ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vato «•**•» V«*, fcl -OltlNartdfaHn w«l«hii, VMI fc« b*tU-i «4pril pM li ura liiim Hivm. it GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. I OTATHJE OPOZAKJAIO, da pravočasno oboo?« naročnino. S tem nam bost« mnogo prihranili pri opominih, — Ako §• niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 Enter«* m 8mw4 CIms Matter September 11rt, 1M3 mi the PmI orne« m New lark, N. I, under Act nf ConfreM of Mire* Sri. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST\ NEW YORK No. 102 — Stev. 102. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 3, 1939—SREDA, 3. MAJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11. A. HITLER OBSOJA BOJKOT ZDRUZEN1H DRŽAV IZJAVE LIGE NARODOV SO DOBRE, TODA HITLER SE BOLJ ZANESE NA UTRDBE OB NEMŠKI ZAPAD. MEJI Nemški narod poziva k notranji edinosti. — Ame- SODELOVANJE rika naj bi raje sprejemala nemško blago, kot pa |||£D ITALIJO begunce. — Hitler svari sovražnike Nemčije. - - »m* i]rif/*l ia Tuje časnikarje dolži da ščuvajo na vojno. ntWIv-IJU Nemški in italijanski ge- BERLIN, Nemčija, 2. maja. — V svojih govorih] nerali so bili na potu v Roosevelt bo najbrž vtretje kandidiral Libijo. — Zaradi slabega vremena so se morali ustaviti na Siciliji. RIM, Italija, 2. maja. — Nemški general Walter vou Brauchitsch je ob 7 zjutraj Paraianijem otvo. .Po naročilu predsednika F. D. Roosevelt a je vojni tajnik ;\Voodring postavil vojni de-vzrok, zakaj je vrhovni povelj-1 partment za Karaibsko otočje, nik nemške armade prišel ^ 1,0 zuau l>0ii "»enom de-Italijo, ali zakaj gre tudi v partment za Porto Rieo ter je Libijo. Toda oduošaji med o- ™ vrhovnega poveljnika ta-s jo Rim-Berlin so tako tesni, »tujega vojaštva imenoval da je v treh burnih časih kaj bngadnega generala Edmun- da L. Daleya z glavnim stanom v ♦San Juanu na Porto Ricu. Po tej odredbi bo na Poito Rioo poslanega več vojaštva, več protizračnih baterij in bodo zgrajena nova letališča. Iv temu obrambnemu okrožju bodo tudi priključeni Deviški otoki, ki pripadajo Združenim državam. Dosedaj je bilo karaibsko vojaško okrožje podvrženo drugemu koruemu okrožju z glavnim stanom na (ioverners islandu v New Yorku. Poleg tega, da bo department za Porto Rieo skrbel za obrambo Panamskega kanala, bo tudi vodil obrambo Mehiškega zaliva in držav v zalivu. Ameriški vojaki bodo imeli nalogo preprečiti vsaki tuji dr- iii 11 nekako 8 milijard lir. Te izdatke pojasnuje urednik Virginio Gavda v listu " (iiornale d'Italia": "Vsakdo mora vedeti, da so te finančne odredbe potreben odgovor na angleško-franeo-ko obkroževalno politiko. "Ta politika je bolj vojaška, kot pa diplomatska. Italija iu Nemčija se oborožujete in združujete svoje armade in načrte. Samo sebe branite proti skmpni ofenzivi." Nato kaže Gayda na Angli jo, ki se naglo oborožuje, ker .. &d ^ dobUa ka,ko aporIlo je bogata, zato se morate tudi to0ko ob amerižki ^IL oboroževati Nemčija in Italija, četudi ste revni in morate Genera] Edmund L. Daley, še bolj glasno zahtevati za ^e- ki *>o I>oveljeval novemu de-jbe pravico. partmentu je bil rojen v Wor- Bomnnski vnanji ministei sester, je končal voja- Origori Gafencu je imel dolg ško akademijo v West Pomtu razgovor s kraljem Viktorjem leta 19°- in Je star 5G let. Med Emanuelom, ministrskim pred- vojaštvom je znan kot najbolj-sednikoin Mussolinijem in v na artilerijski ča-tnik obrežne njim ministrom grofom Cla obrambe, nom. Po nekaterih govoricah mnogo razpravjali o romunskem petroleju, toda ura- voz v Nemčijo in Italijo pa je dno o tem ni nikakega poro- znatno padel. Italija krvavo oila. potrebuje petrolej za vsakda- Zadnje jneseee je izvoz ro- njo porabo, zla>ti pa za voj-munskega petroleja v Anglijo no, ker brez petroleja se ne in Francijo zelo poskočil, iz- more dolgo bojevati. Radi se bojujemo," pravi Vorošilov. — Vojni komisar svari narode, ki bi hoteli napasti Rusijo. MOSKVA, Rusija, ± maja Po Rdečem trgu v Moskvi je ob priliki obhajanja 1. maja v velikanski paradi korako 15,000! vojakov in 1,500,000 mož, žena in otrok. Točno ob K) dopoldne lepega, goi-ikega pomladanskega dne je stopil Josip Stalin na svoj prostor na Ljeninovi grobnici z drugimi člani poli-biroa in sovjet-kimi voditelji, med katerimi so na jod lične jši vnanji komisar Maksim Litvi nov, novi mornariški komisai admiral Nikolaj <1. Kuznecov in drugi. Maršal Simeon Budenny, prvi vojni komisar in poveljnik moskviškega vojaškega okrožja je na sivem, črno lisastem ko nju z golo sabljo jahal ob vrsti vojakov proti vojnemu komisarju maršalu Klementiju E. Vorošilov, ki je sedeč na rjavcu, čakal na dolenjem kon cu trga. Nato je maršal Voro- NJEGOVA IZVOLITEV ZAJAMČENA WASHINGTON, D. C., 2. maja. — Ljudje, ki so v najožjem stiku s predsednikom Rooseveltom in New Dealom, so mnenja, da se bo narodna konvencija demokratske stranke povsem mirno vršila in završila ter da bo prišel kot predsedniški kandidat resno vpoštev edinole Franklin D. Roosevelt. . Predsednik Roosevelt ni doslej nikdar niti namignil, da namerava vtretje kandidirati, pač je pa že parkrat omenil, da se misli po končanem drugem terminu podati v svoj dom v Hyde Parku, N. Y., kjer bo pisal svoje spomine ter se ~ ..........\ ..T zaninianil za politiko le toliko, Ureen pravi, da so prili- kolikor se more zanimati za-ke iste kot so bile svoje- njo bivši državnik. Napredni elment v demokratski stranki je dovolj močan, da ne bo pustil na krmilo nobenega nazadnjaka. Kot napreduj ak pa pride vpoštev edinole sedanji predsednik Roosevelt. Pred nekaj meseci so se ne- MIR MED CIO IN FEDERACIJO VEDNO MOGOČ časno, uradu stvo. — Delavskemu očita diktator- WASI1INOTON, D. C., 2. maja. — Danes so vprašali časnikarji Williama Oreena, kateri zavzemali za podpred-predsednika Ameriške delav- sednika Garnerja. Navdušenje ske federacije, če se l)odo po- jzanj je pa sedaj povsem pole-gajanja s CIO nadaljevala: glo. — Čemu pa ne, — je odvrnil; Kot naprednjaki v demokra-Green. — Saj ni>o bila zaklj«u- ski strani so posebno zanj tr-šilov jahal na majhen oder po-ičena, pač pa samo prekinjena.. govinski tajnik Harry Hop-leg Ljeninove grobnice poleg Za sklenitev miru je še vedno kins, član najvišjega sodišča maršala Budyennya. Na na- ji^totoliko prilik kot jih je bilo William O. Douglas, poijedelj-sprotni strani trga od Ljeni- I spočetka. Mogoče še več. 'ski tajnik Henry A. Wallace nove grobnice je godba zaigra-1 — Če hočejo zastopniki CIO j ter generalni solicitor Robert la Beethovenovo 9. simfonijo obnoviti pogajanja, smo mi pri-1 Jackson. Nihče med njimi pa poti nekim .starejšim kapelni- pravljeni isto storiti. | nima dovolj vpliva, da bi ga kom, ki je vodil isto godbo že Pred senatnim odsekom za delegati proglasili za predsed-10 let pod tremi komisarji taj- delavske zadeve je pričal \Vm. ne policije — Menžinskijem, Green, da je bil Delavski n-Jagodo in Jezovom — kar je rad vedno naklonjen Lewisovi nenavaden pojav vpričo do- organizaciji in da je bil v vseh god ko v, ki so se zadnja leta iz-' ozirili pristranski, vršili v Rusiji. | Ta izjava bi pa po Greene Maršal Vorošilov je imel; vem zatrdilu ne imela nobene-kratek govor, v katerem je ga vpliva na bodoča pogaja-prillierjal mir in prosperiteto nja med zastopniki Federaei-v Rusiji s kapitalistično Evro-j je in zastopniki CIO. po, katero pretresa agresiv-| -- —. ■-— - ..........NOVI AMERIŠKI POSLANIK "Toda svoboda posameznika mora biti podvrže- Glede važnosti produkcije je rekel: "Naučili smo se pridelati večino svojih živi jen-skih potrebščin s povečano produkcijo. Toda imamo problem prostora za življenje, kar je največjega pomena za zmago ali poraz naroda." Nato se Je Hitler z ostrimi besedami obrnil na i-nozemske časnikarske poročevalcev ter rekel: "Včasih mislim, da so ti časnikarski stvori posebna oblika možganskih zajedalcev. Vedno vedo, kaj mislim — vedo, kaj bom povedal v svojem govoru in še prej, kot pa vem jaz.*' nost, spletke in strah. Rekel je, da Unija sovjetskih ^ocija-lističnih republik želi mir in da se ne bo podajala v malenkostne pustolovščine, da pa je pripravljena odbiti vsak napad z vso svojo silo. ZA KANADO WASHINGTON, D. C-, 2. maja. — Predsednik Roosevelt "Impcrijalistična vojna že je za novega poslanika v Ka- di vja," je rekel Vorošilov, "to-1 nadi imenoval bivšega trgov-da gorje onemu, ki bi se drznil skega tajnika Daniela Calhou-vnasti v sovjetsko zemljo! — mi Roperja. Predsednik želi, da pasti v sovjetsko zemlj Rdeča armada je defenzivna, ne ofenzivna, toda njeni vojaki so pripravljeni na boj za pravično stvar in se radi bojujejo/' Nato je godba igrala "In-ternaejonalo" in na Kremlju je bilo iz topa oddanih 56 strelov. Ko je zadnji vojak odkorakal z Rdečega trga, tedaj se je iz vseh ulic vsula na trg velikanska množica delavcev, vili raje z rdečimi zastavami. Nad njimi pa so ropotali aeropla-ni, največ veliki bombniki, katerih je bilo okoli 600. ADVERTISE IN ' GLAS NARODA' je Roper v Ottawi ob času, ko prideta v Kanado angleški kralj .Jurij VI. in kraljica Elizabeta. POSLEDICE POŽARA PARIZ, Francija, 30. aprila. Nedavno je izbruhnil na par-niku *kParis" v tukajšnjem pristanišču požar. Ognjegasci so >i na vse načine prizadevali ogenj pogasiti, kar jim pa ni uspelo. Parnlk se je poto-pil. iSedaj so oblasti ugotovile, da je .morska votla v pristanišču zastrupljena. Na pamiku se je namreč nahajala velika pošiljatev natrijevega cianita, ki je >ilno strupena kemikalija. Sol se je začela razkrajati in je vodo zastrupila. niškega kandidata. Na konvenciji bo imel poglavitno "besedo generalni poštni mojster James A. Farley, katerega so lani tudi smatrali za možnega predsedniškega kandidata. Za predsedniškega kandidata ne bo nominiran, utegne pa dobiti nominacijo za podpredsednika. Zaertkrat je pa vse odvisno od političnega razvoja v K v ropi. Ako bi izbruhnila vojna v Kvropi, bi ne bilo nobenega dvoma o ponovni nominaciji iu tudi izvolitvi Franklina Roo-sevelta. -DAVEK NA CERKVENA POSESTVA DUNAJ, Nemčija, 2. maja. Arthur Seyss-Inquart, ki jc odstopil kot governer Vzhodne Marke (Avstrije) in je bil imenovan za ministra brez portfeja, je naznanil, da bodo od sedaj naprej tudi katoličani morali plačevati verski davek, kot ga plačujejo tudi druge cerkve. Iz tega sklada bodo plačevani vsi katoliški duhovniki. Ta odredba pomeni, da pride vsa cerkvena lastnina pod popolno upravo države. Josip Buerdkel je prevzel svoje posle kot governer Dunaja in kot dunajski župan. BERLIN, Nemčija, 2. maja. — Konrad Henlein, ki je bit državni komisar za Sndetsko pokrajino, je bil imenovan za governerja Sudetov. Wednesday, May 3, 1939 8L0VEM® XnOOBLiTf fttft* mmmmmmmm "GLAS NARODA" (VOICI or TBS ItOPU) Irttk Ptic* uf Owaad and PablMfaad ft* iLuviNic nsLummi cow*any (M Corporation) J. Lapafaa. Am. liiirwm ot above officer*: NIW VORK, N. It. 46th Year 181»HMD BVBMr DAT RXCJCPT SUNDAYS AND BOL1DAYB «a <*4«> leto valja Uit m Am ' ** Z ana <10 •••••• ••••«••• wu...............|UC 1 2e pol Za New York aa caio iete .. $7 0») Za pol ieca ................$3T-0 Za lDoH-ouitc m celo leto .. $7UW $3 JO Yearly ~0LAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVKEMfil NEDBLJ IN PRAEKIKftV -GUI« NARODA", lit WEST lttfc STREET. NEW TO EE. N. I. t-lM DOPISI brea podptee la oaatMtt m ae priobfeujeio. Deaar m- naroddao aa] to blagovoli po« [Jati po" Hooey Order. Pri spremembi kraja narod- l"^*«. da M aa* todS prejtoje MvatlMe naaaaat da hitreje najde-mm nae.'ornlka. SILA NA MORJU Najmočnejša pomorska sila na svetu je dane* Anglija, ki ima 15 'bojnih ladij, 7 matičnih ladji za letala, t»4 kil žark, 174 rtmlcev in 55 podmornic, d oči ni dovršil jejo v ladjo delnicah še 9 bojnih ladij, 6 matičnih ladij za letala, kriza rk, 40 rušilcev in 18 podmornic. Takoj za Anglijo so na vrsti Združene države, ki imajo 15 bojnih ladij, 5 matičnih ladij za letala, 35 križark, 2UfJ rušil cev in 93 podmornic, v gradnji pa se nahaja trenutno .še 6 bojnih ladij, 2 matični ladji za letala, 0' križark, 40 rušil-eev in 13 podmornic. Japonska ima 10 bojnih ladij, 5 matičnih ladij za leta la, 39 križark, 118 rušilcev, 12 torpedovk in G0 podmornic, gradi pa še 4 bojne ladje, 2 matični ladji za letala, 5 križark, 10 rušileev in 8 podmornic. Rusija iina 3 bojne ladje, tri nadaljnje so v gradnji; gradijo pa tudi 3 matične ladje za letala, nadalje imajo Rusi 5 križark, a 5 jih še gradijo; rušileev imajo 24, gradijo jih G, torpednih čolnov imajo 15, podmornic pa največ med vsen.i državami na svetu, namreč 139, gradijo pa jih še 25. Francija ima 7 bojnrh ladij, gradi pa 4; matična ladjo za letala ima samo eno in grad i še dve; križark ima 22, v gradnji so še 3, ruSiloev ima 58, gradi jih še 23, torpedovk iti.a 13, podmornic pa ima 78 in gradi jili še 16. Italija ima 4 bojne ladje in gradi še 4, matične ladje za letala nima nobene in tudi nobene ne gradi; ima pa 21 križark in 12 novih je v delu. Poleg tega ima 60 rušileev in jih gradi še 7. Nadalje ima 60 torpedovk tor 102 podmornici ter jih gradi se 20. Nemčija ima 5 bojnih ladij in gradi še 4, matično ladjo iina 1, v deln pa sta še 2, križark ima 6, gradi jih še 9, rušileev ima 22, gradi jih še 8, torpedovk ima 24, podmornic pa 00 in jih gradi še 11. Iz teh številk lahko vsak sam izračuna, kakšno je razmerje med velesilami na morju, kjer imajo velikansko premoč Anglija, Amerika in njnni zavezniki in prijatelji. TEČAJI ZA GLUHOST Holandske vojaške ofolasti i da to gluhost razširja 42-letni so v zadnjem časa ugbtovile, rezs& diamantov, ki zna sam da .se pri naborih na presenet- mo^trsko sinmliraU ,gluhost. Ijiv naein množe primeri glu- „ . . . hosti pri mladih -možeh. Simp- /a dc*nar te svo-»e tomi so bili videti pravi, vo- stl može, ki so se ja.^ki zdravniki pa so stvar vse hoteli na ta način odtegniti vo-eno raziskali in «o ugotovili, jaški slufcbi. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: 35 $1? LETOŠNJA BOHU VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: TRETJI ROD: Povest Spisal JjOJZE ZVPANG VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO SORLl KARAD20R2EVCI: Zgodovin« Spisal: J. OROŽES VODNIKOVA PRATIKA ^■•"^■jT^R (4 KNJIGE) KNJIG ARN A "G L A S NARODA" mmmmmmmmtmmmmtmmrnmmmmmmmmm i NASTOP SLAV NE PEVKE departments) opravljajo iati-ranje in obtoževanje dolodajal-cev. Znano je delovanje za državo New York onega urada Department a of Labor, ki -o naziva Bureau of Labor Welfare in katerega naslov je: Kil Center Si.. New York ( itv. • • Slavna ameriška j>evka Marir. n Anderson je nameravala pri rediti koncert v dvorani, ki je last Organizacije "Hčere ameriške revolucije". Prosu ja je bila zavrnjena, kajti Mi>s Anderson je zamorka. Priredila je pa koneert ob Lim olnovem spomeniku v Wasli-ingtonn, in poslušalo jo je nad 75,000 oseb. iztiranje dolžnih mezd pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v Jugoslavijo: Za $ -.40 ....................Din. 100 $ 4.7(1 ....................Din. •-'iHi $ «.so ....................Din. riuO $10.70 ....................l»in. 5«> $2L— ....................Din. 10U0 $41,— ....................Din. L»000 V Italijo: Za $ 6.30 ....................LAt 100 9 12.— ....................Lir 200 9 2».— ....................Lib WJ0 $ 57.— ....................Lir 1000 «112.60 ....................Ur 2000 «167.— ....................Lir 30U0 Ohio in Pennsylvania. Drža-1delavee ceio zahtevati za od-va Xe\v Voitk določa tedenskoijikodnino za škodo, ki jo trpel plačevanje, daje pa delodajal-! vsi od neplačila mezde, cem šest dni časa, da poravna jo plačilo predhodnega tedna; vsled toga .je popolnoma prav. ako gospodar plačuje vsakih globe (mI $25 do $500. V državi Xe\v York kay.eu.ski zakon določa, da prekršitev mezdnih določb Labor la\v-a je kazenski prestopek in slučaji, da so bili individualni deloda- Da delodajalec na plačuje • mezde morajo izplačevati vsaj jalci ali člani konporaoijo, ki redno zaslužene mezde, je raz-Jpolmosečno. Izmed teli držav ko bili dolžni delavcem mnogo meroma redka stvar v večjih- naj nav^lemo države: ('alitor- denarja, od-edoli dolge kazni ameriških industrijah. V no- nia, Colorado, Illinois. India- v zaporu. >o vse dm go kot red-katerih manjših delavnicah ali na, Michigan. New Jersey,,ki. V nekaterih državah sme pa s strani manjših kontrektorjev >e dostikrat godi, da tle-lavec ne dobiva mezdo pravočasno ali pa dobiva ne«kaj na račun ali pa je sploh ne dobiva. Gospodar pravi, da nima denarja, da* naj delavec počaka. Dostikrat pa nastane spor glede pravega zneska urne. tedenske, oziroma dnevne plače. Ali pa delodajalec hoče odbiti kaj, čfH, da je delavec pokvaril robo ali ni izvršil delo. kakor bi moral. Dej-tvo je, da v večini držav zakon .-ijjloh ne dovoljuje sfKHlarju, da l»i |»od euo ali e mezde morajo plačevati. Ytho\no sodišče države California je v neki pravili določilo, da t«'ki zakoni omejnje-jo ustavno pravieo delmlajalea in delavca do -vohodnega p" trajanja ijlede načina in roka plačila. N"a dnisri strani pa je najvišje sr>di^če države NV\v York ((Vnirt of Ai^ieals) odobrilo tako zakonoilajo. češ. da država ima interes v dobrobit je svojih državljanov, ki mu je najbolj ustreženo, ako delavee dobiva svojo plačo v rednih i 11 pogostih presledkih. Vrhovno sodišče Združenih drva v pa jo potrudilo ustavnost ' ine\vyoj>keira zakona, češ, da zakon predstavlja pravoveljavno in primerno izvrševanje policijske oblasti države. . Večina držav določa kazni za delodajalca ,ki ne plačuje redno dolžnih mezd. Te kazni so Iztirjanje mezd je bilo poenostavljeno v mnogih drža-ivah. Tako zVana Bagatelna j sodišča (Small Claim Courts) VDOVA, PILOTOVA NEVESTA. 25-le t ni Alfon> Stehwoigor iz Aligsbiirga se je v lierehtes-gadnu -oznanil > rn ietno vdo-vo K. iz Kerlina. Zaročil.-, »ta se prav hitro in še hitreje je •>eh\veiirer potreboval mnogo denarja, baje za to. da bi ob* i-koval letalsko šolo v Ki-en- bachii. Vdovi -e je zlagal, da je pilot že davno. Vdbva mu je dala KMMI mark. "Pilot" -evela ni obiskoval -ole in je svoji zaročenki pozneje priznal, da je moral ]>o-ravnati neke dolgove. Vdova »mi je oitpiistila in mu pomagala 00 mark globe in .pet let izgube častnih pravic. so bila nekje — na primer v ; mestu Xew York — ustanovljena. ki na hiter način in brez stroškov obravnavajo mezdne pravde, pri katerih navadno ni treba odvetnika. Društva za pravno pomoč (Legal Aid Societies- v večjih mestih pomagajo izirjati mezde proti malemu odstotku iztoženega denarja. V -mnogih državah državni urad za delo (labor SE Z X A M OBISKOVALCEV SVETOVNE RAZSTAVE V NEW TORKU Rojaki, ki pri«lt\jo na irftisk v Ne»v York, ako želijo im»'ti iiu»- v so zna mu, se lahko oglase s dopisnico ali pa po-kli )mi teiefonu : <'H«*lsea it 1242. Nuš ur:»«l je «i«lprt «m! 7. zjutraj rlo 4. popoMn*' (ol» RolMirah «lo 1. |M>pololnoinii vešči par jezikov. T«Kia rc prav premislimo, rlo vrk niti ene^a jezika ne zna. Ta ali oni lio rekel, tla ziu» perfektno angleški. Nemara mu re< vsakdanja angleška voriea ^l.nfko 1»»ret loda govori naprimer s farmerjem fannerskiii zadevah, «ja l»o zi jal ko tele nova vrata. Ali re rila sodnijski »nllok, Im» razimu'1 konta j polovico-tr/.no poroeiio brczupin. študiral ter jfa slednji«" vrgel v k*»t, k«*r Ko razumel niti ho-odo . Kajti liradniki imajo svoj jezik, diplomati svojega, po '•estna drtial >e jiosvoje >p<« raznmlja, zdravniki tako govore, da jih liolnik ne razumi', int;tlkodalje. . Trgovci se poslužujejo po it-ehnega jezika, isotako tnd; ijndje, ki sestavljajo oglase. Da vam Im» lažje uinljivo. vam hom navedel majhen | »rr mer. Možak, ki .sestavlja trgovske oglase, je bil na ve-eliri ter siji' rez itšelov. Pišite mi. •Prišedši domov, je sedel k mizi ter sestavil sledeči umotvor: — Predraga moja, jaz ljubim!!! — Slavni Rosctti je rrikel. da je vse v vsem iu nič manj slavni SluAlTield je pristavil, da je ljubezen o^euj življenja. — Ljubezen je več nego vse bogastvo, — je rekel pri neki priliki starodavni Sokrat. 1*1 šite po brezplačno knjižico, v kateri vam bo natančno razloženo, kakšno mnenje so imeli |o ljubezni veliki možje vseh časov. Xc stane vas niti centa!!! Brezplačno!!! — Ali se hočete poročiti Z menoj f'' — Ali hočete postati stana mati mojih vnukov.'?? — Ali ho>te še nadalje od I a šali kot so odlašale tisočer** drnife, ki so odlašale toliko ea sa, da je bilo prepozno.'.'? Xr mudite!!! Izkoristite priliko, ki se vam nudi samo enkrat v življenju. Danes je čas!!! Takoj, ko to prečitate, na delo!!! — Toda sama poroka ne za-jdOstuje. Vprašati se morate: — Š kom naj se poročim??? — Ali boste vzeli moškega samo zato, ker ljubite njegove oči, samo zato, ker zna dobro plesati ?.' — Tisočere in tisočere to-varišiee vam dokazujejo, da se to ne izplača. Nasedle so ra/.-riim nadomestkom in sedaj so kesajo. — Kaj je vas idealf Kaj je ideal vsake ženske??? Kakšen na bo vzoren zakonski mož??' — Dobro vzgojen, v vseh o-zirih popoln, šaljiv, lep, priljuden, pošten, dobrot Ijiv, dovršen v rtnševnem in telesnem pogledu, obdarjen z vsemi last nostmi, kar jih proizvede svetovna produkeija. — Ta'k mora biti mož!!! — In takšnega moža lahko dobite če greste še danes na delo. Talkojl Sedaj brez odlašanja ! — Od žensk iz vseh delov dežele sem dobil na stotine in stotine priznalnih pisem, v katerih hvalijo moje vrline. — Pisma so vam v mojem uradu na ogled, ker jih zarad" pomanjkanja prostora ne 1110 rem objaviti. — To je menda zadosten dokaz. Tudi vi lahko- dobite moža, po katerem hrepene tisočere in tisočere. Ne pošljite niti eenta! Za slučaj nezadovoljstva vrnemo denar! Vsak Knke izključen! ^liis HI ft O D A^—K#w Tori Wednesday, May 3, I 939 SLOVEN* (YUGOSLAVS DULY HUNT VIKO K: so fMlkrili in Pi*zes>'l je moral >}M't n;i pot. Prepotoval je enkrat Poljsko, potom se je iiMalil v >\ oji'iu najljiihsfiii no. tla -a »ivoljo potepanja .kl1ajl.I\v ('V|,S,",,,,VH' ki ol- 7.1 ,MHHrls'Winnie iiHio/if-e ro-'iiiarjev. 'I'll je /.anVI |tesnik«i-vati. S«*-t;ivi! je ne>teh» p<->- /e nešteiokint so lili, zlotov bankovcev, ki NEDOL2NA MEDIGRA l'«i«er je ku|«Vval z lesom in v Stfwkliolmn je hnel pisarno. N jegove žage svojimi žagami, Trdil je, da se mu zelo mudi. l>oiua ^e bo samo hitro preoblekel, da >e )k» mogel f>o-poldne odpeljati % vlakom na -ever. I)< ma si menda ni privolil niti toliko časa. da bi pool mm lova I. Brž se je preoblekel ir? vtaknil za \Vak primer >a mokre* v žep, |K>fimi se je pri>ivno |to>lovil ožajoc j«* fined večerjo zgodilo. Me- nim, da je Overhagen metal na njo že ognje vi te jše poglede kakor običajno in da se je Sonja zavarovala pred njim z jezom živahnega go-tolenja. V tej umetnosti -o ženske inojMri.. Ta «"as s«« je pa vrnil 1'nger domov. Zaimnlil je bil vlak, kakor je pravil. pozneje Sonji. Ker je bil utrujen je sede) k IKM-i. Bil je nemiren, moral je neprestano mislili na stavko in žagi. Morda je -moral misliti tudi na druge stvari. Kdo ve. — Nervozno .se je obračal v naslanjaču, nekaj ga je težilo. In potegnil je iz žepa na- na temnem naslanjaču. Potem ji' padci odlesk plamena na samokres, ležeč kraj roke. Zdelo se je. da leži v roki. V naslednjem trenuPku so odkrili njuni prestrašeni 'pogledi samega Al lena Ungerja. Sedel je tam« liki poosebljena osveta. Vsa trda od groze sta zrla na nepremično postavo, ki je njen molk dvigal proti njima glasnejšo obtožbo, nego bi mogle Moriti to besede. Ogenj je znova ugasnil, postava je izginila izpred njunih oči, toda zato jo je videla tem razločneje njirtia prestrašena domišljija, mokres ter ga položil na na- Stala .*ta kakor okamenela in PESNIK CEST, BERAŠKI KRALJ. Xenavadea -prevod se j<- |m» . . mikal t,* dni skozi poljsko pre-!!'.'1 fMM' ^ stolnico. \a stot ine lieraeev, vseh sHaro~li in skrajno ra/.ea t panih je sledilo nrenrosti krsti. Berači -o spremljali na zadnji poni ^vojegji kralja in želi, ki je bila tedaj poeta cest. Zdislava Przesvla. j sko oblastjo. Ker je Xa neki varšavski glavni resti j policii-kUi stanic;ph vedno /no >e je zgrudil brez živi jen ja.1 va priložnosti, da >e si*znani - Naročite še danes S. A. Koledar za leto rsr * 939. i jih je je dalje ver vložnih knjižic poljskih in inostrnuih bank. se v najzgodnejši mladosti IV/esvl <[K>tepai po depot! ruin ie I" v uiškili tožb, ki jih j«* prodajal drugim l»eraeem. Y -l.-irosii i je odpenjala plašč. PlaSč ji je z drknil na tla. Ovci^iagen sploh ni poskusil zadir/nti ga, temveč je i-t rastno pri vi I Sonjo k >ebi. Poskusil jepoljuliiti jo in šepetal ji je ognjevite nežnosti. Sonja je bila tako presenečena, da se ni mogla braniti. Ko si je pa zopet opomogla od silnega presenečenja, se mu je izvila iz objema, r<*koč: "Ovc, ovc, tcgji ne smetš V naslednjem trenutku je > prt Kranjako-Slovrntiki Katoliški Jednotl, kjer im> lahko v.avaruje* za nmrtntne. razne (toSkodbe, opefarlje, j»rt)ti bolezni In onemnKfcwifl. 4 K. S. K. J e< I not a sprejema ▼ a*«Jo arr./o Člane ln Članice od 10. do «1. leta; otroke pa takoj i»o rojstvu irf do 10. leta. Z:ivarnjeS se Lahko ravi materi vdov In alrot. C? Se nisi član ali Manlca te mogočne In bogate podporne organizacije, potrudi se ln pristopi takoj. V vaakl slovenski naselbini v Zdruienih drCavab bi moralo biti droMvo, apodajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli Se nimate druStVk, Vladajočega k tej katollAkl podporni organizaciji, ustanovite ga; tt-trn je le onem oseh v starosti od I«, do «0. leta. — Za nadaljna po. jasnila ln navodila plSlte na glavnega tajnika: tALAM. MS NO. CHICAGO STREET, JOUET, ILLINOIS i;l<»;loni |irt'prir;»l, .In ua Sonja n<* liliila, jo vr.yfol tisto stvar .-kozi okno. Bilo so Ovorhni^onov«- rokavico in kiolnik. . kmito, jo sklonil. «!;» cdpotnj<-v z;i]iiulno KvroiMi. (Mirotlol jo Xenn'-ijo in Frnnoijo i:i Svioo. Svojo hoirati* i/.knšnj«', kar tir-»' horaronja, hot«•{ |>n><]n-«i tnrli -vojitn tovarKom s <-«•->t<* in j«* v Prairi. v nek^m kl«-t I ranski |irost«»Iona >ledni k iijounva zartjoonka Fav/ija 17ii*uH|M*ln v 'I'olioran, kainor jn spromili kraljioa Ii-ana o'jr 1) 11 -'k a k la I ji oa -111 a t i. ni ufostjo so so odpoljali nem stniiovanju ]»ravo lM*r:i^k<' >olo. To Šolo pa ; j«*l i ran-* ki ^ali tolnioo Trana - |K>sol»niin vla-išVo orostoLnio«' «»snova! zat«»|K-M|t., V- Tohoraim jili jo -pro j., Vs«. kriplj.-. «!a In STRIHNIN KOT LIKER. \ nok<» liolni-nico v Itsln so prnjM ijnli 4lovot osol>, ki visijo iihmI y\vijonjmi in smrtjo. V ^bolnišnici /.lravniki iiirot«>-jvili ti-žko /ai-tmpitov. Mciltciii ■ je policija pr<)>tnilira!a vlom i v .Tit'ko kcitiii'vio tovnnio. pri jkaterom je izuinilo 17 ktr strih-jninovo tinkturo. < I>o1h', ki so ji!i pn'ii»'lj.ili v 'hiilnišnieo, so <». I Tat n kni»ilo *4rjav liker** ki ni !»ii ni<" ilrn^oira, n«*uro irkniilena tinktura. Kor zailo-Poroo-1 ^t ti je koiičinn. tki jfi tat ima. v pro- -/.M /a-1 »upitov polovico norve- tnnli policije. tla hi nevar- ni ■ ta in noira zloi-inca prijela. o,akal;i kdaj ju lin ustrelil. Mislila sla, tla razločnjeta roko, kako jo so<*1a p<» samokresu, ka'ko so jo dvignila in poeasi pomerila, ('akaln sta kaj s«- ho zirodilo, k«lo izmeni njiU ho prvi. Tmla Tnnor je sotlel šo vo«l-tifi molče in nopromično v na-slanjačn. Potoni se jo pa pri-hliv.ala Sonja in so privila k 'njemu. -Pokleknila jo pred njim, -krila svojo ^lavo v nje-^■ovem naročju in zaplakala.! fPeli laseh. Sonja ga je objela okrog vratu in zaplakala, ka-kar da ji hoče počiti s roe. Čutila iso jo neizrečeno srečno. In vse kar jo bila pravkar preživela, so ji jo zdelo kakor težko sanjo. Šolo zdaj je vse razumela — in mar 11111 ni bilo to (podobno? Njen dobrosrčen, mili, odkri-ti Alien jo sedel tam pri poči in spal-- Privila se jo k njemu in Allen jo jo objel. Gledala mu je v oči. Zdelo se ji jo, da vidi prvič, kako polno ljubezni so se ustavilo te oči na nji. Iz njih jo odsevala vsa globina njegovo lju'bozni. In tudi Sonja jo čutila, da jo njena ljubezen »1 n j jasno vzplamtela, kakor še nikoli prej. "Zdi se mi, kakor da znova preživljava svoje medene tedne, mili moj Allen," jo zacepetala. To jo vsa zgodba, razen majhne toda važne ipodrohnosti. Sonja in njen mož sta ostala pri peči dokler ogenj ni ugasnil in dokler ju ni jelo zebsti. Sonja je tšla naprej in odnesla plalšč, -ki ji je bil zdrknil prej na Jtla, takrat tse ji jo zdelo pred večnostjo. Tudi Allen Unger je vstal, zazdehal, se pretengil in hodil nekaj časa po sobi. Pri vratih v predsobo je bilo odprto okno. Allen te je sklonil in pobral nekaj, kar je ležalo tam na tleh. In ,r■..!1 if■.J,^.Mil,,, JMi;.,, Romani... Spisi... Povesti Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega h pa us koga pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno notelo ohraniti svoj ponos in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada mo»l mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MAKKO SKVIANlN. SI OVKNSKI ROHINSON ... 73c MATKHINA ŽKTRV. 240 strani. Cena ..............- .fi'J u J mi vrt pmi-st iz «lulniariiisk«'i£H žlvljettja MKAIIIM SKCK.M (par krasni U frtie piaatelja Mfska) ........................................................ 25« >111.1.IONA K Biti-;/ OKNAIti A, spisal C. 5*bil- lips Oppeitbfim. JI2 strani. Croa ................ 75 1 H> skrjijtn.sti 11:11 >»*t ruiuau iz iiiuiitrtif^a živijeuja. t>i>|ienLfliu Je znani a njivski ro-aijoplst-t |Kt'£iiaD iMt t-eleui lvetu. MIMO Ž1VMENJA, Ivan Cankar. ZS* atr. CVna -KI MKI) PADAIUI IN ZDRAVNIKI Spinal Janko Kač. 119 strani. Ceaa........6« MOŽJK, spinal Kmerson Ilogta. 209 strani, t'enal.5« Zanimivo dflo, ki bo ugajalo vsakemu C:ta-telju. PrevtMl prav ul£ ne zaostaja za origt nalom. MKT VI (iOSTAC ......................................................55e Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, po-kuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. A(iITATOIC. roman, »pisal Janko Kersnik. strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčlfa naS uajbolj i>olju-den pisatelj. Več- del, ki jiti Jur«'ič vsled bolezni lil smrti nI mogel završiti, je Kersnik usjiešno dovršil. "AKit*it«»r" sn»«.;_ «.)♦»< 1 -»letiva najboljša tlela. ANDREJ HOFER ______________________________________________5«« BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .6« Kratke i*ovestl iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela davnega ruskega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov*. — 164 strani. Cena .....................................— Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koneem prejšnjega stoletja uilejstvnvala v sloveaski književnosti. Njeni spisi ra»'wlevaJo ^ute/'o žensko d u.šo. BELtiRAJSKl BISER __________________________________________»6« BOJ IN ZMAGA ............-.......................................20« CVKTINA BOKOOKAJSKA ____________________________________45e CVETKE (pravljice za stare ln mlade)______________30e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ....................... 4#e DEKLE ELJZA, spisal EdiaonO de Conconrt. 112 atranl. Cena ______________________________________________ .41 Concourtova dela so polna fines ln zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podtini in ima človk mnl branjem vtis, da posaraezne osebe a^-dljo «raj nJega in kramljajo t njim. DEVICA ORLEANSKA ......................................Me DVE SLIKI, spisal Ksaver Me&ko. 103 Strani. Cena .M Dve ftrlel enega naSlh najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojslersko zavrSeni. kot Jih more savršiti edinole naS nežno-čutečl Mesko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........S5c FRA DIAVOLO .......................................................60« GOSPOD FR1DOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- člnskl, veselomodre humoreske, Ti strani .18 KMEČKI PUNT. spisal Aa*. Senoa .....71 Zgodovina nagega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln gra&ivzovnik) Zbirka najboljših krat koča s nic iz vseli stanov — strani.........50 NA I JEŽ NA NIKIH.AJAVNA Spiral V. M. Garšin. 113 strani. Cen* ......... .U Junak1 le^a romana blodijo In akozl tem«! življenju. Vzpenjajo ae kvIAku. a sredi pola oniutrajo. NAŠA LETA, spisal Milan I'iieHJ. 125 strani. — Cena vez..............7« Brofi............. 41 Knjiga v.sfbuje dvanajst |tovestl pisatelja Pu- glja. ki je [>oznal dtiAo dolr--,-V"g»i kmeta kot ie malokdo. NA DEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. tjiaršln. 112 stra"l. Cena.....St Junaki ti-^a romana blodijo i" Tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvlstu, a «redl pota t«UiU^ajo. M« Jt M NA INDIJSKIH OTOKIH ............................ NA RAZLIČNIH 1'OTIH ...................................... NOVA EROTIKA, spisal Ivan kOZMaN. Trdo vezana. 115 h t rani. Cena .................................... Knjiga vsebuje "misli, ki 00 so rodile v Človeku v prvih letih svwtovne vojn«". I'KSMl V PROZI, spisat Chas. Baudelaire, lit strani. Cena ------------------------------------------------— Verna slika pestrega vellkomestneg« življenja in spominov nanj. PINGVIN SKI OTOK, spisal Anatole France, 281 strani. Cena ......................................................- To Je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je alavnl francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren t svoji zatiavljlel. PLAT Z* DNA, eplsal Leonid Andrejev, 131 atr. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, nave€ "Misel v megli" ln "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ____________________________-.............. POŽIGALEC ....................................................... POSLEDNJI MOIIIKANEC .................*.____________ PATRI A (povest Iz Irske zgodovine) ...._____________ POVESTI IN SLIKE, aplsak Ksaver Me&ko. — 79 strani. Cena ............................................ Knjiga vsebuje tri povesti nadega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit. nje^-Te misli ao globoke ln mehke. Posebno ieuske so vnete za njegova dela. PRAVLJICE. Spisal li. Majar. Izbrani la prostega nuroda. Ona .............................4t PRAPREČANpVE ZGODBE ...........-............SM PRIGODBECEBELICE MAJE. trd. m______L— PRVIČ MED 1NDIJANCL Povest Izza čaaa odkritja Amerike. Cena ................... JI REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM_____M* RDEČA IN BELA VRTNICA ____________________Bt« .4* SSc 25« Sit .n LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 401' atr. Cena...H Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjiga svetovno znano deio. LISTKI, (Ka. MeSko\, 144 atrant......;..... 71 MALI KLATEŽ (spltal Mark Twain) ____________tU MALI LORD. spisala Frances Hodgesea Borne«. 193 strani. Cena ____________________ .84 Globoko zasnovana poveri, o otroku, ki gane odljadnega čudaka. Deček Je plod amerl&ke vzgoje, ki ne pozna rallk med tx^atlnl ln reveSI. pa? pa zna razlikovati le med dobrim Cena JH Štiri zanimive črtice nafiega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 124 atranL Cena -------- .40 vsak zvezek. Vsi trije........1.54 Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo ln Življenje kmetskega fanta, ki so ga starlit poslali v Sole, kjer .se Je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Bole do Sole ter si slednjič priboril v življenja mesto, po katerem je stremel. Kpjim' w pisane živahno. Ob atanJn ae bo moral člta-telj večkrat od srca nasmeJatL KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jnles Verne. 45 stranL Cena ____________________ .41 Menda nI bilo pisatelja na svetil, ki bi Imel tako živo domlfiljljo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero Itd. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagere. Trda 84 strani. Cena _________________________ Prgeovori, eseji In misli slavnega indijskega pisatelja. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH. spisal r. K. Finžgar. 84 strani. Cam J4 Nad mojsterskl pripovednik nam nndl v teh dveh svojih deUh obilo duševnega užitka. PRAVLJICE. KoSutnik, II. avesek. Cena...... .H PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ JN TURKI PRED DUNAJEM _______________84» TATIC, spisal Franc« Bevk, Trda ves. N str. Om .1» Nai 1*boren primorski pisatelj nam tfaje v tej knjigi dve povesti, ki jih je poavCL" -vojl materi. TISOČ IN ENA NOC, 8 alikami, velika i«daja. Bros. 3 knjige. Cena ... . . .3.23 Slovenic Publishing Company 216 WEST I8th STREET ^ NEW YORK. N. Y. __ EKfl niBBFUif«%fafl Wednesday, May 3, 1939 nikdar ne ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" FRIUDIL I. H. 7. vzdihom zaklene predal pisalne mize. Nato pa gre v majhni >alon tete Kleonore in dolgo gleda lepo zimsko gorsko pokrajino, katero j«- Eva Werner jeva naslikala pred .svojo smrtjo. To sliko je imenovala svojo labudjo pesem in nad to ali ko leži nenavadno bolesten ear. Flavija pa zaman išče podpis umetnice. Ne more ga najti. Eva se najforže na menomo ni hotela i>odpisati, ker se je najbrž« bala, da bi Herbert Rittberg videl njen podpis, »ko ibi .sliko našel pri svoji zeni. Flavija dolqrc ogleduje sliko in tedaj se spomni, da je llans Imel ravno to #liko posebno rad. Še ko je bil zadnjič na trbisku, ji je rekel: 44To sliko bi mogel gledati cele ure in kadar jo ogledujem, tedaj imam občutek, da se hoče neznani slikar s tem svojim delom obrnit, na moje najgloblje obeutike. To sliko imam med vsemi najrajši. Samo, ko >bi vedel, čegava je. Skoda, morebiti je slikal še več, kar bi cm ugajalo ravno tako." Ali je Ham- kaj slutil, da je *liko naslikala njegova prava mati? Plavijo zdrami iz njenega premišljevanja sluga, ki jo pokliče na telefon. Vroča rdečica ji vdari v obraz. Ve, da je Han* na telefonu in ter naglo odide. 0 Mans se oglasi. *1 Flavija, nad dve uri se nl-i oglasila,** se pritožuje. Fin vi ji utripljp -r«*«*, kot •!>■ ji hotelo počiti. 44Ali je v to*niei že tako dolpo!" "Tebi najbrž*« ni .prav nič dolgočasno." '*Xe, Ilans, inuttn dovolj časa." 4Mhz pa nimam nobenega dela, prav nobenega. In ]>o-eutim -c popolnoma dobro in zdravega in trdosrčni zdravnik pravi, da moram >«• tri «lni «>stati v postelji. Tega lie bom sdrftal." 44Toda moraš /dižali, llans; za božjo voljo, ne vstani prej, dokler ti ne dovoli." Njen gla- pretresa vroča skrb. Hans glolw>ko vali line v telefon. "(Samo tebi na ljubo bom zdržal, Flavija. Saj ne veš, kako zelo h rednim, da te zopet enkrat vidim." In to hrepenenje zveni tako jasno in prepričevalno iz njegovih l^esefl, da se ji strese srce. Oči za ti sne in ne more takoj o«lgovoriti. In da pogovor napelje na kaj dragega, pravi: "Kot si naročil, -ein na gr«»b tvoje matere položila vont-o evetlic." 44Kako dobra. In kako naglo j«' minilo leto!" 44 Da, llans, zelo hitro. Ali si pa >liko in pisma, ki si ;ih na.M-1 v alni mizi svojetga očeta, tudi dobro ohranil!" 440o«ovo! Zakaj pa vprašaš to?" "Ravno sedaj M«m na nje mislila. Kaj ne, Eva Wer-nerjeva j<« bilo ime f.cni, čije sliko našel?" 41 Da. Flavija. Na 10 si se najhrže spomnila, ker je ravno prva letnica smrti moje matere." "ha, Ilans. Na vse som mislila, kar je v zvezi s sliko in pi-ma bi še enkrat rada brala. Pnwiin te, prinesi mi jih enkrat in A i ko. Ali boš?" Flavija j.' hotela primerjati podpis na pismu, katerega je pustila za Hansa njegova mati, s podrpisom na sliki, da lu -e prepričala, ako je Eva Wemerjeva v resnici Hansova mati. 44Vse ti bom |>rinesel, Flavija in želim, da bi to mogel že dane«. (irdo je to. da moram tako dolgo ostati v postelji. Toliko imam s teb«.; govoriti, česar na telefonu ni mogoče opraviti." "Pa tudi v podjetju te pogrešajo," skuša Flavija obrniti pogovor drugam. "Ne tako zelo; telefonirno se razgovarjam z vsemi od-'I elit i. In pri važnih zadevah pride .kdo k meni. Ali kaj pridno igraš gosli?" "Te dni sem imela le malo časa." Toda k aria r pridem, mi boš igrala vse, kar hočem slišati. Tedaj bom ravno ozdravel in mi boš morala izpolniti vse moje želje. Ali boš?" "Rada, Hans!" "Prijel te bmn ra besedo. Ali si v tem času zložila kako novo ipesem?" "Ne, Ilans; nisem bila razpoložena. Bila sem preveč nemirna." "Ali si kaj zelo bila v skrbeh xaradi mene, kaj?" V njegov«vn gl.kMi je toliko zadržanega nemira, da ji srce utriplje do grla. "Da, zelo," »pravi tiho, 4'toda to je sedaj hvala Bogu končano, ko si zopet boljši." 44 Pa navzlic temn moraš biti še nekoliko v skrbeh zaradi mene. to tako dobro de. Oh. Flavija, tako zelo hrepenim po tebi!" Flavija pritisne roko na srce, kot bi jo hotelo zadušiti in ko bi se vsled njegovih besed hotelo v njej dvigniti popolno tiho, boječe upanje. Saj ni mogoče, da bi se njegovi občutki obrnili k njej. Na to ni smela misliti, niti upati, da liozneje ne ho kruto razočarana, ako l»o pozneje zopet stal pred njo « svojo staro bratovsko prijaznostjo. Samo telefon je napravil njegove besede tako mehke in hrepeneče in zato pravi kur najltolj mirno: 44Mori«n si misliti, da .hrepeniš sedaj po gorah in po svoji hiši. Toda ravno sedaj ni prav nič lepo. Sneg se naglo taja. Mogoče pa bo kaj boljše, kadar prideš. Sedaj pa morem telefon obesiti." "&tM "Imam še mno»o dela." 44Pa bova *e n^kolikokrat danes govorila?" 44Ootovo, Hans! Kmalu se »jjozdravi!" 44Hvala in na svidenje — ljufba Flavija!" Flavija obeai nlušalko in nekaj časa stoji z zaprtimi o*mi »or svoje roke pritiska na *rce. Kako vroče in nežno je »: ljuba Flavija. Oprimlje se je vročica. ! 1 (Dalj« prihodnjič). I z Jugoslavije Proti pogrebnim vencem. Sarajevski pravoslavni me-tropolit Peter je izdal na vse pravoslavne župnije v »svoji škofiji okrožnico, v kateri opominja župnike, naj .skušajo preprečiti nošenje veneev pri pogrebih pravoslavnih vernikov. V okrožnici navaja, da ta običaj ni v skladu z duhom in predpisi pravoslavne cerkve. S kamnom nad orla. V bližini v a-i Zagreda pri Danilovgrada se je spustil velik planinski orel na stajo ovac in že pograbil ovco, da bi jo odnesel. Kmet Milivoje Burič, ki je bil v bližini, je to opazil, pograbil velik kamen in ga ts tako silo zagnal v velikega ptiča, da mu je stri perot. Orel se ni mogel več dvigniti v zrak, nakar so ga ujeli in ubili. Bil je težak 20 kg. d njo več struj>enih kač. Isto se je ponovilo, ko je dvignil druge | tod nice. Pois-knsil je tmli v drugih prostorih hiše, toda povsod je našel pod podom množico Istrupenih kač. Turjak se je zaradi tega odločil, da podre hišo. Ko .so hišo podirali, so našli na stotine strupenih kač. Najstarejša Splitčanka umrla. —V Splitu je umrla 104 let stara Kata Kamič. Bila je najstarejša Splitčanka. Blizu 20 let je bila slepa in bolna, priklenjena na bolniško posteljo kjer ji je stregla neka druga siromašna žena. Ročna granata smrtno ranila tri otroke. Na Zobatniei pri Subotici se je pripetila na jioseMvu do-lirovoljca Krnjaka strašna nesreča. Njegov 12-letJii sinček Nikola se je igral s svojima tovarišema Petrom in G juro Nego vanom na podstrešju s starim železjem. Otroci so našli med starim železjem ročno granato in misleč, da je krogla, 10 jo .Hi metati ob tla. Brž se je začelo iz granate kaditi, kar je vzbudilo Še večje zanimanje otrok. Po granati so jeli razbijati z železom. V naslednjem trenutku je granata eksplodirala in smrtno ranila vse tli otroke. Prepeljali so jih v bolnico. En otrok se bori s smrtjo, pa tudi druga dva bosta najbrž umrla. Drzen razbojniški napad se je odgiral na cesti blizu Da-rirvarja v Slavoniji. Dva kme-Tika fanta ista se s kolesi peljala iz Daruvarja domov v Golu-binjak. Na nekem samotnem kraju pa sta planila nanju iz grmovja dva znana razbojnika .Josip Knbeš in Mile Lati-novič. Z noži in koli sta navalila na kolesarja. Ko je bil eden od kolesarjev že na tleh in ni bilo nobenih izgledov, da bi napadonca ostala živa, je drugi kolesar potegnil samokres in ustrelil enega razbojnika v "trebuh, drugi pa je pobegnil, vendar ga je orožništvo že prijelo. Na 16 in pol leta ječe je bil pred varaždinsfcim sodiščem obsojen Franjo Saloti, ki je neke noči v novembru preteklega leta streljal skofci Nova okno hiše M i je Šume a, kmalu .nato pa je v zasedi počakal na Grgo Sv i bona. in ga s kuhinjskim nožem zaklal do smrti. Zažgal skedenj in skočil v vodnjak V skednju posestnika Ivana Sk h barja v Virju pri Bjelova-m je nastal ogenj, ki je grozil tudi sosednjim zgradbam. Skedenj is hlevi vred je zgorel do tal.. Škode je okrog 50.000 din. Ko je začelo goreti, je Skle-barjev .sin Ivan skočil v vodnjak. Kmetje so mu priskočili na pomoč in ga izvlekli živega. Nanj je padel sum, da je zažgal skedenj, ker je bil v stalnem prepiru s starši in jih je na ta način hotel spraviti v nesrečo. Ko pa jo videl, kaj je storil. >i je hotel vzeti življenje. Orožniki so Ivana a ret i rali Ln izročili sodišču. Uvoz avtomobilov v Jugoslavijo. T-mi j«* bilo uvoženih v Jugoslavijo fiOfJO potniških in 1 tovornih avtomobilov, predlanskim pa samo 2^90 potniških in £21 tovornih. Uvoz pot niš) k ill avtomobilov je torej lani narasel za f>.'»4, tovornih pa za f>04. Tudi letos uvoz na-rašča. Največ avtomobilov uvažajo z Nemčije, na drugem mestu je Italija Ln Amerika. Najeti ubijalci so ga ogljufali. V okolici Virgin mosta se j«1 dogovor za v rat nega umora iz-preme.nil v hudo potegavščino. Stari kmet Milan Bratič je i smrtno sovražil svoj«»ga soseda) M i Ivanu Bratiča. Nekajkrat sta.se p ra vdala in ker je Milan vse pravnic izgubil, j«* sklenil •svojega nasprotnika Milovana -praviti s sveta. Pri tem .svojem naklepu se je spomnil na nekega Mirkn Ferenčiča, ki je užival v vasi slab .sloves, da je sposoben storiti vsako zlobno dejanje. Stari Milan je Mirkn nagovarjal, naj ubije njegovega isoscda Milovana in }>o-litidil mu je za izvršitev zlo- VELIKA KUHARICA dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felirira Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spoDolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj o?ma. kar pomeni za slovenske razmere vec l-oi"^ tako ^osttihesedna reklama. Na »t* kal,or "«KI stranrh je strnila tnllirna ln nriznans a?tarira vi stara in najnovejša dognanja kuhinjske iimrlnosli. Snov Jr •Mfl*-» nad v» preHedno. l/hira rrrrptor Je iifrpna. TO -IT N\JPOPOI.XF.!*E OKI.O KI f»A IMAMO NA TEM POOROC.II' 0|M**m knjice je ra/košna. NVileto je s'ik » besedilu. 34 pa je »io»i»i harvanili label, ki jih je naslikal I)ra«olin Hnmek. . . . V-a\a gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zr. zlr.iv) i rs pravilno prebrano družine, si mora to knjigo om;«'iti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nTiptno-ti, kako bo srojim domačim nndila zdravo hr»-"o v i otrehni izbiri in men javi. Vsaka gospodinja bo tu,U svoje sro>te iznenaditi f« posebno izbranimi V.r!i Zn v«e to ii ho najboljša vodniea in učiteljica ta SLOVFA'SKA KUHARICA j<* osmi nalisk knjigr t vseh pogMih ne t umit vsebinsko, an»-f»ak Isi/li tebni/no popolnejši »d v*eh dosedanjih IrdaJ. Je rena knjigi sedaj znižana. (PcUnUm pUiun* mU \>l ja samo t J % v.,- pri - liV|lli\K\l: \I(UI\I( PIBIKHIIG I0TTFUV West 18tK Street New York, N. Y. ■■ ..osroiMVIE IN IIKKIKTA, TO JE KNJIGA ZA VASI VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: ^^^^M SLOVENIC PUBL £0. TPOOSLAV TRAVEL DEPT. »< VP. 18U» »L. New Ywfc, N. V, čina l.(MH) d Ln. Mirko je ponudbo .sprejel in poiskal si je za izvršitev zločina pajdaša, kateremu bi moral plačati Mira 1 500 din. Vse je bilo dogovorjeno in Milan j<- pričakoval, kvlaj bosta najeta imnilcn izvršila svoje krvavo delo. Najeti Ubijal«*« Mirko pa je po krivem užival slab sloves, zakaj Vakoj, ko ga je Milan nagovarjal k zločinu, je že pripravil načrt potegavščine. S svojim pajdašem s«' je napotil k Milo-vanu ter mu razodel, da sta najeta za njegovega morilca. S|k»-razumno so potom za v rat ni Timor fingirali. V gozdu so izkopali jamo, v njo se je vlegel Milovan, pokrili so ga b*po .s listjem, da je lahko flibal, |»<» tem pa so "torišče umora*' poškropili s krvjo zaklane perutnine. Morilca sta starega Milana. pripeljala v gozd, mu po- Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Piiite po brezplačna navodila in pojasnila na kazala grob. iz katcivga j«« molela '4 umorjen reva" n«i^a ter zahtevala denar. Tisoč dinarjev jr starec takoj izplačal. o>tanek pa je obljubil izplačati v nekaj dneh. Pol cm so najeta "morilra " in "žrtev" priredili v«'sel o gostijo ter na njo povabili t-ndi Milana, če prines«* s seboj š«» ostanek za zločin «I«> govorj««n<>ga umora. Tragična ljubezen siro masnega mizarja. j Pri Beogradu je skočil pod' j vlak 24-b'tni mizarski pomočnik Kivojin Perišič. Pri njem j so na^Ii posloviliH) pismo, v katerem pravi, da gre v smrt. k«'r je sit življenja. Živojin je pi išj.l v Beo.crraoslovilnem pismu prosi svoje .starše odpuščanja; za svojo izvoljenko pa je napisal "Jaz te ljubim, pa grem kljub temn v smrt." SLOVENIC PUBLISHING CO. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, N. Y Ako Vas zanima le-^^ po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939. KRETAISJE PARNIKOV SHIPPING NEW/? OOPLITJA — Mrsffji Maja 5. maja: Bremen v Bremrn G maja: Vulvsinia ▼ Trst lO. m:i ju : (juffii Mary v C*licrb€»urg New York v Jfaiuhiirtf 11'. maja: r.urn|»a x Jlremen M. maja : II«- tie Fran«-f t Havre lC«-x v ule ill .Savnia v Ceni« 'ti. maja : A<|iiitaiiia v- ClierlMiurg Hamburg v llaiulmrg Noriuamiie v Havre junija : Ijiropa v Bremen :i. junija : It< x v (Jpnova -1. junija : iN* »Jarsse v Havre junija : lie »le FraiH-e v Havre 7. junija : rma ml ie v Havre Hamburg v Hamburg junija: Bremen v Bremen Manrelania v Cherbourg V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo že vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vat stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jesero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK