Št. 65 (16.410) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-> Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni erdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra ’ maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri iG'\ ‘ raja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla •aanto šievilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v žaljeni Evropi,
TST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 moggio 1Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____________________
Internet: http/www.primorsl<i.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 LIR 0,77 EVRA
POSmiNA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 2Qb, legge 66296 • Filiale di Trieste
PETEK, 19. MARCA 1999
Nov
veter
na
univerd?
Martin Breceu
Najbrž se ne motimo, če reCemo, da se tržaška univerza v svoji preteklosti ni posebno odlikovala po pozornosti, ki jo je odmerjala slovenski stvarnosti, naj bo na krajevni ali na širši ravni. Kar je bilo le-tej količkaj izrednega namenjeno, je bilo praviloma po zaslugi ne ravno Številnih slovenskih profesorjev, ki so na njej poučevali, začenši seveda z docenti slovenskega jezika in kulture, ali pa se je uokvirjalo v »diplomatske odnose«, ki jih je tržaška univerza gojila z ljubljansko in pozneje z mariborsko, recimo v sklopu Delovne skupnosti Alpe-Jadran ipd.
V zadnjih časih pa je v življenju tržaške univerze mogoče v tem oziru zaznati nekatere zanimive premike. Skoraj ne mine teden, da ne bi ta ali ona fakulteta imela v gosteh strokovnjaka iz Slovenije, na stenčasih se nemoteno pojavljajo zapisi in časopisni izrezki v slovenščini itd. In tako smo tudi doživeli, da so včeraj na tržaški univerzi na pobudo pravne fakultete, ki je nekoč bila za taksne zadeve Se najmanj dovzetna, na zelo slovesen način predstavili italijanski prevod Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Se več. Slovenska pravna veda je bila ob tej priložnosti deležna pravega poveličanja.
Ta sprememba ozračja je prav gotovo rezultanta Številnih dejavnikov, Začenši z demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije v okviru širših demokratizacijskih procesov, pa tudi evropskega združevanja in vsega tistega, kar smo v da-uasnji zgodovinski stvarnosti vajeni označevati z izrazom »globalizacija«. Pozornejši opazovalci opozorjajo tudi na za-nietke nekakšne konkurence med tržaško in videmsko univerzo, katera °d dveh se bo znala v večji meri okoristiti s pozicijsko rento, da se pač nahaja na meji s slovenskim (in širšim slovanskim) svetom.
Seveda gre za pre-*nike, ki so posebno dragoceni za slovenski živelj v Italiji že zato, ker dokazujejo, da le-ta ni nujno ln nepreklicno obsojen na umikanje in odmiranje. Vlivajo pa nam tudi upanje, da na ravni »civilne družbe« mogoče le dozorevajo odnosi enakopravnejšega sožitja, kr se na politični ravni še 116 morejo izraziti.
FRANCIJA / MEDTEM KO TEGA NOČE STORITI SRBSKA DELEGACIJA
Albanska delegacija podpisala sporazum o avtonomiji Kosova
Diplomacija je Srbom vseeno dala še nekaj dni odloga, tako da se premislijo
PARIZ, BEOGRAD -Delegacija kosovskih Albancev je včeraj podpisala sporazum o avtonomiji za Kosovo, ki so ga že sprejeli 23. februarja v Ram-bouilletu. Tega ni storila srbska delegacija, ki pa ji je diplomacija dala še nekaj dni za premislek, preden bi prišlo do tragičnih posledic. Do kdaj bo diplomacija Čakala na srbski odgovor, ni jasno. V Parizu že krožijo govorice, da bo odložitev trajala do srede. Do takrat bo Slobodan Miloševič lahko razporedil svoje sile na Kosovu in bržkone Osvobodilni vojski Kosova (UCK) odvzel najpomembnejše strateške položaje.
Na 9. strani
EU / ISKANJE KANDIDATA
Schroder se še posvetuje
Po pisanju britanskega tiska Prodi nima prevelikih možnosti
LIZBONA, MADRID, RIM - Nemški kancler Schroder je po pogovorih s portugalskim premierom Guterresom poudaril nemško zahtevo, da cimprej premostijo krizo Evropske komisije. Kancler je dodal, da bodo rešitev bržkone dobili potem, ko se bo posvetoval z voditelji vseh 15 držav Evropske unije. Vsekakor pa je Schroder navedel, da ne more jamčiti, da bi krizo premostili že na prihodnjem berlinskem vrhu, ki bo 24. marca. To je včeraj potrdil tudi po srečanju s španskim premierom Az-narjem. Seveda Schroder ni ne v Lizboni in ne v Madridu govoril o morebitnih kandidatih. Je bil zato bolj zgovoren
evropski tisk. Tako je britanski napredni Guardian zapisal, da britanski premier Blair in kancler Schroder podpirata Nizozemca Wima Koka. Po pisanju Guardiana je glavni dejstvo, da Prodi ni socialist. Po evropskih časopisih kar mrgoli kandidatov, tako da je včeraj Prodi izjavil, da mu dajejo šanse skoraj izključno italijanski časopisi. Levica seveda vsestransko podpira njegovo kandidaturo. Povsem drugačnega mnenja je vodja gibanja Forza Italia Berlusconi. Zanj Prodi ni primeren in bi raje videl na Čelu Evropske komisije Giuliana Amata ah Maria Montija.
Na 9. strani
NABREŽINSKA OBČINA / NEPOTRJENA VEST
Ali je devinski grad tik pred prodajo?
Za to kulturno znamenitost sta se svojčas zanimali tudi država in Dežela
NABREŽINA - Devinski grad naj bi v kratkem prodali. Novica se je razširila vCeraj, zainteresirani pa je niso potrdili, a tudi ne demantirali. Tržaški odvetnik Sanpie-tro je priznal, da so kupoprodajna pogajanja v teku, zadeva pa je prišla na uho tudi županu Voc-ciju.
Zanimanje za devinski grad sta svojCas pokazali država in deželna vlada, njuno zanimanje pa je ostalo le pri besedah in obvezah. Princ Turn und Taxis se je sedaj, kot kaže, obrnil do zasebnikov, ki kažejo zanimanje za to kulturno in krajinsko znamenitost.
Na S.strani
Prodijev vlak bo odpotoval z Opčin
TRST - Vlak Demokratov bo 15.aprila krenil z Opčin na »volilno potovanje«, ki se bo 13.junija končalo v Strasbourgu. To je sporočil tržaški volilni štab stranke Romana Prodija, Antonia Di Pietra in gibanja županov, ki se z velikimi ambicijami (in pričakovanji) pripravlja na volilno preizkušnjo. Jutri bodo v Mestrah zasedali krajevni kordinatorji »stranke oslička«, ki se bodo konkretno domenili za volilne pobude, tako v zvezi z Strasbourgom kot volilnim referendumom 13.aprila.
Na 12.strani
Obisk župana Voccija na SKGZ
TRST - Vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze se je vCeraj na svojem sedežu sestalo z devinsko-nabrežinskim županom Marinom Voccijem, ki ga je spremljala podžupanja in odbornica za šolstvo in kulturo prof. Mariza Skerk Kosmina. V pogovoru so se dotaknili glavnih odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, od parlamentarnega postopka za sprejetje zaščitnega zakona pa vse do specifičnih problemov teritorija, zlasti kar zadeva občinski regulacijski naCrt.
Na 5. strani
Hašiš je v Trst prihajal iz Rima
TRST - Agenti finančne straže in policaji z openskega komisariata so preiskavo pričeli že lani poleti, sedaj pa se je uspešno zaključila z aretacijo Dina Hueza iz Trsta in Maura Messi-ne iz Rima. Poleg tega so zaplenili preko pet kilogramov hašiša, skoraj 22 milijonov lir, avtomobil, mobitel itd. V zaporu pa se je skupno znašlo pet oseb, poleg omenjenih Hueza in Messine so prijeli še brata Thomasa in Lukasa Bernardinija, pri katerih se je Huez oskrboval z mamilom. Brata Bernardini sta živela v Rimu, svojčas pa sta prebivala v Trstu, hašiš naj bi kupovala od Messine.
Na 4. strani
BOČEN / DO SOBOTE
Posvet o oddajah Raia v manjšinskih jezikih
BOČEN - VCeraj popoldne se je v Bocnu začel tridnevni posvet o radijskih in televizijskih sporedih v manjšinskih jezikih. Srečanje je priredila zveza jezikovnih manjšin v Italiji Confemili v sodelovanju s sindikatom novinarjev Raia Usigrai, cilj srečanja pa je spodbuditi javno televizijsko ustanovo, naj izboljša svoj servis prav na manjšinskem področju.
O dosedanjem delu je včeraj spregovoril predsednik Raia Roberto Zaccaria, ki se je povezal iz Trsta s sistemom videokonference. Zaccaria se je pohvalil, da sedaj Rai oddaja 27 ur tedensko televizijskega programa in 177 ur radijskega programa v nemškem, francoskem, slovenskem in ladinskem jeziku. Gre za manjšine, s katerimi so bile sklenjene posebne konvencije med Raiem in predsedstvom vlade. Rai si po besedah Zaccarie-prizadeva, da bi oblikovali pogoje za uvedbo oddaj tudi za druge manjšine, za temi besedami pa je bilo zaznati tudi zahtevo po veC sredstvih.
Tajnik Usigrai Roberto Di Natal e pa je dejal, da se prav po teh oddajah Rai razlikuje od zasebnih postaj in prispeva k zakoreninjenosti.
PREDSTAVITEV / VCERAJ NA TR2AŽKI UNIVERZI
Slovenski zakonik v italijanskem jeziku
Predstavitve sta se udeležila rektorja tržaške in ljubljanske univerze Delcaro in Mencinger
TRST - Na tržaški univerzi so vCeraj slovesno predstavili italijanski prevod Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Prevod je delo dr. Nataline Folla in Marka Ukmarja iz Trsta ter dr. Zvonka Fišerja iz Slovenije, izšlo pa je pri založbi CEDAM v Padovi.
Slovesne predstavitve sta se udeležila tudi rektorja tržaške in ljubljanske univerze, prof. Lucio Delcaro in prof. Jože Mencinger, na njej pa so poleg prevajalcev sodelovali še prof. Paolo Pit-taro, prof. Sergio Vinci-guerra ter »oCe« slovenskega kazenskega zakonika prof. Ljubo Bavcon. Na 3. strani
NOVICE
NEW YORK / NOVINARSKA KONFERENCA
BELJAK / ODPRLI BOLTZMANOV INŠTITUT
Kučan in obisk patriarha Pavla
ZAGREB - Načrt potovanja pa voslavne cerkve Pavla je bil spremenjen začlnji trenutek. Dogovorjeno je namreč bilo, da se bo patriarh v Ljubljani sreCal s predsednikom Milanom Kučanom, ki pa se z njim ni hotel sestati, preden ni bilo ugotovljeno, ali bo srbskega patriarha sprejel hrvaški predsednik Franjo Tudj-man, trdi hrvaški dnevnik VeCernji list.
Prav zaradi srečanja s Tudjmanom je patriarh Pavle odpovedal obisk v samostanu Lepavina pri Koprivnici. Poznavalci razmer, predvsem tisti, ki so spremljali dvodnevni obisk na Hrvaškem iz neposredne bližine, so prepričani, da je patriarh s tem storil velik korak naprej, tako na ravni dialoga med katoliško cerkvijo in srbsko pravoslavno cerkvijo (SPC) ter med SPC in hrvaško državo, še piše Časnik. (STA)
Delegacija CERN v Sloveniji
LJUBLJANA - Na povabilo ministrstva za manost in tehnologijo (MZT) je v Sloveniji na obisku petčlanska delegacija Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN), ki jo vodi direktor za raziskovalno delo Roger Cashmore. Delegacijo CERN je sprejel državni sekretar za znanost Janez Slak, program obiska pa poleg pogovorov na MZT vključuje še pogovore in obiske na Inštitutu Jožef Stefan ter pri proizvajalcih visoke tehnološke opreme Elgo-Line in Hermes Softlab. (STA)
The Platters v Sežani
SEŽANA - Bilo je leta 1955, ko je Buck Ram oblikoval skupino, ki bi je želela predstaviti glasbo na nov način, ne s tradicionalnimi instrumenti, ampak s poudarkom na vokal. In tako so iz poskusa nastajale pesmi, med katerimi je še vedno nekaj najlepšin v zgodovini glasbe. Omeniti velja zlasti pesm Onlv you in istoimenski alum, ki je predstavljal začetek uspeha.
V svoji karieri so The Platters prodali preko 300 milijonov plošC po vsem svetu in ponesli svojo glasbo na vseh pet kontinentov s stotimi neponovljivimi in nepozabljivimi turnejami. V spomin na veliko skupino in žal preminulega Bucka Rama so se vrnili na tržišče z albumom največjih uspehov, ki se je v nekaj tednih povzpel na sam vrh italijanskih in evropskih lestvic.
Po uspeli turneji po Italiji pa skupina The Platters zaključuje gostovanje in še skok v Slovenijo, kjer jih danes, pričakujejo v igralnici Casinoja Corse v Sežani.	Olga Knez
V OZN predstavili »Sodelovanje ob tromeji«
Dokument orisali predstavniki FJK, Koroške in Slovenije
Prispevek znanosti za boljše sožitje
Medkulturno izobraževanje kot težišče dela - V načrtu pet zahtevnih projektov
NEW YORK - Sodelovanje na tromeji in še zlasti projekt za Zimske olimpijske igre brez meja leta 2.006 sta bila predstavljena v New Yorku na sedežu Združenih narodov. Dokument »Brez meja«, ki vsebuje tudi projekt za ZOI 2006, so orisali predsednik deželne vlade FJK Roberto An-tonione, dosedanji koroški deželni glavar Chri-stof Zenatto in veleposlanik R. Slovenije pri Združenih narodih Danilo Turk. Predstavitev sodi v okvir promocije projekta ZOI brez meja 2.006, ima pa tudi širtši pomen, ki presega sam projekt zimskih olimpijskih iger.
Dokument Brez meja, ki je bil februarja orisan v tržaškepi Verdijevem gledališču, govori o sodelovanju med tremi mejnimi deželami na »vseh področjih življenja, od gospodarstva do kulture, od športa do vastva okolja«.
Delegacijia FJK, v kateri so poleg Antonioneja še predsednik deželnega sveta Antonio Martini,
deželnieodborniki Ser-gio Dressi, Maurizio Salvador in Franco Franzutti ter'podpredsednika deželnega sveta Miloš Budin in Matteo Bortuzzo, se bo v jutri srečala z organizacijami izseljencev (Furlani, Istrani, Slovenci) iz Italije, ki delujejo v mestu in državi New York.
BELJAK - Ob navzočnosti številnih častnih gostov so v Beljaku slavnostno odprli »Boltzmannov inštitut za medkulturno izobraževanje« (BIfiB). Naloga nove ustanove je, da se posveti predvsem vprašanju sožitja narodnostnih skupnosti ter da prevzame izobraževalne, pedagoške in jezikovno-didaktiCne zadolžitve. Po-
sebno težišCe znanstvenega dela pa naj bi bilo raziskovanje kulturnih stikov, kulturnih konfliktov in kulturnih interferenc, je bilo poudarjeno na otvoritvi.
Profesorja Dietmar Lar-cher in Peter Gstettner s celovške univerze sta ob predstavitvi nove znanstvene ustanove izjavila, da hočejo z novo ponudbo obdržati absolvente celovške univerze na Koroškem in jim tako omogočiti vstop na to zanimivo poklicno področje.
V naslednjih letih nameravajo izvesti do pet večjih projektov. Med prvimi sta v načrtu tudi projekta s koroško tematiko: eden o večjezičnosti in interkultur-ni kompetenci na Koroškem, drugi se o večjezičnih šolskih in predšolskih pobudah.
Otvoritve inštituta se je udeležil tudi zvezni minin-ster za znanost Caspar Finem. Boltzmanov inštitut za medkulturno izobraževanje ima svoj sedež v centru Beljaka. Naslov: Boltz-mann-tnstutit fiir interkul-turelle Bildung, Europa-
platz 2,	A-9500
Villach/Beljak. Telefon 0043/4242/21-77-21.
Ivan Lukan
Zahteva po aktivnejši vlogi narodnostnih sosvetov v Avstriji
CELOVEC/DUNAJ -Predsednik sosveta za Slovence v Avstriji Marjan Sturm je na zadnji seji zahteval, naj urad zveznega kanclerja vključi v proces ratifikacije Listine evropskih regionalnih in manjšinskih jezikov narodnostne sosvete za Slovence, Hrvate, Madžare, Slovake, Cehe ter Rome. Predlog je bil soglasno sprejet.
Sturm je še napovedal, da se bodo že v kratkem sestah predsedniki in podpredsedniki vseh šestih narodnostnih sosvetov, da bi proučili izvajanje Spomenice avstrijskih narodnostnih skupnosti, ki je bila predana avstrijskih vladi junijal leta 1997. V naCrtu je nadalje skupna seja vseh narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja. (I.L.)
Tirolska: OVP izgubila absolutno večino
INNSBRUCK - Preverjanje glasovnic, ki so bile oddane na deželnozborskih volitvah 7. marca na Tirolskem, se je končalo z negativnim presenečenjem za Ljudsko stranko (OVP): stranka deže-lenega glavarja VVendelina Weingartnerja je izgubila 19. sedež in s tem tudi absolutno večino v deželnem zboru. Izkazalo seje namreč, da je v številnih volilščih prišlo do napak pri dodelitvi glasovnic - skoraj povsod v prid ljudski stranki. 19. sedež ljudske stranke po preverjanju glasovnic zdaj pripada zelenim. Vnovično preštevanje glasovnic so zahtevali socialdemokrati, svobodnjaki in zeleni, ker je bil 19. mandat ljudske stranke zavarovan s samo 18 glasovi. Ali bo izguba absolutne večine za ljudsko stranko imela posledice tudi pri izvolitvi novega deželnega glavarja na Tirolskem, bodo pokazali pogajanja strank v na-seldnjih tednih. (I.L.)
CiBo della Calzoturo
Cesta Videm - Tricesimo REANA del ROIALE (UD)
PITTARELLO
KORZO ITALIA, 25 TRST ex Beltrame
^ PREDSTAVITEV / VČERAJ NA EKONOMSKI FAKULTETI V TRSTU
Slovenski zakonik v italijanskem jeziku
No predstavitvi tudi rektorja univerz v Trstu in Ljubljani
SPETER / POBUDA DOMAČIH UPRAVITELJEV
Prikaz velikih težav v Nadiških dolinah
Probleme tega območja so orisali podpredsedniku deželne vlade Cianiju
»Slovenija je res majhna država, toda tudi na Področju kazenskega prava velja načelo kakovosti. Kazenski zakonik Republike Slovenije se polno uvršča v evropsko pravno kulturo devedesetih let in se tudi odlikuje po nekaterih izvirnih in zanimivih rešitvah. Prav zaradi tega mislim, da predstavlja pomemben prispevek v snovanju skupnega evropskega pravnega prostora.«
S temi laskavimi besedami je prof. Sergio Vin-ciguerra ocenil Kazenski zakonik Republike Slovenije, ko je včeraj imel sklepno besedo na slovesni predstavitvi njegovega italijanskega prevoda. Prevod je nedavno izšel v knjižni obliki skupno s slovenskim izvirnikom Pri založbi CEDAM iz Padove, in sicer v okviru Prestižne zbirke »Gasi, fonti e studi per il diritto penale« (»Primeri, viri in Študije za kazensko pravo«), ki jo ureja prav prof. Vinciguerra in v kateri so že bili objavljeni prevodi kazenskih zakonikov največjih evropskih držav. Prevod je plod skupnega dela treh oseb, in sicer raziskovalke Oddelka za Pravne vede tržaške univerze dr. Nataline Folla, sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Zvonka Fišerja ter tolmača na tržaškem sodišču Marka Ukmarja. Knjigi je napisal uvod zaslužni Profesor kazenskega prava na Univerzi v Ljubljani Ljubo Bavcon, nekdanji Predsednik komisije, ki je °b osamosvojitvi Slovenije sestavila njen kazenski zakonik.
Predstavitev knjige se je odvijala včeraj popoldne v
konferenčni dvorani Ekonomske fakultete na Novi univerzi v Trstu, in sicer kar se da slovesno. Udeležence sta najprej nagovorila rekortja tržaške in ljubljanske univerze prof. Lucio Delcaro in prof. Jože Mencinger. Poudarila sta, da je prevod Kazenskega zakonika Republike Slovenije konec koncev plod sodelovanja obeh univerz oziroma njunih profesorjev, ter izrazila sta prepričanje, da se bo takšno sodelovanje v bodoče še nadaljevalo in poglobilo na pravnem in na drugih področjih. Med pozdravnimi nagovori se je oglasil tudi dekan tržaške pravne fakultete prof. Giorgio Spangher ter med drugim opozoril, da se predstavitve udeležujejo poleg predstavnikov akademskega sveta tudi sodniki in pravniki z obeh strani državne meje.
Na predstavitvi so se nato zvrstili prispevki profesorja kazenskega prava na tržaški univerzi Paola Pittara ter že omenjenih prof. Ljuba Bavcona, dr. Zvonka Fišerja, dr. Nataline Folla ter prof. Sergia Vinciguerra. V resnici je šlo za prava predavanja, tako da je predstavitev knjige pravzaprav prerasla v strokovni posvet.
Prof. Pittaro je kritično predstavil temeljne značilnosti slovenskega kazenskega zakonika. Dejal je, da zakonik po eni strani predstavlja kon-tunuiteto z jugoslovansko socialistično preteklostjo, po drugi strani pa reakcijo nanjo. Kritično se je obregnil predvsem ob dve njegov; značilnosti, in sicer ob dejstvo, da smatra za kaznivo tisto dejanje, ki
ga je mogoče oceniti kot družbeno nevarnega, pa čeprav gre samo za poskusno, in pa ob dejstvo, da prepušča sodnikom veliko diskrecijo pri določanju kazni. Prof. Bavcon je skušal utemeljiti, zakaj se je slovenski zakonodajalec oz. njegova komisija odločila za takšne rešitve; Tako je npr. opozoril, da slovenski zakonik opušča tako imenovana pripravljalna dejanja iz svoje kazistike, glede di-skrecionalnosti sodnikov pa je dejal, da jo je treba povezati z načelom individualizacije kazni v sodobnem evropskem smislu. Sicer pa je Bavcon poudaril, da če je slovenski kazenski zakonik res stopil v veljavo leta 1995, pa so v njem zbrane tudi izkušnje prizadevanj za
pravno demokracijo še iz socialističnih časov. Dr. Folla je obnovila zgodovino nastajanja prevoda, za katerega je prva dala pobudo leta 1994, ter izrazila prepričanje, da bo prevod prispeval k preseganju državne meje tudi na področju kazenskega prava, kjer so bile izmenjave doslej bolj skromne. Dr. Zvonko Fišer je v svojem posegu napravil obračun petletnega izvajanja slovenskega kazenskega zakonika ter med drugim opozoril, da se je v Državnem zboru pričel postopek za njegovo reformo. Prof. Vinciguerra pa je slovenske kolege pozval, naj italijansko pravno javnost stalno seznanjajo z novostmi v slovenskem pravnem sistemu.
SPETER - Neglede na stranko ali politično grupacijo je dejstvo, da širše Ce-dajsko območje z vzhodno in zapadno Benečijo vred nima v deželnem svetu nobenega predstavnika. Tako se po logiki odnosov večkrat dogaja, da pridejo v okviru Dežele v ospredje problematike drugih predelov, pa četudi gre za manj pereča vprašanja.
Upravitelji Nadiških dolin skušajo nadoknaditi pomanjkljivost s čimveč združenimi nastopi in dejavnostjo Gorske skupnosti Nadiških dolin, ki si pogosto prizadeva pritiskati na deželno upravo za reševanje problemov tega območja.
Potem ko je Gorska skupnost pred dobrim tednom povabila na obisk v Speter deželnega odbornika Pozza, so se beneški župani in od-
borniki GS sestati še s podpredsednikom Dežele Cia-nijem. Tudi njemu je predsednik Firmino Marinič orisal težak položaj Nadiškh dolin, ki se je še dodatno zakompliciral po lanskih jesenskih neurjih, z usadi, poplavami in plazovi. Beneški upravitelji so tudi podrobno obrazložili posledice dolgoletnega pomanjkanja razvojne politike za gorata področja, ki so bila le občasno in vsekakor daleč nezadostno deležna pozornosti tako Dežele kot države.
Jasno je, da so beneški upravitelji od predstavnika deželne vlade zahtevali predvsem ustrezna finančna sredstva, ob tem pa sprostitev ter poenostavitev birokratskih postopkov in procedur, ki so glavna ovna na poti do realizacije še tako
______AKTUALNO / MASELL1JEV ZAŠČITNI PREDLOG____
Zaščita: SSk kritična do popravkov LS
Na srečanju delegacij obeh strank je tekla beseda tudi o drugih perečih zadevah
Trst - V torek, sta se sestali delegaciji stranke Slovenske skupnosti in Ljudske stranke. Prisotni so bili za SSk deželni tajnik Andrej Berdon, podtajnik Damijan Terpin in član tajništva Martin Brecelj, za LS pa deželni tajnik Ivano Strizzolo, deželni svetovalec Isido-ro Gottardo ter predsednik deželnega sveta Antonio Martini. Predstavniki SSk so izrazili zaskrbljenost stranke zaradi zastoja razprave o zaščitnem zakonu v parlamentarni komisiji za ustavne zadeve ter pričakovanja vse slovenske javnosti, ki
si želi, da bi manjšina čimprej dobila pravičen zaščitni zakon.
Obenem so zastopniki SSk, kot piše v tiksov-nem sporočilu, izrazili kritična stališča nad nekatermi	hudo
vprašljivimi popravki k Masellijevemu osnutku, ki jih je predložila Ljudska stranka. Amandmaji bi po mnenju SSk utegnili še poslabšati besedilo, ki je že itak vprašljivo, saj pušča odprto vprašanje teritorija, kjer naj bi zakon veljal in ne predvideva zajamčenega zastopstva predstavnikov manjšine
v organih javne uprave.
SSk je že pred časom posredovala Ljudski stranki svoje negativno mnenje nad predloženimi amandmaji. Predstavniki LS so zagotovili, da bodo ponovno pregledali svoje popravke in proučili možnost, da bi nekatere umaknili. Na sestanku je nadalje tekla beseda o reformi volilne zakonodaje v deželi FJK. Glede vprašanja zajamčenaga zstopstva bo SSk posredovala LS predlog, ki ga je v obliki peticije novembra 1997 predložila deželnemu svetu, LS pa se je zavzela, da ga bo
podprla v pristojnih telesih.
Na srečanju so nadalje spregovorili o predlogu reforme krajevnih uprav. Člani SSk so izrazili svoje nasprotovanje predlagani ukinitvi gorskih skupnosti. Izrazili so tudi globoko žaskrbljenost nad projektom takozvane »metropolitanske občine«, ki bi dejansko črtala manjše, pretežno slovenske občine na tržaškem in goriškem, ter se zavzeli za morebitne alternativne rešitve, ki bi v vsakem primeru omogočale obstoj naših občinskih uprav.
skromnih posegov. V pogovoru je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, kakšna prihodnost čaka Nadiške doline ob snujoči reformi krajevnih uprav, ki predvideva tudi združevanje manjših občin in ukinitev ali preustroj gorskih skupnosti.
Beneški župani so v svojih izvajanjih podčrtali, da gre pri potrebi po nekaterih posegih na teritoriju tudi za dokončanje popotresne obnove. Nadalje je bil govor še o razvoju kamnolomov, upravitelji pa so se zavzeli tudi za vzdrževanje cestnega omrežja, za druga javna dela in metanizacijo.
Podpredsednik Dežele je izrazil voljo deželne uprave, da se pospešeno loti navedenih vprašanj, še zlasti z ozirom na nujna dela za vzpostavitev razmajanega hi-drogeološkega ravnovesja. Ob tem je Ciani tudi sam poudaril potrebo, da se birokratski postopki zmanjšajo na minimum. Iz Cia-nijevega posega je bilo tudi možno razumeti, da so predvideni deželni prispevki z popravilo škode zasebnikom in proizvodnim objektom. Prispevek naj bi znašal do 30 odstotkov nepovratnih sredstev. Glede razvojnih načrtov pa se je Ciani nanašal predvsem na možnost njihovega aktiviranja preko evropskih skladov za čezmejno sodelovanje.
Gorska skupnost Nadiških dolin bo sicer prihodnji teden v ospredju z novo pobudo, tridnevnim seminarjem o prehrani in zdravju s posebnim ozirom na vlogo šole, družine in okolja. Seminar bo potekal v sejni dvorani skupnosti v Spetru 25., 26. in 27 marca. (D.U.)
LJUBLJANA / PROCES VKLJUČEVANJA SLOVENIJE V EU
NOVICE
Frlec in Juri sprejela poslanca Roberta Specialeja
Gosf je predstavil osnutek poročila, ki ga bo v kratkem obravnaval odbor za zunanje zadeve evropskega parlamenta
Mešana komisija: Italijani zadovoljni z ukrepi glede ponarejanja dovolilnic
BRDO PRI KRANJU - Italijanski del mešane sloven-sko-italijanske komisije za cestni promet, ki se je včeraj sestala na Brdu pri Kranju, se je zadovoljil z ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela v zvezi s ponarejanjem italijanskih dovolilnic. Kot je po seji komisije povedal državni podsekretar v ministrstvu za promet jn zveze Janez Požar, je italijanska stran po predstavitvi slovenskih ukrepov predlagala nadaljnje sodelovanje prevoznikov z obeh strani meje. Predstavniki slednjih naj bi se tako vnovič sestali že v prvih dneh aprila in se pogovorili o skupnih poslih oziroma Projektih. Komisija pa se bo znova sestala predvidoma v Začetku novembra.
Na slovensko željo po povečanju kontingenta dovolilnic za prevoz blaga so Italijani odgovorili, da to ni mož-
no, saj sami še vedno ne izkoristijo kontingenta v celoti. Slovenija pa si želi več dovolilnic zaradi naraščajočega trenda blagovne menjave med državama. Kontingent za letošnje leto tako po besedah Požarja ostaja nespremenjen in znaša 53.000 dovolilnic. Ob tem pa je državni podsekretar omenil, da so Italijanom znova predlagali, naj v letošnjem letu dodelijo posebne kontingente za naftne derivate, gradbeni material, prevoz lesa ter prevoz kontejnerjev. Kot je povedal Požar, je italijanska stran obljubila, da bo predlog preučila in jih o tem obvestila.
Marjan Krasnič, svetovalec na prometnem ministrstvu, je glede avtobusnega prometa med državama povedal, da so z italijansko stranjo ugotovili precejšen
upad števila potnikov. Zato je Slovenija predlagala začasno ukinitev dveh bilateralnih linij, in sicer Ljubljana -Rim ter Maribor - Trst. Italijanska stran se bo o tem posvetovala še s svojimi prevozniki in posredovala svoje stališče. Pričakovati je, da bosta v desetih dneh ti dve liniji ukinjeni, je še pojasnil Krasnič in dodal, da z drugimi linjami na področju rednega linijskega prometa ni večjih težav. Na področju občasnih (predvsem turističnih) prevozov pa so po njegovih zagotovilih uspeli pridobiti dovolj veliko število dovolilnic za pokritje potreb slovenskih prevoznikov. Odprto pa je ostalo vprašanje dovolilnic za izreden prevoz voznikov tovornjakov turških državljanov med letališčem Brnik in tržaško luko.(STA
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Boris Frlec in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franco Juri sta včeraj v Ljubljani ločeno sprejela poslanca Evropskega parlamenta in poročevalca za Slovenijo Roberta Specialeja.
Gost je predstavil osnutek poročila o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, ki ga bo prihodnji teden obravnaval odbor za zunanje zadeve, varnostno in obrambno politiko Evropskega parlamenta, aprila pa naj bi poročilo obravnaval Evropski parlament. Poročilo naj bi predstavljalo spo-budo nadaljnji pospešitvi prilagajanja Slovenije evropskemu pravnemu redu.
Speciale je ob tem zatrdil, da je v njem upoštevan napredek na vseh tistih področjih, kjer se je stanje po poročilu Evropske komisije dejansko izboljšalo. Obenem je poudaril, da Evropski parlament, ki ima v širitvenem procesu sicer le posvetovalno vlogo, ob koncu glasuje o predlogu za sprejem novih članic v EU.
Sogovorniki so se dotaknili tudi aktualnih vprašanj EU, med drugim nedavnega odstopa Evropske komisije in poteka pogajanj ter napovedane širitve članstva unije z novimi državami.
Speciale bo danes popoldne v Trst gost organizacije Dialoghi europei.
Delovni čas trgovin: komisija nesklepčna
TRST - Druga komsija deželnega sveta, ki bi morala včeraj razpravljati o vladnih pripombah na deželni zakon o trgovini in delovnem času, je odložila debato zaradi nesklepčnosti. Predsedujoči Paolo Fon-tanelli (Stranka komunistov), ki je vodil sejo v odsotnosti predsednice Alessandre Guerre (iz osebnih razlogov je bila zadržana v Vidmu) je po eni uri zaradi nesklepčnosti prekinil sejo in jo odložil na prihodnji ponedeljek. V dvorani so bili tudi nekateri predstavniki opozicije, ki pa niso podpisati seznama, ker ne soglašajo z deželnim zakonom. Predstavniki FI, CCD in FDC so pozneje predsedujočemu Fontanelliju očitati, da se mu je zelo mudilo zaključevati sejo, medtem ko bi po njihovem mnenju moral še čakati.
Fontanelli o opuščenih vojašnicah v deželi
TRST - Svetovalec Stranke komunistov Paolo Fon-tanelli je naslovil deželni vladi vprašanje, ali je že uredila vse potrebno in pripravila seznam opuščenih vojašnic, ki bi jih bila vojska pripravlejna zastonj predati dežeti. Poleg tega Fontanelli želi vedeti, ali ne bi bilo primemo, če bi začeli z razpravo o namembnosti teh objektov.
ID: Zajamčiti z zakonom število zaposlenih v prevozih
TRST - Svetovalska skupina LD je napovedala, da bo med debato o spremembah zakona o javnih prevozih, skupina predlagala, naj se v zakonu zajamči število zaposlenih v prevoznih podjetjih. To je po mnenju LD edina rešitev glede na zmedo, s katero se je večina lotila vprašanja reforme prevozov.
GOSPODARSTVO / SKLEP OBČINSKE SKUPŠČINE
Soglasje za urbanistični načrt zgoniške obrtne cone
Plan izdelali strokovnjaki pordenonskega podjetja »Ecoprogetti«
Zgoniški občinski svet je predsinocnjim, kot smo poročali, soglasno sprejel podrobnostni urbanistični plan za novo obrtno cono. Za njegovo dokončno odobritev je potreben sedaj dokaj zapleten postopek, ki se bo končal z odlokom predsednika deželnega odbora. Občinski upravitelji vsekakor upajo, da bo postopek Cim krajši in da ne bo zapletov, saj gre za pomembno ekonomsko pobudo, ki zahteva (glej prošnje za prispevke itd.) razmeroma hitre Časovne termine.
Županja Tamara Blazina je izrazila zadovoljstvo, da je začetni del postopka (prepis lastnine na Občino Zgonik), kljub nekaterim zapletom, prišel do konca. Podrobnostni naCrt je seveda v sozvočju s splošnim regulacijskim načrtom; pobuda je že doživela financiranje Sklada za Trst in obstaja konkretna možnost nadaljnjih podpor, za kar se je in se še bo uprava angažirala. Občina bo tudi spet pritisnila na cestno podjetje ANAS in na Pokrajino, da enkrat za vselej rešita problem lastništva nekdanje avtoceste (Trbiška cesta), ki naj bi prešla pod pokrajinsko upravo. Tozadevni postopek traja že deset let in mu še ni videti konca.
Načelnik svetovalske skupina' Slovenske skupnosti Joško Gruden je rekel, da je SSk od vedno podpirala projekt obrtne cone, zato sedaj pozdravlja odobritev podrob-nostnega urbanističnega plima. Gruden ne razume zakaj je moralo priti do političnih pritiskov za
rešitev problema, ki je nastal na zemljiški knjigi, glede nekdanje avtoceste in nevarnega križišča pri Gabrovcu pa je pozval odbor, naj znova pritisne na ANAS in še posebej na Pokrajino.
Predstavnik pordenon-ske družbe »Ecoprogetti«, ki je plan izdelala, je občinskim svetovalcem podrobno predstavil in obrazložil vsebino naCrta (na sliki). Na proseški »Rouni« bo zrasla obrtna in ne tudi trgovska cona, trgovska bo v tolikor, da bodo lahko obrtniki na licu mesta prodajali svoje proizvode in izdelke. Posebno pozornost so projektanti posvetili usklajenosti projekta s tamkajšnjim okoljem ter s parkirišči tako za osebna, kot za težka vozila. Vse načrtovane strukture bodo morale biti seveda prilagojene predpisom zdravstvene ustanove, ki bo skupaj z Občino nadzorovala potek gradbenih del. Za parkirišča obstaja za sedaj okvirna lokacija, ki bo kasneje odvisna od ocen oziroma od potreb zainteresiranih obrtnikov.
Obrtna cona bo zrasla na površini približno 35 tisoC kvadratnih metrov, od katerih bo približno 9 tisoč pokritih površin. Tako imenovana urbanizacija področja (razne napeljave, ceste itd.) bo stala približno poldrugo milijardo lir, za kar bo v skladu z novo zakonodajo nujno potrebna evropska dražba. Postopek za odobritev podrobnostnega naCrta bo trajal nekaj mesecev, tako da bo zadevo vzel v roke občinski svet, ki bo izvoljen na volitvah 13. junija.
Zadovoljstvo predsednika konzorcija obrtnikov Zgonik
Prvi cilj je bil dosežen in sedaj je treba z isto vnemo nadaljevati pot. Predsednik konzorcija obrtnikov Zgonik Dragotin Danev je seveda zadovoljen s sklepom zgoniškega občinskega sveta, ki krona tudi napore konzorcija oziroma njegovih elanov, ki jih je danes petnajst. Obrtniki, ki poslujejo na Krasu, so obrtno cono sprva načrtovali v re-pentabrski občini, zaradi nekaterih zapletov in zaradi premajhnega zanimanja operaterjev pa je potem izbira padla na zemljišče proseškega jusa na območju zgoniške občine.
Konzorcij, ki ga vodi openski podjetnik, je vseskozi spremljal postopek za vknjiženje lastnine na Občino Zgonik, vključno z znanimi težavami, ki so svojCas nastale. V javnem sporočilu je prav Danev takrat podčrtal, da obrtna cona presega ozke lokalne okvire, saj gre za gospodarsko in družbeno pobudo, od katere bo imela koristi celotna kraška in širša skupnost.
Danev se ob tej priložnosti javno zahvaljuje zgoniški občinski upravi in
posebno županji Tamari Blažinovi, ki je od vsega začetka pokazala zanimanje za to pobudo in se zanjo krčevito borila. Zahvala konzorcija obrtnikov gre tudi tržaški občinski upravi, ki je pomagala pri premostitvi zapletov na zemljiški knjigi, ter Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju, ki sodi med glavne akterje obrtne cone.
Posebno priznanje si po mnenju Da-neva zasluži proseški jusarski odbor, ki je - kljub znanim težavam - takoj pokazal zanimanje za prodajo skupne imo-vine za pobudo, ki bo imela pozitivne učinke in vplive tudi na krajevno realnost Proseka. Skratka vsestransko angažiranje različnih dejavnikov, ki je predsinocnjim privedlo do prvega uspeha.
Obrtniki seveda upajo, da se bo birokratski postopek za odobritev podrobnostnega naCrta končal v doglednem Času. Sredi leta 2001 namreč zapade rok za koriščenje prispevkov Evropske unije, za katere se je konzorcij Zgonik že angažiral.
r SAVOIA / POSVET LD -j
Kakšna vloga Trsta v rimski zunanji politiki
Nastop posl. Ranierija
V	dvorani Mandracchio hotela Savoia bo danes dopoldne (začetek ob 9.30) posvet na temo »Nova italijanska zunanja politika: vloga Trsta«, ki ga prirejajo levi demokrati. Uvodno poročilo bo imel podtajnik na zunanjem ministrstvu Um-berto Ranieri, ki se v okviru Farnesine ukvarja z odnosi z državami srednje in vzhodne Evrope.
Posvet so na včerajšnji tikovni konferenci predstavili pokrajinski tajnik Stelio Spadaro, deželni svetovalec Bruno Zvech in Igor Dolenc, ki pri levih demokratih odgovarja za gospodarska vprašanja. Dolenc je na včerajšnji predstavitvi izrazil upanje in prepričanje, da bo naše mesto docela izkoristilo velike razvojne možnosti v odnosu do sosednjih narodov in držav.
Predstavitev knjige o zgodovini Slovencev
V	konferenčni dvorani knjigarne Minerva (Ul.S.Nicolb 20) bodo danes popoldne ob 18.uri -predstavili tržaškemu občinstvu knjigo »Storia degli Sloveni in Italia«, ki je pred kratkim izšla pri založbi Marsilio izpod peresa zgodovinarjev Milice Kacin VVohinz in Jožeta Pirjevca. Knjiga bosta ob navzočnosti avtorjev predstavila pisatelj in politik Manlio Cecovini in tržaška zgodovinarka Marina Rossi, sodelavka Deželnega inštituta za odporniško gibanje.
Knjigo, ki je na prodaj v vseh tukajšnjih knjigarnah, so pred kratkim predstavili v Rimu, in sicer v kulturnem središču poslanske zbornice. Pobudniki predstavitve so bili poslanci narodnih in jezikovnih manjšin. Knjigo bodo v kratkem predstavili tudi v Ljubljani.
Javna skupščina o referendumu
V	hotelu Savoia bo jutri ob 16.uri javna skupščina odbora za »da« na aprilskem referendumu o odpravi proporCne kvote v volilni zakonodaji. Med sklicatelji jutrišnje skupščine so tudi Zupana Riccardo Illy in Marino Vocci, književnik Ace Mermolja, novinar Franco Del Čampo, deželni svetovalec LD Bruno Zvech in številni drugi.
Na Tržaškem deluje, kot znano, tudi odbor za »ne«, v katerem so tudi predstavniki obeh komunističnih strank in Slovenske skupnosti.
NOVICE
TURIZEM / NA TRŽAŠKI OBČINI
MAMILA / UDAREC PREKUPČEVALCEM
»Pomlad za Valmauro«
»Pomlad za Valmauro«; tako so poimenovali praznik, ki ga jutri, 20. marca, prireja študijski krožek Ercole Miani. Pobuda je namenjena mladim, ki se bodo srečali ob glasbi, plesu in prigrizku, vse pa bo brezplačno, na stroške krožka v sodelovanju s 3. okrajem teritorialnega zdravstvenega podjetja. Praznik, ki bo od 18. do 23. ure v Ul. Valmaura 65/A, sicer v prvi vrsti prirejajo za mlade, od 30. leta navzdol, vendar bodo vrata odprta vsem prebivalcem tamkajšnjih na gosto naseljenih stanovanjskih blokov lacp-Obeina. Ob razvedrilu naj bi se tudi spoznali med sabo, »tako da bi skupaj nadaljevali pot preporoda ene od tistih Četrti, ki so jo najbo-plj prizadeli onesnaženje, pomanjkanje zelenih površin in socialnih prostorov«, kot pravijo prireditelji. V bistvu naj ne bi šlo za enkraten dogodek, temveč za prvo od cele vrste dejavnosti, namenjene tudi mladim in v pričakovanju, da bi lahko uporabljali prostorni sedež občinskega vrtca v Ul. Valmaura 39, ki ga doslej niso nikoli odprli.
Broška za pomoč lastovkam
Prihodnja nedelja, 21. marca, bo posvečena lastovkam: italijanska liga za zaščito ptic (LIPU) bo prisotna na več kot sto italijanskih trgih (v Trstu v Ul. delle Toni od 9. dp 19. ure), kjer bo v zameno za vsaj pet tisoč lir delila broške s podobo lastovke, sombolom naCrta LIPU. Zbrana denarna sredstva bodo namenili zaščiti lastovk, katerih število je v zadnjih 20 letih znižalo kar za 40%, Cesar so krivi nepreudama uporaba pesticidov, intenzivne kulture in krčenje gozdnih površin. Verjetno pa so vzroki tudi drugi, kot na primer izginjanje živinoreje: pri nas so lastovke večinoma gnezdile v hlevih, kjer je bila primerna temperatura, blato za gnezda so nabirale v kalih, teh pa je vse manj ali jih sploh ni veC.
Predstavili novo brošuro za skorajšnje sveto leto
Aretacije in zaplemba hašiša
Uspeh agentov finančne straže in z openskega komisariata
Jubilejno leto 2000 se bliža z hitrimi koraki in tudi v Trstu teCejo priprave na prihod množice romarjev namenjenih v Rim. Priprave vodi - s turističnega vidika -konzorcij Venetia Julia Incoming, ki je včeraj predstavil svojo prvo brošuro v uglednem okviru sinje dvorane tržaške občine. Med glavnimi pobudniki konzorcija je namreč tržaška skupaj s Turistično ustanovo in Trgovinsko zbornico.
Zupan Riccardo Illy je na predstavitvi poudaril, da je sveto leto edinstvena priložnost za Trst, da uveljavi svoj turistični potencial in da se predstavi tudi kot mesto z različnimi verstvi. S pobudami ob jubilejnem letu se ukvarja odbornik Fabio Neri, ki je pohvalil uspešne priprave, podpredsednik konzorcija, sicer pa direktor turistične ustanove Paolo De
Gherardo pa je orisal pobude, da bi posredovali tržaško ponudbo turističnim operaterjem po Evropi.
Brošura (na sliki), ki so jo natiskali v 30 tisoC izvodih v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku, obsega lepote in zanimivosti našega mesta ter okolice ter razpoložljive turistične storitve.
Preiskava agentov deželne skupine davCne policije finančne straže (GOA -operativna skupina za boj proti mamilom) in openskega komisariata se je zaključila z aretacijo 32-letnega Dina Hueza iz Trsta in 26-letnega Maura Mes-sine iz Rima ter z zaplembo 5, 5 kilograma hašiša, avtomobila, mobitela ter vojaškega streliva. Huez je bil znan kot oskrbovalec tukajšnjega tržišča, z mamilom pa se je običajno zalagal v Rimu, pri bratih Thomasu in Lukasu Bernardini, ki sta svojCas živela v Trstu. Ko je septembra lani z letalom odpotoval v Rim, so mu agenti sledili, pri povratku se je poslužil vlaka, ustavili so ga na železniški postaji in mu pregledali prtljago, vendar s sabo ni imel nic prepovedanega. Preiskovalci so se tedaj odločili, da že istega veCera vdrejo v stanovanje bratov Bernardini: poteza se je obrestovala, odkrili so 5 kilogramov hašiša in skoraj 22 milijonov Hrv gotovini. Denar je pustil Huez, mamilo bi moral dvigniti kdaj kasneje. Gez mesec dni so agenti v okviru iste preiskave v Trstu zaplenili še pol kilograma hašiša in aretirali eno osebo, drugo pa prijavili sodnim oblastem.
Med preiskavo, ki se je pričela že lani poleti, so odkrili, da je mamilo bratoma Bernardini priskrbel Mauro Messina. Po aretaciji obeh bratov pa je primeru sledilo rimsko sodstvo, kateremu so poslali po-
drobno poročilo z zahtevo po aretaciji Messine in Hueza, do katere je tudi prišlo.
Obtožen je umora: danes spet pred sodniki
Pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem bo danes prva obravnava na drugostopenjskem procesu proti 22-letnemu Alvarezu Hamandezu VVellingtonu iz Santa Dominga, ki ga je videmsko porotno sodišče 16. oktobra 1997 obsodilo na 24 let jeCe zaradi umora 51-letnega podjetnika Marina Azzana iz Cordenon-sa. Azzano je bil ubit s strelom iz pištole, krogla ga je zadela v glavo, Heman-deza VVellingtona pa so poleg umora obtožili tudi ropa in kraje v obtežilnih okoliščinah.
Mladeniča so aretirali nekaj dni po-tem, ko so našli Azzanovo truplo, priznal je, da je podjetnika, ki je upravljal nekatere diskoteke v pordenonski pokrajini, ubil zaradi ropa. Uporabil je pis" tolo, ki jo je Azzano imel skrito na podstrešju.
S podjetnikom se je najprej seznanila Maria CleHa, mati Hemandeza VVellingtona, prepričala ga je, da je njenega sina vzel pod streho. Kot je prišlo na dan na procesu, je Azzano načrtoval, da bi Z žensko pričel neko gospodarsko dejavnost v Santu Domingu.
OBČINA NABREŽINA / POGAJANJA
SKGZ / SREČANJE Z UPRAVITELJEMA
Devin: nepotrjene vesti o prodaji gradu
Stavbo in park je svojčas hotela kupiti država
Regulacijski načrt spet v ospredju
Odkrita izmenjava pogledov z županom Marinom Voccijem in podžupanjo Marizo Škerk
Devinski grad ni veC last princa Turn und Taxisa, ampak novega lastnika. Vest o prodaji gradu se je razširila včeraj dopoldne, sinoči pa je ni nihče potrdil, a tudi ne demantiral. Odvetnik Luciano Sampietro nam je v krajšem telefonskem pogovoru dejal, da zastopa interesenta (ali interesente) za nakup gradu in da so pogovori v teku. VeC odvetnik ni hotel ali mogel povedati.
Da se nekaj premika nam je potrdil tudi de-vinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, ki pa nima, kot nam je povedal, konkretnih informacij o tej zadevi. Upravitelj nam je dejal, da Občina o tem ničesar ne ve in da bo zadevo ko-
SOLSTVO / NA OPČINAH IN V ROJANU
Šolarji in dijaki se bodo spopadli z matematiko
Danes bo na Tržaškem potekalo matematično tekmovanje za Vegovo priznanje. Nižje srednje šole so na tem tekmovanju že sodelovale, letos pa bodo prvič v tekmovanje vključeni tudi osnovnošolci, in sicer izbrani Učenci 3., 4. in 5. razredov tržaških slovenskih osnovnih šol. Za osnovnošolce (skupno bodo tekmovali 104 šolarji) bo tekmovanje potekalo z začetkom ob 9. uri na OS »Bazoviških junakov« v Rojanu, za dijake nižjih srednjih Sol pa na šoli Srečka Kosovela na Opčinah. Pri pripravi in izvedbi tekmovanja, ki ga koordinirata pedagoška svetovalka za slovenske Sole na Tržaškem prof. Andreja Duhovnik - Antoni in prof. Aliča Prinčič -Rohler, sodelujejo učitelji in profesorji matematike ter Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu in Nižja srednja šola Srečka Kosovela.
Na Opčinah, s pričetkom ob 10. uri, bo tokrat že tretje Tekmovanje v znanju matematike za bronasto Vegovo priznanje. Po prvih dveh, nadvse Uspešnih izvedbah, bo letošnje namenjeno dijakom vseh treh razredov sloven-skih nižjih srednjih šol na Tržaškem.
Letos je na tekmovanje Prijavljenih skoraj 100 dijakov,, ki se bodo preizkusili v nalogah za 5. in 6. ter v nalogah za 7. in 8- razred in sicer: uCenci I. to B. razreda (65 prijavlje-toh) bodo reševali naloge, Namenjene 5. in 6. razredu, medtem ko bodo uCen-ci HI. razreda (34 prijavljenih) reševali naloge naplenjene 7. in 8. razredu.
Tekmovanje, ki ga v Sloveniji že dolgo let pri-r6ja Društvo matematikov,
fizikov in astronomov Slovenije, je v zadnjih letih dobilo mednarodne razsežnosti, saj se v to obliko tekmovanja vključujejo številne šole širom po Evropi. Najboljši izmed tistih, ki so sodelovali na bronastem Vegovem priznanju, nadaljujejo nato s tekmovanjem v Sloveniji za srebrno in konCno še za zlato Vegovo priznanje (za zlato samo uCen-" ci, ki rešujejo naloge za 7. in 8. razred). Po dogovoru se na določeni dan tekmovanje odvija istočasno po vsej Sloveniji.
Ideja za organizacijo tega tekmovanja tudi pri nas se je razvila na pobudo profesorjev matematike, ki poučujejo na tržaških nižjih srednjih šolah. Lani so se naši najboljši uCenci uspešno udeležili tudi kroga za srebrno in za zlato Vegovo priznanje in so se dobro odrezali tudi na mednarodnem tekmovanju Alpe-Jadran Disfida matematica. Letos bodo najboljši nadaljevali s tekmovanjem za srebrno Vegovo priznanje na osnovni šoli v Dutovljah (v soboto, 17. aprila).
Naloge bo pregledala 4-Clanska komisija. Komisija ne bo objavljala lestvic in števila točk, ki so jih zbrali uCenci.
Profesorji matematike se vključujejo v pobudo predvsem z namenom, da dobijo boljši uCenci priložnost, da merijo svoje sposobnosti v širšem krogu sovrstnikov in da pridobijo novih stimulusov do predmeta. Po drugi strani pa je ta pobuda tudi možnost za naše šole, da stopijo v stik in se vključijo v mednarodno dogajanje evropskih dimenzij.
Komisija bo najboljšim podelila bronasto Vegovo
priznanje, vsi udeleženci pa bodo deležni priložnostnega priznanja, saj gre vsekakor za najboljše uCence iz raznih šol na Tržaškem.
• Tako kot lani bo tudi za letošnje tekmovanje prispevala za organizacijske stroške openska Zadružna kraška banka.
Dodatne informacije dobite pri prof. Katji Kalc - šola Levstik, tel. 040 251314 ali pri prof. Diani Marchesicb - šola Kosovel, tel. 040 211063.
mentiral ko bo za to imel konkretne elemente. Vocci očitno noCe pogojevati razprave o ugovorih na nabrežinski regulacijski naCrt, ki obravnava tudi namembnost devinskega gradu.
Okrog prodaje gradu se že nekaj mesecev pre--pletajo raznovrstne polemike in govorice. VValter Veltroni je kot minister za kulturne dobrine v Prodijevi vladi pokazal zanimanje, da bi grad kupila država, za kar se je osebno zavzemal takratni vladni podtajnik VViller Bordon. Kasneje se je v pogovore o usodi gradu vključila tudi deželna uprava, ki je za nakup tega zgodovinskega bisera sprva namenila deset milijard lir, zaradi notranjih sporov v deželni koaliciji pa je nato vse skupaj šlo po vodi. To velja za zanimanje Dežele in očitno tudi države. Princ Turn und Taxis je spričo razvoja dogajanj sedaj očitno izbral druge sogovornike za prodajo gradu...
Kettejev večer
SKD Tabor prireja jutri ob 20.30 kulturni veCer ob 100-letnici smrti pesnika D. Ketteja. Mladi, ki že vrsto let igrajo pod veščo roko Olge Lupinceve bodo podali ljubezenske pesmi D. Ketteja, Cigar poezija je ravno tako tenkočutna kot Prešernova. Program bodo oblikovali pevci MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge in so-lospevi Andrejke Možina in Davida Vidalija. Na električno klaviaturo bo igral Aljoša Starc.
Včeraj se je v prostorih tržaškega sedeža Slovenske kulturno-gospo-darske zveze odvijalo srečanje med vodstvom SKGZ, razširjenim na zastopnike množičnih članic in devinsko-na-brežinskim županom Marinom Voccijem, ki ga je spremljala podžupanja in odbornica za šolstvo in kulturo prof. Mariza Skerk Kosmina.
Kot je .že v svojem uvodnem pozdravu dejal predsednik Rudi Pavšič, gre srečanje uokviriti v širši niz soočanj med SKGZ in javnimi upravitelji na vseh nivojih. V nadaljevanju se je predsednik SKGZ dotaknil glavnih odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, od parlamentarnega postopka za sprejetje zaščitnega zakona pa vse do specifičnih problemov teritorija. S tem v zvezi je tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec župana Voccija seznanil s stališčem Kmečke zveze glede splošne variante regulacijskega načrta. Kmečka organizacija je namreč že od vsega začetka kritično ocenila naCrt, ki uvaja še dodatne normativno-bi-rokratske omejitve in s tem otežavlja kakršenkoli kmeCko-podjetniški poseg na teritoriju.
Edvin Švab je župana opozoril na odsotnost dvojezičnih smerokazov na glavnih državnih prometnicah, ki prečkajo de-vinsko-nabrežinsko območje, Marko Stavar pa je izrazil nelagodje gospodarskega združenja, ki je v zadnjem obdobju prejemalo občinske dopi-
VČERAJ SO TUDI POPLESAVALE SNEŽINKE
Padec temperature in burja
Že danes pa se bo temperatura začela postopoma dvigati
Padec temperature zadnjih dni, ki je pod letnim poprečjem, je nedvomno bolj občuten zato, ker je pred tem pošteno ogrelo (rezultat je drevje v cvetju, kot vidimo na sliki), v ponedeljek so v Trstu namerili celo 17 stopinj, včeraj zjutraj pa se živo srebro ni dvignilo nad 5 stopinj, a v okolici so namerili okrog dve stopinji ali malenkost veC. Poleg tega je tudi pošteno pihalo, nekateri sunki burje so celo presegli 100 kilometrov na uro. Nekaj Časa je naletavalo, vendar je veselje otrok trajalo le malo Časa, nobena od snežink se ni prijela. Kaže, da je bil sedanji mraz kratkotrajen, napovedujejo namreč, da bo že danes nekoliko topleje, burja pa bo oslabela. Na poljih ni povzročil nobene škode, saj sadno drevje v glavnem ni še začelo cveteti.
Padec temperature je
bil nedvomno bolj občuten v hribovitih področjih, kjer pa je obenem zmanjšal nevarnost plazov. Nasploh je bilo drugje v deželi precej bolj badno kot pri nas: v
Pordenonu so vCeraj ob 8. uri namerili skoraj 2 stopinji pod ničlo, v Vidmu -1, 5 stopinje, v TolmeCu -3, na Zoncola-nu, 1750 metrov visoko, pa -10 stopinj.
se izključno v italijanskem jeziku. Predsednik ZSSDI Jurij Kufersin je župana Voccija opozoril na nevzdržno stanje športnih društev, ki so že dolgo let brez občinske telovadnice.
Zupan Vocci je v svojem posegu poudaril pomembnost tovrstnih srečanj, ki krepijo sodelovanje med javnimi upravami in organizacijami t. i. civilne družbe. Manjšinskima sku-pnostima v Italiji in Sloveniji je Vocci priznal ključno vlogo pri povezavi in razvoju tega območja, s tem v zvezi pa je izrazil vso svojo podporo zahtevam manjšine po zadovoljivem zaščitnem zakonu.
V nadaljevanju je Vocci podčrtal pomen Čezmejnega sodelovanja in skupno koordiniranih gospodarskih razvojnih načrtov. Kar zadeva vprašanje regulacijskega naCrta pa je devinsko-na-brežinski župan priznal določena razhajanja s Kmečko zvezo, v isti sapi pa je poudaril tudi ne-
majhne korake v smeri iskanja obojestransko zadovoljivega kompromisa.
Po besedah podžupanje pa se vprašanje na-brežinske telovadnice končno rešuje. V naslednjih mesecih naj bi stekla obnovitvena dela stare telovadnice, medtem pa uprava že načrtuje tudi novo telovadnico v neposredni bližini športnega središča v Vižovljah. Kar zadeva občinske dopise, pa sta tako župan kot odbornica zagotovila svoj poseg pri pristojnih uradih, ki so praviloma strogo vezani na dvojezično poslovanje.
Pred dnevi se je vodstvo SKGZ sreCalo tudi z upravitelji tržaškega Dijaškega doma »Srečko Kosovel«. Slednji so SKGZ seznanili z zastojem gradbenih del zaradi nepredvidenega finančnega primanjkljaja. ReCeno je bilo, da Dijaški dom deluje v korist celotne skupnosti, slednja pa ga mora zato kot takega obravnavati tudi v kriznih trenutkih.
NOVICE
V	Boljuncu srečanje s Stojanom Spetičem
V	mali dvorani kulturnega doma France Prešeren v Boljuncu bo jutri ob 17.30 Stojan Spetič odgovarjal na vprašanje »Kaj delajo komunisti v vladi Massima D’Aleme?«. Srečanje, ki je namenjeno vsem občanom, prireja Stranka slovenskih in italijanskih komunistov.
Na pristaniškem poveljstvu sklepna svečanost za tečajnike
Na pristaniškem poveljstvu bo danes ob 11. mi zaključna slovesnost za udeležence teCaja*»Ma-ritime English«, ki je bil namenjen oficirjem in podoficirjem tukajšnjega pristaniškega poveljstva. Svečanosti se bodo udeležili predstavniki mestnih oblasti, pristanišča itd. TeCaj je bil namenjen osvajanju mednarodnega izrazoslovja, ki je še zlasti neohhodno potrebno pri iskanju in pomoči na morju.
Večji požar pri Moščenicah
Na osamljenem področju pri MošCenicah, nedaleč od papirnice Burgo in Portorosege, tržiške industrijske cone, je vCeraj popoldne izbruhnil večji požar, ki se je tudi zaradi vetra razširil na površini okrog 20-25 hektarov. V glavnem je gorelo trs j e in podrast. Alarm so sprožili okrog 15. ure, posegli so gasilci iz Tržiča, katerim so na pomoC prišli njihovi openski kolegi, poseglo je tudi osebje gozdne službe. V glavnem pa so se omejili na kontrolo plamenov, pazili so, da se ne razširijo do tamkajšnjih obratov. Gost dim je bil viden daleč naokrog, do Tržiča in Gradeža. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi nemarnosti.
PRISTANIŠČE
DEVIN NABREŽINA
TRADICIONALNO PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA
Huda kri med lllyjem in Antonionejem
lllyjeve kritike ali žalitve?
Predsednik deželnega odbora Antonione je iz New Yorka, kjer je na obisku, zavrnil tržaškega župana II-lyja, ki mu je očital nedoslednost pri iskanju kandidatov za novega predsednika Pristaniške oblasti. Ric-cardo Illy je povedal, da mu je pred časom Antonione zagotovil, da ne nasprotuje ponovnemu imenovanju dosedanjega predsednika Lacalamite, ki ga podpira župan in leva sredina, potem pa je ministru za prevoze Treuu izrazil nasprotovanje Lacalamiti, po Illyjevem mnenju na pritisk ostalih članov desnosredinskega zavezništva.
Antonione zavrača »Illyjeve žalitve« in pravi, da mora zaradi svoje institucionalne vloge biti nevtralen, na Illyja pa zavrača krivdo, da ni prišlo do enotnega imenovanja kandidata.
Od danes obisk eskadre NATO
Danes bodo priplule v tržaško pristanišče, kjer bodo zasidrane do prihodnje srede, ladje eskadre zavezništva Nato, in sicer 8 fregat pod italijansko, tursko, nemško, špansko, angleško, grško, nizozemsko zastavo ter ameriški rušilec. Poveljnik Stanavformeda, kot pravijo tej stalni pomorski sili, ki nadzoruje Jadransko morje ter vzhodno Sredozemlje v glavnem zaradi dogajanj na območju nekdanje Jugoslavije, poveljuje ameriški kontradmiral David Stone, ki se bo popoldne srečal z novinarji na italijanski fregati Zeffiro.
Veliko srečanje šestdesetletnikov v občinski knjižnici
V bistvu gre za občni zbor, no katerem bodo izvolili svoj odbor
Velik praznik je v pripravi v občini Devin-Nabreži-na. Pravzaprav ne gre le za praznik, temveč kar za kongres »relativne večine«. Sploh ne gre za kako politično pobudo ali drugo resnobno zadevo, ampak za vseobčinski zbor šestdesetletnikov, to je občanov in občank, ki so se rodili v Devinu-Nabrežini daljnega leta 1939. Sodeč po anagrafskih arhivih je bivajočih šestdesetletnikov 174 (93 moških in 81 žensk), katerim gre dodati Se skoraj dodatnih petdeset - v glavnem žensk, ki so se izselile drugam v svet. Zakaj pa »relativna večina«? Gre za najštevilnejši in torej najbolj ploden letnik devinsko-nabrežinske občine in obenem... za prvi letnik osnovne šole takoj po osvoboditvi. »Sneli smo si uniforme balil in nataknili titovke...«, je hudomušno pripomnil zastopnik pobudnikov.
Zbor 60-letnikov se bo odvijal jutri, 20. marca, ob 17.30, v prostorih občinske knjižnice na nabrežinskem osrednjem trgu sv. Roka. Glavna točka dnevnega reda je imenovanje organizacijskega odbora, ki naj bi nato v kratkem priredil jubileju primeren izlet. Na sestanku bo tekla beseda tudi o prvih idejah in o tem, kako naj bi izlet izpeljali. Vsekakor pa pobudniki vnaprej javljajo, da bo strogo prepovedan in zatrt vsak poskus govorjenja o zdravju in domačih problemih...
Kdo pa je vabljen? Vsi 60-letni občani (ali pa vsaj bivši občani), ki naj s seboj prinesejo Cimveč idej in, seveda, veselega razpoloženja, (igb)
Ricmanjski teden danes na višku
V	Babni hiši zborovski nastop in veseloigra
V	nedeljo odprtje razstave Borisa Zuljana
Nocoj, ob 20.30 bo z Domačim večerom dosegel višek Ricmanjski teden, ki ga SKD Slavec ponuja v obliki niza prireditev ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa.
V dvorani Babne hiše bosta nastopila združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca in pa dramska skupina z novo narečno veseloigro, ki jo je za priložnost napisala in režirala Tatjana Turko. Kaj vse se za naslovom »Karlo ne zmore, ena... dve... tri«, pa boste lahko odkrili nocoj, ali pa v nedeljo popoldan, ko bo po nagrajevanju likovnega ex tempore, ob 16.30, na vrsti ponovitev Domačega večera.
Poleg slovesnega bogoslužja, tudi z zborovskim nastopom, bo v počastitev zavetnika sv. Jožefa v nedeljo popoldan na vrsti tudi odprtje razstave likovnih del Borisa Zuljana, priznanega slovenskega umetnika in restavratorja, ki je doma iz Ric-manj in ki je prav za to priložnost restavriral nekatere freske v cerkvi, kot vidimo na sliki, (dam)
LONJER KATINARA
Pomladanski pohod in Magajnova razstava
Prvi dan pomladi, to se pravi bližajoča se nedelja, bo v Lonjerju zaživela na poseben način. Člani kulturnega društva Lonjer-Kati-nara so se namreč odločili, da na ta dan priredijo Pomladanski pohod in obenem ot-vorijo razstavo fotografa Maria Magajne.
Datum pobude ni naključen, saj je 21. marec globoko zasidran v lonjerski preteklosti; tudi v letu, ki zaključuje drugo tisočletje, gre misel na napad na vas in partizanski bunker dober mesec pred zaključkom druge svetovne vojne.
V spomin na pretresljive dogodke in v poziv k strpnosti in sožitju bodo pred odhodom na pot mladi položili cvetje k vaškemu spomeniku, to se pravi na kraj, kjer je stal lonjerski bunker.
Pohod, ki ga je začrtal domačin Doro Maver in je še druga tovrstna pobuda v letošnjem letu, se bo odvijal iz Lonjerja po kraškfh stezah, predvidoma pa bo trajal štiri ure.
Zbirališče udeležencev bo na sedežu vaškega društva ob 12.45, od koder se bodo odpravili ob 13. •uri. Ob povratku, to se pravi okrog 17. ure, bo na vrsti otvoritev razstave povsod poznanega fotografa Maria Magajne. S svojim zvestim fotografskim aparatom je Magajna stalno spremljal lonjerske in katinarske podobe. Na tokratni razstavi bo torej predstavil trenutke, ki jih je ujel v objektiv v teh krajih v obdobju petdesetih let.
Otvoritev razstave bo popestrila glasba
mladega, a kljub temu uspešnega in priznanega harmonikarja Egona Taučerja, ki se bo občinstvu predstavil z igranjem na diatonično harmoniko. Fotografska razstava o preteklosti Lonjerja in Katinare je za obe vasi nedvomno pomemben dogodek, poleg tega pa bo gotovo služila v spodbudo nadaljevanju delovanja fotografskega odseka kulturnega društva, ki je dve sezoni, lani in predlanskim, zelo uspešno deloval.
JPC
BARKOVJE / DREVI V PROSTORIH TRK SIRENA
Prikaz »ekstremnih« posnetkov
Gost bo fotograf Bogdan Kladnik, ki bo predstavil knjigo Okus teme
V protosrih TPK Sirena bo nocoj ob 20.30 lep in zanimiv večer, ki ga skupno pripravljata omenjeni klub in KD Barkovlje. Gost večera bo ekstremni fotograf Bogdan Kladnik, ki bo predstavil svojo fotomonografi j o »Okus teme«, ki je prevedena v italijanščino z naslovom »Sapore di tenebre«.
Naj takoj razložimo, kaj pomeni biti ekstremni fotograf. To je tisti, ki se kot vešč alpinist ali jamar sam spušča v jame, pleza na gore, odkriva soteske in slapove, čaka morda ure in ure, da vidi začetek vzhajanja sonca in to potem ujame v svoj aparat.
Tokratna knjiga je posvečena jami Skilan pri Bazovici, ki so jo odkrili leta 1991 člani jamarskega društva Karlo Debeljak in predstavlja prav gotovo zadnje čudo odkrito na Krasu.
Gre za enega najboljših slovenskih fo-
tografov, ki upravlja sedaj založbo Zaklad v Ljubljani in je po svojih fotografijah in člankih, objavljenih tudi v tujih revijah, poznan po vsej Evropi. Leta ’93 je na sedmem svetovnem festivalu gorniških posnetkov v Briangonu v Franciji prejel prvo nagrado z multivizijskim prikazom naravnih lepot pod naslovom »Večni krog« in drugo mesto z multivizij o »Terra mystica« in s tem tudi Grand Prix mesta Briangon. Knjiga »Terra my-stica«, ki prikazuje lepote slovenskega in hrvaškega Krasa je ocenjena za eno najboljših knjig, namenjenih Krasu.
Na večeru bo Kladnik spregovoril o svojem delu in prikazal tudi vrsto diapozitivov. Udeleženci si bodo lahko knjigo ogledali in tudi kupili. Avtor pa jih bo rad podpisal. Društvi vabita svoje člane in prijatelje na ta res lep večer.
Neva Lukeš
HJUTRI / OMEJITEV PROMETAh
»Čisti zrak« brez vozil v mestnem centru
Ker bo jutri del središča strogo zaprt za promet, da bi se lahko odvil praznik čistega zraka, bodo preusmerili nekatere avtobusne proge. Poleg ulic in trgov, ki so - vsaj na papirju - samo za pešce, bodo zaprli tudi zadnji del Ul. Roma, in sicer od Ul. Mazzini do Korza, ter Ul. Einaudi in Trg Verdi za istoimenskim gledališčem. Zaprtje bo trajalo od 9. do 18. ure in ni težko predvidevati, da bodo nastali zastoji v prometu.
Podjetje ACT bo preusmerilo v omenjenih urah naslednje avtobusne proge;
5: po Ul. Roma, Mazzini, Nabrežju, Ul. Canalpic-colo in Korzu ter naprej proti Trgu Perugino;
11: začetna postaja pred trgom S. Nicolo, potem po Ul. Einaudi in Korzu;
17	in 28: začetna postaja v Ul. Roma pri hišni številki 10, nato po Ul. Mazzini, Nabrežju, Ul. Canal-piccolo in Korzu;
18	in 25: po Ul. Canalpiccolo namesto po Ul. Einaudi.
Za informacije so na razpolago na zeleni številki ACT 167-016675.
DREVI PRI MONTEBELLU
Etno glasba v Hip Hop mušic baru
Nastopili bosta skupina Kraški ovčarji in skupina Zuf de Žur iz Gorice
Drevi bo v tržaškem lokalu Hip Hop mušic bar na Montebellu zanimiv glasbeni dogodek, saj se bosta predstavili kar dve glasbeni skupini: najprej bo bo 22. uri zaigral znani band Kraški ovčarji, nato pa bo stekel koncert goriske skupine Zuf de Zur. Kot nam je opisal potek tega dogodka prav Marcello, ki ureja novo koncertno sezono v tem lokalu, želijo z drevišnjim koncertom prikazati bogastvo etničnega in ob tem glasbenega mešanja v naših krajih, ki ga pač izvrstno odraža bodisi glasba Kraških ovčarjev kot skupine Zuf de Zur.
Ansambel Kraški ovčarji (Aljoša Saksida, Matej Gruden, Danilo Pertot in Mitja Košuta) se je od ustanovitve leta ’94 do danes izkazal za izredno živahno in obetavno zamejsko skupino, ki je v kratkem času naredila res velik in kvaliteten vzpon.
Navdušujoče prijetno et-norock glasbo in vsekakor tudi solidno izvedbo popevk je marsikdo lahko zasledil bodisi na koncertih, ki jih je ansambel imel na domačih in »tujih« tleh, kot tudi na radijskih in televizijskih oddajah. Zadnji uspeh je četverica doživela prav na letošnji deželni selekciji slovitega glasbenega festivala Arezzo Wave, ki jim bo dal možnost za nadaljnjo selekcijo, da se udeležijo glavnega festivala, ki bo namreč v Arezzu. Po tej odlični uvrstitvi se skupina pripravlja na izdajo svojega prvega demo CDja, obenem pa veliko nastopa.
Zuf de Zur se že s samim imenom postavlja v okvir goriske kulturne raznolikosti in skuša povezati in pomešati slovensko, furlansko, nemško, italijansko, judovsko in druge »razširjene« glasbene govorice v lastno
glasbeno izražanje. Stefane Andreutti (tolkala), Pierluigi Bumbaca (kontrabas), Michele Bregant (klarinet), Maurizio Ve-rardi (harmonika), Mauro Punteri (kitara in petje) ter pevka Gabriella Ga-brielli so v svoje skladbe vnesli res veliko glasbenih vplivov, čeprav v tej občutimo najbolj otipljiv odraz prav klezmer glasbe. Jezikovni ter glasba ni utrinki se homogeno in neprisiljeno spajajo v izviren stil in razposajeno vzdušje skupine. Poleg uspešnega koncertiranja je skupina Zuf de Zur pred kratkim izdala CD »Tilulela«, ki je bil deležen pohvalne kritike v raznih časopisih in revijah.
Drevišnji koncert v tržaškem glasbenem lokalu Hip Hop bo torej izredno raznolik in bo zagotovo razveselil vse ljubitelje tiste glasbe, ki se nekoliko navezuje na folklorne korenine. Pan
______ŠAH / NA DE2ELNEM PRVENSTVU________
Dijaki so se dobro odrezali
Pet dijakov šole sv. Cirila in Metoda na nedeljskem tekmovanju
Prejšnjo nedeljo se je v Gorici odvilo šesto deželno šahovsko prvenstvo za šole (na sliki). S Tržaškega se je tekomovanja udeležila tudi skupina dijakov slovenske nižje srednje
Sole sv. Cirila in Metoda, in sicer Nataša Gombač, Damjan Coretti in Anton Volpi s katinar-skega odseka ter Mitja Oblak in Marko Pegan s svetoivanskega sedeža. Medtem ko je lani sve-
toivanska Sola bila pri' šotna s šestimi dijaki, jih je letos bilo prisotnih pet, vendar so se dobro odrezali: Anton Volpi je prejel srebrno kolajno, zlato pa mu je ušlo za same pol točke.
^“FV SKD SLAVEC RICMANJE-LOG
I j RICMANJSKI teden
danes, 19. marca 1999, ob 20.30
DOMAČI VEČER
nastopata: Zd. MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca Dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju: »Karlo ne zmore ena... dve... tri...«, režija in tekst Tatjana Turko
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
19.	marca 1999 JOŽEF
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 12.04 - Luna vzide ob 7.22 in zatone ob 20.25
Jutri, SOBOTA,
20.	marca 1999
KLAVDIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,5 stopinje, zraCni tlak 1019,6 mb ustaljen, veter vzhodnik severo-vzhodnik 42,1 km na uro, burja, s sunki do 83 km na uro, vlaga 20-odstot-na, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Leonardo Caramelli, Davide Zilani, Veronika Feri, Kevin Pusa-teri, Massimiliano Bibulic, Simone Zega.
Umrli so: 76-letni Giuseppe Sossi, 86-letni Franco Otto, 92-letna Savinella Giacchetti, 84-letna Ezzeli-na Vascotto, 79-letni Luciane Lenardon, 67-letni Giuseppe Tedesco, 75-letni Romano Fumich.
i:	LEKARNE
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. marca 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel.
040	421040), Ul. Revoltella
41	(tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Zgonik (tel. 040 229373) s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
UL Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 040 229373) s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure iti praznična od 8. do 20. Ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: °40	3995053 in 040
6995111 od ponedeljka do Petka od 8. do 13. ure ter °b ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
_____________KINO
ARISTON - 15.30,17.45, ?° 00, 22.15 »Shakespeare JU love« r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph riennes.
ERCELSIOR - 16.00,
i6.0	5 , 20.10, 22.15 ''Arlington road - l’in-
ganno«, i. Rim Robins. EKCELSIOR AZZURRA
-	16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Train de vie«, r. Radu Mihaileanu.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Patch Adams«, i. Robim Williams.
GIOTTO MULTISALA 1
(Ulica Giotto 8) - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »La vita e bella«, i. - r. Roberto Benigni.
GIOTTO MULTISALA 2
-	16.30 »Babe va in citta«;
20.30,	22.15 »Lucignolo«, i. Massimo Ceccherini, Clau-dia Gerini.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La farne e la sete«, r. in i. Antonio Albanese.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.00	»A bug’s life«, prod. W. Disney; 20.30, 22.15 »II fuggitivo della missione impossibile«, i. Leslie Niel-sen.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »New Rose Hotel«, r. Abel Ferrara, i. Asia Argento in Wil-liam Dafoe.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.50, 21.45 »Salvate il sol-dato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon.
MIGNON - 16.00, 22.00 »La bella e bestia dietro«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 15.30, 18.30,
21.30	»Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Paura e delirio a Las Vegas«, r. Terry Gilliam, i. Jonny Depp, Benicio Del Toro, Cameron Diaz.
PRIREDITVE
SKD SLAVEC RICMANJE-LOG prireja RICMANJSKI TEDEN Spored: danes, 19. marca, ob 20.30, domači večer, nastopata združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju Karlo ne zmore ena... dve... tri..., režija in tekst Tatjana Turko; v nedeljo, 21. marca od 16.30 nagrajevanje del slikarskega ex-tempora in ponovitev programa domačega večera.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi v Marijin dom, v Ul. Risorta v Trstu, na predstavitev glasila GLAS NAŠIH ZBOROV in zbirke OCE NAS, jutri, v soboto, 20. marca, ob 20. uri. Med prireditvijo bo organist in dirigent Drago Petaros prejel jubilejno priznanje Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
MoPZ VASILIJ MIRK
Prosek-Kontovel priredi celovečerni koncert s sodelovanjem MePZ Postojna. Koncert bo jutri, v soboto, 20. marca v Kulturnem domu na Proseku, s pričetkom ob 20.30. Vljudno vabljeni!
SKD TABOR - Prosvetni dom - jutri, v soboto, 20. marca ob 20.30 lepljenka ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ... (ob 100-letnici Kettejeve smrti). Nastopajo mladi člani SKD Tabor, kla-viaturist Aljoša Starc, pojeta Andrejka Možina in David Vidah, sodeluje MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge, režija Olga Lupine.
KD SKALA iz Gropade priredi jutri, v soboto, 20. t. m. v prostorih zadruge kulturni večer z naslovom PESEM S TOLMINSKEGA. S celovečernim programom nastopa MoPZ Podljubinj
SKD BARKOVLJE TRK SIRENA
prirejata
danes, 19. marca na sedežu Sirene
predstavitev
fotomonografije
OKUS TEME
Avtor -
ekstremni fotograf
BOGDAN KLADNIK
bo svoje predavanje popestril z dia-slikami
Začetek ob 20.30
Doma se že kuha, ker je
Veronika
skodla s trebuha. Veroniki, Sabini in Marku obilo sreče in veselih presenečenj.
Prijatelji
pod vodstvom Metoda Bajta. Pričetek ob 20.30. Vabi jepi!
GLEDALIŠKI VRTILJAK
vabi staro in mlado na ogled zadnje predstave v letošnjem abonmaju, ki sta jo pripravila Radijski oder in Slovenska prosveta, v nedeljo, 21. marca, ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Nastopili bodo člani Slovenskega odra z igro Žarka Petana »OBTOŽENI VOLK«, režija Lučka Susič, scena Magda Samec, glasba Aljoša Saksida, kostumi Fa-bia Trento in Magda Samec, film Marko Kandut, gib Nikla Panizon. Vljudno vabljeni!
KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo z naslovom POLKA BAND, v nedeljo, 21. marca, ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Gostje večera: legendarni pevec Ivica Serfezi, pevka Natalija Verboten, humorist Tiljo Frtacin. Večer bo vodila Natalija Verboten.
PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi na ogled veseloigre Neila Simona ZARES ČUDEN PAR v uprizoritvi Dramskega odseka PD Standrež. Predstava bo v nedeljo, 21. marca, ob 17. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah.
ŽUPNIJA BAZOVICA in SLOMŠKOV DOM vabita na PRAZNIK STARSEV v sredo, 24. marca. Ob 18. uri bo sv. maša ter blagoslov staršev in otrok. Nagrajeni bodo spisi osnovnošolskih otrok o družini. Nastopila bosta pevska zbora: OPZ Kraški cvet iz Trebe in Slomšek. Sledilo bo družabno srečanje.
PASIJON PO JANEZU
(Francesco Corteccia 1502 -1571) - Zveza slovenskih kulturnih društev in Župnijska skupnost sv. Jerneja vabita na edinstven koncertni večer v izvedbi Moškega zbora U.S.C.I. -Združenja italijanskih pevskih zborov iz Pordenona pod vodstvom Giorgia Ma-zuccata in recitatorja Carla. Pontesillija, ki bo v Četrtek, 25. marca t.l., ob 20.30 v župnijski cerkvi na Opčinah. Pri uresničitvi gostovanja sodeluje tudi Zadružna kraška banka.
B________________IZLETI
SK BRDINA vabi v ne-deljo, 21. marca, na smučarski izlet in društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu. Informacije na tel. 040-212859 in 040-226271.
SO SPDT organizira v nedeljo, 21. marca smučarski izlet na Monte Elmo. Prijave zbira ZSSDI, tel. št. 040-635627.
KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v Poreču (Materada) od 27.6. do 17.7. v dveh izmenah, v Veradeli (Pulj) od
1.7. do 19.7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18.7. do 25.7. Vpisovanje in informacije od ponedeljka, 22. marca dalje, na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072.
KLUB UPOKOJENIH KMETOV prireja petdnevni avtobusni izlet v Berlin, od 5. do 10. aprila t.l. Za vse informacije kličite na tel. št. 040-631494 ali ob sredah popoldne na 040-251196.
DRUŽBA UPOKOJENCEV repentabrske in zgo-niške občine organizira enodnevni izlet 17. aprila 1999 po lepih krajih Štajerske. Kdor se hoče izleta udeležiti, naj pokliče na tel. 040-327229.
KRD DOM BRISCIKI organizira štiridnevni izlet na Dunaj, od 15. do 18. julija 1999. Za informacije tel. št. 040-327062, od 19. do 21.
OBVESTILA
JUBILEJNO PRAZNOVANJE Sv. Jožefa ob 250-letnici romarske cerkve v Ricmanjih. Danes, 19. marca, sv. maše: ob 9.30, 11.00 (slovesna maša) in 17. uri, ob 15. uri litanije sv. Jožefa in blagoslov. Prisoten bo misijonar pater Frančišek Jurant. V nedeljo, 21. marca nadaljevanje praznovanj; ob 11. uri bo pri slavnostni maši pel MePZ Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Stojana Kureta, ob 17. uri maša in sklep praznovanj -pri maši bo pel Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta. V nedeljo bo po maši, ob 18. uri, kulturni spored v Baragovem domu, kjer bo odprtje razstave Borisa Zulja-na, ki je v preteklih dneh odkril obnovljene stare freske ter okrasil cerkveni kor z deli starega božjega groba. Umetnika bo predstavil Marjan Kravos.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da morajo društva, ki so bila deležna deželnega prispevka (v smislu D. Z. št. 46 iz leta ’91 in nadaljnje spremembe), najkasneje do 31. marca 1999 oddati deželnim uradom seznam faktur in potrdil v utemeljitev odobrenega prispevka za leto 1998. Uradi ZSKD so vam na razpolago za katerokoli pojasnilo. Podrobnejše informacije in pomoC lahko dobijo društva na sedežu ZSKD v dneh 23. 3. in 25. 3., od 18. do 20. ure.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo tečaj HACCP (nove določbe za higijensko zdravstveno samonadzoro-vanje nad hrano) danes, 19. 3. 1999, od 18. do 21. ure v Boljuncu, gledališče Prešeren: vinogradniki, zelenjava in ostali.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi elane na zaključno društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu 21. marca 1999. Informacije na tel. št. 040-22071,8, 040-220793 ali 040-213518.
SKD BARKOVLJE - TRK SIRENA prirejata danes, 19. marca, na sedežu Sirene, predstavitev fotomonografije OKUS TEME. Avtor -ekstremni fotograf Bogdan Kladnik, bo svoje predavanje popestril z dia-slika-mi. Začetek ob 20.30.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 20. marca na predavanje Nadje Maganja O SMRTNI KAZNI. Začetek ob 18.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA
sporoča, da se bo v soboto, 20. marca, pričel v Zgoniku tretji kuharski tečaj tipičnih lokalnih jedi pod vodstvom g. Vesne Guštin. Interesenti naj se telefonsko javijo na št. 040-200136 od 8. do 14. ure.
VABIMO TE na delavnico KAKO SI POMAGAŠ DO ZDRAVJA - z refleksno masažo stopal, proti gripi, alergijam, astmi, težavam s hrb-
tenico. Delavnica bo v nedeljo 21. marca v domu na Brdini na Opčinah od 9. do 14. ure. S seboj prinesi opremo.
SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za Trbiž v nedeljo, 21. marca, ob 6. uri z Opčin in ob 6.15 iz Se-sljana.
KD LONJER-KATINARA
priredi v nedeljo, 21. marca, pomladanski pohod. Zbirališče ob 12.45 na sedežu lonjerskega društva. Odhod ob 13. uri izpred spomenika padlim. Ob povratku bo ob 17. uri sledila OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTA-
VE MARIA MAGANJE, zvestega spremljevalca in opazovalca lonjerskega in kati-narskega življenja v polstoletni zgodovini. Na otvoritvi bo nastopil Egon Tavčar s svojo diatonično harmoniko.
SKD IGO GRUDEN vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 22. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v župnijski dvorani v Nabrežini.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 22. marca, na spominski veCer ob obletnici smrti Danice Tomažič in Stanka Vuka. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo Stanka Vuka Pomlad pod Krasom, ki jo je izdala založba Obzorja iz Maribora. Govorili bodo prof. Tomaž Pavšič, urednik Andrej Brvar in Marko Vuk. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob
20.30.
SLOVENSKE JASLI, Ul. Paolo Veronese - Obveščamo, da od 22. do 26. marca, od 16. do 17. ure bodo odprta vrata za vse, ki bi nas radi obiskali.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje redni občni zbor v torek, 23. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter razno.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD
SERGIJ TONČIČ vabi v sredo, 24. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano v ulici sv. Frančiška 20, na podelitev Nagrade Dr. Frane TonCiC 1998. Za nagrado je tekmovalo 14 diplomskih del. Imena dobitnika nagrade in posebnih pohval bodo razglasili na srečanju.
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na WEEK-END SEMINAR
ANGLEŠČINE (Conversa-tion skills) z angleškim predavateljem Mr. Paulom Morrisom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini, v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846).
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END KUHARSKI
TEČAJ s kuharskim mojstrom Erikom Gomezlom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. št. 040-370846).
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled fotografske razstave o Soški fronti:	LJUDLJE IN
OZEMLJE 1915-1918. Razstava bo odprta do 28. marca ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Izven urnika je ogled možen po dogovoru na tel. št. 040-228422 v popoldanskih urah.
SOS, SOS, SOS, študentje in višješolci! Ti je PROSTOVOLJNO DELO pri srcu? Veliko oseb je, ki po-
trebuje pomoč in spremstvo. Pridruži se nam in pošlji dopis v rokopisu s svojimi osnovnimi podatki in zanimanji ha Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, 34133 Trst.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM FIAT TIPO
1600 v odličnem stanju. Tel. 040-229224 v večernih urah.
GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 0038667-54674 (Slavica).
AKACIJEVE kole za vinograd prodajamo. Tel. 040-420604 v večernih urah.
FIAT 126 Bis, rdeče barve, letnik ’89, 31.000 km, v dobrem stanju, prodam za
1.600.000	lir. Tel. št. 040-281280.
IŠČEMO OSEBO za privatne lekcije iz nemščine. Tel. št. 040/213078.
PRODAM MOTOCIKEL malagutti fifty ful CX, 4 predstave, modre barve, v dobrem stanju. Cena
300.000	lir. Tel. 040-799335
GRAFIČNE LISTE in 2
risbi (unikata) slikarja Avgusta Černigoja prodam po ugodni ceni. Tel. ,040-635508, od ponedeljka do petka od 17 do 20. ure.
MLAD PAR išCe v najem stanovanje v okolici Trsta. Tel. št. 040-299096 v večernih urah.
PRODAM police za trgovino (zelenjavna/jestvine), registrirno blagajno, elektronsko tehtnico in veliko prodajalno mizo. Tel. ob večernih urah na št. 040-572655.
V	PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem stanovanje za studio, laboratorij ali urad, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje, ne za bivanje. Tel. na št. 040-828861 ob uri obedov.
V	PREDMESTJU TRSTA dajem v najem svetlo in zračno podstrešje - sobo z wc-jem, vodo in luCjo, ne za bivanje. Tel. št. 040-828861 ob uri obedov.
NUJNO IŠČEMO GOSPO okrog 30-35 let za upravljanje skladišča z oblačili. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »TREND«.
IŠČEMO gospo, staro približno 40 let, s prakso v uradniškem delu in z osnovnim znanjem kompju-terja. Delo part-time v popoldanskih urah. Tel. 040-2024023.
DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 od 9. do 15. ure.
PRODAM Ford Fiesta Studio, 1200 kubikov, 3 leta star, 35.000 km. Tel. na št. 040-420975 do 8.30 zjutraj.
DVOSED s hrastovim ogrodjem v odličnem stanju, malo rabljen ter kavč s foteljem v modernem stilu, v odličnem stanju prodam. Tel. 040/575145-350150.
PRODAJALKA z delovnimi izkušnjami v trgovini jestvin in pekami išče delo. Tel. 040-225757.
MEHANIČNA DELAVNICA na Opčinah išče resnega uradnika. Tel. 040-214522.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICA je odprta pri Drejču Ferfolji v Doberdobu. Točimo belo in čmo vino in nudimo domač prigrizek.
OSMICO sta v Dolini št. 147 odprla Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in Cmo vino.
OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen št. 22. Vabljeni vsi!
OSMICO ima Zidarič v Praprotu št. 23.
OSMICO je odprl Berto Tonkic v Doberdobu, Tržaška ulica 25. Ponuja vino in domač prigrizek.
OSMICO sta v Samatorci odprla Boris in Gigi.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak, BrišCe št. 3.
OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi Črno in belo vino.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229383.
KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279.
KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Antonella se priporočata za obisk.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
PRISPEVKI
Ob 7. obletnici smrti dragega očeta in moža Kar-lota Hrovatina daruje žena Marija z družino 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika patilim NOB na Opčinah.
Ob 24. obletnici smrti dragega brata Darija daruje Slava Starc z družino
50.000	lir za SD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Zofke Blažina vd. Kapun daruje družina Zancolich
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Darka Obada daruje sestrična Danica 40.000 lir za zbor Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Darka Obada daruje Janko Rebula z družino 50.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Darka Obada darujeta Li-dia in Egidio Castellana
50.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V spomin na drago Sal-vino Purger vd. Gherbassi daruje družina Olenik (Mačkolje 52) 50.000 lir za Pihalni orkester Breg in
50.000	lir za SKD Primorsko.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Mario Pobega
Žalostno vest sporočajo žena Maria, sin Silvano s
Franco, hci Sonia z Eniom, vnuki Martina,
Federico in Davide
Zadnji pozdrav mu bomo podali jutri, v soboto, 20. marc,a, od 10. do 13. ure v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga.
Pogreb bo v sredo, 24. marca, ob 11.30 v cerkvi v Boljuncu.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Krmenka, 19. marca 1999
Žalovanju se pridružujejo brat Ferdinan-do in sestra Maria z družinama.
Ob izgubi dragega odeta Maria Pobege izrekamo iskreno sožalje pevki Sonji in družini
KD Fran Venturini
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Silvanu in svojcem iskreno sožalje
uslužbenci Primorskega dnevnika

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA / RAZGOVOR Z BOGDANOM SOBANOM
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
»Najbolj mikavni del je prav programiranje«
»Obrazi Krasa« so na ogled v Tržaški knjigarni
Schubertov niz »lepa mlinarica«
Lepo ga je odpela Barbara Hendricks
V prostorih galerije Tržaške knjigarne razstavlja do 23. marca unikatne računalniške grafike Bogdan Soban iz Nove Gorice. Ciklus grafik nosi naslov: »Obrazi Krasa« (f. KROMA). Ob odprtju razstave sva se z avtorjem pomenila o neobičajnem ustvarjalnem pristopu, ki se ga poslužuje.
Kako se je rodila želja po likovnem izrazu preko računalniškega medija?
»Vse se je rodilo preko poklica. Dvajset let sem aktiven na področju programiranja informat-skih sistemov za razna podjetja. Ko sem si tudi doma nabavil osebni računalnik, sem se zaCel igrati s programskim jezikom in opazoval grafične možnosti, ki jih nudi. Resneje sem poglabljal možnost programiranja na tak način, da postane lahko računalnik soudeležen pri ustvarjalnem procesu. Preko osnovnega programa določim meje, znotraj katerih lahko računalnik sam določa nepredvidljive kompozicije. V prvi fazi sem se lotil geometrijske abstrakcije: podoba nastajajo na ekranu) vsaka je neponovljiva, le s preprostim ukazom jo izneseš v tiskalnik.«
Menite, da gra za unikate, v smislu, da ne shranjujete podob v spominu?
»Tako je. Podobe si sledijo druga za drugo v neskončnem zaporedju, ko naletim na tako, ki se mi zdi vredna, da jo ohranim, si jo preprosto iztiskam.«
Na zadnji razstavi ste se lotili povsem figurativne tematike kraske krajine: zakaj preskok iz geometrijske 'abstrakcije k tradi-cijonalnemu pejsažu?
»Abstrakciji je v bistvu dovoljeno vse, želel sem si zadati zahtevnejšo nalogo. Razmišljal sem o tem, da nam vsak pogled v naravo razgrne neponovljiv izsek z ozirom na strukturo, vse kar je pa človek ustvaril me ni zanimalo, ker je veliko bolj predvidljivo. Določil sem najprej prepoznavne elemente kot so: ruj, bor, brin, kamen, kamnita ograda, trava in nebo, nato za vsakega tolerantna ob-
močja, znotraj katerih se računalnik sam odloči za velikost, izbere še barvo in lokacijo. Želim raziskovati možnost dialoga z računalnikom. «
V kolikšni meri vas lahko informatika pogojuje v smislu nadvladanja miselne sfere in konceptualnega ogrodja?
»Ko stvari nastajajo, je čustvena plat izvzeta. Nima svojega mesta skozi izbiro motivike, ne kompozicije, a ko pišem program. Zadovoljstvo doživljam, ko nastane to, kar si zamišljam, sicer so nekateri prehodi brezosebni. Čutenje nastopi tudi potem, ko sliko vidiš, veliko jih sproti povoziš, naletiš pa tudi na tako, ki bi jo rad shranil. Recimo, da je čustveni del vezan na osebno poznanje področja.«
Kateri je cilj, ki si ga postavljate ob ustvarjanju?
»Najbolj mikavni del je ravno programiranje, za kar je potrebnih mnogo zapletenih algoritmov, preračunavanje, beg v popolnoma drugi svet, ki mi pomeni protiutež običajni dejavnosti. Osnovni im-put je vsekakor raziskovanje možnosti sodelovanja človeka in stroja.«
Kaj pa estetika?
»Človek si v teku stoletij daje določene okvire, rad bi prebil že ustaljene vzorce in sheme.«
Vidite v tem bolj individualen pristop ali se da izslediti skupne smernice, ki sledijo prek vsebine novi evolucijski poti?
»V zadnjih letih sem postavil kar nakaj razstav, o njih so se v glavnem izrekli likovni kritiki. Na področju računalniške grafike je bilo veliko že storjeno z uporabo že znanih računalniških orodij. Moje iskanje gre v tako smer, ki je nisem opazil drugje. Kaj bo to prineslo bi težko rekel. Zanimivo bi bilo, da bi pristop ocenili tudi računalničarji.«
Ali je po vašem mnenju zapisan konec manufacta, ali smemo prav z vzponom računalništva upati v ovrednotenje ročne spretnosti?
»Človek bi moral kontrolirati razvoj računalniških sposobnosti. Računalnik ni le podaljšek roke. Virtual reality razClovečuje, danes in jutri bo marsikaj možno. Mislim pa, da sproži vsak pojav svoja protitelesca...«
Kakšne načrte imate za bodoče?
»Programsko zahtevnejše, ker predstavljajo večji izziv. Zanima me motivika morja.«
Jasna Merku
Franz Schubert (1797-1828) je v svojem kratkem življenju spisal preko 1000 samospevov. Kakovost poezij, ki jih je dunajski skladatelj uglasbil, ni vedno na najvišjem nivoju, saj je Schubert uporabljal tekste najrazličnejših pesnikov. Pesmi, ki so jih spisali Goethe, Schiller, Heine, Riickert in Grill-parzer, nedvomno vsebujejo umetniške vrednote, ki se nam razodenejo že ob samem branju. Schubertova glasba pa je znala Čudežno poveličati tudi preprostejše in manj zahtevne tekste. VVilhelm Muller je ostal zapisan v zgodovini predvsem zato, ker je Schubert uglasbil dva ciklusa njegovih poezij, in sicer »Die schone Mullerin (Lepa mlinarica)« in »VVinterreise (Zimsko popotovanje)«. Znano je, da nesrečne ljubezni nudijo pesniku mnogo globlji navdih kot pa mirne in sreCne zveze. Dvajset poezij,"ki pripovedujejo zgodbo o ljubezni do lepe mlinarice, le še potrjuje to pravilo. Ko se v prvih pesmih mladi mlinar zagleda v lepo dekle, se njegova neučakanost in nemir postopoma spreminjata v srečo. O sreči pa se ne da govoriti: kot pravi Muller v 11. poeziji (Moja!), se zaljubljeni mlinar počuti osamljenega, nihče v vesolju ga ne more razumeti. Sreča je neizrekljiva, a tudi kratkotrajna: kmalu jo naCne ljubosumje, ki se spremeni v neznosno bolečino, nazadnje pa v globok obup, ki ga bo mladi
mlinar utopil na dnu bistrega potoka, ki je žuboreče spremljal njegove prigode.
Schubertov ciklus je pravzaprav namenjen moškemu glasu, vendar je bil vselej zelo privlačen za vse pevce. V ponedeljek, 15. marca, smo zgodbo o lepi, a nezvesti mlinarici poslušali v gledališču Ros-setti, kjer je za tržaško Koncertno društvo pela znana ameriška sopranistka Barbara Hendricks, švedski pianist Staffan Scheja pa jo je diskretno in pozorno spremljal. Barbara Hendricks ima za seboj že dolgo in uspešno kariero, ki jo krasijo tudi številni doktorati »honoris causa« z ameriških in evropskih univerz, zraven petja pa si tudi aktivno prizadeva za mir in sožitje med narodi v okviru dobrodelne ustanove, ki nosi njeno ime. Pela je v največjih opernih gledališčih, od newyorškega Metropolitana, londonskega Covent Gardena, dunajske Staatsoper do milanske Scale. Navadno imajo temnopolte pevke bolj dramatično obarvan glas, Hendrick-sova pa je zaslovela v vlogah, ki so namenjene liričnim sopranistkam. Največ se je posvečala Mozartu, obdelala pa je tudi francoski repertoar in se lotila nekaterih italijanskih oper. V svojih glasbenih izbirah je bila pazljiva in previdna, vendar se kljub temu ni mogla izogniti posledicam dolge in intenzivne kariere: njen glas je še vedno sladek in prozoren v višjih legah in sve-
tlih samoglasnikih, v srednjih in nižjih tonih pa je nekoliko obrabljen. Na srečo premore ameriška sopranistka vrhunsko tehniko, s katero si pomaga pri težavnih prehodih. Schubertovi samospevi pa ne zahtevajo posebnih akrobatskih spretnosti, marveč zelo globoko, intimno in čustveno interpretacijo. Sopranistka se je le počasi ogrevala in zdelo se je, da ne doživlja vseh samospevov enako intenzivno. Celotni ciklus je odpela brez premora, kar je ustvarilo primerno koncentrirano vzdušje: tržaško občinstvo je pozorno spremljalo tekste, ki so bili priključeni koncertnemu listu, in na koncu toplo zaploskalo. Kljub napornemu podvigu sta Barbara Hendricks in Staffan Scheja programu rade volje dodala Se štiri Schubertove samospeve: prikupno in občeznano »Die Forelle« (Postrv), Ruchertovo »Du bist die Ruh« (Ti si mir), nato še »Das Fi-schermadchen« (Ribiška deklica) in seveda Ave Marijo.
Ker se ploskanje ni poleglo, je Barbara Hendricks zapela še črnsko duhovno pesem »I heard my mother say (Slišala sem svojo mamo...)«, v kateri je razodela globoko notranjo vez s tradicijo, ki je lastna njenemu narodu. Spiritual je bila menda najbolj doživeta interpretacija celega veCera, saj je pevka v njem pokazala toplino, ki smo jo v Schubertovih samospevih le nekoliko pogrešali.
Katja Kralj
Koncert ob 50-letniti Folklorne skupine Tine Rožanc
Ob 50-letnici obstoja Folklorne skupine Tine Rožanc bo jutri zvečer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma slavnostni koncert. Ob tej priložnosti so izdali tudi almanah z zgodovinskim pregledom delovanja folklorne skupine, ki ima danes 140 aktivnih elanov.
Na slavnostnem koncertu bo sodelovalo 190 plesalk in plesalcev, predstavile pa se bodo skupine kar petih generacij plesalcev, od katerih so štiri še vedno aktivne, ter najmlajša skupina. Med nastopajočimi ima najstarejši 66, najmlajši pa le tri leta in pol. V prvem delu bodo plesalci nastopili s plesi iz vzhodne Štajerske, spletom prekmurskih in gorenjskih plesov ter plesi iz Roža, v drugem delu pa bodo predstavili dolenjske in tržaške plese ter plese iz Kostela. (STA)
Eklekticizem Los Angeles Guitar Gfcuarteta
FOKUS
Los Angeles Guitar Quartet: kitaristični eklekticizem
Da se glasbeno ustvarjanje vse bolj usmerja v kontaminacije med različnimi žanri in slogi, dokazuje istoimenska plošča skupine Los Angeles Guitar Quartet, ki je tudi prvenec kvarteta kitaristov. Glasba, ki jo poslušamo na albumu, ki ga je založila Sony, se nam-
reč razprostira po najrazličnejših smereh: od andske glasbe skupine Inti Illimani do fusion klaviaturista Chicka Coree, od yiddish napevov do neapeljske tarantelle. Vse to in še marsikaj drugega je kvartet izvrstnih klasičnih kitaristov - John Dearman, Bill Kanengiser, Scott Teman in Andrevv York - v popolnoma neobičajni obliki posnel na lasersko ploščo. Že ob prvem površnem poslušanju nas ta plošča prevzame zaradi odličnega izvajanja in prefinjenih aranžmajev, ki jih spodbujata vitalnost in svežina. Originalnost diskografskega načrta pa nas vabi k ponovnim pazljivejšim poslušanjem. Interpretativno sporazumevanje med kitaristi in ostalimi glasbeniki, ki s tolkali in pihali spremljajo kvartet, je na višku, kar priča tudi dejstvo, da so ploščo posneli v hol-lywoodskem studiu Ocean Way v kratkem razdobju samih štirih dni. Kljub izrednemu eklekticizmu (ki bi lahko motil marsikaterega glasbenega purista), pa je vendar čutiti veselje in kanček posmehovanja izvajalcev. Morda je ta prijeten album nadaljnjo zna-
menje, da se v glasbenem udejstvovanju rušijo tiste meje, ki jih ustvarjajo neprimerne definicije in etikete. In to v znamenju glasbene univerzalnosti.
NOVE PLOŠČE
Novosti na polici klasične glasbe
-	John Gage, »John Gage -Complete Piano Musič - Vol. 2«, MDG
-	Dir. Nikolaus Harnoncourt, »Franz Joseph Haydn - Missa in Augustiis«, Teldec
-	Gidon Kremer, Kremerata Baltica, Astor Quartett, »Astor Piazzolla - Tango Bal-let, Concierto del Angel, Trez Piezas para Orquestra da ca-mera«, Teldec
-	Filharmonični orkester Radio France, dir. Yehudi Me-nuhin, »Leonard Bernstein -Symphony No. 3«, Erato/Ra-dio France
-	Pascal Roge, »Francis Pou-lenc - Piano Musič - Vol. 3«, Decca
-	Staatskapelle Dresden, dir. Giuseppe Sinopoli, »Arnold Schonberg - Pierrot Lunaire, Ervvartung«, Teldec
-	Krystian Zimerman (klavir), dir. Pierre Boulez, »Maurice Ravel - The Piano Concertos, Valses nobles et sentimenta-les«, DG
KONCERTI
Nikolaus Harnoncourt v Ljubljani, Michael Nyman v Vidmu
-	Danes »Primorska poje«, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu, ob 20. uri
-	Danes ob 20.30 in jutri, ob 11. uri plesni ansambel Gledališča Verdi iz Trsta, »Štirje letni časi«, Gorica, Kulturni center L. Bratuž
-	Jutri, »Primorska poje«, Sežana, Kulturni center S. Kosovel, ob 20. uri
-	Jutri »S pesmijo in plesom pomladi naproti«, slavnostni koncert ob 50-letnici folklorne skupine Tine Rožanc, Ljubljana, Cankarjev dom, ob 20. uri
-	Jutri Toasters, San Quirino (Pordenon), Small Club
-	Jutri Nomadi, Cornuda (Tre-viso), Trg
-	Jutri »Folk večer« (Brasil, Sidaja, S tu ledi), Trst, gledališče Miela, ob 21. uri
-	21. 3. Fiorella Mannoia, Videm, gledališče Giovanni da Udine
-	21. 3. Camerata strumentale, »Glasba na angleških in italijanskih dvorcih«, Passaria-no, vila Manin, ob 11. uri
-	21. 3. »Primorska poje«, Opčine, cerkev sv. Jerneja, ob 18. uri
-	21. 3. »Primorska poje«, Drežnica, cerkev srca Jezusovega, ob 17. uri
-	22. 3. Zoran Predin in Mar Django Quartet, Sežana, Kulturni center S. Kosovel, ob 20. uri
-	22. 3. Steve Swallow Quin-tet, Gorica, Deželni avditorij, ob 21. uri, »Srečanja Gorica jazz ’99«
-	23. 3. Concentus musicus Wien in zbor Arnold Schonberg Wien, dir. Nikolaus Harnoncourt, Ljubljana, Cankarjev dom, ob 20. uri
-	23. 3. Roberto Fabbriciani, Tržič, občinsko gledališče, ob
20.30,	koncertna sezona
-	23. 3. Accademia Vivaldia-na, Videm, Palamostre, ob 21. uri koncertna sezona
-	25. 3. Michael Nyman, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 20.30, koncertna sezona.
EU / SCHRODER VČERAJ V LIZBONI IN MADRIDU
Izbira šefa Evropske komisije bo vse prej kof lahka zadeva
Britanski premier Blair in kancler Schroder baje podpirata Koka
LIZBONA, MADRID, RIM - Nemški kancler Gerhard Schroder je včeraj dopoldne po pogovorih s portugalskim pre-rnierom Antoniom Gu-terresom (na sliki AP) poudaril nemško zahtevo, da Cimprej premostijo krizo Evropske komisije. Kancler je dodal, da bodo rešitev bržkone dobili potem, ko se bo posvetoval z voditelji vseh 15 držav Evropske unije. Vsekakor pa je Schroder navedel, da ne more jamčiti, da bi krizo rešili že na prihodnjem berlinskem vrhu, ki bo 24. marca.
Da hoče »hitro« rešitev, je Schroder poudaril tudi včeraj popoldne po srečanju s španskim pre-mierom Josejem Mario Aznarjem. Aznar pa je
za razliko od Schroder j a navedel, da bi morali novo komisijo sestaviti šele po junijskih evropskih volitvah. V vsakem primeru ne bi smeli sprejeti nobenega sklepa, dokler ne bodo dosegli sporazuma o Agendi 2000.
Seveda Schroder ni ne v Lizboni in ne v Madridu govoril o morebitnih kandidatih. Je bil pa zato včeraj bolj zgovoren evropski tisk. Tako je britanski Guardian zapisal, da bi britanski premier Tony Blair in kancler Gerhard Schroder rada Jacquesa Santerja zamenjala z Nizozemcem VVimom Kokom. Po pisanju Guardiana je glavni problem Italije dejstvo, da njen kandidat in nekdanji predsed-
nik vlade ni socialist. To dejstvo je potrdil tudi Express, ki je glede Prodija zapisal, da ima vse potrebne izkušnje,
FRANCIJA / PRED KONČNIM EPILOGOM
Albanska delegacija podpisala sporazum
Srbom diplomacija dala še nekaj dni za premislek Američani in zveza Nato grozijo Jugoslaviji
PARIZ, BEOGRAD - Delegacija kosovskih Albancev je včeraj v kongresnem centru pariške Avenije Kle-ber podpisala sporazum o avtonomiji za Kosovo, ki so ga že sprejeli 23. februarja v Rambouilletu. Tega ni storila srbska delegacija, ki pa ji je diplomacija dala še nekaj dni za premislek, preden bi prišlo do tragičnih posledic. Do kdaj bo diplomacija Čakala na srbski odgovor, ni jasno. V Parizu že krožijo govorice, da bo odložitev trajala do srede. Do takrat bo Slobodan Miloševič lahko razporedil svoje sile na Kosovu in bržkone Osvobodilni vojski Kosova (UCK) odvzel najpomembnejše strateške položaje.
Včerajšnje vesti so potrjevale, da so v teku premiki srbskih sil tako proti albanski kot proti makedonski meji in da so tu v teku srditi spopadi. Se veC, v Nišu je vCeraj general Nebojša Pavkovič, poveljnik za Kosovo pristojne tretje armade izjavil, da je jugoslovanska vojska pripravljena v primeru napadov sil zveze Nato takoj »obračunati« z Osvobodilno vojsko Kosova. Vsak napad iz zraka ali na kopnem bi bil »znak« za uničenje osem do deset tisoč albanskih »teroristov«. Kot je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, je general nevarnost vojne označil kot »realno«. ZRJ bo branila državo in Kosovo za vsako ceno in ne more izgubiti vojne. »Izgubimo lahko le mir,« je dejal Pavkovič. Po njegovem »so izdajalci vsi tisti Srbi, ki ne bi hoteli braniti domovine, a tudi tisti, ki trdijo, da nismo v stanju boriti se proti vsemu svetu«. Vojaški analisti so mnenja, da namerava Beograd pred letalskim napadom zveze Nato likvidirati vse položaje UCK in se nato umakniti, tako da bi se lahko Slobodan Miloševič opravičil, da so Kosovo, to zibelko srbske državnosti izgubili v vojni in ne za pogajalsko mizo.
Kosovu in Srbiji se torej obetajo hudi Časi. PavkoviCeve izjave, da bodo uničili do deset tisoč »teroristov« lahko samo pomenijo, da bodo topovske cevi usmerili proti civilnemu prebivalstvu. Prav tako hudo bo
za Srbijo, Ce se zveza Nato odloči za letalski napad. Poveljnik sil zveze Nato za Evropo, ameriški general Wesley Clark, je na včerajšnji tiskovni konferenci v Skopju izjavil, da je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič prelomil vse oktobra dane obljube, saj je celo okrepil svoj vojaški stroj na Kosovu. Pri tem je Clark navedel, da je zveza Nato sposobna izvesti kakršnokoli vojaško akcijo. Poseben problem predstavljajo neoboroženi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) na Kosovu. Clark je ob tem opozoril Miloševiča, da mora za njihovo varnost skrbeti srbska policija. Resnici na ljubo so sile za hitre posege usposobljene, da bi lahko ve-rifikatorje OVSE spravile na varno v najkrajšem času. General Clark je vsekakor poudaril, da bodo sile zveze Nato vkorakale na Kosovo le v primeru, da bi prišlo 'do političnega sporazuma po bosanskem vzoru. Poveljnik zveze Nato je poudaril, da bi moral Miloševič razumeti, da je skrajno nevarno misliti, da se lahko kosovsko krizo reši z vojaškimi sredstvi, z uničevanjem novih in novih vasi. Po Clarkovih besedah je možna le diplomatska rešitev, ki jo lahko zajamči le prisotnost vojaških sil zveze Nato na Kosovu.
Generalni tajnik zveze Nato Javier Solana je vCeraj v Atenah Srbe pozval, naj tudi oni podpišejo sporazum, v nasprotnem primeru je zavezništvo pripravljeno nase prevzeti vso odgovornost za nadaljne korake. Solana je bržkone mislil na letalske napade, ki bi Srbe prisilili, da pristanejo na sporazum iz Rambouilleta.
Ameriška državna tajnica Made-leine Albright je vCeraj obtožila srbsko delegacijo, da »je napravila korak nazaj«. Albrightova je še opozorila Miloševiča, da je zveza Nato pripravljena poseči z vsemi sredstvi. Po mnenju Bele hiše je kosovska kriza prešla v »konCno fazo«. Miloševič se mora sedaj odločiti, ali hoče mir, ali novo krvoprelitje. Vsekakor bo morala zveza Nato spremeniti svoje načrte, da bi vsaj omilila skoraj neizbežen pokol kosovskih Albancev.
prihaja iz južne države, a ni dovolj na levi, da bi ga podprli voditelji vseh 15 Članic EU. Posredno to potrjuje tudi dejstvo, da je vCeraj Prodijevo kandidaturo podprla nemška opozicija CDU, CSU in liberalci. Da bodo težave s Prodijevo kandidaturo je potrdil tudi švedski premier Persson, ki naj bi dosegel sporazum o nekem kandidatu še z drugimi tremi Članicami EU. Imena ni hotel navesti, a bržkone to ne bo Romano Prodi.
V prihodnjih dneh se bodo lomila kopja ob imenu prihodnjega predsednika Evropske komisije. Po evropskih Časopisih kar mrgoli kandidatov, tako da je včeraj Prodi izjavil, da mu dajejo šanse skoraj izključno italijanski časopisi. Levica seveda vsestransko podpira Prodijevo kandidaturo, z njim so tudi njegovi pristaši. Povsem drugačnega mnenja je vodja opo-
zicijskega gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi. Zanj Prodi ni primeren in bi raje videl na Čelu Evropske komisije Giu-liana Amata ali Maria Montija. Vsekakor pa je Berlusconi poudaril, da bi morala sedanja vlada potrditi za komisarja tako Emmo Bonino kot Maria Montija.
Achille Occhetto pa je v nekem včerajšnjem intervjuju navedel, naj nihče v Italiji ne misli, da bo s tem imenovanjem nevtraliziral Prodija, ker bi bil na Čelu Evrope ustanovitelj politične sile, ki bi jo hoteli nekateri nevtralizirati.
Medtem so izvedenci, ki so povzročili padec Santerjeve Evropske komisije navedli, da Santer ni razumel bistva, ko je navajal, da je poročilo izvedencev »neuravnovešeno«. Predsednik v odstopu je namreč pred-sinoCnjim izjavil, da so izvedenci naredili »en šop«, v katerem sta bila tako trava kot plevel.
B
NOVICE
Amerika bo imela protiraketni sistem
VVASHINGTON - Ameriški senat je z veliko večino 97 glasov, proti so bili samo trije senatorji, odobril zakonski osnutek, ki predvideva uresničitev omejenega vesoljskega šCita, ki ga je leta 1983 predlagal takratni predsednik Ronald Reagan. Sprejeti zakon predvideva uresničitev protiraketnega sistema, ki so ga podprli tako demokrati kot Clintonova administracija. Demokrati so spremenili mnenje po raketnih poizkusih Severne Koreje in Irana. Kitajska je bila med redkimi državami, ki je kritizirala odločitev ameriškega senata o namestitvi sistema protiraketne obrambe, s pomočjo katerega bi državo zaščitili pred morebitnim napadom. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je vCeraj v Pekingu dejal, da je takšen sistem »v nasprotju z mednarodnim nadzorom nad oborožitvijo in razoroževanjem«. Po njegovih besedah bo to imelo »resne posledice na strateško ravnotežje na svetu«. Kitajska je zato izrazila »resno zaskrbljenost«.
Predsednik Jelcin zapustil bolnišnico
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin, ki se od 27. februarja zdravi zaradi čira na želodcu, je vCeraj odšel iz bolnišnice na svojo daCo v Gorkijem-9, so povedah v Kremlju. To je letos že drugo bivanje predsednika Jelcina v bolnišnici. V Kremlju so še povedali, da predsednik Jelcin, ki je sicer zaradi težav z zdravjem vse pogosteje odsoten z dela, pozorno spremlja razmere v državi. Zaradi Čira na želodcu je bil ruski predsednik v bolnišnici že od 17. do 30. januarja. Jelcin je predvčerajšnjim doživel hud udarec, ko je zgornji dom parlamenta zavrnil predlog o odstavitvi generalnega tožilca Jurija Sku-ratova.
Kambodža pripravljena na kompromis z OZN
PHNOM PENE, NEW YORK - Kambodža je izrazila pripravljenost na sklenitev kompromisa glede sojenja voditeljem Rdečih Kmerov na mednarodnem sodišCu, ki ga zahtevajo Združeni narodi. Kot je včeraj dejal tiskovni predstavnik vlade, je prepad z OZN moC premostiti. Generalni sekretar Koli Annan je Varnostni svet pozval, naj se zaradi zločinov proti človeštvu sodi vsem voditeljem Rdečih Kmerov pred mednarodnim sodiščem. Podrobnosti o obliki sodnega postopka Annan ni navedel.
Odstopila estonska vlada
TALLIN - Estonska vlada pod vodstvom Marta Sii-mana je vCeraj odstopila. Zakon namreč predvideva, da mora vlada po izvolitvi novega parlamenta odstopiti. Parlament je odstop vlade sprejel, Sii-manov kabinet pa pozval, naj nadaljuje z delom do oblikovanja nove vlade. Estonski predsednik Lennart Meri naj bi ime mandatarja za sestavo vlade sporočil v naslednjih 14 dneh. Največ možnosti pripisujejo vodji nacionalistične sredinske stranke Isamaaliit Martu Laam (39). Njegova stranka ima v koaliciji z zmernimi in reformističnimi strankami v 101-clanskem parlamentu 55 sedežev. Parlamentarne volitve v Estoniji so bile 7. marca.
SEVERNA IRSKA / KLJUB POZIVOM ZA MIR
Noč nasilja v Porladovvnu med katoličani in protestanti
Severnoirski premier Trimble pozval k splošni razorožitvi
BELFAST - Noč spopadov med katoličani in protestanti (na sliki AP) je zasenčila vse mirovne pozive, ki so jih predvčerajšnjim ob priložnosti praznika sv. Patricka, izrekli tako ameriški predsednik Bill Clinton kot britanski in irski politiki. Do najhujših incidentov je prišlo v Portadovvnu, ko je policija poskušala ločiti katoliške in protestantske demonstrante, ki so se obmetavali s kamenjem.
Številne osebe, med katerimi so bili tudi policisti, so bile ranjene, nekaj avtov so zažgali, enega demonstranta pa aretirali. Med ranjenci je tudi krajevni katoliški voditelj Brendan MacCionnaith.
V Portadovvnu je bilo včeraj dopoldne mimo, a neka skupina protestantskih skrajnežev je zagrozila, da bo maščevala smrt svojega pristaša Frankia Curryja. Policija je prepričana, da so Curryja ubili predstavniki protestantske skrajne skupine Red Hand Defenders in ne katoličani. Ni šlo torej za maščevanje ob bomb-
nem atehtatu, v katerem je izgubila življenje katoliška odvetnica Rose-mary Nelson. Prav pogreb Nelsono-ve je bila tista iskra, ki je povzročila proteste in kasnejše nočne izgrede.
Protestanski premier prihodnje severnoirske vlade David Trimble je
dan prej v VVashingtonu obsodil »premajhno pripravljenost« vodje Sinn Feina Gerryja Adamsa za razorožitev Irske republikanske armade. Obenem je vnovič pozval k razorožitvi paravojaških katoliških in protestantskih sil.

KULTURNI DOM / DREVI
Drugi koncert Primorske poje na Goriškem
Nastop šestih zborov
Jubilejna, 30. pevska revija Primorska poje, bo drevi ob 20.30 spet obiskala Gorico. Na koncertu v Kulturnem domu bo nastopilo šest zborov, oziroma pevskih skupin. V okviru priljubljene in najbolj množične revije, se bo do druge polovice aprila zvrstilo 28 koncertov v številnih krajih na obeh straneh meje. Otvoritveni koncert je bil v soboto, 6. marca na Pomorski postaji v Trstu, kjer so nastopili zbori jubilanti, ki sodelujejo na reviji vseh 30 let. Zaključni koncert pa bo v nedeljo, 18. aprila v 'Postojnski jami.
Na nocojšnjem koncertu bodo nastopili kvintet Ventus iz Vipave, dekliški zbor Mavri-
ca iz Postojne, moška zbora Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše in Žaga ter mešana zbora Bazovica iz Reke in Jacobus Gallus iz Trsta, pod vodstvom Janka Bana.
Naj še omenimo, da bodo ob tem koncu tedna nastopili še trije go-riški zbori in sicer MePZ Zupančič iz Standreža, ki bo pel v Sežani v soboto ter Sovodenjska dekleta in MePZ Lojze Bratuž, ki bosta nastopila v nedeljo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Organizatorji letošnje jubilejne revije Primorska poje so Žveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza pevskih zborov Primorske.
NOVICE
Do 31. t.m. prošnje za prispevke Fundacije Goriške hranilnice
Fundacija Goriške hranilnice obvešča, da poteče 31. marca rok za vlaganje prošenj za prispevke v okviru razpoložljivosti finančnega poslovanja 1998/99. Ustanova je v ta namen oddelila 500 milijonov lir. Prispevke bodo namenili za dejavnosti na področju zdravstva in skrbstva, šolstva in vzgoje, športa ter umetnosti in kulture. Prošnje na nekolkovanem papirju morajo biti opremljene s podrobnim opisom pobude ali pobud, ki jih društva in ustanove želijo uresničiti ter z dokumenti, ki jih predvideva pravilnik. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo fundacije tel. 0481/53711.
Gledališče v Gradišču
V Gradišču se nadaljuje niz gledaliških prireditev v organizaciji združenja A. Artisti Associati. Jutri, 20. t.m. bodo v dvorani Bergamas igrali delo Marca Messerija "Maledetti Toskani 1”. Izvajajo člani skupine A. Artisti Associati. V glavni vlogi nastopa tudi Marco Messeri, ki je tudi režiser predstave.
Predavanje o Izraelu
Društvo prijateljev Izraela prireja jutri, v soboto, 20.t.m. predavanje Emanuela Ottolenghija o aktualnem političnem trenutku v Izraelu. Predavanje bo ob 18. uri v centru "Giuseppe della Torre” v Garibaldijevi ulici 7.
Ilegalni priseljenci
Na kvesturi so v zadnjih štiriindvajsetih urah obravnavali 31 primerov ilegalnega priseljevanja. Več kakor polovico (16) je bilo jugoslovanskih državljanov, 7 Pakistancev, 4 Romuni in 1 Iranec. Dva romunska državljana so zaradi suma da se ukvarjata z vodništvom, prijavili sodišču.
Galerija Ars
galerija	Vljudno V as vabimo
na odprtje razstave akademske slikarke
ANKE KRASNA
Umetnico bo predstavila Breda Ilich Klančnik Katoliška knjigama. Travnik 25
Danes, 19. marca 1999, ob 18. uri
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica - Trst - Videm
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
vabijo na koncert 30. jubilejne revije
PRIMORSKA POJE ’99
KULTURNI DOM GORICA - danes, 19.3.1999, ob 20.30
Sodelujejo: kvintet VENTUS - Vipava dekliški zbor MAVRICA - Postojna moški zbor JUSTIN KOGOJ - Dolenja Trebuša mešani zbor ŽAGA mešani zbor BAZOVICA - Reka mešani zbor JACOBUS GALLUS - Trst
GORICA / OBISK JOEJA VALENČIČA
Enkratno srečanje z rojakom iz ZDA
Vpogled v preteklost filmskega ustvarjanja v Hollywoodu, kjer so sodelovali tudi Slovenci
Joe Valenčič je pred desetimi dnevi prišel v Evropo. Po kratkem obisku pri prijateljih Kinoateljeja je nadaljeval pot v rojstne kraje, nato v Ljubljano in v Portorož. V Portorožu je "Joe” predstavil svoj videofilm "Mnogo glasov, eno srce”, za katerega je na festivalu prejel tudi ”no-mination”. Svoj obisk je Joe zaključil v sredo, 17. marca v Kulturnem domu, na srečanju z goriško publiko.
Srečanje se je pričelo z rahlo zamudo, vendar v zelo prijetnem vzdušju. Predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič je uvedel večer, medtem ko je Joeja Valenčiča predstavil Igor Devetak, filmski amater in ljubitelj vsega, kar je v Gorici povezano s filmom.
Joe Valenčič je s svojo človeško topimo in prijaznostjo očaral prisotno publiko. Odprt obraz in globok bas ned-
Po vedrem in zabavnem začetku je "Joe” predstavil nadvse zanimivo galerijo slovenskih igralcev ki so nastopali v hoIywoodskih filmih v različnih vlogah. Med temi je George Dolenz, rojen v Trstu, čeprav nekateri trdijo, da je bil Goričan, ki je pogostoma
nastopal v nizkoproračun-skih ameriških filmih v vlogi lepotca, ki prihaja iz stare celine. Glavno vlogo pa je igral v filmu Vendetta (1950) Hovvarda Hughesa, ki je sicer doživel popoln neuspeh. Zelo zanimiva je tudi slovenska igralka Zala Zarana, po dokumentiranih podatkih prva znana slovenska igralka v Hollywoodu, ki je nastopala v nemih filmih.
Joe je omenil in pokazal posnetke še drugih hol-lywoodsko angažiranih Slovencev. Večer pa se je zaključil s posnetki videofilma Mnogo glasov, eno srce. ki predstavlja največjo slovensko župnijov Clevelandu. Publika je bila zrelo zadovoljna in navdušena nad predstavljenimi posnetki in seveda nad predavateljem. MC . Foto Bum-baca - Joe Valenčič.
vomno pritegneta pozornost poslušalcev . Joejeve pripovedi pa so nadvse zanimive in zabavne, ker avtor odkriva humorne plati vsakega pripetljaja.
Projekcijo je Valenčič pričel s predstavitvijo dokumentarca o Franku Jankoviču, kralju slovenske ameriške polke. Jankovič (Yanko-vic) je igral slovensko glasbo in posnel vrsto uspešnic kakor Just because in The blue Skirt VValtz. Ob Jankovičevi glasbi so plesale filmske igralke kakor Lana Turner in Doris Day. Leta 1985 je prejel prvo nagrado ”grammy” za najboljšo polko. Ameriška verzija slovenske polke je bila ena izmed najbolj priljubljenih in plesanih oblik popularne glasbe pred dobo rock’n rolla. Uspeh te polke pa je pripisati vedrosti in veselju, ki ga ta plesna oblika posreduje in vzbuja v poslušalcih in seveda predvsem plesalcih.
Protestna stavka v tovarni Delicia proti
krčenju števila zaposlenih
Delavci v podjetju Delicia so včeraj izvedli protestno stavko. Stavkali so po dve uri v vsaki od dveh izmen. Razlog za protest je v odločitvi vodstva, da odpusti 22 od 48 delavcev. Razlog naj bi bil v globoki kriti v katerem se je znašlo podjetje, ki je že nekaj desetletij prisotno na italijanskem tržišču in ki se ukvarja s proizvodnjo bombonov in drugih slaščičarskih izdelkov. Prve namige o krizi je bilo slišati že pred meseci, z odločitvijo podjetja, ki so jo delavcem sporočili predvčerajšnjim pa so namigi dobili tudi potrditev.
Delavci so s protestno stavko želeli najprej opozoriti, da se s takim načinom razreševanja težav v podjetju ne strinjajo. Toliko bolj, ker sodi Delicia med podjetja z bogato in dolgo tradicijo in ki že desetletja izkorišča ugodnosti goriške proste cone. Odločitev je toliko bolj zaskrbljujoča, saj skuša podjetje dokazati, da ima skoraj 50 odstotkov viška delovne sile (vseh zaposlenih je okrog 50). Eden od razlogov krize naj bi bila geografska lokacija tovarne, neprimerna v odnosu na tržišče. Prav to naj bi bil razlog za postopno selitev v Cremono.
REFERENDUM
Danes
morda
odločitev
garantov
V pričakovanju današnjega sestanka odbora garantov - srečanje je napovedano za 10. uro -se nadaljuje zbiranje podpisov za razpis po-svetovalnefa referenduma o lokacijo goriške bolnišnice, o možnosti njenega sofinanciranja na lokalni ravni ter o čezmejnem sodelovanju z bolnišnico v Šempetru.
Medtem ko so se garanti prejšnje dni ukvarjali s formalno platjo pobude, naj bi danes -morda pa si bodo le vzeli nekaj dni časa za premislek - vzteli v pretres vsebino referendumskih vprašanj.
Pobuda da bi Goričani neposredno, pa čeprav preko posvetovalnega referenduma , povedali svoje mnenje o tako pomembnem vprašanju, dobiva vse širšo podporo. Poslanec Mario Prestambur-go je včeraj s pismom sporočil, da v celoti podpira pobudo in pristopa k taki obliki soodločanja.
Poleg lepega števila občanov - o predložitvi prve serije podpisov smo že poročali -so akcijo za razpis referenduma podprli tudi predsedniki rajonskih svetov za Pevmo, Podgoro, StandreZ, Stražice, Svetogorsko četrt, Podturn in Sv. Ano. Danes bodo predvidoma pole podpisali tudi predsedniki še nekaterih drugih rajonov. Pobuda zbiranja podpisov se nadaljuje, ne glede kako se bodo izrekli člani odbora garantov.
NOVA GORICA / 23-LETNI ERIK KOŠUTA
Izginulega šoferja še iščejo
Pogrešajo ga od 5. marca ko je bil na poti v Zagreb
Interpelacija v zvezi z ladjedelnico
Senatorji Volčič, Camerini in Pizzinato so Ministroma za industrijo in delo naslovili nujno vprašanje v zvezi z rezultati preiskave o oddajanju v zakup in podzakup del v tržiški ladjedelnici. Podpisniki želijo vedeti, če so bili kršeni predpisi glede zakupov in predpisi glede varnosti na delu. Podpisniki navajajo tudi nedavne dogodke v zvezi z aretacijo nekaterih osumljencev zaradi podkupnin.
ODER 90
Farsa v treh dejanjih N. Manzarija
MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV
Režiser Darko Komac Kulturni center Lojze Bratuž
-------------Nedelja,
21. marca, ob 17. uri
Bolj" kakor mineva čas, bolj so svojci 23-letnega šoferja tovornjaka Erika Košute iz Kromberka zaskrbljeni. Pogrešajo ga že dva tedna. Erik Košuta se je v petek, 5. marca s tovornjakom podjetja Mure-nec Trade odpeljal v Zagreb, od koder naj bi se vrnil že v soboto zjutraj, ko naj bi vozilo in dovolilnico predal drugemu šoferju v Ajdovščini. V Slovenijo se je pogrešani s tovornjakom pripeljal, dan kasneje, šele v soboto. V nedeljo so tovornjaki videli na parkirišču pri Dolenjem Boštjanu. Ob ugotovljeni zamudi so Košuto v soboto in nedeljo začeli iskati iz podjetja, v ponedeljek pa so izginotje javili na policiji. Dva dni zatem so pri Sevnici našli tovornjak vlačilec; kabina in prikolica sta bila ustavljena dva kilometra narazen. Policija je v kabini našla odzivnik.
Novo upanje je svojcem v torek 16. t.m. vlil šofer avtobusa, ki naj bi fanta
opazil med potniki na avtobusu za Maribor.
Iskanje se nadaljuje. Starši so se v skrbeh za sina obrnili tudi na znanega goriškega bioenergetika, ki
naj bi, tako pravijo svojci, ugotovil, da se Erik zadržuje med Slovenj Gradcem in Mariborom in da bo v četrtek (včeraj) spet odpotoval.
Temačna zgodba o primeru posilstva
Kljub strogi tajnosti - tudi v korist preiskave -je v javnost pricurljala vest o primeru posilstva mlajše ženske, ki naj bi se zgodilv sredo, v poznih večernih urah v Gorici, na območju drevoreda 20. septembra.
Po skopih vesteh naj bi žrtev nasilnega moškega postala ženska, ki je nekaj po 22. uri hodila po drevoredu, ki je ob tisti uri po navadi že precej prazen. Zaradi neobičajno hladnega vremena in močne burje, je mogoče domnevati, da je bilo na ulici še manj ljudi, kakor sicer, kar naj bi neznani moški izrabil.
Vesti v pristojnih krogih doslej niso niti zanikali, niti potrdili, kar dopušča najrazličnejše razlage, tudi to, da je dogodek izmišljen. V prihodnjih dneh bo znano, kaj se je v sredo zvečer dejansko zgodilo.
S_______________IZLETI
ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja z agencijo Neve-mar odv19. do 26. junija križarjenje po Egejskem morju (Korčula, Delfi, Santo-rini, Mikonos, Rodos, Pirej). Vpisovanje in informacije do 26. marca: Enrico Cecchi-ni (tel. 0481-78380) in Jožef Ferletič (0481-78103) v večernih urah.
SEKCIJE VZPI/ANPI v občini Doberdob prirejajo 8. aprila izlet v Marzabotto. Prijave in pojasnila pri Mih do 25. marca.
a PRIREDITVE
MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ŽUPANČIČ iz Standreža bo 27. marca nastopil na reviji Primorska poje v Terski dolini. Na razpolago bo avtobus. Prijave pri Katji (tel. 0481-21475) in Ivani (0481-21057) ob uri kosila.
1] OBVESTILA
DRUŠTVO KRVODAJALCEV in KD SOVODNJE prirejata v soboto, 27. marca ob 17. uri hitri tečaj izdelovanja papirnatega cvetja. Kako se to dela bosta predstavili izvedenki iz Ilirske Bistrice, kjer je ta dejavnost zelo razvita in dosega že raven umetniške obrti. Srečanje bo v Kulturnem domu v So-vodnjah. Pojasnila nudita Marinka (tel. 0481/882043 in Zlatka (tel. 0481/882032).
GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil posebno pogodbo za sestavo in obdelavo davčnih prijav (CAAF). Interesente vabijo, naj se za sestavo prijav in druge strokovne nasvete oglasijo v uradih v Ul. Roma 20.
GLEDALIŠČE
KD BRIŠKI GRIČ vabi na uprizoritev komedije N. Manzarija - Mrtvi ne plačujejo davkov, v izvedbi skupine Oder 90 (režija Darko Komac) jutri, v soboto, 20. marca, ob 20.30 v domu na Bukovju."
KINO
GORICA
vittoria 118.20-20.10-
22.00 »La farne e la sete«.
VITTORIA 3 18.40-20.30-22.20»Lucignolo«. I. Massi-mo Ceccherini.
CORSO Rdeča dvorana:
17.45-	20.00-22.15 »Patch Adams« R. VVilliams.
Modra dvorana: 17.30-20.00-22.15 »La vita e bel-la«. R. Benigni. Film kand. za 7 Oscarjev.
Rumena dvorani: 17.30-
19.45-	22.00»Arlington road - Finganno«. J. Bridges in T. Robbins.
TRŽIČ
ENCELSIOR 16.30 »Babe va in citta«. 17.45-20.00-22.15»Shakespeare in love«. I. Gvvineth Paltrow.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 pri sv. Ani, ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 410341.
POGREBI
DANES: 11.30. Cacmen Ramot vd. Nardini iz bolnišnice Janeza od Boga.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
, BRUSELJ / POSVET O POKOJNINAH V EVROPI
Še letos začeli novo refotmo pokojnin
Sedanji italijanski sistem bi brez hitrega ukrepanja prišel v ravnovesje komaj leta 2005
BRUSELJ - Se pred koncem leta bo morala Italija dati v delo novo, »resno« reformo javnega pokojninskega sistema. To predvidevanje je bilo izraženo včeraj v Bruslju na posvetu izvedencev o pokojninah v Evropi, ki ga je organiziral ekonomski Častnik Financial Times. Srečanje je odprl evropski komisar za notranji trg Mario Monti, ki je pred dnevi znova pozval Italijo, naj se loti pokojninskega sistema, saj je med vsemi petnajstimi članicami EU tista, ki porabi največ ustvarjenega bogastva za pokojnine: kar 12, 9 odstotka letnega bruto domačega proizvoda.
Predvidevanje, da bo morala Italija začeti pripravljati novo reformo že letos, je izrazil izvedenec agencije Adelaide Consulting Piero Marchettini, katerega se sicer za svoje poslovne izbire poslužuje tudi Enel. Finančno neravnove-
sje sedanjega italijanskega pokojninskega sistema po njegovih besedah ne dopušča nobene druge možnosti, kot novo, bolj drastično reformo, kajti edina alternativa je močno poseganje po sredstvih iz javnega proračuna. Marchettini je podčrtal, da je trenutno stopnja ravnotežja (razmerje med pokojninami in prispevki, ki so potrebni za njihovo izplačevanje) pokojninskega sistema 45%, medtem ko znaša stopnja prispevkov 32%. Da bi prišli do potrebnega izenačenja, bi morali brez sprememb sedanjega sistema čakati do leta 2050. Do takrat pa se bo razmerje med tistimi, ki so presegli 65 let starosti, in tistimi, ki imajo več kot 15 let, povzpelo od sedanjih 20% na 70%. Reformi iz leta 1992 in 1995 torej nista odpravili potrebe po novih posegih, zato bo treba še letos začeti novo, resno reformo, je opozoril Marchettini.
SLOVENIJA
Zdiužitev Luke Koper in Intereurope koristna za obe podjetji
KOPER - Nadzorni svet Luke Koper je včeraj v Kopru med drugim obravnaval tudi pismo o nameri kapitalskega združevanja pristaniške družbe, katere 5l-odstotni večinski lastnik je še vedno država, z vodilno slovensko špedi-tersko in cestnoprevoz-nisko družbo Intereuropa Koper v enotno voden koncem, ki bi predvsem z nadaljnjo racionalizacijo tranzitnega pretoka blaga na mednarodnem trgu lahko uspešneje konkuriral ostalim ponudnikom transportnih logističnih storitev.
Po doslej znanih podatkih iz pisma o nameri bi bili finančni in kapitalski učinki morebitne združitve takoj vidni. Celotni kapital Luke Koper znaša približno 33 milijard tolarjev, Intereurope pa blizu 16 milijard tolarjev. Analize so pokazale, da bi družbi v lanskem letu skupaj ustvarili približno 40 milijard tolarjev Prihodkov. Mnogo zahtevnejše pa je bilo dosedanje analiziranje ostalih sinergij skih učinkov Predlagane združitve na rnednarodnem trgu logističnih storitev. Sicer sta bili koprski družbi že doslej poslovno tesno povezani, saj Intereuropi pripada tretjinski delež v celotni letni realizaciji pretovora in distribucije bla-§a Luke Koper.
O pisnem predlogu za Združevanje obeh družb bo danes razpravljal še Nadzorni svet Intereurope, po seji pa bosta vedst-vi družb v skupnem spo-r°Cilu javnost seznanili s sklepi in stališči obeh Nadzornih organov.
(STA)
j TRST / MALA PODJETJA ^
Koordinacija PIT seznanila župana lllyja s svojimi cilji
TRST - Predstavniki nedavno ustanovljene koordinacije malih in srednjevelikih v tržaški pokrajini PIT so se včeraj na tržaškem županstvu sestali z županom Riccardom Illyjem, ki ga je spremljal odbornik za trgovino Fabio Neri. Namen srečanja je bila predstavitev ciljev novoustanovljenega organizma, v delegaciji Pita pa so bili predsednik lokalnega združenja Confcommercio Adal-berto Donaggio, predsednik Confartigianato Fulvio Bronzi, predsednik Confesercenti Gio-varruscio, tajnik SDGZ Davorin Devetak in predstavnik Coldiretti
Rubert, medtem ko Kmečka zveza zaradi zadržanja svojega predstavnika ni bila zastopana. Omenjene organizacije so tudi soustanoviteljice koordinacije PIT, medtem ko se obrtniška konfederacija CNA za zdaj udeležuje sestankov le kot opazovalka.
Kot so predstavniki PIT poudarili na predstavitvi, je tržaška pobuda za nekaj dni anticipi-rala dogodke na državni ravni, saj je vlada nedavno priznala vlogo malega podjetja kot »četrte noge« pogajalske mize, za katero sedijo vlada, sindikati in Con-findustria.
Deutsche Bank bo zvišala kapital za 6 milijard mark
FRANKFURT - Za finansiranje spojitve z ameriško banko Bankers Trust bo Deutsche Bank prihodnji mesec zvišala svojo delniško glavnico za šest milijard mark (skoraj 6.000 milijard lir). Odločitev so predstavniki največje nemške banke sporočili včeraj v Frankfurtu in hkrati objavili lanske poslovne rezultate, po katerih se je čisti dobiček lani zvišal od predlanskih 1, 02 milijarde na 3, 37 milijarde mark. Na tiskovni konferenci se je predsednik Rolf Breuer dotaknil tudi vprašanja ekspanzije DB v Italiji in dejal, da je »izid preustroja italijanskega bančnega sistema povsem negotov«, vendar je banka v stalnem stiku z Unicreditom, Comitom, S. Paolom in Mediobanco.
V	EU lani manjši zunanjetrgovinski presežek
BRUSELJ - Eurostat v prvih ocenah o zunanji trgovini Evropske unije za preteklo leto ugotavlja, da je imela petnajsterica v trgovini s svetom leta 20, 5 milijarde evrov presežka, kar je za 28, 3 milijarde manj kot leta 1997. Enajst držav območja evra je imelo lani 82, 7 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, kar je za 6 milijard manj kot leto prej. Stopnja rasti zunanjetrgovinskega presežka EU se je leta 1998 po prvih ocenah Eurostata gibala med enim in petimi odstotki, leto prej pa je dosegla okrog 15 odstotkov.
V	Sloveniji marca slabša gospodarska klima
LJUBLJANA - Kazalec gospodarske klime se je marca znižal in se približal vrednosti minus 20 odstotkov, medtem ko je bil še januarja nad ravnijo minus petnajst odstotkov, so sporočili iz državnega statističnega urada. Tudi marca sta se podobno kot februarja znižala tako kazalec zaupanja v predelovalnih dejavnostih kot kazalec zaupanja porabnikov. Te kazalce izračunavajo na osnovi ankete o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih in ankete o mnenju porabnikov. Kazalec gospodarske .klime je sintezni kazalec, ki temelji na aritmetičnem povprečju kazalca zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalcu zaupanja porabnikov. (STA)
V	Italiji davčni pritisk v 14 letih zrasel za 9%
RIM - Po študiji stanovskega združenja trgovcev Confcommercio je Italija skupaj z Nemčijo in Francijo-država z največjim davčnim pristikom v Evropi, medtem ko so na nasprotnem koncu lestvice Irska, Velika Britanija in Španija. Zadnje tri so tudi države, ki so doživele največjo gospodarsko rast in najvidnejše znižanje stopnje brezposelnosti, kar pa jim ni povzročilo inflacijske rasti. Po študiji Confcommer-cia se lahko države z visokim davčnim pritiskom pohvalijo z eno samo prednostjo pred državami, ki so bolj usmiljene do davkoplačevalcev: v Italiji, Nemčiji in Franciji se je inflacijska stopnja v obdobju 19985-1998 v povprečju znižala za 3, 2 odstotka, medtem ko se je v Irski, Veliki Britaniji in Španiji zvišala za 4 odstotke.
OBRT / V BLIŽINI OBČINE ODPRLI SALON TIZIANA
Nabrežina dobila nov frizerski salon
Lastnica je Tiziana Glavina, ki se ponovno podaja na pot samostojne dejavnosti
TRST - Prejšnjo soboto (13.3.) je Tiziana Glavina (Foto Kroma) odprla nov frizerski salon v Nabrežini v bližini občine. Po blagoslovu domačega župnika Bogomila Breclja in priložnostnih nagovorih podžupanje občine Devin-Nabrežina Marize Skerk ter načelnika občinske komisije za gospodarstvo Giorgia Reta, so ji čestitali tudi kolegi-frizerji obrtne sekcije pri Sloven-. skem deželnem gospodarskem združenju. Številno udeležbo prijateljev in bodočih strank pa je razživel nastop zbora staršev Vesela pomlad.
Štiridesetletna podjetnica ima že 26 let delovnih izkušenj, najprej kot vajenka v 70. letih znamenitem tržaškem salonu Nereo, nato kot samostojna frizerka s salonom v mestu in spet kot sodelavka v nekaterih salonih na Krasu. Ko so otroci odrasli, pa se je Glavinova
opogumila in vrnila k samostojni dejavnosti, saj le tako -pravi sama - lahko razvije ves svoj delovni in ustvarjalni potencial.
Strokovne izkušnje pa niso dovolj, meni Tiziana Glavina, podjetnik se mora stal-
no izobraževah, da je lahko kos novim zahtevam tržišča in strank. Zato se enkrat tedensko sestaja z dragimi kolegi v okviru programa sa-moizobraževanja, ki ga nudi neko kozmetično podjetje. Na srečanjih predavajo zu-
nanji izvedenci, a tudi sami udeleženci imajo priložnost za izmenjavo strokovnih izkušenj. Pri SDGZ so prepričani, da bodo trdni volji in željam lastnice Salona Tiziana kmalu sledili tudi pozitivni rezultati.
TEČAJNICE
I EVRO= 1.936..
1 EVRO= 1.936,27 LIRE
		
18. MAREC 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	18.03.	17.03.
ameriški dolar	1,1012	1,0966
japonski jen	129,78	130,18
grška drahma	321,45	321,18
danska krona	7,4321	7,4317
švedska krona	8,9380	8,9780
britanski funt	0,6760	0,6744
norveška krona	8,4790	8,5400
Češka krona	37,990	37,960
ciprska lira	0,57998	0,57984
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	254,60	253,81
poljski zlot	4,3100	4,3070
slovenski tolar	190,5117	189,9264
švicarski frank	1,5975	1,5987
kanadski dolar	1,6728	1,6685
avstralski dolar	1,7458	1,7502
novozelanski dolar	2,0721	2,0842
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
18. MAREC 1999		NAKUP/PRODAJA 1 EVRO	
VALUTA			
portugalski escudo		200,482	
nizozemski gulden			2,203/1
belgijski in luksemburški frank			40,3399
francoski frank			6,55957
nemška marka			1,95583
finska marka			5,94573
španska pezeta		166,386	
avstrijski šiling			13,7603
irski funt			0,787564
italijanska lira		1936,27	
OSTALE VALUTE	EVRO		
	NAKUP		PRODAJA
ameriški dolar	1,1134		1,0960
britanski funt	0,6832		0,6698
švicarski frank	1,6130		1,5799
danska krona	7,5753		7,2895
norveška krona	8,6934		8,3036
švedska krona	9,1979		8,7579
kanadski dolar	1,7106		1,6476
grška drahma	337,43		293,72
japonski jen	135,53		127,33
avstralski dolar	1,8371		1,7161
slovenski tolar	193,72		188,90
hrvaška kuna	8,0719		7,3104
češka krona	45,052		36,552
slovaška krona	55,35		44,028
madžarski florint	298,04		242,15
ZADRU2N/	KRAŠKA BANKA		
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
18. MAREC 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1120	1,0930	1741	1772
britanski funt	0,6870	1,6607	1137	1166
kanadski dolar	1,7029	1,6422	1136	1179
japonski jen	132,8914	129,3118	14,57	14,97
švicarski frank	1,6093	1,5810	1203	1225
norveška krona	8,6692	8,4328	223	230
švedska krona	9,1545	8,9281	212	217
grška drahma	326,3796	317,6012	5,93	6,10
danska krona	7,5524	7,3461	256	263.6
avstralski dolar	1,7769	1,313	1090	1118
slovenski tolar	193,627	189,8303	10,00	10,20
hrvaška kuna	8,067	7,45	240	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	URE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
			
18. MAREC 1999		INDEKS MIB 30: +0,99%	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,242 -2,61	ITALGAS	4,845 +2,23
ALLEANZA	10,942 -1,68	MEDIASET	8,739 -0,33
COMU	6,844 +2,93	MEDIOBANCA	12,108 +1,91
BCA Dl ROMA 1,422 -2,33		MEDIOLANUM	6,381 -3,11
FIDEURAM	5,476 -3,18	MONTEDISON	1,002 +0,95
INTESA	5,421 -0,51	OLIVETTI	2,928 -2,36
BENETTON	1,563 -2,06	PARMALAT	1,360 -2,64
COMPART	0,758 +2,51	PIRELLISPA	2,634 -2,08
EDISON	9,034 +0,82	RAS	10,094 -1,22
ENI	5,780 -0,25	ROLO BCA 1473	22,520 -1,05
FIAT	2,936 -2,36	SAIPEM	3,548 -0,19
FINMECCANICA 0,976 -0,36		SAN PAOLO IMI	15,718 -1,39
GENERALI	35,810 -1,10	TIM	5,947 -2,46
HDP	0,643 +0,45	TELECOM ITA	9,411 +0,08
| INA	2,639 -2,00	UNICREDIT	5,140 -0,81
■■			
		n ljubljanska banka	
		^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
POLITIKA / NOVO GIBANJE
RIMINI / KONGRES STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE
Vlak Demokratov bo krenil z Opčin
llly najbrž ne bo kandidiral za Strasbourg Nosilca liste Prodi in verjetno Cacciari
Berlinolti za oblikovanje levičarske alternative
Med prioritetami delovni čas, statut in plače delavcev
TRST - Vlak Demokratov bo 15.aprila krenil z Opčin na »volilno potovanje«, ki se bo IS.junija (evropske volitve) končalo v Strasbourgu. To je včeraj sporočil tržaški volilni štab stranke Romana Prodija (na sliki) , Antonia Di Pietra in gibanja županov, ki se z velikimi ambicijami (in pričakovanji) pripravlja na junijsko volilno preizkušnjo. Jutri bodo v Mestrah zasedali krajevni kordina-torji »stranke oslička«, ki se bodo konkretno domenili za volilne pobude, tako v zvezi z Strasbourgom kot z volilnim referendumom 13.aprila.
Trst in Furlanija-Julij-ska krajine sodita v severovzhodno volilno okrožje, ki zajema tudi Ve-neto, Južno Tirolsko in
Tridentinsko ter Emilio Romagno. Na volilni vlak, ki bo odpotoval z OpCin, bodo najbrž vsto-
NOVICE
Še ena aretacija zaradi umora malega Riže
TRAPAM - Po aretaciji Antonia Di Salva se je v zapora znašel tudi njegov nečak, Rosano Di Salvo, obtožujejo ga ugrabitve, umora in spolnega nasilja nad 8-letnim Rižo Gradino, Cigar truplo so našli v nedeljo v Trapaniju. Vseskozi je trdil, da mu je o umora govoril stric, vendar je razkril take podrobnosti, s katerimi je po mnenju preiskovalcev lahko seznanjen samo očividec. Preiskovalci so tudi prepričani, da so našli pahco, s katero so do smrti pobih malega Riža, kot tudi poslopje, kjer so otroka posilili in umorili. Morilca naj bi prihajala iz revnega in degradiranega okolja. Izvedelo se je tudi, da je 64-letni Salvatore Di Salvo, oče Antonia in ded Rosaria, zaradi posilstva neke ženske pet let prebil v kriminalni umobolnici. Imel je kar 22 otrok, 11 z ženo in 11 z njeno sestro. V družini so umske motnje razširjene, zaradi njih trpita tudi Antonio in Rosario.
Zaradi ropa blizu Vidma za zapahi tri osebe
VIDEM - Zaradi nedavnega ropa v neki banki v Bres-si di Campoformido v videmski pokrajini so zaprli tri osebe, 28-letnega Giuseppa Batto in 41-letnega Maria Potenzo iz kraja Marcone di Pisticci (Matera) ter bivšega načelnika letečega oddelka videmske kvesture, 56-letnega Maria Murilia, medtem ko so 50-letnega Claudia Sussija, prav tako iz Vidma, zadržali. Tolpa si je naloge porazdelila, Sussi in Muri-lio naj bi izbrala banko in pripravila pobeg, Batta in Potenza pa sta materialno izvedla rope: prihajala sta od daleč, nihče ju ni poznal in sta bila brez skrbi, niti obraza si nista zakrila. Preiskovalci pa so prepričani, da je skupina vpletena v dragih osem ropov, ki so jih od decembra 1997 izvedli v raznih videmskih denarnih zavodih. TeJmika je bila namreč vedno enaka: Batta in Potenza sta stopila v banko in zaprosila za pogovor z ravnateljem, Ceš da bi rada najela posojilo za nakup nepremičnine in želita podrobnejših pojasnil. Zatem sta razkrila svojo pravo namero, po ropu, med katerim sta bila v stalnem telefonskem stiku s Sussijem in Miriliom, pa sta se vrnila v domači kraj. Agenti so prav s kontrolo telefonskih klicev odkrili početje Četverice, ki naj bi nagrabila okrog 400 milijonov lir.
Gasilci rešili slone
BOČEN - V 45 minutah so popili kar 900 litrov vode, gasilcem so izpraznih cisterno: zaradi okvare na tovornjaku, na katerem so jih prevažali, so štirje sloni nekega ameriškega cirkusa veC ur obstah na avtocesti za Brenner. Za popravilo okvare so potre-bovah veC ur in tako se je šofer odločil, da na pomoč poklice gasilce. Na srečo so cisterno imeli v garaži kasarne, tako da je voda imela 18 stopinj: če bi bila hladnejša, bi je slom ne mogli piti.
Angleškim vojakom spodletela kraja avtomobila v Vidmu
VIDEM - Zaradi poskusa kraje in vinjenosti so v VImdu aretirali tri angleške vojake, ki v Furlaniji sodelujejo pri vaji Nata »Adventure exchange ’99«. Zasačili so jih prav v centra, ko so poskušah ukrasti mah fiat panda.
pili tudi voditelji stranke Slovenske skupnosti, ki bo v zvezi z evropskimi volitvami sklenila dogovor z Južnotirolsko ljudsko stranko SVP, slednja pa z Demokrati.
Nosilec kandidatne liste Demokratov v naših krajih bo nekdanji premier, na drugem mestu kandidatne liste pa bo po vsej verjetnosti beneški Zupan Massimo Cacciari, medtem ko na listi menda ne bo tržaškega župana Riccarda Illyja. V neki izjavi je župan povedal, da se namerava v celoti posvetiti upraviteljski funkciji,-v resnici, kot menijo nekateri, pa se nekoliko boji Cacciarije-ve-konkurence. Odločitev o kandidaturah bo vsekakor padla šele v začetku maja.
Fausto Bertinotti ob koncu svojega poročila v kongresni dvorani, v kateri je bila pest glavni simbol (Ap)
RIMINI - »Med življenjem in smrtjo, smo se opredelili za življenje, sedaj pa moramo naši opoziciji dati značaj gradnje politične alternative.« To je bila osrednja ugotovitev v skoraj 50 strani dolgem govoru, s katerim je tajnik Fausto Bertinotti vCeraj v Riminiju odprl 4. kongres Stranke komunistične prenove. V ta stavek je tajnik SKR strnil oceno preteklosti, razkol z Armandom Cossutto in izstop iz vladnega zavezništva, obenem pa nakazal tudi pot v prihodnost.
Bertinotti, kateremu so poleg delegatov, prisluhnili predsednik vlade Massimo D’Alema, predsednik senata Nicola Mancino in zastopniki političnih sil vladnega zavezništva, je nakazal svojo
REFERENDUM / PO ŽESTIH URAH VROČIH POGAJANJ
Kompromis rešil spopad Di Pietro-Segni
Dosedanje funkcije v referendumskem gibanju so nadomesfili z nekakšnim direktorjim
RIM - Po skoraj ceh noči debate so pobudniki referenduma za odpravo proporcionalnega deleža v volilnem sistemu za poslansko zbornico vendarle prišli do kompromisa in se tako mesec pred referendumskim glasovanjem izognili razkolu v svojem odboru. Neke vrste direktorij, poimenovan »direktivni odbor za referendum« bo namreč nadomestil vse dosedanje funkcije in bo imel nalogo, da vodi gibanje do 18. aprila.
V ospredju šribližno šest ur trajajočega nočnega sestanka je bila zahteva Antonia Di Pietra po odstopu Maria Segnija (na sliki) z mesta glasnika referendumskega gibanja. Posredniki, v prvi vrsti Luigi Abete, Claudio Petruccioli in Achille Occhetto, so zastavili
vse svoje energije za preprečitev dokončnega razkola v vodstvu gibanja, kar ni bilo preprosto že zato, ker sta oba protagonista spora -Di Pietro in Segni - zelo trmasta in nobeden ni hotel prvi popustiti. Di Pietro je vztrajal, da Segni po odločitvi o svojem prestopu k Polu svoboščin ni veC nepristranski, Segni pa ni hotel privoliti v odstop, Ceš da bo pristopil h Casi-nijevemu projektu za novo zavezništvo s simbolom slona šele po 18. aprilu.
Razdor se je torej za sedaj konCal, referendumski liderji pa so potrdili polno zaupanje koordinatorju gibanja Chioc-chettiju, ki je bil odstopil, ker so pri sestavi novega direkto-rija preprosto pozabili naj.
oceno dosedanjega dogajanja in pot naprej v skoraj 50 strani dolgem govoru. V poročilu sta bili zaznavni dve tirnici, po katerih naj bi SKP udejanjala svoj »izziv«. Prvi tir je nova definicija strankinih ciljev po izstopu iz vladnega zavezništva in po razkolu s Cossutto; druga tirnica pa nakazuje odnose med SKP in levo sredino, možnosti dogovarjanja, obenem pa tudi jasno zacrtanje meja, ki jih SKP ne namerava prestopiti. Med temi sta sklepa, da v krajevnih upravah in na upravnih volitvah SKP ne bo prisp-topila k zavezništvom, v katerih sodeluje UDR Cle-menteja Mastelle, v tekmi za Kvirinal pa ne bo pristala na dogovore z desno sredino.
Bertonotti je nakazal tri prioritete, ki so vse vezane na socialo: delovni Cas, statut delavcev in problem plaC. Glede prve točke je poudaril pomen bitke za 3 5-urni tedenski delovni Cas, glede druge točke je napovedal boj, da iz določil statuta ne bo izključena velika večina delavcev, glede plaC pa je predlagal povišek najnižjih plaC, da bi zmanjšali razliko med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki. Ostro je kritiziral tudi gospodarske izbire sedanje vlade, odraz »blažjega neoliberizma«.
Premier D’Alema ni hotel komentirati Berti-nottijevega poročila, dejal je le, da se z mnogimi njegovimni opcenja-mi ne strinja, Lucio Ma-nisco, ki je zastopal Cos-suttove komuniste pa je menil, da bo zelo težko obnoviti sodelovanje.
V BAZENU / ZARADI NAPAKE
Plin iz čistilne naprave: več kot 50 zastrupljenih
ANCONA - V kraju Je-si nedaleč od Ancone se je v dopoldnaskih urah veC kot 50 ljudi, v glavnem dijakov lažje zastrupilo v pokritem bazenu nekega hotela. Kaže, da je nameščenec, ki se je ukvarjal z napravami za filtriranje vode, pomotoma dodal žvepleno kislino v rezervoar, kjer je že bil klor. Razvila se je kemična reakcija in se je dvignil oblak plina. Naprava za filtriranje sicer ni v zgradbi, v kateri je bazen, vendar je plin vdrl skozi sistem za zračenje in v kratkem nasitil prostor bazena.
Na plavanju je ob 10. uri dopoldne bilo 48 dijakov nižje srednje šole in učiteljišča, ter njihove tri inštruktorice. Ko je plin vdrl v veliki lokal, je goste je zapeklo v grlu, oči so se jim zasolzile, usta so bila suha: nastala je panika. Vsi so pobegnili v bližnjo vežo hotela Federico II, ne da bi
sploh imeli Časa, da poberejo svoje obleke in brisače. Osebje hotela je otrokom in spremljevalkam dalo tople odeje in pijaCe, da so nekoliko opomogli.
Na kraj je prihitelo veCje število reševalcev, zdravnike so pripeljali celo s helikopterji, otroke pa so nemudoma odpeljali v bolšnici v Jesiju in Anconi. Na sreCo niso kopalci utrpeli hujših posledic, med zastrupljena pa je tudi delavec, ki je upravljal Čistilno napravo, ter uslužbenec hotela, ki se je podal v pokriti bazen, da bi preveril, Ce so vsi gostje pravočasno pobegnili.
Direktor hotela je povedal, da bazen že 15 let upravlja isto podjetje, na rezervoarjih je jasno napisano, katero kislino je treba vliti, sistem prečiščevanja vode pa kontrolira računalnik: zato ni znal pojasniti, kako je prišlo do napake.
r BOJ PROTI KRIMINALU / VLADIN ZAKONSKI PREDLOG n
Več pristojnosti policiji
Dve novi kaznivi dejanji in več strogosti pri priznanju pogojne kazni
RIM - Policija bo imela odslej možnost, da nekaj mesecev samostojno raziskuje kazniva dejanja in šele nato poroCa državnemu tožilcu. To je morda najvecja novost »paketa« sodnik ukrepov, ki ga je na svoji včerajšnji seji sprejela vlada in o katerem se bo moral izreci parlament. Drugi ukrepi zadevajo uvedno dveh novih kaznivih dejanj, nove obremenilne okoliščine in vrsto posegov v kazenski postopnik, ki naj bi vrnili »jasnost celotnemu sistemu kaznovanja. V izrednih primerih bo dovoljen tudi poseg oboroženih sil, ki bodo v nadzorstvu nad teritorijem pomagali organom javne varnosti v boju proti organiziranemu kriminalu.
NOVI KAZNIVI DEJANJI: gre za »kršitev bivališča« za krajo tujega imetja«, za katero je predvidena kazen od 2 do 6 let zapora in od 500 tisoč do 3 milijone lir globe, in za »Tatvino z iztrganjem torbe«, ki je bila doslej v italijanskem okolju poznana kot »scippo«. Odslej je tudi to kaznivo dejanje v členu kazenskega zakonika, ki govori o ropih, medtem ko je bilo to kaznivo dejanje doslej na ravni tatvine in je bila predvidena nižja kazen.
POSEGI V PROCES: Pogojna su-
spenzija kazni bo možna samo na osnovi podrobne ocene obsojenčeve osebnosti; začasna suspenzija kazni ni možna za vCeraj oblikovana kazniva dejanja, isto velja tudi za rop in izsiljevanje. Višje kazni tudi preprečujejo, da bi za te delikte lahko predvideli alternativne kazni.
POLICIJA IN TOŽILSTVO: Sodna policija lahko avtonomno vodi preiskavo prve tri mesece, nato pa mora obvezno poročati tožilstvu. Na ta naCin naj bi okrepili operativne možnosti policije, ki mora sedaj »brez zamujanja« poročati javnemu tožilstvu o kaznivem dejanju.
Kaže, da je bilo sprejemanj »paketa« teh ukrepov zelo razburkano. V vladi naj bi se soočili dve skupini: na eni strani je del ministrov želel ostrejše ukrepe proti kriminalu, drugi del pa se je opredelil za blažje odločitve. Za trdo roko se je zavzemal minister za reforme Giuliano Amato, za blažje ukrepe pa minister za javne uprave Angelo Piazza, medtem ko sta pravosodni minister Oliviero Diliber-to in minister za šolstvo Luigi Berlin-guer skušala posredovati. Vozel je baje razrešil premier Massimo Dilema, ki se je opredelil za ukrepe kot so bili izoblikovani.
ŠPORT
Petek, 19. marca 1999
SMUČARSKI SKOKI / MED KVALIFIKACIJAMI
KOŠARKA / SINOČI V Al UGH
NOVICE
Hud padec Rusa Kobeljeva v Planici
Po doskočišču se je kotalil 160 metrov - Zunaj življenjske nevarnosti - Mnogi raje peš v dolino
Goriški SDAG si je zagotovil obstanek
Polom Voresejo v Trevisu
PLANICA- Včerajšnje kvalifikacije za današnjo tekmo za svetovni pokal v poletih na finalu v Planici je zasenčil hud padec Rusa Valerija Kobeljeva, ki je izgubil zavest. Levo smučko mu je potegnilo navzdol in nesrečni skakalec je padel na ravnini pri 80- metrski oznaki, nato pa se je približno 160 metrov kotalil, preden se je Ustavil v izteku. Poleg tega se mu smuči dolgo niso odpele. Kobeljeva so po oživljanju in prvi oskrbi v Planici s helikopterjem prepeljali v ljubljanski Klinični center.
»Prva ocena njegovega padca je bila zelo huda. Dobil je hude udarce v glavo in možgane. Imel je Široke zenice; takoj smo ga intubirali in zenice so se zožile. Po daljšem oživljanju se mu je zelo nizek tlak zvišal. Dobil je tudi urinski kateter,« je povedal zdravnik Miloš Vesel, ki je Rusa v Planici prvi oskrbel. Kaže, da Rus ni več v življenjski nevarnosti.
»Ce sem danes preživel ta skok, potem jih bom tudi v petek. Po vsaki prekinitvi je bilo več skakalcev, ki bi šli raje peš v dolino in ne na smučeh,« je počutje skakalcev med številnimi preknitvami orisal dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka. Nemec Dieter Tho-ma in Japonec Noriaki Ka-sai nista nastopila že na dopoldanskem treningu, ostali najvišje uvrščeni v pokalu, ki so bili sicer na startu kvalifikacij, pa so se raje peš odpravili v ciljno areno in niso tvegali poleta v vetrovnih razmerah.
Pri skoku Ahonena je veter pihal prek dva metra
na sekundo v hrbet, veter pa se je med kvalifikacijami v nekaj sekundah spreminjal tudi za dva do tri metre na sekundo. Zaradi tega je morala tekmovalna žirija, v kateri so bili tehnični delegat mednarodne smučarske zveze (FIS) Paul Ganzenhuber, njegov pomočnik Horst Lan-genhan, vodja tekmovanja Janez Gorišek in vodja skakalnih tekmovanj FIS VValter Hofer, pogosto prekinjati tekmo.
Lastnik neuradnega svetovnega rekorda Norvežan Lasse Ottesen, leta 1997 je v Planici skočil 212 metrov, je skočil 156 m (26.). »V takih razmerah, veter je bil zelo spremenljiv, ni bilo moč niti pomisliti, da bi lahko izboljšali moj rekord. Upam, da bo od petka naprej vreme boljše,« je dejal Ottesen.
Nekateri tekmovalci so morali po nekajkrat na startno rampo. Kvalifikacije, ki so jih prestavili za več kot dve uri, so se zato odvijale precej dalj časa, kot je bilo predvideno. Mnogi so v takih razmerah na letalnici, ki s svojimi
merami vliva strahospoštovanje, klonili. Olimpijski zmagovalec iz Nagana na srednji skakalnici Finec Jani Soinien je skočil 81 metrov, poleg njega pa je bilo še sedem skakalcev, ki niso zmogli prek 100 metrov, med njimi je bil tudi Damjan Fras (91 m).
Najboljši je bil Francoz Lucas Girod Chevalier. Skočil je 189 metrov (173, 3 točke). Drugi je bil Norvežan Olav Magne Doen-nem (183, 5 m, 166, 2 točke), tretji pa Japonec Kazuhiro Nakamura (183 m, 168,1 točka). Na tekmo se je uvrstilo pet slovenskih skakalcev, med njimi tudi Primož Peterka, najboljši pa je bil Miha Rihtar na sedmem mestu (175 m, 156 točk). Jure Radelj je bil 12. (169, 5 m, 148, 3 t), Robi Meglič 14. (162, 5 m, 144 t), Urban Franc 31. (153 m, 127, 1 t), Primož Peterka pa 33. (146, 5 m, 124, 3 t). Izmed tekmovalcev, ki so med petnajsterico v svetovnem pokalu in imajo pravico do nastopa brez kvalifikacij, je skakal le vodilni v točkovanju Finec Janne Ahonen (27., 154, 5 m, 131, 4 točke).
Pompea Rim SDAG Gorica 62:73 (28:38)
POMEPA: Busca 11 (3/6), Plateo, Fiasco, Tonolli 8 (4/6), Rossini 4 (1/1, 0/1), Obra-dovič 25 (6/11, 2/5), Ambrassa 2 (1/3, 0/4), Pessina 2 (1/3), Cessel 6 (3/5), Boni 4 (2/5).
SDAG: Pecile, Baza-revič 17 (2/4, 3/6), To-nut 15 (3/4, 3/5), Spangaro 4 (l/l, 0/2), Timinskas 12 (4/7, 0/3), Bellina, Nobile, Mian 14 (1/5, 3/6), Zvvikker 2 (1/3), Pol Bodetto 9 (3/7).
Sodnika: Cazzaro (Benetke) in Ramilli (Forli). PM: Pompea 14:21, Sdag 16:21. Tri točke: Pompea 2:10, Sdag 9:22. Skoki: Pompea 26, Sdag 37. PON: Tonut (64:55).
RIM - Goričani so si kolo pred koncem rednega dela zagotovili obstanek v ligi, ki je
vse do prihoda Rusa Bazareviča (vsekakor bolj kot zamenjave trenerja Zorzija s Cia-nijem) zgledal skoraj nedosegljiv.
V tem kolu prese-neče »potop« vodilnega Vareseja v Trevisu pri Benettonu (-47 točk!).
Ostali izidi 25. kola:
Pistoia - Kinder 67:79, Benetton - Varese 97:50, Miiller - Zuc-chetti 72:81, Teamsy-stem - Ducato 70:69, Imola - Sony 87:75, Rimini - Cantu 68:63.
Vrstni red: Teamsy-stem Bologna in Varese 42, Benetton Trevi-so in Kinder Bologna 38, Pompea Rim 26, Sony Milan 24, Ter-mal Imola, Zucchetti Reggio Emilia in Pepsi Rimini 20, Polti Cantu in Miiller Verona 18, Ducato Siena in SDAG Gorica 16, Mabo Pistoia 12.
NOGOMET / PROTI GRKOM
Še trije goli Lazia
Panionios nebogljen - Danes žreb
Lazio - Panionios 3:0 (0:0)
STRELO: Nedved (69), Stankovič (77), De La Pena (81). LAZIO (4-4-2): Ballotta, Lombardo 6, Nesta 6, Mihajlovič 6 ( Crovari), Lombardi 6, Gottardi 6, Couto 6.5, Baronio 6, Nedved 6.5, De la Pena 6, Stankovič 6.5.
PANIONIOS (3-5-2): Strakosha 6, Mitziopoulos 4, Gaziš 5, Roberts 5.5, Zachopoulos 5.5 (loannidis), Tisdale 5.5, Kamit-sis 5.5, Bakkemd 5.5, Karasavidis 5.5, Sapountzis 5.5, Ro-bins 5.5 (Haylock 5).
RIM - Lazio je z rezervami po zmagi v Grčiji s 4:0 spet zlahka slavil in se brez težav uvrstil v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev. Žreb parov bo danes.
Ostali četrtfinalni izidi: Valeregen(Dan) - Chelsea (Ang) 2:3 (izidi 1. tekme 0:3), Mallorca (Spa) - Varteks (Hrv) 3:1 (izid 1. tekme 0:0), Maccabi Hajfa (Izr) - Lokomotiv Moskva 0:1 (izid 1. tekme 0:3).
RITMIČNA GIMNASTIKA / NA VRHNIKI
Sedmerica Borovih telovadk navdušila z nastopom
Zmagale so v skupinski vaji z obroči - Baiova odlična 3.
Obvestila
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK vabi člane na zaključno društveno tekmovanje, ki bo v Trbižu 21. marca 1999. Informacije na tel. št. 040-220718, 040-220793 ali 040-213518.
SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 21. marca smučarski izlet na Monte Elmo. Prijave zbira ZSSDI, tel. št. 040-635627.
JK CUPA vabi člane na 27. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 19. marca, ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v dragem sklicanju, na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad se-sljanskim zalivom.
SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za Trbiž v nedeljo, 21. marca, ob 6. uri z Opčin in ob 6.15 iz Sesljana.
SD POLET sklicuje v petek, 26. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni OBČNI ZBOR, in sicer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
Mlade Borove gimna-stičarke so svojo letošnjo sezono začele uspešno s svojim nedavnim nastopom tudi v Sloveniji. Na 1. prvenstveni tekmi “B” programa v Športni ritmični gimnastiki, ki je potekala pred dnevi na Vrhniki, ob udeležbi več kot štiridesetih tekmovalk iz vse Slovenije, so dosegle več zelo dobrih uvrstitev, največje presenečenje pa so pripravile s svojo skupinsko vajo, s katero so v izredno kaokovostni konkurenci nepričakovano osvojile zlato kolajno. Borova ekipa (Baio, Starec, Dilli, K. in F. Mezgec, Gregori in Mami) je vajo s sedmimi obroči izpeljala tehnično brez napake, sodnice pa so ji pri ocenjevanju izvedbe zabeležile kar točko višjo oceno, kot drugouvrščeni ekipi bežigrajskega Sokola (Zala), tretjeuvrščene domačinke pa so zaostale še bolj. Nastop tržaških telovadk je bil tokrat res izjemen, kar je
potrdil tudi navdušen aplavz številnega občinstva občinstva v dvorani. Svojo trenutno dobro formo so “plave” potrdile tudi med posameznicami, kjer je Eleonora Baio (žoga) med mladinkami uspela stopiti na tretjo stopničko in je tako v enem samem tednu prišla na obeh tekmovanjih, na katerih je nastopila, do kolajne. Ce bi Baiova vsaj nekoliko izboljšala svojo izvedbeno oceno (višjo sta dobih celo dve tekmovalki, ki sta se uvrstili za njo) bi zanesljivo lahko posegala tudi po višjih mestih. Ostale borovke so se v tej kategoriji uvrstile takole: zelo dobra 5. je bila Meggy Mami (žoga), 7. Petra Dilli (kolebnica) in 8. Katja Starec (obroč), ki bi bila brez hujše napake v sklepnem delu vaje gotovo uvrščena precej bolje.
Med članicami so imele Tržačanke tri svoje predstavnice. Za to katergorijo je bila značilna izredna izenačenost
tekmovalk. Najbližja odličju je bil Karin Mezgec, ki je osvojila v vaji z obročem 5. mesto, vendar bi lahko le z devet stotink točke boljšo oceno dobila tudi bron. Tehnična vrednost njene vaje je bila dobra, saj je za njo dobila tretjo oceno med prvo peterico uvrščenih, “pokopala” pa jo je izvedba, kjer je bila med to peterico zadnja. 8. je bila Erika Gregori (obroč) z nizko tehnično in zelo dobro izvedbeno oceno ter 10. Fjona Mezgec (trak), za katero velja isto kot za Gregorije-vo. (-boj-)
ODBOJKA
»Deklice«: valovke 1. v skupini
Val Zadružna kreditna banka Sovodnje - VBL Cormons 3:0 (15:8, 15:5, 15:11)
VAL: Visintin, Plesničar, Del Fabbro, Cu-min, Simčič, Kuštrin, Blasizza, Černič.
Valove »deklice« so s to zmago sklenile kvalifikacijski del na 1. mestu v svoji skupini z enakim številom točk kot Farra, a z boljšim količnikom v setih.
Že v nedeljo jih v Vi-lešah (pričetek ob 11. uri) čaka prva polfinalna tekma play offa proti ekipi Villesse, ki je v B skupini s tremi porazi zasedla 2. mesto za Torriano.
Povratna polfinalna tekma bo prihodnjo sredo ob 19. uri v telovadnici * goriškega Kulturnega doma, morebitna tretja tekma pa spet v Kulturnem domu a po veliki noči.
■
II'

>:
Novi način volitev za Ol 2006
LAUSANNE - Mednarodni olimpijski komite (MOK) se je odločil, da za olimpijske igre leta 2006 spremeni način volitev, ki bodo določile prireditelja. Delegati MOK bodo 18. junija zvečer v Seulu izbrali dva finalna kandidata, za katera bodo lahko člani posebne komisije dan pozneje glasovali.
»Kandidati za organizacijo iger z izjemo dveh ljudi članov komisije ne bomo poznali, tako da z njimi ne bomo mogli imeti, nobenih stikov. Zaradi sprememb bomo morali izdelati novo strategijo, ki bo zahtevala veliko priprav in truda. Pripraviti bomo morali dmveč pisnih materialov in jih poslati vsem članom MOK,« je dejal generalni sekretar slovenskega dela kandidacijskega odbora za organizacijo olimpijskih iger leta 2006. Poleg projekta Brez meja (nosilec Celovec) za OI 2006 kandidirajo še Poprad, Zakopane, Torino, Sion in Helsinki.
Santander grozi
SANTIAGO - Iz Mednarodnega olimpijskega komiteja izključeni čilski športni delavec Sergio Santander trdi, da je le žrtveno jagnje in da ni kriv, poleg tega pa je napovedal, da bo razkril še več podrobnosti v zvezi s podkupovalno afero. »Tisti, ki me danes obtožujejo, bi tudi morali pred sodišče,« je Santander povedal za čilski časnik La Tercera. Zaenkrat še ni navedel nobenih imen, saj po lastnih besedah še nima dovolj denarja ;za odvetnike. "Zelo mi je žal, da sem izpadel kot glavni ‘negativec1. Salostno je namreč, da si sedaj moji prejšnji prijatelji preko mene poskušajo oprati svojo čast,« pravi Čilenec.
Slabi obrambi v Charlottu
NEW YORK - Moštvo slovenskega košarkarja Marka Miliča Phoenbc Suns je v košarkarski ligi NBA zabeležilo nov poraz. Sonca so, tudi tokrat brez slovenskega reprezentanta, klonila v Charlottu, rezultat pa je bil 119:111. Chicago Bulls (Randy Brown 20, Toni Kukoč 17 točk) so se v Orlandu dobro upirali favorizirani Čarovniji, toda porazu se niso uspeli izogniti. Štiri minute pred koncem so še vodili z 88:87, nato pa sta Darrel Armstrong (23 točk) in Nick Anderson v razmiku nekaj sekund zadela dva meta za hi točke in tehtnica se je nagnila na stran gostiteljev.
Izidi: Philadelphia - Indiana 114:110, Boston - Los Angeles Clippers 118:84, New Jersey - Dallas 88:87, Detroit - Toronto 101:103, Atlanta - Miami 85:86, Charlotte - Phoenbc 119:111, Orlando - Chicago 103:94, Denver - Houston 109:114, Golden State - San Antonio 78:82
Katanec: »Slovenska liga ne ponuja prav ničesar«
LJUBLJANA - Do četrte tekme slovenske nogometne reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo proti Gruziji v Tbilisiju je še dober teden dni. Selektor reprezentance Srečko Katemec že načrtuje taktiko, da se bo dodatno prepričal o moči nasprotnikov, zato bo danes odpotoval v Tbilisi, kjer bo v soboto Gruzija v prijateljski tekmi gostila Ukrajino. Katanec se je pred objavo reprezentančnega seznama srečal s številnimi težavami. Nastop je zaradi poškodbe odpovedal Džoni Novak, težave s poškodovanim gležnjem ima tudi Milan Osterc, ki pa bo po lastnih zagotovilih za tekmo pripravljen. Selektor ne more računati niti na diskvalificiranega Marinka Galiča. »Položaj ni dober. Novaka henutno ne more zamenjati nihče, Galičeva odsotnost pa se bo tudi poznala. Če upoštevam še, da v svojih klubih ne igrata Knavs in Ačimovič, ne morem biti dobre volje. Najbolj pa sem razočaran, ker mi slovenska liga ne more ponuditi prav nič, ne v tekaškem in ne v tehnično-taktičnem smislu. Vsekakor pa se s tem nočem opravičevati za morebiten poraz,« pred odhodom v Tbilisi ni pretirani optimist Katanec.
Danes igra za vas Totocalcio
Bologna - Vicenza	1 X
Cagliari - Empoli	X
Fiorentina - Piacenza	1 X
Juventus - Roma	X
Lazio - Venezia	1
Milan-Bari	1	X
Perugia - Salernitana	X I
Sampdoria - Inter	2
Udinese - Parma	2
Alzano - Como	I X 2
Pistoiese-Spal	1
Ascoli - Ancona 1 X 2 Sora - Catania	X
Saša Krčalič (letnik 1981) se je začel ukvarjati s košarko pri KK Bor pri 13 letih. Igral je z ekipo dečkov, nato naraščajnikov, eno sezono je nastopil v državnem prvenstvu kadetov pri združeni ekipi Jadrana, letos pa igra za mladince pri Boru in dvakrat je že nastopil s člansko ekipo v C2 ligi. Rad sledi tudi nogometu.
Prejšnji teden ej Matevž peterlin pravilno napovedal 5 rezultatov.
GLEDALIŠČA - GL

FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Do 21. marca Stalno gledališče iz Bočna »L’Arialda« Giovannija Testorija. Rezija Marco Bernardi. Predstave: danes, 19. in jutri, 20. marca ob 20.30, v nedeljo, 21. marca-ob 16.00.
Od 23. do 28. marca bo Teatro e Societa izvajalo »Hollywood, portret zvezdnika«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstave: v torek, 23. marca ob 20.30, v sredo, 24. marca ob 16.00, v Četrtek, 25., v petek, 26. in v soboto, 27. marca ob 20.30, v nedeljo, 28. marca ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Od danes, 19. do 28. marca, Graham Greene »Na potovanju s teto«. Režija Patrick Rossi Ga-staldi. Predstave: 19. in 20. marca ob 20.30, 21. in 23. marca ob 16.30, 24., 25., 26. in 27. marca ob 20.30, 28. marca ob 16.30.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 24. marca zadnji film v francoskem originalu: Marion Vernoux »Love etc«.
Gledališče »Silvio Pellico« (Ul. Ananian)
Danes, 19. in jutri 20. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 21. marca ob 16.30 bo gledališka skupina »I grembani«, podala komedijo »Scondariole« katere avtor in režiser je Gianfranco Gabrielli.
BOUUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
V	torek, 23. marca (red H); v sredo, 24. marca
(red I) in v Četrtek, 25. marca (red C) ob 16.00 ponovitev Jovanovičeve alko komedije »Klinika kozarcky«.
GORICA Kulturni dom
Kinoatelje predstavlja »Pomlad 1999«. V Četrtek, 25. marca ob 20.45 »Jabolko«. Režija Sami-ra Makhmalbaf.
Danes, 19. marca bo na sporedu dvojna predstava za mladino in sicer ob 9.30 in ob 10.45 bo nastopil Amaterski oder iz Nove Gorice z igro »Pobegli robot«.
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	nedeljo, 21. marca ob 17.00 uprizori gledališka skupina Oder 90 farso v treh dejanjih »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Režija Darko Komac.
V	petek, 26. marca, ob 10.30 bo gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane z igro Martin Krpan.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sklopu niza dansnjih komikov bo dne- 31. marca, ob 20.30 nastopil Paolo Rossi s predstavo Arlequin.
VIDEM
Gledališče Zanon
Danes, 19. marca ob 21.00 bo gledališka skupina Pippo Delbono izvedla delo »Barboni«. Režija Pippo Delbono.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično glredališCe - danes« se bodo vrstile ve"dno ob 21.00 naslednje predstave: 22. marca delo »Cavalli marci« Clau-dia Nocere, 7. aprila »Bella di notte e racchia di giorno« Luciane Lizzetto, 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	ponedeljek, 22. marca ob 10.00 in ob 15.00 -E. Ionesco: »Plešasta pevka«.
V	torek, 23. in v sredo, 24. marca ob 10.00 - N. Simon: »Jetnik druge avenije«.
V	četrtek, 25. marca ob 10.30 - P. Barnes: »Ni tako slabo kot izgleda«.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 20. marca ob 20.30, bo »Drama italiano di Fiume« izvedlo »Un bel di vedremo«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
V	soboto, 27. marca, ob 20.30 bo nasporedu gledališka predstava Jeana Geneta »Služkinji« v priredbi Narodnega doma iz Maribora.
V	nedeljo, 28. marca, ob 16.00 bo na sporedu
otroška predstava Melite Osojnik »Take mačje, take mišje«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Dne 23., 25. in 31. marca ob 19.30, Evgene Ionesco, »Zavratne igre«.
24., 27. in 29. marca ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«.
Danes, 19. marca ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
Jutri, 20. marca ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
V	nedeljo, 21. marca ob 19.30, gostuje Drama Italiano z Reke z delom »Un bel di vedremo«.
V	petek, 26. marca ob 19.30, Curth FlatoW, »Mož, ki si ne upa«.
V	torek, 30. marca ob 18.00, Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
_______________KOROŠKA____________________
CELOVEC
Mestno gledališče
Jutri, 20., 26. in 27. marca ob 19.30 - Gianni, Gi-netta in ostali (komedija) - L. VVertmuller).
Danes, 19., 20., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 30. in 31. marca ob 20.00 - na Studijskem odru: »VVolken, Heim - Oblaki, dom - (v nemCšini in slovenščini).
25. in 30. marca ob 19.30 - Prebujanje pomladi -Frank VVedekind, otroška tragedija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	torek, 30. marca ob 20.30, bo na sporedu premiera baletne predstave »Les dialogues des Car-melites« Francisa Poulenca. Ponovitve bodo dne 31. marca ob 20.30; v petek 2., 6., 7. in 8. aprila ob 20.30 ter 10. aprila ob 17.00 in 11. aprila ob 16.00. Vstopnice bodo v predprodaji ob 20. marca pri blagajni gledališča.
Dvorana Tripcovich
V	ponedeljek, 22. marca ob 18.00 bo v sklopu operne in baletne sezone Gledališča Verdi predstava »Ura s... Sun Xiu Wei«
Dvorana Deutscher Hilfsverein
6. abonmajski koncert Glasbene matice bo v torek, 30. marca, ob 20.30. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice s sodelovanjem pianista Sijavuša Gadžijeva. Na sporedu Sonc, Dvorak in Šostakovič.
Gledališče Mlela
V	priredbi društva Mediterraneo folc club bo jutri, 20. marca ob 21.00 koncert »Una serata folk«. Sodelujejo Alfredo Lacosegliaz, Balkan babau cirkus orkestar, Duo Marino Kraniac-Da-rio Marušič, Original Klezmer Ensamble, Rebe-tiki Kompania, Si Da Ja in Stu ledi.
Bar »II posta delle fragole«
(Ul. de Pastrovich 4)
V	nedeljo, 21. marca ob 21.30 nastop skupine
»The Danubians«. Sestavljajo jo glasbeniki iz Madžarske, Ceske in Združenih držav.
V	petek, 26. marca ob 21.30 nastop skupine »Histericnj« iz Ljubljane.
Hip-Hop pri hipodrumu
Danes, 19. marca, ob 22.00 bo na sporedu nastop skupin Zuf de Zur in Kraški ovčarji. Vstopnina 7.000 lir.
OPČINE
Župnijska cerkev sv. Jerneja
V	Četrtek, 25. marca ob 20.30, »Pasijon po Janezu« (Francesco Corteccia 1502 - 1571) v izvedbi Moškega zbora U.S.C.I. - Združenja pevskih zborov iz Pordenona pod vodstvom Giorgia Ma-zuccata in recitatorja Carla Pontesillija.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž« - Velika dvorana
Danes, 19. ob 20.30 in jutri, 20. marca ob 11.00, »Štirje letni Časi«, nastop plesnega ansambla Gledališča Verdi iz Trsta.
Jutri, 20. marca ob 10.30 bo v komorni dvorani Koncert za Sole. Trio: klavir - violina -violončelo.
Kulturni dom
V	sredo, 31. marca ob 20.30, bo v priredbi Kulturne zadruge »Maja«, nastop hrvaškega pevca Gorana Kuzminaca.
Deželni avditorij
Deseta izvedba goriskih srečanj z jazz glasbo. V ponedeljek, 22. marca nastop kvinteta Steva Swallowa.
PASSARIANO Vila Manin
V	nedeljo, 21. marca ob 11.15, bo v okviru »glasba na angleških in italijanskih dvorih«, komorni koncet, ki ga bo izvajalo gledališče G. Verdi.
_____________SLOVENIJA________________
KOPER
Palača Gravisi-Barbabianca (Gallusova 2)
Društvo prijateljev glasbe iz Kopra priredi v torek, 23. marca ob 20.00 konceret baritonisat Egona Bajt in na pianista Andraža Hauptmanna.
V	torek, 30. marca ob 20.00 bodo večer oblikovali Mirjam Brozina, klavir, Mitja Žerjal, saksofon in Zoltan Peter, klavir.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V torek, 30. marca ob 20.00 VVilliam Anderson; v Četrtek, 15. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v Četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran DukiC in v Četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učenčev kitare primorskih glasbenih Sol.
V	ponedeljek, 22. marca ob 20.00 koncert. Zoran Predin in Mar Django quartet »Ljubimec iz omare«.
UUBUANA SNG Opera in balet
Jutri, 20. in 27. marca ob 19.30 klasični balet, Peter IljiC Čajkovski, »Trnuljčica«. Dirigent Aleksandar Spasič.
Cankarjev dom
Danes, 19. marca ob 19.30, Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja. Solist Lazar Berman, klavir.
Jutri, 20. marca ob 20.00, slavnostni koncert ob 50-letnici folklorne skupine Tine Rožanc. »S pesmijo in plesom pomladi naproti!«. Priredb tev bo "v Gallusovi dvorani.
V	torek, 23. marca ob 20.00 Concentus musicus Wien in zbor Arnold Schonberg z Dunaja. Dirigent Nikolaus Harnoncourt.
V	nedeljo, 28. marca ob 19.30, letni koncert APZ Tone TomSiC. Dirigent Stojan Kuret.
V	torek, 30. marca ob 20.00, plesna predstava »Romeo in Julija«.
NOVA GORICA Kulturni dom
Jutri, 20. marca ob 20.00, S. Beckett »Konec igre«.
DOBROVO Grad Doborovo
Danes, 19. marca ob 20.00 violinski duo Pavel Berman - violina, Boris Bekhterev - klavir.
____________KOROŠKA____________________
CELOVEC
Mestno gledališče
Danes, 19., 24. in 31. marca ob 19.30 - Schreber (opera v 8 slikah - Peter Androch).«
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do Velike noči bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoCe ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3.
aprila Šesto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): Se danes, 19. marca razstavlja Arnaldo Milanese »La stan-za dei ricordi«. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
LipanjePuntin Artecontemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila. Galerija Tržaške knjigarne (Ul. sv. Frančiška 20): razstava Bogdana Sobana. Obrazi Krasa -računalniške grafike. Razstava bo odprta do 23. marca od torka do sobote ob urniku Tržaške knjigarne.
A.R.A.C. Ljudski vrt (Ul. Giulia 2); od 25. marca do 5. aprila bo razstavljal Roberto Biasiol. Urnik: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
A.P.T. (Ul. san Nicolo 20): do 23. marca razstavlja Denis Indelicato. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
V Galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20) bo do Četrtka, 25. marca razstavljal slovenski slikar Boris Zaplatila iz Ljubljane. Razstava je odprta ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Galerija ARS: danes, 19. marca ob 18.00 v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, odprtje razstave akademske slikarke Anke Krasna. Kulturni center Lojze Bratuž: v petek, 26. marca ob 18.00 bo otvoritev razstave Safeta Zeca.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
_____________SLOVENIJA_______________
KOPER
Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
PIRAN
Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana MuSiCa je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
UUBUANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Galerija Tivoli - Galerija Cankarjevega doma:
do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki j° je pripravil Bruno Volpi Lisjak je na ogled do 28. marca. Od 6. aprila do 2. maja pa bo razstava v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Risanka: Prašičkovo junaštvo TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
9.45
10.55
12.25
12.35
13.30
14.05
15.00
15.45
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: La leggenda di Lo-bo (pust., ZDA ’62, r. Walt Disney)
Srečanje papeža Janeza Pavla II. z delavci komunalnih služb Vreme in dnevnik Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un ange-lo (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet Variete za najmlajše: Sol-letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke Heidi, nan. Zorro ter mladinski dnevnik GT
Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika, vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna odd.: II fatto Kviz: Navigator Dok. oddaja o živalih, znanosti in tehnologiji: SuperKvark Dnevnik
Glasb, odd.: Taratata Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Aktualno: Amor - Roma, 1.10 Potihoma
RAI 2
7.00
9.15
10.05
10.50
11.10
12.00
13.00
13.30
14.00
14.30
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
23.00
23.45
0.25
2.05
2.15
Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Blossom Nad.: Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Ljubim živali Kronika v živo: Vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme
Film: Anni ribelli (dram., It. ’94, r. R. Polizzi, i. M. Dapporto, L. Bredice) Brezdelje utruja?
Sanremo Compilation
Jk RAI 3
6.00
8.30
10.25
12.00
12.25
14.00
14.50
15.00
15.50
17.00
18.30
19.00 19.55
20.00
22.30
22.55
0.30
1.10
2.10
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija
Film: Kreole e la regina di Lidia (zgod., It. ’59) Dnevnik, šport T3 Evropa, 12.30 Sredozemlje, 13.00 Tisoč in ena Italija, 13.15 Politična tribuna
Deželne vesti, dnevnik--Tgr Leonardo Pravljice in risanke Športno popoldne Dokumenti: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.:	Ellen, 20.50
Friends, 20.50 Uno di noi (i. Gioele Dix, 3. ep.) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italia Maastricht, 0.05 Media/Mente Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Nan.: Babylon 5
S3 RETE 4
ITALIA 1	Sr Slovenija 1 |t Slovenija 2
	Nad.: Un volto, due donne, 6.50 Renzo in Lucia
	Pregled tiska
	Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore
	Peste e coma
	Dnevnik
	Aktualno: Forum
	Dnevnik Tg 4
	Kviz: Kolo sreCe
	Nad.: Sentieri - Steze
	Film: Papa diventa mam-ma (kom., It. ’52)
	Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
	Dnevnik
	Nan.: Colombo
	Nan.: Sotto il cielo deli’ Africa (i. C. Alt, R. Jo-swig, 3. ep.)
	E. Fede intervjuva
	Film: Sognando Manhattan (kom., ZDA ’90, i. J. Mantegna, J. Malkovich)
	Pregled tiska
S CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.50
16.25
17.30
18.30
20.00
20.30
21.00
23.15
1.00
1.30
2.00
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene
Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis, Theresa Saldana), 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri)
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Ciao dottore Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Gene Gnocchi)
Variete: La canzone del secolo (vodi Pippo Bau-do)
Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hill Street
6.10
9.20
10.15
12.20
13.00
14.00 14.20
15.30
16.00
17.30
18.30 18.55 19.00
20.00
20.45
22.35
0.45
1.30
3.00
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Chips
Film: Champagne in Pa-radiso (kom.. It ’83, i. R. Povver, Al Bano)
Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod streho Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio Šport
Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata (i. Fran Drescher)
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: Giu le mani dal mio periscopio - Down periscope (kom., ZDA ’96, i. K. Grammer, L. Holly, R. Schneider)
Film: Premonizioni (th-riller, ZDA ’96. i. Jeff Goldblum, C. Lahti) Odprti studio, šport Glasba: Super!
Film: Siamo ricchi e poveri (kom., It. ’54)
S TELE 4
	19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Informativna oddaja
	Gledališče v Gorici
	Kotiček za zdravje
	Zoom umetnost
	Glasb, odd.: Musichiamo
	Zoom umetnost
	Gospodarstvo
(5) MONTECARLO
12.45
9.00
11.35
14.00
15.45
18.00
20.35 20.40
19.30, 22.45, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Film: Audrey Rose (’77) Nan.: Agencija Rockford, 13.00 II Santo Film: Ad ovest del Montana (vestem, ZDA ’64) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap TV Aktualno: Giocamondo Film: La lettera scarlatta
0.00
(dram., ZDA ’94) port: Mondocalcio
8.00
8.55
9.00
9.30
13.00
13.15
14.10
15.00
16.00
16.30
17.00
17.40
18.00
18.10
19.15
19.30 20.00
20.15
21.30
22.00
22.40 22.50 0.00
0.30
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor:
RoCne ustvarjalnosti, 9.40 Tedi, oddaja za mularijo, 10.20 drama Ljubezenska glasba (Francija), 12.05 Resnična resničnost
Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Po domaCe Odisej s pozavno Pisave Mostovi
Lahkih nog naokrog Nanizanka: PotepinCek (Češka, 4. ep.)
Obzornik, vreme, šport Dober večer Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Zrcalo tedna
Petka
Nan.: Seinfeld - Opera (ZDA, 9. epizoda) Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Polnočni klub Slovaški komorni orkester Bohdana VVarchala (2. del)
Dober veCer
TV PRIMORKA
BM 17.00 Videostrani y Kviz: Crkarija g Skrbimo za zdravje ■Mia Program za otroke Videostrani Dnevnik, vreme Dovolite, nasmejmo se Obiskali smo... : Kanal Pozdravljeni, g. direktor: Ada Filipič, Avrigo d. d. Beale Street, zibelka bluesa. Naj spot Hitove odrske luči: America latina (1. del) Dnevnik TV Primorka
19.15 20.00 20.25
20.30
21.15
21.35
22.45
23.30
9.00
9.15 9.45
13.15
14.35
15.50
16.15 16.30
17.30 18.00
18.30
19.00
19.30
20.00
20.55
22.10
23.15
0.05
0.30
Vremenska panorama TV prodaja
SP v smučarskih poletih Predstava: Med štirimi stenami (Ivo Brncic) Euronevvs
Evropski kulturni magazin
SP v smučarskih poletih Dokumentarna serija: Po- . dobe sveta - Zadnje potovanje duše (VB, 3. del)
Po Sloveniji
Nad.: Pravila igre (Danska, 5, del)
Nan.: Simpsonovi (ZDA,
4. ep.)
TV igrica: Kolo sreCe Videoring
Dokumentarna serija: Osnove znanstvene fantastike - Življenje v prihodnosti (4. del)
Film tedna: Gospod Hire (Francija 1988, r. Patrice Leconte, i. Michel Blanc, Sandrine Bonnaire, Luc Thuiller)
Zakulisje Oskarjev Nan.: Umori (ZDA, 11. epizoda)
Nanizanka: Poročila (Kanada, 10. ep.)
Nan.: Omertš, zakon molka (Kan., 1. ep.)
Koper
15.00
15.30
16.00
16.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.15
22.35
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja SP v smučarskih poletih Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes aktualnost’ Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Dok.: Vatikan in moC papežev
Vsedanes - TV dnevnik Trije tenorji Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
'N
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturne diagonale; 9,00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Po očetovih stopinjah (Z. Petan, 10. del); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MPZ F. Venturini; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Coro National de Jovenes; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov, lahka glasba; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.00 Dobro jutro;
6.30	Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan;
8.00	Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar;
9.10	Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.15 Za in Proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, Povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah ;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, Viktorji 98, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 Odd. o morju; 20.00 Radio live; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.33 Na prepihu; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla sin-gle; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..; 16:00 Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Rlnga-raja; 10.30 Labirinti sveta; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informa-
tivna odd; 22.45 Naš kraj; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Countr/ glasba; 13.45 Gost, drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov In koncertov Evroradia; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 21.30 Glasbeni nokturno; 22.05 Igra; 23.25 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, lil. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
.Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it ,
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
16
Petek, 19. marca 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE

6 66
666
VREMENSKA SLIKA ,020
Ciklonsko območje nad Grčijo se počasi umika proti vzhodu. Oslabljena hladna fronta se bliža Alpam. V višinah doteka k nam od severa nekoliko bolj suh zrak.
1010
1020
1030
<5
\
DUBLIN o -Z-

V/Z
s
e
-LONDONo^MSTERoDAMa5/'°
oBRUSEU oPARIZ 3/12 3/14
ŽENEVA 3/12 9 MILANO
o
6
LIZBONA 12/19 .°
MADRID 4/20
o
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.11 in zatone Ob 18.15.
Dolžina dneva 12.04.

LUNINE MENE«
Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 20.25.

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.25 najnižje -47 cm, ob 10.23 najvišje 42 cm, ob 16.25 najnižje -48 cm, ob 22.42 najvišje 54 cm
Jutri: ob 5.01 najnižje -46 cm, ob 11.01 najvišje 36 cm, ob 16.56 najnižje-40 cm, ob 23.14 najvišje 49 cm.
RIM	^>l'
X,;
MORJE
Morje močno razbigano, temperatura morja 7,7 stopinje C.
-v
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo čez dan ugoden, spanje vremensko pogojenih ljudi bo moteno.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			5	2000 m			-5
1000 m			-1	2500 m 			-7
1500 m			-3	2864 m			-8
j
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
. SREČ
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
X , C A
DANES
GRADEC
-1/7
TRBIŽ
CELOVEC O -3/7
M. SOBOTA O -1/7
KRAN,
o'5/4
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -3/8
ČEDAD—u '	O
-2/11 O	KRANJ
OVIDEM -2/11
O
S. GRADEC -3/6
MARIBOR
0-1/7
O PTUJ
—^N. GORICA 3/12
G™CAo o
CEUE
0-1/8 —
S.':
N. MESTO 0/8 O
ZAGREB
o
S
-S,
O
—^RNOMEU
II
St
Danes bo precej jasno, veter bo oslabel.
SOSEDNJE POKRAJINE: V krajih južno od nas bo sprva še pretežno oblačno, drugod pa bo večinoma jasno. Burja ob severnem Jadranu bo postopno oslabela.
JUTRI
iiflll
2rnX
S
GRADEC
-2/9
CELOVEC
TRBIŽ	O -3/8
°	-4/7
O
KRANJSKA GORA .
j~\r\	ivRMiivor
H 'S
ČEDAD—
-3/13

?
M. SOBOTA
O -V9
MARIBOR O -1/9
GRADEC
-3/8
S
PTUJ
O
TRŽIČ
-3/9
O
KRANJ
OVIDEM
-3/13	^^N. GORICA -1/13
GORICA
<S
^LJUBLJANA
-1/11
CEUE
O -2/10

ZAGREB
-1/13 O
UMAG
PORTOROŽ
O 5
POSTOJNA
o 3/9
-a- KOČEVJE
<S,- °
N. MESTO
O
-2/n
s
o
- ^PNOMEU
V soboto bo večinoma sončno. V nedeljo se bo od severozahoda postopno pooblačilo, popoldne so v severovzhodnih krajih možne rahle padavine. Postopno bo nekoliko topleje.
SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Tudi v razglednice lahko do naslovnika potujejo kar 47 let
ATTLEBORO - Florence For- Aliče Thibeault.in prijateljice get iz Attleboroja v Masachus- Doris Taylor iz St. Augustinea. setsu v ZDA v ponedeljek 15.	Vse skupaj ne bi bilo vredno
marca ni mogla zadržati solz, ko	omembe, Ce Aliče in Doris ne bi
ji je poštar prinesel razglednico razglednice oddali leta 1952, to (foto AP) s pozdravi njene sestre je pred 47 leti.
Bistveno več raka na jetrih zaradi okužb s hepatitisom
BOSTON - V mnogih razvitih državah se je v zadnjih treh desetletjih bistveno povečalo število primerov raka na jetrih (hepatocelularni karcinom). Vzrok je predvsem naraščanje števila okužb z virusoma hepatitis B in C. Na Japonskem je 70 odstotkov raka na jetrih posledica okužbe z virusom hepatitis C, v ZDA pa 30 do 50 odstotkov. Hkrati pa tudi narašča število mladih, ki zbolijo za to vrsto raka. Raziskava Univerze v Novi Mehiki je pokazala, da se je število obolelih za rakom na jetrih v ZDA v obdobju od 1991 do 1995 povečalo za 41 odstotkov. Tveganje, da zbolijo za rakom na jetrih, je pri bolnikih s kronično okužbo s hepatitisom C ter cirozo jeter stokrat večje kot pri neokuženih osebah. (STA/dpa)
Z dinamitom nad srčne težave
VERONA - Ker ga je zapustilo dekle, se je 27-letni Italijan odločil za skrajno dejanje. Z avtomobilom se je odpeljal na samotni kraj blizu Verone in sprožil dve palici dinamita, ki ju je položil na trebuh. Kara-binerji so za lokalni dnevik Arena di Verona povedali, da po eksploziji za mladeničem ni ostalo nič. Dekle, ki je bila povod tragičnega dejanja,'je pred tem zbežalo iz avtomobila, saj ji je fant grozil z nožem, Ce ga bo zapustilo. Nato je obvestila pobcijo. Povedala je, da je fant skušal narediti samomor že lani, ko ga je prvič zapustila. Takrat je užil večjo kobrino tablet, potem pa je obiskoval psihiatra. (STA/AFP)
V Avstraliji bodo predvajali tv-spot v podporo evtanaziji
SYDNEY - Na avstralski televiziji bodo predvajali televizijski spot v podporo evtanaziji oziroma milostni smrti. 54-letna J ime Burns, ki ima raka na mehurju, se bo na gledalce obrnila s stavkom: "Kmalu bom imela takšne bolečine in neprijetnosti, da moje življenje ne bo več vredno tega imena." "Ne bi rada naredila samomora, vendar bom v to prisiljena, Ce mi nihče ne bo mogel pomagati," pravi v spotu Burnsova, ki med drugim pove, da mora dnevno vzeti 20 tablet in tri odmerke morfija. Avstralsko združenje komercialnih televizijskih postaj je povedalo, da se je za predvajanje spota odločilo, ker žebjo vphvati na spremembo zakona o prepovedi milostne smrti. Septembra 1996 so na avstralskem Severnem teritoriju (Northern Territorv) prvič na svetu dovolili izvedbo evtanazije ob medicinski pomoči, marca lani pa je zvezni parlament ta zakon ukinil (STA/dpa)
Zaradi možganskih poškodb tožiTelekom
LONDON - Nekdanji inženir britanskega Telekoma (British Telecom) je tožil to telekomunikcijsko podjetje, ker je zaradi uporabe mobilnega telefona dobil možganske poškodbe. 38-letni Steve Comey trdi, da je zaradi dolgoletne izpostavljenosti sevanju mobilnega telefona začel izgubljati spomin še pred letom 1995, ko je službo pri telekomu po desetih letih zapustil. Sicer podjetje vesti še ni komentiralo, poudarja pa, da ni znanstvenih dokazov, da bi bib mobilni telefoni škodljivi za zdravje. (STA/Hina)
Andv WarhoI je M avtist
LONDON - Oče pop arta in znani umetnik Andy VVarhol je po mnenju priznane britanske psihiatrinje bolehal za avtizmom, duševno motnjo skrajne zaprtosti vase in odklanjanja stikov z drugimi. Direktorica vodilnega britanskega diagnostičnega centra za to motnjo Ebot Hou-se, Judith Gould ocenjuje, da je kar neverjetno, kako veliko VVarholovih del je značilnih za avtiste. Kot primere je navedla družbeno nesprejemljivost, enoličnost, minimalno uporabo besed in obsedenost s podrobnostmi. Gouldova ob tem poudarja, da je avtizem pogosto povezan z velikim talentom, včasih tudi z umetniškim genijem. (STA/Hina)
L
Mandelta ponuja pas za prvaka
JOHANNESBURG - Južnoafriški predsednik Mandella si zelo želi, da bi bil ponovljeni dvoboj za naslov svetovnega boksarskega prvaka med Levvisom in Hollyfieldom v JAR. Zmagovalcu je že obljubil tudsi poseben pas s svojo fotografijo na njem.