PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 323 - cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini .— Spedizion? in ahhon. postale TRST, petek, 21. junija 1946 Uredništvo in uprava. Piazza Goldoni St. I • L Tel. St, 9380b 93807. 93808. Hokopial ae oe vračajo Ne prosimo milosti nikogar. Hočemo samo delati, da lahko zagotovimo kruh našim otrokom, hočemo, da se našim otrokom zagotovi zdravo pošteno življenje v lastni hiš', hočemo delati zase, zavedajoč se, da bomo samo z italijansko-slovan-skim bratstvom lahko dosegli naš prospeh v sklopu Jugoslavije kot VII. repubiika. (Iz brzojavke tržaških antifašistov) Italijanske kolonije predmet razpravljanja na tajni seji zunanjih min-strov Pariz, 20. — Na sestanku Sveta zunanjih ministrov, ki se je vr-b'l danes dopoldne od 11 do 12 Ptd predsedstvom BidaOlta, so obravnavo o razmejitvi med Francijo in Italijo v Brigi in Tendi °dgodli do ponovnega poročila 0 krajevnem položaju. Ministri so sklenili, da bodo izvrševanje določb mirovne pogodiš z Italijo nadzorovali za dobo 12 mesecev veleposlaniki Franic* Velike Britanije, ZSSR in ZDA. Glede umika zavezniških sil iz talije so sklenili, da se bodo te sil« umaknile v teku 90 dni od dr>e. ko bo stopila v veljavo mi-rovna pogodba. Obenem bodo vr-niU italijanski vladi denarna in-ztrumente in zaplenjena dobro-ltnstja, ki niso bili uporabljani. Danes ob 17. uri so se zunanji ®inistri sestali na privatni in taj-seji, da bi razpravljali o vprašanju Tripolitanije in italijanskih, olonij na sploh. Tisk o razgovorih ne bo obveščen. , Kakor je znano, niso na vceraj-81>ji večernji seji namenstnikov puhanjih ministrov, ki so se sesta- 1 za obravnavo gospodarskih vPrašanj, o katerih so že poprej razpravljali ministri in jih nato °istopili svojim namestnikom, napredovali. Sovjetski pred-s-avnik je odklonil nove britan-**e predloge o razsodišču za na-sProtja, ki so nastala glede voj-ne odškodnine. Sovjetski delegat izjavil, da nasprotuje prisilnemu razsodišču. Namestniki se 0'so mogli sporazumeti niti o Morebitni sestavi razsodišča ker nasprotovali predlogu, naj bi razsodniki pripadali nevtralnim d> tavam. V razgovorih o italijan-8ki imovini v tujini je sovjetska delega oija vztrajala na tem, da 86 od te imovine ne sme zadrža- ti Ve” kakor ena tretjina na ra- 'Jn priznanih reparacije.kih zalivkov. Isto stališče je včeraj Molotov zastopal na seji zunanjih Ministrov. sedaj sestavlja, v kočljiv položaj. | Kljub odporu domačinov so čete Tukajšnji krogi poudarjajo, da prodrle v naselbine. Otroka, ki je zahtevajo Indonezijci predvsem neodvisnost. Pripravljeni so, pogajati se šele takrat, ko bo ta neodvisnost priznana. Pandit Nehru aretiran New Delhi, 20. AFP. — Indijski radio poroča, da je izvršni odbor kongresa za nedoločen čas odio2.1 svoje zasedanje, kakcr hitro je izvedel za aretacijo Pandita Nehruja. Odbor je sklenil, da se ne bo sestal, dokler Nehruja ne bodo izpustili. ležal na poti, je povozilo vojaško vozilo in hudo ranilo. Naseljenci to nato poklicali na pomoč prebivalce sosednih naselbin, ki so prišli v velikem številu. Med prasko, k: je nato nastala, sta bila dva 7,ida ubita in trije ranjeni. Preiskava je trajala več ur in ni dala nobenega rezultata. Hoover o svetovni prehrani Spopadi v Palestini J.eruzalem, 20. — AFP. Pri preiskavah, ki jihjevčeraj vršila angleška vojska v Kefarju in Gladju v Zgornji Galileji, sta bila dva Zida I Amerika v prihodnjih Štirih mese-ubila, trije pa ranjeni. | c‘h, prišlo iz Argentine. Washington, 20. AFP — Po svojem povratku v ZDA je Hoover izjavil zastopnikom tiska, da bo 35 držav, ki trpijo lakoto, dobilo dodatno 800.000 ton živil. Hoover je nadalje izjavil, da bo 00% živil, ki jih bo poslala Južna SOVJETSKI NAČRT o kontroli atomske energije New York, 20. AFP. — Sovjetski | c'o v lahko pristopi h konvenciji. delegat je predložil Komisiji za a-tomsko energijo načrt mednarodne konvencije, ki prepoveduje izdelavo in uporabo atomskega orožja. Besedilo načrta, ki nosi naslov: «Načrt mednarodne konvencije za prepoved proizvodnje in uporabe orožja, ki temelji na uporabi atomske e- Člen 6. Konvencija stopi v veljavo po sprejetju od strani Varnostnega sveta, po ratifikaciji ter po izmenjavi ratifikacijskih listin med dr-podpisnicami konvencije, mod katerimi so vštete vse članice Združenih narodov po členu 23 11-■ stine. Člen 7. Po stopanju v veljavo te konvencije bodo njene odredbe obvezne za vse članice in ne- nergije množičnega uničevanja*, se glasi: Zavedajoč se ogromne važnosti velikih znanstvenih odkritij atom- članice organizacije Združenih na-sko energije in uporabe atomske jrodov- CIen 8- °ri^naI konvancije, energije za povzdigo življenjske | k’ bo sestavljena v miskem, kitaj-ravni in blagostanja ljudstva vsega skem, francoskem in angleškem jezi-sveta kakor tudi za razvoj kulture in znanosti v prilog človeštva, zavedajoč se, da velika znanstvena od- Jugoslovansko -bolgarski dogovor o ureditvi zahtev FLRJ Beograd, 19. Tanjug — 15. junija je bil podpisan v Beogradu dogovor med vlado FLR Jugoslavije in bolgarsko vlado o ureditvi jugoslovanskih zahtev napram Bolgariji v zvozi z okupacijo. Dogovor je podpisal v imenu bolgarske vlada finančni minister Ivan Stefanov in v imenu jugoslovanske vlade generalni tajnik vlade Mitar B3kič. Ob podpisu pogodbe js Mitar Ba-kič podal izjavo zastopnikom jugoslovanskega tiska, v kateri je dejal, da so bila s tem dogovorom rešena vsa sporna vprašanja v zvezi z zssedbo jugoslovanskega ozemlja po bolgarskih fašističnih četah. Ta dogovor odstranjuje poslednja ostanke preteklosti, ki jo označujejo medsebojne borbe med Jugoslovani in Bolgari. Za to ga bodo narodi cbeh držav iskreno in toplo pozdravili. Poudarjajoč, da je ta dogovor dokaz, da ne krivijo jugoslovanski narodi bolgarskega naroda za zločinsko politiko njegovih bivših nacističnih voditeljev, je Brkič omenil, da bodo pričujočemu dogovoru sledila cela vrsta gospodarskih dogovorov med Jugoslavijo in Bolgarijo. Bolgarska mladina na progi Brčko - Banovičl Beograd, 19. Tanjug — Kakor poroča »Tanjugovo*, dopisnik iz Sofije, bo v kratkem odpotovala v Jugoslavijo skupina bolgarske mladine, da bi ss udeležila gradnjs mladinske železniške proge Banoviči-Brčko. bolgarski memorandum Dar iz, 20 AFP — Bolgarska vla-a js izročila Svetu zunanjih mi. nistrov nov memorandum pod j naslovom: »Bolgarija in mirovna vPrasanja». Movi memorandum opozarja na -fcino prvega in podaja dodatke razume glede reparacij, ki jih atlteva Grčija od Bolgarije, prav Pa o vprašanju Tracije. Bol-8?r®ka vlada izraža upanje, da 0 b°lgarska delegacija mogla ob ravem času prikazati stališče ^'garske vlade, in da bo Svet banjih ministrov upošteval u-ravičjne zahteve, naštete v tej Pomenici. Heodvisnost Indonezije “!za nadaljnja razorav jinja v °ne2ijsk3 viade Sjahir je poslal p Undski vladi svoje protipredloge. Uradni noti ki je bila objavlje- kritja ra polju atomske energije vsebujejo voliko nevarnost za civilno prebivalstvo, če bi ta odkritja uporabili za atomsko orožje za množično uničevanje, priznavajoč veliko važnost dejstva, da so mednarodni dogovori že prepovedali u-porabo v vojni strupenih plir.av in drugih tekočih snovi in da je javno mnenje vsega civiliziranega sveta stavilo izven zakona drugo podobne in bakteriološke sriovi, so podpisani sklenili sprejeti konvencijo, ki prepoveduje proizvodnjo in uporabo orožja, ki temelji na uporabi atomske en orgije. V ta namen so pooblastili opoinomočene ministre, lc; so že predaM svoja poverilna pisma in katerih poverilnice so bile sprejete, da dado svoj pristanek r.a navedem načrt: Clen 1. Podpisnice svečano m enoglasno Razglašajo svoj sklep, da js prepovedana proizvodnja in uporaba orožja, ki temelji na uporabi a-tomske enorgije. Obvezujejo se v ta namen, da bodo spoštovale sledeče obveze: a. da ne bodo v nobenem primeru uporabljale atomskega orožja; b. da bodo prepovedale proizvodnjo in ustvarjanje zalog orožja, ki bi temeljilo na uporabi atomske energije; c. da bedo uničile v treh mesecih po stopanju v veljavo te konvencije vse zaloge nepopolnoma iz- ku, bo shranjen v arhivu generalnega tajništva Združenih narodov. Generalni tajnik bo poslal prepise tega dokumenta vsem državam podpisnicam. Sovjetsko držav;janstvo za bivše ruske državljane Moskva, 20. AFP — Trije dekreti go. Bidčult sestavlja novo vlado Pariz, 20. AFP — Georges Bi-dault, ki mu je bila poverjena na osnovi glasovanja ustavodajne skupščine ses.ava nove francoske vlade, je pričel takoj s posvetovanji. Potem ko je obiskal po običaju Feliksa Gouina, bivšega predsednika in Vincenta Auriola, predsednika ustavodajne skupščine, je Bi. dault sprejel čiane izvršilnega odbora republikanskega ljudskega gibanja z Schumannom in Celinom na čelu. Malo potem je sprejel Bidault komunistična voditelja Thoreza in Duclosa. Razgovori so trajali 40 minut. Po koncu razgovora je Tho-rež izjavil novinarjem: »Preučili smo z Bidaultom položaj, ki je nastal po glasovanju skupščine*. Ko so ga novinarji vprašali o možnem sodelovanju komunistične partije v vladi, je Thorez odgovoril, da bo to vprašanje preučil. Bidault bo sprejel danes zastop-nilis socialistične stranke ter bo nadaljeval svoja posvetovanja. 8‘avka pariških de avcev v znak protesta preti nar-adom Pariz, 20. AFP — V znak protesta proti napadu na prostore in knj.čmico komunistične partije, ki je til izvršen sinoči, js zveza sindikatov pariškega okrožja pozvala vs? pariška delavce, naj prenehajo v čertek ob 17 uri z delom in se udslelijo velike delavske manifestacije z mimohodom pred opustoše-nim domom. Muf i je v Kairu Kairo, 20. — Kakor poračajo, se mudi jeruzalemski veliki mufti v Kairu. Ministrstvo dvora je sinoči objavilo: Hadži Amin el Hussiin, jeruzalemski veliki mufti, je prišel sinoči nenadoma v kraljevsko palačo in se vpisal v kraljevsko knji- V PARIZU PRAVIČNO MORAJO ODLOČITI Primorsko ljudstvo psšilja na stotine brzojavk v Pariz, ki potrjujejo že tolikokrat izpovedano samoodločbo In zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji prszidija vrhovnega sovjeta z dne 14. 6. določajo pogoje o pridobitvi sovjetskega državljanstva državljanov bivšega ruskega carstva, kakor tudi oseb, ki so izgubile sovjetsko državljanstvo in živijo na francoskem, jugoslovanskem in bolgarskem ozemlju. V zadnjem trenutku se je izvedelo, da je egiptovski zunanji minister Saye>d Lutfy paša izjavil novinarjem: «Imamo Amina el Hus-seina za političnega begunca In mu tako po naših zakonih pripada zavetišče. Ne bomo ga izročili nobeni sili. RAZSTAVA V PARIZU ogledalo junaške borbe jugoslovansk h narodov in nj h^vega dooHnosa k skUDni zavezničk zmaci j* indonezijski predlogi »Icd-čl: | ^ Je °Ct TnJe 8ed>. UUI iH ABanuv aw““ s »TCJCJV* loka 68 novo ob:lko «ahodne"a!sk:,n vpra5an3.u. in z cva ko; User’ kot jo predlaga britanski Skoiod Vativ*c Robert Boothley. v°di' n' blok’ pravi »Pravda*, bi doVop, Vel’ka Britanija, kar bi Ji Uvato ’ da bi obvarovala svoje U*„a° med prvimi svetovnimi vela stni1 ln Preprečilo, da bi posta-druj-ra^e^ka in gospodarska po- Amerike. *lXi i je Podlagal, naj se * atrija zahedne Nemčija ®tri3° Belgije, Luxemburga, ^.e. Franci je in Velike Brlta-V°dlliu ° lka Dritan ja bi pestala Kko °rgan tega bloka' V °P°zarJa. da je to načrt Industrijca VValterja 3a ta naua- Nadalje poudarja, da Wi;a naletel na odobravanje URS. reakcionarnih krogov in k; n aia| celo lerdu Vansittartu, klor- Srabln0 izjavlja, da »SZ ne »rnetj ^č, ničesar proti temu Z aktivnim sodilovanjem v skupni borbi si ja SS pridobila ne ‘C pravico, temveč dolžncst, da razpravlja o vseh vprašanjih, ki se tičejo miru. Ta načrt pa škoduje interesom svetovnega miu, pa najsi to ugaja Vans’ttartu ali ne. Boris Isakov prikazuje nato, da odkriva načrt VValterja Rathenaua, ki je bil sestavljen po prvi svetovni vojni, račune in upe nemških imperialistov, ki nočejo zapustiti 'mperialističnih ciljev in hočejo doseči na tem pdlju to. česar jim voj-ra ni megla dati. Z zmesjo nemškega premoga in francoskega železa upajo imperialisti spat pr.tl na oblast. Stari načrt se Je P°n°™° P°3a- vll Lahko si predstavljamo, s kakšnim veseljem odobravajoi preživeli nemški imperialistični n I Roberta Boothleya! kih osebnosti političnega, kulturnega in novinarskega življenja v prestolnici. Navzoč je bil tudi mI-r.i3.er Sava KesanoviČ, Mat o Jakših pomočnik zunanjega ministra, dc. Aleš Baebler in osebje jugoaic-va~skega veleposlaništva. V slavnos'.r.i dvorani gradu Trc-cadero steji na sredi ponosen kip jugoslovanskega partizana v vojni opremi. Tam so se zbrali številni razumniki in kulturni delavci Pariza, da t-i p isostvevali slnv-nosini otvoritvi razstave, ki jo j« orgariziralo društvo Franc'ja-Ju-goslavija ped \isekim pokroviteljstvo m. ‘V imenu društva Francija-Jugc-slavija je otvoril razstavo in pozdravil goste predsednik društva Renč Cas3in in poudaril v kratkem govoru tradicionalno prijateljstvo v orežju in kulturi med Jugoslavijo in Francijo. Nato je govoril general Delattre de Tassigny, glavni inšpektor su-h c z »moki h oboroženih sil, ki je poveličeval borbo narodov, Jugoslavije proti faš‘stičnemu okupatorju in dejal: «Danes 32 nova Jugoslavija pri obnovi dežele bori odločno za ohranitev miril, utrditev poti k srečnejši bodočnosti in š? tesnejšemu prijateljstvu s francoskim ljudstvom.* Govor francoskega generala Julna Nato je govoril general Juln, ki je poudarjal splošni vseljudski zna-taj ljudske vstaje proti izdajalcem in fašistični kliki, ki je poskušala 25. marca 1941 izročiti jugoslovansko ]jud3tvo v kremplji fašistične zveri. Nato ja general Juin obširno govoril o nadčloveških naperih jugoslovanskih narodov, ki se nikoli niso vdali, sovražniku, temveč se vsi uprli v obrambo svobode, demokracije in neodvisnosti, kljub vsem fašističnim vojašk m silam. «Nikoii ne bomo mogli pozabiti*, je dajal general Juin, »da Je leta 1943 ljudska osvobodilna armada Jugoslavije pod vodstvom legendam: ga maršala Tita prisilila z Junaško borbo Hitlerjevske in italijanske okupatorje, da so dršati v liko. Francosko-jugoslovansko prija-tellslvo se je dvakrat prekalilo v najhujših dneh naših ljudstev. Zaradi tega pozdravljam otvoritev razstave in vzklikam prijateljstvu med jugoslovanskimi narodi in Francijo. Živela nova Jugoslovlja, 2iv;l ma.rSri Tito!* Te prisrčne besede generala Juina so vsi navzoči živahno pozdravili. Prljateiistvo med jugoslovanskimi narodi ln Francijo Končno je govoril svetnik jugoslovanskega vileposlanštva in o-polnomočsni minister Mato Jaksič. Pozdravil je navzoče in se zahvalil društvu Jugoslavija-F.-ancija za organizacijo te razstave. Govoril je o osvobodilni berbi narodov Jugoslavije in nato dejal, da se č: dalje bolj utrjujejo vezi prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in Francijo. Jugoslovanski narodi so s svoje strani storili vse, kar so mogli. »Sedaj pričakujejo Jugoslovanski narodi docela upravičeno, da bodo njihove žrtve naletel? na razumevanje zaveznikov in da bodo njihove pravice priznane.* Mato Jaksič je zaključil s poudarjanjem francosko - jugoslovanskega prijateljstva. S tem se je končal slavnostni del otvoritve razstave. Navzoči gostje so si nato z velikim zanimanjem ogledali razstavo, ki napravi na obiskovalca zelo lep in nepozaben vtis. Material Je dobro razdeljen, živahen, dokunventaričen. Razstavljene so prve puške upornikov, primitivna kmečka orodja, s katerimi »o se protifašistične množice pričele boriti proti fašističnim tolpam prve dr,i vstaje. Razstavljeni so tudi topovi, ki so Jih zgradili partizani sami iz delov zaplenjenega orožja. V srednjem delu dvorane je na Združitev slovaške in češke soc.al-demokratske s'ranke Jugoslaviji 39 divizij, ki so bile za- ... pletene v stalne borbe s partizani. Praga, 20. AFP. Slovaška de-in pretrpel? velike Izgube. lavska stranka je sklenila združiti Kakšen delež so dali Jugoslovan- [ se s češko socialdemokratsko stranski narodi k zmagi ZN lahko raz-vidimo iz dejstva, da so se jugoslovanski partizani borili proti divizijam, ki so jih Nemci hoteli u-porabiti za obrambo atlantske obale proti ar,glo-ameriškemu izkrcanju, vendac pa niso mogle zapu- odru slika maršala Tita. Poleg njega so podobe narodnih herojev, nad tem pa velika fotomontaža, ki kaže partizansko armado na pohodu. Fotografije prikazujejo junaštvo partizanov v borbi proti okupatorju, razdejanja, požig? in grozodejstva italijanskih in nemških vojakov po naši zemlji. Pariz bo videl na tej razslavi avtentične dokumente in fotografi-j-- o izdajstvu Mihajlovičsvih četnikov, Paveliča in drugih četnikov. Ti dokumenti govore o njihovem sodelovanju z okupatorjem v borbi proll narodno-osvobodilnemu gibanju.- Obiskovalci so z velikim zanimanjem opazovali dekumentaričen del razstav?, ki zgovorno prikazuje značaj prebivalstva JK in Trsta. P-ikazane so knjige v glagolici, diagrami o sodelovanju in žrtvah prebivalstva Julijske krajine in Trsta v borbi proti italijanskemu In nemškemu fašizmu, fotografije in dokumenti. Veliko zanimanj? ‘e vzbudil preprost, lesen tiskarski stroj, ki so ga zgradili makedonski partizani. Velik del razstave je posvečen umetniškim dslom part zanskih u-metnikov, ki prikazujejo nepozabne trenutke osvobodilne borbe in kažejo partizanske kolone, borbe, bolnic?, begunce, streljanje in obešanje domoljubov, kar prikazujejo tudi številne razstavljene slike. Primorsko ljudstvo, zavedajoč se tragične preteklosti noče, da bi se Se kdaj vrnili mučni dnevi preteklosti. Vedno znova in znova izpoveduje vsemu svetu svojo voljo in odločnost, da hoo. živeti v drugačnem ritmu Življenja, kakor pa mu ga je nud'la mačehovska Italija. Svoja čustva, ki jih je že neštetokrat odkrito in iskreno pokazalo, izraSa tudi sedaj v času ponovnega sestanka zunanjih ministrov v Parizu, goreče, premočrtno, dosledno. NeSteto pozdravmh brzojavk z zah‘evo po priključitvi Julijske krajine s Trstom Jugoslaviji je poslalo v Pariz. Obenem s to osnovno zahtevo opozarja na sedanj= nevzdrino stanjs v Trstu, kjer se Se vedno vršijo divjaški nanadi in umori po trZaSkih ulicah, večinoma na pripadnke slovenske narodnosti. To nebrzdano razbojništvo prča o tem, kakšno usoda bi čakala antifašiste in posebej Ji Slovence, ako bi zopet ta del ozemlja pripadel italijanski drlavi. Toda kakor se je naše junaško ljudstvo uprlo v času. ko je zgle-dalo to dejanje spričo takratne moči fašizma brezupno, ter z ne-slutenlm pogumom napravilo konec fašistični zveri na svoji zemlji, tako bo danes in jutri vedno odločno branilo svojo pravično stvar. Ni je sile, ki bi premagala voljo ljudstva. Brzojavka ribičev iz Sv. Kriza pri Trstu se glasi: zSvetokriški ribiči zaupajo va-Semu delu in pričakujejo čimprejšnjo priključitev naše obale k Jugoslaviji^. Solkanci so delegaciji Julijske Ku-turni stiki med Iranom in FLRJ Teheran, 19. Tanjug — Po poročilu dopisnika «Tanjuga» se je vršila v Teheranu ustanovna skupščina društva za kulturna stike med Iranom in Jugoslavijo. Na skupščini so bili navzoči iranski ministrski predsednik Gavam es Sultaneh in več kot 300 iranskih javnih delavcev. S skupščine je bil poslan maršalu Titu pozdravni telegram, ki pravi med drugim: »Srečni smo, da smo prijatelji nove Jugoslavije in da bomo lahko z delom našega društva dokazali naša čustva ter prispevali k poglobitvi prija el jskih, kulturnih in umetniških stikov med iranskimi in jugoslovanskimi narodi*. Maršal Tito je v svoji brzojavki izrazil zahvalo jugoslovanskih narodov in lastno zahvalo poudarjajoč željo za prijateljstvom in najboljšimi kulturnimi in drugimi stiki mgd obema deželama. krajine, ki se mudi v Parizu, med drugim sporočili: tP ono vit': našo odločitev, da ne odstopamo niti pedi naše zemlje. Raje smrt, nego zopet u suženjstvo. Položaj v naših krajih postaja nevzdrZcn. A mi vztrajamo in ne klonemo. Bodite nam Ss nadalje v oporo in nas podpirajte, kot ste nas podpirali v času krvave borbe*. Mladina istrskih vasi Padno, Krtavče, Nova vas, Sv. Pctsr in Puče brzojavijo, da bo trdno stala na braniku naših pravic in da ns bo nikoli sprajela krivične rešitve. Tudi tržaška antifašistična mladina, ki se je zbrala na udarniškem delu na Opčinah, je v brzojavki, ki jo j; poslala zunanjim ministrom, poudarila svojo voljo po priključitvi Julijske krajine in Trsta Jugoslaviji. Večja skupina tržaških antifašistov je naslovila zunanjim ministrom daljšo brzojavko. Glasi se: ePodpisani starši in sinovi tistih, ki so prelili kri za zmago demokracije in ljudske volje, matere, neveste in sinodi tistih, ki Delegacija Julijske krajine primorskemu ljudstvu Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru, Trst Delegacija Julijske krajine in Trsta se zahvaljuje primorskemu ljudstvu za ponovne številne pozdrave, izraze priznanja ter mu zagotavlja, da bo kot doslej tudi v bodoče storila vse za uresničenje naših upravičenih teženj. Za delegacijo: France Bevk Proslave v spomin Maksima Gorkega Rim, 20. — Italijansko-sovjetsko društvo za kulturno sodelovanje js organiziralo v Rimu večer v spomin velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkega. Poročilo o njagovem delu je podal prof. Enrico Damiani. Martinov, svetnik veleposlaništva ZSSR, j? govoril o Gorkem kot borcu za svobodo ljudstva in demokracijo proti fašizmu ta vojni. Končno Je bil predvajan film »Otroška leta Maksima Gorkega*. Oslo, 20. — Najvažnejši norveški listi objavljajo članke, posvečene spominu Maksima Gorkega in poudarjajo velik delež znamenitega ruskega pisatelja v svetovni literaturi. List »Aften Posten* poudarja, da je Gorki največji pisatelj tega stoletja. ko. V Slovaški se bo ta stranka organizirala, Ta sklep Je zelo važen, ker so se doslej Slovaki branili skupnih po-lifčnih organizacij v Slovaški in Češki. MIHAILOVIČ IE OBVEŠČAL eminrantsko vlado o svojem izdajalskem de ovania Beograd, 20. Tanjug — Včeraj, 10. dan razprave, proti Mihajloviču, je obramba obtoženih Slobodana Jovanoviča, dr. Milana Gavriloviča, Radeja Knež:viča, dr. Ninčiča, Fo-tiča in Zivana Kneleviča, ki jim sodijo v odsotnosti, postavila vrsto vpračanj Mihajloviču v zvezi z dejanji, ki jih do.č.i obtožnica. Na vprašanje obrambe Sloboda. na Jovanoviči, bivšega ministrskega predsednika emigrantske vlade, je obtoženi Mihajlovič odgovoril, da je Jovanovičevo ylado obveščal o vsem ^svojem delovanju. Obvestil ga js o svojih sestankih z Nemci v vasi Divči ob koncu leta 1941. kakor tudi o razgovorih z Nedičem, v katerih se Je Nedič obvezal, da bo dobavljal Čjtniškim edinicam strelivo, hrano in drugi material. Na vprašanje sodnika ali je obvestil vlado o črnih trojkah ter o smrtnih obsojbah nekaterih oseb, je Mihajlovič odgovoril, da je bila vlada o tem ,obveščena. Obramba Milana Gavriloviča je vprašala Mihajloviča o vlogi angleške obveščevalne službe v odnosih med njim da dobila vsa njegova brezžična poročila. Mihajlovič je odgovoril, da so se nekatera poročila izgubila, ker si je angleška obveščevalna služba želela ohraniti si nekatere stvari in jih ni dala naprej. Na vprašanje obrambe, kdaj je navezal neposredne stike s Fotičem, je Mihajlovič odgovoril, da je nave. zal te stike junija 1943. Na vprašanje javnega tožilca o Fotičevem delu, je Mihajlovič dejal, da je zvedel, da je Fotič našel radio postajo v Ameriki, ki je oddajala v srbskem jeziku. F.smo zunanjim m n strom Pariz, 20. AFP. — Dele-gacija Julijske krajine in Trsta je predala zunanjemu ministru pismo, v katerem izražajo izvoljeni zastopniki vseh narodnosti Slovenskega Primorja, Trsta in Istre svojo trdno voljo in željo vsega prebivalstva, da bi bila Julijska krajina kot naravna enota v celoti priključena k Jugoslaviji. štejejo danes med svoje vrste 30.000 brezposelnih; 30.000 družinskih poglavarjev: stotisoč državljanov, ki ne marajd prositi miloščine in vsled tega trpijo lakoto, pošiljajo tole pismo zato, da bodo gospodje zunanji ministri vrdli, da spada teh 100.000 državljanov k onim ZS6.000, ki so pred vojno tvorili prebivalstvo Trsta (vštevši vse tiste, ki je domovina mačeha tako blagohotno postavi/la na najboljša mesta, jih im-portirala z vseh krajev ter jih postavila na mesta domačinov, ki so bili prisiljeni izseliti se ali premestiti, ker so bili antifašisti). Naj vedo gospodje zunanji ministri, da v Trstu živi cela vrsta ljudi, ki v senci najbolj zagrizenih reakcionarnih krogov nadaljuje fašistične podvige, Danes živi v Trstu okoli 300.C00 ljudi, ki so prišli iz Italije, ker so fašisti, ki so prišli iz Jugoslavije, ker so kompromitirani zaradi sodelovanja z nacifašizmom proti junaškemu ljudstvu nove Jugoslaviji; to so ljudje, ki po večini Žive kot izrodki človeške družbe; so to zajedalci, ki jih nobeno delovno ljudstvo, ki se zaveda svoje sile, ne more trpeti. Prav co do demokratične svobode smo si priborili mi sami, pravo triaško ljudstvo, z velikimi žrtvami. To pravico nam le več kot eno leto odrekajo. Kdor n? priznava te pravice, ne pozna našega trpljenja. Kdor ne prizna Žrtev naših junakov, je šel tod mimo kot turist ali kot prekupčevalec, ko so ti junaki umirali za svobodo. Samo tisti, ki ni občutil na lastni koli nad fašističnega svinca, samo tisti, ki danes ne išče m-.d pepelom riZarne pri Sv. Soboti svojih sorodnikov, samo tisti, ki je na razne načine podpiral nacifaš!ste, nam lahko odreka to pravico. Preteklo je leto dni in bilanca je dokaj žalostna. Naši domovi so Je vedno porušeni, našs družine in mi smo prisiljeni žiuefi u luknjah, kjer vlada jetika. Po ulicah tgva okoli 30.000 tržaških brezposelnih, medtem ko zadnji prišleci delajo in dobivajo vso • podporo. Ne prosimo miloščine nikogar. Hočemo samo delati, da lahko zagotovimo kruh našim otrokom, hočemo, da se našim otrokom zagotovi zdravo in pošteno žaljenje v lastni hiši, hočemo delati zase. zamdajoč se. da bomo samo z itnVjansko-slovanskim bratstvom lahko dosegli naš prospeh v sklopu Jugoslavije kot VII. republika.» Interesi ljudstva in cerkve KRATKE LJUBLJANA. Zaradi praznika Sv. Rešnjega Telesa ne bodo v pe-*ek izšli ljubljanski listi. LIVERPOOL. — V Liverpool je prispelo danes okrog 4.500 vojakov od poljske acmade generala Ander-sa. Poslali jih bodo v posebna taborišča v razne dele Velike Britanije. BERLIN. Upravne volitve v so- vjetskem zasedbenem področju v in emigrantsko vlado in ali je vla-j Nemčiji bodo v septembiu. Ze pred tedni smo pričeli beležiti pojave vznemirjenja, ki je nastalo tako nenadno med primorskim ljudstvom žirom naše dežale spričo okolščine, da gori-ški nadškof in tržaški škof še nadalje vztrajata na svojih mestih, kamor vse od padca nacifašistič-nega režima že davno več ne spadata. Poročali smo tudi, kako je ta odpor proti obema cerkvenima oblastnikoma prižel do svojega mirnega in dostojanstvenega, pe vendar skrajno jasnega in odločnega izraza v obliki cele vrste protestnih pisem in resolucij prebivalstva od ene do druge vasi. Ti protesti, ki smo jih objavili celo vrsto — čeprav še zdavnaj ne vseh, so se zvrstili z množičnih sestankov, opremljeni vsak pesebej z dogimi vrstami podpisov, prav tedaj, ko se je izvedelo, da nameravata priti na deželo med ljudi ta birmati njih otroke oba škofa, prvi po dolgem presledku vseh let najhujših borb in najbrutalnejšega trpljenja, kar je kdaj moglo zadeti kakšen narod, drugi sploh prvič v osmih letih, odkar je kakor prvi po volji pokojnega dučeja na svojem sedanjem službenem mestu. Protestna pisma poslana obema cerkvenima oblastnikoma, Zavezniški vojaški upravi, sv. stolici v Rimu in še na razna druga mesta, so morala biti — in to je najmanj — pač resno opozorilo vsem prizadetim. Ljudstvo je zvesto svoji veri in njenim osnovnim pravilom, v nobenem primeru pa ne more dopustiti, da bi jih birmala kot podpornika fašizma utemeljeno odklonjena škofa. Pristojne oblasti so morale že spričo tako jasno izražene ljudske volje in sodbe priti do zaključka, da sta oba cerkvena dostojanstvenika tudi v smislu cerkvenega prava dolžna nemvudno umakniti se s svojih mest. Najmanj, pa kar bi bile morale ukreniti, je bilo to, da bi poskrbele, da bi opravili zakrament sv. birme v obeh škofijah pooblaščeni začasni namestniki obeh škofov, kakršnih ljudstvo glede na njihovo čisto narodnostno politično preteklost ne bi odklonilo, ali pa da bi ljudem omogočile, da bi poslali svoje o- troke k birmi drugam, k škofu, ki bi bil vreden zaupanja vsega primorskega ljudstva. Msgr. Margotti in Santin, ki je njuna preteklost že več ko dovolj osvetljena, podprta z neovržni-mi dokazi o njunem neposrednem sodelovanju s fašističnimi nasilniki, nista tega mnenja. Pa ne, da bi ne bilo mogoče zanju najti primernega mesta, kamor po svojih delih spadata, marveč zato, ker sta očitno prepričana, da svojega zlega dela ša nista dokončala. Vprašamo msgr. Santi-na kot tržaškega šlofa, zakaj ni nitervenirai v župniji pri sv. Antonu Novem in ukrenil, da bi tam izpolnili — pismeno predloženo — željo faranov, da bi se v cerkvi obnovile slovenske molitve in pridige v taki obliki in obsegu, kakor so ju Imele nekoč vso dolgo dobo pred fašističnim režimom. Vprašamo msgr. Santina kot dušo CLN-a, ki mu vsi tržaški ve-lešovinisti in razgrajači pojejo slavo, da bi bila Izključno njegova zasluga, če bi s?daj Trst priključili Italiji, čemu je pred meseci poslal v Pariz svojega zvestega slugo don Marzarija, da tam skrivaj — za plotom, ker se ne upa očitno ta pred očmi vssga sveta — rovari proti edini pošteni in pravični rešitvi tržaškega vprašanja, da spletkari v pariškem diplomatskem sVetu za to, da bi primorsko ljudstvo znova pahnili v suženjstvo, tokrat v dokončno propast. Mar zato, da bi prejel nove »republikanske* redove in pohvale kakor svoj čas fašistične a la »Gran ufflelale della Corona d’Italia»? In zakaj msgr. Margotti ne izpolni besede, ki jo je dal lani ob svojem povratku v Gorico pokojnemu msgr. Valentinčiču, da je prišel le po slovo? Sprememba na škofijski stolici ne gre naglo od rok. Toda poteklo je skoraj že leto dni odtlej, msgr. Margotti, in vi še vedno jemljete — slovo! Ali je pa v interesu cerkve, da se ljudstvo v odporu proti njenima nevrednima predstavnikoma o-maje v vsem svojem odnosu do nje in njenih nalog? Kako naj se drugače tolmačijo zadnji dogodki v SoOcasM tn na Opčina*'’ PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 21. junija 194®' ONI, LAHKO Zrenjski dokumenti „KI GA POZNAJO POVEDO..." O binkoetih je škof tržaški msgr. Anton Santin razposlal po deželi pismo, ki ga je ukazal prebrati vernikom slovenske in hrvatske narodnosti. »Preden sem napisal tole pismo, sem o tem mnogo razmišljal,* pravi v njem. In potem našteva v 21 točkah, kako da ni bil za fašizem ne za preganjanje Slovanov itd. V prvi točki pravi: »Italijani in Slovani, ki me poznajo, odkar sem bil posvečen v duhovnika, lahko povedo, da moja čustva niso bila fašistom naklonjena in da sem sožitje Italijanov in Slovanov zmeraj razsojal z pravičnim očesom...* Nimamo namena polemizirati. Podati hočemo v naslednjem samo nov dokaz za vse, kar smo kdaj »lažnivega*, kakor nam o-čitajo, napisali in objavili. Dne 20. oktobra 1938 je bil župnik odnosno pravilnejše župnijski upravitelj iz Zrenja v dekaniji Oprtlju pri tržaškem škofu msgr. Santinu. Začel je škofu dokazovati, da so hrvatski kmetje prisiljeni poslušati italijansko pridigo, ki jo mora imeti po škofovem dekretu ob 11. url v svoji lupni cerkvi, ker so ljudje zelo oddaljeni od cerkve in ne morejo k prvi jutrnji maši, za katero je hrvatska pridiga sicer dovoljena, a prav zaradi omenjene okoliščine nič ne hasne. Poleg vsega pa imajo zgodnjo mašo s hrvat-sko pridigo v Zrenju le vsako drugo ali tretjo nedeljo. Tedaj se je razvil naslednji razgovor: »Spričo sporazuma s prefekturo..." Skof: Dobro. Pa naj Italijani poslušajo slovansko pridigo, Slovani pa italijansko. Župnik:1 To ni mogoče. To ne gre. Skof: Vem, da moj dekret ne bo nikogar zadovoljil, toda spričo sporazuma s prefekturo... Župnik: Pustimo to! Skof: Poslušajte, gospod! V svojih dekretih ne bom spremen ni! ne pike ne vejice. Ravnajte se sedaj po njih in ubogajte! Zadovoljil sem Slovane s tem, da sem pustil vas v Zrenju, Italijane pa, da 3e njim v večji meri u-godi v cerkvi. Župnik: Toda ekscelenca, kako bom mogel učiti otroke, če ne v njih materinščini? Skof: Ubogajte in preskrbel vam bom dovoljenje za pouk v šoli. (Verski pouk v šoli je bil uveden le v Julijski krajini. V ostali Italiji je duhovnik po konkordatu le dvakrat na leto kontroliral verski pouk v šoli. V Julijski krajini pa Je režim hotel izkoristiti tudi že prej uvedeni verski pouk v šoli, kjer Je moral biti odtlej seveda italijanski. Slovanska duhovščina zaradi tega sama po večini ni hotela poučevati v šolah. (Op. ur.) Župnik: Ubogal bom, toda proti svoji vesti. Skof: Ce boste ubogal, vas bom branil. Drugače ne sprejmem nobene obveznosti za vašo varnost. Tutto in alto mare Z nekakšnim zadovoljstvom piše včerajšnja »Vooe libera* o pičlem, dosedanjem uspehu sestanka zunanjih ministrov. Mnogo je govora u tam članku o glasovih »is običajno dobro obveščenih krogov», da tse zdi* to in ono o izmenjavi misli med Londonom, Nevo Torkom in Moskvo, kaj bi naj baje A-menrika in Vel. Britanija spoznali glede internacionalizacija Trsta in Julijske krajine itd, itd. Iz veepa izhaja nekaklno veliko zadoičenje, 1a je vse le »na odprtem morju*. Ali se morda eVooe libera* boji, da bi se v Parizu sporazumeli in da bi končno nato barko — in barko svetov-naga miru pripeljali v pristan f Ali bi eVootr* hotela novih brodolomcev na odprtem morju f Mi pač ne bomol Župnik: Ni mi za življenje, skrbijo me duše. Skof: Vem, da ae ravnate po vesti. »Če pa bo ljudstvo zapustilo cerkev ?„ Župnik: Ce pa bo ljudstvo zapustilo cerkev? Skof: Dobro, tedaj molite sami pred Jezusom! Kako lepo je sam moliti pred Jezusom! Župnik: Zakaj pa se je tedaj u-scanovila svetna duhovščina? Torej se umaknemo lahko vsi v samostan in tam molimo. Skof: Videli boste, da se bo mir povrnil v Zrenj. Župnik: Toda medtem se dogaja krivica starim ljudem, ki ne razumejo italijanščine in ki ne morejo navsezgodaj od daleč v cerkev, pa tudi otrokom, ki ne morejo poslušati katekizma v jeziku, ki ga ne razumejo. Skof: Poslušajte, dragi gospod: Manj ljubezni za lastni jezik in več za Jezusa! Župnik: Ljubim Jezusa, toda ljubim tudi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ljubim starce in otroke. škof: Vi imate sto razlogov, toda ubogajte, ubogajte! Jaz iz-dajem ukaze in dolžnost dobrega duhovnika je, da jih izpolnjuje. Župnik: Ekscelenca. Proti vesti je, če moram ubogati, škof: Storite, kakor hočete! Župnik: Teda ekscelenca, mar ne bi pri maši ob 11. uri lahko spregovoril kakšno besedo v hrvaščini Za uboge starce? Škof: Ravnajte se po dekretu! Župnik: Bom. Toda pri verouku bom lahko za razlago uporabil kako hrvetsko besedo? Otroci ne razumejo. Potrebno je, da človek vsaj od časa do časa nekaj razumljivega pove. škof se je izmaknil: Vi boste šli v šolo. Župnik: Bom videl. Škof: Kaj boste filozofirali o tem, ali je treba iti v šolo ali ne? Župnik: Zaenkrat me zanima le to, kako se bom izvil iz zadrege pri sv. maši ob 11. uri s pridigo in z naukom za otroke po večernicah ob nedeljah. škof: V dekretu ne spremenim ne pike ne vejice. K«j j« »prav" ? Dne 10. novembra 1938. je bil zrenjski župnik znova pri škofu. Župnik: Hrvatom v Zrenju se medtem godijo krivice. Dekret jim dovoljuje slovansko pridigo samo vsako tretjo nedeljo in ob neugodni uri. škof: Toda ml smo v Italiji in zato je prav, da se daje prednost Italijanom... Župnik: Ekscelenca, dejal sem že, da Je moj program »unieui-qufi suum (vsakemu svoje, op-ur.) Ko sem prišel v Zrenj, nisem nikogar k ničemer silil in nisem počenjal nobene politike. Dal sem Slovanom, kar jim Kristus in narava priznavata. Škof: V dekretu ne spremenim ne pike ne vejice. Župnik: Storite, ekscelenca, kakor mislite. Toda jaz se ne morem oddaljiti od evangeljske morale. Skof: Tudi otroke hočete poučevati katekizem po hrvatsko? Župnik: Gotovo, škof: Toda italijanski otroci mečejo za njimi kamenje, jih pretepajo. (Dejansko se je tako dogajalo, ko so hrvatski otroci odhajali ls cerkve domov). Župnik: Izpolnjujem in izpolnjeval bom svojo dolžnost. Mar sem Jaz kriv? Skof: Opustite vaše utopije! Prošnja 300 vernih o ir Kmalu nato se je zglasila pri škofu msgr. Santinu deputacija zrenjskih kmetov. Predložila mu Je prošnjo, naj ae ohrani hrvaščina v cerkvi. Prošnjo je podpisalo 300 vernikov. (Sredi najhujšega fašističnega terorja! Op. ur,) Kmet Božič Je prošnjo razlagal. V prošnji so prosil za pridigo v hrvaščini pri prvi in drugi maši, za hrvatsko petje pri maši in blagoslovu, za krščanski nauk v hrvaščini kakor tudi, da Skof ne pošlje več italijanskega duhovnika v Zrenj, vse tako, kakor Je bilo prej. NAŠI VELIKI MCDŽJE SIMON Simon Jenko Je bil rojen Uta 1835 v vasici Podreči na vzhodnem robu Sorskega polja, ki se razteza med Kranjem, Škofjo loko, Savo in Šmarno goro. V tem las u je Živel naS veliki Prešeren. Ko je Jenko poselal v letih 18+7 do 1853 novomeško gimnazijo, je pridno prebiral sKranjsko čebelico*. V sKranjski čebtlici* je priobčeval Franoi PreSeren svoje poezije. Ob pesmih Franceta Prešerna se je porajal v naSem pesniku pesniSki duh. Doba, v kateri je Smonca — kot so ga imenovali domači — zorel in pisal svoje pesmi, ni imela razumevanja za pesniSki polet. Vladal je duh Bleiuieisa in Luke Jerana. Bleiioeis', ole slovenskega naroda, je mnogo koristil slovenskemu narodu, ni imel pa smisla za pravo umetnost. On in vsi njegovi somišljeniki so bili vseskozi utilitaristični. Bleiioeis je hotel voditi vse javno Življenj• Slovencev in je hotel odlolati tudi o «-metnosti. V tistih časih so v političnih in knjiZevnih zadevah neomejeno vladali nazori dr. F. Skof: Toda vi niste uravnovešeni! Ali ne veste, da smo v Italiji? Ne moremo z glavo skozi zid. Zaman je pihati proti vetru. Božič: Toda mi smo italijanski državljani. Plačujemo davke... Torej imamo pravico, da dobimo v hrvaščini, kar zahtevamo. V cerkvi ne maramo politike. Ce ne razumemo pridig v italijanščini, ne more kiti niti Mussolini u-žaljen. škof: Dobro, pa pridite vi za škofa! Božič: Da, da. Ravnal bi pravično. Tistim, ki ne razumejo, bi priznal hrvatsko pridigo, otroke bi učil katekizem v maternem jeziku. Skof: Ni mogoče! Ničesar ne bomo opravili! Epilog Zrenjski župnik je bil v 15 dneh premeščen: 16. novembra 1938 z dekretom št. 654/38 za kaplana v Buzetu, 17. novembra 1938 pismeno za kaplana v Sovinjaku, 18. novembra 1938 znova za kaplana v Buzetu, 24. novembra 1938 z dekretom št. 671/38 za kaplana v Movraiu, in potem š» dva ali trikrat. Vse to se je zgodilo v prvih dveh mesecih in pol, od kar je mnsgr. Anton Santin postal tržaški škof. V zrenjski župniji pa so bile tedaj štiri petine prebivalstva in več hrvatske narodnosti. Dobra srca ZAMJK iz Krepelj daruje za mladinski teden 500 Ur, za sirote padlih partizanov 500 Kr, za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika* 350 lir, za brezposelne delavce 500 Ur in 250 Ur za ZAMJK. Najlepša hvala! Koraki Zaveznliko vojaike upravo ZVU je ukinila delitev kruha !n dodatrv* hrane šolam v So-vodnjah, Rupl, Gaborjih, Mirnu, Orehovljah, Renčah, Gradišču in Dornbergu. šola v Prvačini, ki jo ZVU ni priznala, že prej ni dobivala hrane. Po mišljenju učiteljstva omenjenih šol je treba korak ZVU pripisati temu, da so vse te šole odklonile uporabljati šolske knjige ZVU in še nadalje uporabljale učbenike »Naša beseda* in »Svobodna pota*. Komemoracije za žrtvami pri Sv. Soboti Trst. — Dne 22. junija se bo na iniciativo antifašističnih žena IV. okraja vršila komemoracija v opomin žrtvam iz rižarne pri Sv. Soboti. Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s šurekovo glasbeno komedijo »Pesem • ceste* v sledečih krajih; Danes 21. t. m. ob 20. uri v Cerknem, 22. t. m. ob 20. uri v Sv. Luciji ob Soči, 23. t. m. ob 16. In 20. uri v Tolminu, 24. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini, 25. t. m. ob 20. uri v Ajdovščini, 26. t. m. ob 20. uri v Vipavi, 28. t. m, ob 21. uri v Sežani, 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem selu, 30. t, m. ob 16. uri na Opčinah. Postani član PLANINSKEGA DRUŠTVA v Trstu 30.000 brezposelnih med nami Nočemo milostnih podpor hočemo dela Naj bo Trst mrtvo mesto? V Belgiji je pristaniško mestece, ki je bilo nekoč cvetoče trgovsko pristanišče. To je Briigge — ali po francosko Bruges. Danes je to »mrtvo mesto*, ki se ponaša le še z zgodovinsko in umetniško vrednostjo svoje arhitekture, z bogastvom slik velikih flamskih mojstrov svoje stolnice in muzejev. Mrtvo je danes to mesto, no- / bene industrije ni v njem in nikoli ne čuješ sirene prihajajočega OD TRIGLAVA DO JADRANA Komen PRVO ZASEDANJE OKRAJNEGA PLENUMA SIAU ZA KOMEN Dne ll. t, m. so na prvem zasedanju zborovali odposlanci okrajnega plenuma SIAU za Komen. Tovarišica 2iva, članica okrožnega odbora SIAU, je v jedrnatih btsodah orisala politični položaj in govorila o pomenu volitev v okrajni odbor SIAU in okrožni plenum. Nato so se izvršile volitve. Izid je pokazal strnjenost in enotnost našega naroda v SIAU. Prebivalstvo komenskega okraja je s terni volitvami hkrati odobrilo dosedanjo borbo obenem pa nalogo, nadaljevati neizprosen boj proti ostankom fašizma do dokončne zmage. Izid volitev nam je tudi porok, da se morajo uresničiti želj* našega ljudstva, ki je bilo doslej tolikokrat razočarano in prevarano, da se Julijska krajina s Trstom vred priključi Jugoslaviji. Po končanih volitvah so odposlanci čestitali novo izvoljenemu izvršnemu odboru SIAU in mu iz- Borlll smo se, priborili velike pridobitve, toda 'Tukaj ukazujemo mil G. Simoni in Baraga na “obisku,, JENKO Bleiuieisa, ki se je opiral, kar se tiče književnosti, na Luko Jerane. Dovoljevala sta sioer spise in pesmi, ki bi samo zabaval i, a zahtevala sta, da morajo tudi poučevati in navajati k dobremu. Fran Je bil motnja, da je vsak slovenski spis in vsaka slovenska pesem, ki bi ju brez nevarnosti ne smela Citati deoa, Jkod-Ijiv in pohujlljtv. Toda prava umetnost vre z vso silo na dan. Jezik a? razidja In bogati iz roda v rod. Mlade sile tedanje dobe pa niso imele prilike, da bi se veibale, da bi priobčeval^'svoje pesniške proizvode. Ni izhajala nobena literarna revija. Ko je leta 1855 Jenko pritel u Ljubljano, je tu nalet sololce. Brila, Erjavca, Mandelca in Zarnika. Ker si niso mogli drugače pomagati, so začeli izdajati na roko pisani listič tVaje*, kjer so priobčevali svoje prvence. Leta 1858 je Anton Janežič začel izdajati tBlovenski glasnik*. Mladina ga je z veseljem pozdravila. VsJ so čutili, da se pripravlja s tem listom nuua doba za slovensko Dne 18. t. m. ob 11 uri 30 min. sta prišla na slovensko ljudsko šolo pri Sv. Ivanu g. Simoni in Baraga. Po stopnicah ju je vodil šolski sluga. Vstopila sta v pisarno in vprašala po didaktičnem ravnatelju. Ta je imel deška ročna dela v V. razredu. Ko je prišel tov. Ferluga v pisarno, mu Je g. Simoni velel sneti Vojkovo sliko s stene. Tov. Ferluga jo je snel, nakar jo je Simoni vzel ln odnesel. Nato je vprašal, kateri razredi imajo pouk in kje so knjige ZVU. V odgovor mu je tov. Ferluga pokazal knjige v omari rekoč, da je učiteljstvo vrnilo knjige, ker jih učenci niso hoteli. Pozneje se je g. Simoni sam prepričal, kako so otroci 4. razreda vpričo njega odklanjali knjige. Simoni je pozval učiteljstvo In dejal: »Cernu samo vi ne rabite zavezniških knjig, ko jih rabijo vse druge šole in tudi nekateri učitelji na Krasu, ki so v prav samotnih krajih in v smrtni nevarnosti (Sic!!! Kje na?) Kljub temu pa rabijo naše knjige. Tukaj ukazujemo mi!». Tov. Ferluga mu je na vprašanje, katere knjige rabijo jr V. in v VI. razredu, odgovoril, da rabijo v V, raz. Vire, v VI. pa ataro Danevovo berilo. Amalija Cok je dejala da o-troci nočejo kupiti Slovenskega be. rila. Simoni je odgovoril, da ne zna vzdrževati discipline. Ko mu Je pa stavila tov. Cok A. vprašanje, zakaj niso prej dali knjig, ji je Simoni odvrnil: »Vol siete una inee-gnante? C ho grado d’istruzione a-vete? Voi non eiete una maestra. Non sapete che in 2 mesi 1 libri non si possono stampare*. Ko mu je tov. Pavletič dejal, da so dobili «Svobodna pota* že v novembru, mu Simoni ni dal odgovora. Učiteljstvu Je še dejal: »Da og-gi In pol vi i sospesa la paga*. Spo. dil Jih je iz pisarne z besedami: »Andatevene tutti!» Na te besede sta Cok Amalija in Cok Emilija odšli. Pavletič je vpričo Simonija od-nešel knjige v razred. Simoni Je nato dejal Baragi: »Ora portlamo i libri alle maestre che li hanno rlfiu-tati*. V šestem razredu je Baraga (kaj slovstvo. V tem listu niso več gledali na to, da bi morala umetnost poučevati in navajati k dobremu, ampak so polagali važnost, da j« bil proizvod res umet-nilke vrednosti. Ctz nekaj let je prevzel tSlovtnski glasnik* Josip Stritar, ki je pozneje ustanovil sDunajski zvon* in ga nato prenesel v Ljubljano. Slovenski u-metnosti so bila vrata odprta. V taki okolici se je oblikoval Jenko. Njigova pesniška narava je dobila primerno okolje, da se je lahko nemoteno razvijala. Njegove pesmi so globoko občutene, prisrčne. 7Jvel je ob narodu, z narodom. Njegove pesmi so Obogatele narodno kulturo. Tesno je povezan naš pesnik » svojo domačijo. Soriko polje, njegov rojstni kraj, mu je merilo za njegovo notranje življenje, za njegove notranje spremembe. Značaj pesnikovih pesmi je predvsem čustven. Tu pa tam Je tegoben. Dal je resničnega izraza svoji notranjosti. Njegove pesmi niso več namenjene, da bt vzbujale rodoljubno navduienje, a so navzlic temu navdušujoče. Vzlio temu pride do izraza ljubezen do domovine. Jenka je bil zgodaj zrel. Fr. Leveo pripoveduje, da jo bil leta 1853, ko Je prilel iz Novega mesta v Ljubljano, popolnoma pa- šo ie o njem odločno dejali v Ljubljani) spraševal vsakega ’ učenca posebe, zakaj noče knjig. Odgovori so bili: ni denarja, veliko otrok, oče zasluži malo, starši nočejo. Baraga je naročil izprazniti torbe na klop in zaplenil Pionirje, Cicibane in Vi. re. Simoni je vprašal Barago, ali so omenjene knjige prepovedane. Baraga je izjavil, da niso prepovedane In da ne vsebujejo nič taftega. Tov, ■Co^ArnglijaJe'.-pekla, da ne ,rabi prepovedanih knjig. Simoni je na to vrnil otrokom Pionirje in Cicibane rekoč, naj te knjige prebirajo doma. Ponovno je ponudil otrokom Slovensko berilo. Na izjavo otrok, da nimajo denarja, jih je Simoni razdelil brezplačno. Dejal je: »Kdor jutri ne bo imel te knjige, ne ame v šolo . Ta šola je javna in pod nadzorstvom ZVU. Učenec, ki odkloni to knjigo, nima več vstopa v šolo in obiskovati bo moral le zasebno Solo. Tudi izpričevala ne bo dobil*. Danes se bo G, Simoni vrnil v šolo in ae osebno prepričal, ali imajo otroci knjige. Baraga Je odprl omaro in pregledoval zvezke. Pogledal je tudi razrednlco in ime učiteljice. Nato sta odšla iz razreda. Hotela sta v V. razred, ki Je medtem že odšel domov. Vsopila sta v IV. raz. Na. stop in postopek lati kot v VI. razredu. Simoni je sam pobral otrokom tega razreda »Svobodna pota* in Jih odnesel s seboj. V obeh razredih je Simoni odnesel okoli 37 knjig. V IV. dekliškem razredu Je Baraga delil Slovensko berilo? Simoni pa plenil »Svobodna pota*. Ko sta Simoni in Baraga odhajala iz IV. dekliškega razreda, so učenke jokale, a v IV. deškem raz. redu so dečki metali Slovensko berilo ob tla. Ob 12 uri 45 min. je g. Simoni 1-skal učiteljici Stipanič in Cok Milico. Stipaničevi je naročil, da mora jutri zapleniti »Svobodna pota* ln razdeliti Slovenska berila. Odšel je z našimi knjigami pod pazduho. Težko se ob takem vzdržimo starejši. Otroci pa se niso mogli. Pri cerkvi so žvižgali ln kričali za njima. metin, resnoben človek, dasi je imel tedaj šel9 osemnajst led. Večkrat je tedaj trdil, da bodo lopovi grmeli (n kri bode tekla v potokih tedaj, kadar se bo snovala slovanska vzajemnost. S pasa in reštnja Slovanstva se ja nadejal od edine mogočne države slovanske; večkrat je rekel, da slovanstvo brez ruskega naroda nima nob‘ne bodočnosti. V takem razpoloženju je napisal slovensko himno; Naprej zastava slave, na boj Junaška kr!... Z orožjem in desnico nesemo vragu grom, zapisat v kri pravico,, ki terja jo naS dom. Ta pesem je postala resnična v narodno osvobodilni borbi. Nat narod se je vedno junaško boril, toda za druge, tele v zadnji vojni je hitel szapisat v kri jrravi-co, tej terja jo naj dom!* Njegova misel Jf bila misel natega časa. Trdno je verjel v lepte čase slovenskega naroda: Ko v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov sreče bo užival, imel bo jasne dneve narod moj! Jenkove pesmi »o preproste, prisrčne, ljudske in se zelo bližajo čustvovanju naroda. Marsi- ■« »V—* tAMf. rekli zaupnico za nadaljevanje političnega dela v okraju. O. K. Trst TRŽAŠKE ZENE OB ZADNJIH DOGODKIH Antifašistična žene III. rajona se zelo aktivno udejstvujejo, Zenc sektorja Rocol-Lovec so izdelale precej otroškega perila in obleke v okviru »Tedna otroka — žrtve vojne*. V ta namen so tudi nabrale več kesov ponošenega perila, obleke in čevljev. Platno za. izdelavo perila ln oblek je daroval tov. Per-tot, trgovec v Via Ginnastlca 22. Zene II. sektorja «Cebulec» so nabrale 3.150 lir za zaprte antifašiste. Zločinski fašistični umor tov. Hlače je naše žene globoko pretresel. Za njegovo zadnjo pot so spletle mnogo vencev in nabrale cvetja za njegov grob. Tako so žene sektorja Cebulec napravile štiri vence, žene I. sektorja III. rajona pa so izdelale tri vence in nabrale mnogo cvetja. Tudi iz ostalih rajonov prihajajo poročila o vencih, s katerimi so žene izkazale zadnjo čast tov. Hlači. Tako so žene IV. rajona spletle o-sem vencev in nabrale cvetje. Več vencev so darovale tudi žene II. rajona. Šmartno .MLADINA . > NA UDARNIŠKEM DELU Ko je v naši vasi prevzel posle novo izvoljeni odbor SIAU, se je opazila večja pozornost tudi med mladino. Mladinci so sklenili, da z udarniškim delom pomagajo revni družini Mizerita Antona, kjer ni pri hiši dovolj delovnih sil. Dne 16. t. m, se je podalo na zemljišče to družine okoli 15 mladincev. O-kopali so vinograd, pokosili travo in izvršili 320 ur prostovoljnega u-darniškega dela. Delovna četa iz Šmartnega* bodi vzglad tudi ostali mladini briškega okrilja!', f zaveda. r Postojna OBISK V POSTOJNSKI JAMI Preteklo nedeljo je mnogo Tržačanov napravile izlet v postojnsko jamo. Neki tovariš nam piše, da je ob tej priliki govoril s tovariši in tovarišicami iz raznih krajev. V vasi Otok je govoril z nekim trgovcem in ga vprašal, kako gleda na ljudsko oblast. Odgovoril mu je, da ljudski oblasti ni mogoče biti sovražen, ker je oblast vse ljudstvo. Trgovec mu je dejal: »Sami si vla. damo in samo od nas odvisi, ali gre dobro ali ne. Zavedati se moramo, da nam ja vojna prizadejala hude udarce ln da bo treba še precej časa, da bomo zacelili rane, Ce kdo izmed članov naših odborov ne vrši svoje dolžnosti, ga lahko od. slavimo ln si Izvolimo drugega. Samo ako nekoliko pomislimo, kaj je bilo z nami za časa fašizma, vidimo, da smo dosegli velike uspehe, da imamo v»e pravice. Dolžni pa smo našo oblast podpreti z vsemi svojimi močmi- Sleherni človek se zaveda teh velikih pridobitev. Ko bomo s Trstom vred priključeni Jugoslaviji, bodo rešena vsa vpraša- nja. Napeli bomo vse svoje moči, še bolj bomo delali kakor delamo danes za popolno obnovo naše dežele, za gospodarsko-neodvisnost*. Plseč nadalje omenja, da je prišel v stik s tovariši in tovarišicami iz drugih okrajev in tudi z Reke. Vsi so se pokazali popolnoma zadovoljni, saj imajo po tolilkih letih suženjstva vso možnost svobodnega razveja in življenja. Vsi si želijo le eno: Priključitev k Jugoslaviji. L. L Štarancan ZGRADILI SO PROSTOR ZA PRIREDITVE Delavci in kmetje iz štarancana pri TiUču so z udarniškim delom »gradili krasen prostor za kulturno prosvetne prireditve. Čeprav prihajajo trudni * dela v tovarnah in na polju, so delali brezplačno za skupnost. Ssdaj se pripravljajo, da bodo zgradili veliko dvorano za kino-predstave in kulturno prosvetne prireditve ter prostore za razne pisarne. Kar veselje je gledati mlade pionirčke in mladince ter starejše vaščane, kako oznojeni neutrudljivo delajo za proapsh ljudske kulture in prosvete. To je lep primer ljudske volje, ki jo ne bo strla gnila reakcija, ki skuša utruditi delavske množloe in jih ponovno podvreči nekdanjemu izžemanju. Italijansko in slovensko demokratično ljudstvo se danes vsega tega dobro Šempolaj DELO VAŠKIH ZENA Prebivalci te vasice so zelo delavni. Vsi so v Mladinskem tednu pomagali pri udarniškem delu in dali najlepši vzgled. Odšli so na udarniško ddlo tudi v požgano vas Mavhinje. Dasiravno ni bilo v tej skupini dosti žena, ne moremo reči, da one niso delavne. Zene so zaposlene z udarniškim delom doma in v bHinJi okoBci.jPovrh«: tega vršijo .še dMlgo delo. Key mladenke no morejo1 same skrbeti za branje, šivanje in likanje perila naših borcev, so antifašistične vaške šen« ustanovile svojo delovno četo in sedaj prostovoljno pomagajo pri tem delu. G. O. ali odhajajočega prekooceanskega parnika. Le skozi polpriprte žaluzije šine pogled zaspanih meščanov, kadar se skozi tišino začu-jejo koraki na pločniku. Le častne sestre s' širokimi belimi pokrivali se pojavijo od časa do časa iz bližnjega samostana in sredi poletne kopalne sezone se pojavijo radovedni tujci iz Blankenberga in Ostende, da fotografirajo stolp in gotsko stolnico in pobožno ob-čudovaje vzdihnejo pred Van Dyke-oviim zveliarjem v katedrali in slikami v Momlingovem muzeju. Bruges je dane« mrtvo mesto, ker je odrezano od morja. O-bala se je odmaknila, po naravnih prirodnih pojavih se je morje umaknilo v teku stoletij in pristanišče Bruges je ostalo na suhem. Pristanišče Bruges je umrlo, ker je ostalo brez morja. Trst bi umrl prav tako, če bi ostal brez zaledja. In naše primorsko zaledje Trsta bi gospodarsko usahnilo kot Bruges, ako tudi njemu vzamejo morje — njegovo oh310 v morje Trst. Desettisoči Tržačanov so že d*' nes brez posla, Le združitev Trsta z njigovim jugoslovanskim zaledjem bi jim zopet dala kruha, bi rešila tržaško industrijo g®to-ve smrti. Desettisoči tržaških delavcev dobiva danes plačo, ki je premajhna ža življenje in skoraj ne prevelika za smrt. Le takojšnja rešitev tržaškega vprašanja v smislu sovjetskega predloga J'1' reši počasne smrti vsled lakote m bližnje breeposelnosti. Nešteta italijanska pristanišč®* so danes up in nada sestradane italijanske republike. Ze njih j® preveč in medsebojna konkurenca prevelika. Gorje, ako bi j|m konkuriral še Trst. Poleg njih Trstu me bi bilo življenja. umetno oživljati ga danes ne bi mogli več. K večjemu še zadušiti kot neljubega tekmeca... Tega s® zaveda tržaško delavstvo. Tržaško delavstvo nima kapitalov, ki o* jih lahko preneslo ali vložilo drugod... Zene Opčin zahtevajo rešitev i* nevzdržnih gospodarskih razmer Dne 19. t m. se je vršila na Op-* čmah okrajna seja ASIZZ, ki so se je udeležile tajnice vseh* vasi. Na seji so obravnavale delo in uspehe delegacije JK in Trsta v Parizu, zlasti podrobno pa težki gospodarski položaj našega prebivalstva. Zvečer je bil sklican množični sestanek sektorja Opčine, na katerem so ženo v glavnem razpravljale o nevzdržnem gospodarskem položaju in odpuščanju delavcev. Sogia-sno so ugotovile, da se tako stanje ne sme nadaljevati, temveč da je treba proti temu nekaj ukreniti. Zato so soglasno sprejele sklep, naj se pošlje protestna nota na ZVU, pa tudi Svetu zunanjih ministrov v Parizu in tov. Kardelju. Protestna nota openskih žena ZVU se glasi: «Podpisane antifašistične žene Opčin odločno zahtevamo, naj napravi ZVU konec temu brezupnemu gospodarskemu stanju de-lavcav in javnih nameščencev. Dovolj je brezposelnosti, dovolj lakote! Nočemo nobenih milgstnih podpor, temveč zahtevamo delo za naše moče, fante in dekleta, da ne bomo več stradati! Smrt fašizmu — svobodo narodu!* Zunanjim ministrom zavezniških velesil v Parizu pa so žene poslale sledeče pismo: nNaš gospodarski in socialni položaj je brezupen. Doslej je le nad 30.000 brezposelnih. Kmalu se jim bodo pridružili novI, delavci tržaškega pristanišča. Kam z druliiuimir Kam z otroki t Ali smo se zato borili dolga leta in žrtvovali prav vse, kar jo le kdo mogel t Mi vemo prav dobro, kje nam Seja M0S~a za Trsi Osvobodilni svet za Trst je imel 19. t m. sejo, ki ji je na vabilo prisostvoval tudi predstavnik Enotnih sindikatov. Le-ta je podal podrobno In jasno poročilo o težkem gospodarskem položaju delavskih množic, ki ga označujeta vedno večja brezposelnost in revščina. Govoril jo o naraščajočem razburjenju delavstva, ki je žrtev sebičnih interesov kapitalističnih klik ter o ak. ciJI, ki se je pričala za izboljšanje njegovih gospodarskih prilik kakor tudi za ohranitev raznih Industrij, ki predstavljajo glavni življenjski vir vsega delavskega razreda me-Bta in pokrajine. je iskati rdšitev; svoje prepričOr nje želimo povedati tudi onim, nam krojijo bodočnost: Trst mora rešiti edinole združitev s Fe-derativo ljudsko republiko Jugoslavijo. To je naša edina, na*a brezpogojna zahtava*. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Antifašistične žene Opčin. Openske žene so poslale tudi s'e" dečo brzojavko; Edvard Kardelj, vodja jugoslovanske delegacije — Pariz. Ogromno je Vaše delo, ki ste 5® izvršili za svobodno bodočnost naših krajev in brezmejno je M®" še priznanja. Vztrajajte v ter* pravičnem boju krepko dolfr kajti za rami stoji strnjen narod, ki ga zastopate*. Antifašistične žen* iz Trsta - Opčin. Vfh Izšla je nova številka LJUDSKEGA TEDNIKA! Zunanjepolitični pregled in teden domačih dogodkov, o novem fašističnem zločinu in o ozadju stavk v Ameriki, razgovor z duhovnikom Sčekom: «Sazonov in Molotov*, o Slovenskem narodnem gledališču, o Maksimu Gorkiju, gospodarski in gospodinjski nasveti — vse to vam prinaša v jasni in priljudni obliki novi LJUDSKI TEDNIKI katera teh pesmi je ponarodela. Poslušajmo naslednje kitice in občutili bomo to prirodno šega-vost: Dollnca cvetoča, v dolini studenček, prt njem je dekllčca, ki vije si venček. Prišel sem st žejco gasit na studenček, dekličca mi dala je srček in venček. Kdo ne pozna kitio: Pa psi zalajajo po vsej vasi na glas, na glas oznanjajo, da gre moj ljubi v vas, Petelin je zapel, danica je prišla, slovo je dragi vzel jaz sem zajokala, Simon Jenko je napisal pesem »Buči morje Adrijansko*/ ‘ Simon Jenko bodri narod: , Naj volja tak krepka, ko tvoje (gore, naj mod tl bo Uka, kot tvojih rje rek, ki trgajo jez, in potresajo breg; al mirno, ponosno srce naj ti bo, ko tvoje spomladi polje Je cvetoo. A v svojem srcu ne čuti sovraštva do drugih narodov. Ker je še drugih ljudi na svetu, naj iive veselo, pa naj bodo belokožci ali črno polti ali katere koli narodnosti. In vprašuje laSko polje, naj odpre svoje grobov- in naj vrne brate njegove. Toda kako bo to ratmo polje vrnilo njegove brate; Saj je lastnih pokopalo sinov več, ko sto ln sto v domovja sveto zemljo, VI, ki ste Jih h klanju gnali, srčno krt njih prelivali, vam pr-avice vnij« glas: »Bo prišel plačila čas!* Bo smrti pa pojde naš pesnik in iioer «ko bo le sto let spal* po domovini: Po dragi domovini ogledovat sem šel, ko sinov naših sini, nov rod bo v njih cvetel. Bom gledal, se spolnil« želje so se mi v tem, še mirno v dnu gomil« naprej počivat smem? Umrl je 18, okt, 1889. Ne spi še sto let. In če bi sedaj prišel gledat po domovini, bi videl, da so se spolnile njegov? želje in da sme mirno počivati v dnu gomile. Sledilo je obširno razpravljenie med katerim »o preučili razne plati težkih gospodarskih prilik. MOS vidi v poizkusih te centralizacije kvalificirane in specializirane delovne moči pri raznih izboljševal-nih in drugih nepomembnih delih, ki nikakor niso nujna, politično špekulacijo, ki teži po razkrojitvi delovnih množic in njih nadaljnjem zatiranju. Samo zaradi teh reakcionarnih namenov je industrija zapuščena, in se ovira obnova ladjedelnic in arzenalov; industrijski krogi si nd delajo skrbi zaradi ogromne materialne in moralne škode, ki jo trpi mesto in vsa pokrajina zaradi njihove nemarnosti in brezvestnosti. V teku razpravljanja se je pokazala nujnost, da se ohrani celotnost industrijskih pozicij Trsta, ki edine lahko zajamčijo napredek in blaginjo vsemu prebivalstvu mesta in pokrajine. Zaradi tega je Osvobodilni svet kot tolmač volje in potreb delovnega ljudstva sklenil ustanoviti tehnično kcinisljo, ki bo Imela nalog preučevati vprašanja, ki so združena z industrijsko obnovo. Nato so razpravljali o šolskem vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu. Referent je med drugim poročal, da Je zadnje čase prišlo v slovenskih šolah do raznih inter-vtnoij šolskih oblasti z namenom omejiti svobodo pouka. To vprašanje so izročili v preučevanje posebne komisije. Razpravljali so nato še o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z zlato knjigo onih, ki so padli v borbi proti nacifašizmu. Izlet na Volnlk <546 nt) Je najbolj priljubljen izletniški v bližnji tržaški okolici. Pota **®7 je zaznamovalo pred 50 leti tr»®' ško planinsko društvo. V nedeljo 23, junija priredijo žaški planinci izlet na Volnik. B ja bo trajala dobri dve uri. tem bodo udarniško zaznamo^ pot na to kraško .planinsko po3*0, jan ko. Odhod ob 7. uri s tramvaj*' končne postaje v Barkovljah. ‘° vratek preko Opčin. Va/bljeni v planinci! ^ Dobra srca Tov. Narobe Franciz Grljani daruje 1000 lir za sirote padlih parti*® nov in 500 lir za »Našega dl)a'^*,’ Srčna hvala! Rodbina Sosič, Herpelje - K°**B ^ daruje za sirote padlih p ar ti z®00 2000 lir. Srčna hvala! Tov. Ivažič Miroslav iz Opčinj1. Trstu daruje za «Dijaško 200 lir. Hvala in posnemajte! KIN0PREDSTA0E! NA5SIONALE, 16.15: «Cartacalka> V. Romance. FENpLE, 31: »Delfo* bistrovi®0 časa in proštom. ,. SUi-juRciinEMa, 16: »Nevesto r, ljubljajo* - F. Cravvford, Douglas. "d FILOjjKAMMATICO, 16: «G°SPc, Jordan* . R. Montgomery. Rams. c. ITALlA, 16: »Svet tako hoče* -Calamai, M. Serato. ,, ALABARDA, 15.30: »Mladi »ejev F. MacDonald, Nelson Eddy. IMPERO, 16: Komični progran}L VIALE, 16: »Krivo naslovljena H bežen*. MARE, (Zaprto zaradi popr*Y-» MASSIMO, 16: «Srečna dekli0" A. gothern, G. Raymond. ,n(> GARIBALDI, 16: »En mož se A. Magnani, G. Oervi. NOVO CINE, 16: »Rdeče aene«w , ARMONIA 15.30: »Utrip A. Noriš, J. Lodge. .■-nie* ODEON, 15.30: »Veliko pohujsa' MaltagUatl, Beghi, Ninchi. SAVONA, 15: »Junaško poslana C. Brook. . 0ri' MARCONI, 15.30: »Zaljubljene* ®t-hodnostl* - G. Moore, G. ^ AZZURRO, 15: »Pot maščeval j J. Wayne. k0vi» RADIO, 15.30: »Nevidljlvi A. Valli, C. Nlnohi. D VITTORIA, 16: «Medigra» ' Howard. I. Bergmann. ADUA, 15.30: «Karavane VENEZIA, 15.30: »Vlak Pr'K* 0. CARDUCCI, 15.30: »Letel W» -Formby. -rAtlP BELVEDERE. 16: »Hiša vanj*. ... n* ARGENTINA, 16: »Pivnica Jamaici*. vrvi* * LJUDSKI VRT, 21: »Glas * P. Martin, L. Bibcrtl. T>k® SCOGUETTO, (letni) 21: 0\, me poljub?* - M. Auer, M- - SCA* Odg. urednik DUŠAN HR®- V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljer*1' da je naš ljubljeni sin in brat SLAVKO GRUNTAR LESNI TRGOVEC v najlepši dobi tragično preminul dne 17. t. m- v Vidmu Pokopali smo ga doma na ReSnjevo. Kobarid, 18. 6. 1946. Zalujočlf JOŽEF. VILMA, DRAGA GRUNTAR