra pridružite in se skupaj z nami poveselite. Cvetka Taciga Veseli december Voščila nain podružnici oglasi Stoperce Spoštovane občanke in občani občine Majšperk, ob največjem krščanskem prazniku - veliki noči Vam želimo veliko zdravja, sreče, veselja in radosti ter obilo veselih trenutkov ob srečevanju s sorodniki in prijatelji. Cvetko Pepelnik, predsednik OO SLS Majšperk Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje pomladanskih praznikov! Spoštovane občanke in občani, ob velikonočnih praznikih Vam želim veliko zdravja, sreče in veselja v krogu sorodnikov in prijateljev. Prav tako vam iskreno čestitam ob 1. maju, prazniku dela. Predsednik OO DeSUS Ludvik Lampret OO SD Majšperk Gledališka skupina KPD Stoperce prireja igro VGRAJEVANJE STAVBNEGA IN DRUGEGA POHIŠTVA na prostem v STOPERCAH, ki bo v soboto, 31. 3., petek, 6. 4., in nedeljo, 8. 4. 2012, ob 19.30 uri na ploščadi pri župnijski cerkvi. montaža oken in vrat nadstreškov in garaž balkonskih in vrtnih ograj otroških igral polaganje laminatov parketarska dela Lepo vabljeni, da pojdete z nami po poti Kristusovega trpljenja. Hvaležni bomo za Vaš prostovoljni prispevek. Ostale informacije na tel: 031-448-646 e-naslov: murn.sp@gmail.com PASIJON OBVESTILO – ROK ZA ODDAJO ČLANKOV Naslednja redna številka Majšperčana bo izšla v dneh pred dnevom državnosti, zato vas obveščamo, da bomo prispevke za Majšperčana sprejemali do 5. 6. 2012. V elektronski obliki jih sprejema Zlatka Lampret na elektronskih naslovih zlatka. lampret@guest.arnes.si, zlatka.lampret1@gmail.com oz. obcina. majsperk@majsperk.si, če to ni mogoče, pa jih lahko oddate na sedežu Občine Majšperk. Če besedilu dodajate digitalne fotografije, jih priložite posebej, minimalna velikost je 1500×1000 pikslov (250dpl). Vse avtorje člankov naprošamo, da članke podpišejo s celotnim imenom in priimkom. Uredništvo 32. STRAN [TEVILKA 79 – APRIL 2012 - Maj{per~an Spomin na najbolj norčavi čas v letu Foto Iztok Kokol