[41 Mm Mm t mM Krati nnatt »o la pnta) stu, v sredo 8. oktobra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik *XLIX Irhajs, izvzemši pondeljek. As ižkega St- 20, I pisma se ne spr Prof. F. Peric, znaša za mesec L Za inozemstvo m -sak dan zjutraj. Uredništvo: ulic* sv. F-Dopi?= ij se poSHjajo uredn«t / t foto>'- V^jjS; vračajo. — O . - Jk. " Lotk — Tisk tiska "*' gj ^ lcta L on uredništva cDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 ccat — Oglasi se računajo v Urofcostl cm kolon« (72 mat.) — Oglasi trgovci« i« obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslank« in vabila po L 1.—, oglas! denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naroči in reklamacije se pošiljajo izključno uprav' Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva in *?rav« 11-67. Poglavje o iskrenosti in hvaležnosti Iz tabora italijanskega prenapetega nacionalizma moramo mi Jugoslaveni Ju-gjske Krajine dan za dnem poslušati očitanje, ki po njihovem mnenju v polni meri opravičuje sedanjo politiko raznarodovanja naše narodne manjšine v Italiji. S trdovratno in nezlomljivo doslednostjo, ki bi bila res vredna boljše stvari, ponavljajo dan za dnem, da smo neiskreni, zavra tni in nasprotni italijanski državi z čustvovanjem. Zlasti proti — duhovščini, uči- Po kongresu v Livornu MM OdpOdaOCl 10 V MgAl Nova pogajanja za vtfop radičevcev v . vlado Sklicanje ministrskega sveta 9. L m. RIM, 7. Vsi politični krogi so pod vtisom zadnjih dveh političnih dogodkov: kon- BEOGRAD, 7. (Izv.) V političnih krogih gresa v Livornu in MussoUnijevega govora, je vzbudil pribođ Radićevih odposlancev Umevno je. da skušajo nekateri fašistov-' Predavca in Nikiča veliko poeomost. Od-ski listi («Messaggero») omalovaževati | poslanca sta prispela v Beograd danes, resolucijo, ki je bila sprejeta na kongresu i Vse kaže, da se bodo zopet pričela poga-v Livornu, Vendar pa se večina tiska (tudi1 janja za vstop radičevcev v vlado. Ni iz- vladi prijaznega) strinja v mnenju, da --- J- — —«ima s« imela resolucija velik vpliv na nadaljni razvoj dogodkov in to predvsem radi tega, ker so bili po veliki večini zborovalci skoro- sami mlajši politiki, ki bodo igrali v bodočnosti bržkone še veliko vlogo. «P, «L'Epoca» ter poročevalec agencije «Ste-fani». Jugoslo venska delegacija na poti ▼ Benetke REKA, 7. V spremstvu prof. Silcrviča in dr. Figtnerja je prispel danes semkaj minister Rybar, predsedni-k jugoslavenske delegacije za konferenco v Benetkah. Na kolodvoru so sprejeli delegacijo minister Castelli, prof. De Poli in kapetan Palmieri. V imenu vlade in italijanske delegacije je pozdravil predsednika Rvbafa minister Castelli. Jutri se delegati odpeljejo v Benetke. Izpiti za sodmjske avskultante RIM, 7. S poslednjim ministrskim dekretom se premakne starostna meja, že določena po čl. 2 dekreta z dne 11. avgusta 1924 za pripustitev k razpisanemu izpitu za sodnijske avskultante, za vojne invalide do dovršenega 39. leta kakor veleva čl. 8 zakona št. 1312 z dne 21. avgusta 1921. Rok za vlaganje prošenj za pripustitev k imenovanim razpisanim izpitom je podaljšan do 31. oktobra t. 1. Sestanek mednarodnega sveta za delo m vsem svojim našemu razumništvu teljs»vu odvetnikom, zdravnikom, intelektualcem v raznih panogah gospodarskega življenja — kolikor nam ga je še ostavil vihar raznarodovalnih metod, naperjajo očitanje, da je polno nepomiriji-vega sovraštva proti italijanski državi in proti italijanskemu narodu. Ti intelektualci da fanatizirajo nevedno ljudstvo in mu s tajno in brezvestno propagando vcepljajo duha nezaupanja in mržnje proti državni upravi in proti sodržavljanom italijanskega plemena. Ta propaganda v izloženih obmejnih pokrajinah da tvori stalno nevarnost za varnost države. Proti tej nevarnosti da je eno edino res izdatno sredstvo: dosledna, smotrena, z. vso strogostjo in brez vsake sentimentalnosti izvajana politika asimilacije Slovanov. Ta politika da se ne sme zadovoljevati samo s tem, da si Slovani prisvojijo poznavanje italijanskega jezika, marveč je potrebno, da tudi nacijonalno postanejo Italijani po vsem svojem mišljenju in čustvovanju. Tako zvenijo obtožbe na račun našega razumništva. Toda resnica je ta, da so ti udarci, ki padajo po sedlu, namenjeni konju. Tretvezna, našemu razumništvu podtikana protidržavna propaganda naj — ker je vedenje našega ljudstva neoporečno v vsakem pogledu — opravičuje politiko raz .rodovanja tega ljudstva!! Ves naš ži-velj naj plačuje račun radi grehov, ki jih njegovo razumništvo — ne zagreša! Golo in neatajljivo dejstvo je namreč, da vsi tisti grom'ovmki za politiko iztrebljevanja našega življa ne morejo nikjer kazati na kake učinke tiste pretvezne, za državo nevarne propagande med našim ljudstvom. Zato obtožujejo in sumničijo le pavšalno. A najbolj ogabno in naravnost brezvestno je, da se hoče taka klevetniška kampanja pokrivati z zvestobo in ljubeznijo do države ter skrbjo za njeno varnost. To je naj-grša zloraba vzvišenih čustev. Je to res br esttfo izrabljanje plemenitih idej v namene. ki niso opravičljivi ne z vidika etičnih razlogov, ne s stališča resničnega državnega interesa. Obkladajo pa nas še z nekim drugim očitanjem. Očitajo nam tudi nehvaležnost napram državi, nje upravi in tudi napram italijanskemu narodu, češ: ta narod vam je z -ekaini prelite krvi prinesel odrešenje iz avstrijske tiranije, a vi mu vračate za to žrtev svojo — nehvaležnost. To očitanje pomeni drzno zvračanje najenostavnejših pojmov in zgodovinske resnice. Kako morejo ljudje z normalnimi možgani zahtevati od zavednega naroda, naj bo še hvaležen za to, da mu hočejo odvzeti, kar je združeno z vsem njegovim bistvom in kar ljubi z vso svojo dušo: narodnost njegovo in vse, kar daja vsebino njegovemu duševnemu življenju?! Torej najvišjo imovino vsakega ljudstva! Neutajljiva zgodovinska resnica je, da so mirovne pogodbe naši narodni manjšini naložile največjo žrtev s tem, da so jo odločile od nje narodne vkupnosti! In na-daljna neutajljiva resnica je, da se je naši narodni manjšini naložila ta žrtev v interesu svropskega miru in v neizmerno korist Italijanske države! Tretja resnica je slednjič, da je naša narodna manjšina sprejela to žrtev brez vsakega odpora in z odkrito in odločno voljo, da bo odslej svoje narodno življenje urejala v skladu s svojim novim državljanstvom! Te tri resnice govorijo, da žrtev, ki jo je naša narodna manjšina položila na oltar 9piošnosti in posebej še velikega državnega interesa italijanske države, obvezuje to poslednjo v največjo hvaležnost! Kdo je nehvaležen? Mari ne tisti, k^ bi hoteli naj se naša narodna manjšina za to, da je doprinesla toliko žrtev, kaznuje sedaj še z večjo, naj-j RIM, 7. Mednarodni svet dela pri ,Dru-večjo žrtvijo — z izgubo svoje narodnosti?! j štvu narodov se sestane v sredo v Ženevi Kje je torej nehvaležnost? Na strani na- v svrho proučevanja važnih vprašanj, ki šega ljudstva gotovo ne. Le ljudje, jim ■ pridejo na dnevni red tudi na prihodnjem je obrnjena narobe vsa duševnost, vse j zbarovanju. Delegat italijanske vlade De mišljenje in čustvovanje, morejo prihajati | Michelis, komisar za izseljevanje, je odpotoval danes zjutraj po -sprejetju potrebnih z očitanjem nehvaležnosti na naslov naše narodne manjšine! Ta poslednja je, ki dobiva črno nehvaležnost v plačilo za svojo žrtev. To boli. Vendar pa ne bi hoteli, da bi kdo mislil, da zahtevamo mi izkazovanje kake posebne hvaležnosti Edina hvaležnost, ki jo smemo zahtevati po vsej božji in človeški pravici, naj bo v tem, da bomo mcgM. mirno živeti svoje življenje v okvirni te države kot nje enakopravni ?n svobodni državljani. To je; z zavestjo, da nam ni ogrožena nobena etičnr brina: ne narodnost, ne naš jezik, ne nt.še kulturno imetje, ustvarjeno iz sebe in v lastnin umstvenim delom! navodil od Mussolinija in Nave, ministra za narodno gospodarstvo. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo DUNAJ, 7. Tukajšnja pogajanja med avstrijsko in jugoslovensko vlado glede trgovinske pogoaoe se ugodno razvijajo. Ju-goslovenska delegacija je danes odposlala beograjski wadi splošni del trgovinske po- ključeno, da ne pride do sporazuma še pred sestankom narodne skupščine, ki je napovedan za 11. oktobra. Opozicija je mnenja, da mora vlada v najkrajšem času likvidirati vse odnošaje z radičevci ali pa izvajati konsekvence. Po prihodu Radićevih odposlancev se je vršil v predsedništvu viade sestanek načelnikov vladnih skupin, katerega so se udeležili Korošec, Spaho, Davidovič, Petrovič in Predavec. Po nalogu Radića se je Predavec informiral o političnem položaju. Veliko zanimanje je vzbudila vest, da je dr. Nikić prinesel s seboj polnomočja treh Radićevih poslancev in sicer za Srem, Dalmacijo in Slovenijo. Vedno bolj prevladuje mnenje, da pride v kratkem tudi Radić sam v BeJograd. Oster nastop Radite proti radikalom Zborovanje t Varaždinu — Radić za monarhijo po angleškem sistemu ZAGREB, 6. Včeraj se je vršila v Varaždinu skupščina HRSS, na kateri je govoril Stjepan Radič o političnem položaju. V svojem govoru je Radić v pričetku po svoji stari navadi seljakom v pestrih barvah slikal cilje svoje politike ter udobnosti, ki naj jih pričakujejo Hrvati od njegove «čovječanske republike« ter od njega kot njenega prvega prezidenta Vse velike zapadne demokracije so za mir, za pravico in slobodo in tudi Hrvati ne bodo čakali, da pride k njim preiskovalna komisija «Zveze narodovda bo odredila višino stanja Vojske. «Hrvatsko Narodno Zastopstvo* bo uporabilo ves svoj vpliv, da se vojska vsaj za polovico zmanjša. Vojska se tudi ne sme uporabljati za strahovanje lastnih državljanov in seveda tudi ne za varstvo državljanov pred prevratnimi elementi. Nato Radič silno napada radikalno stranko, ki hoče zopet na vlado. O Pašiču je dejal, da ne more biti «niti pometač, niti svinjar, a kamoli predsjednik jedne ustavne i parlamentarne evropske v!ade». Velika Britanija ima kralja, kjer kralja tudi najbolj spoštujejo in ljubijo, kjer mu dajejo vse časti, a mu ne dajo baš nobene oblasti in mu zlasti ne dajo nobenega vpliva in možnosti, da postavi vlado izven parlamenta. Kaj takega si na Angleškem niti misliti ne morejo, zato smatrajo Britanijo po pravici za republiko, kateri predseduje kronani kralj. Akio bi poskušala kaka kamarila, da po ovinkih postavi na vlado Pašiča ali kakega drugega radikala, bomio našli Hrvati in naši zavezniki pot in način, da tako krvavo vlado vržemo še predno začne izvrševati svojo krvavo obrt. In če bi-slučajno Hrvati ostali sami, pa jo bomo pri sebi sami vrgli. Naj vsakdo ve in si dobro zapomni, da v imenu ustave ne bomo več priznali bat in. Čim se batine zopet pojavijo, pa naj bo to tudi obenem s sabljo, bomo mi eno kot drugo prelomili in to za vedno. Mi želimo in zahtevamo čimpreje svobodne volitve. Srbski narod (naj odloči, hoče li Pašićev pokolj ali Davidovićev sporazum. Danes se to aove, duh sporazuma, jutri bo to duh seljačke države, a pojutrišnjem duh seljačke republike. Mi smo današnjo vlado sprejeli« ker je obetala, da bo poštena. Ako pa ona počenja mešetariti z radikali, tedaj udarimo nanjo, da se razleti na vse strani. Radić je na shodu naznanil tudi, da bodo njegovi poslanci v poodeljek odšli v Beograd z zakonskim načrtom o občinskem redu m občinskem volilnem redu, ki da je ena najbolj nujnih potreb. Poštena uprava se ne da uvesti samo z izpremem-bami uradništva, z vladnimi odredbami, nego z živim in vsestranskim sodelovanjem naroda. Čim preneha po občinah paševanje in samlovolja, bo vse krenilo na bolje. Za Radićem so govorili še dr. Maček, Predavec, Cižinešija, Vrtar, dr. Perner in drugi. Koncem shoda se je vršil slavnosten obhod po mestu in defiliranje pred Radićem in njegovo soprogo. Jugoslovenski komunisti proti Radiću ZAGREB, 7. Včeraj dopoldne se je vršil v Olvmpia - kinu shod neodvisne delavske stranke. Glavno besedo je ime! ob burnem odobravanju glavni tajnik stranke g. Triša Kaclerović, ki se je pečal posebno z notranjepolitičnim položajem, pri čemer ni nastopil samo proti sedanji vladi sporazuma, temveč tudi proti Radiću. «Ta človek, ki je steber vlade, niti mezinca ni premaknil v obrambo delavskega razreda. skovskim obljubam, naj opusti sedanjo svojo politiko. Naj se tudi osvobodi pacifističnih iluzij, da se dajo narodna, agrarna in druga važna vprašanja rešiti po metodah, ki jih on razglaša. Pašić je Se bolan BEOGRAD, 7. Beograjski listi javljajo, da je Pašić še vedno bolan. Po avtentičnih informacijah je Pašić na nasvet zdravnikov danes ostal sicer še doma, vendar je njegovo stanje povsem zadovoljivo in temperatura normalna. Sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom BEOGRAD, 7. (Izv.) Danes opoldne je kralj sprejel v avdijenci jugoslovenskega Kitajsko, je vrnila železnico njenim pravim lastnikom, toda z ozirom na izredno situacijo Kitajske ni brla železnica oddana novemu upravnemu svetu, ki obstoji iz petih zastopnikov Kitajske in petih Rusov. Končalo i« naglasil Melnikov, da so poga« janja, ki so se zaključila med Karahanom in Kjang Tso Linom, dovolila izvajanje pogodbe z dne 31. maja na vsean ozemlju treh vzhodnih provinc Kitajske. Upori v GeorglJI Sovjetski mornarji izkrcani v Bat umu in Stokhumu PARIZ, 7. Poslaništvo Georgije sporoča sledeče: Tekom poslednjih bojev v pokrajini Svanethia so se georgijski revolucijo-narji polastili 1 topa in 5 mitraljez rdeče poslanika pri Vatikanu dr.ja Smodlaka. j vojske. Sovjetske vojne ladje krožijo v Čr- Konferenca -d "telijo i o Jugoslavijo za izvršitev santm^r.Jheritski** dogovorov BEOGRAD, 7 (Irv.) Za j ;-oslovenskerfa delegata na sestanku v PJmu, ki se bo vršil dne 20. oktobrn, je določen dr. Jabla-r>-vir. Na sestanku bodo razpravljali o iz- da prične pogajanja z avstrijskimi delegati o carinskih tarifah. Pričakovati se more, da bcio jUfeOs?^.snsko-avstrijjka po^a janja kon^aaa 20. oktobra. crr+margheHtskih dogovorov in o|sp0r Turkov v Irak posiaia turški vladi v Aa-konversiji avstrijskih novčanic v Dalmaciji 'gori ostro noto. godbe v odobritev. Jugoslovenska vlada I Najnovejša sprememba režima ne pomeni se bo jutri bavila s tem vprašanjem. Pri- kapitulacija velikosrbskih elementov, tem-hodrje dni oospe na Dunaj načelnik Savić, *eč samo taktični manever. Vodstvo Ra- dičeve stranke fe izjavilo pripravljenost vstopiti v tako vlado. HRSS hoče torej položiti orožje pred monarhijo, militarizmom in kapitalizmom. Prosta in neodvisna hrvatska republika, zemlja in premoženje siromašnim kmetom in delavcem — s temi gesli je HRSS vstopila v kmetsko internacijonalo. Toda vse to je nekaj čisto drugega kot vstop v monarhist i čnfo vlado. Ako hoče Radić ostati dresi avoiim mo* Novinarjem je dr. Smodlaka izjavil, da odpotuje še nocoj v Rim in da ima s seboj izdelan načrt za konkordat. Za zboljšanje poročevalske službe med Jugoslavijo in Romunijo BEOGRAD, 7. (Izv.) Sinoči sta se sestala načelnik jugoslovenskega «Presbi-roja» Svetiša in načelnik romunskega dopisnega urada Nikola Diano. Sporazumela sta se o vzpostavitvi poročevalske službe med Jugoslavijo in Romunijo. Pred uslltoami na Angleškem Volitve že 8. novembra? — Program laburistične stranke LONDON, 7. Današnji «Daily Tele-graph» piše: Resolucija liberalcev proti angleško-ruski pogodbi je pokazala, da je padec vlade neizogiben in da ministri rajši sprejmejo takojšnji poraz kakor dolgo in počasno umiranje. Dalje piše list, da bo zbornica razpuščena že 20. okt. Proglasitev kandidatov bi se nato izvršila 20. oktobra in volitve 8. novembra. Splošno ves tisk napoveduje volitve in morda bi jih laburistična vlada takoj razpisala, ako bi bil zakon o irski meji sprejet. Vlada hoče namreč, da nem morju vzdolž georgijskega obrežja. V Batumu in Stokhumu so izkrcale močne oddelke mornarjev. Okupacijske oblasti so prepovedale svojcem ustreljenih revolucionarjev sleherne žalne manifestacije. Sestanek KmscHiii zastopnikov v Bruggsu Internacionalna organizacija kmetov na vidiku BRUGGE, 6. Tukaj so se sestali pod predsedstvom dr. Laura zastopniki kmetov Amerike, Francije, Čeboslovaške, Italije, Nemčije, Anglije, Ogrske in Švice, da pripravijo vse potrebno za zborovanje zastopnikov kmečkih organizacij, ki se bo vršilo prihodnje leto v Varšavi. V svrho proučevanja internacrjonalnih in nacijonal-nih kmečkih vprašanj se ustanovi interna-cijonalno tajništvo kmetov. A Dvorska vlada dovolila zopetno otvoritev verskih šol. PARIZ, 7. Agencija Havas dobiva iz Angore: Med vlado in ravnatelji kongregacijskih šol je bil sklenjen dogovor. Na podlagi sklepa prosvetnega ministra so bile danes odposlane j okrožnice, ki pravijo, da morazio šolski ravna-• telji vlagati prošnje za otvoriterv šol in se pri že j tem strogo držati vladnih naredb in instrukcij. dolnja 1 Vest je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom, zbornica končnloveljavno reši to vprašanje, j kajti s tem se tisočerim učencem dovoljuje da ji ne bo irska vlada mogla očffati, da nadaljevanje študij, ki so bile prekinjene je razpustila zbornico samo zato, da zavleče rešitev vprašanja. Zadevna razprava v dolnji zbornici se bo vršila jutri. Na včerajšnji seji je vlada sklenila, da sprejme boj, ki so ji ga napovedali konservativci radi slučaja Campbell. Kakor znano, je časnikar Campbell, ki je komunističnega naziranja, nedavno objavil poziv na vojake in mornarje, naj se uprejo, v slučaju, da bi jih hotela vlada porabiti v od aprila meseca. Napredki brezžičnega telefona LONDON, 7. Javlja se, da je bilo mogoče vzpostaviti direktno zvezo med doki South-amptona in parniki na visokem morju potom brezžične telefonije. Ker poročila radiotele-grafije niso bila dovolj hitra, so se nadaljevali poskusi z brezžičnim telefonom nad tri me-: sece. Zadnji poskus se je izvršil med doki Southamptona in nekim parnikom, ki se je i .. . i t o j,- nahajal 130 milj oddaljen od obrežja. Pogovor času revolucije proti delavcem Proti ome- jc Mal , ^ in bescda ^ £ la njenemu časnikarju je bilo uvedeno kazen- - •sko postopanje; kmalu nato pa se je zopet ustavilo, kar je vzbudilo veliko ogorčenje pri konservativcih in pa liberalcih. Radi tega bodo konservativci predlagali v zbornici nezaupnico vladi, medtem ko liberalci zahtevajo, naj se sestavi parlamentarna komisija, ki bi vso zadevo preiskala. Laburisti ne marajo sorejeti predloga liberalcev za sestavo take komisije, v kateri bi hneli liberalci veliko večino nad laburisti. Sicer pa je afera Campbell v primeri z razločno slišati. Važen dojooor slede vprašanja zaščite manjšin Seja «Sveta društva narodov» v Ženevi dne 29. septembra je bila pomembna za vprašanje zaščite narodnih manjšin. Pred par leti že je bil stavljen predlog, naj bi Društvo narodov v zaščito narodnih manj- _____ ^____________^_____ ^________ _ šin pošiljalo poizvedovalne komisije v vprašanjem 'Ingleško-ruske "pogodbe čisto | prizadete dežele a predlog tedaj ni obve-postranskega pomena. Kajti boj, ki ga je M. ker so se mu uprle prizadete velike pričela konservativna in del liberalne države. V gon omenjeni seji pa sta — ka-(Lk>yd George) stranke proti laburistom,! k°r že sporočili v tem listu — zastop-se vrši v prvi vrsti radi te pogodbe. Na mk? bolgarske in Grške podpisala vsak velik odpor je posebno zadela pogodba dogovor s «Svetom društva narodov», radi posojila, ki naj bi ga angleški kapita- v katerem pooblaščata dva člana mešane listi jamčili Rusiji. Konservativci so zagnali grško-bolgarske izseljemške komisije, ki — - - .....— ..... v imenu Društva narodov prevzameta tiste funkcije, ki naj bi se bile svoječasno podelile komisijam Društva narodov za zaščito narodnih manjšin. Dotična dva poobla- velik krik, češ da dela MacDonald, ki je v zvezi z bolševiki, na to, da spravi angleški denar v Rusijo, kjer vladajo komunisti. Konservativci skušajo v resnici le izrabiti priliko angleško-ruske pogodbe, samo da bi vrgli vlado, ki je ne morejo trpeti, ker je socijalistična. Laburisti se ne strašijo volilnega boja. Pred volilce stopijo s programom, ki bo slonel na naslednjih točkah: 1.) Koristi angleško-ruske pogodbe; 2.) MacDonaldovo delo za vzpo-stavo miru v Evropi. Liberalci niso prav nič navdušeni za volitve, kar je razvidno tudi iz pisanja nji- ščenca Društva narodov polkovnik Corse in major de Roover — sta pa dobila celo še dalje segajoča pooblastila. Smela bosta namreč poizvedovati po vsej deželi in zahtevati informacije od bolgarskih, oziroma grških oblasti. V zaščito grških manjšin na Bolgarskem in bolgarskih na Grškem je še pridodano, da poleg posebnih obvez v tem protokolu ostaja obema manjšinama zagotovljeno v polni meri tudi bovih listov. Od volitev namreč ne priča- postopanje pred Društvom narodov. Ta kujejo posebnega uspeha; ampak gotovo je, da bodo veliko izgubili v prid laburistom, ki razvijajo živahno volilno propagando proti njim. In ravno radi tega volilnega boja laburistov proti njim so liberalci napovedali boj tudi MacDonaldovi dogovor so podpisali: zastopnika bolgar-ske in grške vlade, predsednik «Sveta društva narodov* Hymaus, in generalni tajnik Cric Drumond. Zastopnik Anglije v «Svetu društva narodov, Murray, je nagla-šal, da je velika pomembnost tega dogo- vladi. Poleg tega liberalci vedno tožijo, da,vora. posebno v tem, da sta obe vladi iz jih vlada pri vsakem važnem vprašanju Rastne inicijative predložili «Svetu» take popolnoma prezira. predloge. Bolgarski minister za vnanje stvari Kalfov in grški delegat Politis sta razložila temeljna načela nove uredbe v i zaščito narodnih manjšin in sta izrekla zah-zaslužnemu zastopniku manjšinske ŽELEZNICA VZHODNE KITAJSKE NI PREŠLA V POSEST ANTANTE MOSKVA 7- Agencija Rosta Poroča: Naš j valo dopisnik se je glede železnice vzhodne Kitaj- j zaščite, profesorju Murrai-u. ske razgovarjal z Melnikovim, načelnikom J _ . skrajne vzhodne sekcije v koimsarijatu zu- j la novi dogovor med Bolgarsko in nanjih zadev. Ta je izjavil, da je bila pred Grško v stvari zaščite manjšin je res ve-revolucijo Rusko-azijska banka, ki jo je pod- J like pomembnosti, ker kaže, da si to vpra-pirala v izdatni meri caristična vlada, efek- ! šanje narodne pravičnosti, miru med na-tivna lastnica navedene železnice, kar jasno rodi in človečnosti vendar-le polagoma krči potrjujejo podatki, katere htrani komisarijat j ^ prek0 vseh oviTi ki jih postavljata na zunanjih zadev. Pogodbe, sklenjene od ca-rističnih vlad s Kitajsko, je nadaljeval Melnikov, nudijo lep primer za imperijaHstično politiko carističnega režima na vzhodu, s katerimi je postopal kakor z osvojeno deželo. Tudi po revoluciji je Rusko-azijska bsnka, pot nacijonalna sebičnost in pohlep, žalostno pri tem pa je vendar-le dejstvo, da morata dve državi razvpitega Balkana prvi dajati dober zgled mogotcem visoko civiliziranega Zapada. Velike, odločilne Angleška nota angorski vladi LONDON. 7. Listi dobivajo iz Carigrada, da je angieška vlada z ozirom na poslednji izrabljajoč svoj podpis na pogodbi, zatrjevala, ' važnosti je, da bosta mogla imenovana da je prava lastnica železniškega po^ib'aščenca Društva narodov svobodno Zavezniki, z Ameriko na čelu. so ukrer ii vse nabirati informacije v deželi san-i ter da mere v svrho internacijonalizaclje kitajske že- xm fcr in pravično ml o njeno osvojitev s strani antante, čeravno ' ' Wash ing tonu, ki konferenca v dolgo pečala s to zadevo, ni pravih lastnikov železniške proge. Sele ootffodba, kt io je Karahaa sklenil se jc precej1 P^°žaja narodnih manjšin neogibni nikoR ^omenila " predpogoj ta, da se ne prikrivajo ali zatem nevai- detstva, marveč da se resnici odpre • i široka pot. DNEVNE VESTI Važen tc(aj na kr. hamjiHo Glasom dekret« naučne ga ministrstva (uvede v tem šolskem letu tečaj za obvezen pook nemškega in slovenskega jcuka, To vest po&premlja «Piccok>» s pripombami, ki jih moramo podčrtati in si posebno ca beležiti, i Namen ministrstva je, da se učHeljiščnikl priučijo enega jezikov drugorodnega prebivalstva, med katerim jim bo eventualno službovati. Tržaški list meni, cLa sc bodo učiie-Ijiščniki rajše učili nemškega jezika, ker je 4a eden glavnih jezikov evropske kulture. V tem pa je po mnenju tržaškega lista nevarnost, da se jih le malo odloči za učence slovenskega jezika. Boljša rešitev bi bila, če bi bil pouk remšcine obvezen, a oni slovenščine fakultativen; pri tem pa naj bi bilo prepuščeno vodji, da bi primerno število bodočih učiteljev prepričal o potrebi poznavanja slovenskega jezika. Danes je — nadaljuje «Piccolo» — položaj povsem drugr.Čen, nego je bil pod prejšnjim režimom. Tedaj sc Italijani niso učili slovanskih jezikov, ker bi bilo blazne misliti, da bi avstrijska vlada hotela nastavljati italijanske učitelje in uradnike v okrajih, kjer živijo Slovani. Rajše je pošiljala Slovane v službe in šole v italijanskih okrajih. Danes pa italijanska viada ne zapira Italijanom vrat v urade v drugorodnih okrajih, marveč je v njenem interesu, da ti predstavljajo element spajanja z državo. Ravno tu pa, ko izraža svoje zadovoljstvo, silijo «Piccolu» skrbi in pomisleki iz peresa. Meni namreč: Kdor živi na ozemlju, kjer bivajo Slovani, ve, kako težaven je položaj za javnega funkcijonarja, učitelja, ^ofrožn»k«, če ne pozna niti besede slovanskega jezika! Res je Sicer, da velik del Slovanov razume in govori italijansko. Toda to ne odpravlja dejstva, da govorijo slovanski med seboj. Pomislite si položaj učitelja, čigar učenci govorijo med seboj svoje stvari v jeziku, ki ga on ne pozna niti črke. Jasno je, da pri tem trpita njegova avtoriteta in njegov ugled pred osem- in devetletnimi dečki. To mora le kvariti njegovo razpoloženje. Potrebno je torej, da učitelji, ki hočejo poučevati v ljudskih šolah na deželi, poznajo slovanski jezik, koHkor je potrebno. Istotako je želeti.^ da bi si pridobili nekoHko tega znanja tudi javni fankcijonarji in orožniki, ki se pošiljajo tjakaj. Zgled daje Poadižje, kjer so častniki še najbolj priljubljeni prebivalstvu, ker znajo nekoliko nemški. So to torej jaki argumenti, ki naj se razložijo mladeničem na učiteljišču, da se bodo učili slovensega jezika. Končno pravi «Piccolo» še enkrat, da je po njegovem mnenju zgTešeno, da se morajo učiteljiščniki odločiti, aH se hočejo učiti nemškega ali slovenskega jezika. Slovenski tečaj na] bi bil TajŠe neodvisen in fakultativen. j Društvo «Zon» sklicuje redni sestanek | vseh članov za danes ob 20.30 v navadnih prostorih. M. D. P. - Trst Danes »večer predavanje: «fMesto Mitanr*. Predavanje se vrši ob 20, v prostorih Sport, izobražev. krožka (Pri Ti-rolcu). — Odbor. SPORT DAROVI Naš vrli rodoljub i dobrotvor društava g. Ante Sten t a, trgovac u Opatiji, darovao je Slav. akad. ler. društvu «Istra» u Opatiji svotu od L 50, Spomenuto društvo izriče mu ovim putem najljepšu hvalu! KRONE srebrne po L 2.05, goldinarje 5.50, 20 kronske zlate 92.— Via Pondares 6/1. 20 CtM m trgu Cavour dne 7. t- m. (Oddaja na debelo) Vrsta sočivja ozir. sadja za 100 kg: Česen......... ...L 220—300 rdeča pesa 35— t>0 korenje .............30—60 kislo zelje ...........170—180 karfijol...........» li*0—i čebula..............15—75 fižol v stroČju ,.......» &Q—180 fižol...............50—110 fige...............80—100 saiati\..............60—J00 limone........... .»10.—13.-10 melancane................50—100 jabolka.............50—140 orehi ..............220 paprika.............80 krompir...........» 40— 60 hruške............„ 100—160 breskve .............300 g™ h...............«20— paradižniki ........ • 5i»—100 ko-tsnj.............70— 1 žt) radič..............40— špinača.............70-1*0 grozdje......100—-60 buče ..............50—150 repa............ • „ 20-25 S. D. A. V nedeljo, 12. t. m. se bo vršila v Ajdovščini, nogometna tekma med tržaškim spoti društvom «Adria» in sport, klubom «Sfca&». Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti izleta v Ajdovščino* naj se prijavijo danes pri predsedniku A. PodbršČeku, via Torre bianca št. 39, I. ali pa v DKD pri Sv. Jakobu od 21. do 22. ure. — Odbor. Vesiarski klub. Danes, točno ob 20. uri se bo vršila seja pripravljalnega, odbora v navadnih prostorih. Ker so na dnevnem redu zelo važne odločitve radi ustanovnega občnega zbora, so naprošeni vsi gg., da se seje gotovo udeleže. Iz tržaškega živEienja Obupno dejanje starca. Med tistimi, ki jim je življenje preobloženo z nadlogami, je tudi 63-letni Josip Stock, stanujoč v ulici Molino a ven to šL 17. Bolehen in betežen je životaril v bedi; preživljal se je z nabiranjem starih cunj. Pičli zashržek je komaj zadostoval za nujnejše potrebe in ko ga ni bilo, je starec stradal. Včeraj popoldne je ubogega starca premagal obup; sklenil je končati z življenjem. S tem namenom je pograbil nož, ter se zabodel v desno in levo sence. Sosedje, ki so prišli na sled njegovemu obupnemu činu, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki (je podal precej hudo ranjenemu starcu prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Sit živi jenja, st pognal kroglo v glavo. Vrsta j tistih, ki so se naveličali življenja, se vije ne- j pretrgana; skoro vsak dan seže kdo po tem ; ali onem morilnem sredstvu, da napravi koncc , obstoju, ki mu ga je zgrenila nemila usoda. Tudi livar Geron Roze, star 21 let, stanujoč v ulici Madonnina Št. 5, se je nahajal med nesrečniki, ki se ne čutijo dovolj močne, da bi prenašali in se borili proti živinskim DEČKA mizama sprejme tvrdka Ditta Ing. nepnlikam. V svojem obupu je včeraj opol- ; L Fischeri Trstf via Moreri 72. 1278 dne storil obupni korak. Na nekem travniku 1 -- Borzna poroflla. ogrske krone........... 0.03 0*0310 avstrijske krone.........0.0320 0.0330 češkoslovaške krone . ...... .6810 68.50 dinarji .............32.90 33.20 ieji ...............11.75 12.25 marke r... ...... .—.— —.— dciarji . . . .......... 22.95 23.05 Iran oski franki..........150— i'20.50 švi arski franki..........438.— 440.— angleški funti papirnati......1«°.50 111.50 Benečiiske (vojnoškodninske) obveznice . . 82.75 Mali oglasi BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema dnevno noseče. Skrajna snaga. Po potrebi zdravniška pomoč. Via Bosco 10, I., desno. 1277 v ul. Porta se je z revolverjem ustrelil v prsa j GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, in ker se mu to ni zdelo zadosti, si je pognal še v glavo kroglo. Nesrečnemu mladeniču so prihiteli na pomoč ljudje iz bližnjih hiš. Na tiče mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal težko ranjenega mladeniča — krogla mu kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via olino a v en to 5, III. 7 uglaa Moli VINOGRADI se oddajo, na polovico, pošteni družini brez otrok; tudi stanovanje. Villa Tila, Grijan pri Trstu. 1266 UČENEC, zmožen popolnoma italijanskega jezika, se sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe pod «Učenec» na upravništvo. 1272 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dam. Via Chiozza 50, pritličje. 1259 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29, 968 Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Mama Albert PouU Trs«, Via Mazzirti 46 (25) ZASTOPSTVA o o za dob*oidoc, rentabilen predmet v vse večje kraje Julijske Krajine oddamo. Prednost imajo elektrotehnična podjetja. Potreben^ kai pital cca. Lit 1000.— Ponudbe na Aloma Com-pany — Ljubljana pod KEpoLZ urar na in zlatarna Piazza Garibaldi štev. 2 8 Telefon 3-29. POVH ALOJZIJ ZAHVALA Vsem onim blagim osebam, ki so nam ob priliki prebridke izgube naše nad vse ljubljene Marije ŠvagelJ roj. Žiberna izkazali svoje sočutje na katerikoli na6n, izrekamo tem potom svojo naj- iskrenejšo zahvalo. ~ Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu „Adnja" za ganljive žalostinke v cerkvi in na grobu. Še enkrat srčna hvala vsem! Žalujoče družine: (606) Švagell, Živic* Pertot in tiusfinči*. na; bi bil Ta:se neodvisen m laKuinauveu. <. j i j A . „______ , i Ui uu iapL predrla desno sence ter obtičala v mozga toda s priporočilom mladeničem, na] v svojem ' v v hišnico, kle in v interesu naroda ne zanemarjajo *e6a jezika. Potem bi imel slovenski tečaj. več obiskovalcev, nego Če je obvezen. Tako «Piccolo». Tudi mi hočemo povedati svojo. ______ Pogreb Karle Ponikvarjeve se je izvršil — C o sili razmer — tiho in brez vnanjih časti, i bi ^ih biia vredna taka vzorna žena. Ni fi pela žalobna pesem zadnjega pozdrava, ni ji govorila živa beseda v slovo. Pač pa je tiha Žalost, ki se je izražala na licih ogromne množice, govorila, kar so čutila srca. Nedosleden je bil sprevod, ki je spremljal zemske ostanke Karle Ponikvarjeve od mestne bolnišnice do cerkve sv. Antona novega. Vse plasti, vsi stanovi naše slovenske družbe, obojega spola, iz mesta in raznih krajev okolice so poslali svoje zastopnike in zastopnice, da izkažejo pokojnici vso tisto ljubav in spoštovanje, ki ga uživa rodbina Ponikvarjeva v toli zasluženi meri. Po žalnih obredih v cerkvi so Številni žalni gostje v kočijah spremili po-kojnico na nje zadnji poti na kraj večnega miru pri Sv. Ani, kjer so doživeli nepozabno pretresljiv prizor slovesa soproga, hčere, brata in drugih svojcev od svežega groba Karle Ponikvarjeve. Solzne so bile oči vseh... Pa tudi solza, ta odsev blagega čustvovanja, donaša tolažbo...! Tolažbe želimo njim, ki jih je ta smrt povila v tofi hudo žalost, pokojnici pa mir in pokoj! Železniški vpokojenci. Tukajšnje Udruženje železniških vpokojencev nam sporoča, da je tila v nedeljo odposlana ministrskemu pred- ____ tedniku Mussoliniju in državnemu podtajniku j " . Ran:enc'a ^ S€ ^ izkazal za 29-letnega D---kr-rniavb Iri 7ahteva. nai se rSuZ- = - nih — prepeljati v mestno bolnišnico, "kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Pri inladefiiču so našli pismo, ki je bilo predano varnostnemu oblastvu. Ni znano, kaj je Rozeta privedlo do obupnega koraka. Neporavnan račun. V našem mestu se je ; že delj časa skrival 23-letni Miroslav Russo, j rodom iz Neapolja, Radi ubežništva in slepa- j rije je bil obsojen od vojaškega sodišča v Nea- j poliju na 12 lea □ j H □ i i □ j D O !□ ! □ Ustanovljena leta 19G5. Delniška glavnica Lit, 15.000.000.— popolnoma ^ v _ \ Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in Jagoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute, izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Screlema vIom v Urah in Cinarjih ter jih obrestuje najbolj po dogovoru. — Sprejema ^ ----na vtožne knjižice ter Jih otNrestuje po 4 y« netlo. □ □ □ □ □ □ □ ; D □ □ □ □ 'D □ 1 P !□ D □ □ O □ □ O- □ □ □ □ □□DDDODOO □ D □ D □ PODLISTEK W. Colliaa; -Dovolite gospod, ali vam je kaj znano o i «Mojemu opazovanju ne bi ušlo kaj takega.« = rodbini gospe Lecount?» je vpražal. j -Dobro, dragi gospod. Po mojem mnenju je n. .. i__i_____iu •_____n KL^l Ana JHpv hlame Dre vare. Po vaSem miuniu Druitvene vesti Ženska podružnica Šolskega društva ima danes ob 4.30 popoldne se*o. Določila sc je T --—----; „ - -- . _ boli zgodnja ura v nadi, da. se seje udeleže Angelo Ferran. Začetek ob 8.30 vse odbornice, ker je zima pred durmi in V seziji P^^ ^ na vrsto: Mehstofele, t i nio potreba naših malčkov večja. Književnost In umetnost V gledališču «Pottteama Rossetfi* začne danes jesenska «ezija z Verdijevo opero «Aida», v kateri nastopijo v glavnih vlogah: gospe Leonora Corona (Aida) in Irene Min-ghiui Cattaneo (Amneris) ter gg.: Luigi Mar-letta (Radamcs), Gaetao Viviani (Amonasro) in Giulio Tomei (RMnfis). Koncertni mojster 5REZ IMENA (140) To je zadostovalo kapitanu. Se predno je prečital le besedo popisa, je vedel kaj }e gospa Lecount napravila, in z globokim poni- T _ • l-i_i't J _ v. .UAma na«i»rnt- .LI1111 gusfie L.CVVMU11 i fXi ({Jiasai. ------1 —« , _ ' ' Da je ugledna rodbina,* ie odgovoril Noel ona žrtev blazne prevare. Po vašem mnenju . • i . . a __U nn -rA-rairi nampit rn ima laipfl V7rflk. Vanstone, «sicer nič drugega. Čemu to vprašujete?« Taviia m , ojoDoaim p^- -Norosti!® je potrdil kapitan ter odločno se boste mogK vi s svojimi očmi prepričati r^Jt^tS * Te 55STS5S- i udaril s kaJcerS po listu Vp^a. .V «aki m ne zateči k lastni razsodnosti ter na^ zanjem je oikjuui, ua ga ^ r^ r I mtici tega žalostnega spisa zaznavam zvrtost vedatt svop upravatelntn, pa naj »i bo blazna mca premieia^ prlijevanje. Kapitan blaznosti, sumničenje blaznost mačjo zahrbt- ali ne, da se moti. Primerjajmo še enkrat ta "ifti ^kakto domislek svoje nost blaznosti. Obnašanje gospe Lecount na- popis. Večina navedemh znakov nima za d« TrJl^. ^jev^ST^^ico, toda p ram moji nečak^ji kna resnejši vzr^. nego , ločitev istovetnosti ^ najmanjše vrednost. M niegova iza^dljhrost, ki ga m pastva še m- sem jaz mishl. koli na cedUu, se ni zganila. Tako je prišel podobna neki dami, ki ,e va*o upravitelje o h koncu do stavka ki te govoril o znakih na nekoč hudo užalila, m seda) jo v svojem L&trŽ^ * v tistem hipu mu kem