Telefon št. 74. Posamna številka 10 h* 9% polti projeman: ia •elo leto naprej 26 K — b pol leta > 13 . — » Četrt » > 6 » 50 » mesec » 2 > 20 > V spravniitvu prejemali: za celo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 > — > Jetrt » » 6 „ — > mesec » 1 > 70 > Za pošiljanje na dom 20 h na mesfie. Političen list za slovenski narod. Narsfalno In Inserata sprejema upravništvo V Katol. Tiskarni; Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niftkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 83. V Ljubljani, v torek, 14. aprila 1903 Letnik XXXI V zadevi nadškofa dr. Sfadlerja. Neverjetno je, kako daleč eo se spoza bili Hrvatje proti nadškofu dr. Stadlerju zaradi pokrščenja one mohamedanke, o kate rej smo poročali. Tudi na naše uredništvo sa je izkušalo vplivati, da bi mi nastopili tHdi proti sarajevskemu nadškclu »Si. N« je takoj seveda pograbil to kost in po svoje dodajal še več, nego so Hrvatje sami pisali proti dr. Stadlerju. Hrvaški listi so slikali dr. Stadlerja kot brezumnega fanatika ; pisali so, da ni zmožen za škcfa, da se naj izseli v Ameriko, ter so izkušali pcsebno bosen ske frančiškane spraviti v odpor proti škofu in njegovi svetni duhovščini. Našo uredništvo« Be je obrnilo naravnost v Sarajevo po informacije ter je dobilo sledečo izjavo, katero tu drage volje priobčujemo. Izjava svečenstva nadbiskupije Vrhbosanske. Potpisano svič-»nstvo redovno in svje tovno nadbiskupije Vrhbosanske, sakupljeno prilikom svečanosti na Veliki četvrtak ove godine u Sarajevu, jednodušno daje ovu svečanu izjavu: 1. Svečenstvo redovno i svjetovno upravo se divi maru i žrtvama svojega prvoga nad biskupa Vrbbosanskcg dra. Josipa Sta-dlera u radu za čuvanje vjere katoličke i Hrvatske misli u Bosni, te mu ovim izriče svoju najdublju zahvalnost i privrženost. Sa ponotom ističe, da bi se s našim nadbisku-pom Stadierorn megla ponositi svaka druga biskuDska stolica. 2. ovecenstvo redovno i svjttivno od lučno prosvjeduje proti svoj onoj Mrvat^koj štampi, koja je u zad.ijem slučaju pokršte-nja jedne muzlimanke i njezine dvoje djece, ni ne ispitujuči dovol no, pa dakle ni ne znajuč', što je in kako je u stvari, žestoko napala na našega presvijetloga gospodina nadbiskupa, a po tom i na istu vjeru našu katoličku, pokazavši svoj golemi vjerski in-diferentizam, tako, da su se mnogi isti kri-žčini i muslimani u Bosni i Hercegovini ču dili, šta to biva megju katolioima. 8. Franjevci u Vrhbosanskoj nadbisku-piji sa svoje strane najsvečanije prosvjeduiu protiv onoga hvaljenja, što im ga neki Hrvatski listovi i stanovita šačica »Sarajevskih Hrvata katoličke vjere« izrekoše. bao da su oni tobože svoju pastirsku dužnost prije okupacije Bosne i Hercegovine drugačije vršili, nego li je dani1 s vrše u zajednici sa svojom brsčom svjetovnim svečsnicima a pod vodstvom svojega vogje i natpastira dra. Josipa Stadlera. Ta njihovo hvaljenje, kad bi bilo po istini, bacalo bi na na« franjevce samo najvteu ljagu dušobrižničke nemarnosti. Ujedno mi franjevci Vrhbosanske nadbiskupije svim poručujemo, da to tendenci-jozno hvaljenje ne če nikada usojeti, te svečenstvo redovno i svjetovno u Bosni zavadi i razdvoji. I jedno i drugo svi uanstvo stajat če uvijek vjerno i odano svojega Apostola katoličke i Hrvatske misli u Bosni, dičnoga nadbiskupa Vrhbosanskog Stadlera. U Sarajevu na Veliki četvrtak 9. travnja 1903. Vinko Palunko, arhidjakon kanonik. Dr. Ivan K o š č a k , kanonik. Stjepan pl. H a d r o v i c , kanonik. Dr. Ivan Sarič, kanonik. Fra Augustin Čengic, provincijal. Fra Grgo Došen, dekan dekanije To-liške. Fra A n t o Č a g e 1 j , dekan dekanije Ple-hanske. Fra Lovro Mihačevič, dekan dekanije Zepačke. Fra Jako Selak, dekan dekanije Trav-ničke. Fra Ivo V u j i č i c . dekan dekanije Foj • ničke. Franjo Slavič, rektor bogoslovnog sjemeništa. Petar Bock, profesor bogoslovije. Fra Ignacij Strukič, definitor provincije. Tomo Igre, Sarajevski župnik. Matija Pajiu, župnik. Andrija Predmerski, župnik. Juraj Veseličič, župnik. Antun Alaupovič, župnik. Alfonso Barišič, župnik. Ivan Jablanovič, kapelan. Ante Buljan, vjeroučitelj. Dr. Ivan Dujmušič, vjeroučitelj. Nikola Mandič, vjeroučitelj. Ivan C u r i c , katehet. Nikola K r i 1 i č , duhovnik. Fra Nikola Momčinovič, katehet na preparandiji. Nikola Gjebie, vjeroučitelj. Marko Tvrtkovič, tajnik nadbis-kupski. Antun Mohorie, duhovnik. Kakor vidimo iz te izjave, so namere nasprotnikov niso posrečile: Svetna in redovna duhovščina je edina. Mi želimo bratom v Bosni, da vst rajajo v svojem težkem boju. Hrvatski narod se je stoletja boril: Za krst častni i svobodu zlatnu. To je njegovo veliko zgodovinsko zvanje ob pragu Vzhoda. Dal Bog, da ostane zvest tej svoji veliki nalogi — sebi v slavo in krščanskemu Slovanstvu v ponos ! Naše frgovsfvo in nemškufarija. (Dopis h trgovskih krogov) Milostiva, ki ste predsednica te ali one ženske podružnice družbe „sv. Cirila in Metoda« — ali Vas ni zabolelo uho in — srce, kedarkoli ste vstopili v eno ali drugo »narodno« ljubljansko trgovino, in so Vas pozdravili z obligatnim pozdravom : »Kstjiind, gnil Frau, kaj pa zašafaja?" Ziakaj se to še vedno godi ? Zakaj nismo v stanu odpraviti te nenškutarije vkljub vsem prizadevanjem? Vi se jezite?-- Ne bojte se, milostiva, to pot nočem govoriti o mlačnosti narodnih dam in ne — o luknusu bratomornega boja, ki jemlje narodnima strankama vid za »malenkosti«, o katerih mislim govoriti, in ki segajo globlje v naš narodni živelj, nego Vi morda mislite. Tudi nodem govoriti o nemških napisih in firmah, kajti to poslednje bo res malenkosti, ki bi se, če bi se mi sami prediugačili, še tisti dan z nami predrugačile Odkod torej »malenkostno" trdovratno nemškutarjenje ? Vzroki so globoki in za nas skrajno žalostni. Ker nimamo narodnih trgovskih šol. Ker bo vsi naši trgovci in vsi trgovski uslužbenci nemško vzgojeni. Slavnostni sklep trgovske zbornice, da se ustanovi slovenska trgovska akademija, sicer Se obstoji — čeprav bo Nemci takrat na prav nekava-lirski način preprečili njegovo soglasnost, s katerim nastopom so zaslužili, da bi se jih bilo izključilo iz predsedništva in vseh odsekov in mandatov, ki jih oddaja trgovska zbornica (kar bi Be bilo gotovo zgodilo, če bi imeli mi kaj narodnega radikalizma la olomuški Nemci) — ta sklep sicer še obstoji, in trdno obstoji — a da se tak sklep ne da v par letih izvršiti, to je njegova popolnoma naravna, Bicer pa edira slaba stran. Tudi bi nam z akademijo za sedaj ne bilo Bog vo kaj pomagano; nujnejše in zares ailno potrebne so trgovske osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Kajti kako žalostne produkte producira Mahrova in pa gremijalna š8la z ozirom na znan;e jezikov, to ve samo naše narodno trgovstvo, ki danes za drag denar ne dobi uslužbenca, ki bi znal pravilno slovensko in tudi pravilno nemško pisati, kaj še le knjige voditi v pravilni slovenščini ali nemščini I Če hočemo take nastavljenee, iskati jih moramo daleč po svetu, bodisi da so tujci ali pa domačini, ki bo vsled posebnih okoliščin prišli na tuje: na tujem se morajo naši ljudje izobražati v tem, kar bi po naravnih zahtevah morali že seboj nesti na tuje!! — Evo, gospoda advokatska, Vam vzroka, zakaj ne vodimo svojih knjig v slovenščini 1 — O poučevanju trgovskih vednostij kot takih na Mahrovem zavodu ne rečem nič; nasprotno — rad in z veseljem priznavam, da je poučevanje na imenovanem zavodu, v kolikor je strokovno, v najboljših rokah. Pa to nam ljubljanskim in kranjskim trgovcem ne zadošča: mi danes krvavo rabimo uslužbencev, ki znajo tudi dobro govoriti in pisati — slovensko in tudi nemško. Ko bi jih gospod Mahr vsaj pravilne nemščine naučil 1 Pa stara napaka utrak vi stičnih in nemških poučevalnic a la Mahrova šola — kaže se tudi tukaj v vsej jasnosti 1 staro pravilo, da se mora človek najprej dobro svojega materinega jezika in v tem jeziku vseh ved naučiti, potem pa ali objednem še le vseh drugih jezikov, sicer ne zna pozneje niti materinega jezika niti blažene nemščine — ima še vedno svojo veljavo. Če se mladeničem v tujem vtepajo v glavo razne vede: potem sa ti morebiti nauče strokovnih vednostij — pa tudi to ni nad vsakim dvomom vzvišeno, ampak je odvisno od nadarjenosti posameznika — v jezikovnem oziru pa gotovo zaostanejo, tako glede slovenščine, kakor glede nemščine, ki se jim hoče po sili v glavo vbiti — in po 30 letih se neredko dogajajo slučaji, da piše trgovski uslužbenec, ki se je nemško izšolal »fiir« namesto »vier«. In drugih takih napak na stotine! Nasprotno — če bi jim bila dana prilika, učiti se strokovnih vednostij v svojem jeziku, koliko hitreje bi se teh naučili, koliko pravilneje bi znali slovenski in — koliko intenzivneje bi se tudi lahko poprijeli učenja nemščine, Iaščine in francoščine, kateri jeziki naj bi se o b 1 i-gatno in temeljito učili, vendar ne kot učni jeziki, temveč le kot učni predmeti. Ne rečem, da se ne bi pozneje, v zadnjem letniku učila korespondenca (trgovsko dopi-sivanje) v vseh treh jezikih: nemško, laško in slovensko. Kajti ta predmet je toliko spojen z učnim jezikom, da se brez jednakega učnega jezika ne da dobro predavati. Sicer pa če hočejo Hrvati, Srbi in L^hi imeti nemški pouk in biti deležni ravno popisana velike sreče: Blobodno jim! Za nas, za naše trgovce in za naše trgovske uslužbence pa se naj nemudoma o snuje či s to slovensk tečaj. To zahteva potreba in pa naš narodni ponos. Sicer pa bi tudi ne škodovalo, če bi g. Mahr sem in tja poslal svoje dijake v slovensko gledališče, mesto da polni žepe izključno nemškemu ravnatelju — s hrvatskim, srbskim in slovenskim denarjem ! Na to opozarjamo gospode utariše. Toliko g. Mahru v prevdarek — ne iz narodnega šovinizma in ne iz želje napraviti razpor — ampak iz gole in n u j n p potrebe izvira ta misel. Tudi ta nemška trdnjava se mora udati potrebnim narodnim zahtevam in duhu časa. Izgovore o knjigah in učiteljskih močeh — preziramo kot prazne razloge nemških šovinistov. Sedaj pa eno besedo na trgovski g r e m i j , oziroma na manjšino odbora — z odborovo večino ne govorimo, kajti tudi njena leta so že šteta, četudi si je znala pri lanskih volitvah s terorizmom in agitacijo obraniti gospodstvo! — Gospodom izražamo svoje najgloblje obžalovanje, da niso še do danes dosegli enakopravnosti v društvu, da še naprej puste pačiti slovenska imena gojencev gremijalne šole po nemškem pravopisu itd. — sploh, da je še vedno vse pri starem! Be večje obžalovanje pa jim gre, da trpe še vedno nemškutarsko gremijalno šolo splch! Kakor Mahrova osnovna šola, tako in še prej se mora posloveniti gremijalna šola, ker ta nedeljska šola ima namen vzgajati trgovske uslužbence edino in izključno le ljubljanskim in kranjskim trgovcem, kateri poslednji — če še niso — bodo po letih prisiljeni postati narodni ali vsaj tolerantni in nastavljati le narodne uslužbence, ki znajo pravilno govoriti in pisati slovenski. V to jih bo prisililo naše občinstvo samo. Tukaj odpade tudi izgovor z ozirom na Srbohrvate in Italijane — češ da se hodijo sem nemški učit; v gremijalni šoli ni drugo narodnosti, kakor slovenske — pa jih fabricirajte „Nemce", kakor Vam drago! Lepo delo Vas čaka, gospoda gremijalna, in hvaležni Vam bodo vsi narodni trgovci ljubljanski. Vrzite tistim posili častnim in podpornim članom v Mariboru in Celju njih groše pred noge; zato Vas bomo mi odškodovali, mi, ki vemo, kaj zahteva slovenski narod in duh časa. Kako je že rekol veliki Rieger ? »Ne vdajmo se 1« _F. R. I. Iz češkega tabora. Dopisnik nekega dunajskega lista je imel te dni pogovor z nekim vplivnim mladočeškim politikom, ki se je o sedanjem položaju izrazil nekako tako le: Položaj mlado-čeških poslancev je zelo težaven in kočljiv. Razvil se je iz razmerja vlade do nas. To' razmerje je, vkljub temu, da osebno čislamo dr. Koerberja, tako napeto, kakor je bilo v jeseni v znanem razporu dr. Pacaka z dr. Kcerberjem v javnem parlamentu. Ljudstvo in njegovi poslanoi še prav nič niso preme nili svoje sodbe od jeseni 1. 1899. Vse je pripravljeno na boj in po veliki noči se pojavi ta boj z novo obstrukcijo, če vlada v tem kratkem času do sestanka držav, zbora ne ugodi našim zahtevam. Razpravo o na-godbi v odseku smo dovolili v nadi, da nam vlada omogoči nadaljno opozicijsko stališče. A motili emo Be. Posledice se pojavijo same ob sebi. Koerberju naše zahteve niso neznane. Eaa naših prvih zahtev je sedaj ustanovitev češkega vseučilišča za Moravsko. Če vlada tej zahtevi ne ugodi, naj eama sebi pripiše posledice. Za napredek na Hrvatskem. Hrvatski opozicijonalni časopisi so prinesli zelo navdušene uvodne članke v svojih velikonočnih številkah. Polni nade v boljšo prihodnjost hrvatskega naroda pozdravljajo najnovejše gibanje na političnem in gmotnem polju. Narod pozivajo, da ne ostane na pel pota, nego da st pa odločno naprej po stezi, katero so mu začrtali pošteni rodoljubi. Sem pa tje se najde menda še kateri nezadovoljne ž, toda, kdor je pravi domoljub, ta se mora udati zahtevam ogromno večine naroda in vsi strankarski obziri morajo prenehati, kajti zdaj je skrajni čas, da se pomore hrvatskemu narodu. Ideja edinstva je vtelešena v Starčevi dam geslu: Hrvatska Hrvstom. Vse naj se iztrebi, kar preči politični in gmotni napredek. Posebno pa je potrebno, da se narod povzdigne v gmotnem pogledu. Težavna je s cer ta na loga, ker se v Hrvatski na tem polju ni delalo skoraj celih 30 let nič, in se mora zdaj kar iz temelja povzdigniti zgradba narod nega blagostanja. Zato priporočajo povsodi snovanje posojilnic, katerih je do zdaj osno vanih že čez 80. A da se more v tem po gledu de kaj več storiti, je povečala poljedelska banka prvotni kapital za novih 400 000 K ter izdaja nove delnice po 50 K. Nade je, da bodo do jeseni razpečane vse delnice. Hrvatska opozicija se je slednjič prepričala, da se da narod rešiti le tedaj, če se gmotno povzdigne, in za to zdaj na tem polju prav živahno deluje. In to je zares tudi edina prava pot do popolne politične neodvisnosti. L« gmotno močan narod je sposoben odbijati napade ter se vzdržati med svojimi sosedi. A to gotovo želi hrvatski narod ter tudi zasluži po svoji slavni pro-šlosti in po velikih žrtvah, ki jih je ob svojem času žrtvoval in sioer ne samo za svoj obstanek, nego tudi za obstanek Bvojih sosedov, ki zdaj prež6 po njegovih zemljah, katere je obranil s svo)o krvjo, da more vsaj zdaj na njej mirno živeti. Kongres ogrskih socialistov, določen na tri dni, je bil otvorjen v nedeljo. Na kongresu ie zastopanih 165 občin s 188 delegati in 52 organizacij z 92 odposlanci. V imenu avstrijskih soc. demokratov je pozdravil kongres tajnik dunajske osrednje organizacije S k a r e t. Kongres se peča z raznimi organizacijskimi zadevami ter bo mej drugim vsprejel nov program. V nedeljo zvečer so priredili velik obhod po mestu ter ovacijo voditelju ogrBkih soc. demokratov Bokanyju. Poraz grofa Biilowa. židovsko liberalni in protestanški krogi v Nemčiji z veliko radostjo bobnajo v svet o nekem porazu nemškegt kanclerja groia Biilovva, ki pa poslednjega ne bo kdove kako užalostil. Mož je namreč svojedobno na opetovani pritisk katoliškega centra obljubil, da bo vlada poizkušala ustreči njegovi želji po odpravi zloglasnega paragraf* proti jezuitom. Ta poizkus je vlada res izvršila, a se pri tem prepričala, da v zveznem svetu ta misel še ne prodre. Samo dve nemški državi sta se izjavili za odpravo paragrala. Sedaj pa pravijo, da je Btilo\v »poražen«. On osebno je gotovo najbolj vesel, da Be je stvar tako iztekla in da odgovornost napram centru lahko zvali na druga ramena Sicer je pa večina nemške poslanske zbornice, in v to štejejo tudi razne liberalne stranke, že opetovano sklenila odpravo tega paragrafa in bi bila vlada izvršila le to, kar je bila njena dolžnost. O B(i!owem porazu torej ni lahko govoriti. Republikanski sliodi v Franciji. V Parizu in raznih drugih večjih mestih Francije so se vršili včeraj številno ob iskani republikanski shodi, na katerih so po-samni govorniki kritizirali sedanjo »preveč monarhistiško državno obliko«. Shoda v Parizu se je udeležilo do 15.000 oseb. Govoril je poslanec Casta in mej drugim napovedal bližnjo zmago čiste republikanske ideje. Zbo-rovalci so mu prirejali navdušene ovacije. Po deželi je v isti namen na raznih krajih zborovalo do 300.000 ljudij. Povsodi so se veda slavili C imbesa menihožrca kot prvega prvoboritelja za ideale republikancev. Iz tega se jasno vidi. kaj zahtevajo gotovi ljudje od novega državnega ustrojstva. O zadnjih dijaških nemirih na Kuskem priobčujejo vladni listi naslednje uradno poročilo : Koncem meseca februarija je bilo mej slušateljicami ženskega medicinskega zavoda opaziti neko vznemirjenje radi nameravane premembe pri izkušnjah. Vznemirjenje je postajalo čim dalje večje in dne 23. marca se je vršil v zavodu nedovoljen shod, ki se ga je vdeležilo 600 Blušateljic. Ravna telj ter profesorji niso mogli razgnati shoda. Shod je trajal tri ure. Vsled tega so naslednji dan zatvorili zavod ter sklenili 317 slu-šateljicam dati ukor, 28 jih pa strožje kaznovati, vendar ne relegirati. Ker se pa na poziv niso hotele opravičiti pri ravnatelju — prišla je samo ena —, jih je naslednji dan minister za ljudsko izobrazbo deloma izključil, deloma jim pa začasno prepovedal obisk tega zavoda. Predavanja na tem zavodu so se zopet pričela 9. aprila. — Pod vtiskom opisanih dogodkqv se je pa 31 marca zbralo pred vseučiliško avlo do 500 dijakov. Opomini učiliških oblastev so bili zaman. Dijaki so insultirali rektorja in vladne odposlance ter potem nad dve uri razpravljali o dogodkih na ženskem oddelku. Radi tega je bilo vseučilišče začasno zatvorjeno. Disciplinarno sodišče je nato 4 dijake oprostilo, proti 4 so vsi učiliški prostori. Nadaljnih nemirov so se udeleževali le bolj nedijaški krogi, ki so mej drugim razdeljevali prepovedane brošure. Ti nemiri so bili pa tudi kmalu vduieni in so sedaj zatvorjeni vsi dotični prostori. Iz brzojavk. Guvernerske posle v Algi r u je mesto odstopivsega Revoila po verila vlada začasno glavnemu tajniku Var-nieru. — Srbski poslanik v P e -trogradu Novakovic je radi poslednjih dogodkov v Srbiji nenadno pozvan v domovino in se bržkone ne vrne več na svoje mesto. — Grško-turška po godba. Grški zunanji minister je v ne deljo podpisal trgovinsko pogodbo s Turčijo. Načrt predloži takoj zbornici. Splošno pozornost vzbuja naročilo, naj se D e I y a n i s takoj poda v Carigrad — Bagdadska železnica. „Standard" javlja, da se je minuli teden sklenila pogodba, glasom katere se bodo Anglija, Francija in Nemčija na enak način izvrševale kontrolo nad to železnioo. Dohodki se zagotove b turško carino. Obenem se je ustanovila družba za gradnjo cele proge od Konie do perzijskega zaliva. — Nemška princa v Ate n a h. Te dni sta se nemška princa mudila v Atenah kot gosta grškega kralja. Kralj je obema podelil veliki križ odrešenikovega reda. —- Vunglu, predsednik kitajske finančne kontrole je umrl. Cisarica vdova je določila, da se mu izkažejo enake časti, kakor Li Hung Čangu. Splošni kongres franco s k i h socialnih demokratov je bil v nedeljo otvorjen v Bordaauxu. Predseduje mu C i p r i a n i. Jaures je govoril o Dreyfusu, Pressened pa o Balkanu. — Položaj v Maroku. Iz Melhle javljajo, da je Mulei Amrani zahteval od sultana nagle pomoči, ker sicer preti velika nevarnost, da pretendent zasede utrdbo Trajana. _ Španski reoublikanci bo priredili v nedeljo v Barceloni velik shod, ki se ga je udeležilo do 20 000 oseb in na katerem so sklenili, da se ustanovi enotna republikanska stranka z voditeljem S a I m e -r o n o m na čelu. — N a p a d na srbskega kralja bo baje nameravali mi nulo nedeljo. Zaroto so pravočasno zasledili in prijeli nad 50 oseb — Stavka na Nizozemskem. Nizozemska kraljica je sankcijonirala postavo o prepovedi stavk. Dnevne novice. v Ljubljani 14 aprila. Novomašniki-tretjeletniki bo določeni za letos čč. gg.: K a j d i ž Valentin iz Žirovnice ; K o v i č Jernej od Sv. Helene K r e č Anton iz Trzina ; Lovšin Janez iz Ribnice ; P e r k o Janez iz Poljan ; V i 1-f a n Franc iz Žabnice; Zaje Franc iz So-dražice ; Zaje Pavel iz Sodražice ; Z u -p a n č i č Janez iz Črnomlja. Odlikovanje. Vpokoieni nadučitelj v Je Pokrčah na Koroškem, g. S. P e r n e dobil srebrni zaslužni križec s krono. Imenovan je agrarekim zemljemerskim asistentom agrarski tehnik gospod Fran A v č i n. Koroški deželni predsednik. Iz Celovca, dne 12 aprila. Novi deželni predsednik Bob. p I. II e i n nastopi svoje mesto prihodnjo sredo dne 15 aprila. Tako naznanjajo Dobernikove „Freie Stimmen", ki novemu predsedniku tudi že kar s kolom namigavajo, da mora vladati v smislu Le-miš Dobernikove klike. »Celovčanka« o spremembi ne poroča nič in vidi se, kakor da bo »Freie Stimmen" postale že uradni liat. Znamenje za bodočnosti — V četrtek torej otvori pl. Hein novi deželni zbor! »Društvo za krščansko umetnost" ima v četrtek 16. aprila ob desetih občni zbor v semenišču. svoj ustavili preiskavo, 14 so jih za vselej, velik del pa začasno ukor. Dne 8 t. izključili. Ostali m. bo bili zopet so dobili otvorjeni — Starokatoliško božjo službo so imeli velikonočni ponedeljek, 13. tek. m. v Celovcu, in sicer v — Iutrovski cerkvi. Imel jo je zelo-znani „vikar" Ferk iz Gradca. Nemškonacijonalni listi in ž njimi uradna »Celovčanka", so delali za to vneto propagando. Vabili so zlasti tudi katoličane, ker je jim bil glavni namen, hujskati zoper Bim. — Tatica in detomorllka V Tr zinu je na veliki petek neka dekla vzela svojemu gospodarju 10 K denarja. Gospodar, ki je takoj njo sumil, jo je odposlal na polje ter poslal po ključavničarja. Ko so ji skrinjo odprli, našli so takoj na vrhu denar. Pri tej priliki so pa opazili, da sb iz skrinje dviga neprijeten duh; iskali bo dalje in našli na dnu mrtvega otroka, ki je bil že čisto višnjev. Deklo so vzeli orožniki. — Novi nemiri na Hrvaškem. Jz Zagreba Be nam poroča: 11. aprila je na Ogrskem narodni praznik. Na ta dan so bile namreč oglašene postave mažarske države 1. 1848 Mažari bi radi seveda, da se ta dan slavi tudi na Hrvatskem, toda tukaj se niti ne misli na kaj takega, saj Hrvatsko ome njene postave ne morejo vezati, ker je bila 1. 1848. razdeljena od Odrske ter samo stalna pod vodstvom bana Jelačiča. Sedanj hrvatski ban se je sicer enkrat prav res nobno izjavil v hrvatskem saboru, da ve žejo te postave tudi Hrvatsko. To je maža renska želja, ali hrvatski narod je ne bode nikdar odobril, ker Mažari po teh postavah zahtevajo od Hrvatske, da se ona izgubi v mažarskej državi, kar bi mogla pa korist; imeti od teh postav, ji Mažari ne privoščijo, Vendar pa Mažari zahtevajo, da se na ta dan razobešajo mažarske zastave tudi na Hrvatskem po vseh zajedniških zgradbah, češ, da Be pokaže edinstvo ogrske države — Tudi letos so razobesili po zajedniških zgradbah mažarske zastave zjutraj 11. aprila. V Zagrebu pa niso dolgo visele; po posredovanju redarstvene oblasti so bile kmalu odstranjene, ker se je bilo bati novih izgredov. Po nekih krajih zunaj Zagreba so pa pustili mažarske zastave, ali hrvatski narod je zahteval, da se odstranijo, tako ▼ Sisku, Karlovcu in drugod. Tudi v Zaprešiču blizu Zagreba je tamošnji glavar železniške postaje dal obesiti veliko mažarsko zastavo. Toda dolgo ni visela. Kmetje iz bližnjih krajev so se vzdignili ter pod vodstvom sina tamošnjega oštirja strgali zastavo ter jo sežgali. Pravijo, da se tudi glavarj apo-e, vrlo nepriljubljenega činovnika. pretepli in vsa okna na kolodvoru razbili. Iz Zagreba je bil poslan večji oddelek žandarjev, da prepreči Se večjo nesrečo. Pravijo, da so kmalu našli vodjo ter ga odpeljali v zapor, mažarsko zastavo pa itnovič razobesili. Po kakšnej postavi so mogli to storiti, se ne more dokazati; saj je vendar poznato, da mažarskej zastavi na Hrvatskem nima mesta. Zakaj vendar zajedniške oblasti vedno hrvatski narod dražijo ter tako pouzročujejo toliko nesreč ? Mi mislimo, da bi bila dolžna sama hrvatska vlada upozoriti na to zajed niško vlado ter od nje odločno zahtevati, da se vrši na zeml|išču Hrvatske nagodbena postava, in kmalu bi izginili taki neredi, ki ne delajo časti niti hrvatskej niti zajedniškej vladi. — Tatovi v srbski pravoslavni cerkvi v Trstu so po noči zlomili vrata tabernakelja in pobrali ven vse, kar je bilo večje vrednosti — z Najsvetejšim vred. Na ikonostasu so razbili cirka centimeter debele kristale in so sneli obe podobi na desni in levi ter so od Krista pobrali vse dragocene kamene, od Matere Božje pa samo tri velike smaragde. Cerkovnik in neki redar sta zasačila v cerkvi dva tatova in jih prijela. Ta tovi niso nič odnesli, škode pa so napravili za okolu 60 000 kron. — Stavka zidarjev. Iz Zagreba 12. aprila. Zadnjič sem sporočil, da preti v Zagrebu stavka zidarjev. Sporočil sem tudi, kaj vse zahtevajo zidarski delavci od delodajalcev. Le ti so se izjavili v petek, da ne morejo zadovoljiti vsem zahtevam delavcev, posebno ne glede plače, češ, ker so za letos prevzeli delodajavci po že dogovorjenih cenah vse zidave ter bi vsled tega, ko bi plače povečali zidarjem, imeli prevelike izgube. Pripravni pa so za zdaj dati vsem zidarjem eno uro manj dela za isto plačo, tedaj de-seturno delo mesto enajstumega. Obljubili pa so zidarjem, da za prihodnje leto zbolj-šajo tudi plače. Toda zidarji zahtevajo, da delodajavci v 14 dneh vsem zidarjem dado pismeno obljubo, da so zares voljni za bodoče leto zidarjem povišati plače, da OBta-nejo pri deseturnem delu in da ne sme biti kaznovan noben zidar radi dosedanje stavke. Ca delodajavci ne sprejmo teh predlogov stopijo prihodnji torek vsi zidarji v stavko. Njim se pridružijo bržkone tudi kamnoseki, tesarji, ključarji in peki. O tem trajajo že dalje časa pogovori, pa je verjetno, da pride res do tega. — Orožna smrt. Iz Rodice se nam piše : Tukaj ie dne 10. t. m. kamniški vlak, ki vozi iz Ljubljane 6 50 min. zvečer, povozil Franc Kobilca iz Domžal. Ponesrečenec je bil star okrog 65 let. Povozil ga je vlak ravno tik drevoreda v Grobljah. Da je smrt takoj nastopila, sodi se iz tega, ker ima Kobilca skoro vso glavo razbito in obe nogi pod kolenom čisto proč odtrgani. Dobil je prvi ponesrečenca neki zidar, ko je šel z dela. dobro četrt ure pozneje, ko je vlak odšel, ležal je na ustih zunaj tira. Prepeljali so ga v mengiško mrtvašnico. — Učiteljski shod. Pomotoma smo zabeležili, da se je učiteljskega Bhoda udeležil dež. poslanec g. Mhael Arko. Resnici na ljubo konstatiramo, da je bil na shodu navzoč dež. poslanec g. Frančišek Arko, kar pa seve ne zbriše dejstva, da je bila »narodno napredna« deželnozborska delegacija na shodu Bilno slabo zastopana — Učiteljski veteran. V Gradcu so Dokopali upokojenega mestnega učitelja Fr. F a s s 1 a v starosti 90 let. Učiteljeval je 51 let. — Slovenski hotel v Gorici. Neki slovenski konsorcij je kupil hotel »pri Jelenu" v Gorici s staroznano pivovarno »Eiskeller« vred. Tu nastane polagoma hotel po modernih zahtevah. Poleg raznih prostorov je tu največji salon v Gorici in obširen vrt — »Trgovski dom« prične letos v Gorici graditi ondotna slovenska »Trgovska obrtna zadruga«. V poslopja bo tudi velika gledališka dvorana z galerijami. Načrte je izdelal naš rojak g. dr. Maka F a b i a n i. — Mrtvoud je zadel Č. g. Ivana F e 1 t r i n a , vikar|a v Desklab. Č. g. vikar je v smrtni nevarnosti. — Zidarski delavci žugajo s štraj-kom U Gorice se poroča : Pred nekolikimi dnevi so imeli zidarski delavci v Ločniku shod, na katerem so sklenili zahtevati od delodajalcev zboljšanje plač ter skrajšanje delavnega časa. Te njih zahteve predložili so delodajalcem, ki pa niso vzprejeli novih zahtev. Zdaj pa žugajo zidarski delavci s štrajkom, ako delodajalci do 23. t. m. ne ugode njih zabtevBm. — 177 000 borovcev uničil požar V zadnjem času ie v osmih krasnih občinah požar uničil 177.000 borovcev. — Svojega soseda ustrelil V Dhor-šah pri Celovou je poseBtmk Tauohner ustrelil svojega soseda. Ljubljanske novice. Ljubljanske občinske volitve. b silno težavo je prilezel na dan volivni oklic magistratovcev. Se nikdar ni bilo tako primerno kakor sedaj, da je pod tem oklicem podpisan dr. Bleivveis. Iz vsega oklica se vidi alaba vest in strah pred — »klerikalci«. S trazami o »klerikalizmu« hočejo magiatratovei preko splošne nezadovoljnosti z občinskim gospodarstvom, preko svojega dtficita in preko v Ljubljani vedno bolj živo čuteče potrebe po opoziciji v občinskem svetu. Ob takem puhlem oklicu se nam ne zdi čudno, da so ga morali pogreti s kričečo nereen co, da so se kedaj »klerikalci« z Nemci in nem-škutarji združili proti sedanjemu obč. gospodarstvu. Ravno nasprotno je res! Naši volivci so v prvem razredu pomagali radi »slovenskega značaja Ljubljane« sedaj vladajoči stranki, ker bi jo sicer Nemci v prvem razredu podrli Ko bi se mi kedaj vezali z Nemci, bi že davno bil strt magiatratni terorizem To vedo menda najbolje na magistratu. Čudno je to upitje o Neme h, ko so vendar še za letošnje obč. volitve od gotove liberalne strani hoteli Nemcem dati sedež v prvem razredu. Da Ljubljana nima samoslovenskih napisov, je kriva zveza liberalcev z Nemci, ki ia-itično obstoji in ki ima tudi ulične napise v Ljubljani v svojih pogojih. Saj so še na megistratnih prostorih napravili dvo-ezične napise. Tako kilavo narodno-na-predna stranka hrani in šč ti trobojni prapor slovenski v Ljubljani. Nekako humoristično se nam vidi hva-isanje, kaj je vse storila napredna stranka. Bahanje je tako, kakor da bi bila liberalna stranka prva iznašla vodovod, in ako bi sedanjih magistratovcev ne bilo, bi se sploh nič ne moglo izvršiti. Mi seve nismo tega mnenja, ker vemo, da je v L ubljani še mnogo tako pametnih mož ki bi z denarjem davkoplačevalcev mogli še kaj boljšega storiti, nego je storila eedaj vladajoča stranka. Z baharijo o mestni elektrarni naj liberalci kar utihnejo. Ta elektrarna je tako praktično zgrajena, da jo nameravajo zapreti in preskrbeti Ljubljano s cenejšo in boljšo električno silo od zunaj S3m. Nadaljevanje regulacije je odvisno le od odpisa potresnega posojila, ne pa od gg. liberalcev, in marsikdo drugi bi z denarjem tudi znal regulirati Ljubljano, samo malo praktičnejši bi bil pri tem, nego so bili gospoda na magistratu. La čudimo s?, da letos še v volivnem oklicu ne hvalisajo nerodnega »Mestnega Doma«. V potu svojega obraza sestavljajo Bedaj mestni očetje mestne proračune in njihovi obrazi takrat niso tako veseli, kakor takrat, ko bero »Narodove" baharije o uzornem mestnem gospodarstvu. Ako bi ne imeli izvrstno financijelno zasnovanega loterijskega posojila, kar pa ni zasluga sedaj vladajoče gospode, bi že davno Ljubljana ječala pod novimi bremeni, na katere se pa vkljub temu vsled sedanjega gospodarstva mora pripravljati. To se jasno vidi iz mestnih proračunov! Pri tem denarnem položaju mesta morajo tisti, ki grome nad »klerikalci«, biti prav hvaležni, da ^klerikalne« redovnice vzdržujejo mestu dekliške šole. Ponašati se z »Mestno hranilnico«, jo pač nepotrebno. Saj tak zavod ima že vsako mesto. Z mestnim denarjem pač ni težko ustanavljati take zavode. To so »klerikalci« z lastnimi žrtvami že mnogo večje stvari izvedli. Sicer pa, komaj je bila Mestna hranilnica ustanovljena, je Hribar že predlagal deželno hipotečno banko, katera bi bila Mestni hranilnici mnogo vzela, če bi se bila izvedla, in zdaj menda tudi Kreditna banka bolj leži pri srcu nekaterim gospodom, kakor pa Mestna hranilnica. Ako je vse tako v redu v mestnem gospodarstvu, zakaj se neki vladajoča gospoda tako boji opo zicije v mestnem zastopu? Ako je vse v največjem redu, zakaj se je sklenilo, da zadeve iz tajnih sej pet let ne smejo priti nikamor v javnost? Ljudem, ki bi se po pravioi smeli ba bati z vzornim gospodarstvom, bi kaj takega menda ne bilo treba skleniti. Po gospodarstvu v mestni hiši nihče ne hlepi — a velik del meščanstva hoče imeti v občinskem zastopstvu od sedanje večine neodvisne zastopnike, ki bodo imeli pogum odpreti usta in ne k vsaki zadevi kimati! In naj gotovi ljudje v »Narodu« pišejo, karkoli hočejo, opozicija bo gotovo končno prišla v občinski svet. Res čudno je in nič kaj posebno priporočljivo za magi etratovce, da se tako boje male opozicije in da ravno v Ljubljani ho če j o pripraviti ob veljavo to, kar velja po vsem svetu kot pravilo, da je opozicija, oziroma k o n t r o 1 a n e i z-ogibno potreben sestaven del parlamentarnega življenja! Gg. liberalci radi zabavljajo na kmete, češ, da slepo dirjajo volit, kadar se jih „ko mandira". In vendar ni tako! Kmetje so ve liko naprednejši od izvestnih Ljubljančanov. Kmetom se kandidatje predstavijo, ljubljanske volivce pa vodstvo narodno - napredne stranke tako b a g a t e 1 i c i r a , da jih ne le ne vpraša, koga hočejo voliti, ampak jim celo svojih kandidatov niti ne predstavi. S par frazami o .klerikalstvu" meni nadomestiti vse obveznosti do volivcev! Da narodno-napredna stranka ni ljudska stranka, smo že davno vedeli, a da bo dala o tem tako kričeč dokaz, kakor pri letošnjih kandidatih v tretjem razredu, tega nismo pričakovali. V tretjem razredu, kjer naj bi imeli besedo zastopniki delavskih slojev, kandidirajo c. kr. dvornega svetnika v pokoju dr. Grego-r i j a Kreka, katerega povrh v Ljubljani skoro nihče ne pozna. To je atentat na razsodnost ljubljanskih obrtnikov, in mi se le čudimo, da ae gospod dvorni svetnik poda v to kratenje obrtniškega zastopstva, ko vendar lahko kandidira v drugem razredu, kamor spada. Gospod dvorni svetnik dr. Krek pa ne zasluži, da bi ga izrabljali za take manevre in da je sedaj »tarča" ljubljanskih dovtma o Veliki noči. Danes sneži v Ljubljani cel dan. Strehe in ulice so pokrite s snegom. Tatvina. Dne 11. t. m. je bila Uršuli Vaupotič v stolni cerkvi iz žepa ukradena denarnica s 3 kr. Tatica je baje izsledena. — Neži Gobec je bila 11. t. m. ukradena v Dachsovi hiši zelena jopa. S kolodvora. Danes po noči se je peljal iz Trsta nazaj na Dunaj »Arbeiter Bildungs-verein« in »Turistenverein« z dvema poseb nima vlakoma. V Ameriko se je sinoči odpeljalo SO Slo vencev. Dezerterja Janeza Oblaka so prijeli v Dolih pri Liti|i. V Ljubljanico padel je danes na sv. Petra predmestju Plehanov fant. Posrečilo se je ga še živega potegniti iz vode. Književnost in umetnost. ' Glasbene Matice — oratorij „Sv. Frančišek". Važno sopransko ulogo »pripovesti« bo v oratoriju pela gospa Henrijeta Kury, koncertna in oratorijska pevka z Dunaja, basovsko ulogo »Lukezija in brata Angela« pa član dunajske dvorne opere, basist gospod Alojzij S t e j s k a 1 , tenorsio glavno ulogo »Sv. Frančiška« pa junaški tenor in operni pevec iz Zagreba gospod Ernest vitez C a m m a -r o 11 a. Definitivna odločitev a It is ti nje pa dospe še le danes v Ljubljano. * Korber o glediški cenzuri. Mi nisterski predsednik dr. Korber je izdal te dni vsem deželnim vladam ukaz glede cen zure glediških iger. V ukazu se pred vsem naroča, da Be treba izogibati lahkomišlje-nim, večinoma neutemeljenim provokaci jam na odru. Vzdrževanje javnega miru bodi edino vodilo za glediško cenzuro. Posebno se ne sme dopustiti ničesar, kar je v nasprotju b kazenskim zakonom, pred vsem nobena žalitev članov cesarske hiše. ali vere, ter ničesar, kar bi kakorkoli žalilo dobri nravni čut in provzročilo splošno nejevoljo. Ministerski predsednik svari pred preveliko omejenostjo ali celo šikaniranjem, nasprotno pa priporoča oster nastop proti prekoračenju zakonitega okvira. Glede posamnih mest v igrah naj oblastvo stopi v dotiko z avtorjem ali glediškim ravnateljem. Če pa tem potom ni možno doseči cilja, naj se o zadevi posvetuje cenzurni svet, ki naj se sostavi pri vsakem deželnem oblastvu iz enega literarno naobraienega upravnega uradnika, sodnega uradnika in enega zastop nika glediške uprave. Ti morajo naglo oddati pismeno izjavo, na podlagi katere de želni predsednik iireče konečno sodbo. Ugovor proti tej razsodbi je mogoč na notranje ministerstvo. Balkan. 140 turških vojakov mrtvi h. V okolici Esereca in Sv. Pecke je do-š o do boja mej Stojlovo četo in turškim vojaštvom. Na bojnem polju je ostalo 140 turških vojakov mrtvih. Tudi pri Goranjuso Bolgari pobili Turke. O anekaiji Bosne in Hercegovine od strani Avstrije jako Živahno razpravlja rusko časopisje in pravi, da se taka aneksija pripravlja. Bosno in Hercegovino bi Avstrija združila z Dalmacijo. Tudi za okupacijo novobazarskega 0 k r a j a se vae potrebno pripravlja. Avstrijska eskadra, ki je sedaj v Pireju, odp uje v kratkem pred S o - 1 u c. Djmneva se, da ie to v zvezi z makedonskim vprašanjem. V bližini Krfa seje p o j a v i 1 a rua k a es k a dra , a čuje se, da priplove tudi laška eskadra. Vsekakor je sumljivo to izven- redno gibanje tujega brodovja v teh vodah. « * * Brzojavno zvezo je raztrga 1 a mej Cebričem in Bruiiico v dolžini 10 kilometrov vataška četa Bakalova. Umrl je guverner okraja K o s o v o H a f i s p a š a. Pri pogrebu ni bilo ne ruskega konzulB, ne bolgarskega škofa in sploh nobenega Bolgara. V »Ruaakem Sobranju" v Peterburgu je predaval general Komarov o Makedoniji. Njegovo predavanje je imelo eledečo tendenco: Z reformami se ne da doseči v Make d jniji nič. Potrebna je evropska okupacija, in sicer naj balkanske države BJgarijs, Srbija in Črnagora okupiralo vsaka en del Ma kedonije. Velevlasti jim določijo meje. * * « Boji. V Kičovu (monastirski okraj) so Bolgari ubili mladega Turka in mu odrezali ušesa. — Pri Kumanovu so uklenili dva Bolgara, katera so izkušala razdreti železnični tir. — V okraju kraljevskem se je pokazala bolgarska četa. — V sereškem okraju so Turki zajeli bolgarsko četo 80 mož, v ne-vrokopskem okraju pa 30 mož. — Turška vojaka se pripravila neprestano. Sulejman paša je šel z vojaki preiskat železniške tire. izpred sodišča. Odvetnik umorjen na sodniji. Te dni se vrfii v Padovi kazenska obravnava proti 33 letnemu Angelu Turchettiju, ki je nekega dne umoril na sodniji odvetnika Filipa Rossija. Odvetnik R^asi, kateremu sta bila oče in sin Turchetti na dolgu, csvoiil 8i je petim ekaekucije njuno poaestvo. Bil pa je vedno pripravljen vrniti to posestvo, ako bi mu poplačali dolg in dotične stroške. Ker pa tega niso storili, prodal je Rossi Turchettijevo posestvo nekemu drugemu, in Turchettijevi bi morali zapustiti hišo ter se podati kam drugam. Ker pa je bilo odvetniku Roesiju znano, da bi Turchettijevi z lepa ne šli iz hiše, hotel je to doseči potom sodnije. V ta namen so bili Turchetti jevi pozvani pred sodnijo dne 25. februvarja 1902. Dne 18. februvarja 1902 pa se je nahajal odvetnik Roasi v sodni dvorani in je imel isti dan zagovarjati neko drugo stranko. Ker je pa moral na obravnavo čakati, vse-dal se je k mizi ter čital neki časnik. Vtem hipu pa pride v sodno dvorano tudi Angel Turchetti in ko zagleda pri mizi Rossija, približa ae mu od zadaj ter ga z nožem tako močno na glavi rani, da je Rossi v iralih trenutkih vsled dobljene rane umrl. Kazne stvari. Najnovejše od raznih strani Spomenik cesarici Elizabeti so odkrili v nedeljo v Meranu. Cesarja je zastopal nadvojvoda Evgen, ki je odboru in posebe njega predsedniku izrazil najvišjo zahvalo. — Rumunski princ Karol je zbolel za osepnicami. — Ogenj v skladišču petroleja. V skladišču Cjmpagnie Tranaatlantiejne v Ka-dikau, v katerem se nahaja 45.000 sodov petroleja, se je pojavil ogenj. Gas'lna dela so skoro nemogoča. Velika nevarnost preti le 30 m. oddaljenemu velikemu akladišču za smodnik. — VII. mejnarodni poljedelski kongres v Rimu je bil včeraj otvorjen ob prisotnosti kralja in kraljice, ministrov, predsednikov zbornic in diplomat. zastopnikov. Govorili so župan knez Colonna, poljedelski minister Bjccelli in predsednik komisije. — Pogrešanega poročnika Bourgoinga so po 14 dnevnem iskanju našli v nedeljo popoldne v vodi blizu Klein Neusiedla. — Prijet roparski morilec V soboto zvečer so na Dunaju prijeli mizarskega pomočnika Leop. Nepomuckega, ki je 10. t. m. v Budimpešti oropal in umoril šiviljo Kubanyi. Oropane stvari so našli pri njem. — Starinske i z k o p i n e Pri Oohromenosu v Baooiji bo izkopali večje število vaz, ki so slične onim, ki so jih nedavno izkopali na Kreti. Izkopavanja vodi nemški profesor Furtvviiagler. — Veliki knez prosi milosti. V Petrograd je došel veliki ruski knez Pavel Aleksandrovič, ki je pal v nemilost pri ruskem carju, ker se je oženil z baronico Pistolkovo Hotel je carja prositi milosti, a oar ga ni botel sprejeti. — Slepec promoviran doktorjem. Listi poročajo, da je bil te dni promoviran doktorjem prava neki slepte Oilepel je kot častnik in je potem vstop 1 v zavod za slepce, kjer je dobil pripomočkov za svojo izobrazbi?. — Velikanska eksplozija na Kitajskem. V Kantonu se je razletela v zrak arsenalova tovarna smodnika. Nad 1000 oseb je mrtvih. — Zdravniki stavkajo pri okrajnih bolniških blagajnah v Tluiringu. Zahtevajo zvišanje plače. — Čuden vzrok samomora. Poročali smo, da se je v Liberoih ustrelil občinski tajnik Jožef Kozak. Sedaj se poroča, da so izvršili v njegovi odsotnosti revizijo njegovih knjig. Denar so nadli popolnoma v redu. Ko se je Kozak vrnil b potovanja in je zvedel o reviziji, šel je v urad in be ub-trtlil. Prej je napisal piamo, da se mej tako nezaupljivimi ljudmi noče več mučiti. — Ali sme biti učiteljica o m o -ž e n a. O tem vprašinju je sklical nižje-avstrijski deželni šolski s et enketo. Večina okrajnih šolskih svetov se je izrekla, da se naj omožitev učiteljice smatra kot prostovoljna odpoved od službe. Povdarjalo se je, da omožena učiteljica zapira drugim, ki so brez sredstev , pot do služDe. — Shod avstrijskih meat bo letos na Dunaju 22. in 23. junija. — Nemiri v zavetišču. V zavetišču za oaebe brez stanovanja v Petrogradu je 300 oseb razbilo vso opravo, ker ae je čula vest, da ata mej njimi dva detektiva. Dve kompaniji vojakov niste mogli napraviti miru. Še le ogniegaecem se je posrečilo napraviti red. — Adelina Patti zopet p e v a. Najglesovitejša pevka na svetu Adelina Patti, ki je atara že GO let, bo prepotovala zopet Ameriko in pela v največjih am. mestih. — O stavki v Budimpešti se poroča, da bo baje danes končana. V soboto je imel na nekem shodu stavkujočih socialnidemo-krat od 11 ure po noči do 4 ure zjutraj govor, da je tako protestiral proti temu. da se po dnevi ne sme stavkujočim govoriti. Ob 4. uri zjutraj je opozoril govornika policijski komisar, da so vsi zborovalci že zaspali. — Vojaštvo pri velikonočnih procesijah ni sodelovalo v Budimpešti, ker so se vojaški krogi bali pri procesiji demonstracij proti vojaški godbi. — Jagod letos skoro nič ne bo, kakor zatrjujejo vrtnarski strokovni lisi — Leopold \V 6 1 fl i n g je podpisal izjavo, katero je hotel imeti avstrijski cesar od njega, s katero se odreka vaem pravicam cesarskega princa in da ne sme brez dovoljenja stopiti na avstriiaka tla. Obljubil je tudi, da ne poroči Viljemine Adamovič. Zato bo dobival 30 000 frankov na leto. Podpisal je to izjavo, ker so mu denarna sredstva popolnoma pošla. — Ključavničarski pomočniki v Budimpešti nameravajo stavkati. Društva. (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru.) V nedeljo dne 19. aprila t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" : „Cvrček". Igra iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Med poaameznimi točkami svira veteranska godba mariborska. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. — Vstopnina: Sedeži v dvorani od 1. do 5. v. po 80 kr., od 8 do 10. vrste po 60 kr. in od 11. do 15. vrste po 40 kr.; stojišče v dvorani po 30 kr., za dijake po 20 kr.; sedeži na galeriji po 30 kr., stojišče po 20 kr. Vstopnice se dobivajo tudi v petek in soboto pred predstavo od 2 do 3. ure popoludne v čitalnici (I. nadstropje ^Narodnega doma"). Cisti dobiček je namenjen v prid mariborske šobke mladine. Telefonska in brzojavna poročila. Srbske demonstraoije na Dunaju. Dunaj, 14. aprila. Članki, katere je vseučiliškt profesor dvorni svetnik dr. Jagic objavil v listu „Neue Fr. Presse" o balkanskem vprašanju in v katerih stoji na Srbom nasprotnem stališču, so zadnja dva dneva privedli na Dunaju do srbskih demonstracij. V nedeljo je okoli sto srbskih dijakov šlo pred uredništvo „N. Fr. Presse", kjer so upili: Doli s podkupljenim listom! Doli s plačanim listom ! Doli s prodano „Prešo" ! Nato so sli pred stanovanje prof. Jagira demonstrirat. Policija in močan dež sta jih pregnala. V ponedeljek je okoli 250 Srbov in 50 drugih slovanskih visoko-šolcev vkljub močnemu dežju demonstriralo zopet pred J»g:oevim stanovanjem, kjer so upili: Doli s plačanim učenjakom! Abzug Jagič! Med policijo in s palicami oboroženimi dijaki je prišlo do boja. Več dijakov je zaprtih. Srbske pesmi pojoč, so šli dijaki pred vseučilišče, kjer so upili: Proč s takim ravnateljem slovanskega semenišča. Dež jih je pregnal. Dunaj, 14. aprila. Vrhovni deželni maršal češki knez Lobkovic je postal vitez reda zlatega runa. Odlikovanih je še več oseb, Dunaj, 14. aprila. (C. B.) Cesar je podelil ministerskemu predsedniku Koerberju veliki križ reda sv. Štefana. Žužemberk, 14. aprila. Snega je padlo nad 10 centra., sneži kakor po zimi. Novomesto, 14. aprila. Drevje v cvetju se šibi pod novim snegom. Neprenehoma sneži. Zagreb, 14. aprila. Afera zaradi mažarske zastave v Zaprešiču je v soboto privedla zopet do krvavega boja. Oddelek orožnikov je hotel raz-gnati četo kmetov, ki so bili oboroženi s koli. Načelnik orožnikov je je ustrelil enega kmeta, dva kmeta so ranili z bajoneti. Kmete so razgnali. Praga, 14. aprila. Danes je tu ustanovni shod nove zveze „Společna rada českych katoliku". Dosedanje tri stranke : krščansko - socialna ljudska stranka, katoliško - narodna stranka in krščansko-soeialna stranka so odposlale vsaka po 15 udeležencev, kateri izdelajo načrt za enotno delovanje vseh čeških katoličanov. Praga, 14. aprila. Na Kraljevih Vinogradih je bilo včeraj zborovanje, h kateremu je prišlo tudi več Bolgarov. Govoril je Klofač, kateri se je bogato obdarovan vrnil z Balkana. Kazal je prstane in z briljanti okrašene tobačne pipice. Klofač je ostro napadal GoIuchowskega in Kallaya ter grozil s senzacionelnimi odkritji. Rekel je, da noben Slovan ne sme ganiti svoje roke, da bi podpiral politiko teh dveh diplomatov. Po shodu je občinstvo na ulici priredilo ovacije Klofaču in Bolgarom. ltiin, 14. aprila. Sem je došel iz Berolina posebni vlak nemškega cesarja. Vlak je pripeljal kočijo in konje nemškega cesarja, ker bo nemški cesar pri obisku Vatikana rabil svojo lastno kočijo in ne kočije laškega kralja. Sarajevo, 14. aprila. Vdova Salka Siverič je pri mohamedanskem duhovniku izjavila, da je prostovoljno postala kristijana. Belgrad, 14. aprila. Poročilo vna-njih listov, da so bili aretirani uredniki radikalnih listov in zaprta uredništva, ni resnično. Prijet je bil le en časnikar radi zadnjih izjav. Nobeno uredništvo ni zatvorjeno in radikalni listi izhajajo prej kot slej. Niirnberg, 14. aprila. Sumljivo umora prodajalke Bock so aretirali rje lastno hčer. Tudi stric umorjene je sumljiv, ker je pobegnil. Amsterdam, 14. aprila. Vladni listi dernentirajo vest, da namerava vlada proglasiti obsedno stanje. Stavka je skoro na vsi črti končana in odbori za vzdržavanje iste so se večinoma razšli. l>r*ot>iž. Iz otročjih ust. Mama : „Popč<»k povej, kaj bi delal, ako bi mene ne imel ?« — Pepček: „Potem bi počel, kar bi hotel " Težavna stvar. A.: „Kje pa ste bili toliko časa?" — B.: Nevarno sem bil bolan. Pičila me je strupena žival in umrl bi bil skoro vsled zastrupljenja krvi. — A.: „Ali ne veste, da se mora v takem slučaju rana hitro izsrkati?" — B : „Presneto, kako, ker sem bil pičen na nos!" ll| H. »ve - 729 9 4-8 al/jug "pol" obl." 08 1* i. jjucr 2 >>»nol. "•2t 1 724-6 77 16-15 sl, jzah. sl. svzh. del jasno (bi. 12 9. zveč. 72B-7 7-1 sl j/zh. jasao 13 7. zjutr. 2. popol. 721-0 730-0 6-9 6*7 sr. vzh. » sk. obl. dež o-o 13j 9. zveč. 729 8 4 4 h sl. jvzb. dež 14 7. zjutr. 2. popol. 7305 733-/ 03 3-8 sl. jjvzh. sl. jvzh. sneg dež 18 1 — Občesnano dajo Mautner jeva napojena temena za krmsko repo naj obilne j ii pridelek Prav tako izvrstna in neprestana so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in uvethčna semena Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm I Ca. .pa- zoT.oja Stanje barometra. t mra. Temperatura , po Cel.iju Vetrori. Neb« [lh •sa ► ! B- .. Srednja temperatura sobote 51°, norm. 8 9. Srednja temperatura nedelje 10 1°, normale, 9-1. Srednja temperatura pondeljka 5 7° norm. —9'3* T ržne cene v Ljubljani dne 11. aprib. K h K b Goveje meso I. v. kg 1 24 Pšenica . . 100 kg 17 0 Telečje meso > 1 32 Hž . . . > . 16 _ Prašičje » sveže » 1 40 Ječmen . . r » 14180 Koštrunovo meso > - 8. Oves . . . » . 15 — Maslo . . . . » 2 21 Ajda . . . » * 18 50 Mast prašičja . . > litO Proso, belo, > . 18 — Slanina sveža » 1 5; Koruza . . » » 14 60 . prekajena » 1 76 Krompir » > 6 — Jajce, jedno . . — 6 Drva, trda , m3 . 7 60 Mleko, liter . . — 18 » mehka, » b 50 Piščanec . . . 1 20 Seno, 100 k( • • 1 60 Golob . , . . — 40 Slama. > > . • 7 — Fižol, liter . . . — 24 Pšeuična moka št 1 sJ7 70 35 Koruzna » 2 — Leča, » . . . — 26 Ajdova » št. i" 36 — Dunajska borza dnč 14 aprila. Skupni državni dolg v notah.....ICO 80 Skupni državni dolg v srebru.....100-H) Avstrijska zlata renta 4% .....121-70 Avstrijska kronska renta 4%.....101-25 Avstrijska inv. renta 3'/a % .....94*< 5 Ogrska zlata renta 4>.......121 6š Ogrska kionska renta 4%......9y-65 Ogrska inv. renta 3'/,%.......92 80 Avstro ogrske bančne delnice.....16011 Kreditne delnice..........973-75 London vista...........239 80 Nen.ški drž. bankovci ia l'"0 m nem drž v J16-S-21/, 20 mark ............2*40 20 frankov..........1906 Italijanski bankovci................95 25 C. kr cekini...........11 3J 5 2 1—1 Potrtega srca javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostco vest, da je Vsemogočnemu dopadlo vzeti našega iskreno ljubljeneg* sina iu brata gospoda Antona Škrjanec Veliki petek, dne 10. aprila, po dolgotrajni mučni bolezni, krepčanega s tolažili sv. vere, v 28. letu mladeniške dobe k Sebi v boljše življenje. Truplo nepozabnega pokojnega prepeljalo se bode iz Malega Lošinja v Ljubljano ter bodo prenešeni zemeljski ostanki umrlega v sredo, dnč 16. aprila, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu v rodbinsko rakev k zadnjemu počilku. Sv. maša zadušnica se bode brala v petek, dne 17. aprila, ob pol 8. uii zjutraj v župni cetkvi sv. Petra v Ljubljani. Prerano tmrlega priporočamo v pobožno molitev in blag spomio. V Ljubljani, dnč 14. aprila 1903. Ivan. brat. — Apolonija Škrjanec. mati. — Marija in Helena, sestri. Kdor želi imeti dober harmonij vrhniškega ali amerl-kanskega sistema, ta naj blagovoli pisati na i naslov: A. Luznik, Vrhnika pri Ljubljani. 264 15 aor Tri "asa mizarske pomočnike * sprejme takoj v službo preti dogovor jeni plbči Jakob Homovc, stavbeni in pohištveni mizarski mojster 498 3—i v Ctrknicl. Zahvala. 601 1-1 Za vsestranske dokaze prisrčnega sočutia ob času bolezni, smili in pogreba nagega ne-| pozabnega sedaj v Bogu spavajočega sina, oziroma brata, svaka in strijca gospoda Emila Valentinčič-a stud. iuns zlasti za tako častno mnogoštevilno in tola-Sfttno sprem«tvo pri pogrebu premilega nam pokojnika, izrekamo vsem in vsakemu posebej svojo uajiskrenejšo zahvalo Posebej se še zahvaljujemo čč domači duhovščini, zlasti v. č. gospodu župniku Mart. M a 1 e n š c k u za njegove tolažilne posete ob času bolezni pokojnika, blagorod. gospodu županu Ivanu Hribarju, polkovniku domobranskega polka št. 2 , visokorodnemu gospodu B r uno pl. Sc hm id tu, gg. častui-kom in ujih damam tega polka, ki so se v lako obilnem številu vdeleiili pogreba, zlasti | >a še pevskemu zboru »Glasbene matice« za ganljive žalostinke, gospudu tovarišu pokojnikovemu za pretresljivi v srce segajoči go-Pvor ,ob odprtem grobu, ki nam je toli v tolažbo, eaiovalcem krasnih vencev, sploh vsem in vsakemu posebej, ki so ob tem britkem času z nami sočustvovali in od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo dragemu rajniku zadnjo č-ast. Bog plačaj vsem stotero; predragemu pokojniku pa bodi žemljica lahka in trajen spomin. V Ljubljani dne 11. aprila 1903. Žalujoči rodbini: Valentinčič eva in Rus ova 497 1-1 Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti i j pogreba našega nepozabnega, sedai v Bogu počivajočega soproga itd. gospoda Franceta Podboj posestnika, gostilničarja in mesarja v Ribnici, zlasti za častno, prav sijajno in tolažilno spremstvo pii pogrebu |>remilega nam pokojcika m za krasne darovane vence, izrekamo p n. vsem, ki so s tem sočustvovali ob naši nena-douiestni izgubi, svojo najiskrenejšo zahvalo. Poiebej se še zahvaljujemo prečast. du-hovšfini, c. kr. uradnikom, občinskemu za-stopu, zadrugi gostilničarjev, gasilnemu diu-š vu in častitim pevcem za ginljive nagrob-nice, vsem tržanom in okoličanom, vsem so rodnikoin in prijateljem rajneega. Ribnica, dne 11. aprila 1903. Žalujoči ostali. Sledilno leštilo za tla fS'™ Dunaji) je najcenejše in najpripravne še sredstvo za doma-o porabo pri lešleoij parketnih lužilnih in li-čilivh tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškan ske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 8 11—9 tOO 1-1 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze ljubeznivega sočutja ob bolezni in smrti naše iskrenoljub-ljene, nepozabne soproge, oziro.ua matere, hčere, sestre itd. go-pe Jelice Demšar roj. Šušteršio kakor tudi za poklonjen«; krasne vence, za častilno in tolažilno spremstvo k zadnjemu počitku predrage ookojne, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, osobito še častiti duhovščini, slavnemu uradništvu, slavnemu učiteljstvu, gg. oroinikom, gg pevcem za kaj ganljive žalostinke ia sploh vsem ki so tako ali drugače pomogli k sijajnejšemu sprevodu svojo iskreno in najsrčnejšo zahvalo Bog vrni! V Crnomlji, 10. aprila 1903. Žalujoči ostali. t 603 1-1 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni danes, dnč 13 aprila, ob 4 uri zjutraj našo nepozabno mater, staro inater in babico, gospo Nežo Tavčar roj. Trtman po kratki in mučni bolezni, prevideno s sve-t mi O atajstvi v 72. letu dobe k Sebi poklical. Pogreb drage pokojne je bil daies, dne 14 apii a ob 4. u i popoludne iz hiše žalosti, Korunove ulice št 6 Priporočamo drago mater v blag spomin in molitev. Ljubljana, 14. aprila 1903. Žalujoči ostali. Takoj »e »psejme Spretna ^iuilja Ponudbe piši'ji Be na 49j 3-i Bersin t> Ljubljani, Muri trg Hiša v Ljubljani, Rimska cesta 4 (dobro znana gostilna) 5C prcstcucljne preda. Vt<* o o v e lastnik v Spodnji Šiiki 5tev. 152 490 3—1 0 Prostovoljna prodaja zemljišč. V Spodnji Šiški pri Ljubljani, ob državni Celovški cesti in treh občinskih potih do proge državne železnice ležečih 30 arondiranih stavbenih parcel s površjem 4 oralov in 300 kvadr. sežnjev. Prodajo se posamezno ali skupno. Te parcele so zelo ugodne za stavbo manjših hiš, posebno za uslužbence državne železnice. »T" Enonadstropna hiša THg v Vrhpolju pri Kamniku na Gorenjskem št. 27 (7 sob, 2 kuhinji), z gospodarskim poslopjem (hlev, pod, kozolec), sadnim vrtom in travnikom (IV, orala). Hiša je bila pred dvemi leti najmodernejše prenovljena; sobni tlak parketni. To posestvo ima lepo, zdravo lego s krasnim razgledom na mesto Kamnik in planine in je jako pripravno za letovišče. Pojasnila daje lastnik Franc Leskovic, posestnik v Ljubljani, Sv. Florijana ulice št. I, I nadstr. 0 exportna Šivalni 256 8 Izdajatelj in odgovorni Jurednik: Dr. Ignacij Žitnik. Naznanilo. Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem. Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča Fran Čuden urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih želcznic. stroji, posebno za domačo rabo prav poceni. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.