g^blishedand diatribi^dundcr permit (No. 556) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. — By order of the President/A. S. Burleson, Postmaster General.
H Največji slovenski dnevnik |	^">1	A	^^ "T" A ■ ^	A	Gj The Urgest Sloveniaf^^^
■fi < v Zedinjenih državah jll	M 1 ■	/1 ^^	|%| /1 ■ ^ M M ■ M ^	Jjl < ™ the Umted States:- JTL
ifi Velja za vse leto ... $3.50 iff	VJI jL^JLXk^/	X 1 i * 1	/ 1 / l M	ffi I«ued every day except Sundays M
M Za pol leta......$2 00 ^	Tlf	»d Legal Hobdays.	^
■Igi^B^iB^o^sl_List slovenskih delavcev v Ameriki,_I^l^S^S T^lT* H B
telephone: CORTLANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	Telephone: CORTLANDT 4687
NO. 168 — ŠTEV. 168.	.	NEW YORK, FRIDAY, JULY 19, 1918. — PETEK, 19. JULIJA, 1918.	VOLUME XXVL — LETNIK XXVI
I IZ AVSTR. PARLAMENTA
-OOO--
5EdKI POSLANCI V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZBORU SO POVZROČILI VELIKANSKI HRUSČ, KO JE SEYDLER JZJA-VIL, DA SO NEMCI GLAVNA OPORA AVSTRIJE IN BODO TU
DI V BODOČE.
-OOO- •
Amsterdam, 17. julija. — Velikanski kriki ogorčenja od strani ">bov ter živahno odobravanj«' od strani Nemcev je pozdravilo u-rotovilo mini trškega predsednika Sevdlerja glede položaja, ]»oJauo v avKir ijskf'ci <ir/avn<'m /borti.
V nekem poročilu Dunaja se glasi. <la j«1 rekel naslednje: Metode notranja propagande naših sovražnikov so tako ab-• urdne, da I * prieajo «> njih popolni nevedno-, t i jrlede naših razmei F«* pšiee hrr lt> odletele od naše tifomujuiie zvestobe do dinastije, od ojj>:uoMi naš h državl janov do države in od trdne notranje /.veze hum države v okviru monarhije.
'/! zaupanje se moremo o/irati v bodočnost. V edinstvu z našimi lojOnimi zav< /niki bomo v stanu izsiliti konec svetovne vojne. Naša o/ka zve»a /. njimi, katero upamo ojačiti in razširiti v bodočnosti, posebno pa stara in dobro preiskušena zveza z nemškim eesar-stviiin preflsTe.vija /a tims in tudi za naše zaveznike najboljša jamstva. da bomo za v-e ."as»» obdržali svoj prostor med državami sveta ter da bomo v stanu zagotoviti svojim narodom pogoje prostega in dobrotvornegu razvaja.
Ti pogoji pa >o daleč od t epa. da bi predstavljali nevarnost za drupe države t«*r se bodo i>r«\je izkazali kot koristni in uspešni čle-ni prt stvorj« nju bodočega miroljubnega razmerja med spravljenim
svetom.
I>r. Sey ller se j«1 spomni! odklonjenja čeških klubov, da sodelujejo pri reviziji ustave ter rekel, da mora vlada izvesti svoj program narodne avtonomije, če se noče izpostaviti očitanju politične pasivnosti. Odtod odloki plede razkosanja l"'eške v okraje.
Niti i/ daleka ni moj namen, — je rekel Sevdler, — zanika-f . da je bil t.^ nemški tok, kajti če je kaka politična sila v Avstriji mote biti ta le taka. ki jamči varstvo interesov nemškega plemena. Hrbtišče te ta/uolike države je nemško pleme ter bo tndi vedno. Vlade >e ne ho odvrnilo od teka ki pa je zavzela.
Poslanska zbornica s»« je sestala po štiri mesečnem odpodenju in galerije so bile nabito polne.
V. dvetretinsko večino je glasovala zbornica za takojšnje razpravljanje glede provizoričnepa proračuna, plede nujnih vprašanj domače in zunanje politike ter plede živilskega položaja.
Nemški listi so na odličnih mestih natisnili naslednjo izjavo profesorja Hans Delhrueeka v "N. Wiener Journal":
Noben mir ni mogoč na svetu, doklej- ni Relpija prosta kot je b la pred vojno. Celo Amerika ima največji interes v Belg ji. — Dokler Helpija ne bo prosta, ne more svet sprejeti niti indirektne nadvlade Nemčije nad seboj.
Filip Ib'lneken, ravnatelj ševero-nemškepa IJovda je pisal v Deutsche Stimmen". da je bedasto domišljati s:, da bi Srednja Evropa popravila in nadomestila izpuhe tržišč. On je za princip, ka-terepa so sprejele na Dunaju "Združene avstro-nemško trgovske 7veze in ki se plaši:
"Zopet no ustanovljenje »*konomksih odnošajev z vsemi narodi".
— AvsOooprska. ki nima nikakih kolonij. — pravi on. — je prav posebno odvisna od dobav iz drugih delov sveta. V sled tepa je največje važnosti, da se centralne sile takoj po končani vojni iz-ne' e verip državno-socijalistične vojne administracije ter se vrnejo k individualnemu podjetništvu.
Nemški načrti
-OOO--
PO MNENJU NEMCEV BO SEDANJA OFENZIVA POVSPESlLA KONEC VOJNE. — CENTRALNIM ZAVEZNIKOM SE NE BODO IZPOLNILE NJIH SRČNE ŽELJE. — PRIZORI NA ZAPADN1 FRONTI — NEMŠKI JETNIKI SO SAMI PRIZNALI, DA JE IMELA NJIHOVA ARMADA STRAHOVITE IZGUBE.
-OOO--
S francoskimi armadami v Franciji. Is- ju! ja. (Piše A. Rockwell.) Nemški vojaki, katere so vjeli /adnji čas na zapadnem bojišču, {pravijo, da bo sedanji "frieden* sturm" (ofenziva, ki prinaša mir) povspešila konec sedanje vojne. Izjavljajo pa obenem, da mir naj-hrže ne bo tak kot so si pa zamislili centralni zavezniki.
V prejšnih ofenzivnih prod ra njih, razen pri Tompiepne, je so vražnik povsod zelo napredoval. 'Sedaj se je pa obrnila vojna sreča na francosko stran. Dokumenti, ki so jih našli pri jetnikih, dokazujejo, da je bil nemški generalni štab prepričan, da bodo dospeli Nemci že zadnji pondeljek do Epernev in Mont Mirail, Nadalje so Nemci nameravali zavzeti JRheims v prvi uri nove ofenzive toda to mesto je še vedno v francoskih rokah.
Južno od Marne se je vršila v ponflbljek strahovita bitka na čr-ti m^LSaphaom in Chapelle. Vroči boji so bili tudi pri Redema* pozdu. Vse nemško pr zadevanje je bilo pa brezuspešno.
Na eel i osemdeset kilometrov dolgi fronti leže trupla nemških
vojakov. Ambulance neprestano odvažajo ranjene in pohabljene.
Zavezniki še vedno štejejo svoje jetnike. Samo krop Dormansa so jih vjeli vež kot tisoč. Vsi jetniki zatrjujejo, da so imeli Nemci strahovite izgube. Zavezniško vrhovno poveljstvo
je natančno vedelo, kej bo sovražnik napadel. Pred nekaj tedn*> je namreč dobilo v roke neko pismo iz nemške cesarske hiše. V pismu se je plašilo, da se je cesar ostro prepiral s svojimi penerali, kjer naj udarijo Nemci: proti Parizu ali bolj na severu proti morju. — Prestolonaslednik, ki se je zavzemal za Pariz, je zmagal. Udariti je nameraval 14. julija, torej ravno na francoski narodni prazn k toda slabo vreme je zavleklo akcijo za 24 ur.
Medtem so pa francoski aviatiki poročali o velikem sovražnem gibanju v .Marne in Champagne ok raj ill. Nemško poveljstvo je nameravalo poslati v boj kot prve nemške elitne polke, ki so že en mesec počivali. Francozi so se pa izborno pripravili, da so Nemce dostojno sprejeli.
Mesto Rheim.s je bilo cilj napa da. Nemci so imeli v svoji prvi vrsti na vsaki strani mesta po štirinajst prvovrstnih divizij, v drugi vrsti pa še veliko več.. Vsepa skupaj so imeli 56 divizij.
Divizije so sestajale iz najboljših vojakov. To so bili pruski gardisti, lovci, Bavarci, Virtem-beržani, Saši, Slezijci in znana sedma divizija iz Devina (Magde burp.)
Nek Bavarec je izjavil, da je prišla njegova divizija po dolgem maršu ob dveh zjutraj na fronto ter je dve in pol ure pozneje stopil v akcijo. To je bilo na fronti?
^ THE. KARACHI JAPONSKA BOJNA LADJA "KAWACHI", KI SE JE POTOPILA
KLIC OBUPANEGA
--ooo--
KER SE NEMCI NE MOREJO MAŠČEVATI NAD AMERIKAN-CI, SE NA NESRAMEN NAČIN NORČUJEJO IZ NJIH. — KAK- ' SNE "NOVICE" PRINAŠA NEMŠKI LIST IZ FRANCIJE. — ' LAŽ NA LAŽ — TODA VSE SKUPAJ JIM NE BO NIČ POMAGALO. — PIŠE EDWARD PRINCE BELL.
-oo
London, Anglija, 18. julija. — Ker se Amerikanei L/.horno bore južno o.I Marne v novi ofenzivi
krog Rheimsa, so jih začeli nem ' ... )
ški vojni kritiki po svoji stari na-; vadi zopet blatiti ter podcenjevA I i i njihove vojaške zmožnosti. Imenujejo jih " mehkužneže" in "državljanske vojake".
V sovražnem časopisju, ki je ravnokar dospelo v Anglijo, je vprvic omenjeno, da poveljuje pe-neral Pershinp na francoski fronti armadi, ki šteje več kot iniljon mož.	i
Na-kak način si prizadeva pe-neral Ludendorff preslepiti nem- < ško javnost ter okrepiti ljudsko moralo, je razvidno iz sledečih izvlečkov.
I pleden nemški vojaški kritik penera! baron von Ardenne, piše v berlinskem ' Ta pesblattu . vo-1 dilnem organu nemških "demokratičnih" razredov sledeče;
Zavezniški statistiki naj se zbe- 1 rejo ter naj zaeno določijo, koli- ! ko ameriških vojakov se nahaja na Francoskem.
Nek francoski general je pred kratkim izblebetal, da se je izkrcalo v Franciji samo sedemdeset ameriških vojakov ter da se sedaj bore na fronti. Predsednik Wilson pa~nasprotno zatrjuje, da ima Amerika pod orožjem dva miljona stotisoč mož ter med njimi nad 160,000 častnikov. On tudi pravi da bo v kratkem času mobilizira-n h še nadaljnih tri miljone mož. Ali ni velikansko nasprotje med onim. kaj- je povedal francoski pe neral in onim. kar zatrjuje predsednik Wilson?
Po kratkem treznem premisleku je vsakemu jasno, da zamore biti ameriška mi'jonska armada najbolj zgodaj šele v treh letih prt* pravna za hoj. Anglija je potrebovala dve leti, da je osnovala svojo sedanjo armado, kljub temu, da je bil njena stalna armada izborno izvežbana. In še potem je bila ta armada dobra edinole za defenzivo ter za vojevanje v tren-čah. Ko so Angleži začeli v somm-ski kampanji leta 1917 z ofenzivo smo videli, kaj se je zgodilo.
Bodoča ameriška armada se je začela razvijati pod zelo slabimi pogoji. Generala Focha so navdala z razočaranjem, seveda, če ni nad peneralorn Fochom še kak ameriški" vrhovni poveljnik. Kaj takega se namreč prav lahko zgodi. V istem easu bi pa morala biti ameriška armada tudi oborožena in z vsem preskrbljena.
Anglija ima dovolj tovarn, v
med. Rheimsom in Ma»siges, kjer so držali črto Francozi. Nemci i kljub silnemu prizadevanju niso ničesar opravili.
Pri Souainu je bil neka nemška' divizilja .popolnoma uničena. Zavezniški topovi so razstreljevali na kose nemške 4' kolosalne *' tanke. —
Roj je trajal do včeraj opoldne. Od tega časa Nemci ne napadajo več. Najbrže počivajo ter se pri-' pravljajo na nov napad.
0	0-
katerih izdelujejo zadostno množino orožja za nove vojake. Amerika jih pa nima dovolj. Ameri-[ški zrakoplovi so doživeli velik ;t'iasko. Se danes se morajo čete vež bati brez pušk in topov.
Med vsemi stvarmi je pa naj-
1	slabša stvar, ker se Amerikanei j bore brez navdušenja. Njihova
domovina namreč ni v nevarnosti. Najlepši dokaz za to je. ker se je prostovoljno priglasilo samo 40 ti-soč mož in je bila vlada vsled tepa prisiljena uvesti konškrip cijo.
Ameriški častniki nimajo pojma o vojaškem vežbanju. Noben redni ameriški častnik ni še nikdar poveljeval skupini, ki je štela več kot 700 mož.
Glavno vprašanje je pa gleokr transporta. Tudi če bi imeli Amerikanei dovolj ladij, bi ne mogli prevažati svojih čet, ker se boje naših podmorskih čolnov. Vse to nam torej jamči, tla bodoča ameriška armada ne bo igraJa nobene odločilne uloge. Amerika ne bo nikdar nadomestila one moči, katere so izgubili zavezniki z Rusijo. Rusija je poklicala pod zastave dvajset miljonov mož, od katerih se je deset miljonov neprestano bojevalo. Pri tem pa niso všteti rumunski miljoni. Česar niso mo-ple napraviti te trume, tudi meh-kušni Amerikanei ne bodo mogli. Mehkužni jim ne pravimo vsled tepa. ker so galantni, pač pa zato ker stoje na stališču, da je to "business*' vojna.
Tako piše torej nemški general !
Nemci so imeli posebno v zadnjem času večkrat priliko prepričati se o "mehkužnosti" ameri-l šk;b vojakov. in če Bog da. bo takih prilik še več.
Nemški mir
Nemčija je zahrepenela po miru . ter izbrala za govornika barona Buriana, pa se je vrezala.
Washington, D- C., 18. julija. — j Poročila, ki so dospela včeraj iz diplomatičnih virov sem, jasno do-i kazujejo, da sta hotela nemška ce-: sarja na dva načina doseči mir, j pa sta se v obeh slučajih opekla. . Dosegla ga namreč nista niti vo-. jaškim. niti diplomatičnim potom.
Poročila, da je bil cesar Karol. na neko povrfje iz Berlina prisi-
-	ljen sprejeti resignaeijo ministr-• skega predsednika von Seydlera, . je dospelo par ur pozneje ko je bil j objavljen Burianov memorandum J predsednikoma ogrskga in avstrijskega državnega zbora. To je bila
tTpo mnenju tukajšnjih diplomatov, . velika napaka, ki bo imela velik i moralni učinek na nemirne avstro-. ogrske narode v jugoslovanskih zemljah.
Nemčija je. prepričana, da Av-> strija ne bo sklenila separatnega
-	i miru- Če je smatrati memorandum ftuooi Bnriana a mirovni pred-
Kolera v Rusiji
Kolera se širi iz Petrograda. — V | PetrogTadu umrje vsak dan 500 oseb za kolero. — Bolezen se širi proti vzhodu in ogroža Nemčijo.
London, Anglija, IS. julija. — ■ Kolera, ki ima svoje središče v Petrogradn, kjer umrje po 500 oseb na dan. se širi po evropski Rusiji in je nevarnost, da bo prekoračila tudi mejo v Nemčijo. Kakor pravi neko kodanjsko porodilo na Exchange Telegraph, je v Saratovu zbolelo za kolero več tisoč oseb in mnogo več še na Finskem.
Poročila iz fitockholma pravijo, da se nahaja glavno mesto Švedske neposredno v nevarnosti pred kolero. Na otoku Fenjan je bila vpeljana kvarantina in ladjam, ki so namenjene v Svedijo, je bilo po. brezžičnem brzojavu naročeno, da ' naj plujejo na omenjen iotok. Najbrže bo pomorska zveza med 8tockholmom in Petrogradom za nedoločen čas prekinjena. Navzlic temu pa se bodo vse te varnostne odredbe skazale za prepozne, Na parniku Angermanland, ki je pred nekaj dnevi prišel iz Petrograda. je bilo izpostavljenih toliko oseb, da jih ne bo mogoče najti.
Potem ko se je pamik zasidral za lučaj kamna od obrežja, je kuhar nenadoma zbolel. Naslednje žrtve so bile neka delavka v kuhinji in dva brata v posadki. Potem | ko je bilo dognano. da je to kolera, so bili slučaji izolirani. Kuhar je v neki stoekholmski bolnišnici umrl.
Parnik je sedaj zasidran v do- j lenjem delu pristanišča in ima raz-obešeno rumeno zastavo v znamenje. da je na njem kužna bolezen. Maši nista te ladje so zdravniki prepeljali v bolnišnico ob obrežju. Na zelo obljudeni izletni ladji se je peljal 20 milj v Vaxliolm in na enaki ladji se je pozneje vrnil. V Vaxholmu se je slabo počutil, ko pa se je vrnil v Stockholm, se je izkazalo, da je zbolel za kolero.
Voda v pristanišču je umazana in prebivalstvo je bilo posvarjeno proti uporabi.
Zdravniške oblasti so brzojavnim potom naročile, da se naj po-
-	šlje serum v Stockholm in prosili za kar največjo naglico. Splošno cepljenje pa se še ni vpeljalo.
Posadke ladij se morajo vjeti
Amsterdam, Nizozemsko. 17. ju-, lija. — Telegraaf objavlja poročilo, ki prihaja iz zanesljivega vira, da so prejeli poveljniki nem-; • ških podmorskih čolnov nova na-vodila, da naj vjamejo kolikor naj več morejo posadk sovražnih la-i d i j. Nemške oblasti s temi ujetniki ne bodo postopali kot s civil-■ n mi vojnimi ujetniki, temveč jim, bodo dali okusiti strogo ravnanje v navadnih ječah.
: log. potem je gotovo, da je hotela
-	potom tega Nemčija le izvedeti i i mnenje zaveznikov. Nemčija je
j nadalje nasprotovala rešitvi polj-.
-	skega vprašanja, ki naj bi se reši-i lo na podlagi pogodbe, katero je i sklenil Poljski klub z ministrskim
-	predsednikom von Seydlerjem.
Naši zmagujejo1
Pojoč so se Amerikanei vrgli na sovražnika na 28 milj dolgi fronti.
Nemci so bili v spanju presenečeni.
_ ;]
Z ameriško a^rmado v Franciji
18. julija. — Ameriške Čete so v velikem številu danes zjutraj ] skupno s Francozi pričeli silno o-" fenzivo na 28 milj dolgi fronti -med Marne in ALsne. Popoldne so ! pognali vse pred seboj in so pro- i dirali tako naglo, da je posegla v < akcijo tudi konjenica.
Ves ameriški glavni stan je bil proti večeru na ozemlju, katerega so še zjutraj držali Nemci.
Zmagovite čete so zavzele več kot 20 mest, 38 topov in velikan- , sko množino opreme,- samo v okolici Soissons je bilo zajetih štiri tisoč Nemcev.
-Amerikanei so do poldne vjeli 3300 Nemcev. Yplenili so 50 to-l>o% in več t'soc strojnih pušk. , Mnogo ujetnikov in topov pa še ni hilo preštetih. V nekem mestu na ju*ru fronte so zaplenili 18 topov.
Severozapadno od Chateat. Thierry so Amerikanei zajeli ve-1 liko število ujetnikov in veliko množino municije in drugega ma-terijala.
Južno oil Soissons je padel v ameriške roke velikanski plen, v katerem je hHo zapopadeuih več aeroplanov, katerih sovražnik ni i mogel vzeti s seboj; tako naglo so i šle napadajoče čete naprej.
S svojimi dosedanjimi uspehi o-grožajo zavezniki celo desno nemško krilo v okolici Marne in prestolonaslednik mora svoje čete u-j makniti od Marne, ali pa bodo zajete, kjer so. Po mnenju francoskih in ameriških častnikov je bii zadan nemški pojemajoči ofenzivi zadnji udarec.
Po zadnjih poročilih so Amerikanei in Francozi napredovali za| 10 kilometrov, ali nekaj nad 6 milj.
Amerikanei so se pokazali, da so izborno izvežbani, kajti naprej so šli naglo in so se divje borili. Nič jih ni moglo vstaviti, posebno v okolici SoLssonsa m južno od te-<ra mesta. Ko so čete prodirale naprej, so naglo poslali za njimi lah-> ke in težke topove in kakor hitro je prenehal zastorni ogenj, so arae iriški topovi razbijali sovražne postojanke v ozadju, kjer so napravili med četami, ki so se hotele u-mikati ali priti na pomoč, veliko ! zmešnjavo.
j Na vseh krajih je imel sovražnik strahovite izgube.
Tanki so izvršili vse, kar se ja od njih pričakovalo. Veliki stroji; so se vaiili pred pehoto, goneč pred seboj Nemce in uničujoč vse ovire, ki so še preostale iz artilerijskega ognja.
Sovražnik je takoj pr čel pošiljati ojačeuja. Pokazale so se sve-.že čete ki so se pripravljala n;; protinapad.
Sovražnik je bil vržen nazaj in je bežal pred prodirajočimi Ameri kanci ter pustil za seboj lahke topove m municijo. Samo sem in tam je nudil slab odpor; v takem slučaju pa so Amerikanei prijeli Nemce s puškami in bajoneti pred katerimi so se vedno umikali.
Amerikanei so zelo navdušen' nad uspehom iii francoski častniki so jim poslali posebno zahvalo
Francosko-ameriški napad je bil popolno presenečenje. Mnogi nem ški častniki so bili vjeti, ko so spali, veliko število vojakov pa ko so spravljali žito. Med sovraž-imi četami, ki so držale prvo boj-1 (no črto, je presenetilni napad napravil kar največjo zmešnjavo. Ujetniki so povedali, da se jim reklo, da zavezniki za d^olgo časa niso sposobni, da bi pričeli kaj o-fenzivi podobnega.
Zavezniške čete so kazale veselo razpoloženje in so šle k napadu pojoč. Nek peŠpolk je prebre-del reko Savieres, ko je vojakom segala voda do prsi. j O pol treh je bila cela ofenziva v polnem teku >n se je razvijala mnogo boljše kot se je .pričakovalo. Sovražnik se ameriškemu pritiska ni mogel vstavljati
0FICIJELNA
POROČILA
Francosko poročilo.
Pari«, Francija. 18. julija. — (Ponoči.) Potem ko so zlomile nemško ofenzivo na frontah v Champagne ter v hricih pri Rheims v dneh 15,. 16. in 17. julija so francoske čete v zvezi z ameri-škimi silami napadle nemške pozi. cije in sicer dne 18. .julija med Aisne in Marne na fronti 45 kilometrov- Fronta, obsega Amblenv. Longpont, Troesnes in Bon res-ches.
Napredovali smo v sovražne črte ter dospeli na planoto, ki ob-vladuje Soissons na južno-zapadni strani ter pokrajino Chadun.
Med Villers Helon Norov-sur-Ourcq so se vršili kaj živahni spopadi. .Itiino od Oureq so naše čete preko splošne črte Marizv Saint Genevie in Belleau.
Več kot dvajset vasi se je vzelo nazaj vsled občudovanja vrednega navala francosko-ameriških čet. Ujelo se je več tisoč jetnikov , ter zaplenilo važen vojni materija!. —
(Podnevi.) Francozi so napadli nemške pozicije od Fontenov ob Aisne pa do sektorja Belleau. Napredovali smo na gotovih točkah od dveh do treh kilointrov. Poro-jča se o zajetju jetnikov. Na fronti ob Marne in v Champagne ni prinesla noč nikakih izprememb.
Južno-zapdno od Nanteuil-la-Fosse smo ustavili mogočen naskok sovražnika. Severno od Pros-ines se je popolnoma izjalovil neki naskok nemških gard. _
Angleško poročilo, i..London, Anglija. 18. julija. — Danes popoldne so izvedle Yorkshire čete uspešen naval na južno-iztočno od Robecq ter privedle nazaj mnogo jetnikov. Razven artilerijske delavnosti na obeh straneh v različnih sektorjih ni z angleške fronte poročati ničesar posebnega.
(Podnevi.) — V pričetku pre-, tekle noči so avstralske čete v bližini Villers-Bretonneux izvedle u-spešno operacijo ter napredovale južno-zapadno od vasi na fronti ene milje. Tekom operacije se je zajelo dva poljska topa ter nekaj strojnih pušk. TJjelo se je tudi nekaj mož.
Izboljšali smo tudi tekom noči nekoliko svoje pozicije iztočno od Hebuterne.
Sovražna ajrtilerija je pokazala tekom noči precejšno aktivnost severno od Bailleul.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 18. julija. — (Podnevi.) — Včeraj se je armada generala von Boehma težko borila skozi celi dan. Ojačen z novo došlimi di.izijami je sovražnik po več urah artilerijske priprave vprizoril enoten proti-napad proti celi naši fronti južno od Marne.
Na večer se je končada bitka v naš prid. Nepad sovražnika se je končal s težkimi izgubami. S svojim protinapadom smo vrgli so vražnika iz manjših prostorov juž-no-iztočno od Mareuil, kamor je sovražnik začasno prodrl. Na severnem bregu reke se je sovražnik • tudi zaman trudil uničiti naše u-spehe.
■
Ameriška infanterija je pričela napad brez predidočega artilerijskega pripravljanja. V svojem pru diranju za zastornim ognjem so zajeli mnogo topov, strojnih pušk. I;ujetnikov, opreme in materijala.
Ameriške čete so se sinoči /.brale z razbitimi francoskimi 'oddelki in so ostale v svojih postojankah do petih zjutraj. Ob tem času pa je francoska in ameriška artileri-ja zopet otvorila ogenj. 11 Najhujša nevihta je prebučala grmenje topov. Nemci so večlno-i ma poiskali zavetje pred nalivom i,v strelnih jarkih, toda zavezniške čete so bile med njimi z ročnimi i granatami in bajoneti, še predno so se mogli postaviti v bran.
NARODA. 19." JUL'. 1918. ^m
UQLAS NARODA"
■ £0 VIMIfl PUBLISH IN O POMPAHf
(Slovenian Daily.) *	Dmcd and published by tlui
.(a porpo ration.)
HLANK BAKSFIR. PwMiat_LOUIS BENEDIK. TWMBW.
Place of Business of the Corporation and addresses of above officer«;
82 Cortlaodt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y.__
Ra telo leto velja list aa Am^fre Za celo leto za mesto New York 96.00 In Canadou■.«.«.f3.60 Za pol leta ca mesto New York.. B.0H Ea pol leu 2.00 Za četrt leta sa mesto New York 1.00 ga četrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo »a celo leto...... 6.00
"tiLAti NAHODA" Izhaja vsak dan isvzemšl nedelj ln praanlkov.
-GLAS NARODA"
("Voice ot the People") tarnaš Pvery day except Sundays and HoHityl
Subscription yearly $3.60.__
Advertisement on agreement._
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfl&j* MvallMs naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
DLAS NAJtODA"	. !
12 Gortlandt Bt-	New York City. I
mtmimum ■■ Telefon: 2876 Cortlawit-,	. ........... ~~ —————— )
"'Mirovni naval"	j
-GOO--1
Friedenssinrni — mirovni naval je nemški izraz za ofenzivo, ki i
je zoaj v teku.	j
To j«1 mirovni naval, ki .jo do zdaj, kakor se ceni, stal Nemce že l(Mi t is<m* najboljših. vojakov, medtem ko niso dosegli nikakega jio-sebnefra vojaškega uspeha.
Počenši z ofenzivo 21. marea, je bila vsaka ofenziva predstavljena nemškemu narodu za mirovni naval. Te metode se je oklenil nemški peneralni .štab, da bi se narod sprijazil z velikanskimi I2gu-' bami armad.' v zadnjem obupnem naporu zmagati z mečem.
Ko ni nobeden naslednji sunek prinesel zaželjenega uspeha, se .je wndarle š:* vzdrževalo upanje, da .se bo naslednji posrečil.	j
nedeljo bo pričetek petega meseca teli operacij, s katerimi sta mislila iLindenbnrg in Ludeudorff končati vojjio do 1. avgusta.
I/ uuioriškega stališča bi se pričakovalo, da bo Nemčija čutUa1 vso te/o obupu, ki bi moral slediti ponovnemu izjalovi jenju, toda Ne-' met* o.* pleda nu vojno skuzi iste naočnike kot Francoz, Anglež ali jia ltaljan.
Mir še ni bil sklenjen in nemške armade ko še veduo v ofenzivi Ter operirajo v tujih deželah. Pri vsem tem, da prevladuje velikansko pomanjkanje, vendar sovražne armade niso opustošile dežele -— kot j slučaj Francije. Na to ni niti misliti, tla bi nemška morala ■ pr< padla, kajti nemške armade se drže agresivne vojne in imajo v pridobitvah novega ozemlja dovolj uspeha, da morejo kaj pokazati v povračilo za velikanske žrtve.
Za zave/.nike pa je ozemlje manjšega pomena kot pa moštvo. 7.a Nemce pa je večje važnosti ozemlje kot vojak, ker se s tem potiska vojaška meja naprej, kar bo velikega pomena pri mirovnih pogajanjih.
Kakor i«* dosedaj razvidno, noben Nemec ne misli drugače kot tla bo prišel konečni mir po pogajanjih, zaradi tega se smatra v Ner.u-iji v -ak napredek, pa naj bo še tuko drag, za en korak naprej proti skončanju vojne.
Naj nemške armade dožive kakoršnekoli izgube, smo lahko prepričani, da bo dežela sprejela in prenesla še tako težko ekonomsko trpljt uje. medtem ko bo ostala nemška odločnost nezlomljena.
Pa če s * sedanja ofenziva tudi popolnoma ponesreči, ne smemo misliti, da se bo mišljenje nemškega naroda zelo premolilo.
Njihovo zaupanje v konečuo zmago nemškega meča ne bo zlomljeno, dokhv ne prično nemške armade boriti v popolni defenzivi in dokler se ne bodo pričele umikati iz zavzetega ozemlja, namesto da bi prodirale dalje.
Dokler so nemške armade sposobne, da samo izzivajo boje in iz-bij.-Jo svoj čas zanje, toliko časa bo nemški narod trdno veroval v mirovni naval in bo polagal nanj vse svoje zaupanje.
-ooo---'
Domovina nas vpošteva
-ooo----t
V Ameriki je med naš m narodom še vedno precej nevernih Tomažev, ki nočejo prej vrjeti, dokler ne otipajo.
Tukaj ima nekaj, kar naj dobro pretipajo, naj sklonijo glave in nuj odkritosrčno priznajo: Kes je! —
Slovenski Narod," dnevnik, ki izhaja v Ljubljani, je priobčil dne 20. aprila sledeči članek ■
—	Najprej na* je pozval Cernin, sedaj nas pa poziva Seydler, naj nastopimo proti jugoslovanskim "izdajalcem" v tujini.
Najprej morata dati narodu dokaze in garancije, da bosta s svojo avtoriteto na boljši način, kot naprimer dr. Trumbič, rešila jim slovansko vprašanje v okrilju monarhije in sporazumno z narodom.
Dokler tef?a ne storita, kako morete zahtevati od naroda, da bi| omalovaževal delovanje slovanskih agitatorjev v tujini.
Naši ljud.it* bi izgnali svoje poslance i/, državnega zbora, če bi napndali ameriške Slovence, ki delajo za bodočnost svoje domovine.
Naši kmetje bi jim povedali, da mi nismo izbrani, tla bi učili svoje rojake v A meriti. kako je treba delati za Jugoslavijo.
Nam ni treba črniti in denuncirati onih. katere imenujeta L'er-nin in Sevdler " izdajalec*'.
—	Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi! — pravi pregovor.
Avstrijska \lada ima dovolj dobro p lačen ih špionov. Oni naj zasledujejo "izdajale?" in naj razpravljajo žnjimi.
-ooo--1—
Dejstva govore
Zagrebški "Hrvatski Dnevnik" piše v eni svojih zadnjih številk :
—	Že takoj začetkom vojne so začele cene vsaki stvari naraščati. Najprej počasi, potem ] ♦ vedno hitreje. Kakšne cene imajo sedaj nekatere stvari, je najbolj razvidno iz sledeče tabele:
L. 191G ie stalo liter mleka 9.30: 1. 1918 stane 1.60;
L. 1916 kilogram sira 2.40; 1. 1918 — 36.00;	«
L. 1916 pet jajc 0.20; 1. 1918 — 2.00; L. 1916 kilogram fižola 0.10; 1. 1918 — 4.00;
L. 1916 par gosi 2.50: 1. 1918 — 80.00;
L. 1916 kil. mesa 2.80: 1. 1918 — 14.00;
L. 1916 kil. špeha 1.G0: 1. 1918 — 24.00;	i
L. 1916 škatja Žveplonk 0.02: 1. 1918 — 0.24;	|<
L. 1916 liter petroleja 0.40; 1. 1918 — 45.00;
L. 1916 par nogavic 0.50; 1. 1918 — 40.00;
L. 1916 sto kil otrobov 10.00; 1. 1918 — 100.00.
Cene so navedene v kronah.	!
Iz tega je razvidno, da so se stvari podražile od 500 do S000 < odsiotkov.	■]
Avstrijska vlada je neprestano tolažila, svoje ljudi;
—	Le počakajte, ko sklenemo mir ,z Ukrajino, se nam bo zače- : lo dobro Troditi! —	,
Mir z Ukrajino je bil sklenjen, toda ukrajin*jki kmetje nočejo delati za Nemca. Če pa kaj pridelajo pod pritiskom nemških oblasti, ne pride la pridelek v Avstrijo, ampak gre naravnost v Berlin in odtam na — nemško fronto.
Berlinska in dunajska gospoda pa hrani svoje ljudi s tolažbami in obljubami. Onemu, -ki ima poln želodec, je pač lahko tolažiti. -ooo--
Vesti iz stare domovine
Politične vesti.
O dogodkih v št. Janžu poroča celovški, ped nemško-naoijonal-nim državnim pravdnikom izhajajoči "Mir" med drugim (£Jo\ cask i Narod od l:J. aprila) :
"Dr. Korošec je svoj govor ob prihodu Nemcev dvakrat prekinil in šele ko so Nemci bili pognani v l»eg, je svoj govor končal. Med (Nemci in našimi je prišlo namroč Ido prepirov in krika ter konečno do prelivanja. Nemci *«> hoteli na-, prej in v našo gosto množico na-t pravil i klin. Naši so jih ]>otisnili j nazaj. Tedaj so Nemci, ki so povečini prišli na shod oboroženi s ' palidami. začeli lomiti late. Naši :so jim udarce parirali in v par se-Ikundah pognali pretepače v divji be$f. To se je zgodilo tako hitro, j da pripravljeni orožniki niso mogli posredovati prej. kakor potem, .ko so jo Nemci odkurili. Smilii sc j nam je pri tem stari Ivučoviiik. S kakšnim namenom so prišii Nemci na shod na slovensko ozemlje. (dokazuje pogovor med Nemci v j vlaku med Velenjem in Slov. .irradeem. Pravili so, da bodo že dr. Korošcu pokazali. Eden je po-I kazal na drugeg.., rekoč: "Der I hat drei 1\lesser bei sieh, er ist ja j so, wie ein t iirk^seher Pascha." ; (Ta ima tri nože pri sebi, je kakor kak turški paša.) Drugi je pokazal na svojo debelo gorjačo ter ž njo udaril ob tla. Neki Slovenje-••radčan je vprašal - ''Was ist mit Lava-nttal V Odgovor: Vse v ro-jdu. vsi so obveščeni." Nemei so zbobnali ljudi skupaj od vseli strani, iz Labudske loline., Maribora. Mute, Marenberga, Slov. (iradca. Guštanja, Dravograda in kjer je še kak nemški uradnik na slovenskih tleh. Celo akcijo je vodil železniški uradnik Rudolf Domain go iz Spod. Dravograda (oficir!). Poleg njega so. imeli med Nemei pri zborovališeu glavno besedo hotelir O. Goli (vojaščine o-proščeu), poštar Flor it Mežc ob Dravi m nakupovalec živine Hans Kramer iz Slov. Gradca (vojaške službo oproščen). Med mnogimi znanimi so bili navzoči tudi po-1 srfajenačeJnik iz Spod. Dravograda. Kerahart, doma s Tirolskega, postajenačehiik Medved iz Pre-valj, železniška uradnika Domain-go in rihing iz Spod. Dravograda, Pugelnik iz Libel ič s svojim tajnikom, penzijonirani učitelj (ravnatelj) Vcglar iz Spod. Dravograda. nadueitelj Oberlercher iz Grebinja, višji oskrbnik Hirseh-lerjev pri Sp. Dravogradu, llans Sehiiller. gostilničar iz Slovenjega Gradca (oproščen), dr. Past, kon-eipijent ]>ri dr. Kiesewotterju (o-proščen), baje aktiven vojak, ži-vinojxlravnik Hotiuan iz Sp. DniJ vogcada, fetelwebel-muzikant Lu-b«s iz Slov. Gradca, trgovec Bran-čur iz Marenberga (oproščou). tovarnar Krber iz Mute, poštar Ilolbl, nradtxila w. gUHtaniske tovarne, žebezniški uradnik Peine i ^ 1'revalj, uradnik Pongatsch iz Pre valj. V guštan jski tovarni so imeli preddelavci naročilo, da naj puste delavce z dela malo prej. da bodo mogli na shod. Toda delavci so siti uradniškega komanda i« r imajo v teh težkih dneh druge skrbi, kakor da bi hodili nied svoje rojake razbijat, in so ostali doma. \/. Maribora je prišel znani (iirstmaver in urednik «'asmka "Deutscher Montag", Jahn.*'
Zanimiva razpra\-a.
''Kdinost" piše: Kazenska razprava proti morilcu Karnline Bas-sa se j«' vršila pred tržaškim divi-zijskim sodiščem po naglem sodu. Dogodek, ki ie vzbudil v meščan-slvu tolilco ogorčenja, je znan. Vojak Anton Pe^rovic-h je ponujal Ka rodi ni Bas.«a, ki je pekla in prodajala biškote ter dnigo pecivo, moke v nakup, jo zvabil v veliko vojašnico, jo tam umoril in oropal. Pri razpravi je obtožence tajil de-jar.je ter hotel najprej dokazati svoj '*alibi" (da je bil v kritični dobi drugje). Ta dokaz pa se mu ni posrečil. Uničujoče zanj je izpovedal kot priča laJetni. pokoj-nični sin Erminij, ki je morilca spoznal in z vso gotovostjo potrdil, da je ta vojak tisti, ki je speljal njegovo mater v vojašnico, da ji proda inoko. Ravno tako obto-ževalno zanj je izpovedala kot priča pokojni ena soseda in pomagal-
ka gospa Gobler, ki je tiidi spoznala morilca. Priča Peter Zuljan. ki je spremljal sina pokojuice Lr-!iiini.ja. ko je ta šel iskat mater v vojašnico, je izrpovedal, da .ie v vojašnici zapa'il vojaka, ki je kopal jamo v gnoj, a poleg njega je ležalo truplo pokoj nice, obrnjeno proti llom. Tako je l>il zločin od-! kril. Priča Karel Zemljan, vojak.: s katerim je kritičnega dne mori-j lec prebil popoldan, in na kater«-} ga se je Petrovič h skliceval, jej popolnoma na laž posivil moril-j če ve trditve. Končno je iikon.Iec priznal, da je bil on titsti. ki je po-j kovnici ponudil moko, tajil pa je, i da bi jo bil umoril. Moko da mu j je ponujal neki šofer, o katerem ni vedel ničesar po\eda±i. Ta šo-| ter da se je nahajal v kasarni. —i Pri morilcu so našli 'Jl<> kron v de-j belem paj>irju. 21 kron v drobižu. Trdil j.-. da mitje "šofer" iziočil i H50 kron. Pokojni.-i je bilo oiopa-nih Too kron. 1'radni zagovornik j dr. (iefia-Wandrich je predlagal,| da se d .i morilca preiskati gled« j na njegovo duševno stanje in da se prekine postopanje, da se v tem izvrše pojzvefllu* gle<le šoferja. Oba predloga je sodniia zavrnila. Po govoru vojaškega pravd-nika dr. Brntiča, kateremu je sledil govor zagovornika je bila razprava zaključena. Zvečer ob 5.10 je bila proglašena razsodba, is katero je bil obtožence obsojen na 18letno ječo. — Pripomniti bi bilo le. da je morilec štajerski nemškutar iz pašalikui slavnega ptujskega peka in župana Orniga. Z ozirom na opoml;e v poročilih tržaških italjanskih listov moramo to pribiti t»r odklanjamo vsako skupnost s takimi "Slovenci ki so svoj živ d«n nemškutarji, a bi jih iioieli zopet "poslovenili", kakorhitro postanejo — /.ločiuci. Naj jih le ima na vesti, kdor si jih je vzgojil.
Razne štajerske novice.
(liz "Slovenskega Naroda" od 11. aprila.J
Z obvezanim i glavami Jiodijo od Iicle nedelje naprej nekateri celjski nemški junaki, ki so šli v Št. Janž po batine. Nalašč so preložili za Belo nedeljo napovedani protestni »hod v Gel ju na 14. apr., da se je moglo čim več celjskih razgrajačev peljati v št. Janž in pomagati podpirat "sveto nemško stvar" Zanimivo je. ua so med temi junaki tudi taki, ki so baje zaradi aprovizaeije oproščeni. Ali to oproščen je velja tudi za razgrajanje in nameravano razbitje; slovenskih shodov, je več kot dvomljivo in bodo o tem morda še! imele govoriti pristojne vojaške oblasti.
V slovenske roke ie prešla gra-ščiim barona Wittenbaeha v Kapli pri Vrauivkem. Kupil jo je posestnik .T. Kokol.
i 201etiiiieo županovanja sla.vi meseca maja Josip Šinko. posestnik | in župan v Središču, kljub svoji ■ visok i starosti še vedno ti dna korenina. Vrlemu narodnjaku in zaslužnemu možu, ki je z oblastmi izvojeval nešteto bojt-v za pravice slovenske g*! jezika, naše prisrčne} čestitke ter še mnogo veselih in zdravih let ob rujni kapljici iz lju-j tomeiisko-ornioškiU gorie!
Živila iščejo naši glavarji in o-rožniki po vlakih. Na Pragesrskem, v Celju, Zidanem mostu itd. ter po vseh južnoštajerskih železniških progah se potnikom preiskuje prtljaga in odvzemajo živila, o-sobito nboirim Kraševeeni, ki bi si radi — ko so se po ddgih treh letih vrnili v domovino — posejali svojo od granat razorano zemljo; kar si ti reveži nakupijo pri nas «a Slovenskem Štajerskem, derbe od kmetov iz usmiljenja in narod- ' nega sočustvovanja od onega bornega dela. katerega jim je pustila ' oblastvena in vojaška.rekvif/aeija Da se pii odvzema ljudem, ki J »praljajo živila od »as. da jih v Trstu in drugod za naravno ne/c-l, slišan denar prodajajo, ki lore j , delajo za svoje žepe na račum ubo- , gega ljudstva, proti temu nimamo I nič. Kako jo bilo na primer rcogo- 1 če. da so gališki Žid.je na Blagovni ' v jeseni nakupili od kmetov v št.- ! janški in poukovski okoliei po 50 ! kroo škaf pšenice, v Trst pa prodajali po 300 kron?! Zakaj pa takrat niso pristojne oblasti .posegle ]
vmes in teh umazancev prijele za) ušesa ?	j
Zanimivo razsodbo je izreklo 9. aprila upravno sodišče, štajerski deželni odbor je predpisal \ojaški upravi deželno doklado na vino za v Kuittelfeldu v vojaški bolnišnici porabljeno vino v znesku ;J">U<>: kron. Nižje instance so prizive vo-j ja.ške uprave odklonile, upravno; sodišče pa je prizivu ugodilo tevi razsodilo, da vino ni kupljeno za' "lastno porabo".	j
?.lalik. znani vsenomški krieač in hujskač v parlamentu, katere-! ga so Rusi pred meseci izpustili; iz ujetništva zaradi visoke staro-; sti. je sedaj izobčen iz občestvi-' ln> n e ii j an sk o-vsene mšk i h svetu i-j [kov. Tako vsaj poročajo nemški i časniki, da niu je pisal "Alldent-' Iseher Verein tTu* die Ostmr.rk" pi-jsmo. naj javno izpove, če še prise-' ,ga na Sch<»nererjevo zastavo m.če j obsoja "slabotno postopanje" po-jslanca Ira ter odpad dr. Jii.gra in I'ista. Malik na to pismo !ii od-' |govoril. Sedaj mu navedeni "Ver-' jeni" poroča, da »nora smatrati, da' j se Malik ne priznava več k "Go-, jsinnungsgemomsehaft'' pod Scho-' jdererjevim vodstvom. Tako so sa' (torej i/. Seh-inererjevih n.ebcs pah-' inili. kar jo pa sicer za nas vseeno, j kajti v«!!io, da bo la nad 6oletni j hursak povsrxl gonil is^o prosta-jško in Uričaško protislovensko ]>o-flitiko. kakor Jo j<4 prej.
Razne primorske vesti.
Hz "Slovenskega Naroda" od l->. aprila.)
Goriški deželni od o or pri>'-ne 16. aprila zopet uradovati v Gorici . Begumski oddelek goriškega dež.1' odbora l>o uradov.nl še nadalje na Dunaju	!
Zupunstvo občine Sovodnje no-i'oča. da se s 15. aprilom zoipi-t pre-' seli v domačo občino, kjer bo od tedaj naprej poslovalo.
Neštetokrat s« je pisalo, da leži v Gorici sami in v celi okolici ne-1 broj eksplozivnih snovi. Nevar-' nest jo vsak dan večja, kajti ko! bo tra\\2 zra>'la in zakrila te vra-1 žje snovi, ne bo naš kmet več va-! ren st(>piti na svoja j>olja ln irav-' n i ko. Zalibog so že danes zdravi približno 20 dečkov in deklic, poškodovanih po eksploziji ročnih1 granat in raket Tudi več vojakov ! je bilo že močno poškodovanih.' Ali ni že skrajni čas, da se naša. •zemlja očisti teh snovi ?
Na dr; lavnem kolodvoru v Gorici po'sod strašijo samo nemški' napisi. Gospoda pri državni želez-' niči še noče razumeti, da teče ta' železnica po izključno slovenskih' tleh. Mogoče, da se bodo spet drz-1 liili imenovati naše vasi s spake-' drank ami "Auzp.a" itd. Tudi iuv južnem kolodvoru se še šopiri na-J pis "'G«">rz — Gorizia".
Eksplodirala je nutnicija v neki kavarni v Grojiu pri Podgori. De-' tonaeija je bila silna. N.-.sreče ni j bilo.
Na razmšenem goriškem poko- ■ jpališču so našli izposbivljeno no-j vorojeno dete. Brezsi-čne matere1 še niso izsledili.
Dne l:{. apr. so pokopali v Ljub-' Ijani Blaža Spa capama, posestnik::' iz Kenč. Star je bil 72 lei.
Umrl je v bolnišnici pri sv. lva-! nu pri Trstu poštni uradnik Lovro' ^ancin iz Skednja.
V Trst u je umi I oirnjičar Karel Medvcšček. 2«S. bat., rodom Trža-'-čan.
De^et sodov vina so- bili 9. apr. odpeljstli tatovi iz skla<lišča tr«?ov-J [ea Frana Maiuentija v ulici Kco-notno v Prstu. To vino so potem v ulici Barriera zve-er skladali v' buffet. M. Kuzru anien. Dva re<d:ir-l ja sla to videla, ali ker nista slutila, da '»i bilo ukradeno, sta jih pustila v miru. Drugi dan pa jo policija pri iCuzmauiču aoot.irala! osem tatov vina. ko so ravno pre I š^evali bankovce. Vina je bilo za! 15.000 kron. 24 hektolitrov. : "Naše Jedinstvo" jxnoea: Pod j na obitelj Z. v Splilu. Dalmacija, živi v skrajnem pomanjkanju. o(-( je pri vojakih, družina nima ni-k««ike podpore, da bi si -n.o<?la kupiti mesa. zato pa jo nekega dne! ubila svojega psa, ga posojila ter! pojedla.
m^m- Poseko blago, .tudi tako-^^ { ^^ ki se uogo krat prikriva
To Je ramo t^ko blago ki ae ne more dobiti povsod in ga potrebuje vsak človek, bodisi star ali mlad, zdrav aH bolan, reven ali premožen. Zelo zauS-miv, iKKlueljiv in obsežen seznamek in cenik pošljem brezi »lačno. Knjiga "Mali domači zdravnik" cena 25 centov; t , zalogi imam tudi vsa v knjigi opisana zdravila.
MATH. PEZDIR,
City Ball Station
P. 0.. Bok 772. Kaw York. H. 7.
»mmmmm^m^m^^mmmmmmmmKKVmmmmmmmmVK
WT Boljše zdravljenje za Hianj denarja..%
Profesor Doktor B. F. Mulling
Slovenski zdravnik-špecijalist
41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. J
lNs**c«U iLtrs« mit«. C«trta po:io»j« od SBitbfidd St. P«rilc u um i Btj.m in,e,t-.)
i
\ 21	^^^^ __^ Jaz sem nastarejgi zdravnik Spe-
\	i moške in ženske. Ozdravil sem že na
| ^^tf^ra	jtišoce in tisoče oseb in morem tudi
\	^ r 'n'naglo. Govorim fisto sloven-' ^
i -—S^iko. Moje cene so zmerne. Znanstve- d
<	na preiskava zastonj. Pridite k mer.i kot k prijatelju.
^	IWne «r»: od 9. uro zj jtraj do 6. zyecer. V nedeljo samo .hI 10. ur.- zjutraj do Z. pcu-.Mr,«..
Pismo siovenskega vojaka
Camp Sherman, C. j
, Ze jo preteklo približno tis;-;! tednov, odkar sc;n z:n!uji,- v no-nioejo Vašega dn.-vnika «:la- Na-. roda posir.l meil ^vojo« ri'oui-. šl^o inodr<»sr. Ker >e ji- <..1 tega ea -sa veliko prenienilo,	n-isme.;
,uil prositi L:. uretlnika, • h: bi do-j volil majhen koti«-<>'•. iii iniobeil ta ' moj <l<iiii>.
Kakor sem >:c omenil. >e je vi zaflnjih de^elili terh ih veliko pro-' j n t nilu. Od tedaj so našt tabori-j Jši*e enkrat skoraj popolnoma izpraznili. ostalo je le tiar slot ni j; ;ir>v. brijrsule in »lavna vo.iaška! !bolni.šni<-a ' l»a-e 11« spit al", kjer,
i'sciii jaz /i.p ;-!<•,>i /.s* osmi uic-m-c.1
|Sevetla so prec-j zatem pričeli pri-; .'l ajati novi polki še male i/vežba-; .Inili vojai:ov. \' kr:itken» času je: L;hila eela 84. drvizija i/. Caanp Za-j je'iary. Taylor. Ky., ]»reniesčena' : som. .laz seveda ne \em. za'-'.ij - ^ .1 vso lamo"'njo divizijo prestavili.' .'le toliko sem čul. da bodo tam ve-j Jžbali samo topništvo, tukaj pa le j .ipev-c. To pa zato, ker je menda .J t-DUHiŠnji svet l»' !j pripravoti za t topničarjo iti obratno tuk?ij. Za !-| ['njih pur dni so nam začele nabor-1 /no komisijo pošiljati črnci-. <»({' i kje prihajajo, ne vem. le to po-j j vem, tla so (" vni or tla jih bo kma-i '!•« !M!mo. kar bo momla za enkra; i ' dos; i.
| Naj omen i ni. da soni bi i v ne-j -.deijo lo.^Jutiija na <lt.pu<tu v Ca j i nojisburjiit. 1'a. Tudi tam se j.- ve-j 11 i k o premeniio. \'ča>;h jo bilo rani; "veselje; kjer jo človek h.»ttl. jej vriskanje veselih fantov ter j smeh razposajenih tlekb i. sedaj i •pa ti kisli obrazi! Bi kshko več pi-J ;:>a!. pa se mi no / li |w»trebno. 1-311 i' j-so -e a.i smt*.;aii ter ^e š,- telo nor-če»va i i iz mene. k< r nisem hotel ]>u-fititi pi:.ši;e v koruzi in priti domov.
i
| DA:
še vedno i/delu jemo in proda iamo
; BOLGARSKI KRVNI CA j.
Ta cisti zeliščni zdravilni čaj je 'dober v slučaju zaprtja, pokritega , jezika, bolnega želodea, težki sapi, j slalM-^a razjKtloženja p«i j»*«li. slabosti, j omot iee, zaspanosti, kolobarjev okoli o«"i. vodenega pogleda, i S tem napravimo, <la Jetra delujejo, da čreva i»nivi'no delujejo in imamo iKtpoini tek, olajša želotiec in sapo, od-jst ranjen i bodo izpn-raji. koža bo jrl.nl-i ka, barva bo jasna in lepa. To je najboljše svetovno Z'lravilo za drn/.iiio.
šk:ttlj:i, ki zadostuj*' za r-<-to »1 nižino 7M celili jM-t nieseeev, stane f>o pošti %'st škat«*ij po pošti sr».•_*.".. p«>. ,šiljanm ]w< sprejemu zn«*skn, ali pa po
C. i K I >.
Ako želite pošilja tov zavarovano pošljite 10»'. v»m". Naslov: Marvel I'r«>«lu<-ts C<».. 9 Marvel Jild., Pittsburgh. Pa.
i Dragi rojaki, skoraj z jjoiovost-!jo trdim, tla bo prišel	j;o s.
; boste saiojali sebi in svo ji zajčji i aralrosti. Aioerika bo -<ma^ala, čeprav ne se tako hitro, ali prišel ■ >t< ea.s. lin se nonio vrnili douio
; kot državljani svobodne rt publike. Svob«. int. immn lahko »i«, bdi j v o»-i vsi»!;emu, ki nam bo |ii išel jnas-jtroti. \'i bt.st.- pa "lahko šli. k.i-| mor spadate; >ua/it čevlje Viljc-j'nu ali pa Karolu, U.iti vau, bo jbtdj k M-eii š-. l. Seveda j > \praša-iiijt. če ho po Vojni ;<> kakšen a\-jsi!':jski al: nemški c vir. < n-oma I "rokoMijač" t abil take ljudi alt no. ..
Pozdrav vsem slo v.-n-sk no voja i kom, kar ji!: j.* .sc ostalo \ slu/bi iSttica Siima 1
dosoph Iliti.
1 »ase Hospital.
('amp Sin rman. t Hiio.
i Ladja .s španskim diplomatom.
Atene, Grška, 17. julija. — Iz španskega vira <e jo zaznalo, da je j nemški pomorski čoln torpediral ■ neko špansko ladjo, na kateri ji-j bil poslanec Lope/. 4l<> Ve«ra, ki se j je vračal na Špansko. Ladja je imela razobešeno poslanikovo za-I stavo. Diplomat je bil rešen, rav-jno tako tudi njegova družiia. Nemška vlada j.- bila rt, ni- s.na-iprej obveščena o potovanju po-! shut ilea !__
• Nemci pobijajo svoje rojake.
--
| Pariz, Francija. 17. julija. — V [noči o,l ].">. lu. julij je bilo r« bitih Ml Nemec v, 74 pa jih j.* bih. ranjenih, ko >o nemški avijatiki bombardirali ujet n š k i talit.r v Troves, ki se nahaja :J0 milj za francosko bojno črto. Zračno bom hard ira nje je trajalo eno uro.
Kad bi izvedel za moje. prijatelje •FOŽKFA ZOliZl T. podomačo Valentinov. JANMZA KOMTT in JOŽKI* A S AM i C, vsi iz Ye-drijana iz Bard pri Goriee na 1'rimorskeui. Prosim cenjcne rojake. če kdo ve za njih naslov, naj mi <ra naznani, ako pa či-tajo oulas. naj se mi sami o-jjlfisijo. — Michae] Žnitlaršič, Camp 4"). Cheat Bridge, W. Va. (18-20—7)
POZOR, ROJAKINJE!
1'ošt.na tickle ali vdova M'edn.ie start,sli dobi službo, ali pa če jo veseli mo/iti s *. < 1^1 asi naj se za pojas'iiila na naslov: John (Iob»b, (»7:n Ave M. šonlli ('liiea^o. 111. (15.17.19—7
__v
^ic tgAA tf/n iT mr rtrss-i an/yy; vr	r mf wtx^^-A
Ali ste bolni*? |
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne ozirajo	iS
ae na to. kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil	ffi vam bo vaše zdravje.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj	P
vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in	Wj
JHH^ revne. Jaz sem v Pittsburgbn najboljši gpe'*ljallst	H
^EBBB&SL za moške ln acm nastanjen že mnogo let. I znan g ^■^HB&I&S najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, r ^HBV s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi 'WHh steklo, imam evojo lastno lekarno, v kateri se X nahajajo vse vrste domačih ln lmortlranib zdravlL ^^Hg^^ Ne bodite boječi In pridito k meni kot k prijatelja. C ^^^H^^HB Govorim v vašem jezikn. En obisk vas bo preprl- 1 ^^HHP^HRB ^al, kaj morem ca vas storiti.
aPBPjBBMBBHijB Imam Erlichov sloviti 006 sa krvne bolezni ln C
ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slnčajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne in hj Jetrne bolezni, srbenje, mozole ln vse kronične bolezaL
Zmerne cene.
Prof. Dr. H. G. BAER,;,
j f 11 8MITHFIELD	* PITTSBURGH, PA. i
j	nasproti poite.
VAŽNO.—Od reži to ln prlnesl s seboj.
GLAS NABOPA,:l»,-JCL',-1918.--
Povesti o špijonih
r
' Imenovali so ga vsi "pro>tak" Morgan, ne satno zaradi tega. k«-r je l>il prosta k v revolucionarni armadi. temv«<" nikdar ni hotel l»iti kaj drugega. Opetovane je odkloni! avanziranjo. Za vzrok ie navedel sledeče:
"Dovolj sposobnosti imam za prostaka. Gotov pa nisem, ako hi imel dovolj zmonosti. da hi In o pel delati kot častnik. Zaradi tega rajši služita v moji znani lastno-1 st i".
Prvo ime prostaka Morjrana je j bilo < harles. lii! j.- iz Ww J.-rseyi in se je boril skozi et-lo revodueijo ; v polku slavnih junakov, ki so bili znani pod imenom "Jersey brisra-■ da".
V Mu 17x1 -ta vzdržavali v A-; meriki mo<- Ansrlije dve armadi, lina. pod pen«-raloni <*iintonoiu. je y.tvzela tin-sto X.-W York in Wash-; in<rtou jo ;«• ojrrožal od Šev*»ra. i Hrupa pa. kateri je poveljevali
<	ornwallts, se j.- nahajala na jugu j in j»- imela svoj glavni stan v j Yorktouh. Va- Lafayette je po-: skušal vstaviti operacije te arma-} df z malo p«-.š."ieo vojakov iz X« v"! Jt-rsev ter z lokalno milico.
Ako bi bilo niogoee katero teh dvt-h armad uničiti, se mora druga! podati ali umakniti in Amerika bi bila rešena in svobodna.
Washington s«' je ognil Angle-j /ev v N*e\v Yorku. Pred 110 ->o ve-i did i. kaj je nameraval storiti, je j šel okoli ujili in je bil na potu pro-j *i jugu, da bi s.- pridružil Lafave-tteju in bi prijel fnrmvallisa pri j Yorktownu. V tem času pa jej 1 raneosko b rodov je blokiralo' Yorktown ter s tt-ni odrezalo zvezo / v'ew Vorkoni. 4 'ormvallis. za -j jet \ Yorktovvnu. je prišel med; armadi na suhem in na morju.
Ko se je pa vodil ta manever, jej bilo potrebno, da se izve ysi* o
<	onnvallisovi armadi: njena moč. hrana, muuicija. slaba mesta njene obrambe itd. In Lafayette je poslal po prostaka Morgana.
Morgan je bil farmer v Xeu* Jersey, predno je š.-l k vojakom.; Imel j.* K' majhno izobrazbo, toda dovolj možganov in srce brez stra-J hu. Lafayette j.' bil dober pozna- i
valee človeka. Zaradi tega je tudi
■	izbral Morgana iz svoje male or-inade, da bi šel kot špijon v York-' town. Morgan je rad sprejel na-
■	logo. Pri tem je imel edino pri-
■	pom bo:
"Ako me vjamejo. vas prosim, da oglasite v newjerseyskih listih poročilo, da nisem bil izdajalec, temveč da sem delal na povelje svojega poveljnika i Lafitvette je rad ugodil temu pogoju in Morgan se je odpravil, na svojo nevarno misijo.
Priplazil se je v angleško tabo-irišee kot dezerter ameriške armade. s -seboj je prinesel povest o slabili razmerah in dobro pripravljene informacije, ki pa niso bile prave, in Angleži so ga z veseljem i sprejeli.
Morgan pa je imel oči in očesa odprta. Izvedel je mnogo, kar bi v veliki ineri moglo koristiti Wash-( ingtonu in Lafavetteju. V teku ! nekaterih dni je natanko poznal vse podrobnosti angleške obrain-: be
Slednjič je sklenil, da se vrne. Njegovo delo v Yorktownu je bilo končano. Prav po ameriško pa si je hotel dovoliti še eno Šalo in se je odločil, da ne odpotuje sani.
N jegovo pripovedovanje, ko do-j |bro postopajo z ameriškimi vojaki, | je rodilo sad. Pregovoril je nekaj j angleških vojakov, da so šli ž njim i k armadi Lafayetteja. j V temni noči so se prekradli iz iYorktowna ter so varno prišli v j ameriško taborišče. Tam je Morgan poročal Lafavettu vse. kar jej 'našel. Na podlagi tega, kar je po-jvedal špijou, je Lafayette premo-, nil svoj bojni načrt proti Corn- ' wallisu mnogo boljše, kakor pa bi 1 i ga bila drugače.
j Ostala povest je kratka- Ker so mu Amerikanei zaprli pot v deželo in ker so mu Francozi odrezali pot za umikanje proti morju, se je Oornwallis moral podati, i Padec York tow na je bil pravi konec revolucjonarne vojne. K tej !zmagi je v veliki meri pripomogla premetenost Morgana, ki je tudi i vse sedaj o'dklonil vsako povišanje v povračilo za to. kar je storil.
Konec lokomotiv
Ali je lokomotiva, ki je mnogo b-t zvesto opravljala svojo službo in ki je dosegla tako popolnost, da je že skoro ni mogoč ve«"* izbol jšati. obsojena, da bo počasi izginila.' Proti nji so naperjene največje industrijske ohdolžitve Ako jo primerjano z električno lokomotivo, ni dovolj uspešna. <M energije, katero izvaja premog, se porabi le 7 do s odstotkov v gonilno silo. Ostalih odstotkov se porazgubi na razne načine, kakor j v toploti itd.
Železnice so leta 1917 porabile 1"»0 miljonov ton premoga. Ako bi [ se te lokomotive nadomestile z elektri« nimi. bi prihranile dve tre-Tini te velikanske množine. uLi 100 j miljonov ton in to v dobi, ko je i kurjava največji narodni problem. Pol« g tega pa električna sila ne bi bila odvisna samo od premoga, ('••ni se. da bi se moglo dobiti od i vodopadov in Tek okoli 2"» miljonov konjski sil, od katerih bi se večjidel mogel porabiti za naš veliki železniški promet.
Na Zapadui zelezniei že tudi vo-
Dovolite nam,
DA VAM POŠLJEMO TO TANKO 1018 MODEL URO ZA SAMO
$235 PO C. O. D.
JfJ^tfL»' M jfiMIT' 'X^^tA
■it'-T^^	'H^B^ah
- J -f '' iHncnr
T« ur« J* po»DlKm velike »t 16. k »trn daje
VMKdu pr«itno«t pr«l tetjirni ia večjimi modeli. T» ut» i« huntok- cl*r mtarje vara« pred upr>-m, Klrnch C,ray ftaith" m bolnn-U *«dno, Ooalln« priprava j* »o poln a. na»u»io in afeod rr©pr:cali »*- l^det« da ta ura natanko kaže Ca* hr©'"^1	,B# **	Ako Wit* dobiti
rili napaeno. 'ako mmTZtMjltm^ •ako	va... bomo p« pake,h. poiti po
» laAaii muratt Mino pos»- nent u mIu 12 9", in uraje vaša.
AMO JEWELRY CO., 2620 Cambridge BkLg-, Chicago, HI
z i vlake sila, ki se je rodila v hidro-električnih napravah v Ro-eky Mountains. Od Harrowrowna, Mont-. do Avery, Idaho, na razdalji 440 milj in na zelo težavnem o/.euilju. vlečejo vlake električne železnice. V kratkem bodo vozile eelo ua Pacific.
Toda varčevanje s premogom ne pripoveduje samo to povest. V času, ko je v pretekli zimi skoro vsaka parna lokomotiva bila zamrznjena v Rocky Mountains je na tej železnici sel promet dalje I kot običajno. Kadar je hud mraz. Ida je toplomer nizko pod ničlo, je zelo težavno napraviti paro, jvlačilna sila električne lokomotive I pa naraste. Kjer so se vpeljale električne lokomotive namesto parnih, se je hitrost vlakov povečala za 25 odstotkov. Pr! posebni pre skušnji .se je dosegla hitrost 1IX) milj na uro.
Lenin bo pretrgal diptomatične zveze.
Amsterdam, Nizozemsko, 17. julija. — Kakor pravi neko poročilo jz Moskve na nemške časopise, bo ministrski predsednik Lenin pretrgal diplomatične zveze 7. Anglijo in z v.sako drugo državo, ki je v zve/i z izkrcanjem oboroženih sil na murraanskem obrežju.
Poročalo se je, da so ameriike in angle.ške čete zasedle eelo mur-mansko brežje na posebno prošnjo tamošnjega ruskega prebivalstva, ki ptuuaga braniti pristanišča in železnico, ki pelje proti Petrogra-du. Nemške in finske čete ogrožajo murmansko železnico pri K-e-mii. —
Pogajnja za ujetnike.
London, Anglija, 17. julija. — Poveljniki podmorskih čolnov ne bodo vključeni med ujetniki, katere misli izmenjati Anglija z Nem čijo. Na haaški konferenci Angleži niso hoteli privoliti v izmenjavo poveljnikov podmorskih čolnov in konferenca bi &e bila skoro razbila.
Toda Angleži so vstrajali pri svoji zahtevi in ko so Nemci prejeli nova navodila iz Berlina, so popustili in se je prišlo 4o sporazuma po angleških pogojih.
. NALOŽI,	*
DA ZMAGAŠ Alf ^
šteflilne in vojno-vanVvalne znamke dajo vsakemu pri-Jiko. da )m» deležen investiranja iuo^leriietra Casa-zmaee
v Evropi.
!	Po« do te zmase se mora tlakovati s "kvodri", katero ste %
J	iMHcrani vi in vaši sosedje, da |xxlpišete.
• Ako jih se niste kupiii. pričnite danes. Primerni £otori za prodajo WSS. se nahajajo v vseh naših izložbenih prostorih.
The New York Ed
son Company If
At y
cur Service	rl
I -	General Offices: Irving Place and 15th Street
;	Eranch Office Show Rooms for the Convenience of th« Public	■ !
mourn	' lO IrvinrPUc,	East 125tb Street
Možje se rabijo u morn^riro; odasiAe se na 34 E. 23. * l
Slovenski socjalistiza jugoslov. združenje
Ljnbijan-ki "Slovenski Narod" prinaša poročilo zborovanju • oej.iainodemokratske organizijcije i-Bdočnostki se je vršilo v proslavo prvega majnika v Ljubljani. Glavni govoru k je bil Kopač. ki je razpravljal o stališču soeijalue demokracije z ozirom na sedanjo vojno.
"Slovenski Narod'' piše me«! drugim:
—	Z oz:som na vprašanje narodnosti, je podal Kopač važne izjave. nanašajoče se na socijalno demokratska načela. Naglašal je, d;i b- zamogla soeijalLsti<*na internaeijouala prav lahko preprečiti vojno. ee iti nemški socijalni demokrati ostali zvesti svojim uiednarod-nim načelom in ec bi ostali lojalni načelu bratstva narodov.
Socijalni demokrat ie smatrajo vsak narodni šovinizem nepra vičen in neopravičljiv, toda odobravajo vse težnje za osvobojenje narodov.	*
V Avstriji si stoji sedaj nasproti dvoje tekmecev. Na eni strani nemški naeijonalni šovinisti 3n na druge vse nenemške narodnosti. 7. ozirom ua jugoslovansko soeijahio demokracijo je izjavil Kopač avtoritativno stališče svoje stranke napram narodnostnem vprašanju in napram svobodni Jugoslaviji.
—	Zahteva združenja Slovencev. Hrvatov in Srbov v samostojno in neodviMio državo je, ^ stališča nas soeijalnih demokratov, popolnoma naravna. — je rekel Kopač. — V tem pogledu -e naše težnje popolnoma strinjajo z onimi, ki jili imajo jugoslovanske stranke srednjih stanov. — Jugoslovanski soeijalisti ne bodo izdajiee svojega naroda. C V se bo pokazala potreba nekega dne boriei se po uit cah z jugoslovansko državo, bo jugoslovanska delavska stranka
Fo zborovanju so delavci korakali po ulicah in klicali: Živela
Po zborovanju so delavci korakali po ulieah in klieail: Živela Jugoslavija! Proč z vojno.
Vse ob celi črti. kjer se je vršil sprevod, so bili nameščeni vojak* in žand;'rmi in v nekaterih poslopjih so bile v rezervi cele stot-nije vojakov, —
* * *
Tako delajo in govoie socijalisti, ki sn ostali doma. Oni cr,-lHlo roko v
mki s -vojimi rojaki vseh drugih strank in njihove zahteve >o enake zahtevam liberaleev ali klerikalcev, ki se danes čutijo samo rojake, brate Jugoslovane. Oni ne prinašajo na dan nobenih kočljivih problemov, ki jih je že itak pre vet"-, temveč dr.užijo svoje sile, da skupaj zmorejo svojega skupnega sovražnika, ki ga bo treba, kakor namiguje Kopač in kakor so že nainiguvail tudi drugi jugoslovanski vodje, uničiti mogoče v — pouličnih bojih.
Slovenski soejalisti v domovini obsojajo nemške socijalistc. ki so izdali socijalno-demokratske principe, dočiui naši ameriški soci-jalisti. ki pod krinko " republikanizma " vodijo ne borbo za svobodo, temveč za nemško internacijonalo. povzdigujejo vse one, ki so delovali drugače, kakor pa so jim narekovala načela mednarodnosti.
—---ooo--
Proslava majske deklaracije v Trstu
Pod Tr*m naslovom piše Slovenski Nartni dne :J1. maja:
V Tr.stu se ,ii smel vršiti javen >liod Trs! spada v ožjo vojno zono iu tu .vi prepovedmi vsi shodi. *' ržaV-ani so jndskali torej drug način, da slišijo Zastopnike Juir<i-slt>v;uiiikesfa kluba. zliLs»ti nje^ove-ira predsednika dr. Korošca, tli duj iziazrjo >.vojo odločno in ncomah ! Ijivo voljo za združenje vseh Slo-veiu-ev, Hrvatov in Si bov v skupni. nedeljivi in enotni jugoslovau-sl:i državi. Politično društvo Edinost je moralo v ta namen sklicati izvauredili o^čni zbor. na katerem se je zbrala tako ogromna Ijutl-ska mas:i, da ni bilo prostora v dvorani Narodnega Doma in da so morali mnogi oditi. Treba je pripomniti. da.so oblast: prepovedale nositi v Trstu in okoliei z«&t4i\e.
Ko sc je dr. Korošce pojavil v spremstvu drugih poslancev pred zbrano množico, mu je piire^lila ta dolgotrajno ovacijo. Gromovi-J to je udmevalo po -dvorani: "Živela Jugoslavija!" * Živio Jugo-j slovanski klub!*" " Živio dr. Ko-1 ixišec Jr'	i
Zborovanje je otvoril predsed-j nik tržaškega političnega društva." "Kdiiiosi". de. Will aai. ki je pozdravil i>risotrfe, posebno pa jugoslovanskega apostola dr. Korošca ter zastopnike soeijalue deniokra-j eije. Nato je oertaj pomen majsike. deklaracije naših poslancev. Po-J udaril je. da Slovene! ne bomo so-i vinisti, da ne bomo tlačili dru^| narode, temveč <la bomo -\-sa-kemu narodu pravice, lvaterc mu j pripadajo. Kljub temu pa «ah.te-< vamio Slo vem i Trst za svojo sa-| UMtslojuo in neodvisno Jugofelavi } jo. ne monda iz sovraštva do Ita-Ijanov, temveč zaradi tcjra,**ker je]
to eden najvitalnejših naših živ-Ijenskih interesov. Mi Jugoslovani bomo pokazali in dokazali svojo s.pravljivost in pravilnost do skrajnosti. K temu nas priganja naša narava, t<» zahteva otl nas naš demokrati/em in to nam nalaga naš y.«:odovinski razvoj. Jta-|!janskim kolonijam v nasiii de;>-I lah liomo prignali v samostojni in neodvisni -Jugoslaviji vse pravice, ki se n-orejfj priznati na ozemlju, ki je naše. ki mora biti naše ii. mora o^afi naše.
Nato je govoril predseikuk Ju-goslovai;»ke?^a kluba dr. Korošee. V uvodu je irovoril o našem političnem bujenju leta 18+s m o ve likih slovenskih pokretih i. 186t».. ki so zahtevali \ slojem programu že zedinjenje vseli Slovencev. Hrvata »v iti Srbov. <55 vrjt ;.atj>ie njenih.) Videč, da se mi borimo za svoje svete pravice, so začeli Nemci gonjo proti nam. Pričaku-I vati nam je ilovih preeanjanj. to-■ da izvršili bi narodni sa.-nonnnr, I ako bi !e za en las odneh ili v svo-«jih zahtevah. "(5 v ust zaplenjc-jnih.)
V Edinosti (:il maja) se glasi j ta odstavek Koroščevega govora t sledeče:
•*t>stali so med nami ljudje, ki pravijo - Dobro, to je naš skrajni ieilj, toda ako hočemo živeti, ino-! ramo od časa do časa paktirati z j vlado. Pri tem pa ve-idar čuvajmo j svoj skrajni eiij. — Opr^rtUe! Ju-1 gosi (>va n ski klub bi pi ed vsem j lahko jjaktiral z vlado. Posrečilo j bi se mu. da postane kak naš člo-/vek sluga pri okrajnem gla\*ar-i«t\ni. vratar na sodu i ji, ali da do-jbinio kakega slovenskega cavkar-jja. Istotako iti mogli ocrostit' ne-Lkoliko več naših ljudi vojaške sin-jžbe. Ako bi ne^zaliterali vec, bf
Odbed loetzendorfa
Avrtrijaki general maršal Sonraa von Hootiendorf je bil od«ka.vij«n kot vrhovni .poveljnik.
AmeterdMn, Holandsko, 17. julija. — V neki brzojavki z Dunaja se glasi, da je cesar Karol ugodil prošnji maršala Konrada von Hoetzendorfa. prejšnjega vrhovnega avstrijskega poveljnika ter pozneje poveljnika na fronti v itlijanskih gorah, da se ga odpusti od njegovega poveljstva.
Nadvojvoda Jožef je bil imenovan poveljnikom neke armd^e skupine in general kaValerije, princ Alois Sehoenberg-Harten-stein. je bi1 imenovan poveljnikom neke armade.
Pri sprejemu resignaeije maršala Hoetzendorfa ga je cesar imenoval polkovnikom vseh gardnih polkov ter pa dvignil v grofov-k i stan.
dobili morda eelo enegn aH dva jngoslovan-ika ministra. Tod:-, ali bi dobili s tako politiko joareslo-vansko državo: Ne. ju*jr< slovanske države in svobo«le tie l»i *nj( ta naein nikoli doseirli. nikoli! K'l<»r rad služi, temu se svoboda ;ie daje. Pred sin v o >e pos-podje ne odkrivajo !"
Dal.ie je rekel: * \ sakdo ve. kaj I>omeni za naš narod Trst in Reka. Vsa.i gravitira -en eeli naš narod, v Trst se izliva njegova Jiajholjša kiHi. skoz-i to okno gleda on v skofy ta pljue.i vdihava življenje."
Svoj govor je dr. Korošec zaključil sledeče:
* '.Minilo je eno leto po deklaraciji. Jugoslovanska misel se jo zanesla v zadnjo ko-o. Setlaj pi i-haja drugo: premišljeno, složno delo\ anje za našo vzvišeno jugoslovansko misel. Trst. ti slavni Trst. ti si bil vedno oni. ki m* je < navdušenjem zavzemal za našt* velike ideale, za skupno složno delovanje, ti .»i nam bil učitelj za pravo edinstvo. ker nisi pozna! strankarske borbe. Zato nam stojiš tudi danes na čelu kot vzor. kot naš učitelj v skupnem delovanju vseh Jugoslovanov, za skupno idejo svobode naše domovine. Živel Tist v bodočem delovanju zri našo rešitev!"
Dolgotrajno in živahno odobravanje je odiuevato po celi dvorani, prisotni pa so poleg l^ga metali na govornike evet je iu trobojniee našega troedinega naroda.
Poslance tli*, llyhar je govoril nato o narodnih šolah.
SOCIJALISTI ZA SKUPNO
DELOVANJE.
imenu soeijalnih demokratov je govoril sotlrug c«o>louh. ki je povdarjal, ua se soeijalni deino-kraii ptijmlnoma strinjajo z /ahte-vaiini. izraženimi na tem :<bcru, in da so pripravljeni iti za te ideje v boj. i) tem piše ""Kdioost" :
"V imt^jiu tržaške orgitna<acij^ soc-ijaldeiiiokratske stranke je pri-, nesel zboru j h »zdrave g. Goluuh.
■povdarjajoe, da mora juarosiovan-! ski narod, ki ^ahtfva dane« tako enodušno zedinjenje vseh narodnih vrst. vedeti, da ima v jugt?-sh»Vi.nskih socijalni!« demokratih naj r-vrste j še iui na^odlečncjše to-vari.še v borbi zsi skupni eilj. Na-r<nl. ki ne stremi po svobodi, ne zaslužuje, da živi. Naj ve celi s v w. <la bo znal jugoslovanski na-. rod. v eeloti in brez razlike strank . priboriti si ono. kar ^matra za go-goj svoje svobodne. Ittpše bodočnosti." <G vest zaplenjenih.j
•*Slovenec" pristavlja 1. junija. . da je (:oLuaih zaključil svoj govor z besedami: "Narod si bo zi?a! z vsemi sredstvi izvojevati svobodo. , Kn satn glas uaj kot grom odmeva : Naprej! Živeja svobodna jugoslovanska država'"'
Konečno je pregovoril nekoliko bused tiidi župnik J^ajec iz Šent Janža. ki se ,>e spominjal pokojnega dr. Kreka in njegovega navdušenja za našo sk:t»puo jugoslovansko stvar.
Predsednik društva " Edinost". Wilt'an je še en k Mit poudaril edinstvo A'sel: Jugoslovanov, da mora ostati Pri morje v jugoslovanskih rokah In da ni ii'.kakega kompremisa z narodom, ki hoče s severa iztrgati tu našetnu narodu brtvnajmanjše praviee te,::je-gove ])Ozieije na morju.
S tem je bil zakljttčen
Po *• Edinosti" se glasi ta stavek: Pokazali smo danes (tržaški J«goslovMii). tako datie more biti nobene sumnje. da ne pripada Trst in Primorje Jugoslaviji in da pri tem ne poznamo kompromisov." •	- - . ' • -
■ •'
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jedncta
Ustanovljena leta 1898 - lakorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Box 251, Cor.emaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. Ohio.
Tajnik: JOSEPH PIS TILER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr- JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Elv, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9C41 Ave. "M'\ So. Chicago, 111. IYAN YAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn.. Box 4*0. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:	..... t
JOSEPH PLAUTZ. Jr.. 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W- Dulnfh, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room G05, Chicago, IV.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17 Denver Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jcduote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralc-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Velika stavka.
Newark, N. J., 17. julija. — V Newarku in okoliei je danes za-stavkalo več kot 10 tisoč mašini-stov, izdelovalcev orodja. Prizadetih je več kot 100 tovarn, od katerih mno«e izdelujejo vladna naročila.
Stav kar j i. zahtevajo večjo plačo in S-urno tleh>.
Stavka je pretila že »Iva mese-ea. Zastopniki vojnega in delavskega departmenta >o pro>ili za nekoliko časa, da zadevo preiščejo, to<la ni bilo mogoče doseči sporazuma med delavei in delodajalci
Skoro gotovo bo več sto stav-karjev poklicanih v armado, ako se ne vrnejo na delo. kajti vojaške službe so bili oproščeni samo zaradi tega, ker so bili zaposleni v industriji, ki je neobhodno potrebna za nadaljevanje vojne.
Nemške izgube,
London, Anglija. ž7. julija. — Kakor se danes poroča s francoskega bojišča v London, znašajo do sedaj nemške izgube v sedanji ofenzivi 100 tisoč mož.
Poročila, ki m> danes prišla v London, pravijo, da s<> Nemci samo na enem mestu napredovali in še to z velikanskimi žrtvami.
Po današnjih poročilih je polo-j
žaj za zaveznike skrajno zadovoljiv. Francoske izgube so izvau-1 redno majhne in izgubili niso niti; jenega topa.
nosr^n
"WELL VIN frfbfS THE	II 11^7
WAJL	l
SLOVENSKA NAR. ZVEZA V AMERIKI.
Podružnica štev. 7, Chicago. 111.
Vstanovljena 1'i. jan. P.Hš.
Predsednik: Ivaii Zupan.
I'odpredsc<!nik: Anton Male-sich.
Tajnik: Ivan iviuar, p)41 Oreha rd St.
Blagajnik: John Žefran.
Nadzorniki: Fre.nk Sehonta, William Lauritdi in Ivan femažar.
je Nt- vrše vsako tretjo l.eilc-ljo v mesecu v cerkveni dvoiani na 22. Plaee in Linooki St.
* lani so: .Maks nmer/.ei, Jakob I'.cek, Leon«'.Iti _\Ilaciič Louis Dular st.. L«»:iis Knitie. Louis Perko, J t »siji Kraner. Jako!) Janež. Ani. Krt k. Ant. < y^rieh. Mil.c Tur-sich, Jakob Sumi''. .los. Z ijt |„ Zaje 1!., Jos. Žagar. Ki.wik Mravlja, -loim Kiamatšič, (taj-muiid .M a raz, Ivan Zupan. Anton .Malesicli, Ivan Ktišnr. Fiaul: št»u-ta. J tis Zujiančič, Math. < J rill, -loiin Tt-selieii, Antonija Zupan. Rev. Anton Sojar. A'illiaiu i.au-rieh. Ivan < t-mažar. Louis Dullar ud.. 11.-lena Kušai*. -Iakt#b Tursit-h, A»idr**j Toma/.ič. Ivjii (jottlieb. ■Ivan s>< a jt*r. -f • rii i; lloržen, Krauk Mwiak. Peter Ahw-nik, .»jim Vuksinivh. .Mirko Košar, Ivan Žefran. Ji>-». < iitieiv.a. Frank Rt-telj. ;Fiank (irill. Frank Omer/.a. iauiis i Žužek. Joe .Merlak, Kar! Žabkar, lAnttnija On.eiv.a. L»-o J\irjo-vee, 'John I 'etleiii jJohn Kosanaeh. lvatbie Triller. .John Markovieh, Ifudi.lt* Skala. Terezija Skala. Fr. Widinar. Anion IJeribak. Ignaei; Perko, M ath. Maroieh in I'eter Zeli. Skupaj članov in »lanie.
Kakor je iw.vklno iz imenika potlru/Jiiec- ^NZ. v < "hit airu. ni v Chieagn vse za si;;< Kjo imate pa vi vaše f-luie •!
Frani: Hudovertiik. tajnik.
Mnogo ljudi je bobih. pravilno zdravljeni, i
Dr. S. R. MANSHIP ]
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva, j
Ml dnnM upti-	"fe*-	Ku j« »ptm- ]
M HIIM uJnfi. ^Jgjfc^-.	if^^^B; ' f /.'Itol	zdn?imt tatU
maa «w -nn . I^^NBT^^-llP*. (L^^^B M /* jM/ z elektrika ia aiki- j
MI NE 2DRA- fjl^f
vino, ako niii'lll&'l
SPOZNAMO, m	IIEN: ^ " Z™
DA BOLEZEN WM ^ jiJP^L ^IftlS^" ' MI OZDRAV-	^ '	j
U1VA.	Tj^ni-" ^^ ^riuie-L I
Govorimo vasfjflftr AD ft|i|IOIIin Nasproti Kaufman jezik ritUl i Vili mAMOnir Baers trgovine
naslednik prof. dr. SLOAN-A
m SIXTH AVENUE, Socialist	fITTSBURGH, PAl
UHE: dnevno od do «. rtfCT; y —daljo od ».SO do 1. popeL
HMWMBBIiiBaaMaMBMBBB^^
CLAft NATIOPA, 19. JTL. 1919.
SLOV. DELAVSKA ffpfi PODPORNA ZVEZA
UiUMvijeotdo« 1&. t?|niu;	Jl^ lnkorp©riraaa 22. aprila 1909
IPOS.	^^^	f dri«Pmu
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI I
PraCsednlk: IT AN PB08T0R, 1088 Norwood R'4^ Olmlaad, Okla. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, W«at N««M, Ptt. Glavni tajnik; BLAŽ NOVAK, ru Main St.. John si own. Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., Johnatowm. Pa. 1. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, CooauaH, Fa. BU jmjnlk: JOSIP ŽELE. 8502 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. P«a blagajnik: ANTON HOČ1VAR, R. F. D. 2. Box 27. BrlflpliA OUa
NADZORNI ODBOR! PrMaednlk aadaor odbora: JOSIP PETERNEL, Box 88, Will eel. Pa. 1. aadeornlk: NIKOLAJ POVflE. 1 Grab BL. Nnmrey Hill, N. 8. Pitta-bargb, Pa.
I. aadsornlk: IVAN GBOflELJ, 881 R. 187tU bL, Cleveland, Okle.
POROTNI ODBOR: Predsednik poroC odbora: MARTIN OBERŽAN. Box Ti, Bast Ml—1« Kana.
L porotnik: FRANC TEROPČlC. R. F. D. 8. Box 148. Fort Šarit*. Ali. L porotnik: JOSIP QOLOB, 1818 So. 14th 8t, Bprlngfleld, DL
VRHOVNI ZDRAVNIKI P*. BOBU* V. RRAHRK. 843 K Ohio SL, Pittsburg*. Pa.
Glavml val: 884 Mala St, JohnsUwa. Pa
URADNO GLASILO: **«LAfl RARODA". 82 Oortlandt Street, New Ted Cttj.
Cenjena društva, odroma njlb uradniki, bo aljudno protoni, paBlJafl Vm dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj m polije edino potom Pofitnlh. Expreanlh. ali Bančnih denarni* nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj M nsslovljsjo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naananljo urada glavaoga cajnlka, da se v prihodnje popravi.	_
UNIČENJE
i-
Spisal: L. OSBOURNE
ZA -'GLAS NARODA" J. T.
—	Seveda, predvsem ječa. če pa ujidete ječi. vas lio pekla vest. Ta ^votii je dovolj velika, da pridete lahko v razne neprilike in sitnosti, ni pa dovolj velika, da hi m* izplačalo kako romantično podjetje. M an.j kot za število, ki sestoji iz šestih številk se skoraj ne izplača. — De. če bi oil miljon. — Miljon ima nekaj vabljivega na sebi. Kar j«* pa manj. ni v se skupaj nič. In potem Speedy? — Ali mu res zaupate? — Vidite, jaz hi mu že n^ zaupal. — Ce se mu izljnbv lah!.'o vso >tvr»r. izblebeta. potem j«1 pa konec vse vaše slave. — In tudi čc hi in1 Izblebetal, zakaj bi >»• vedno bali. da bi ne prišla skrivnost nu dan. -laz bi nikakor no bil za kaj takega. Sicer je pa treba pomi sliri. tmli na Pinkertona. Pravi, da vam je pomagal v nesreči. — Ali vam je res T
—	Yi n«- vtv»te. prospod Nares. knliko dobrega mi je že storil.
—	No. ker gre v tem slučaju le za malo svoto. se mi ne zdi vredno. da bi sh'parili svojega prijatelja. — Vaš družabnik je boječ človek in polej* t epa je baje tudi bolan. — Na eedilu ga menda ne bo-stf pustili .' — Vi stopilo zdaj *na razpotju: — Ali ohranim svojega prijatelja pri življenju, ali me pa pošljejo v ječo? — Kaj boste izbrali? — Pomislite dobro!
—	»laz pa mislim, da sta <lvo drugi poti: krivi<*a ali pravica.
—	Dobro, tudi tako se lahko reče. — Ko smo se pogovarjali o vtihotapljanju opija, -re bili. če >e ne motim, s tem zadovoljni. —-Ali ni tako'
—- Da. tako je. — Mene j«* skoraj sram, »>a je tako.
—	("e va- j-* -ram ali ne. to >tran>ka stvar. — Xajbrze vam je /al, ker nimate ve<* opija na razpolago. Poleg tega prjdejo pa še upniki vpoštfv. — Vaš prijatelj ima pa morda drugačno srce kot ga itnte vi? — On najbrže ne pozna razlike med tihotapstvom in med pokrivanjem.
—	Ne, on ne pozna te razlike. — .Jaz jo poznam, pa ne vem. zakaj.
—	Tega človek nikoli ne ve. -— je odvrnil Nares zagonetno. — Y>e to je stvj.r oku<a. .laz samo ne vem, kako vas bo pogledal prijatelj, ko bo>»e sedli na konja, dočim bo moral oil hoditi peš?. — Vi mrate hiti bodisi tako dobri ali pa tako slabi kot je vaš prijatelj. Z denarjem, ki ga boste zaslužili, lahko vrnete Pinkertonu zdravje, dočim hi vašim upnikom ta svota nič ne zalegla. — In navsezadnje se hode vpraševali, kako prihajate na dan s tako bagatelo, ko ste vendar toliko plačali za polomljeno ladjo. — Ker vam pa Fowler ne bo dal potrdila za kupljeni opij, se ne boste mogli izkazati z nobeno stvarjo.
—	Kakšnega mnenja ste pa vi, kapitan?
—	O. mene se pa ni treba bati — je odvrnil kapitan smeje. — Dovolj dela imam. in jaz vam grem tako rad na roko, da bom zamižal na obe očesi - Vse bom storil za vas. karkoli hom mogel.
—	Najlepša hvala. go>pod Nares. — Večno vam bom hvaležen, -laz ne bom i rhnil upnikom noben-1 besede.
Ali vse zaradi mene, pro>pod Dodd?
—	Da. deloma že. — Jaz upam in sem prepričan, da hi za Jima lahko celo kradli.
—	Da. 1 <v- tako, gospod Nares. — Za Jima bi napravil vseT tudi zločin. — Ko bom do>pel v San Frneiseo, bom napel vse sile, samo da nni hom pomagal. — Morda ga lahko rešim na ta naeji, morila pa tudi n \
—	t "as kratek. gnsp«<l Po<M. — Na delo bo treba iti, da ne bo prepozno.
Sla sva k tihotapcem in s^ začela žnjimi pogajati. Fowler ln Sharpe s»a bila dva zvita lisjaka, —r Najprej sta zabela slaviti moje izborne trgovske zmožnosti ter izrazila upanje, da se bomo lahko d omen J i.
Ko sem omenil, da imam samo 240 funtov opija, sta se začudeno spogledala kot da bi si hotela reči: — To je pa nevaren konkuif-nt. Zv'i je tako kot sva midva ali pa še bolj.
Zatem si;, mi ponudila dvaj*et dolarjev za funt.
•laz sem zahteval petintrideset dolarjev za funt ter rekel:
—	Vrjemite	,„i je r-i s.t o vseeno, te hočete, vzemite sirup, če pa noče t« je vseeno dobro. — Na v.sak način pa pijte, gospodjf.
—	Hm, — je rekel Fo-wler ter pogledal svojega tovariša.
Pili smo še nekoliko ter se" slednjič pogodili za trideset dolarjev funt.
Ko so se odpeljali z blagom, sem natančno slišal Sharpa. ki je rekel svojemu sosedu:
—	Presneto je premeten lisjak tale Dodd. Fowler mu v pa odvrnil:
—	Zlodej naj me vzame, če vem kaj namerava.
1'mevno je. da me je to zelo veselilo. — Ko sem se spomnil Pin-kertonovih pi-em, ter začel premišljevati o svojem trdnem sklepu, sem poMal zopet resen.
Se malo prej se mi je Pinkerton smilil, pozneje nič več. — Smatral sem ga strahopetca in sem ves razburjen zaspal.
(Dalje prihodnjič.)
"Slovenska Narodna Zveza" v Cleveland, Ohio
m. zapisnik seje isvrievalnega odbora Sloven. Nar. Z vase.
Tretja seja izvrševalnega odbora se je vršila dne 21. jun*ja ob 8.30 zv. v uradu tajnika. Navzoči so bili: Paul Sohneller, Louis •J. Pire, Frank Hudovernik, Josip £vete, Agnes Zalokar, Anton Gr-dina in Jakob Ambrož.
Odsotna: Dr. J. M. Seliškar in dr. Frank J. Kern.
Tajnik poroča, da se je seja prestavila nekaj dni preje, kakor bi se imela vršiti in to radi zelo važnih stvari, ki so imele stiko z Jugoslovansko proslavo v Washing tonu dne 4. julija.
Cita se zapisnik druge seje z dne maja in se sprejme z malimi popravki.
-i
Finančno poročilo tajnika: Dohodki v meseca junija:
Frank in Fanny Iludovernik.
za sklad SN.Z.	1.00 Podr. št. 5, Jollet. 111. 45.00 V. Laurich, Chicago, 111, a 25 c. za leto 191S	3.00 Ivan Kušar. Chicago. 111. a $1.00 jan. do juni	6.00 P. Sehneller. dev. O. 10.00 Carmen Korče	5.00 Jože Zalokar	5.00 Rev. J. Škur	5.00 Frank Poje	5.00 Fr. Drašler	5.00 Jos. Jenič	5.00 Ant. Kanšek	5.00 J. L. Mihelie	3.00 Ivan Zorman	3.00 Ant. Pluth	3.00 Jos. Kregar	3.00 Ignac Pekol	2.50 Frank Pekol	2.50 Joe Kozelv	2.00 Ant. Anžlovar	2.00 John Centu	2.00 Ant. Novak	2.00 Fr. Zakrajšek	2.00 Rudolf Perdan	2.00 Neža Zalokar	2.00 John Rakar	5.00 France Porče	1.00 John Babnik	" 2.00 John Pikš	1.00 Mike Pikš	1.00 Frank Tomažie	1.00 Karol Vintžfr	1.00 Joe Marolt	1.00 Jože Čer ne	1.00 Anton Eppieh	1.00 Mihael Gole	1.00 John Levar	1.00 Fr. Žnidaršič *	1.00 Anton Kovaeič	1.00 Frank lirajer	1.00 Jakob Jarc	1.00 Jolm Gržinčič	1.00 Jos. F. Boki in	1.00 John Čebula r	1.00 Frank Zorieh	1.00 Anton Bobnar	1.00 Frank Tomažič	1.00 Anton Osovnik	1.00 Anton Smole	3.00 Louis Mežnar	0.50 M. F. In tih ar	2.00 Louis J. Pire	,5.00 James Debevc	1.00 Anton Grdina	1.00 ; Jos. Sintič	1.00 Frank Kenik	1.00 F. Hudovernik	2.00 Janko Švigelj	9.00 I- M.	10.00 1. M.	1.00 Podr. št. 22 Sava. Pueblo. Colorado	214.14 I^ouis Knaus, Clev.	5.00 Andrej Korenčan	1.00 Podr. Rock Springs, Wvo. št. 27.	' 65.00
Skupaj dohodkov v jun. 477.64
Stroški ▼ junija:
Sloga J*nbl. Co. za tiskov. 3.55 PeČaii	0.S0
The S. Barker's Sons. potrebščine	9. 75 Jugosl. Kancelarija 200.00 t Za inkorporaeijo Zveze 2.00 Zapisnikar I. V. S. Zbora, na-praad 10.00 Tajniška nagrada za mesec ju-"'.i 10.00 Organizator SNZ. R. A. T. mesečna plača in vožnja 125.00 Cl. Amerika, tiskovine 42.00 L. Schwalb za dvorano itd. dne 9. 23.50 Grocerija, kruh itd. dne 6.
7.87
Brzojavke	1.69
Korespodenea, express, potrebščine za tri mesece	8.29
Skupaj stroškov v jun. 444.45
NOVI ČLANI IN ČLANICE V
JUNIJU. Pri podružnici "Dr. Janez Ev. Krek ", it. 1, Clev. Ohio.:
Janko Švigelj, Louis Grčar. L. Merhar, Frank Zupančič, Andrej Orehek, Rev. Kaz. Zakrajšek, G.' Turek, George Malovrh, Frank)
Graear. Lov. Bandi, Frank Sto-" par, John Novak, Rajmund Ma-gajna. Josip Pečar, John Božič. Frank M. Jaksic.
Skupaj 16 novih; prejšnji prenos 16. Skupaj članov 176.
Pri podružnici št. 7. Chicago, m.
Frank Vidmar, Anton Beribak. Ignac Perko, Math Maresich, Peter Zeli.
Skupaj 5 novih članov; prejšnji prenos 57; skupaj s prenosom
vred 62. a^p i i 9 K mm mi
Pri podružnici št. 8. Sheboygan,
Wis.:
Anton Bonse. Mike Djumlja, F. Lesjak, Math Florjane, J. Clrand-lič, George Gergieh, John Grad. Anton lie, Ana lic, Rok Juriček. Frank Maretič, Frank Nikoilč, L. MeteLko. Anton Starich, Gustie Stari c h. Frank Susha, Stanko Uršič. Anton Zaman. Anton. Sir-eelj.
Skupaj 20 novih članov: prejšnji prenos 1; skupaj sedaj 21.
Pri podružnici št. 21, Carbondale, Penna.
Mary Mramor, Math Mezze, ^M. Mezze, John Travnlkar. John ši-vitz. Jos. Kroatin.
Skupaj 6 novih članov; prejšnji prenos 6; skupaj 12.
Pri podružnici "Sava", št. 22.
Pueblo, Colo.
Mary Buh, .Maks Buh. M. Pre-dovich, John Kambieh, Maw iialich, Mark Stepan. Nik Fabi-janieh, J. Kosanovieh, Geo. Bu-kovae, Milka Tishma, Louis An-zich. Mary Anzich. Rev. Ciril Zupan. Mary Zdravje, Ant. Novak, Ana Papesh, Frances Pavlin. Jo zefa Meglen, Frank Zupančič. J. K raj j. Tom Butkovich, Christina Blatnik, Mark Ilich, Rosie Thomas. Joe Paulin, ilatt Jesih. Me-rv Thomas. John Jaklich. Pete Tomich, Joe Marcelja, Joe Drob-| iiich, Nivk Mikatieh, G. Thomas' Geo (indich, Frank Virant. Joe' Frieel, Ivan Culig. Joe Sterle. Frances Roite. Touv Rnpar. M. -T. Kern. Geo Klobnchar. Ant. Prijatelj. Marv Prijatelj, Ana Pritekel. Tany Žalar, L. C. Jaklich. J. Zdravje, Matt Stiblar. Frank Lo. zar, Jakob Krasowa. Dan. Tish ma. Anna Pugelj, E. J. Mensinger Frank Pajk, Frank Bojc. John •Tersin. Mart. Kolbesen, Ant. Jer-sin, Joe Zupančič.- Frank Tulig Pete Brajdieh, John Perko, Jaek Henieksman, Fr. .Tanezič. Rev. Peter Zupan, Frank Jarc. Anton Mehle, Mar>* Kukar, Anton Glach Anna Brajdieh. F. Henigsman. J. Anžlovar. Mike Pajk. Fel. Roite■ Marv Mehle. Joe Stebla j,- Nick Babich, Tony Prijatu, W. L. Pre-dovich. John S. Roitc, J. Butko-vich, Eli PrcJ'ovich, A!. Meisgier Marv Mcsojedee, .Joe Magajna. P. < 'lllig.
Skupaj 87 novih članov.
Pri Slov. Narodni Zvezi je do sedaj priglašenih 27 podružnic.
Identification Card:
Predložijo se slike in prošnje od članov za izdajo teh kart:
And. Orehek, Brooklyn, N. Y. • Rajmund Magajna, Jos. Marolt John Gržineič in Fr. Hudovernik vsi v Cleveland, O.
Prošnje se predložijo naprej J. K., Washington, D. C.
DOPISI IN POROČILA:
Zapisnikar I. V. S. Z. se lepo zahvaljuje za malo nagTado in obenem podarja nazaj Zvezi. Se mu izreče lepa zahvala.
Prečita se pismo od g. Louis Jager bivši tajnik podružnice v H/bbing, Minn., da je poslal na SNZ. veliko jugoslovansko mapo. ki je to lastoroeno njegovo delo
in ker odpotuje kot prostovoljec k Jugosl. armadi na solunsko fronto, da jo podari nam. Ob jednem pozdravlja vse člane SNZ. in da je svoj tajniški posel izročil predsedniku podružnice.
Prečita se pismo tajnika nove poduržnice "Sava" št. 22, Pueblo. Colo., v katerem naznanja, da so si vstanovili novo podružnico s pomočjo narodnega organizatorja g. R. A. Trošta. ter se Zvezi lepo zahvaljujejo, da je poklala tega moža tja, da j*1 organiziral Slovence in ameriški javnosti predstavil naše težnje.
Prečita se poročilo podružnice! New York, N. Y., da se je dne 16. junija t. 1. vstanovila podružnica. Pristopilo je takoj nad 80 članov. Glavni govornik je bil dr. Bog. Vošnjak. Poročilo se vzame z velikim navdušenjem v nazna-nje.
I Prečita jo se poročilna pisma u
vision Milit. Intelligence branch Washington, D. C.
Prečitajo es poročilna pisma iz Leadville, Colo, organizatorja g. Rudolf A. Trošta iz naselbin, — Pueblo, Denver, Colo, in Rock Springs, Wyo., ki se vzamejo zelo zadovoljno v nfiznanje.
Prečita es pismo Matt B. Green wood, Wis., v katerem prosi za govornike, ki bi tam raztolmačili
0	našem gibanju.
Prečita se pismo tajnika podrti žnice v Joliet, 111., v katerem poroča. da si je podružnica nadaki ime ''Knezoškof Jeglič".
Prečita se pismo tajnika podru-žniee New York. N. V., v katerem prosi. da se takoj odpošljejo Standard knjige za vodstvo podružnice.
Prečitajo se vabilna pisma Srbske Narodne Odbrane za Vidov dan. — Tajniku se naroči, da odgovori po sklepu odbora.
Prečita se pismo podružnice v Sheboygan, Wis., v katerem se poroča stalni odbor za 1918.
G. Predsednik da poročilo o sprejemu g. M asa rv k a v Holeti-den hotelu dne 15. junija t. I. Pri sperjemu so bili seldeči člani: — Paul Sehneller, L. J. Pire, Anton Grdina, Fr. Hudovernik, Jakob Debevc, Edw. Kalish, dr. J. Seliškar, Jos. Zalokar in J. Cerne.
Prečita se vojna dopisnica iz Italije, ki jo je pisal vojni begunec Andrej Divjak, kateri se za hvaljuje Zvezi za pošiljanje jugoslovanskega časopisja.
Tajnik poroča, da se jo na zabavnem večeru dne 9. jun. t. 1. ki je bil prirejen za povabljenq goste in člane SNZ. dobilo 58 o-seb in da so se zavezale mesečno prispevati za sklad SNZ. Enak za bavni večer bo kmalu zopet sklican in bodo vsi drugi poklicani kakor so bili zadnjič, da pridejo vsi na vrsto. Enake večere se priporoča, da prirejajo po raznih naselbinah, kjer so že podruž-
1	Tliee.
I Predložijo se računi za izplači-tev. ki se vsi odobrijo.
Ker je 4. mesto v nadzornem rtdboru prazno, se sklene, da po-druinice v državah: Minnesota, folorado in Wyoming priporočajo nekaj članov za to mesto, ker SO njim člani bo-tj znani, kdo bi bil dober in priporočljiv. Vsa po-poriela naj se blagovoli poslati naj kasneje do 1. avgusta t. 1. na gl. tajnika Zveze.
Ker je v>ak dan več važnih stvari za rešiti, se je sklenilo, da se bodo seje izvrševalnega odbora SNZ. vršile dvakrat na mesec in sicer vsako drugo in četrto sredo v mesecu, ali pa kakar je nujno potrebno.
Ker je bil dnevni red izčrpan zaključuje predsednik sejo ob 11.30 zvečer, dovernik, tajnik
Paul Sehneller, F. Hudovernik,
predsednik.	tajnik.
1052 E. 62 St. Cleveland, Ohio
Oženite se
Priljit« nun urno EN DCLAR In po«tmIi rtu bomo popoln žautTuula kateWc s MtraC-opisom. SLIKAMI, umu in Milni mnogih dzklet in nekoliko odo*, ki iWejo dobrega ni poltenec« moža. Lahko aami	in skle-
nete tračen zakon. Mi amo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato ne ite-dite dolarja, ki je poeredi med vam! Sn ZAKONSKO SREČO. Pišite še dane« aa:
RELIANCE Y. CLUB
Box 37<_L— Angele*. Cat
Dr. Koler
slovenski nnuvnk
<38 Pan Ave„ Pjmhwjh. Pa
Zavezniške in centralne države v primeri.
Ententne zaveznice brez Rusije in vštevši samo one angleške do-minije, ki imajo svojo vlado in Zdr. države merijo 11 milijonov kvadratnih milj. imajo 303 miljo-ne prebivalcev in 495 miljard na- j rodnega premoženja.
Centralne drŽave merijo en in četrt uiiljona kvadratnih milj.! iinajo 147 miljonov prebivalcev ter 1:14 miljard narodnega premo ženja.
Ententa ima približnega dolga 69 miljard, ali 14 odstotkov narodnega bogastva, centralne države pa miljard ali 2$ odstotkov svojega narodnega bogastva.
IŠČE
se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke eene Ka francoske doge. — Max Fleisher, 258 Lewis St., Memphis Tenn.
(25—6. do pr
Rad hi izvedel za moji dve sesiri,'-ni ANO in ROZO NOVAK, doma iz Sent Jurja pri Lokvi na Notranjskem. Pros.ni. če kdo v? za naslov, naj mi blagovoli naznanili. ali naj se pa sami o-^la-sita bratrancu- Ignace Novak. P»ox Cheat P»riilge. W. Va. (16-22—
Prosu n cenjene rojake v ruskem ali italjanskcin ujotnisrtA"u, da mi naznanijo naslov mojih dveh bratov MIHAELA in JOŽEFA i SLCGA. doma iz vasi Rit oni-C-e ► št. 9 na Primorskem. Prosim, da se mi javijo tudi drugi prijatelji in znanci iz iste vasi in oko j liee. Pišejo naj mi na naslov: John Sluga. 1247 E. 61. Street. ! Cleveland. Ohio. I*. S America. 1(17-19—7)
Prosim cenjene rojake v ruskem ali "italjanskem ujetništvu, da mi naznanijo naslov niojegn brata JAKOBA G LAV AN. po domače Anf-elčev \?. vasi Kt-rahomer pri I trn. ali naj se jui sam oglasi svojemu bratu- Frank Gl.ivan. 1247 K. 61. St.. Cleveland. Ohio, I*. Š. Am^ri^a (17 19—7)
NAZNANILO.
Rojakom v Clevelanidu, O., na-znanjamo, da jih bo obiskat naš zastopnik
Mr. OTTO PE2DIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna ]>otrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Cpravništvo.
| Dr. LORENZfil 644 Penn {
♦	EDINI SLOVENSKO lil f	i A GOVOREČI ZDRAVNIK aVeDUC 9 Z fiPECIJALIST n«a i i m •
i moških bolezni f^f^ r ltiSDurgn, ra.
i	MoJa stroka Je idravljenje akutnih ln "ironičnih bolezni. Ju	z
m	nm že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznin ln	S
I	ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spo-	Z
i	znati va5o bolezen, aa vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje.
Z	Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških
I bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa	W
♦	Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-	X k	preje.	1 ¥	Jas ozdravim zastrupljeno kri, m a nil Je in Use po telesn, bo-
V	'ezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, Živčne	•
♦	bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah ln Selodcn,	t A	rmenieo, revmatlzem, katar, zlato žilo, navduho Itd.	■ t Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. nrs
¥ zjutraj do 5. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. ure v f zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure pof>oldn*. — Po 9 noBti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov:	V
| Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. f
f	Nekateri drcucl zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo,
f Ja* znam hrvatsko ie la starega kraja, zato ras lažje zdravim, s ker tu razumem.	^
|[ CENIK KNJIG*?
3 p	katero Ima v zalogi	§ g.
j P SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^
»2 Cortlandt St^	N«w York, N. V. |i>
POUČNE KNJIGE:	Življenje na avstrijskem dvom
Ahnov nemško-angl. tolmač vezan —.50	ali smrt eesarjeviča Rudolfa —.78
Domači adravnik mali i-JM	Fnv™
Ultri raifunar (nemško-angl.)	Ba«iLtusitl
-m "T:;?:'"':e,,konoCn®
„ .. .	in novoletne komad po	— 03
Sadjereja v pogovorih	—.23	ducat	'ji
Slov. angl. In angl. slov. slovar	$1.50 tr~'
Veliki slov. ang. tolmafl	|2.fiO ZEMLJEVIDI:
ZABAVNE IN RAZNE DRUGB	AvstTo-Italljanska vojna mspn	'--23
KNJIGE-	Avstro-ogrskl. veliki vezan	—.50 Hlpnotlzem ' p-.«5 8Vpt mal1
Doli z orožjem	- 50	Ce]l BVPt veIiU
Dve Saloigrl: "Čarlljeva Jenftev"	^vfope vezan	-•«>
ln "Trije ženini"	-.25	m«P* . .	»3.00
Mesija 2 zvezka	f-.60	\°{D\ alila"	- 2»
Pod Robom SL Večsralo«	—.30	1°™ afila,8 noT	—
Postrežba bolnikom	— 60	Z^mlJ^vidi: Ala., Ariz., Co!a,
Trtna u5 ln trtorej	—.50 „ C*1- ,tfl
Trojka	1_BO "drufenih držat mali	—.10
Vojna na Balkiiu 13 zve«.	$1.80 ^Iružaalli držav veliki	-21
Zgodovina c. kr. pegpoika St. 17	Kdnrtenih dr3av stenska mapa,
a slikami	F^.SO na dr.igl strani pa celi svet $3.80
Opomba: Naročilom Je priložiti denarno vredaast, bollsi n gotovltl. poitni nakaznici ali nnfttnib coaiažatt. FottnlAj >• pit vseh canal le
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Bartol J.	' Kastelic J^hn	Samide Frank
No. 330733	Xo. 44708	No. 330721
B\ai	Kovač Frank	Sinčič John \
No. ^60638	Vo 260641	No 330762
Besens Mary Misa	_ ...	Spaiiiček Rozi
Na. 330062	a-m-a	No. 328894
BobičVajo	No. 4u01o	Starčevic Johana
No. 260583	Mikolich John	xc. 331070
Božickovič Djnro	No. 323252	Tehler Anna
No. 260581	Modic Iran	Xo. 328896 V
Braun Mary	Xo 309720	Tnrk Charles 1
No. 260643	.	No. 330351 ' *
Dolar Valentin	Novak Kozi	Turk Jvan »s
No. 330086	No- 45313	Nq 26Q647 r> t
Grgnrič Blaž	Oswald Jos.	Tnrk Jernej
No. 260573	K0. 260621	N0. 329741
Gnbert Giuseppe	Pin tar	Žagar Frank '
No. ?23085 J	No. 330843	No. 44272 *