■Jt&eo/o/n
AND
No. 194
AM€RICAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 9, 1963
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€A
STEV. LXI — VOL. LXi
Bfazilija med vladno krizo in revolucijo!
Neurejene gospodarske razbere, zlasti rastoča inflacija, povzročajo stavke ^ed delavstvom in nezadovoljstvo med uradni-stvom. Predsednik je u-ttiaknil zahtevo po oklica-*)iu obsednega stanja.
^er je političen položaj v ro-
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Azilski predsednik Goulart stalno škili na levo in dela kon-cesije levičarskim strankam in ©banjem, čim več jim popušča, 0rn zahtevnejše so. To je mo-1 r'alo spraviti Goularta v težko ^tuacijo. Prišlo je tako daleč,
,a le v sporazumu z vojaškimi j zahteval od Kongresa po-0 Ustilo, da lahko za nekaj ted-l ?°v uvede obsedno stanje. V j °ngresu desničarska večina ^ ,1 hotela pomagati Goulartu, i , ar je zelo razburilo vojaške : roge, ki niso ravno navdušeni |
Novi grobovi
Anton Fabec
Zadet od srčne kapi je preminul v Euclid Glenville bolnici Anton Fabec, star 84 let J stanujoč na 21232 Nauman' Ave. Bil je vdovec, soproga Frances, roj. Sedmak, je umrla
Vietnamska komisija naj presodi položaj!
Rusi bi radi oživili staro v i e t n amsko komisijo za presojo pritožb o preganjanju budistov v Južnem Vietnamu.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—
leta 1952. Tukaj zapušča otroke Louisa, Caroline Zigman in
Christino Verch, 12 vnukov in! X ponedeljek je glavna skup-vnukinj, 15 pravnukov in pravnukinj tep več drugih sorodni-
Za Vojaško diktaturo, toda no-ei° trpeti sedanje politične

12e> ki spravlja deželo na rob j r°Pada. To se vidi najbolj po a o e u vrednosti brazilskega! ^ozeirosa. Pred kratkim je do-1 31 Veljal 1,000 crozeirosov, da-es je tečaj že 1,400.
predsednik J. Goulart je zah-0 Po obsednem stanju v Kon-/es.u maknil češ, da se je pologi izboljšal ter se razmere vra-j 'J° v normalno stanje. Pri!
tgjv, v. .	*•
i strajkajo nezadovoljni de-1 dalje in v deželi' prihaja Se vri0vhr izgredov. V javnosti n, s’riio vesti, da je predsednik pulart bolan. Kakšnega zna-Pov 46 nieSova bolezen pa ne
k3er je političen položaj v ro-vojaških krogov, je naša
kov. Sin Anton je umrl leta 1942. Rojen je bil v Šembijah pri Knežaku pri Postojni, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 60 let. Zaposlen je bil pri Addressograph Multigraph Co., dokler ni bil pred 11 leti upokojen. Bil je član Društva Slovenski Dom št. 6 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato v družinski grob na Kalvarijo.
Ooi. tag Le: ioskva Imia nevirafrn Laos
BANGKOK, Taj. — Gen. Kong Le, poveljnik nevtrali-stičnih vojaških oddelkov v Laosu, se je te dni vrnil iz Sovjetske zveze, kamor je šel po svoji lastni izjavi na zdravljenje, kjer pa se je razgovarjal tudi s
'ščina Združenih narodov obravnavala položaj budistov v Južnem Vietnamu na temelju zahteve Ceylona in nekaterih drugih držav Azije in Afrike. Opazovalec Južnega Vietnama Bu Hoi je že preje predložil predsednik ZN, naj sestavi posebno komisijo iz članic Združenih narodov in jo pošlje v Južni Vietnam, da na lastne oči presodi, koliko vzroka imajo budisti za svoje pritožbe.
Komaj se je razprava dobro začela, že je ruski zastopnik Nikolaj T. Fedorenko predložil, naj se naroči vietnamski komisiji, ki jo na temelju ženevskega sporazuma iz 1. 1954 sestavljajo zastopniki Indije, Poljske in Kanade, da gre pregledat in presodit položaj budistov v Južnem Vietnamu. Združene države in Velika Britanija so bili iznenadeni nad nepričakovanim predlogom. Vietnamska komisija je organ za nadziranje izvrševanja leta 1954 v Ženevi sklenjenega premirja v nekdanji Francoski Indokini, ki je u-stvarilo iz nekdanje francoske
Letalski promet tudi preko Južnega tečaja?
QUONSET POINT, R. I. — dve mornariški prevozni letali sta poleteli pretekli teden iz Južne Afrike v 4,700 milj oddaljeno ameriško oporišče v Antarktiki v McMurdo zalivu. Za vso pot sta letali rabili 14 in pol ure. Doslej so ameriška letala vzdrževala zvezo z oporiščem v McMurdo iz Avstralije.
PREDLOG 0 ŠOLSTVU BIL VČERAJ V SENATU SPREJET
Senat je včeraj odobril v okviru predsednikovega šolskega zakonskega predloga 3.2 bilijona dolarjev za poklicno šolanje, posojila visoko-šolcem, podpore državam za šolske namene.
♦
i Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je senat izglasoval prvi zakonski predlog na področju šolstva v sedanjem za-Polet ameriških prevoznih le- sedanju, čeprav ga je predsednik Kennedy predložil še v tal je pokazal, da je mogoče j januarju. Z SO :4 glasovom je odobril za potrebe šol in vzpostaviti redno letalsko zve- vzgoje skupno 3.2 bilijona dolarjev. Podoben predlog je zo med južno Afriko. Avstrali- bil že preje sprejet v predstavniškem domu. Zaradi razlik jo in Južno Ameriko preko Ant- se morata oba domova sporazumeti za skupno besedilo, arktike podobno kot vzdržuje- nakar bo od Kongresa odobreni predlog poslan predsedni-
jo že nekaj let redni potniški j ku v podpis.	i -------------------——
letalski promet preko Arktike ’ Proti predlogu je glasoval med Severno Ameriko in Evro- demokrat sen. Thurmond iz po.
taci bti&s cbveščeni
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. -
med predsednikom Gou-^ vojaščino in Kongre-I
clH •	rvxwgwv, j c; nadel
frustracija poslala na hitro Hip0 ®enera^a O’Mearo, povelj-Uj 'a našrh čet v Panamski co-Xraz*bjo, da skuša posre-
^rto
SOtp ly- '	.
JO' . r V0Jaki ravno ne sili-T diktaturo, se lahko' zgodi,! hai i°	samo Goulart. Kdo
pa >0 njegov naslednik, to je kio VyXa’5anie’ ki zanima ne sa-dežej razilij0’ arr>pak tudi našo hodn°' Računajo, da bodo pri-b.-Hi ^nevi pokazali, kako bo1 iadla odločitev.	I
Niko immmhl
,3odnfkSHlNGTON’ D.C.-Pred-poSej Kennedy je imenoval dooX?0 'komisijo, ki bo skušala tolik,!	tiči vzrok,
s°hnih ameri®kih fantov fisiji 23
ajajk Wiliard Wirtz.
Janj0 Uradnih podatkih je bilo ftioškjif nab°ru skupno 306,073 Od t j* v starosti 22 do 23 let. h jo bilo 151,512 ali 49.8
predstavniki zunanjega ministrstva in vojaškimi vodniki.
Ob svojem prihodu sem je iz-j kolonije neodvisne" države Sev. javil, da so mu v Sovjetski zve-, Vietnam, Južni Vietnam, Laos ..i dejali, da eni žele, naj bi La- in Kambodžo. Sovjetska zveza os ostal čim bolj le mogoče de- ’ in Vel. Britanija, ki sta predse-jansko nevtralna država. Na- dovali konferenci v Ženevi leta vprašanje, če so res v Laosu 1954, vodita delo vietnamske rdeče kitajske čete, je Kong Le komisije in ta je dolžna o svo-odgovoril, da mu o tem ni nič jem delu njima poročati, znanega, da pa ve, da so tam Delo vietnamske komisije ni vojaške enote iz Severnega bilo doslej nikdar uspešno. V Vietnama.	Severnem Vietnamu ni nikdar
Poveljnik nevtralističnih vo- mogla svobodno opravljati svo-jaških oddelkov je izjavil, da je£a dela z izjemo poljskih čla-prokomunistični Patet Lao o- nov. Vsi trije člani se niso nik-nemogoča izvedbo ženevskega dar mogli zediniti na nobeno dogovora o nevtralnosti Laosa poročilo. Poljaki so hodili svo-in da bi rad spravil vso deželo j°> komunistično pot, Kanadča-pod svojo oblast. Pretekli teden ni so branili zahodne koristi in so čete Patet Lao ponovno na- skušali vršiti svoje delo nepri-padle položaje nevtralističnih stransko, Indijci pa so vestno oddelkov na Planoti vrčev čuvali svojo “nevtralnost”. (Plaine des Jarres).	I	------n-------
B. Goldwater je skušal skupno vsoto zmanjšati češ, da gre da-v	leč preko dejanskih potreb, to-
Zdi užene tli zave ne bodo:da senat je njegov predlog za-' umikale svojega vojaštva vrnii z 52:23 glasovom, iz Zah. Nemčije, ne da bi Senat je odobril za poklicno se pi e Je o tem posvetovale šolanje točno vsoto, ki jo je z nemško vlado. Aden-j precn02ui predsednik Kennedy,* aueijeva doba bo s tem ko je v preteklem juniju po-[ tednom končana.	! udarjal, da si morajo posebno'
WASHINGTON DC _______ Ko arnci pridobiti novo znanje in
je bil nedavno tu’ zahodnonem-Xehnične.skušnj.e’. Predn0 -iim ški zunanji minister Gerhard j ° mo§obe dobiti stalno zapo-Schroeder. se je pritožil, da so shtev; Posebn° se Je Predsednik Združene države zmanjšale svo- zavze za to> da naj otroci, beli jo vojaško posadko v Zahodnem1!11 crni’ 'oncaj° najPrej višjo Berlinu, ne da bi bile o tem i sol°’ sele nato naJ si Sredo iskat preje obvestile zahodnonemško1 staln° ,zaPoslUev- ^a poklicno vlado. Prav tako so zmanjšale m s lnK<)Vno šolanje je senat število svojega vojaštva v Za-11Z'f “sova skupno 1.5 bilijona, hodni Nemčiji- -■za: ''$fltforv5,000'od •*e*a 11bl bdo razdeljenih mož brez vsakega obvestila via- 945 mlll:ionov posameznim dr-de v Bonnu.	I 2avam- Predstavniški dom je v
Državni tajnik Dean Rusk in
ta’ namen odobril le 630 milijo-
nov.

da je nespo-
vojaško službo. Kodo načeloval delavski
Najslabša letina sadja
Kennedy bo potoval na cLEVFi^Ahm^n0111? t *
Daljn. vzhod I mr2la zima in pomlad> nat0
WASHINGTON, D.C. — Po izredna poletna suša sta močno tukaj krožečih vesteh namera- prizadeli letošnji pridelek sad-va predsednik Kennedy poto- ja v državi Ghio. Ponekod ga ni vati na Daljni vzhod. Obiskal niti desetino običajne letine, naj bi Japonsko, Filipine in drugod morda nekaj malega morda tudi Indonezijo, čas po- več.
tovanja še ni določen.	| Dolgotrajni hud mraz v janu-
—1.....-	' ar ju je uničil dober del bre-
Missouri ih Idaho prido- skev, v maju pa je nepričako-bita največ svinca v Združenih vana pozna slana uničila cvetje državah.	na jablanah.
:>tk°v
kako
sabpih 'y lzvr2en^b kot nespo-
vojaško službo. Ne-6ihi . ^° ovic° je bilo odklonje-spaso;r niso opravili duševne Polovi "051116 s k u š n j e, drugo sP°sobno f3 zaradl felesne ne-
Vremenski prerok pravi:
^Jvišb,0?3 Sonč'no in miIa "" hiadno temPeratura 67. Ponoči
0!)ldwaSer|evi prislaša prevzemajo vodilne pložeje v glavnih odhrih r&^uhlikanske sSranke
WASHINGTON, D.C. — Do 1. 1960 je veljala tradicija, da se vodstvi obeh glavnih ameriških strank nista nikoli postavili za nobenega kandidata, dokler ni tega vprašanja rešila konvencija. L. 1960 je bilo te tradicije konec. Takrat je podpredsednik Nixon vrinil svoje pristaše na vodilna mesta v centralni u-pravi svoje stranke, podobno taktiko je zasledoval tudi demokrat Kennedy.
Sedaj jih senator Goldwater posnema. Znana politična revija Congressional Quarterly je objavila podroben seznam mest v uradnem vodstvu republikam | ske stranke, ki so že prišla v roke Gold water j evih pristašev. Glavni ravnatelj stranke Miller
je sicer uradno nevtralen, toda od ljudi, ki jih nastavlja, ne zahteva nobene nevtralnosti.
To se že čuti v uradni politiki republikanske stranke. Lani so na primer republikanci ustanovili poseben “vserepublikan-ski” posvetovalni odbor, ki naj bi stal glavnemu odboru na strani z nasveti. Posvetovalni odbor je pa imel samo prvo in zadnjo sejo. Zakaj? Goldwater je nasprotnik odbora in njegovi pristaši so ga gladko pokopali. Glavni odbor ima tudi precej sredstev za republikansko propagando. Čuti se sedaj, da gre denar samo v tako agitacijo, ki lahko koristi Goldwaterjevi kandidaturi.
H. Meredith, ki je kot pivi črnec študiral na University of Mississippi in tam letošnjo pomlad tudi graduiral, je izjavil, da ha na tej visoki šoli svoje študije nadaljeval. Dejal je, da je prošnjo za ponoven vpis že vložil. Omenjena univerza je pretekli mesec izključila edinega črnega slušatelja Clevc McDowella, ker so dognali, da je nosil s seboj revolver, kar je po zakonu in predpisih univerze prepovedano.
CLEVELAND, O. — Bivši podpredsednik ZDA It. Nixon je sinoči v govoru pred Narodno zvezo kovinskih obrti dejal, da
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj redno mesečno sejo v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. Po seji bo zabava.
Podr. št. 47 SŽZ ne bo imela v nedeljo, 13. okt., redne mesečne seje.
Nagradno tekmovanje—
Izpolnite in izrežite kupon Illuminating Co. na notranji strani lista za veliko nagradno tekmovanje. Pišete lahko v slovenščini ali v angleščini. Izrezek pošljite na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Krvave klobase—
Pri Four Points Food Market v Collimvoodu so začeli izdelovati krvave in riževe klobase! Več v oglasu!
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mary Struna ob 5. obletnici smrti.
Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Sadar ob 11. obletnici smrti. Sestanek—
Pripravljalni odbor Podr. št. 47 SŽZ ima jutri, 10. okt., popoldne ob dveh sestanek pri A. Kresevic na 10208 Gay Ave.
Rojenice—
V Booth Memorial Hospital se
sam predsednik Kennedy ista Nemcu obljubila, da v bodoče Iz z^zmh sredstev bodo posa-Z dr užene države ne bodo mezne drzcve dobile za dolske zmanjšale svojih oboroženih silif30^1600 PodPore na osnovi šte-v Zahodni Nemčiji, ne da bi se ' da P1 ehIvfdstva in splošnega preje o takem koraku posveto- dc'bcc'ka-	države, kjer je
vale z vlado v Bonnu.	povprečni dohodek manjši, bo-
; do na osnovi v Senatu odebre-
I nhodnji ted'en prevzame	d,	av,ati3e m
mesto kanclerja dr. L, Er- ,	.
j £ j	1 vecJe podpore od onih, kjer je
i povprečni dohodek na osebo več-
Nemški zunanji minister je
ji. predstavniški dom je zvezno
podporo namenil deliti edino na
je proti prodaji žita Sovjetski zvezi, če ta ne bo zvezana na je rodila Mr. in Mrs. Bruce Ka-fivk način z jamstvi za pove- stelie s Saranac Rd. hčerkica. S črnjc svobode “zajetih naro- i tem sta postala Mr. in Mrs. Ed-dov\	ward Debevec s 24995 Laki'
LONDON, Vel. Brit. — Prcdsed-1 Shore Blvd- v Euclidu drugič nik vlade Macmillan jc odšel ^ri oče in stara mati. Cestita-včeraj v bolnišnico na opera- m0-cijc in utegne biti do tri me- Ereko morja— soce odsoten pri vladnih po-! ^ Jugoslavijo so jc vrnil g.
slih. Sedijo, da bo to nujn*.jJure Kovad« ki Je bil na obisk'1 privedlo k njegovemu odsto- P13 SV°.P sestri ge. Evi Ožbolt na pu, saj je že v 70. letu in tekom j 9317 Wa-V Ave' Vs0 Potrebno za enega leta morajo biti nove i Pot mu ie urediia Pot- PLs- M parlamentarne volitve.	Antloga. Srečno pot!
_______(i______ Morilca še niso izsledili—
Policija je včeraj zasliševala A. Waska, s katerega ženo, 27 let staro June je imel umorjeni WASHINGTON, D.C. — Ne draguljar Richard Richards Iju-dogaja se vsak dan, da pridejo ])avno razmerje. Prišla je do zaletela na javno dražbo. Zadnjič j ključka, da on nima z umorom se je vendarle zgodilo. Angle- nobene zveze. Na avtomobilu.
Potniška letala prišla na dražbo
prišel v Združene države, da se
iz prvega vira pouči o ameri-	...	.
v, „	. , ,	1 osnovi števila prebivalstva po-
sko-sovjetskih razgovorih, o a-	.	. v 1	K
_	.v v	,	v, i samezm!.! držav,
meriskem stahscu do nemškega
vprašanja, do DeGaullove Fran-' orie Pre(fele, kjer je v jav-cije, “mešanega” a t o m s k ega',lib šolah posebna gneča zaradi
vojnega brodovja in vrste dru-;vodke§a števila zveznih usluž-T(ka tovarna Vickers-Armstrong i-air-rc^a nrtliažnikn m našli gih mednarodnih vprašanj. Se-; banc®v in njihovih družin, j J Co. Ltd. je morala prevzeti po trupi0) jcbp0iicija odkrila včeraj veda je pn tem govoril z Ru- bBo POoeoej določenih 840 mili- letalski družbi North Eastern -	.	-u:	,■ •:	,	_
skom tudi o stališčih nove nem-J j°nov- Za tri leta je bil pcdalj-j Airlines, ki je prišla v kenkurz, 3 ,	.	.. ^	^ 7, .
ške vlade do vseh Nemčije se ,ian tudi zakon o narodni ob-J devet letal in jih prodati na ,1'0'' ’ pon‘aga 1 ,ai 1 n'°“ v'a' tikajočih m e d n arodnih vpra- 1'ambni vzgoji. Povečana so bila javni dražbi v Bostonu. Iztržila ■r' J* 1	1
sanj. S koncem tega tedna bo! tudi sredstva za dajanje posojil je samo $3,215,000, torej po- I ttdl v letaistvu ni vse namreč dr. K. Adenauer izpre- visokošclcem.	vprečno $300,000 za posamezno zlato, kar se sveti
gel kot kancler in vodstvo Za-1	-----o------	letalo.	| RIM, It. — V Rimu je sedaj
hodne Nemčije bo prevzel dr. j — Znanost pozna okoli tisoč Zanimanje za dražbo je bilo občni zbor Mednarodne zračne L. Erhard. V Erhardovi vladi; vrst črvov, ki rijejo po zemlji, veliko, kupcev pa malo.
bo zunanji minister Schroedem	.----—-~-t	:--1^==:---^—r
igral važnejšo vlogo kot jo je v;
Adenauerjevi. Ta je običajno tudi v zunanji politiki sam odločal in to tudi sam vodil, pa naj je bilo to njegovemu zunanjemu ministrstvu prav ali ne.
S tem tednom se za Zahodno Nemčijo končuje eno razdobje in pričenja novo. Adenauerjeve dobe je konec, nastopa Erhar-dova, o kateri pa nihče še ne ve, ali bo kaj daljša ali bo le prehod v drugo, važnejšo.
See in hči se bosia dajala v ameriški javitos!]
Vojaki umirjenejši v Južnem Vietnamu?
WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik McNamara in gen. Taylor sta ugotovila, da so ameriški vojaški vodniki v Južnem Vietnamu v pogledu boja s komunisitčno gverilo bolj optimistični kot civilisti.
Vse izgleda, da so civilisti tisti, ki hočejo pritiskati na vlado Ngo Dinh Diema.
i transportne zveze, ki med dru-! gim tudi odreja tarife za osebni zračni promet. Glavna upra-i va je pripravila za občni zbor NEV^ YORK, N.Y. — Jo že glavno agitatorico Diemovega obširno poročilo, ki obravnava imamo v Ameriki, namreč Mrs. režima, ki bo tu samo trošila I tudi vprašanja nadzvočnih letal, Nhu, svakinjo vietnamskega ameriške dolarje, ki jih daje 'ri bodo prišla v rabo med le-diktatorja Diema, ki je pokaza- Vietnamu naša administracija tcrn 1968-1970. la že v Beogradu in Parizu, da kot poklon. Prihodnjo nedeljo:	Poročilo se za nadzvočna le-
zna dobro izrabljati vsa sred- bo oce nastopil na CBS televi-! tala nič ne navdušuje. Boji se stva moderne propagande. V ziji, ravno isti čas bo seveda hci da bodo postala celo ovira za Parizu so vsi časopisi poročali tudi agitirala. Tako bosta imela rentabilen zračni promet. Že o njenih tiskovnih konferencah posel oba obenem, toda vsak v! sedaj so letala zasedena samo s s precejšnjo simpatijo. To je ra- svoji smeri.	!	povprečno 42'< njihove zmog-
zumljivo, saj ima Mrs. Nhu rav-j Oče Chuong si je seveda pri-j ijivosti. Poročilo trdi, da je ta-no tako malo rada našo deželo | voščil tudi svojega zeta. Pravi, ko stanje nastopilo šele potem, kot francoska javnost.	j da je za diktatorja Diema isto, ko so prišla do veljave nova
Mrs. Nhu je že napovedovala, kar je bil Hitler za Hindenbur- jet-letala, ki lahko prevažajo da bo pridno govorila, kjerkoli, ga, in da je dejanski goispodar; nekajkrat več potnikov kot nji-bo dobila priliko. Dobila bo pa armade, tajne in javne policije, j hovi predniki. Kaj bo šele se-ostrega kritika v osebi svojega Diem pomeni zelo malo, poma-;daj, ko bo vsako nadzvočno le-očeta Chuonga, ki je bil Die-1 ga samo razmetavati ameriške! talo lahko prevažalo več ljudi mov poslanik v naši prestolici, podpore. Vietnamska armada kot standardni mednarodni eks-pa je v znak protesta proti ima 7 divizij, toda divizijske1 presni vlaki. Poročilo zato sva-Diemovi politiki odstopil. Takoj komandante ima Nhu čisto v ri letalske družbe, naj ne inve-ob prihodu Mrs. Nhu v Ameri-; svojih rokah, Diem pa vse to Otirajo preveč v nova nadzvoč-
ko je ostro napadel njeno poli-1 trpi brez vsakega ugovora, tično pot po naši deželi. Hotel' Ko se vidi, pozna oče Chuong je razkrrinkati svojo hčer kot ^ dobro svojo družino.
na letala, kajti lahko jih taka politika spravi v velike finančne težave.
»
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 9, 1963
Ameriška Domovina
Gl 17 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628
(uSFTSag^
Cleveland 3, Ohio
"TS
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Cnited States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^9^83
No. 194 Weds., Oct. 9, 1963
politiki; danes tako, jutri drugače! Sicer pa mu Kennedy South Bend v Indiani, smo vi-lahko plača z istim denarjem. Oba nastprotnika se rada poslužujeta privilegija do nedoslednosti.
Nikoli pa ne smemo pozabiti, da je do republikanske konvencije še dobrih devet mesecev. V tem času se lahko zgodi še marsikaj, kar ne bo ravno koristilo Goldwaterje-vim ambicijam. Morda bomo takrat lahko rekli, da je bil Goldwater letošnjo jesen na vrhu svoje politične karijere, da pa mu usoda ni dala, da bi se na njej obdržal in prišel v Belo hišo. Usodi bodo z združenimi močmi pomagali Ken-nedyjevi pristaši in Goldwaterjevi tekmeci v republikanskih vrstah.
Senator Barry Goldwater
Na ameriškem političnem obozrju se je pojavila nova zvezda repatica — senator Barry Goldwater. To je dejstvo, ki ga ne more nihče spodbijati, pa naj bo Goldwater-jeva politična bodočnost taka ali taka.
Senator Goldwater je bil še koncem lanskega leta znan samo v svoji državi, med poklicnimi politiki in časnikarji vseh vrst. Dasiravno mu ne manjka političnih vrlin, se v začetku ni mogel dosti uveljavljati. Njegovi govori in tiskovne konference so kar utonile med mnogimi drugimi. Mož se pa ni dal oplašiti. Pridno je hodil od shoda do shoda, od sestanka do sestanka, od predavanja do predavanja. Pri tem se je odlikoval s kratkim in jerdnatim razlaganjem svojih idej, ki so se poslušalcem hitro prikupile. Njegovi pogledi na politiko niso novi in tudi ne razburljivi, odlikujejo se pa z odločnim povdarjanjem ne morda idej in idealov, ampak ameriške politične preteklosti, ki je v njej republikanska stranka igrala veliko in velikokrat tudi srečno vlogo. Posnemal je večkrat taktiko pokojnega senatorja Tafta in si hotel priboriti častni naslov republikanca št. 1, kot ga je imel Taft.
Široka politična javnost je postala pozorna na Gold-waterja šele takrat, ko so številkarji ugotovili, da senator spada med najbolj priljubljene govornike v deželi. Že dolge mesece ima toliko vabil za predavanja in govore, da vseh niti ne zmore. Res je, da njegova izvajanja niso ravno preveč privlačna za politično razgledane poslušalce, toda takih je malo na njegovih shodih, kot jih je žal malo tudi v vsej deželi. Glavno je, da jih ljudje odobravajo. Da pogosto ne prenesejo dosledne kritike, to v politiki ni važno. Važno je, koliko volivcev simpatizira z njimi.
To je bil tudi razlog, da so se za Goldwaterja začeli zanimati zavodi, ki skušajo ugotavljati javno mnenje, kot so Gallupov, Harrisov itd. Kakor hitro je pa Goldwater postal predmet njihovih ugotavljanj, je postal narodna politična osebnost, ki se verjetno poteguje za gospodarstvo v Beli hiši. Politična javnost je tudi hitro začela računati z Goldwaterjem kot republikanskim kandidatom za predsednika. Tako je senator Goldwater prišel v družbo guvernerjev Rockefellerja, Romneya in Scrantona, ki bi tudi vsi radi postali republikanski kandidatje.
Največ ugleda in upanja na kandidaturo je imel guverner Rockefeller, dokler se ni drugič oženil na način, ki ga ameriška javnost v pretežni večini ni odobravala in ga še danes ne odobrava. Zgrešena Rockefellerjeva druga poroka je porinila čez noč Goldwaterja na mesto prvega možnega republikanskega kandidata za predsednika. Tega ni pričakoval niti sam senator. Postal je tako verjetni nasprotnik predsednika Kennedyja na prihodnjih predsedniških volitvah.
Kakšen je Goldwaterjev političen program? Zelo težko ga je opisati. To pa tudi ni važno. Taka je pač ameriška politika, da vsak predsednik dela čisto drugače, kot je obetal, ko je kandidiral. Ne izneveri se svojim besedam in obljubam, tega ne dela, pač pa po svoje razlaga, kar je izjavljal in obljubljal. Tega mu tudi nihče ne zameri.
Pri Goldwaterju moramo vpoštevati še drugo okol-nost. Mož je bil v začetku svoje propagande sila konservativen, zagovarjal je ideje, ki so ga slikale kot idealnega re-akcijonarijca. Zato so bile v začetku najbolj vnete zanj razne reakcijonarne struje, kot so na primer znani “bre-zarji”. Čim bolj pa je število njegovih pristašev rastlo, čim bolj je postajal središče vseh konservativnih, toda ne re-akcijonarnih sil v deželi, tem bolj se je odmikal od primitivnega reakcijonarja in se približeval tipu solidnega konservativnega politika. Ta prehod na nov političen program pa pri Goldwaterju še ni zaključen. Zato še ne moremo govoriti, kaj bo pravzaprav zagovarjal, ako postane republikanski kandidat. To vedo tudi mnogi konservativni politiki in se vključujejo v Goldwaterjeve vrste v upanju, da bodo že o pravem času vplivali na senatorja, da bo tako govoril, kot želi večina konservativnih Amerikancev. ki jih je veliko tudi zunaj republikanske stranke.
Med voditelji republikanske stranke B. Goldwater ni priljubljena oseba. Prav nič niso zadovoljni ob misli, da bi morali njega podpirati v volivni kampanji in ne koga drugega. Mednje ne spadajo samo mogoči Goldwaterjevi tekmeci, ampak tudi taki republikanci kot sta Eisenhower in Nixon. So pa v zadregi, koga naj postavijo proti Goldwaterju. Zadrega je celo rodila misel, naj bi Eisenhower ponovno kandidiral. Treba bi bilo v tem slučaju samo “primerno tolmačiti” ustavo..
Z Goldwaterjevo kandidaturo računa tudi Kennedy. O tem jasno priča zadnja njegova pot po 11 državah, ki je bilo med njimi osem takih, ki ga zadnjič niso volile in kjer se nahajajo elavna oporišča Goldwaterjevih pristašev. Tudi njegov govor v Salt Lake City-ju je v glavnem odgovarjal na razne Goldwaterjeve kritike, ki se dajo vse zgostiti v očitek, da Kennedy ne pozna nobene doslednosti v svoji
Pri kipu škofa Barage v kul-
OPOMBA. Pripravlja se velilw slovensko romanje na Baragov grob v Marquette in v “Baragovo deželo” za teden po 4. juliju 1964. Trajalo bo 5 ali 6 dni. Cena za vožnja (bust) in prenočišče okoli $55. Pot je razvidna iz črtkaste črte na tem zemljevidu. V romanje bo vključena tudi Sv. Gora (Holy Hill) v Wis-consinu. Rezervirani so trije udobni busi. En bus je že zaseden. Priglase sprejema iz prijaznosti Zulich Agency (IV 1-1387). Sedaj prijavite samo imena, datum za denar objavimo po novem letu. — Za vodstvo romanja: Father J. Godina.
Cleveland, O. — Zgornji zem- novi šli za pet dni in da so jih Ijevid z naslovom tega potopisa j znale primerno obleči in speči (Po Baragovi deželi) kaže v j potice in podobno za dolgo ro-glavnem državo Michigan in manj e. nekaj obrobnih krajev sosednih držav. V teh krajih je naš slavni svetniški rojak Friderik Baraga preživel svoja prva in najsrečnejša leta misijonskega dela. V krajih “Krivo drevo”,
Križna vas”, “Srednja vas” in “Traverse City” so mu pomagali pri iznanjevanju Jezusovega evangelija tudi veliki slovenski misijonarji Franc Pirc,
Ignacij Mrak in Lovrenc Lavtižar. To je bilo v letih od 1832 dalje. Baraga je umrl leta 1868 j v Marquettu, na sedežu novo-1 ustanovljene škofije, v kateri; je bil on prvi škof.
Ko je leta 1832 cincinnatski I škof poslal novodošlega Baraga! v Krivo drevo (sedaj Harbor turnem vrtu v Clevelandu pred Springs), je bila vsa pokrajina odhodom na Baragov grob. — severno od Velike reke (sedaj Prva vrsta (od leve):	Frank
Grand Rapids) neodvisna indi- Stanonik, Ciril Gostič, Philip janska država. V Spodnjem Michiganu so živeli Indijanci rodu Ottawa, severna od Michiganskega jezera pa rod Čipva (Chippewa). Brez potov, brez cest.
Baraga je naš slovenski svetnik, naš vzor, naš ponos in naša slava. Že več let se dela na tem, da bi bil Baraga tudi uradno prištet med svetnike. V ta namen je potrebno, da k našemu svetniku mnogo in zaupno molimo in izprosimo čudežev. Da bo to lažje, moramo Barago in njegovo svetniško življenje čim bolj poznati. Ta namen smo imeli pred očmi, ko se nas je to poletje šest Clevelandčanov odločilo, da pojdemo v Baragovo deželo, v kraje, kjer je on misi-jonaril, in na njegov grob v stolni cerkvi v Marquette-u. V mislih smo imeli tudi, da bi si od blizu ogledali te kraje in presodili, ali bi bilo mogoče prihodnje leto napraviti veliko slovensko romanje na Baragov grob in na kraje, ki so posvečeni s trudom in znojem slovenskih misijonarjev iz prejšnjega stoletja.
Ti clevelandski romarji na Baragov grob so bili Matt (Tja-šek) Gerich, Ciril Gostič, Filip Kocin, Jožko Rigler in Frank Stanonik ter podpisani. Starost prvih pet skupaj ne znese toliko kot moja. Med počitnicami si lahko vsak dan našel teh pet slovenskih fantičev na vrtu ali okoli Stanonikove hiše na cesti E. 160 St. Vsi so v tisti bližini doma. Pred odhodom smo imeli sestanek okoli velikega zemljevida Baragove dežele. Na sestanek so prišle tudi matere, da so videle in slišale, kam bodo si-
Kocin; druga vrsta: Father Godina, Jožko Rigler, Matt Gerich.
Prvotno smo nameravali potovati tako, da bi se ustavili najprej v Grand Rapids (Velika reka) in šli od tam proti severu, domov pa skozi državo Wisconsin, Illinois in Indiana. Ko smo pa naprosili strokovnjaka za Baragovo življenje g. Jožefa Gregoriča v Chicagu, da bi nam dal nekaj navodil za pot in kraje, nas je g. Gregorič povabil, naj se najprej ustavimo pri njem in Chicagu; to nam je spremenilo smer, da smo šli po Wisconsinu tja in po Michiganu nazaj.
Naložili smo se v nedeljo dopoldne okoli 10. ure pred Sta-nonikovo hišo. Vse kovčke smo spravili v trunk, romarske “cekarje” s hrano je pa vsak vzel s seboj na avtomobilske sedeže. Stanonik in Rigler sta zasedla prostor na sprednjem sedežu, o-stali trije pa zadaj. Ustavili sme se takoj na pomolu 9. ceste, ker je bil tiste dni tam zasidran ledolomilec, ki je priplaval v Cleveland cd Makinac-a, kamor bomo tudi mi šli v teku svojega romanja. Pri clevelandskem letališču smo se zamudili kakih pet minut, da smo videli nekaj zrakoplovov pristati. Nato smo gladko brzeli po ohajskem turn-pajku kaki dye uri. Zmolili smo rožni venec za srečno pot. Romarji so začeli segati v cekarje. Zato smo se ustavili pri prvi naslednji restavraciji in cekarje postavili na eno izmed miz na sončnem travniku poleg restavracije.
Ko smo vozili mimo mesta
deli nekaj poslopij slavne katoliške univerze Notre Dame. Vsi so vedeli, da so študentje te univerze zelo dobri igralci “foot-balla”. Ko smo se bližali Chicagu, je skoro mučno vplivala na nas strahotno industrializirana pokrajina:	tovarna se drži to-
varne, gozdovi dimnikov in vse zaprašeno in okajeno. Velika cesta zapelje skozi ta kraj brez vsake ovire, nikjer nobene cestne luči, naravnost na most nad hišami in neovirano prideš v center mesta. Mi smo malo preje zavozili stran s te ceste'bliže k jezeru, da smo videli novi del mesta s krasnimi stanovanjskimi poslopji. Zasedli so skoro vsa ta lepa poslopja črnci. Videli smo stadium, veliko poslopje muzeja, visoka poslopja čikaškega “Loopa”, pristanišče za male športne čolne in vozili z groznim valom prometa v tem delu mestnega središča, dokler se nismo rešili na nekoliko zmernejšo cesto Wabash. Pred hotelom, v katerem smo nameravali prenočevati, smo na zemljevidu ugotovili, kako voziti in najti g. Gregoriča. Iz centra mesta pelje v smeri, kjer on stanuje, ena izmed glavnih prometnih žil brez luči. Na enem mestu so cesto speljali skozi o-gromno poslopje, ki je stalo tam, preden so pred leti potegnili to ravno cesto.
Brez težave smo našli v vrsti lepih stanovanjskih hiš številko, ki velja tudi za stanovanje g. Gregoriča. Kot mravlja delavni strokovnjak za Baragovo življenje in njegova prijazna gospa stanujeta v prvem nadstropju. Oba sta nas pričakovala. Predstavili smo se v delovni sobi g. Gregoriča. Ob stenah omare s škatljami mikrofilmov, ki jih je g. Gregorič posnel po dokumentih o Baragi v raznih knjižnicah in muzejih v Ameriki in Evropi, zvezki, knjige, dokumenti. V enem kotu v sobi je projektor, s katerim Baragov zgodovinar bere mikrofilme. V sobi je tudi Baragov kip, ki ga je izrezal naš kipar France Gorše. G. Gregorič nam je s ponosom pokazal ta dragocen dar g. Goršeta. G. Gregorič je bil rojen v Ameriki. Prav ta ko njegova gospa. Oba govorita gladko in perfektno slovensko. Nato je gospa vzela mlade goste k sebi v kuhinjo, midva z g. Gregoričem sva pa začela obravnavati Baragovo beatifikacijo in naše romanje.
(Dalje sledi)
Father J. Godina
Klub Ljubljana
Cleveland, O. — Ptice se zbirajo in lete v južne, toplejše kraje, ko je prišla v deželo jesen. Tudi naša društva in klubi se selijo, selijo iz narave v zaprte prostore. Klub Ljubljana se je odločil, da priredi svoj zabavni večer 13. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Večerjo bodo začeli deliti, ob petih.
Vsi člani in članice kluba vabljeni. Prijatelji kluba ter drugi rojaki iso vabljeni in dobrodošli s spremstvom članov kluba! Kdor se je kdaj udeležil zabave našega kluba, je bil prav gotovo zadovoljen, ker to je v resnici zabaven klub.
Po večerji bo domača zabava, pri kateri bodo igrali Grabnarjevi fantje.
Na svidenje 13. oktobra v SDD!
Frank Rupert
Pobožnost] pri Sv. Lovrencu
Cleveland, O. — Kar dve lepi pobožnosti bodo imeli konec tega tedna v župniji sv. Lovrenca v Newburghu.
V soboto, 12., in v nedeljo, 13. okt. 1.1., bodo imeli najprej 40-urno pobožnost. Verske nagovore bosta imela ob tej pri ložnosti dva naša domača slovenska duhovnika:	prof. Ed-
ward Pevec in kaplan od Sv. Vida g. Jošt Martelanc. Prvi bo imel dva govora v angleščini, drugi pa slovenskega (v nedeljo, 13. t. m. ob 4. pop.).
Nedelja, 13. okt. 1.1., pa je obenem tudi nedelja clevelandskih slovenskih tretjerednikov. Njen voditelj father Julij Slap-šak lepo vabi vse ude, da se udeleže tudi te nedeljske popoldanske tretjeredniške pobožnosti v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu ob dveh popoldne. — Mir in vse dobro!
K obema pobožnostima so prisrčno povabljeni ne samo vsi šentlovrenški verniki, marveč tudi vsi iz Clevelanda in okolice.
J. S.
Ka koline mo povabljeni
Cleveland, O. — Malo zgodaj je še to, saj je še vedno tako lepo in prijazno toplo, vsaj danes, ko pišem te-le vrstice. Pa nič za to. Koline so vedno dobre, seveda naše, po domače pripravljene. Naši možje in fantje iz Collinwooda in tudi od drugod se na to reč dobro razumejo. Lahko se boste sami prepričali!
Sobotna prireditev clevelandskega Društva slovenskih protikomunističnih bojev nikov je prva letošnja naša domača zabava te vrste v našem mestu. Nekam pohiteli so! Imajo prav. Kdor prej pride, prej melje. Društvo SPKB rabi denarja. Več kot ga bo v soboto zvečer v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. utržilo, bolj bo zadovoljno. Nujno potrebuje denarja v podporo svojih onemoglih tovarišev v borbi, kakor tudi za njihove vdove in sirote. Kako velika zadeva vseh nas!
Hudo je biti zapuščen in od vseh pozabljen, posebno če store talko nekdanji tvoji najbližji. Ena naj lepši h človeških čednosti pa je plemenitost in usmiljenje. Bog jo bogato plačuje; vsi dobri ljudje pa cenijo. Pokažimo, kaj smo! Zvestoba za zvestobo! Na svidenje v soboto, 12. t. m., zvečer v SD na Holmes Ave. na kolinah Društva SPKB v Clevelandu.
J. Sever
Srce mu je v naravi, želel je prav ta 'kraj in želja se mu je v resnici tudi izpolnila. Ne bo sam ta dan, poleg sobratov, prijateljev Slovencev, bosta tudi družini tukaj živeče njegove sestre ge. Rezike Vraničar, žene poznanega slovenskega javnega delavca g. Martina Vraničar, in družina njegovega brata g. Jožeta Starca, kemičnega inženirja, in njegove žene, ki je sedaj učiteljica. Večje število otrok obeh družin bo s hvaležnostjo in globoko zahvalo prosilo obilo božjega blagoslova za ves trud, ki jim ga je gospod izkazoval v času učenja glasbe.
Gospod ni samo doktor teologije, je dober svetovalec, prijeten družabnik, pevec in glasbenik, saj igra sam več inštrumentov.
Daleč se vije pot od Stock-tona do San Andreasa med holmi in grički med travniki in zelenjem. Vse, kamor se ozre oko, je delo božjih rok. Tam na gričku pa je postavljena nova cerkev, lepa, prostorna. Vse novo! Okolje, ljudje, župnija in župnik.
ičakajo Vas novi obrazi, žulja-ve roke, trde gorske besede. Čakajo Vas novi napori, novi nasveti, želje. Čaka Vas ^©pregledna vrsta faranov. Vse, res prav vse je novo ...
Le nauk Gospodov je nespremenjen, isti Bog vlada v višinah tega prijetnega gorskega mesteca. Peter, Ti si sikala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev ... Tu je resnica zgodovine katoliške Cerkve, en list pa je Vaš č. g. dr. Martin, želimo Vam, da bi trdna medsebojna povezanost, razume vanje in bratska ljubezen po reku Gospodovem: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” vladala in združevala slovenskega župnika in njegove farane.
Dovolite, da na tem mestu kličem:	“čestitam Vam, San
Andreaski katoliki, in vsem faranom okoliških vasi k pridobitvi na samostojni župniji, cerkvenim pevcem pa želim, da vrnejo to, kar jim je podaril Gospod — glas za cerkveno petje — kot zahvalo za božji dar.
Vam, gospod župnik, iskrena hvala za vse, na nas združuje molitev v prepričanju, da Vas spremljajo k temu velikemu dnevu iskrene želje in čestitke za vse najboljše s prvim dnem do zmagoslavnega zaključka.
Maks Simončič
Slovenski duhovnik imenovan za župnika v Kaliforniji
Stockton, Calif. — Stockton-ski škof Hugh A. Donohoe je ustanovil novo, precej obširno župnijo v prijetnem gorskem mestecu ob glavni cesti San Andreas. Kot prvi župnik je bil tja imenovan sedanji kaplan škofijske cerkve č. g. Martin Starc, doktor teologije.
Imenovani gospod se je rodil kot sin kmečkih katoliških star-'mož mi je umrl, ko sva bila p°~ šev v vasici Curile pri Metliki' ročena 49 let. Že mora tako 'bi' 18. januarja 1907. V vročem Iti. Vesela sem, da so vsi trije mesecu juliju 1930 je pel prvo otroci doma. Lepo slovensko sv. mašo in leto kasneje, ko je | berejo in tudi pišejo. S stricoui zapustil bogoslovje, je nastopil'v Jugoslaviji si radi dopisU' prvo službeno mesto kot ka-'jejo.
plan v Trebnjem na Dolenj-j Sedaj bi Vas pa rada nekaj skem. Bil je za kaplana v Vi-1 vprašala. Morebiti Vam je zna-nici, Bela Krajina, Sv. Petru no, kje bi si lahko nabavili slo* pri Novem mestu in končno pri venslko harmoniko Mrvarjevegu Sv. Petru v Ljubljani. Kdo od izdelka. . Saj mi jih imamo že mlajše generacije ga ne pozna,'dolgo let. Nekdo drugi bi saj je bil vendar profesor za rad imel prav take kot so naše-latinski jezik in verouk na Po- Vi ne veste, kako lepo je Pri
IZ NAŠIH VRST
Eveleth, Minn. — Spoštovani! Najprej Vas vse skupaj IeP° pozdravimo in Vam želimo dosti naročnikov.
Jaz sem že štiri leta vdova,
Ijanski gimnaziji.
nas, ko sin zapoje in zaigra-
Kot protikomunistično u/smer- Ima veliko veselje z njimi, cejen je meseca maja leta 1945 prav težko dela. zapustil svojo ljubljeno domo-1 Tukaj Vam pošiljam naročni-vino in se zatekel v Tirolske no za eno leto. V Ameriški DO' hribe v Avstriji. Malo kasneje movini je dosti novic iz vseh je položil doktorat iz teologije krajev sveta. Mi jo radi čitamo-na Padovski univerzi v Italiji. Prav lep pozdrav in zbogo^ Štiri leta je čakal v Tirolah, do- vsem!
kler mu ni ameriška vlada iz- [	Mrs. Frances Intihar
dala potno dovoljenje za sonč-	•
no Kalifornijo, kamor je pri- Wickliffe, O. — Draga gosp3 spel v mesto Oakland blizu Debevec! Ker mi bo naročnina San Francisca ter v cerkvi sv. v kratkem potekla, zato jo P°' Patricija kaplanoval leto dni. šiljam že danes, da Vam ne bo Kasneje je bil premeščen v treba poslati opomina. Čeprav Stockton.	| imamo dva ameriška dnevnika,
Začasno je kaplan v AngeLs ne bi mogla pogrešiti Ameriške Camp, kjer čaka na dan 13. ok- Domovine. Želeč Vam obd° tobra, ko bo slovesno ustoliče- uspeha in novih naročnikov, nje izvršil msgr. Morris iz Lo- Vas najlepše pozdravlja dyja.	I	Mary Stusek
F S. FINŽGAR:
STRICI
*	*■ * #-*	» * #+-*■-* * s* +
PRVO POGLAVJE. ije zehal in se pretegal sred Kar p0 vrsti so jih dobili na hiše.
0(ilogu in vsakega o Kraljih.] “Pustita!” je velel trdo oče. ^eroče šimen ni hotel brskati Boltežarju so omahnile roke, Putiki za imeni naprej in ki jih je vil nad glavo, Gašper je izpustil strož na klop
nazai. so bili sinovi: Gašper, Boltežar. Nato dva-
toihor
aist let ni bilo nič. Trinajsto ie božič prinesel še šteto, Jen° mater pa so odnesli s °(lloga Trije kralji. Šteto je 2redila dekla Maruša, ki je Pestunja prišla k hiši, ko 6 rodil šimnu prvi sin Gaš-er’ in rastla do kravje in rašičje; dokler ni po materi-'spirti zagospodinjila.
* hiši je bilo — kako na-
tak*10 —' ^Fl0, ^iePa se K.ie p 0 malo govorilo kakor na odlogu. Tudi tisti večer ne. j.aruša je luščila fižol. Pok-nJe suhih strokov, pošume-anJe fižolovke, ko jo je obtr-vala, hrestljanje koruze, ki jo robkala Gašper in Bol-, ar> in mehki udarci orob-an’h storžev, ki sta jih fanta j,e^a tla, to je bilo vse. ^ je bral “Umno živino-r^”> Štefa pa je na peči j ‘° sopla v otroškem snu. 2Pred hiše je bilo čuti šum ""ka, ki
— je tekel rzlo korito.
napol
°lgo ga ni!” je pogledala _ aruša na uro. Fantje so se
rek	ozrli na uro,
Pn ni nihče nič. rreba mu je riti v noč in Je momljala Maruša, j, 'Kor je dvignil glavo iz-g . knjige; “Opravke ima.—
a,‘N^a ^ ve®?”
lin ®amo sedanje smrko-
hrop0 Ve vse-” Jezna Je P0-v ° Ka Po naluščenem zrnju
toniku. Zunaj pa se je v
Podi *1'F)U o^^silo trkanje s ^ Kovanimi čevlji ob kame-1 Prag pred vežo. la reJ hi ga bila obgodrnja-2b’, ^ bi bil prej prišel,” je a H1 Mihor Marušo. aruša je nabrala šobo in Pomolila proti Mihorju: dai,m''''” in odšla za gospo-Ja po večerjo.
stleilmen> gospodar, je vstopil,
j,	j. Klobuk in zamahnil z sne nac^ P°dom, da je otresel
k,	.,5’ Ki se mu je nabral krog ‘Mcev.
šal naletava?” je vpra-Gašper.
Ka
in pogledal očeta. Maruša je prijela za kljuko.
“Nabrskan je. Ne bom ga poslušala,” je sodila in šla pomivat.
“Nocoj se zmenimo,” je nenadoma resnobno poudaril oče.
Mihor je zaprl knjigo, brata sta sedla k peči vsak na svojo stran.
“Gašper!” Oče je potrkal z nohtom po mizi.
Sinovi so poznali to trkanje.
“Gašper, kaj je z Lucijo?”
Brata sta se ozrla na Gašperja, ki je pogledal v tla in se z obema rokama trdo oprijel klopi.
“Kaj je z Lucijo, te vprašam,” je ponovil oče trje.
Gašper ni dvignil glave.
“S čigavo?” je pomagal Mihor.
“To ve on bolje kot mi.— Povej!” Oče je potrkal z nohtom glasneje po mizi.
Gašper je izpod obrvi pogledal vanj, zardel do ušes, stisnil klop in poskusil izreči besedo. A mu je obtičala v grlu.
Boltežar se je sklonil krog vogla peči in pogledal brata.
“Tak blekni!”
Takrat pa je Gašper šinil kvišku, trma mu je namrdala čelo.
“Kar je, je,” je izustil hrt pavo in pomeril proti durim.
“Ne geni se, dokler ni zmenjeno !”
Gašper je sedel na klop, da je zacvrkala pod njim, in ponovil :
“Kar je, je, če grem takoj od hiše.”
“Tako govori plašar, ne pa sin s Podloga. Sram te bodi. Oče je pljunil na sredo hiše.
Sinova sta gledala očeta in sta gledala brata, ki jima je pritajil prvo skrivnost v življenju.
“Ali res z Lucijo? Kajžar-sko!” se je široko začudil Boltežar in pogledal brata krog vogla peči. “Gašper,
Elektrika nam napravlja življenje prijetnejše
Naj bo popoln obed ali pa samo mal prigrizek, električni zmrzovalnik je dobrodošel vsej družini Edwarda Kaifesha na 1779 Pontiac Drive, Euclid. Na sliki vidimo Mrs. E. Kaifesh, ko daje svojim trem otrokom mal prigrizek. Kevin je star dve in pol leti, Larry eno leto, Kim Anne pa štiri leta.
CLEVELAND, O. — Mrs. Ed- novo le špagete, meso in mesni ward Kaifesh s 1779 Pontiac sok pa vzame iz zmrzovalnika Drive v Euclidu bi brez dvoma in vse skupaj segreje v elek-razveselila vsakega izdelovalca | trični kozici. Obed je priprav-zmrzovalnikov ali poklicnega Ijen v nekaj minutah, namesto strokovnjaka za domove, ker u-jda bi zanj porabila več ur. Na porablja električni zmrzovalnik ^ isti način dela Mrs. E. Kaifesh živil točno tako, kot je predvi-j tudi s pečeno govedino, sarmo deno, da ima od njega največjo in drugimi jedmi, korist. Zato ni prav nič čudno, Pri obsežnem gospodinjstvu da so jo razsodniki izbrali pre-' pride Mrs. Kaifesh prav vsaka tekli teden za nagrajenko v o-1 električna naprava, ki ji delo o-kviru “Električno življenje”,!lajša in skrajša delovni čas. V katerega zgodbe prinaša AD.
Mns. E. Kaifesh namerno pripravi vedno toliko več za redne obroke, da ji nekaj ostane. To spravi v zmrzovalnik in ima vedno na razpolago za kako potrebo. To je zelo enostavno, pravi Mrs. E. Kaifesh. Ko že pripravljamo obed, ni velike razlike, če pripravimo nekaj več. To “nekaj več” nam prihrani čas za pripravljanja prihodnjega obeda. Kar nam je ostalo, shranimo v hladilniku in imamo vedno na razpolago.
Prihranjen čas je za Mrs. E.
Kaifesh važen, saj mora skrbeti za dom, v katerem je pet spal nic. Poleg moža in nje žive v njem še štirje otroci.
Tipičen primer, kako uporab-
pravo civilni vladi, toda tega ji General Shoup pravi, da
ni“‘\"e verjame.	bod0 marini šli v Latin.
Med tem so se zbrali v Mana-	i a •!
gui, prestolici Nikaragve zuna-j	8*co Ameriko
nji ministri treh republik, ki se1 WASHINGTON, D.C. — Četudi bojijo vojaških uporov: neral Shoup je dosedaj povelje-Nikaragve, Kostarike in El Sal- j val našim marinom, ve torej vadorja. Sestali so se, toda ne dosti o naši dejanski zunanji vedo, kaj naj sklenejo. Računa- politiki. Sedaj gre v pokoj in jo namreč na tujo pomoč, te pa zato ne molči več kot do sedaj, ni od nikoder, tudi ne iz Ameri-jTako je na svoji zadnji tiskov-ke. Nerodno je pri tem, da ima ni konferenci izjavil, da se boji, samo Nikaragva dobro izvežba- j da bodo v politične homatije v no narodno gardo, dočim sta El Latinski Ameriki morali kmalu Salvador in Kostarika odvisni poseči naši marini.
hal' S^eKel suknjič in ga opa-h a .sne?a. Golorok je sedel Kak 1Z*’ ®es^esetletnik, pa še t}e.	. Krast. Zajel je iz skle
oče 'r v cunjah,” je razložil kam si gledal?” Brata sta .	’ sleu^i —,	,,v •	hitro ugenila, za čigavo Luci-
jo gre pravda.
“Kamor so oči peljale in tebi nič mar. Saj jo bom plačal!” Gašper je pograbil orob-kan storž, ga med prsti zdrobil in vrgel drobljance na drugo plat hiše pod klop.
Tedaj je oče potrkal s sklepi po mizi. Vsi sinovi so se za spoznanje ponižali ob tem udarcu.
“Rekel sem, da si plašar, ne sin s Podloga.” Še enkrat je pribil s koščeno roko to
latVj^.ica Je praskala po široki Pod sFr°Ki so spet pokali Za s Maruše, suha koru-P°d mJe .šumljaJe usipala iz-Žarja an* Gašperja in Bolte-
stavndj,J\s PIavko?” J'e P°-
kled- i°Ce ^'co pokonci in po-a Mihor j a.
co,N' k-
2uo, da bi storila no-
Po irfV'" In J6 zopet glodal trditev ob mizo. Vsi so umolk-Ztjio .ed*' Je ujel zadnje
skled ^a5e’ vr.gel žlico v 6ebe ° 'n J0 porinil izpred
’ ‘‘Nat” •
Marn' ,le skoraj zarežal v latvjc.Q0’ k* -i6 tedaj že držala kujjj . Za rob, jo odnesla v hi ge'10’ Se v hipu vrnila in PJoli]. Zaprla vrat, pa je že
Z “Sf0 ^udi!
deKle. ov
je sunil oče sPal0 a., ?roti Peči> kjer je
Vložil0dpravili svojo,” je Sa, u a Kar sredi vere Maru-Mog^i ^eKnila in nadaljevala.
SVoi v.',° Vstali, poiskali vsak ■' K°t,	.... , , , ,,
svojem domu ima poleg električnega zmrzovalnika za hrano še električni štedilnik, avtomatični električni pralnik, sušilnik in pomivalnik posode.
od redne armade. Na sestanek so zunanji ministri prišli radi tega, ker so obupali, da bi jim Organizacija ameriških držav (OAD) mogla in hotela kaj pomagati proti vojaškim uporom. Zato imajo upravičen strah, da jih čaka ista usoda kot civilne vlade v Gvatemali, Ekvadorju in Hondurasu.
Tovariš Nikolajev in tovarišica Tereškova se bosta poročila
MOSKVA, ZSSR. — Ruska in ameriška radovednost bosta imeli prihodnje tedne izredno zabavo. Moskva je uradno sporočila, da bo ruski kozmonavt Nikolajev vzel kozmonavtinjo Tereškovo. Poroka bo menda enkrat pozimi.
Tereškova je sedaj na propagandnem potovanju po Kubi, potem se vrne domov, da pripravi vse potrebno za svatbo. Glavne iskrbi, ki jo imajo vsi mladi pari na Ruskem, je že rešena. Ona in njen mož imata pravico vsak do svojega novega stanovanja. Dveh ne bosta rabila, vsaj v začetku zakonskega življenja ne. Kam bosta šla na ženitovanjsko potovanje, tega tovariš Hruščev ni povedal. Tereškova in Nikolajev sta
Zdi se mu, da je tam nevarnost od strani komunizma večja kot v Aziji ali Afriki.
Moški dobijo delo
Iščemo zavarovalninskega zastopnika
Sijajna prilika prodaje zavarovalnin za moškega v starosti od 22 do 40 let; mora biti poročen, imeti višjo izobrazbo, govoriti in razumeti slovensko. Zajamčena plača tekom uvajanja. Kličite 888-0158.
Ženske dobijo delo
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
V	najem oddamo odraslim, zgoraj, 41/2 čistih sob in kopalnico. Samo pet minut hoje od cerkve sv. Vida. N1-slov dobite v upravi A.D. 	(194)
V Euclidu
V	fari sv. Kristine, blizu E. 216 in Miller Ave., bomb začeli cesto novih hiš, enodružinske, dvodružinske in bungalows za dohodek. Loti so različne mere. Izberite si kakor hitro mogoče, predno bo prepozno. Za Več pojasnila kličite
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(195)
Naprodaj
š t i ri-stanovanjska zidana hiša, vsako stanovanje ima 4 sobe, v neposredni bližini Sv. Vida. Za vsa pojasnila kličite EX 1-6608.	 (194)
OBRATOVANJE STROJEV
Iščemo ženske od 21 do 35 let za obratovanje strojev na drugi ali tretji izmeni. Stalno delo. Avtomatično povišanje plače in druge koristi.
BENSAN PLASTICS INC. 1615 Collamer Ave.
(vogal E. 152 St. in Noble Rd)
(196)
Štiri sobe
oddamo s kopalnico in toplo vodo mirni družini brez otrok. $45.00 Kličite po 4. uri 361-7372.	—(194)
Sobe v najem
Oddamo dve opremljeni sobi, zamrežen porč, na E. 72 St. Kličite RE 1-7051.	(194)
Ženska za čiščenje
Iščemo žensko, da bi čistila
, .	.ob petkih od 9 do 5. pop.
zadnje case redno nastopala ] Kličite Iv 1.3623 p0 6. uri. skupaj na vseh ruskih javnih!	non
prireditvah.	'
Pri Lake Shore 5-5 V fari sv. Jeroma
Dvodružinska hiša, velika, v izvrstnem stanju. Novi plinski furnezi. Ta dom je zelo čist. Polna cena $23,900.
KAPELABLE KAPEL 25000 Euclid Ave.
RE 1-5330
(201)
¥ tafcasu še m miriš
T E G UCIGALPA, Honduras. — Nova vojaška diktatura je sicer obljubila, da bo v par dneh preklicala vojno stanje, toda tega ne more storiti. V prestolici se še zmeraj sliši streljanje in govorice se širijo o spopadih med vojaštvom, ki je verno novi diktaturi in narodno gardo, ki simpatizira z bivšim predsednikom Moralesom.
Narodna garda je vedela, da je diktatura ne bo trpela, zato je pravočasno skrila svoje orož-
Ija Mrs E. Kaifesh “ostanke”, je, svoje pristaše pa založila z je priprava špagetov z mesnimi municijo in revolverji. Kako
kroglicami. Na enkrat pripravi 10 do 12 funtov mesa in mesne omake. Vse, kar ostane, razdeli
dolgo bodo trajali poulični boji, tega nihče ne ve. Zmagala bo končno vendarle diktatura, kaj-
v Tupperware posode za v, ti prebivalci se nočejo odločiti zmrzovalnik in te spravi vanj,'ne za eno ne za drugo stran, dokler si družina zopet ne za- Nova diktatura je obljubila, da želi špagetov. Tedaj skuha na bo izročila tekom enega leta u-
Z združitvijo Pennsylvania in New York Central ne bo nič
WASHINGTON, D.C. — Veliki železniški družbi Pennsylvania in New York Central sta se namenili združiti v eno samo, kar bi zmanjšalo njune u-pravne stroške, pa ustvarilo tudi novo železniško družbo, ki bi obvladovala večji del železniškega prometa na severnem in srednjem Vzhodu ter srednjem Zahodu.	\
Zvezna vlada je prošnjo za združitev obeh železniških družb zavrnila, ker bi bila nova družba premogočna in bi imela skoraj monopol na dobrem delu železniškega prom eta dežele. Odklonitev ni nikogar prehudo iznenadila, četudi je zvezna vlada brez obotavljanja preje dovolila združitev Chesapeake & Ohio in Baltimore & Ohio.
MALI OGLASI
V najem
8-sobni “duplex”, plinski ogrev, zmerna najemnina. Na 1440 E. 40 St. Za pojasnila kličite LI 1-5524.	—(196)
V fari sv. Vida
6-sobna enodružinska hiša in dvodružinska na enem lotu, 3 plinski furnezi, lep lot, vse v dobrem stanju.
Velika enodružinska hiša, pripravno za veliko družino, velik lot in garaža. Prazno.
Za več pojasnila kličite.
FRANCES HROVAT EV 2-4535
(197)
Naprodaj
Kombinacijski aparat, tele-vižen, radio in fonograf, zelo dobrem stanju. Kličite UT 1-9894.	(196)
V	najem
Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St.
(mwf -x)
V	najem
5 sob, na novo dekorirane, oddamo spodaj, na Lindbergh Ave., blizu Slovenskega dr. doma. Kličite KE 1-0132.
MED NAPRODAJ
Na domu ali pripeljem n; dom. $1.10 kvart.
JERRY STROJIN R.D. 2, West 20 Geneva, Ohio
— (9,11,14 okt
nili, dokler ni povzel oče: ‘Povej mi, ali si bil pes ali si bil človek?”
Gašper je gledal v tla. Mihor je spravljal “Umno živinorejo” na polico. Boltežar je svaljkal pod nogami orobkane storže, razmetane po podu.
“Odgovori, če te vpraša oče,” se je okrenil gospodar od mize k sinu.
“Rad jo imam,” je okorno priznal sin.
“Kaj govoriš potemtakem o plačevanju? Vzemi jo! Da bi se sedaj potepal po svetu, to je za psa, po pravici pla-56 de.s^’i Kamor so poklekali Ičati pa tega noben denar ne
Setletja vsak večer,
lila nanl^ ^IaruSi> ki Je mo-leJ z nenaravnim gla-
?d£o
Kla j
Sop) 1	_
^0koma SG n' vedel°> ali se z ‘‘§e pobrovarja ali prepira.
Povabil °p kit° or°hkajva,” je'nil: Gasper Boltežarja, ki
more. Torej . . .”
Gašper je gledal z izbuljenimi očmi očeta, Mihor je prekoračil sobo gor in dol, se ustavil pred bratom in izbruh-
(Dalje prihodnjič.)
V	najem
4 sobe oddamo na 53£ Stanard Ave. Vprašajte zg raj od 10. zj. do 2. pop. _____________________ (19(
V	najem
Oddamo 4 velike sobe, zg raj, velika kopalnica, plins furnez, v fari sv. Vida ljude srednje starosti.— Kličite H 1-5370.	_(i9(
Stanovanje v najem
Oddamo 5-sobno neoprem-ijeljeno stanovanje, zgoraj blizu cerkve in šole. Kličitt KE 1-1616 med 4. pop. h 6.30 zvečer.
Naprodaj
Televižen Zenith tkzv. Spacecommand 400, cena $20^. Telefon LI 1-4059 po 7. uri zvečer.	(196)
ir ,	■
ČIGAV DOM? — Ljudsko štetje je težka naloga še v civiliziranih deželah, veliko težavnejše je v divjini, kot so predeli v Severni Rodeziji v Afriki. Na sliki vidimo neke vrste bivališče na robu močvirja Lu-kanga, kjer žive primitivni in skrajno neprijazni ribiči. Popisovalec mora seveda tudi v to neprijazno bivališče če hoče svoj posel dobro opraviti.
keff mm
m\mmm
921 East 185. St.
★
VSE VRSTE GROCERIJA. PRIGRIZEK, VINO, PIVO IN MEHKE PIJAČE ZA VEN!
★
Lastnik: RAY HEIN
Odprto od 9:30 do 1:00 ponoči, v nedeljo do 12:00 ponoči.
DAN DEE PRETZEL & POTATO CHIP CO.
AMERIŠKA DOMOVINA,
HENRIK SIENKIEWICZ:

KRIŽARJI
»UMUAttžU^^
Toda opazil je, da koprni po tem, da bi jo v duhu objel okoli pasu in posadil na konja ali jo jemal s sedla, jo prenašal čez strugo, ji izžemal vodo iz kite, se sprehajal z njo po gozdovih in gledal nanjo in se z njo “posvetoval”. Tako se je bil vsega tega navadil in tako mu je bilo to milo, da se je zdaj, ko je začel o tem premišljevati, čisto zagrizel v to in popolnoma pozabil, da potuje dolgo pot k Mazurom, in na mah se mu je pokazal v očeh tisti trenutek, ko mu je Jagienka v' gozdu prišla na pomoč, ko se je rval z medvedom. In zdelo se mu je, da je bilo to včeraj kakor tudi, da sta včeraj šla nad bobre k Odstajnemu jezeru. Takrat je sicer ni videl, ko se je plavaje spustila po bobra, a sedaj se mu je zdelo kakor nekoč pred nekaj tedni, ko si je veter preveč dovolil z Jagienkinim krilom. Potem se je tudi spomnil, kako je jezdila sijajo oblečena v cerkev v Kšešno in kako se je čudil, da se mu je ta preprosta deklica hipoma zazdela kakor gospodična z odličnega dvora. Vse to je bilo vzrok, da mu je postajalo nekako nejasno pkoli srca, hkrati prijetno in žalostno in poželjivo, in ko je še pomis lil, da bi bil lahko storil z njo, kar bi bil hotel, in kako je tudi njo gnalo k njemu kako mu je zrla v oči in kako se je pritiskala k njemu, je komaj mogel zdržati na konju. “Da bi jo bil vsaj kje srečal in se vsaj poslovil oc nje in jo objel za na pot,” je je govoril sam pri sebi, “morda bi me bilo to zapustilo. Toda koj je začutil, da ni res in bi ga ne bilo zapustilo, ker mu je že ob sami misli na tako slovo postalo vroče, dasi je bil precej en mraz.
Končno pa se je prestraši teh spominov, preveč podob-
CHICAGO, ILL.
nih pohotnosti, in jih je otresel v duše kakor suh sneg s plašča.
“K Danuški potujem, k moji najmilejši!” je rekel sam pri sebi.
In takoj je začutil, da je to čisto drugačna ljubezen, po-božnejša in manj po kosteh prodirajoča. A čim bolj so mu zmrzovale noge v stremenih in mu je mrzli veter hladil kri, tem bolj so njegove misli poletavale k Jurandovi Danuški. Tej je bil resnično hvaležen. če bi ne bilo nje, bi bila že davno padla njegova glava na Krakovskem trgu. Saj ko je izrekla vpričo vitezov in meščanov:	“Ti si moj!” ga
je s tem iztrgala krvnikom iz rok; in od tega hipa je bil njen, kakor je suženj gospodova last. Ni je on vzel, marveč ona njega; tu ne pomaga nobeno Jurandovo ugovarjanje. Edino ona bi ga mogla zavrniti, kakor more zavrniti gospa svojega slugo, dasi bi tudi takrat ne šel daleč, ker ga veže lastna obljuba. Vendar je pomislil, da ga deklica ne zavrne, da pojde rajši za njim z mazovskega dvora, če je treba, na konec sveta. In ko je vse to premislil, jo je začel slaviti v svoji duši na škodo Jagienke, kakor bi bila edino le njena krivda, da so
ga napadale skušnjave in se je v njem razdvajalo srce. Sedaj mu ni prišlo v glavo, da je Jagienka ozdravila starega Matka, a razen tega, da bi mu bil morda medved brez njene pomoči v tisti noči potegnil kožo z glave— ne, razburjal se je namenoma proti Jagienki, meneč, da si tako pridobi zaslug za Danušo in se opraviči v svojih lastnih očeh.
A tedaj ga je dohitel Čeh Hlava:, ki ga je bila poslala Jagienka; vodil je s seboj pomožnega konja.
“Hvaljen Jezus!” je rekel in se globoko priklonil.
Zbiško ga je videl enkrat ali dvakrat v Zgoželicah, a ga ni poznal, zato se je oglasil:
“Na vekov veke; Kdo si?” “Vaš sluga, slavni gospod.” “,Kako moj sluga? Tistile so moji sluge,” je rekel ka-zaje na oba Turka, ki mu jih je daroval Sulimčik Zaviša, in na dva tršata fanta, ki sta sedela na srednje velikih konjih in vodila viteške žrebce, “tistile so moji, kdo pa je poslal tebe?”
“Gospodična Jagienka Zi-hova iz Zgoželic.”
“Gospodična Jagienka?” Zbiško se je pravkar jezil nanjo in njegovo srce je bilo še polno nevolje, zato je rekel :
“Vrni se domov in zahvali se gospodični za ljubeznivost, ker te nočem.”
Toda Čeh je odkimal z glavo.
“Ne vrnem se, gospod. Mene so vam podarili, a vrhu rega sem prisegel,, da vam bom služil do smrti.”
“če so te mi podarili, si moj sluga.”
“Da, gospod.”
“Torej ti ukažem, da se vrneš.”
“Prisegel sem, a dasi sem ujetnik izpod Boleslavca in reven dečko, sem vendar plemič ...”
A Zbiško se je razjezil:
“Izgini! Kako to! Ali mi boš služil proti moji volji ali kaj ? Izgini, sicer dam napeti samostrel.”
Čeh pa je mirno odpel suk-nen plašč, podložen z volčjim kožuhom, ga oddal Zbišku in rekel:
“Gospodična Jagienka vam je tudi to poslala, gospod.”
“Hočeš, da ti kosti polomim?” je vprašal Zbiško ter vzel kopje slugi iz rok.
“Tudi mošnja denarja je na vaše povelje,” je odgovoril Čeh.
Zbiško je nameril kopje, toda spomnil se je, da je dečko, dasi je ujetnik, po rodu vendar plemič, ki je očividno zaradi tega ostal pri Zihu, ker ni imel odkupnine —zato je odložil kopje.
Čeh se mu sklonil do stremena in rekel:
“Ne jezite se, gospod. Ako mi ne dovolite, da grem z vami, pojdem za vami eno ali dve postaji, toda pojdem, ker sem prisegel pri zveličanju svoje duše.”
“A če te dam ubiti ali zvezati?”
“Če mu daste ubiti, ne bo moj greh, a če me daste zvezati, ostanem, dokler me ne razvežejo dobri ljudje ali pa požro voleje.”
Zbiško ni odgovoril —pognal je samo konja naprej, za njim pa so zdirjali njegovi ljudje. Čeh se je s samostrelom na plečih in s sekiro na rami vlekel zadaj in se zavi- i
jal v kosmato zobrovo kožo,1 ker je začel pihati oster veter, noseč snežne kosme.
Metež je rasel z vsakim hipom. Turka sta drhtela celo v svojih kožuhih, Zbiškovi hlapci so začeli skrivati roke, a on sam, ki tudi ni bil poseb-
no toplo oblečen, se je večkrat ozrl na volčji kožuh, ki ga je prinesel s seboj Hlava, in čez hip rekel Turku, naj mu ga da.
In zavil se je dobro vanj in kmalu čutil toploto, ki se je razlivala po vsem telesu.
SPOROČILO GOSPODINJAM
Danes smo začeli izdelovati KRVAVE IN RIŽEVE KLOBA- S SE Vsako sredo popoldne imamo sveže. — Razen tega imamo ■ vedno sveže in prekajeno meso, vse vrste grocerije, vino, i pivo in mehke pijače za VEN. — Dostavimo na dom. i
FOUR POINTS FOOD MARKET 5
667 East 152 St.	GL 1 - 6316 ■
CIRIL ŠTEPEC — lastnik
■
■ ■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■BiiiBaaaBaiaBBBaDH ■■■■■■■
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo Iiove hiše, garaže in slične gradbe. - Popravljamo in prenavljamo stanovanja in poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland. O.
Posebno pripravna je bila kučma, ki mu je varovala oči in znaten del obličja, tako da ga veter skoraj nič več ni nad’ legoval. 'Sedaj je nehote P°’ mislil, da je Jagienka vendarle vrla deklica — pridržal je malo konja, ker se mu Je zahotelo, da povpraša Čeha o njej in o vsem, kaj se je zgodilo v Zgoželicah.
(Dalje prihodnjič.)
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
PRIMERNA ZA PRlN' CEZO — Meg Davis, 17
stara nečak inja princeze Grace v Monaku, kaže novo obleko z roza žametastim gornjim delom in širokim rožastim bombaža-stim krilom za letošnjo jesen.



s ■
v
m
r

%

REAL ESTATE FOR SALE
NILES — MUST SACRIFICE Beautiful $50,000 corner ranch, ■ yr. old, 2,200 sq. ft. Rugs, drapes etc. included. 50’ lot. Att. 2 car gar Many extras. Leaving city in three ■weeks. - Full Price $36,500. - Need Cash Immediately.
7356 W. GREENLEAF Or For Appt. Call RO 3-4252.
(194)
NORTHBROOK BUILDER — Leav. state. Will sacr. 2 houses, my own, one-new. 328 VOLZ-RD. Mid $20’s Bi-level brk. Att. gar. — CR 2-5764.	(196)
CHARMING 5 Vi Rm. Georgian in S. Shore. Lg. lot. Wooded backyard with country like privacy. Wood pan. liv. & din. area; 1% baths; Side Drive, Garage; Alum. S. S. s. % blk. from Horace Mann Elem. Schl., S'. Shore High school district. 10 min. from Univ. of Chg. finest tmsp.; near all churches, shopping, $18,500 good financing avail. Cali FR 2-7435 or aft. 6 P. M. and weekends SA 1-3175.	(194)
BY OWNER — ST. GREGORY’S PARISH — 6 room Georgian — 3 bedrooms — Close to Church ami School. — BR 5-2245.	(194)

i
§t§
I
E
Povejte nam to in Vi boste lahko ena izmed petih izbranih družin, katere zgodba bo objavljena v tem časopisu.
Veliko družin je povedalo Ameriški Domo vini in The Illuminating Company, potem ko so se preteklo pomlad pojavili v tem časopisu oglasi, da tudi one “žive boljše z elektriko.”
Smemo povedati zgodbo, kako Vaša druži na uživa in se veseli električnih priprav v^ Vašem domu? Če bo Vaša družina izbrana, bo Vaša zgodba objavljena v tem časopisu in prejeli boste lepo darilo West Bend “Fiesta” avtomatični električni kuhalnik. Družine z najzanimivejšo zgodbo kako “živeti boljše z elektriko” bodo izbrane od tričlanske komisije.
Te zgodbe se bodo začele objavljati v pribo dnjih tednih. Izpolnite spodnja vprašanja in jih pošljite na Ameriško Domovino sedaj.
saasHiiEffltsi
Prosimo, izpolnite spodnja vprašanja na prijav niči, katero pošljite na:
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio



111111#
(1)	število družinskih članov: ...... ........
(2)	Zazrarnujte eno: Enodružinska hiša: ......
(3)	Zaznamujte spodaj vse priprave, katere ste
PRIPRAVA (zaznamujte postavke)	LETA
Električni štedilnik ........
Električni sušilnik ......... .................
Avtomatični pralnik .... .... .................
Zmrzovalnik	........ .................
Pomivalnik	........ .................
(5) Električna priprava, katero imamo najrajši,
Koliko otrok: ..................
2-družinska: ....... Stanovanje: ..........
uporabljali in označite približno število lot:
(4) Označite tu število manjših aparatov, kot so pražilr.iki, ure, toplotne blazine, radii, TV, itd., ki jih imate: (zaznamujte število) pod 5 ................
5 — 10	........ 15 — 20	......
10 — 15 ........... preko 20 ................
je naš: ..........................................

Želela sem električni štedilnik, ker je bolj čist”
(6) Najbolj praktična električna priprava je naš:
Mrs. Anthony Bukovec, 31721 Ronald Dr., Wil-lowick, Ohio, je hotela imeti svoj štedilnik vzidan. Rekla je: “Jaz ne bi hotela nobene druge vrste kot samo električni štedilnik. Važno je to, ker je štedilnik tako blizu zaves. Pri električnem štedilniku ni rumenih sten in ne maščobne umazanije. Na njem se lonci in ponve nič ne umažejo. Pečica se ne umaže in se lažje čisti.”
“Ko sem se vselila,” nadaljuje Mrs. Bukovec, “je prišla uslužbenka od Illuminating Company k meni. Prinesla mi je kuharsko knjigo in mi pokazala kako pravilno kuhati.” — Mrs. Bukovec je vesela, da tako lepo peče. “Pekla sem že mnogo
božičnega peciva. Vse se je posrečilo, večinoma je treba peči samo 8 do 10 minut.” — Tudi avtomatični časomer v pečici ji ugaja. Predno gre v cerkev, ga namesti in ko pride domov, je kosilo kuhano. Še Vi se prepričajte, kako malo stane moderno kuhanje ... kuhanje brez plamena. Samo 7 centov na dan za povprečno družino štirih članov. Res malo v primeri s celotnim računom za hrano. Da se poučite kako še več prihranite, kličite Illuminating Company 623-1350, ext. 881.
^HLUMINATINGčV^
Am	Caapany S«rrla| Tfc« tMt UcatUa la Mm Natlaa
(7) Električna priprava, katero smo nedavno kupili, je bila:
(8) Naša zgodba o “življenju z elektriko” je zanimiva zato:
IME: ...
NASLOV: MESTO: TELEFON:
CONA: