KRANJ, petek, 10. 9. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO t tri čanost Lipu planini Občinske organizacije ZZB KOV in ZSMS jeseniške in radovljiške občine prirejajo v soboto, 11. sptembra, ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev na Lip-niški planini na Jelovici spo-tninsko svečanost ob 40-letnici bitke, ki jo je bila Selška četa in I. grupa odredov 9. septembra 1942. V neenakem boju je padlo 25 borcev, med njimi tudi poveljnik I. grupe odredov, predvojni revolucionar in narodni heroj Jože Oregorčič-Gorenjc. Slavnostni govornik bo sekretar Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko ing. Štefan Nemec. Na proslavo na Lipniško pla-je možno priti iz smeri i Loka-Ćešnjica-Rovta-i-Martinček in iz Radovljice a Spodnjo Iipnico-Bodlajko i Martinček. Vozili bodo posebni h. Organizatorji vabijo na lavo vse nekdanje borce in ste, predvsem pa mladino. J. R. J Tito — misel, beseda in delo — V ponedeljek, 6. septembra, je sekretar občinske konference ZKS Kranj Stane Pimat v avli skupščine občine Kranj svečano odprl razstavo TITO - MISEL, BESEDA IN DELO, ki so jo skupno pripravili Arhiv Jugoslavije, Komite občinske konference ZKS Kranj, Gorenjski muzej in Zgodovinski arhiv Ljubljana — enota za Gorenjsko. Razstava prikazuje Titovo pot in delo od njegovega revolucionarnega začetka v delavskem partijskem gibanju, v Času borbe, in v vsem povojnem obdobju od postavitve temeljev samoupravljanja in gibanja neuvrščenosti. Razstava naj bi bila postavljena že leta 1980, vendar je Titova smrt to preprečila. Zdaj bo obiskala vse večje delavske centre v Jugoslaviji. V Sloveniji so jo videli le v Mariboru, Titovem Velenju in Ljubljani, po Kranju pa je namenjena v Koper. Razstava, v kateri je v bistvu sežeto vse Titovo življenje, delo, njegova in naša revolucionarna pot, bo odprta do 17. septembra, tako da si jo bo lahko ogledal vsak Gorenjec. - Foto: D. Dolenc V SREDIŠČU POZORNOSTI Obmejno gospodarsko sodelovanje Gorenjska meji na Avstrijo in to omogoča na področju obmejnega gospodarskega sodelovanja prednost, ki pa jo kaj malo izkorišča. Ob sedanjin zadregah z devizami bi lahko marsikatero blago, prepotrebno za našo proizvodnjo, našlo pot čez mejo. Toda kaže, da gorenjski gospodarstveniki premalo poznajo oblike obmejnega gospodarskega sodelovanja, možnosti izvoza in uvoza blaga. Za razliko od Italije na področju obmejnega gospodarskega sodelovanja z Avstrijo nimamo meddržavne pogodbe. Sodelovanje z Italijo urejata tržaški in goriški sporazum, ki teritorialno določata območje obmejnega gospodarskega sodelovanja, vrednostno pa izmenjava ni omejena. Nekakšen nadomestek meddržavne pogodbe z Avstrijo so takoimenovane sejemske kompenzacije, ki teritorialno ne Omejujejo sodelovanja, omejena pa so vrednostno. Tako vsako leto sproti določajo vrednost obmejnega gospodarskega sodelovanja. Tako je letos obmejno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo na podlagi sejemskih kompenzacij omejeno na 50 milijonov dolarjev oziroma na 412 milijonov avstrijskih šilingov v obe smeri. Torej to pomeni, da bo naše gospodarstvo na avstrijsko tržišče izvozilo za 200 milijonov avstrijskih šilingov izdelkov ter uvozilo za prav toliko vrednosti. Na seznamu gospodarskih organizacij, ki so se vključile v to obmejno sodelovanje, najdemo le dve z Gorenjske. S 4 milijoni avstrijskih šilingov sta vključena Merkur iz Kranja in s 11,6 milijona avstrijskih šilingov LIP z Bleda. Za obmejno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo skrbi poseben odbor pri Gospodarski zbornici Slovenije, gospodarske organizacije, ki se vključujejo vanj, pa so včlanjene v posebno interesno skupnost. Vendar bi se morali v tem pogledu organizirati tudi na Gorenjskem, ki ima kot mejaš prednosti. Tako pri Gospodarski zbornici Gorenjske snujejo posebno delovno skupino, ki bo pripravila program obmejnega gospodarskega sodelovanja, naredila seznam izdelkov, ki bi jih lahko izvažali na podlagi sejemskih kompenzacij in si tako zagotovili uvoz najpotrebnejšega blaga. Tako organizirano delo bi odprlo možnosti izvoza tudi delovnim organizacijam, ki se same stežka vključujejo vanj. Tako se na primer na avstrijskem tržišču zanimajo za izdelke Krede iz Radovne. Obmejno gospodarsko sodelovanje ima seveda svoje realne meje, namenjeno je resničnemu gospodarskemu sodelovanju, izmenjavi izdelkov z obeh strani meje, ne pa zgolj trgovanju. Tako se dogovarjajo, da bo moral vsak udeleženec dokazati zaključek zunanjetrgovinskega posla, torej ob izvozu povedati, kaj bo kupil na tujem. Sejemske kompenzacije so vsekakor dobra podlaga za višje gospodarske oblike sodelovanja. Vsekakor kaže na Gorenjskem bolj kot doslej izkoristiti obmejno gospodarsko sodelovanje, saj je to eden od izhodov iz sedanjih deviznih težav ter seveda najna- prednejši element povezovanja dveh dežel. M. Volčjak vJdin boršt t»o na novo zaživel ^ Star je že dolg, ki ga od preživelih tJ^cev in vseh nas, ki danes živimo v tji^u in svobodi, terjajo žrtve, ki so tTVno, pre(i desetletji padle v ^Jiinem borštu. Štirideset let je že tedaj, ko je v njem v hudem l^nakem boju z nemškimi policisti ^ in 14. septembra 1942 padlo 24 j^*cev Kokrškega bataljona, 33 pa bilo ujetih. Tri tisoč mož je *S«olilo 63 partizanov! Sedeminšti-«^5*«9et do zob oboroženih na enega ^**iega borca! V dveh dneh borb, ko Nemci vse siloviteje napadli in ko Partizanom zmanjkovalo streliva, bi bil bataljon povsem razbit. Nekaj ^"»"cev je zadnji naboj prihranilo V^a ne samo to! Kar triintrideset v tem prostranem gozdu Tržičem in Kranjem, kamor so t^všorenjski borci znova in znova za-je tod spominsko obeležnih: S?%ninajst Je bil° ttxJ sP°Padov kjer je padlo ali bilo ubitih od ^^patorja in njegovih sodelavcev borcev in aktivistov NOB. Na krajih ob robu gozda so v juliju Nemci ustrelili 90 talcev. Pet J ^embnih posvetovanj, povezanih delavsko-revolucionarnim giba-je bilo tod že pred vojno. Tu bili ustanovljeni dve partizanski {V*: Kranjska in Tržiška Dve {Vfejtizanski taborišči so postavili tod >*»ftizani in aktivisti, v Kapniku nad Sabljami in nad Letencami, kjer so prvem obdobju narodnoosvo: Vnlnega boja zbirali in zadrževali • . • • nu .„k.. 1 TJinuira ^ilni partizani. Ob robu Udinega boršta nad Sebenjami je šla skrivna pot čez Karavanke, po kateri je šel leta 1943 tudi tovariš Tito. In še bi lahko naštevali. Zato smo si edini, da U din boršt mora postati kraj, kamor bomo množično prihajali, živ spomenik naše revolucije in borbe. Za 40-letnico borbe v Udinem borštu smo le obnovili stari spomenik in uredili jaso, kjer se bodo množično zbirali taborniki, športniki, ki bodo prav v Udinem borštu in okolici našli dovolj prostran prostor za svoja udejstvovanja in športna tekmovanja. Tod bodo našli zdrav rekreacijski prostor občani Kranja, Tržiča pa tudi drugi. Z leti bomo Udin boršt še uredili. Tudi nov spomenik, ki se bo lepo vklapljal v zeleno okolico bomo čez leta postavili in povezali poti in steze, ki bodo vodile do vseh triintridesetih obeležij. Udin boršt bo z leti postal kraj, kjer se bodo zbirale množice. V nedeljo, 12. septembra, ob 10. uri bo pri obnovljenem spomeniku na robu Udinega boršta, v Stra-hinju, osrednja proslava v počastitev bojev borcev Kokrškega bataljona z nemškimi policisti. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janez Vipotnik. Pripravljen pa je tudi bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali tudi pripadniki JLA. Nedeljska proslava bo letos nedvomno osrednji dogodek na Gorenjskem in organizatorji pričakujejo več tisoč udeležencev. D. Dolenc Kako v nedeljo v Strahinj Na nedeljsko slovesnost, v Udinem borštu, ki se bo pričela ob 10. uri, bo iz Kranja vozil poseben avtobus. Prvi avtobus bo odpeljal izpred Globusa ob 7.30, zadnji pa ob 9.30. Avtobus bo vozil vsake pol ure. Iz Strahinja pa bo po končani proslavi prvi avtobus odpeljal ob 13.30 in bo vozil do 15.30. Vsi tisti, ki želite prisostvovati slovesnoti ob poimenovanju doma družbenih organizacij v Naklem po Kokrškem bataljonu ob 8.30, se boste poslužili seveda prvih avtobusov. Prav tako pa tudi tisti, ki se boste udeležili pohoda od spomenika do spomenika, ki se bo pričel ob 9. uri. Z Elanom v svet Predsednik CK ZKS Andrej Marine, predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič in izvršni sekretar skupščine ZTKO Ljubo Jasnič so obiskali begunjski Elan - Podpora razvoju množičnega športa in rekreacije Čeprav so se v Elanu sprva namenili govoriti predvsem o težavah na področju množičnega športa in rekreacije, kjer predvsem neracionalna gradnja športnih objektov in. mačehovski odnos do zdravega načina življenja to dejavnost omejujeta v njenem razvoju, pa so dobršen del pogovora ob obisku Andreja Marinca, Janeza Zemlja-riča in Ljuba Jasniča namenili prav gospodarskim težavam, ki peste delovno organizacijo. Okrog 1000 zaposlenih v begunjskem Elanu letno izvozi za okrog 350 milijonov dolarjev blaga na tuja tržišča, za kolikor od tam uvozi tudi surovin in repromaterialov. Letos so v 7 mesecih izvozili šele za okrog milijonov dinarjev blaga kar 80 pa Priprave na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije Delavci naj spregovorijo Kranj — Priprave na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije v vseh gorenjskih občinah prehajajo v sklepno obdobje. Kljub temu, da delavci v zaostrenih pogojih gospodarjenja trošijo večino svojih moči za uresničitev stabilizacijskih ciljev, za čim večji izvoz, za bitko za surovine in reprodukcijske materiale, s katerimi bi nasitili proizvodnjo, ne pozabljajo na pripadnost in dolg svoji organizaciji, zvezi sindikatov, njeni nadaljnji krepitvi in vlogi, ki jo ima. Za obravnavo kongresnih dokumentov se čas izteka, potem bodo spreminjevalni in dopolnilni predlogi mogoči le še v obliki amandmajev. "Občinski svet zveze sindikatov iz Kranja, ki je v ponedeljek obravnaval priprave na 10. kongres, priporoča osnovnim organizacijam, naj z aktivnostmi kljub hitro se bližajočemu 15. septembru ne prekinejo. Nasprotno. Vsaka tehtna pripomba ali predlog na kongresne dokumente sta dobrodošla, v prid uspešnosti dela slovenskega kongresa, ki bo s svojimi sklepi naslednja štiri leta, gotovo ena najtežjih v novejši zgodovini naše dežele, vodilo vsem delavcem. Občinski svet zveze sindikatov Kranj je že julija posredoval na kongresne dokumente vrsto pripomb, ki so jih sestavljalci upoštevali. Na ponedeljkovi seji je osvojil Se številne nove, ki so se izoblikovale predvsem v organih občinskega sveta. Pripomb iz osnovnih organizacij zveze sindikatov je hilo doslej, žal, bolj malo. Zato še toliko bolj velja, da je treba čas izkoristiti za vsebinske pogovore. Zlasti zaželene so tematske razprave. Sindikati tem ne »vsiljujejo«, zato je morda njihovo število tudi nekoliko skromnejše. Odražati morajo dejanske probleme delovnih kolektivov in panog, saj bodo le take lahko ustvarjalno prispevale k uspešnemu delu kongresa. V kranjski občini do zdaj načrtujejo dve razprav' s katerima bodo njihovi delegati sodelovali na kongresu. Gre za vlogo koordinacijskega odbora za povezovanje v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela ter za vlogo in delovanje komunistov v zvezi sindikatov. Ni več prostih mest za Glasov izlet Veliko zanimanje za Glasov izlet je zeleni vlak zapolnilo do zadnjega sedeža. Prijav torej ne bomo več sprejemali. Vsem tistim, ki tokrat ne bodo prišli na vrsto, obljubljamo, da jih bomo peljali spomladi na podoben zanimiv izlet. Danes na 4. strani objavljamo tudi točne čase odhodov s posameznih železniških postaj od Jesenic do Ljubljane. ne predstavlja večje težave, saj je znano, da je prav v zadnjem delu leta izvoz največji in bodo izvozne načrte tudi uresničili. Vendar pa je največja težava, kot je v pogovoru poudaril Janez Zemljarič predvsem v tem, da Elan danes izvozi le okrog 17 odstotkov svoje proizvodnje. Izvozijo namreč okrog 52 odstotkov smuči, le 4 odstotke od izdelane športne opreme in 16 odstotkov plastičnih izdelkov od čolrov do letal. Tako se namreč v prihodnje, je dejal tovariš Zemljarič, ne bo moglo gospodariti, saj bo moral Elan izvoz krepko povečati. To pa je za Elan izredno težka naloga, saj je znano, da prav industrija za prosti čas najbolj občuti recesijo v svetu. Med proizvajalci športne opreme, predvsem smuči, ie namreč že okrog 17 tovam že moralo zapreti vrata. Prav zato bo moral Elan v prihodnje iskati nove proizvodne programe in jim zagotoviti prodajo na tujem trgu. Med temi je zagotovo tudi program izdelovanja jadralnih letal, saj bodo že kmalu po precejšnjem deležu vloženega lastnega znanja, mesečno v tovarni izdelali od 6 do 8 jadralnih letal. Sicer pa je bilo govora tudi o osebnih dohodkih in kadrih v delovni organizaciji, ki je nedavno tega iskala 27 novih delavcev, pa se za zaposlitev nikakor z nikomer, ki so se prijavili, niso mogli dogovoriti. Prenizki osebni dohodki, povprečno v Elanu delavec zasluži 12.700 din, dvoizmensko delo in podobno tudi polkvalificirane kadre odvrača od dela v tovarni, kar pa je gotovo zaskrbljujoče. Andreja Marinca, Janeza Zem-Ijariča in Ljuba Jasniča pa so predstavniki tovarne seznanili tudi z razvojem množičnega športa v Sloveniji. Darko Koren Sporočila v Glasu imajo vedno uspeh 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PO JUGOSLAVIJI ODLOČNO PROTI ODKLONOM Na sredinem sestanku predsednikov republiških in pokrajinskih konferenc SZDL so obravnavali žgoča vprašanja, povezana z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije. Pretresli so zdajšnji gospodarski položaj države in opozorili, da je čutiti velike težave in da se srečujemo z neugodnimi gibanji pri uresničevanju dogovorjene gospodarske politike in stabilizacije. Še posebej velike težave izvirajo iz stagnacije v proizvodnji, prekoračitve vseh vrst porabe mimo ustvarjenega dohodka, še vedno prepičlih rezultatov v izvozu in vse pogostejšega pomanjkanja. Opozorili so tudi na pojave ' okrepljene dejavnosti protiso-cialističnih in protisamouprav-nih sil v državi, ki zdajšnje gospodarske težave in porušene norme socialističnega ravnanja izrabljajo za napade na naš politični sistem in za sejanje nezaupanja v lastne sile. Med razpravo so še poudarili, da bi morali pri vsem delu socialistične zveze ob usklajeni dejavnosti vseh organiziranih socialističnih sil družbe pod vodstvom zveze komunistov razvijati zavest, da se delovni ljudje in občani morajo bojevati za strateške opredelitve politike gospodarske stabilizacije. VEČINA NALOŽB ŠE NI ZRELIH Komisija za oceno investicij v SR Sloveniji je v sredo obravnavala pretežno naložbe v pridobivanju surovin, energije in hrane, v zagotavljanje celodnevnega šolanja in preskrbo prebivalstva. Ocenila je, da večina investicijskih programov še nima pogojev za pozitivno oceno družbenoekonomske upravičenosti, predvsem zaradi pomanjkljivih rešitev finančnih vprašanj, predragih fradenj in neusklajenosti zmog- ivosti -s sorodnimi organizacijami in v reprodukcijski verigi. Med drugim je komisija obravnavala tudi rekonstrukcijo 110 kV stikališča v hidroelektrarni Moste in posodobitev agregatov v HE Medvode pri savskih elektrarnah. Obe naložbi sta usmerjeni v pridobivanje osnovne energije, program pa bo treba prilagoditi realnim cenam. Dano je bilo tudi priporočilo za pripravo celovite investicijske zasnove. Boljša uskladitev kot zamrznitev PETEK, 10. SEPTEMBRA 1» V kranjski občini je bilo v prvem polletju 38 kršiteljev dogovora o družbni usmeritvi razporejanja dohodka — Do konca leta bodo morali, razen nekaterih izjem, preveč izplačane osebne dohodke poravnati -- Na spoštovanje dogovora opozarja tudi zveza sindikatov, ki se odločno bori proti predlogu za zamrznitev osebnih dohodkov Kranj — V prvem polletju je bilo konec leta. Prav zveza sindikatov se v kranjski občini trideset kršiteljev dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka s področja gospodarstva in osem s področja negospodarstva. V gospodarskih organizacijah združenega dela, ki so za osebne dohodke odmerile preveč denarja, je zaposlenih prek sedemnajst tisoč ljudi ali 65 odstotkov veh delavcev v gospodarstvu. Med njimi so namreč tudi nekateri večji kolektivi, kot so Planika, Tekstilindus in Iskra Ki-bernetika. Vendar pa vseh trideset prekora-čiteljev ni tudi kršitelj dogovora. Nekatere organizacije, na primer Elita, Gorenjska obrtna zadruga, Gorenjska kmetijska zadruga, Gorenjski sejem, Vodovod, pozd Orod-iarstvo in za določen del zneska tudi Živila, imajo za preseganje tehtne, opravičljive vzroke. Občinski svet zveze sindikatov Kranj jim je priporočil, naj skušajo odstotek prekoračitve čim bolj znižati, za Vse druge kršitelje pa velja, da morajo sredstva za osebne dohodke uskladiti z dogovorom do konca leta. Kot je povedal na ponedeljkovi seji predsednik občinskega sveta Ivan Torkar, ni bojazni za ne-spoštovanje dogovora v nobeni organizaciji združenega dela. Nekoliko ravnodušneje se obnašajo le v nekaterih manjših kolektivih, kjer pa bo potrebno zaostriti odgovornost vodilnih delavcev. Nikakor namreč ne bi smeli dopustiti, da se kršitelji pojavijo tudi odločno bori proti predlogu za zamrznitev osebnih dohodkov, ki bi v težkih gospodarskih razmerah nadvse kvarno vplival na socialni položaj in razpoloženje delovnih ljudi, v kršenju dogovora pa bi predlog dobil potrditev. Posebno poglavje na seznamu kršiteljev iz gospodarstva predstavlja Elektro Gorenjske. Ukrepi, ki jih mora uresničiti v okviru sozda, so bili sprejeti na republiški ravni. Dokler pa samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov v Elektru ne bo usklajen z dogovorom, velja višina, dosežena v prvih treh mesecih letos. Na področju negospodarstva je bilo v polletju, kot že rečeno, osem kršiteljev. Po pretresu vzrokov ostajajo še štirje. Zanje veljajo enaka stališča kot za kršitelje iz gospodarstva. Zanimiv je tudi podatek, da so se v štirih delovnih skupnostih skupnih služb v kranjski občini osebni dohodki zaposlenih povečali bolj kot v povprečju v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo dela in naloge. S tem so prekršile dogovor, kar pomeni, da se bodo morale uskladiti. Vsi kršitelji dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka bodo po sklepu občinskega sveta zveze sindikatov Kranj do 15. septembra pripravile programe, kako bodo preveč izplačane osebne dohodke poravnali. H. Jelovčan V nedeljo tretji pohod na tromejo KRANJSKA GORA - Obmejno telovadno društvo Podklošter, Turistično društvo Trbiž in Turistično društvo Rateče in Kranjska gora bodo to nedeljo že tretjič zapored organizatorji pohoda na tromejo, . • i i'vv a____L J »f^iVi maiQ f ron uigai iiiowiji f ----.. . - ' stikališče treh državnih meja, treh jezikovnih pripadnosti, dveh ________, druž iTenopoiitičmh' sistemov ter treh državnih ureditev: neuvrščene socialistične Jugoslavije, po državni pogodbi nevtralne Avstrije in v pakt NATO vključene Italije. Prav zato so to področje že pred časom imenovali v zamejstvu »popek Evrope«. Udeleženci, ki bodo odšli na pot iz Rateč, morajo imeti s seboj veljavni potni list ali maloobmejno izkaznico. Kontrola potnih listov bo v Ratečah. Tu se bodo pohodniki zbrali v kolone, ki jih bodo nato vodniki popeljali proti tromeji. Prva skupina bo iz Rateč krenila ob 7. uri, zadnjo pa bodo vodniki popeljali na vrh med 9. do 10. uro. Na tromeji se bodo pohodniki lahko neomejeno gibali na celotnem prireditvenem prostoru, ne glede na državno mejo. Tromeja ima že svoje stalne obiskovalce, ki se jim vsako leto pridruži množica novih. Leta 1980, ko je bil pohod prvič organiziran je bilo na tromeji štiri tisoč udeležencev, lani pa sedem tisoč. V nedeljo organizatorji, če bo lepo vreme, pričakujejo rekordno udeležbo nad deset tisoč pohodnikov. V primeru slabega vremena bo pohod naslednjo nedeljo, 19. septembra. Vsi trije organizatorji bodo vsak na svoji strani meje poskrbeli za ustrezno preskrbo z značilnimi jedrni svojih dežel. Kulturni program bo med 11. in 13. uro. Nastopi h bodo ansambli iz vseh treh dežel, pevski zbori, godba na pihala in folklorne skupine. Pohod na tromejo je že postal velika manifestacija dobre volje in" sodelovanja obmejnega prebivalstva. Hkrati pomeni tudi željo ljudi, ki žive ob mejah, po sodelovanju sožitju in miru. -dh ■ tv'rs« ■ Delegat na 10. kongresu fgi zveze sindikatov Slovenije Polde Hribar: Kongres v pravem času Tržič - Polde Hribar iz Zlita je prehodil že tridesetletno delovne pot Približno toliko Šteje tudi njegova aktivnost v zvezi sindikata Več mandatnih dob je bil predsednik ali podpredsednik osnov* organizacije v Zlitu. Zdaj je član odbora konference zveze sindikata razen tega pa še član republiškega odbora lesnih delavcev m njego«? izvršilnega odbora. Sodeluje tudi v delavskem svetu tozda Pohištvo s tapetništvo ter v delavskem svetu sozda. Kot izkušen m zavr' sindikalni delavec je na kongresu slovenskih sindikatov že sodeloval. »Menim, da prihaja 10. kongres v najprimernejšem času, v dobiu, ko našo državo in ves svet stresajo številne gospodarske teii~ Kongres bo moral odgovoriti na vrsto vprašanj. Najprej na to, kako* uveljavlja in potrjuje ustavna funkcija sindikata. Sindikat v zdra* nem delu namreč še nima vloge, ki smo mu jo dali. Uresničiti bo mc* predvsem pravico delavca, da odloča o svojem delu in o rezultatih de» namesto da o precejšnjem kosu dohodka odločajo drugi. Kongres bo moral tudi povedati, kdo je odgovoren za prekc^-zadolževanje v tujini in temu napraviti konec. Delavci menimo, daj treba porabo spraviti v realne okvire ustvarjenega dohodka. Motim odtujevanje dohodka prek družbenopolitičnih skupnost* m dreg* deiavnikov Seveda se bomo morali tudi v lastnih vrstah bolje orgss-zirati, izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti m rezerve, ustvariti ti» več dohodka. . , .___\ , Tretje vprašanje, o katerem, se mi zdi, bi moral kongres « voriti ie vprašanje odgovornosti vseh, ki so dolžni sodelovati pri ^ manju odločitev in pri njihovem doslednem uresničevanju. V pnfc tega še nismo speljali. Odgovarja dejansko samo delavec v nepos«^ proizvodnji ki je za slabše delo pnkrajšan pri osebnem dohodku, rr* tem ko se v drugih službah, od občine do federacije osebna odf vornost prepogosto skriva za krinko kolektivne. Veliko tudi govoru* da je gospodarstvo preobremenjeno, vendar ostajamo le pri besed* Končno bomo morali nekaj ukreniti proti razbohoteni družbeni afc in izmeriti njeno delo. ____- . To so vprašanja, o katerih bo po mojem mnenju 10. kongres zve* sindikatov Slovenije moral zavzeti odločna stališča sicer ne bo dosef svojega namena. Ob tem pa bi se rad dotaknil tudi določila v statuti govori o delitvi sindikalne članarine. Mislim, da je 35 odstotkov ar-narja, kolikor ga ostane v osnovni organizaciji, premalo 2a neuspešno delo, posebno ker tudi dotacije sindikatu postajajo vse skntf nejše. Ze lani smo Gorenjci na ta problem opozorili, vendar de&* ostaja nespremenjena. Kljub temu, da prav sindikat zagovarja stalšS*-naj čim več denarja ostane v osnovni sredini.« hI. Jelovčan Pravih kršiteljev ni Triić - Izvršni svet skupščine prvi skupini potrebno izvzeti d Ett r^: « sagfr ^ janja dohodka v prvem letošnjem polletju. Ugotovila sta, da so organizacije združenega dela namenile za osebne dohodke zaposlenih dobrih 28 odstotkov več denarja kot v enakem lanskem dbdobju, kar pomeni skoraj štiri odstotke manj od dovoljene rasti. , . _ Kljub usklajenosti v občinskem merilu pa so nekatere organizacije izplačale višje osebne dohodke, lz gospodarstva je kršiteljev osem, iz negospodarstva šest. Vendar pa je v stvo menila, da bodo' gj«* pretežno sezonski značaj dela itsT liva dohodka do konca leta uskaditi osebne dohodke z dc& rom. To velja tudi za Splošno r beno podjetje Tržič, ki se kot k^ pojavlja že nekajkrat. V tržiškem gospodarstvu soi*C rejena sredstva za osebne d oho** prvem polletju zrasla za slabih-najst odstotkov. Za vseh sest t* ljev dogovora so razlogi pres$* tega povprečja opravičljivi. Ml PA NISMO SE UKLONILI Krvava peč zasluži to ime Šercerjeva brigada proslavlja 40-letnico ustanovitve v soboto, 11. septembra, v svojem starem obnovljenem taborišču na Mokrcu. Pričakujejo, da se bodo tam zbrali vsi še živeči borci brigade, ki prebivajo danes po vsej ožji in širši domovini. Objavljamo epizodo o vključitvi skupine gorenjskih partizanov v brigado avgusta 1943. leta. Položaj na območju Notranjske, pred vrati Ljubljane, je. postajal avgusta 1943. vse bolj zapleten. Številnim belogardističnim postojankam na tem ozemlju se je pri Starem gradu v okolici Ortneka pridružil še odred Mihajlovičeve »jugoslovanske vojske«. Tudi okupator je zbiral svoje sile in kakšnih dva tisoč petsto partizanov se je venomer premikalo. Tiste dni je bila na poti v XIV. divizijo večja skupina neoboroženih novincev z Gorenjske. Kakih 120 jih je bilo, med njimi tudi razhajkani z Zirovskega vrha. Oboroženo spremstvo je imelo le 12 pušk in dva puškomitraljeza - zbrojevki. Pred odhodom z Starešine bataljonov Šercerjeve brigade poleti 1943. leta. Mežaklje in Jelovice ter iz Davče je bilo vsem rečeno, da eredo na drugo stran meje samo po orožje, nato se bodo vrnili oboroženi spet na Gorenjsko. . Skupino so vodili Joško Gracelj-Darko, Stane Prežel j in Stane Perc-David, partizani iz prvih dni vstaje in maloprej komandantje bataljonov. Ko je prešla progo Ljubljana -Postojna, je vsem postalo jasno, da so jdi le s pretvezo spravili na Notranjsko. Štirje oboroženi so jo že z Ljubljanskega barja »stisnili« nazaj, vsi drugi so se javili štabu XIV divizije, ki je bil takrat nekje na Mokrcu I u lin je začel oštevati divizijski komandant Mirko Bračič. Po krivici jim je očital lagodno partizansko življenje na Gorenjskem in jim dejal, da bo sedaj konec kruha m medu. Skoraj vso skupino so nato poslali v taborišče enega od bataljonov Šercerjeve brigade, ki je bivakirala pri požgani žagi pod Mokrcem. Bojišče seje razbesnelo General Gambara je pričet 1. septembra zjutraj proti silam XIV. divizije ofenzivo, ki |c> je pripravljal že dlje časa. Njen cilj j< mi potisniti partizansko vojsko proč od pio metnih zvez. Ko je štab divizije zvedel, da sije sovražnik pretolkel do Krvave peči m se utrdil tudi v širši okolici, je takoj okrepil bojno črto Gradnikove brigade enem« četama, II. in III. bataljonom Šercerjeve ur deli Tomšičeve brigade. Okrepljeni naj držali sovražnika v Krvavi peči in mu onemogočili prodor proti Kohu, da bi na^lcd njega dne divizijske enote prešle v napad. % drugi dan bojev se ji- [»(ij.š^ ra/.bt-sn o. sovražnik je imel na krvavoj,>eških sem>ž tib domala za vsakim gnnom ali kamnom svojega vojaka. Z napadom je pričel s<)yraJ«uk ' silovitimi juriši s. je hotel pridobiti o zim ne I -sko prednost. To mu je tudi uspevalo s. vztrajno odrival borce Gradnikove bngad proti Mačk ovcu. Takrat je ^vi/ijak poveljstvo napovedalo, da preidejo v , r >t» borci Šercerjeve in Tomšičeve brigade. Gla v no breme protiudara je »«"» V^T h Z bataljon Šercerjeve. Sovražnik je b i m « ■ v ognju je bilo najmanj 1500 njihovih mo>, ,<> težkih in več kot 100 lahkih mitraljeze*'* minometov, bojišče so obletavali avioni; bombami zasipali brigadne položaje. Jurs-uroti juriši so se vrstili brez predaha. Kmalu so partizani opazili. cia sovražnik okrepitve z južne strani K* neči no stezi iz soteske Iške čez Bukovog 1 ena rtu Ta oskrbovalna pot je bila odkfl /a izid bojev na Krvavi peči zato * bataljon Šercerjeve brigade brez ptf* naskakoval sovražnikove okope. Vendar > morali po vsakem naletu umakniti n* hodiščni položaj. Brigadno poveljstvo^ neuspeh po krivici grajalo komandanti v ka in političnega komisarja Vinka * rado-Radoša. Užaljena sta dvajset fcfi«J pred drugimi strelci krenila v strmine r^ * Komandantu Frenku je dumdumka f*J desno nadlaket in. borci so ga komaj n^ hudega strelskega ognja. : sK Darkovi borci nad bunker Pozno popoldne so borci Šercerjeve« da sovražnik i z nekaterih hunkerjevj kar na slepo, in samo zato, da poka. M m.,iili načrt: strojnična gnezda boc bombaši. Akcija se je posrečila; ostal, bunker, ki ie povzročal bngadntm največ izgub. Postavljen je " hil & vzpetini in do njega je vodila dolga Kdo si upa nadenj? . .. „Vrnile nam orožje!« je odloča® noreti jski komandant bataljona, takn ,,v „i,.,, borec -loško Gracelj-Darko; lim ,, s,-hnhsega.kotsogaimelipr^ ' /|>raI svojo skupino Gorenjcev m ko so drugi držali zaporni ogenj ,, * njegovi po komolcih m kolenih J navkreber, s pripravljenimi bombam«** Ko so se končno priplazil, do bunker.^ /asuli z uničujočim ognjem. U na* ko OV ni bilo nobenega glasu vet. ^ vrnili s polnimi naroči; borci so se municije m opreme. ti ^ ^ starešine. Milani- *>ETEK, 10. SEPTEMBRA 1982 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS je Cena elektrike vzrok izgube delovna organizacija Elektro Gorenjska polletje sklenila s 35 bilijoni dinarjev izgube — Do konca leta bo izgubo težko Odpraviti, saj jo je v vsem slovenskem elektrogospodarstvu £**>vzročila prenizka cena električne energije — Zmeda okoli Osebnih dohodkov n i* * 3- Delovna organizacija Elektro Go-^njska je polletno poslovanje sklenila s 35 milijoni dinarjev izgube, ^ekoliko so jo omilili rezultati dela ^ takoimenovani dopolnilni dejavnosti gradnji in projektiranju Elektroenergetskih objektov, saj bi znašala skoraj 40 milijonov di-^rjev. V izgubi sta se ob polletju znašla - slovensko elektrogospodarstvo 5*1 premogovništvo, ki delata na principu skupnega prihodka. Računovodsko je znašala 973 milijonov ^Uiarjev. Pravo sliko pa dobimo, če štejemo še okoli 300 milijonov di-za kolikor si je slovensko *^ktrogospodarstvo maja in junija posodilo električne energije v so-j^Jnji Avstriji in Italiji, vrnilo pa jo ^ oziroma jo bo avgusta in sep-j^rjibra. Dodati moramo še 633 mi-; Jonov dinarjev, kolikor so maja in znašali stroški jedrske elek-^T^rne v Krškem, elektrogospodar- ^-Vo pa je plačilo računa zavrnilo. ^*tupaj je torej izguba znašala 1,9 ^lijande dinarjev. ^ Gorenjsko elektrogospodarstvo 0 ramo seveda gledati v luči slovanskega. Podobno kot skupni pri- ^ tudi izguba porazdeli. Če bi Gorenjska doseglo takšno V^eiežbo v skupnem prihodku, kot je ^ na začetku načrtovano z ovrednoteno elektroenergetsko bilanco ob Uetju, ne bi imelo izgube. Ustva- 1 bi čisti dohodek, s katerim bi lahko pokrili osebne dohodke, oblikovali sklad skupne porabe in rezervni sklad ter poravnali druge obveznosti iz čistega dohodka. Ostalo bi še 3,6 milijonov dinarjev, ki bi jih lahko namenili za posojila manj razvitim. Dovolj skupnega prihodka pa v slovenskem elektrogospodarstvu ni bilo. Izpad utemeljujejo s prenizko ceno električne energije oziroma dejstvom, da se je električna energija premalo podražila. Da bi dosegli načrtovani prihodek, bi morali že na začetku leta elektriko podražiti za dobrih 20 odstotkov. Podražila pa se je šele s prvim majem in to za 15 odstotkov. Tako je že v prvem letošnjem četrtletju nastala izguba, ki se je ob polletju še povečala. Podražitev v dogovorjenih okvirih torej ni razrešila ekonomskega položaja elektrogospodarstva. Res pa je, da bi prekoračitev petnajstih odstotkov sprožila plaz drugih podražitev. Klobčič je torej zamotan, slej ko prej pa elektrogospodarstvo s sedanjo ceno električne energije izgube do konca leta ne bo moglo odpraviti. Izpad skupnega prihodka tako delavcem Elektro Gorenjske onemogoča, da bi sami bistveno vplivali na boljši poslovni rezultat. Že na začetku leta so sprejeli ukrepe za boljše gospodarjenje, saj so letni načrt naslonili le na 20-odstotno povišanje materialnih stroškov, pa tu- Naročena proizvodna moč Zadružništva i^jGornja Radgona - Slovenski V^etovalci so pred kratkim prazno-iss^li trojni jubilej; v Gornji Radgoni £ že dvajsetič pripravili osrednjo f*v^Vensko kmetijsko, sejemsko pri-^litev, hkrati so se spomnili prvih ft^^etkov delovanja slovenskih za-If^g in hranilnic pred sto leti in letnico ponovne oživitve Zadruž-^veze Slovenije. t^Vloga zadrug se je spreminjala Vršnem s kakovostnimi spremem-mi v druržbi, je ob prazniku l^venskih zadružnih delavcev m poudaril Leo Frelih, pred-Zadružne zveze Slovenije, k^ruge, ki so jih ustanovili .ob W pcu 19. stoletja, so kmete povezo-s ciljem, da so se uspešno branil **3tiska industrializacije in izko-Vf^valcev. Prek takratnih zadrug JC Se tudi med kmete širile napredne »»dnostne in gospodarske ideje. ^^ drugi svetovni vojni smo v Slo-imeli različne oblike zadrug, proizvodnih do potrošnih. Naj-^Nji gospodarski razcvet je slo- IjV^V g0S1 1954, zadružništvo doživelo po ^ ko so zadruge združile vse, J^JJo se kakorkoli ukvarjali s kmeto-J^^jem. Reorganizacija zadružništ-osem let zatem pa je pomenila Radovanje tako v gospodarskem * političnem pogledu. julija 1972 je bila ponovno J^5^novljena Zadružna zveza Slo-ije. Združila je vse kmetijske in kmete, ki so delovali v 1KV* * uge m Kiiieie, M ■• Vodnogospodarskih organizacijah. J^^tletno obdobje je dalo vidne ^ Ultate. Danes imamo v republiki tisoč združenih kmetov, organi-jS^Jii so v 20 enovitih kmetijskih ^K;*ugah, v 65 temeljnih zadružnih nizacijah kooperantov v kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacijah. Kvalitetne kmetijske površine so se v tem obdobju zmanjšale za 400 tisoč hektarov, a kljub temu se je količina prirejenega mesa v desetletju povečala za trikrat in količina oddanega mleka od 95 milijonov litrov v letu 1970 na 250 milijonov v letu 1981. Ne glede na ugodne statistične kazalce pa je sedanji kmetijski trenutek težji kot katerikoli prejšnji. Združeni kmetje v republiki, ki imajo v lasti 85 odstotkov vse obdelovalne zemlje, so prevzeli nase težka proizvodna bremena; skupaj z družbenimi pridelovalci prehraniti več kot dvamilijonski slovenski narod in ob tem zagotoviti del živeža za izvoz. Da bi to dosegli, velja zadrugo še bolj približati kmetu, ga trdneje povezati z načrtovano, naročeno in dogovorjeno proizvodnjo in mu zagotoviti tako gospodarsko kot socialno varnost. Moč organiziranega zadružništva je ravno v naročenem pridelovanju. Za uresničitev tega cilja bodo stopili na prste vsem trgovskim organizacijam, ki skušajo to oslabiti z raznimi oblikami neposrednega odkupa. »Seveda pa smo tudi proti vsem dušebriž-nikom, ki govorijo v imenu kmetov, ki hočejo kmeta zavesti, kar se je pokazalo tudi v nedavnih razpravah o davkih. Davčna politika mora biti naperjena proti vsem tistim, ki ne delajo in mora spodbujati pridne,« je ob prazniku dejal Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, in nadaljeval: »Da bo kmet bolje delal in živel, da bomo imeli več pridelkov in hrane.« C. Z. £ Prejšnji petek so Iskro Telematiko na Laborah obiskali predstavniki ijih delavcev na Švedskem, ki so se mudili v Sloveniji na povabilo RK *SZDL Slovenije. Goste iz desetih različnih držav so na Laborah •Sprejeli predstavniki občine Kranj in Iskre. Skupaj so si ogledali Proizvodnjo avtomatskih telefonskih central m telefonskih elementov aparatov V razgovorih so se najbolj zanimali za družbeni standard delavcev, delovne pogoje in nagrajevanje po delu. beseda pa je stekla tudi o dejavnosti sindikata v našem samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. - Foto: Kazimir Mohar _ di izhodišče, iz devetmesečnega poslovanja lanskega leta ni bilo povsem realno. Dodatne ukrepe so sprejeli ob polletju. Nanašajo se na varčevanje z materialom in strogo izterjavo neplačanih računov za porabljeno električno energijo. Vse, kar lahko, opravijo sami, ne iščejo več zunanjih izvajalcev. S tem so nadomestili pomanjkanje dela na področju investicijske izgradnje, ki je posledica pomanjkanja denarja za naložbe v elektroenergetske objekte. Računajo, da jim bo tako uspelo izgubo zmanjšati za 5,3 milijona dinarjev. Nekaj besed moramo seveda zapisati tudi o osebnih dohodkih v elektrogospodarstvu, o katerih je bilo zadnje čase toliko slišati. V delovni organizaciji Elektro Gorenjska je v letošnjem prvem polletju znašal povprečni osebni dohodek 15.509 dinarjev, v temeljni organizaciji Elektro Kranj 14.300 dinarjev. Številke so že same po sebi dovolj zgovorne, takšno povprečje imajo marsikje. Povedati velja, da so v Elektru Gorenjske prav pri osebnih dohodkih ravnali zelo odgovorno. Rast so v prvem polletju zadrževali, saj vedo, da največ popoldanskega, nočnega in nedeljskega dela pride s poznimi jesenskimi in zimskimi meseci, ko je največ vzdrževanja in popravil na električnem omrežju. Tudi statistični podatki govore tako, dal jih je Zavod za statistiko konec avgusta. Tako so se izplačani osebni dohodki v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim razdobjem lani v slovenskem gosodarstvu povečali za 18,5 odstotkov, v elektrogospodarstvu za 19,4 odstotka, v premogovništuv za 29,7 odstotkov, v Elektru Gorenjske pa za 17,4 odstotka, V slovenski elektoenergetski bilanci imajo osebni dohodki le 6,15-odstotni delež. In prav okoli teh dobrih šestih odstotkov je bilo izrečenih toliko besed. Mar ne bi bilo bolj pametno posvetiti tolikšno pozornost tudi drugim stroškom ali s tolikšno zavzetostjo spregovoriti o naložbah v elektroenergetske objekte, za katere denarja takorekoč ni, in tako bo čez nekaj let še bolj primanjkovalo električne energije. Tudi zmešnjava, ki je nastala zdaj okoli izplačevanja osebnih dohodkov, zagotovo na delavce v elektrogospodarstvu ne vpliva dob-to. Zaradi polletne izgube, ki ni nastala po njihovi krivdi so elektro-gospodarstveniki naslovili vlogo na republiško komisijo, ki spremlja izvajanje politike osebnih dohodkov v Sloveniji, naj jim naprej dovoli izplačila osebnih dohodko'v po panož-nem sporazumu. Toda komisija je odločanje o tem prevrgla na občine. Nekatere so dovoljenje dale za julij, druge zahtevale avgustovski poračun, tretje so zahtevale prilagoditev povprečju gospodarstva v občini... V takšni situaciji seveda skupne politike osehnih dohodkov v slovenskem elektrogospodarstvu ni več. M. Volčjak Porodniški dopust za kmetice Zaenkrat šestina »za« Od letošnjega marca imajo tudi kmetice pravico do porodniškega dopusta, s čimer se je njihov položaj izenačil s položajem delavke v združenem delu. Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov glede uresničevanja pravice do porodniškega dopusta je združena kmetica upravičena do 28 oziroma 45 dni dopusta pred pričakovanim porodom in do 105 dni po njem. O nadaljnji izrabi dopusta se lahko kmetica tako kot delavka v tovarni odloči sama. Nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta predstavlja zajamčeni osebni dohodek delavca v republiki; ta znaša od aprila dalje 6790dinarjev. Po zadnjih podatkih Zadružne zveze Slovenije in Skupnosti otroškega varstva je doslej k samoupravnemu sporazumu od 148 kmetijskih organizacij v Sloveniji pristopilo 23, med njimi tudi naslednje gorenjske kmetijske zadruge in organizacije: Žiri, Skofja Loka, Cerklje, Naklo, Kranj in Radovljica. Podatki so nepopolni, ker so tudi nekatere pristopne izjave nepopolne, brez po-dorobnosti o izidu referenduma. Samoupravno sporazumevanje so deloma zavrli dopusti, tako da je sedaj, na jesen, pričakovati, da se bo na referendumih odločilo »za« še preostalih 46 tisoč združenih kmetov. Tudi socialna varnost in porodniški dopust zagotavljata vzpod-budnejše proizvodne dosežke slovenskega kmetijstva. Meso prinaša izgubo Izgube, ki nastajajo med nabavno in prodajno ceno mesa, bodo verjetno pokrite iz proračunskih rezerv — Vendar pa zaradi tega ne bo v mesnicah dosti več mesa, saj vzroki mesnih težav ostajajo enaki še naprej Kranj — Kaže, da zadreg z mesom še ne bo tako kmalu konec. Če se za nekaj časa popravi preskrba z mesom v mesnicah, tako da imajo potrošniki svoj kos mesa vsaj nekajkrat na teden zagotovljen, pa po drugi strani specifična situacija z mesom v naši republiki obstane na mizah izvršnih svetov občin zaradi izgub predelovalcev. Prvo polletje je namreč večina tozdov klavništva zaključila z izgubo, ki jo je v veliki meri prinesla razlika med visoko nakupno ceno mesa in nižjo prodajno ceno v naši republiki. Predelovalci mesa imajo zato pri kilogramu govejega mesa v slovenskih mesnicah 29 din izgube, pri svinjskem mesu pa 56 din. Take razlike v ceni je navedla ABC Pomurka, ko je na kranjski izvršni svet naslovila prošnjo za pokritje razlik v ceni mesa. Znesek je dokaj visok, sajie KŽK Gorenjska poslal izvršnemu svetu občine Kranj izračun, ki je aosti nižji, saj znaša za svinjsko meso le 9,66 din razlike. Kljub temu, da gre verjetno tudi za razliko v stroških pri obeh organizacijah, pa ni najpomembnejša razlika razlika pri kilogramu mesa. Zahtevek ABC Pomurke znaša 1,2 milijona din za prvo polletje, K2K pa je imel pri prodanem mesu 2,3 milijona din izgube. Pri tem je seveda^ treba povedati, da je ABC Pomurka prodala v kranjske mesnice manj kot 10 odstotkov mesa, vso ostalo koičino — 545 ton — je oskrbel KŽK. To pa seveda tudi ni bila zadostna količina mesa, ki bi jo v kranjski občini potrebovali za normalno oskrbo. Količine so se posebno pred poletjem zmanjšale zaradi povečanega izvoza mesa, manj mesa pa so začeli dobavljati tudi nekateri prejšnji stalni dobavitelji, predvsem zaradi neugodne nakupne cene mesa, da o tem, kako se je nasploh zmanjšal odkup živine na račun črnih zakolov in prodaje živine v druge republike, sploh ne govorimo. Kranjski izvršni svet se je sicer strinjal,, da je treba razliko med nakupnimi in prodajnimi cenami mesa v občinah poravnati ter tako odpraviti izgubo klavnic. Vendar pa je menil, da bi kazalo o tem najti skupni jezik tudi z ostalimi gorenjskimi občinami. Še posebej pa je člane izvršnega sveta zanimalo, kje je meso, za katerega je izvršni svet julija posebej odobril sredstva za nakup živine v drugih republikah. Skratka, situacija z mesom ostaja še naprej na Gorenjskem na dnevnem redu. Po novem je sicer klavnic manj, manj pa je tudi mesa. Tudi za naprej se ne obeta kai dosti boljša slika, četudi bi iz proračunskih rezerv pokrivali izgube kiavnic. L. M. 1 Ukrepi družbenega varstva v treh kolektivih V prvem polletju je več kot bi smelo povišalo osebne dohodke 21 delovnih kolektivov, vendar v večini ni bojazni, da prejemkov ne bi uskladili z rastjo dohodka - Izvršni svet je predlagal občinski skupščini, da sprejme določene ukrepe družbenega varstva v Remont-gradnje Žiri, Domopremi Železniki in Srednji lesarski šoli Škofja Loka - V Sloveniji smo se dogovorili, da bomo rast osebnih dohodkov urejali samoupravno v skladu z določili dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1982, zato smejo v vseh temeljnih in delovnih organizacijah za plače porabiti le toliko denarja, kot so si ga dejansko zaslužili. Da bo ta cilj dosežen, morajo vse organizacije združenega dela gospodarstva in negospodarstva do konca leta uskladiti rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka, so poudarili na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine, ko so obravnavali odstopanja v rasti osebnih dohodkov in se dogovorili za ukrepe, ki naj bi osebno porabo spravili v dogovorjene okvire. Menili so, da v nobeni delovni ali temeljni organizaciji ne obstajajo tehtni razlogi za večji porast osebnih dohodkov, kot to dopušča ustvarjeni dohodek. V letošnjem prvem polletju so višje osebne dohodke, kot bi jih glede na ustvarjeni dohodek smeli, izplačali v devetnajstih delovnih organizacijah s področja gospodarstva in dveh delovnih organizacijah s področja negospodarstva. Seveda vsi niso kršitelji dogovora, saj marsikje prodaja poteka sezonsko in bo večina donodka ustvarjenega v drugem polletju ali pa je na visok odstotek porasta osebnih dohodkov v prvem polletju vplivalo povišanje proti koncu lanskega leta in bodo prejemki do konca leta usklajeni. Kljub temu je izvršni svet zahteval, da povsod takoj pripravijo programe poravnave preveč izplačanih prejemkov, ki jih morajo sprejeti na delavskih svetih oziroma zborih delavcev, tako da bo z njimi seznanjen sleherni član kolektiva. Posebej pa so obravnavali tiste delovne organizacije, ki so bile krši-teljice dogovora že lani in tiste, ki so kršiteljice letos in nimajo možnosti, da bi preveč izplačane osebne dohodke poravnale do konca leta. Več kot bi smeli, so lani izplačali Iskri Železniki, Etiketi Žiri in Domopremi Železniki. Za Iskro so člani izvršnega sveta predlagali, da ne bi poravnavala za lani preveč izplačanih prejemkov, ker je bil glavni vzrok za manjši dohodek pomanjkanje repro materiala in omejitev uvoza v zadnjih mesecih. Letošnji presežek pa ni velik in ga bodo poravnali do konca leta. V žirovski Etiketi so delavci na zboru delavcev že sklenili, da bodo presežek poravnali letos do konca leta. V Domopremi pa ni realno pričakovati, da bi preveč izplačana sredstva poravnali do konca leta, zato je izvršni svet predlagal, da občinska skupščina zamrzne osebne odohodke za toliko časa, da bodo presežki poravnani. Med tistimi, ki so letos izplačali več kot bi smeli, izstopata Remont-gradnje Žiri in Lesna šola Skofja Loka. Izvršni svet je ugotovil, da v teh delovnih organizacijah obstajajo tehtni razlogi za določene ukrepe družbenega varstva in bo predlagal občinski skupščini, da prouči razmere v obeh kolektivih, ker ni pričakovati, da bi do konca leta uska-dili izplačila z določili dogovora. L. Bogataj O socialni politiki v občini bodo spregovorili Radovljica — Svet za zdravstveno in socialno politiko pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica je na 1. seji v začetku septembra sprejel delovni program, ki bo predvsem pregledoval uresničevanje stališč in sklepov občinskega sindikalnega sveta o socialni politiki v občini, ki so jih sprejeli na lanski problemski konferenci. Tako bodo ocenili, kako se uresničujejo sklepi o zaposlovanju upokojencev, podaljšanem delovnem razmerju in pogodbenem ter nadurnem delu. Pregledali bodo tudi izvajanje skepov o zagotavljanju prehrane med delom in se ponovno zavzeli za združevanje sredstev za gradnjo obratov družbene prehrane in boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. J. R Dobitniki plaket in priznanj Ob 10-letnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije so prizadevnim zadružnim delavcem in kmetovalcem podelili plakete s pismenim priznanjem in pismena priznanja. Od Gorenjcev so plakete prejeli: Andrej Arh (Gozdno gospodarstvo Bled), Ivan Bohinj, Franc Krč in Franc Roblek (vsi TZO Sloga Kranj), Alojz Grašič in Jože Mali (oba TZO Naklo), Pavle Šubic (Gorenjska kmetijska zadruga), Vinko Toman (TOK Radovljica) in Martin Zupane (Kmetijska zadruga Bled). Pismena priznanja so prejeli: Miha Burja (Kmetijska zadruga Bled), Majda Lonc-nar (TOK Gozdno gospodarstvo Bled), Janko Petkovšek (Kmetijska zadruga Žiri), Janez Primožič (TOK Gozdno gospodarstvo Tržič) ter Janez Škantar in Janez Urh (oba Kmetijska zadruga Bohinj). CZ. Čevljarska družina Memi Beganović je v novem gasilskem domu v Bistrici odprl popravljalnico čevljev - Tržič — »Ne vem, zakaj se mladi dandanes tako neradi odločajo za preprostejše poklice. Vsi bi radi v pisarne . ..« Ugotovitev, ki jo je povedal tržiški čevljar Memi Beganovič, ni nova in presneto dobro drži. Pogosto zaman sprašujemo po pečarjih, zidarjih, šiviljah - kdo bi naštel vse — ali pa čakamo, da se nas končno usmilijo in jih moledujemo kot bogove. Tudi Memi Beganovič sodi med »deficitarne« obrtnike. Pa vendar njega ni treba posebno prositi. Rad dela in rad čim prej ustreže ljudem. Predolgo živi med dišečim usnjem in čevljarskim lepilom, da bi se jima lahko odrekel. Tega niti ne želi. Izučil se je v štiridesetih letih v rodnem Sarajevu. Kmalu zatem ga je pot zanesla v Tržič. Pridružil se je delavcem Peka, potem pa je na Cankarjevi cesti odprl samostojno čevljarsko delavnico. Popravljal je stare čevlje in krojil nove. Vseh vrst, od otroških, ženskih, ortopedskih. Pred časom je drugi del obrti opustil. Material je postal predrag za ročno izdelano obutev. Razen njegove popravljalnice v Tržiču in daleč naokrog ni nobene druge. Dela je zato vedno dovolj. K sreči so mu vedno radi pomagali tudi sinovi. Vsi trije so čevljarji. Prvi v Ravnah na Koroškem, drugi je prevzel njegovo tržiško delavnico. Zdaj ga zaradi bolezni nadomešča najmlajši. Kljub številnim strganim podplatom, obrabljenim petam in po-pokanim šivom pa je za tri en prostor vendarle pretesen. Memiju Beganoviču je krajevna skupnost Bistrica ponudila lokal v novem gasilskem domu. Hvaležen ji je za razumevanje in pomoč, na drugi strani pa ie z njim gosto naseljena Bistrica pridobila čevljarja, ki ga posebno zdaj, ko postaja obutev vse dražja, skoraj ne more pogrešati. Memi Beganovič je popravljalnico čevljev v Bistrici odprl pred dobrim mesecem dni. V kratkem času se je glas o njegovih kvalitetnih in po cenah zmernih storitvah — sam pravi, da nerad »guli« ljudi — razširil daleč naokrog. K njemu prihajajo celo iz Kranja in Ljubljane. Kot kaže, bo moral delovni čas kmalu raztegniti. Zdaj je poprav-ljalnica odprta le od osmih do dvanajstih in ob sredah še popoldne od treh do šestih. Potem, ko se mu bo pridružil najmlajši sin, bosta delala po osem ur na dan. H. Jelovčan IVAN JAN: ■■ Praznovanja 100-letniee Gasilskega društva Begunje so se udeležili tudi gostje iz Italije in s Koroške — Foto: F. Kolman 100 let gasilskega društva Begunje 100-letnico ustanovitve Gasilskega društva so v Begunjah dostojno počastili. Program prireditev je tekel kar pet dni. Praznovanje so začeli že 11. avgusta s kulturnim večerom v Krpinju, na katerem so sodelovali godba na pihala iz Lesc, folklorna skupina iz Ribnega, ansambel Gorenjci iz Radovljice, ansambel Vilija Kolma-na iz Begunj in na novo ustanovljeni domači pevski zbor Begunjščica. V četrtek, 12. avgusta, so gasilci pripravili veliko medobčinsko vajo pri upravni zgradbi Elana. Namen te vaje je bil prikazati reševanje ljudi iz nadstropij po lestvi, drči, uskočni blazini in gašenje notranjih požarov z vodo in peno. Po končani vaji je najstarejši gasilec Alojz Mencinger odprl razstavo, na kateri so prikazali vse gasilsko orodje in opremo društva od ustanovitve do danes, poleg tega pa tudi uspehe tekmovanj gasilskih desetin. V petek, 13. avgusta, je krajane zabaval ansambel Lojzeta Slaka, v soboto pa so sprejeli gasilce iz Cem-bra v Italiji. Ta večer je bila v Polj -čah tudi slavnostna seja društva, na kateri so bila podeljena razna priznanja . Nedelja se je začela z budnico po Begunjah in okoliških vaseh, dopoldne pa se je začelo veliko gasilsko zborovanje. Predsedstvo Gasilske zveze Jugoslavije je društvu podelilo zvezno odlikovanje Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Republiška in občinska odlikovanja pa so prejeli zaslužni posamezniki. Po končanem zborovanju je bila velika gasilska parada ob sodelovanju konjenikov, narodnih noš, praprov, gasilcev in gasilskih vozil. Zborovanje so zaključili z veliko vrtno veselico v Krpinju. Gasilsko društvo Begunje se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je ta petdnevna prireditev tako uspela. L. Breznikar Ribiški piknik uspel V nedeljo, 5. septembra, je Ribiška družina Kranj priredila veliko ekipno tekmovanje v lovljenju rib na Ćukovem bajerju na Kokrici, ki so se ga udeležili naši rojaki s Koroške ter ribiči pobratenega italijanskega mesta Rivoli. Zmagali so Rivoljčani pred Kranjčani. Zmagovalci — ekipe in posamezniki — so prejeli lične kolaine. zmagovalna ekipa pa pokal. Vsem ljubiteljem ribištva je Ribiška družina Kranj priredila piknik, na katerem so ponudili izvrstno pri-oravljene in lepo ocvrte postrvi. Ker je bilo ljudi veliko, gostov pa tudi, je bilo treba le nekoliko predolgo čakati, čeprav so se trudili na vse pretege, aa bi vsem »lakotnikom« čim hitreje ustregli. Z Glasom v Kumrovec in v Podčetrtek Zeleni vlak, ki bo popeljal Glasove naročnike v soboto, & septembra v Kumrovec in Podčetrtek, bo odpeljal z Jesenic * 5.18, iz Lesc ob 5.31, iz Podnarta ob 5.43, iz Kranja ob 5.53, ii Škofje Loke ob 6.02, iz Medvod ob 6.10 in iz Ljubljane <* 6.22. V Kumrovec bomo prispeli ob 8.40. Tu si bomo —»--1-8 O.Z2. V lVUIUro*CV *----:*--: , J —. . r y ®---r Titovo rojstno hišo in Spominski dom, kjer nam bodo zavrte« tudi film o Titu, vlak pa nas bo odpeljal naprej v Podčetrtei točno ob 11.30. Iz Podčetrtka pa bo odhod vlaka ob 16.18. 01 18.25 bomo spet v Ljubljani, ob 19.40 pa na Jesenicah Pa ne skrbite, da boste med vožnjo žejni. Na vlaku __. tudi s pijačo, kavico in podobnim. Vse potrebno pa boste vožnjo izvedeli po zvočnikih, s katerimi je zelem vlak op ljen. Danes objavljamo Se deset izžrebancev iz Kranja. Tile t šli z nami brezplačno: BOZO DUKIČ, Likozarjeva 3, Kranj IVICA OBLEŠČAK, Ulica Gorenjskega odreda 16, Kranj JOŽE BETONCELJ, Podblica 12, Zg. Besnica FRANC PERClC, Rupa 31/a, Kranj MANCA KOTNIK, Dvorje 49, Cerklje MILENA STROJ, Podbrezje 90, Duplje IVANA SVEGELJ, Goriče 14, Golnik RUDI KAVČIČ, Polica 14, Naklo ' JOŽE MOHOR, Voklo 29, Šenčur FRANC KALTENEKAR, Struževo 21 Do polne zasedbe sprejema prijave naša komerciala na Ce* JLA 16 v Kranju. Do 15. septembra je treba poravnati stroške izleta: osebno ali po položnici na žiro račun 5150^ 31999. Ob prazniku v novi preobleki ' * . —U ti fomo o, Kranj - Krajani krajevne skupnosti Kranj - Center praznujejo danes svoj praznik. Pred štirimi leti so v spomin na veliko tekstilno stavko, ki je bila leta 1936 v Kranju, 10. september proglasih za svoj krajevni praznik. Takšen praznik je običajno tudi priložnost za pregled opravljenega dela. Po dolgih letih se je uresničila želja krajanov po lepšem videzu stavb v mestu; asfaltirane so mestne ulice, fasade hiš druga za drugo dobivajo lepšo podobo, obeta se obnova starega mestnega središča. Letos je bil obnovljen tudi most čez Kokro, urejena so bila zaklonišča. K bolj urejenemu videzu krajevne skupnosti so prispevali tudi krajani sami, saj so se spomladi lotili čiščenja v krajevni skupnosti ter odstranili vrsto divjih odlagališč odpadkov. Organi krajevne skupnosti delajo dobro, vendar bi radi v delo vključili še več krajanov, zato prav zdaj poteka akcija za oblikovanje hišne samouprave. Ves teden so se v krajevni skupnosti odvijale prireditve ob ' prazniku. Osrednja je bila sinoči v Delavskem domu. Na slavnostni seji so najbolj delavnim krajanom podelili bronasta priznanja OF . Letošnji nagrajenci so: Boris 1 avšlar, Stane Markelj, Darko Segula, Ljubica Benedik, Irena Vencelj in Dušan Gavranovič. Na slovesnost so povabili tudi 180 aktivistov, ki so med zadnjo vojno delali na terenu krajevne skupnosti Center in jim podelili priznanja. Za danes popoldne, na dan praznika, je pripravljeno srečanje krajanov na vrtu gradu Kieselstem Jutri, v soboto, pa bo na Lajšah proslava pri spomeniku P«< !inif partizankama Janini in 1 atjani. Splet prazničnih prireditev se bo nadaljeval popoldne na Titovem trgu s tretjim tradicionalnim tekom po uli- cah Kranja. Začel se bo ob 1" Ker je tudi v Kranju vse več m' šenih tekačev, si organizator? tajo lepo udeležbo, povabili di šolsko mladino. Teki organizirano za vse st tegorije od- mlajših pionirk do članov in Članic poteka po ožjem sredig£u bo med prireditvijo zaprto . promet. Prireditev, na katero -leg tekmovalcev vabljeni kot ci vsi Kranjčani in drugi < naj bi bila kar najbolj Večer bodo popestrili" s janjem risank na Titovem trni V. Drašak. Zapora prometa v Kranju Kranj - Zaradi prirediu, jevnem prazniku KS Kranj ter se je organizacijski sodelovanju z oddelkom zadeve skupščine občine Kr postajo milice odloČil za zs meta v starem delu mesta m soboto, 11. septembra od 1=;.» ure. Za promet bodo" tako Maistrov trg (od Mladinske Prešernova ulica, Poštna konca mostu čez Kokro. Zaradi zapore prometa s* menil tudi »vozni red avtobusa Britof-Hrastje. . ki odpelje ob 14.55 uri, bo po običajni progi, kasneje ] le od Britofa do Globusa, udeležence v prometu pa čajni obvoz po Smle*ini Cesti 1. maja in Cesti ganizacijski odbor naprošs občane za razumevanje, c naproša krajane krajevne__ da ne parkirajo na Titovem se ne vozijo z, avtomobili po skih ulicah v mestu, ker bi ns* reditvijo ogrožali tekmovalce. Ob 40-letnici tragedije v Udinem borštu Trije izmed rešenih: Stane Konc-Kos, Anton Švagelj-Slon in Izidor Kuljad-Jožek, so se hudo ranjeni zavlekli na razne kraje. A tudi četrti, Stane Cotman-Colnar, je bil po hajki zelo slab. Oglejmo si samo dva primera: Cotmano-vega in Kuljadovega! Najprej Cotmanovega, ki je posebno zanimiv. Med umikanjem je Stanko Cotman-Colnar naglo skočil v precej globok jarek, po katerem je počasi lezla voda, ki je zaradi močnega deževja malo narasla. Na srečo je bil majhne postave in droban in ko se je potopil v vodo, in se stisnil pod najbljižjo previsno rušo, ki je visela nad vodo, mu je telo pokrivala voda glavo pa v glavnem ruševje. Nos in usta je molel ven le toliko, da je mogel dihati. Kmalu je čezenj skočil čez potok prvi Nemec, nato na še dva. Kden, s strojnico v rokah, je stopil natanko na rušo nad Cotmanovo glavo. A tudi ta ga ni opazil. Stopil je v vodo in ob Cotmanu odšel dalje v gozd. Za njim je prišel še eden, potem še tretji. Ta pa ga je opazil. Prišel je torej konec tudi zanj' Srečala sta se s pogledi in drug drugemu nekaj hipov zla v oči. Cotman je bil prepričan, da ga bo zdaj policist, ki je bil oborožen s strojnico, ustrelil. Toda ta je nato pogledal okoli sebe, odkimal z glavo in odšel naprej, ne da bi bil komu kaj povedal o Živem partizanu pod rušjem. Potem je Cotman čepel v vodi šfc ves popoldan, do poznega večera. Zelo je oslabel in se ves premrazil. Ko je končno čutil, da je nevarnost minila, je ves trd zlezel iz vode in počasi poiskal tovariše pod StoržiČem. 2e čez mesec dni pa je bil tudi on zajet v Šenčurju.* Izidor Kuljad-Jožek je med umikom dobil strel v čeljust. Ker se je že vsakdo reševal, kakor se je, mogel in vedel, številni Nemci pa so jim bili za petami in v zasedah, mu nihče ni mogel pomagati. Zavlekel se je v neko grmičevje in prav slučaj je bil, da ga Nemci niso dobili. Po dveh dneh se je priplazil v Goriče, kjer so še vedno križarili policisti. Potem se je zavlekel na Hakovčev senik, po domače pri Pavletovih, kjer je prej delal. Oez dva dni so se mu v rami pojavili črvi, ki so se razpasli tudi tam, kjer je bila kri. Rakovčevi in Marija Kejžar so mu potem pomagali in ga negovali. Ust ni mogel odpreti dva meseca. Mleko, juho in čaj, kar so mu skrivaj prinašali na senik, je pil le s slamico. Brez te pomoči bi bil Kuljad, ki še sedaj nosi hude posledice, prav gotovo umrl. Sele po dveh letih je vsega oslabljenega sprejela ambulanta »A« novega Kokrškega odreda pod Storžičem. Med tistimi partizani, ki so jih Nemci ujeli, jih potem nasilno slačili, ropali in nepopisno pretepali in mučili, je imel naJv,^J| položaj hudo ranjeni Alojz Stružnik-Jug. Hil je politkomisar 3. čete. Zaradi ran je moć no krvavel in oslabel, poleg tega pa so ga Nemci po zajetju začeli tolči s kopiti, brcati in pretepati, da bi ga prisilili k izpovedim o drugih. Ko so po pregledu njegove puške ugotovili, da je tudi on streljal nanje, so ga *e bolj začeli pretepati. Zato je bilo ranjenčevo krvavenje vedno hujše. Sele pozneje so ga za silo obvezali in ga na vozu med mrtvimi tovariši prepeljali v Strahinj, kjer so mrtve odložili, ujete pa odvedli v Zgornje Duplje, i u so vse začeli spet pretepati, zasluševati m, lin nagovarjati, naj prestopijo v njihovo službo. Nato so vse zdelane prepeljali v begunjske zapore. . ... « . Tod so spet vsi, razen tistega, ki je z<* t« izdajati, morali prenašati huda mučenja. Ker so Nemci /.daj že vedeli, kaj je bil kdo so ranjenega politkoinisarja Stružnika se bolj mučili. Ob tem so mu začele »tekati ranjene ledvice, rana na roki pa gnojiti. Pretepenega do onemoglosti so brez pomoči pustili umirati. To se je vleklo pet tednov. Pot* dr. Janezu Šarcu dovolili, da ga je pren* v bolniško sobo, kjer so mu dali strvi pomoč Zdravila zanj je dr. Sarec prt'» skrivaj in ga tako rešil. ♦ lT i etosa Stanka Cotmana-Colnarja so Neroc *f odpeljali v Kranj, nato pa v begunjske zapor* i, P* učili Pozneje je imel arečo. da je s skupino Zal delat na fcled Tu je kljub straž, tmrf lotik, o priloinoati. Ha je pri*el v stik « aktiv,stko OF. k, je 11,Vii i i trafiki Z njeno pomočjo je Se z dvenu n i koma pobegn il ,-u Pokljuki in se v začetku ^ lii/limSI bor« eni i- bataljona (.orenjskega orfmii ^ JI, ■ Amon Konec aprila.1943 so ga s skuP,*£ borrev poklali ■>« Dolenjsko, kjer je začel nov o ^ !»<)[ Prvoborec Stanko Cotman je umrl h. 1 I Nemo so o padlih in /lasti o ujetih pan,**mh . ,ke tuAi na rtrilge načme. Tako so npr i,*,. | 'l, mladega Feliksa Ceglarja mizarja ur >»--•• ubijano, ki je sicer pripadal 2. grup, (M| ' v šiofjeloSk, gestapovske zapore ,n, in tud, ujetemu borcu Janku Rermkutfjl t !T|> povedoval. da je pr.iel na. Gorenjsko , i -i \ ,»i»isal ie poletne hajke m do#.diu-i: t'J kMdi. kako so j.h tepli ,n e/melier e rane. Vendar se je pozneje ,„.ka*ak,. r ?Hr»»l mučenja i., da so gestapove. )Z „h^^M ;; ; er >. « a.ek ne le o tiatih » l dm«*a bor** ;:;;.d'se,,, o ...»d. « 2. ^^ u hhIII. mu ! Prav zaradi lega so ga iz Hegunj. " Povedal je tudi za nekatere kmrte------- s. tm.vrharje aretira U U JJJC'J^ l)l|o > Feliksom ( 'f1 Brnika ^ofj" .....-g a^J&Aitoi* GLASI STRAN PETEK, 10. SEPTEMBRA 1SS GORENJSKI KRAJI »N LJUDJE PETEK, 10. SEPTEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN G r S* Kulturni koledar RADOVLJICA - V foto galeriji radovljiške graščine si lahko ogledate razstavo fotografij, katero se predstavljajo člani Foto-kino kluba Janez Puhar iz Kranja. Na ogled je 30 fotografij sedemnajstih avtorjev. ROBLEKOV DOM NA BEGUNJŠClCI - V soboto, 11. septembra, ob 16. uri bo imel moški komorni pevski zbor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom dirigenta Egija Gašperšiča, zanimiv koncert. Zbor bo nastopil pri Roble-kovem domu na Begunjščici, v svoj spored pa bo uvrstil slovenske planinske in domoljubne pesmi. Ljubiteljem planin in zborovskega petja se tako ponuja lepa priložnost, da na izletu v planine prisluhnejo tudi ubranemu petju. KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se s figuralnimi kompozicijami predstavlja slikar Tomaž Železnik. Predstavljajo strnjeno podobo današnjega in malo obetajočo vizijo jutrišnjega dne. V galerijskih prostorih Mestne hiše se v okviru tradicionalne prireditve Likovna prizadevanja na Gorenjskem predstavljajo gorenjski slikarji, kiparji in grafiki novejše smeri. V galerijskih prostorih baročne stavbe v Tav-čaijevi 43 si lahko ogledate razstavo Otroški avtoportret, delo učencev 6. razredov Osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprete vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 1(5. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. ŠKOFJA LOKA - Minulo sredo so v galeriji na loškem £radu odprli razstavo risb, slik in grafik akademskega slikarja Bajka Šubica. Odprta bo do konca septembra, med tednom od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽlC - V paviljonu NOB bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo del slikarja Ernesta Krnaiča-Enčija. Otvoritev razstave bo spremljal krajši kulturni spored. Razstava bo na ogled do 4. oktobra, vsak dan ob ponedeljkih od 16. do 18. ure. Oglarji tretjič zlati — Oglarji iz Škofje Loke so letos že tretjič zapored osvojili zlato značko Orfeja na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe. Tako je to trenutno najuspešnejši tovrstni amaterski ansambel na Gorenjskem, Oglarji delujejo v sedanji zasedbi štiri leta in nastopajo širom po Sloveniji, pa tudi v zamejstvu. Posebnost ansambla je njihov izvirni način interpretacije lastnih skladb. Še posebej velja opozoriti na originalnost oglarske noše, v kateri fantje nastopajo. Izdelana je iz doma tkanega lanenega platna. Osnutek zanjo je naredila dr. Marija Makarovič iz Etnografskega muzeja v Ljubljani. Oglarji so že posneli nekaj skladb za radijski arhiv, pripravljajo pa LPploščo — Franc Jesenovec 42 novih domačih »viž« Minuli petek se je v Ptuju odvijal 13. festival domače zabavne glasbe, na katerem je nastopilo 21 skupin, izbranih po predhodnem natečaju, s po dvema novima, še neobjavljenima skladbama. Prireditelji so festival letos sicer skrajšali z dveh na en sam večer, vendar to ni pokvarilo veselega razpoloženja tako nastopajočih kakor obiskovalcev, ki jih tudi tokrat ni bilo malo, saj so prireditveni prostor napolnili takorekoč do zadnjega ko-tička Veliko muzike je bilo slišati ta večer s prireditvenega odra in glasovanje občinstva je določilo tudi vrstni red najboljših skladb letošnje prireditve. Skupina Savinjskih sedem iz Celja je s skladbo »Pevcu v spomin« prejela največ glasov občinstva. Gre za skladbo v spomin pokojnemu dolgoletnemu pevcu ansambla bratov Avsenik, Francu Korenu. Ansamblu Francija Zemeta iz Vojnika pri Celjy je Dripadla druga nagrada za skladbo »Štajerski pozdtav«, tretja nagrada občinstva pa je pripadla ansamblu Zračni most i* r svoje dežele. za katere plT primt Španske folklore Vse bo predstavljeno v posebnih kostumih, s svojsko w!jo in spektaklom V glasbenih točkah bodo nastopih ganžosi z revijo in speniaKMm. ts , . g tančevorimi, pevci solisti in mandolinami in kitarami, oonarji » «* » r .. • r - tix izvrstni igralci. Vstopnice za prireditev so v predporodaji pri Tunstič- ni agenciji Alpetour v Kranju. - Drago l apler. __ ^imoničeva dela v Donitu V Medvode - Minuli ponedeljek so k sejni sobi tovarne Donit odprli Rastavo del slikarja Štefana Si-sj^niča, rojenega leta 1938 v Mrazovcu pri Ptuju, umrl pa je leta v Kranju, kjer je dolga leta *Vel. % Imel je nešteto samostojnih in V^upinskih razstav v domovini in frNjjni. Razstava v Donitu široko ^edstavlja umetnikovo delo. Poleg V^čilnih grafičnih del so na ogled rjtji oljne slike. Nekaj grafik in Vinih slik je prvič predstavljenih ^^emu krogu ljubiteljev umetnosti. O Simoničevem delu je kritik Avguštin zapisal: »Že Simo-^C^evi prvi risarski in grafični po-privlačijo gledalca s svojo ^likovno čisto kompozicijsko igro *V^traktnih likov, ki se v najrazlič-^j^ih sestavih nizajo po grafični plošči. Smisel za red in smotrna uporaba oblikovalnih elementov, iz katerih je gradil svojo grafično zamisel, je ustvarila v sliki zračnost in preglednost, ki pa je bila vendar daleč od neke. racionalne hladnosti. Želja po ponovnem izoblikovanju trdnega likovnega skeleta je Si-moniča pripeljala v bližino »predmeta«, ki mu je slikar ohranil le obris, toda v toliko večji meri poudaril njegove dekorativne vrednote. Izseke iz omamen tal nega okrasja, ki ga je slikar iskal in našel na izdelkih ljudskega rezbarstva -na jarmih, preslicah, nečkah itd, je umetnik v najrazličnejših povezavah sestavljal in nizal na grafični ploskvi. Prav njegovi prenosi orna-mentalnih sestavin ljudske umetnosti v sodobno grafično obliko pomenijo enega najbolj uspeljh sli-karjevih ustvarjalnih prizadevanj.« iz Murske Sobote za skladbo »En, dva, tri«. Med ansambli so nastopili tudi Oglarji iz Škofje Loke, Gor-njesavski kvintet z Bleda in Ansambel Vilija Kolmana iz Begunj na Gorenjskem. Medtem ko so Škof-jeločani osvojili zlato Orfejevo značko, pa so se izkazali tudi Begunjčani, čeprav nagrade niso dosegli — morda celo neupravičeno. Kakorkoli že, festival je popolnoma uspel. Zanimivo je, da je v vrsti ansamblov nastopilo tudi precej mladih glasbenikov. Boris Bogataj Tavčarjevi dnevi Poljane — Prizadevni poljanski kulturni delavci so letos spet pripravili Tavčarjeve dneve, s katerimi vsako leto počastijo spomin na velikega rojaka dr. Ivana Tavčarja. Najprej bodo v nedeljo, ob 16. uri v osnovni šoli odprli razstavo Vidi-čevih ilustracij Cvetja v jeseni, ob 17. uri pa bo otroška predstava Taki ste, taki smo. Besedilo je napisal Tone Partljič, delo pa režira Andrej Subic. Že od 14. ure naprej pa bo moč na stojnicah, ki jih bodo postavile žene, članice poljanskega aktiva žena — zadružnic, kupiti domače dobrote. Naslednjo soboto, ob 20. uri pa bo v naravnem okolju, pri Šarovcu v Hotovli (5 minut od središča Poljan) monodrama Šaravčeva sliva. Nastopila bo igralka Anica Berčičeva. Godbeniki iz Železne Kaple v Kranju Kranj — V soboto, 11. septembra, bodo kranjski godbeniki gostili pihalni orkester iz Železne Kaple. Sodelovanje obeh, orkestrov postaja že tradicionalno. Tako je kranjski pihalni orkester lani sodeloval na manifestaciji v počastitev krajevnega praznika Železne Kaple, letos pa godbeniki z avstrijske Koroške obisk vračajo. Gostje bodo imeli prvi koncert v soboto, 11. septembra, ob 11. uri na Titovem trgu v Kranju in z njim počastili praznik krajevne skupnosti Kranj-Center. Drugi koncert, na katerem bosta nastopila oba orkestra, pa bo ob 16. uri ob jezeru Črnava v Preddvoru. Če bo vreme slabo, bosta prireditvi odpadli. Razstava v tržiškem paviljonu NOB Dela Ernesta Krnaiča - Enčija Nasad brez in konfekcijsko zelena preproga, vklenjena med sive trakove cest in parkirišč. Stolpnice. Nad njimi košček neba. Ljudje, ki hitijo. Vrvež. Mesto. Ob vznožju Karavank, med Dobrčo in slokim hrbtom Kriške gore, diha čisto drug svet. Ves zelen je in čist, poln spominov in nabit z razpoloženjem. Tu je Krnaičevo torišče resnice na platnu, tu je njegovo hrepenenje. * Človek in krajina, njuna večplastna simbioza, se v ustvarjalčevem hotenju povzdigne do najčistejše, kot dih lahne podobe — domala portreta. Ernest Krnaič-Enči je krajinar v najčistejšem pomenu besede. Krajina se mu odziva s toliko obrazi, s tolikerimi finesami, da se ji približuje z vedno novim dolžnim spoštovanjem. Ne daj, da bi oskrunil motiv! V svoji hoji za motivi se veliko ustavlja v krajih svojega otroštva. S pogledom drsi po čokati, vedno zeleni Dobrči, se spusti nizdol na kriško polje s kozolci, pa spet čez Bistrico v Zvirče, ob njej v Čadovlje in še naprej v Dolžanovo sotesko. V velikem loku se ogiba večni nevarnosti, da motiv sam po sebi zagospodari na platnu. Slikovitost je prepredena z meglico impresije. Meglica v gozdu! S kakšno silo nas to delo v hipu preseli iz sivine razstavišča in mesta v samo krajino. In res je skorajda vse Enčijevo umetniško stremlenje v bistvu beg iz vsakdanjega okolja. Je izhod iz napetosti, ki jo poraja tempo sodobnega življenja. Prav zato se mu najbolj hvaležno odziva krajina. Človeka v njegovih delih skorajda ne srečamo. Prisoten je le v odsevu posega v naravo — kozolec, cesta, prometni znak, domačije. Kmečko dvorišče v Cadovljah! Etnografsko natančen zapis izginevajoče ljudske ustvarjalnosti. A ne le to, mnogo pomembnejše je vzdušje s tega kmečkega dvorišča. Je to otožnost? Občudovanje? Zaljubljenost? S pričujočimi olji in akvereli se Ernest Krnaič-Enči vrača v svoje mesto. Bogatejši kot kdajkoli prej, bogatejši za lepoto, ki jo je vedno hranil v sebi. Zdaj nam jo vrača. Janez Ster Nagrajeno uspešno delo JESENICE - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije podeljuje vsako leto najbolj zaslužnim članom Kidričeve plakete in priznanja. Med letošnjimi nagrajenci za razvoj ' tehnične kulture sta tudi člana dveh organizacij iz jeseniške občine. nje — bronastemu znaku Socialistične zveze, Gregorčičevi in Bloudkovi plaketi ter posebnemu priznanju za organizacijo zimskih športov — dodal družbeno priznan uspeh tudi na področju tehnične kulture. Za uspešno sodelovanje pri razvoju organizacij za tehnično kulturo in dolgoletno delo tem področju je ZOTK Slovenije nagradila s Kidričevim priznanjem tudi Branka Alta. Nagrajenec je že petnajst let član filmske skupine Odeon, pet let pa njen predsednik. Tri leta se ukvarja tudi z mentorstvom v kinematografskih krožkih po jeseniških osnovnih šolah: krožek v osnovni šoli na Koroški Beli postaja pod njegovim vodstvom vse uspešnejši. Branko Alt je tudi avtor filmov, ki so jih nagradili Prvi nagrajenec je Slavan Ber-lisk z Jesenic, ki je prejel bronasto Kidričevo plaketo za delo na področju ljudske tehnike, predvsem pri prometni vzgoji. Ze dvanajst let dela v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri jeseniški občinski skupščini. Od 1963. leta je član AMD Jesenice, kjer je že vrsto let podpredsednik in vodja šole za voznike. Tudi njegova prizadevanja so pripomogla k postavitvi novega društvenega doma s sodobno urejeno učilnico, delavnico in garažami. Jeseničani poznajo Slavana Berliska tudi kot vestnega družbenopolitičnega delavca v vsem povojnem obdobju in aktivnega sodelavca raznih športnih dejavnostih, predvsem kot mednarodnega sodnika smučarskih poletov in skokov. Tako je k vrsti doseženih priznanj za svoje delova- na raznih festivalih amaterskega filma. Razen ustvarjanja na tem področju je aktiven kot član nadzornega odbora ZOTK Jesenice, član izvršnega odbora in delegat ZKO Jesenice, član odbora za načrtovanje pri občinski kulturni skupnosti in član združenja filmsko vzgojnih delavcev Slovenije. Besedilo in slike: A. Kerštan Kulturna skupnost Kranj Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/87-69 in 14-147/70) skupščina Kulturne skupnosti Kranj v dogovoru z ostalimi kulturnimi skupnostmi Gorenjske razpisuje PREŠERNOVE NAGRADE ZA LETO 1982 za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno znanstveno delo. Nagrade se podeljujejo občanom gorenjskih občin praviloma za storitve v letu 1982, lahko pa tudi za življenjsko delo: skupinam občanov, delovnim ali drugim organizacijam pa za uspešno delovanje pri širjenju kulture na Gorenjskem v letu 1982 ali v preteklih letih. Višina posamezne nagrade znaša 35.000 din. Kandidate lahko predlagajo samoupravne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva ali občani. Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo biti dostavljeni žiriji v ocenitev del in izbor Prešernovih nagrajencev Kulturni skupnosti Kranj do 1. decembra 1982. "'" Švajger Ladislav, Zlebnik Fr*" Marinko Valentin. Kot je razvidno iz seznam« padlih, so izkrvavele za svofcT m ovi ne tudi štiri mlade žene. bilo najbrž bolj prav, v napt1 menjati besedico »sinovi« z »< i Sbramba ebraml 29 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO je treba takoi zasledovati^ in ob prvi pnlož laskok avte ti ukazal Rendulic. ie treba takoj zasieaovau m uu H. v. nosti z naskokom zajeti. Zato v istem polku formirajte tudi posebno četo za zajetje,« je V vsakem primeru bo Kirchner krenil v to vas in se tam osebno prepričal, če je Tito v vasi. Še ponoči mi bo poslal naslednje sporočilo. Ukazal sem mu, naj se dobro prikrije in tam počaka na nadaljnje ukaze. Imamo priložnost, da v Potokih zajemamo Tita in Vrhovni štab. Kolikor mi je znano, tam ni kakih večjih enot,« je pojasnil Rendulic. »Zagotovo vem, da jih nimajo,« je pritrdil von Levser. Toda podatki, ki jih je bil noslal poročnik Kirchner, niso bili točni. Kljub temu je bilo njegovo zadrževanje pri Potokih nevarno, kajti v vasi se je nastanil del Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Prav zato so nemški agenti domnevali, da bi tu utegnil biti tudi Tito. ČETA SS ZA »ZAJETJE« General von Levser. je Rendulicovo brzojavko prejel ob pol dveh ponoči, dešifrirali pa so jo šele ob štirih zjutraj. Zato je Rendulic sklenil, da ga z njeno vsebino seznani tudi ustno, kajti v nasprotnem primeru bi akcija zakasnila Prav takrat, ko sta se nemška generala pogovarjala, je bila kolona Vrhovnega štaba na poti iz Jasikovače proti vasi Potoki. Pot pa je bila zelo slaba, zato se je kolona premikala dokaj počasi. V gozdovih na planini Klekovači je bilo še boli temno in borci Spremljevalnega bataljona so bili še toliko bolj previdni. Razgovor obeh nemških generalov pa še ni *bil končan. »Najprej se povežite s Kirchrierjem,« ie general Rendulic ukazal von Leyserju, »ki ima radijsko postajo, nato pa v 13. SS-gorskem lovskem polku formirajte posebne preganjalne čete. Te čete naj bodo brez mo-torizacije, vendar dobro oborožene in opremljene z radijskimi postajami.« »Kdo pa bo napisal zapoved zanje?« je spraševal Levser. »Moj štab,« je odgovoril Rendulic. Nato je dodal: »Imajo nalogo, da čimprej krenejo v rajon Potoki-Uvala in da skupno 1 .divjimi lovci' napadejo Tita in Vrhovni štab. Ne smejo pa se bližati po poteh, temveč samo po gozdovih. Le tako bo doseženo presenečenje.« »Razumem, gospod general. Takoj sedaj se bom povezal s SS-standarteftihrerjem Deut-schom,« je odgovoril von Leyser. »Še nekaj, Leyser. Če bi se zgodilo, da bi Tito odšel iz vasi pred prihodom naših koman-dosov, ali pa da bi se prebil, ko bo napaden, ga izai nenuuiiL. , Nato je general von Levser še zahteval, naj mu dajo na voljo še letalstvo kar je Rendulic takoj odobril. Toda te »ftfiložnosti« ni želel prepustiti generalu von Uvsfrju, Komandantu 15. gorskega armadnega korpusa, in ga je zato na koncu pogovora opozoril: »Ničesar pa ne storite na svojo roko in brez mojega dovoljenja. Preden se česa lotite, me natančno obvestite, pa tudi Kirchner naj mi osebno dostavlja poročila.« POLKOVNIK WILLAM ZBE2I Na čelu najmočnejše bojne skupine, ki je krenila iz Srba. je bil general Muard Aid ran. komandant nemške 373. divizije »Tiger«. Njegova naloga je bila, da se prebije do pa dalcev v Drvarju in prevzame »zajet« ^ ni štab. Tistega dne, 25. maja, je telo koldne približno ob petih popo dne pnsnelo do vasi Vagan pod Trubarjem. To je bi o komaj 1 > ki lornetrov daleč od Srba kajti kolona je pred seboj imela 2. liško proletarsko brigado, k. jo je uspešno zadrževala Nemci so se pri Vagnu ustavili, da bi * oskrbeli z municijo. .„.„„.lini « »Gleite do tod sem vas srečno pri pehal,« je dejal general poveljniku te skupine polkovniku Rudolfu Vvillamu. »Imeli ste priložnost videti kako sem prebijal sovražnikove položne Sedaj pa sami nadaljujte prodor tako, da biJdo nočiJpPrispel. v Drvar In pomagal, pada ■ prede in da se upirajo le še z „_. , težavami. Ce bodo ostali sami tudi 2* jim ni več rešitve,« ga je opozarjal — »Lahko ste mirni, kajti Še nocoj Drvarju,« mu je zagotovil polkovnik General se je vrnil v Srb, Willam K devetih zvečer nadaljeval svoj pohod je kolona krenila na pot, so na 1 imenuje Metla,, zadonele eksp_ bomb in minometnih min ter mitraljezi proletarcev. Mrtvi in rar obležali na položaju, vsi drugi paničnem beeu ucvrli proti Srbu, jutranjih urah krenili na pohoti p pron ■■jjjR '-Nit*.-' Nemški padalci čakajo na ............/»»<» ie ni bilo. bi do noči prispeli v Drvar in P<>™ga P"«-'; ega Prejšnjo sredo se je začel nov mesec, september kije spet prebudil rezek šolski zvonec, na stežaj odprl šolska vrata. Vesel otroški živžav se je z morja, planin, polj, iz gozdov, z ulic in dvorišč preselil v razrede. Z začetkom vsakega šolskega leta oživi tudi Glasova rubrika za osnovnošolce, Iz šolskih klopi Letošnja zasnova bo podobna lanski. Spet boste reševali nagradne uganke, se odzivali na teme, ki vam jih bomo predlagali za pisanje, predstavljali bomo dopisnike ter seveda pogledali, kako delate in živite v šolah in zunaj njih. Največ prostora v rubriki pa bo spet ostalo vam, dopisnikom. Zato vas vabimo, da se čimprej oglasite s svetimi spisi, pesmimi, poročili, fotografijami, risbami, ugankami, šalami... Medtem ko čakamo na vašo pošto, smo pobrskali po kupu neobjavljenih pisem, ki so nam ostala iz lanskega šolskega leta. . V uredništvu upamo, da bomo še naprej vsaj tako dobro sodelovali kot doslej; z vami, dopisniki in z vašimi mentorji v novinarskih, literarnih in dopisniških krožkih. Čimprej se oglasite! Smeh v šolskih klopeh Šel je popotnik skozi atomski vek 'omagala sem ji <5 k »Dobro jutro,« sem pozdravila, sem vstopila, a odgovora dobila. Čudno se mi je ^«10, da je bilo odklenjeno, a nikogar, saj je stara gospa ^no zaklepala, k casliSala sem ropot v drvarnici Dohitela tja. O Vam pomagam?« sem vpra-ko sem videla staro sosedo, nabira drva. Pogledala me je V odvrnila: »Prav. Sama težko.« sem košaro, v katero je zla-drva in ji pomagala. »Zakaj počakali, saj sem povedala, pridem?« vem,« je odgovorila, ^^iJila sem, da te ne bo.« Z roko J« poravnala sive lase, ki so ii na čelo. Ko sva naložili Vv», sva počasi odšli v hiSo, kajti ^^da hodi z berglami. Noge je vlekla za seboj. Tudi co-je imela mokre, ker je v lužo. Ze star, zakrpan, predpasnik je bil oSkrop-Čeprav ni bilo mrzlo, je ime-*dečo ruto na glavi, da je SoHvala skoraj vse lase, le neka-» ^ je niso ubogali. voda topla?« sem vprašala, Sv^va vstopili. »Je. Cunjo ti Se ^esem.« V vedro sem nalila J vodo in nasula praška. Začela sem pomivati tla. Starka je stol »potegnila v vežo, sedla nanj in brala časopis. Od časa do časa sem jo pogledala. »Tako dobra je ta ženica, tako prijazna, a tako osamljena,« sem premišljevala. Ko je brala, so ji očala čepela na nosu. Spet sem se sklonila in brisala. Predramil me je Sum. Pogledala sem nazaj. Časopis je ležal na tleh, starka pa je spala. Ko sem pomila, sem jo poklicala: »Mama, končala sem!« »Hvala lepa.« Svetle oči so me veselo pogledale. Vedela sem, da je srečna, ker sem ji pomagala in ji krajšala čas. Dvignila se je, odšla v sobo in prinesla čokolado. »Na, to je zate.« Vzela sem jo in se ji zahvalila. »Ce me boste še fotrebovali, me pokličite.« Poimala je in se zasmejala. Se večkrat ji bom pomagala, sem sklenila. Mami pravi, da je osamljenost nalezljiva bolezen, ki jo je težko pozdraviti. Želim, da bi osamljenim ljudem vedno pomagali. Zlata Stesl, 7. b r. osn. šole Komenda-Moete In hodil je tako skozi..' . in ko je bil utrujen, se je ustavil in se usedel na kocko iz železa. Veke so mu bile težke, padle so čez oči. Noge so ležale na tleh — brez vsake n\oči, brez vsakega hotenja. Popotnik je bil sključen. Edino, kar se je premikalo, kar je kazalo življenje, je bila ledena solza, ki se je iztisnila izpod težke veke. Po vročem utrujenem licu je spolzela in se izgubila med dvema gubama. In ko je popotnik mogel vstati, je vstal, vzel popotno palico in hodil naprej. Noge so ga skelele. Kje so mehke trave? A hodil je naprej. r~ Mlin Tam, kjer trava zeleni, tam, kjer potok žubori, tam že Jožek naš sedi in mlinček si gradi. Vija vaja ven, mlin je narejen. Jožek tam sedi, posluša, kako potok žubori in gleda, kako se mlin vrti. Pa Maruška še priteče in se z Jožkom veseli. Anka Polajnar, 3. r. osn. šole Peter Kavči« Škofja Loka še globje v atomski vek in mislil, da gre le skozi. Podplati so se lepili na beton in se trgali od njega. Palica je trkala ob pločevino, ki se je vlekla čez ves atomski vek. Bil je slep — popotnik, ki je hodil skozi ta vek. Skušal je slišati, da ga kdo kliče, da vzleti ptica in zaplava na zelenih valovih vetra, da se ujame med zelene veje drevesa in da zašelesti listje, da prileti čebela, metulj in se zazibljeta na pisanem cvetu rože ... A tega ni slišal. In ko je bil že dovolj daleč, je ugotovil, da gre v globino. Sprija-jaznil se je s tem, da bo ostal . .. Kmalu je spregledal. To, kar so sedaj videle njegove oči, si nikdar niso želele. Popotnik si je želel slepote, tiste mirne teme, v kateri si je predstavljal le lepote. Zopet je spolzela po licu solza žalosti v nesreči. Okoli sebe je videl iznakažene like človeških obrazov in iznakažene like sveta. In ko se je pogledal v ogledalo, je v njem videl prav takšen lik. Ni dalje premišljeval. Dosegel je atomski vek. Kar je, je. Kar je potem, je le boleče izginjanje. Kar je potem, je le pepel bolečine, ki se usede po telesu in čaka, da drobec za drobcem skozi desetletja odpihne mrzla sapa resničnosti. Tanja Zalašček, 8. a r. osn. šole Simon Jenko Kranj Tovarišica je poslala učenca Gre ga iz 2. razreda z obvestilom v šolsko pisarno. Učenca ni in ni bilo nazaj. Končno se prikaže in pravi: »Tovarišica, veste, v naši šoli •^pa ni nikjer tiskarne!« Fant je namesto pisarne iskal tiskamo. Zadnje dneve počitnic so tretješolci preživeli v poletni šoli v naravi. Učenci osnovne šole France Prešeren so bili na Stenjaku, kjer so se takole zabavali. Skoraj nobenega ni bilo, ki ob učiteljevi pomoči ne bi osvojil plavalnih veščin. Foto: Boris Holy Tovarišica ie razdelila liste kratke kontrolke, seveda z oceno ali s pripisom: To ni nič! Pa pride k mizi učenec Tonček in pravi: »Ali moram tole nesti domov?« Tovarišica je kratko odgovorila: »Jasno!« Tonček pa: »Ja, ampak kaj pa bodo doma rekli?« »Po moje te pohvalili ne bodo.« In Tonček: »Ampak tova ..., to je grozno!« Zaradi velikih oči, polnih neizrečene bojazni, je tovarišica rekla: »Prinesi list sem!« Spravila ga je v blok, ki ga uporablja pri govorilnih urah. Fant se je oddahnil in odbrzel skozi vrata. Trenutek zatem se vrata odpro in glavica je zasoplo vzkliknila. »Tovarišica, hvala!« • • • »Tovarišica, jaz grem lulat!« je moško povedal Gaber. Tovarišica pa: »Ne, šel bo ka-kat!« Fant se je zasmejal, še trdneje zvil brisačko in odkorakal iz razreda. Učenci 2. b r. osnovne šole na Bledu Srečanje pionirjev dopisnikov bo v Ajdovščini Srečanje slovenskih pionirjev dopisnikov bo 31. septembra ter 1. in 2. oktobra letos v Ajdovščini. Na srečanja že vrsto let vabi svoje najboljše sodelavce tudi uredništvo Glasa. Zal so nam tokrat organizatorji odobrili le dve mesti; prvič zato, ker bo v Ajdovščino potovalo le 130 pionirjev, torej manj kot prejšnja leta, drugič pa zato, ker so se v prireditev vključile tudi številne lokalne radijske postaje po Sloveniji, ki so z udeležbo svojih mladih sodelavcev zmanjšale prostor drugim časopisom in revijam. Odločitev, katerega dopisnika naj Glas nagradi s potovanjem v Ajdovščino, ni bila lahka. Nazadnje smo izbrali Mojco Studen iz osnovne šole Matija Valjavec Preddvor, ki se je v lanskem šolskem letu pogosto oglašala z zares dobrimi spisi, in Sandija Bogataja iz osnovne šole Cvetko Golar Skofja Loka. Tudi on je često polnil stolpce v naši rubriki, hkrati pa povabilo njemu velja tudi kot priznanje izredno delavnemu krožku v tej šoli. - w w Naturizemje moda, gibanje s posebno ideologijo. Nagci so prihodnost našega le rahlo onemoglega turističnega starčka. Kopanje in sončenje »brez« je pomembno za zdravo telo, za lepo kožo in dolgo življenje, v en glas trobijo turistični propagandisti. S tem nas domala vsak dan zasipajo tudi časopisna poročila in poudarjajo, da smo Jugoslovani izumitelji počitnikovanja v Evinem in Adamovem oblačilu. In sramota bi bila, da iz-najditelj tudi danes ne bi prednjaČil pred drugimi v kopanju in sončenju »zgoraj in spodaj brez«. Številke so dovolj prepričljive. Vsak tretji Ju goslovan se v času dopusta namaka v morju in martinčka na soncu brez kopalk, naša obala se po številu nailon plaž uvršča med boljše ponudnike na starem kontinentu. Če ste letos le nekaj dni blodili po jadranski oba» li, ste verjetno opazili na vseh divjih in legalnih plažah neprekinjene površine gole kože. Statistiki vedo povedati, da je bilo letos tovrstnih kvadratnih centimetrčkov v primerjavi z lanskimi neprimerno več. Vsako gibanje, sleherna moda pa ima ob številnih privržencih tudi bolj ali manj zagrizene nasprotnike. Verjetno vam je še v spominu pismo ogorčenih Gorenjk, naslovljeno na naše uredništvo, v katerem ostro obsojajo goloto ob našem morju, rekah in jezerih. le samo zamisel, da bi del Sobčevega ba-jerja preuredili za nagce, so zavrnile z grožnjo, da bodo vse pohujšljivce na-Šekale s češminovimi vejami. In kdor se le malo mzume na ratlinstvo, dobro ve, da šeškanje s češ- minovkami po nagi zadnjici ni niti malo prijetno. Še večje probleme z goloto imajo v letošnjem poletju župani italijanskih obmorskih letovišč. V enem izmed njih so skušali ustreči tako zagovornikom kot nasprotnikom turizma. Izdali so odlok, po katerem se lahko sončijo »brez« le moški in ženske, ki ustrezajo določenim estetskim kriterijem. Seveda je odlok potonil, brž ko ga je bilo treba izpeljati V praksi. Kdo neg bi namreč odločal, katera, kateri sme razkazovati čudesa darežljive narave?! Da je na turizem v resnici gibanje, ki se neomajno širi, se je avtor zapisa prepričal na lastne oči. Nedavno je lazil po pobočjih Zaplate in v bližini Hudičevega bor-šta zalotil osmero brhkih deklet (mislim, da bi ustrezale tudi strogim merilom italijanskega župana), ki so »zgoraj in spodaj brez« lovile zadnje sončne Žarke letošnjega poletja. V raže ver -neži bi dejali, da jih je semkaj zavlekel sam Hudič, ki je pred davnimi leti skušal okrasti boršt, pa so mu ob jutranjem zvonjenju pošle moči. Očividci so bili drugačnega mnenja. Dekleta so se pred češminovkami umaknile v gore, prepri čana, da bodo tod imela mir, da ne bodo na očeh pretiranih moralistov. Prav so imele planinske košute sodobnega časa. Nihče jih ni preganjal in obtoževal. Opazovalcem je bilo le žal, da zaradi tehničnih slabosti kamere niso uspeli napraviti »zgodovinskega posnetka« - ko se je na turizem pričel širiti tudi v višino, na prisojna pobočja hribovskega siv ta. C. Zaplotnik Prizidek k Triglavskemu domu bo kmalu pod Streho Pol gradbišče, pi planinska postojanka Kredarica - Letošnje poletje preseneča obiskovalce na poteh pod Triglavom čuden ropot. Bolj ko prihajajo v bližino Kredarice, bolj jim v ušesih odzvanja brnenje strojev in trušč, ki spominja na gradbeniško delo. Brž ko se povzpno prek 2500 metrov visoko in zagledajo težko pričakovani Triglavski dom, jim postane jasno, odkod taka sprememba v sicer tihotnih gorah. Saj to ni več stari dom, tod nastaja povsem nova planinska postojanka, hitro ugotove z bežnim pogledom že od daleč. Potem se, veseli zaradi uresničitve že zdavnaj obetane prenove koče, čisto od blizu prepričajo, da je novi prizidek k domu že skoraj dograjen. »Z deli na Kredarici,« pripoveduje delovodja na tamkajšnjem gradbišču Vinko Lužovec, »smo pričeli 28. junija. Najprej je 8 delavcev iz naše temeljne organizacije kranjskega Gradbinca, Stanovanjske in visoke gradnje z Jesenic v treh dneh porušilo nižji del stare stavbe. To- delo je bilo zaradi tehničnih in varnostnih ukrepov nadvse zahtevno. 1 o tednu dni se nam je pridružilo še sedem naših delavcev, vendar smo imeli z izkopom za nov objekt v živi skali veliko opraviti; potrebovali smo celo razstrelivo. Krajšo zamudo pri tem delu smo nadomestili med zidavo stavbe, tako da smo četrto ploščo zalili točno ob roku. V notranjosti smo opravili groba dela pri vodovodni in električni napeljavi, končujemo pa zidavo vmesnih sten. Ostrešje, ki je že postavljeno, bomo pokrili predvidoma do 10. septembra, ob ugodnem vremenu pa bomo med 15 in 20. septembrom končali se zadnja letošnja dela; stavba bo dobila okna in vrata ter fasadno °bI)a bi" pravočasno opravili vse potrebno. delajo Vinkov, fantjevsak dan od 6. pa do 18. ure, včasih celo da . Kot Jih pohval, gradben, tehnik Roman Dolar, ki med drugim nad-^uresničevanje načrta je njihovo delo kvalitetno in prizadevno kljub nekaterim težavam. Letos so nam reč v gorah dokaj neugodne vremenske razmere tudi poleti; že tako redek zrak je povrh vsega pogosto nasičen z vlago. Zato se kvarijo sU, ii in ljudje se slabše počutijo Vseeno Ci n.hče zbolel ali se pn delu po- Škodoval. x i »Najbolj memotMi krivec Ante Krnja,ić ki žc -- w „Ja Pri. Gradbincu, »da - pri man kuje sape in ponoC spati ne morem. 1 udi u»pi nimamo vedno, pa ^remokarn" Triglavskemu domu gradijo P™,de* in ie tod pravzaprav gradb.šča, se v starem dih. stavbe .hirajo g planinci, namenjeni na nafto najvišjo zok dela KREDARICA -njo planinskega Kredarici so občani kranjske zbrali 14 milijonov sredstev, s čemer so krat presegli zi šen je bil prvotno Največ so prispeyale< organizacije IBI, kur, z delom pa nec in z indivi« ranjem Planinsko Kranj. V znak izjemno ai ranju sredstev planinski objekt so povabili predstavni) benopolitičnih in organizacij Kranja o*( tega visokogorskega I bišča, kjer so se lah*M pričali, da je njiho'! spevek smotrno nalofc* J goro. Posebno ob slabem ob koncu tedna je v mi € nepopisna gneča. Boio V*m Barbara Klander. ki delavcem in planincem is^ vedno polne roke dela. jk »Čeprav postojanko mo,« pojasnjuje oskrbni, skega doma Rudi PovSe i: ga, ki je že peto leto na #3 »ne moremo zapreti nje' saj poleti planinci mnot'1 skujejo Triglav. Lani knjigo obiskov pri ntf okrog 14 tisoč planin^*! pa jih bo verjetno priblifj vico manj. Tudi denar«1 1 bo bistveno manjši, knska obala. Z 41 kilometri dolžine in poprom, Izolo in Piranom predstavlja ^na, ki je s svojim, zemljepisnim polo-TSelej pomenil nepogrešljivo križpotje cest in železnic. Ji o venski obali živi blizu 70.000 ljudi. so Slovenci, ki so se tu začeli nase-^krog leta 600. Živi pa tukaj tudi itali- Sh*rodnostna skupnost, ki uživa popol-ravnost. Prebivalstvo je zbrano v k«'»ah, katerih središča so stara obalna -o letu 1954, ko je bila obala končno -f^na socialistični republiki Sloveniji in Jugoslaviji, se je naglo razmahnilo mo; ^spodarstvo. Dogovorili so se: naj bi zvijal industrijo s pristaniščem, Izola predstavljala stično točko med " in turizmom, Piran s Portorožem * -^nenil svojo kreativno moč najmlajši panogi - turizmu. In prav s tem vam želimo nekoliko bolje prikazati v pomorsko in staro ribiško mesto z ^bivalci, ki se je zaradi ugodnih kli-drugih pogojev razvila v pomemb- Hbiško • stično mesto ^ te ki osti je bila Izola, ki leži v Ko-v Nalivu med zgodovinskim Koprom in Piranom, otok. Na prve naseljence t K dobro ohranjeno pristanišče, rimski n. V času preseljevanja narodov so ni začeli naseljevati na otoku, ki ga prvič omenja leta 973. Izola je doži-i&r^o ostalih krajev slovenske obale in ^Ša stoletja pod beneško, pozneje pod in do konca 2. svetovne vojne pod in*0 upravo. Iz preteklosti je ohranila J ribištva. Med obalnimi mesti se je v Jbrej pojavil industrijski živelj. Franco-V^jimi Avstrijci in nappsled Italijani *>cu 19. stoletja začeli gradnjo tovarn slavo rib. Razredno in narodno % delavstvo je ob koncu 19. stoletja temelje kulturnoprosvetnemu in udejstvovanju, .zato je kasneje s Nenehno napadal mesto. V novejšem Izolo značilen nagel razvoi lahke in turističnega gospodarstva, v je bil velik prohrambeni kombinat % (sedaj TOZD Droge), ki ima v sestavu ribiško floto, opremljeno odprtem morju. . ^ je,tudi tovarna igrač Mehanotehni-f*a je s peščico ljudi v zapuščenem v v katerem so se nekoč ukvarjali z ^nzervami. Danes predstavlja z indu-objekti na Polju v industrijski coni veliko tovarno in pomembno gospodarsko organizacijo, ki zaposluje nad 1500 delavcev. Enakega pomena je za Izolo lesna industrija — Oprema, ki se je razvila iz majhne mizarske delavnice ter prerasla v specializirano proizvodnjo rustikalnega pohištva. Naposled, če zanemarimo vrsto manjših obrtnih delovnih organizacij, je v Izoli našla svoj življenjski prostor nekdanja piranska ladjedelnica »2. oktober«. Ladjedelnica je pravzaprav zadnje desetletje životarila med Piranom in Portorožem, saj je bil prostor pod reberjo Sv. Bernan-dina namenjen turizmu. Razživela se je na novi lokaciji v Izoli. Tu si je zgradila nova proizvodna poslopja, nove pomole, nove naveze in že dve leti ob njej pristajajo velike ladje. Z dokom se uvršča med najsodobnejše tovrstne gospodarske organizacije na Jadranu. Turizmu so dale v Izoli osnovo slovenske delovne organizacije, ki so pričele že leta 1959 z načrtno izgradnjo delavskih domov in kasneje hotelov v Simonovem zalivu. Pozneje so zrasli še drugi turistični objekti, tako v središču mesta (hotel Marina, Riviera) kot na razgledni vzpetini Belveder nad Izolo. Glede hotelskih ponudb se je letos občutno povečala kapaciteta z otvoritvijo Počitniškega doma upokojencev Slovenije, pomembni pa so tudi zasebni sobodajalci, ki bodisi preko Alpeto-urovih hotelov Simonov zaliv ali Turistično-olepševalnega društva Izola dopolnjujejo po- olepsevain« nudbo, zlas zlasti v konicah turistične sezone. Modernizacija ribištva Izola je edina občina v Sloveniji, ki ima bogato tradicijo ribištva in ta gospodarska panoga je tudi temeljna dejavnost, ki preživlja številne prebivalce. Zaradi primitivnega lova na več desetletja starih barkačah ribiške flote in že preživele tehnologije predelave rib se je pred leti slovensko ribištvo znašlo v hudih težavah, ki jih je omilila družba s sanacijo. V prvem delu samoupravno sprejetega in družbeno verificiranega sanacijskega načrta živilskopredelovalne industrije so zajeli HP Drogo s temeljnimi organizacijami: Riba, Delamaris in Argo. V Delamarisu so vložili sredstva v rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje ter širjenje proizvodnih zmogljivosti. V Argu so vpeljali predelavo zelenjave, v tem srednjeročnem obdobju pa bodo dokončali še dve drugi liniji: pripravo mesnih in fižolovih jedi. Z dokončanjem vseh treh linij naj bi zdajšnjo proizvodnjo 3300 ton letno več kot podvojili. Proizvodnja v tej temeljni organizaciji združenega dela je vezana na kmetijstvo in lahko bi bih glede na sedanjo organizacijo pridelave, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov tudi dejanski nosilec kmetijskega razvoja na Krasu ^ in obali. Prednostno vlogo pa so namenili obnovi ribiške flote, saj brez bogatega ulova ne bo rezultatov na še tako sodobnih proizvodnih linijah v Delamarisu in Argu. Tako so nabavili nove ladje iz Italije in domače ladjedelnice Greben Velika Luka. V Živilih, ki so v HP Droga najmanjša, so v coni mestne industrije končali prvo fazo izgradnje skladišča, v končni fazi pa bo tam zrasel oskrbovalni center, ki bo z zelenjavo in sadjem oskrboval hotele in trgovine od Kopra do Pulja. Mehanotehnika, dobra izbira igrač Ni ga otroka doma in v tujini, ki ne bi raste! ob igračah izolske Mehanotehnike. Otroštvo se začne z ropotuljico in konča pri tehnično dovršenih igračah, po katerih f)osegajo tudi starejši. Malokateri proizvaja-ec igrač se lahko pohvali s tolikšno izbiro proizvodov kot Mehanotehnika. Njen proizvodni program je namenjen predšolskim in šolskim otrokom ter obsega široko vrsto'izdelkov, od najpreprostejših ropotuljic in zloženk do zahtevnejših konstrukcijskih in vzgojnih igrač. Da so to delavci Mehanotehnike dosegli, so se morali več let boriti s številnimi težavami. Danes Mehanotehnika Izola velja za vzor dobrega poslovanja in pravilne usmeritve na domačem in tujem trgu. Ker mora slediti potrebam in muham tujega trga, to pomeni, da mora nenehno izpopolnjevati tehnologijo dela, jo prilagajati novim oblikam in surovinskim oblikam. V načrtu razvoja Mehanotehnike je predvideno vlaganje v novo tehnologijo in večjo proizvodnjo ter prostorske zmogljivosti. Zgradili so novo halo za proizvodnjo pisarniških potrebščin, orodjarno tehničnih igrač, zaklonišča ter skladišča vnetljivih snovi, nakupili nove stroje. S temi naložbami si obetajo večjih delovnih uspehov. Prednost turizmu Gostinstvo in turizem si morata v Izoli kljub ugodnim naravnim pogojem krčevito in vztrajno utirati pot do uveljavljanja. Bistveni premik naj bi na področju turizma prinesla izgradnja marine in nekaterih sodobnih turističnih objektov. Na Izolo odpade okrog deset odstotkov obalnega turističnega prometa. V hotelih Marina, Reviera — gostinski šolski center, Belveder, Simonov zaliv in Počitniškemu domu upokojencev Slovenije imajo 1750 ležišč in prek petsto pri zasebnikih. V počitniških domovih slovenskih delovnih organizacij Zveze slepih SRS, Počitniškem domu Domžale in Elektro Gorenjska je 190 ležišč, v naselju Jagodje pa so mladinska letovišča mladih iz Slovenskih Konjic in Žalca. Na voljo sta tudi dva avtokampa za šeststo oseb v Jadranki in Belvederu. Izolsko turistično gospodarstvo ustvari letno okoli štiri odstotke celotnega prihodka v občini. Ti na videz skromni podatki pa ne pomenijo, da v Izoli ne obstajajo velike možnosti za razvoj turizma, samo izkoristiti jih je treba. Zgradili bodo pristanišče za jahte , marine in s tem pridobili okoli 1400 privezov za jahte in čolne. Razvija se navtični turizem, saj ima Izola kar štiri urejena kopališča: Belvedere, Simonov zaliv, Pri svetilniku, Jadranka, svoje mesto pa bodo na Belih skalah dobili tudi naturisti. Delavci TOZD Hotel Belvedere nameravajo zgraditi nov hotel, razširiti plažo in dograditi nekaj bungalovov, delavci TOZD Hotel Belvedere predvidevajo razširiti sedanji hotel Marino, adaptirati restavracijo Turist... Te naložbe bodo počasi spremenile gospodarski značaj industrijske Izole. Zaradi hitrejšega in skladnejšega razvoja turizma v Izoli nameravajo iz ožjega pasu Izole sčasoma prestaviti vse industrijske objekte v zaledje, obala pa bi bila namenjena le turizmu. DRAGO PAPLER GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK. 10. SEPTEMBRA t) V Naklem tek Od spomenika do spomenika NAKLO - Telovadno društvo Partizan Naklo bo v soboto organizator že tretjega teka Od spomenika do spomenika. Letošnji bo dobil še posebno obeležje, saj je ob štiridesetletnici legendarnega boja drugega KokrŠkega odreda. Novost letošnje prireditve je, da bo prvič organiziran tudi pohod po Udinem borštu, svoje obeležje bo dobil tudi s poimenovanjem dom DPO v Naklem v Dom kokrškega odreda. Nakelski tek Od spomenika do spomenika je z dosedanjima dvema tekoma dobil že pravo tradicijo, saj na njem tečejo udeleženci iz Maribora, z Jesenic, iz Ljubljane, Kamnika, Kranja, Smlednika, Gorij in drugih krajev cele Slovenije. Letos so uvedli še eno novost. Praktične nagrade bodo dobili najstarejši, najmlajši in najhitrejši ter najhitrejša tekmovalka. Nagrajeni pa bodo tudi vsi tekmovalci in tekmovalke od tretjega do desetega mesta. Tek v Naklem »Od spomenika do spomenika« bo to soboto s startom ob 16.30 na nogometnem Radovljiške športne vesti ŠPORTNI TABOR V FAŽANI RADOVLJICA - Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Radovljica organizira tri atletska tekmovanja v septembru in začetku oktobra. Na atletskem stadionu na Bledu bo 11. septembra ob 9. uri občinsko prvenstvo v atletskem tro-boju. Člani, mladinci in pionirji telesno-kuiturnih organizacij iz radovljiške občine se bodo pomerili v Sprintu, skoku v višino in metu krogle. 17. in 18. septembra s pričetkom ob 15. in 8. uri pa bo občinsko prvenstvo v atletiki za mlajše in starejše mladince ter člane. Prvi dan bodo na sporedu meti, drugi dan pa teki in skoki 2. oktobra s pričetkom ob 16. uri bo v Mošnjah občinsko prvenstvo v jesenskem krosu za člfcie telesnokulturnih organizacij, mladinskih organizacij in JLA iz radovljiške občine. Za vsa navedena tekmovanja sprejema prijave ZTKO Radovljica. Prijave sprejema organizator tudi pol ure pred pričetkom tekmovanja. MALI NOGOMET Nogometaši v radovljiški občini so pričeli z jesenskim delom tekmovanja v občinski ligi v malionirjev, pa poseben pokal v trajno ast. Proga bo krožna. Začela se bo pri gostilni Lakner, zavila na cesto na Rupo, cesto Kokrškega odreda, ulico 31. divizije, cesto JLA, cilj pa bo prav . tako pri gostilni. Krog bo dolg 4,5 kilometra. Pionirke in pionirji A bodo vozili tri kroge, B dva kroga, C en krog, mladinke, članice, veterani E in F tri kroge, člani-rekreativci, veterani A in B deset krogov, veterani C in D pa šest krogov. Prireditev bo v vsakem vremenu. Prijave s 50 dinarji štartnine, razen za pionirke in pionirje, bodo sprejemali organizatorji najkasneje uro pred začetkom tekmovanja na vrtu gostilne Lakner, kjer bo uro po zaključku dirke tudi razglasitev rezultatov.* H. J. Zmagoslavje Leščanov Celovec — Na petem mednarodnem tekmovanju padalcev v skokih na cilj, ki je bilo v Celovcu, so med 60 tekmovalci nastopili tudi padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc. Njihov nastop se je končal s popolnim zmagoslavjem, saj so zmagah tako v posamični kot ekipni konkurenci. Med Leščani ni bilo slabega moža. Vse skoke so padalcem merili elektronsko, kar pomeni, aa je imel vsak tekmovalec možnost doseči ničlo. Centimetre so jim odnašali le slabi doskoki. Zmagal je Branko Mirt, ki je v desetih skokih zgrešil cilj le za 15 centimetrov. Drugi je bil Avstrijec Bruckel (26 centimetrov) in tretji Dušan Intihar (27 centimetrov). Če.trto mesto je pripadlo Darku Svetini, ki po devetem skoku še vodil s komaj 12 centimetri, vendar je izgubil dobro uvrstitev zaradi zadnjega ponesrečenega skoka. Ostali leški padalci so se zvrstili takole: Bogdan Jug je bil osmi, Janez Šafarič 13 in Janez Fajfar 22. Ekipno je zmagala prva ekipa Alpskega letalskega centra (Šafarič, Svetina in Intihar), ki je v 30 skokih zgrešila cilj za 1,07 metra. Druga je bila druga ekipa leških padalcev (B. Jug, Mirt in Fajfar) z 1,47 metra in tretja ekipa domačinov. Padalci iz Lesc bodo letošnjo bogato sezono sklenili prihodnji mesec. Matija Hudovernik Balinarjem Borca prvo mesto KRANJ - Na baliniščih na Hujah, v Čirčah in na Planini je bil balinarski klub Huje organizator že šestega balinarskega turnirja za Roossov memorial. Na letošnjem Šestem spominskem tekmovanju je nastopilo dvanajst četverk iz vse Slovenije. V borbi za prvo mesto so balinarji kranjskega Borca v izredno zanimivem srečanju premagali četverko balinarskega kluba Angel Besednjak iz Maribora. Balinarji Huj pa so bili v borbi za tretje mesto boljši od balinarjev Alpetourja. Izida — za prvo mesto — Borec : Angel Besednjak 13:7, za tretje mesto -Huje: Alpetour 13:8. Vrstni red - 1. Borec (Kranj), 2. Angel Besednjak (Maribor), 3. Huje, 4. Alpetour, 5. Huje (mladinci). -dh Turnir desnega brega Save Breg ob Savi — Štiri ekipe z desnega brega Save so se v nedeljo pomerile med seboj na nogometnem igrišču na Bregu ob Savi. Prehodni pokal je osvojila ekipa Orehka-Dru-lovke, ki je v finalu po streljanju enajstmetrovke ugnala nogometaše ekipe Praše-Jama. Tretja je bila ekipa Podreče-Mavčiče in četrti domačini. Turnir je zbudil veliko zanimanja pri ljubiteljih športa, obenem je bila to dobra priprava za ustanovitev športnega društva v krajevni skupnosti Mavčiče. -fr Veterinarji na kongres v Skopje Kompas prireja v sodelovanju s poslovno skupnostjo za veterinarstvo Slovenije in z veterinarskim društvom Gorenjske skupno potovanje delegatov na 5. kongres veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije, ki bo od 12. do 17. oktobra v Skopju. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompasa do 20. septembra. Cena potovanja znaša za osebo v enoposteljni sobi 11.500 dinarjev, v dvoposteljni 10.900 dinarjev. Potniki se bodo zbrali 12. oktobra oh 5.45 na letališču Brnik, od koder bodo ob 6.30 poleteli'proti Mariboru in od tam ob 6.55 naprej proti Skopju. Prvi dan je namenjen ogledu znamenitosti mesta ob Vardarju. Naslednji trije dnevi bodo zapolnjeni s strokovnim programom, za 16. oktober pa je predviden izlet ob reki Vardar skozi Titov Veles, Negotin, D emir Kapijo do obmejnega prehoda pri Gevgeliji. Popotniki se bodo nato ustavili v grškem Solunu, polnem znamenitosti Za izlet v Solun bo potrebno doplačati 400 dinarjev. Sejem mode v Beogradu Od 11. do 15. oktobra bo v Beogradu vsakoletni sejem mode. Za vse, ki bi ga želeli videti, prireja Kompas 13. in 14. oktobra dvodnevno potovanje z letalom. Prvi dan bo namenjen strokovnemu ogledu sejma, drugi pa obisku Hiše cvetja, muzeja 25. maj ter spominskega parka J osip B r oz Tito. . . Cena potovanja je 4900 dinarjev. Vanjo je vključen letalski prevoz z Brnika do Beograda in nazaj, avtobusni prevozi po Beogradu, gostinske storitve, vstopnine in ogledi ter organizacija in vodstvo potovanja. Le to bo, če se bo prijavilo najmanj štirideset ljudi. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompasa do zasedbe mest, najkasneje pa do 5. oktobra. Z Alpetourom po poteh Avnoja Kozara, Bihač, Jajce; to so kraji, ki spominjajo na junaški boj naših narodov proti okupatorju in na graditev temeljev naše nove državne ureditve. Spomeniki, dela priznanih umetnikov, spominski parki in muzeji so danes neme in dostikrat le blede priče trpljenja in junaštva preteklosti. V Alpetourovem programu izletov po domovini in zamejstvu, ki so primerni predvsem za delovne kolektive m druge zaključene skupine, ima potovanje po poteh Avnoja še posebno mesto. Traja dva dneva. Prvi se začne z zgodnjim jutranjim odhodom. Vožnja po avtomobilski cesti d9 Zagreba m naprej do Jasenovca, kjer je več sto tisoč rodoljubov izgubilo življenje, ponuja umi obilo paše za oči V Jasenovcu si potniki ogledajo muzej, ki je posvečen žrtvam tretjega največjega taborišča svetovne vojne. Dokumentarni filmski posnetki o grozodejstvih nacističnih oku- patorjev presunejo še tako neo£»*' dušo. Iz Jasenovca vodi Alpetourom i > legendarno Knežpolje do M raki"-' Kozari, ki ie med vojno veljali » tizansko trdnjavo. Ogled muzeia spomenika. Kosilo. Popoldne pa naprej do g^* gospodarskega in kulturnega ^ Bosanske krajine. Časa za oded m**' džamije Ferhadije iz 1583. l«a < * premalo, kajti proti Jaieu, kjer i«^ večerjajo in prenočijo, je Še kos ptf Naslednji dan ie namenjen cc^l turnozgodovinskih znamenitosti J enega najbolj slikovitih rugos>3ii mest s spomeniki iz različnih -v Alpetourov avtobus nato iz Jsp % skozi Ključ in mimo Bosanska i trovca v Bihać, znan po prvem Avnoja. Tu je kosil6, po n}ecn > . potnih povratek skozi Karknac ' Gorjancev proti Gorenjski. Izlfcfr po poteh Avnoja stane s ' 1 2450 dinarjev. V ceno je vštet prevoz, vstopnine, gostinske s?iX*v stroški organizacije in vodstva isl*1 alpetour 12 IZLETOV - 12 DOŽIVETIJ, jesenski enodnevni soK* (Grossglockner, Plitvice, Benetke, Slovenska Istra, Koroška ** ra, Krk, Salzburg, Bela Krajina, . J OTOK KRK, 26. 9. en dan ah dva dni 1 OKTOBERFEST v MUnchnu, 17. m 24. y. ter i. io. xv* , UGODNA CENA DlINAJGRADIŠĆANSKO, 8. in .5. .0. zvrfer, UGODV MILANO, razstava orodnih in platnih strojev,8. .0, , . __ v naših poslovalnicah ** Kolektivi in zaključene «kupiinrugi program 7.30 Sobota na valu 202 -1-3.00 Od enih do sedmih -Slasba, tema dneva, »Človek prosti čas,« koledar večernih prireditev, druge servisne »iformacije, Minute za EP in kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Vesela jesen - 21.15 Pol ^e za šanson - 21.45 60 mislit z... - 22.45 Zrcalo dneva ~ 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 12. september Nvi program Jutranji program glasba - 7.30 Zdravo, tovariši Rojaki - 7.40 Vedn zvoki -Radijska igra za otroke -^Vanček Rudolf: Princ m £vce - Skladbe za mladino -^-05 Še pomnite, tovariši! -*0.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci -"^tita-jo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna - Jurij Sotnik: Kača -14.25 Z majhnimi ansambli -14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Marjan Marine: Pretrgana nit, II. epizoda -Na zgornji polici - 19.30 Obvestite in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedelio zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Skupni program JRT - studio - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Ntedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj, Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Lahke note -21.45 II. program novega ročka - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 13. septembra Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7-30 Z radiom na poti - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Rin-garaja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . .. -11.05 Ali poznate »Lera Vido« Rista Savina? ;.lL3p » pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki'revijski orkestri - 12.JU - Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam_;-." 14.05 Zbori na koncertnih odrih - Naša pesem 1982 11 oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.3(V Obvestila m zabavna AERODROM LJUBLJANA Letališko in turistično podjetje n. sol. o. Brnik TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM, n. sub. o. Po sklepu komisije za delovna in stanovanjska razmerja vabimo k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del in nalog POSLOVNO ENOTO KRVAVEC 'BRUNARICA) 1 GOSPODARJENJE PENSIONSKEGA OBRATA mTW„ Z PRIPRAVA IN KUHANJE JEDI 3 TOČENJE PIJAĆ GOSTOM IN NATAKARJEM TT ™ i.oiun^ 4. POMIVANJE,POSPRAVLJANJE IN POMOČ V KUHINJI 5. RAZNA FIZIČNA OPRAVILA IN POPRAVILO SMUČI *a POSLOVNO ENOTO BRNIK <5 PRIPRAVA IN DOSTAVA OBROKOV NA LETALA 7 ČIŠČENJE PROSTOROV IN SHRANJEVANJE PERILA delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas za dela in naloge pod točkam. 1., 2., 6. in pod 3 4.in 5 pa za določen čas od 25. 12. 1982 do konca zimske Jone podoma do 15. 4. 1983, s polnim delovnim ^asom in poskusno dobo. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje po-$oje: bod 1. — poklicna šola, M 2. - poklicna šola kuharske smeri, pod 3. - poklicna šola natakarske snien, Hod 4. — osemletka, Hod 5. - osemletka, . . u . Hod 6. - poklicna šola živilske stroke in izpit n kategorije, Hod 7. - osemletka.. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o končani šoli pošljite v 15 «neh po objavi na naslov: AERODROM LJUB-U AN A, Kadrovska služba, 64210 Brnik. glasba - 15.50 Radio danes radio iutri - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obve stila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika in pevci 20.00 V delavnici Josepha Haydna - 21.05 Iz naše diskoteke - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini - 22.25 Iz naših spore dov - 22.30 Popevke iz jugo slovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 13.00 Od enih do sedmih glasba, tema dneva, Znanost in tehnika, koledar večernih prireditev, druge servisne in formacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama 20.00 Jazz na II. programu Art van Damme - David Grosman - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec pro grama TOREK, 14. septembra Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v.dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 £)bvestila in zabavna glasba -"15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Ne de mi več rasla, travica zelena« - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Ken Tzaro-Wiwa: Tranzistor -Glasbeni intennezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Operetna glasba - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Na obisku . . .«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Glasbeno skladišče -21.30 V živo .. . - 22.15 Portreti pevcev bluesa - T.-Bone VValker - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 15. septembra Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate . ..? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ...- 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in Ejzdravljajo - 15.30 Obvesti-in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -Ljudmila Frajt »Pesmi slovesa« - 18.15 Na* gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - Radijsko tekmovanje zborov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z Janezom Jeršinovcem in njegovimi nlanšarji - 20.00 Koncert za nesedo Josipa Murna - 20.25 Robert Volkmann: Trio v b-molu, op. 5 za klavir, violino in violončelo - 21.05 Mani Kogoj: Odlomki iz opese »Črne maske« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Chris Barber Band - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Maribor) Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva, »Iz kulture,« koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 16. septembra Prvi program 4.30. Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Republiška revija Zagorje 82 (1) - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Toneta Kmetca in vokalnimi solisti - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo -18.35 Klavir in harfa - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Slovenski roman -VIII. Fran Govekar: »V krvi« - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Mozaik lahke glasbe 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, Tema dneva »Vroče hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP, in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet -21.00 Glasba za razvedrilo -22.00 S festivalov jazza -Švicarski festival jazza »Wil-lisau-80« - IV. oddaja: An-thony Davis-Jay Hoggard -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 17. septembra Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega'trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahjko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z tiami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o morju m pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops m novosti - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA *v 4» r Glavno mestu Stovafcke Mejni prehod blizu Trsta Sredstva proti bolečinam Vrsta jabolk Staroav-slrijski novec Slovenski mojster goja Osnova za merjenje Ugovor, prepoved Sod. slov. um. zgodo, vinar (Luc) Sod. slov. dirigent Kratica akademskega naslova Kozmet. kolekcija Ilirije Državna blagajna Eden od trojanskih junakov Vrsta projekcije Travnata pokrajina v suhih področjih Prapreblv. v Italiji, v Laciju Geometrijsko te k>, cilinder Nikolaj Kopernik Iransko . nom. pleme Pregreftni kralj v gr. mitologiji Ljub kov. Onassisa Rešitve pošljite do 15. septembra, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 3. septembra: strastnost, prestopnik, raster, ()mo. Anamit. Man, VS, Anapa, APa, eritem. oder. Nono, prod, odpor, Atri, kaos. Pen, korito, profil, Jar, lajšava, Baronet, NN, Inari, oko, kapitalist, San, kasta. Prejeli smo 126 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Luka Zaplotnik. Trg svobode 15, Tržič, 2. nagrado (120 din) prejme Niko Sok, Mošnje 46. Radovljica, 3. nagrado (100din) prejme Julka Bogataj,Zasavska 62. Kranj. Nagrade bonao poslali po pošti.i. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame HELENE KNAPIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, upo-ko j nečem, pevcem, Krajevni skupnosti Predoslje, prijateljem in govorniku, vseni, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Zgajnerju za večletno zdravljenje. ŽALUJOČI VSI NJENI Predoslje, 4. septembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata strisa in svaka JANEZA VALJAVCA * šoferja se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo so vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala članom kolektiva Zivila-Central, TOZD Vino Kranj, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, članom kolektiva Alpetour in Oblačila Novost Tržič, gasilskima društvoma Brezje pri Tržiču in Leše, KS Brezje pri Tržiču in dru8ienopolitičnim organizacijam za častno spremstvo, vsem praporščakom, govornikoma tov. Brankoviču direktorju Vina Kranj, in tov. Milanu Valjavcu. Prav tako se zahvaljujemo pevcem za žalostiiike, gospodu župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na prezgodnji zadnji poti. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena HVALA! Žalujoči: žena Tinca, sin Janko, hčerki Zdravka in Mojca ter drugo sorodstvo Brezje pri Tržiču, 8. septembra 1982 G LAS 12. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK. 10. SEPTEMBRA TELEVIZIJSKI SPORED p. m i SOBOTA, 11. 9. 8.00 Poročila - 8.05 ZBIS -S. Makarovič: Vrček se razbije - 8.20 Ciciban, dober dan: Klovn piše cicibanom -8.35 Pisani svet: Tralala predstava - 9.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka - 9.30 Dediščina za prihodnost: Uničevanje in obnavljanje - 10.30 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji in rudarstvu - 11.00 Včeraj ... za jutri: Trenutki svobode, ponovitev • dokumentarne serije - 11.35 Ljudje in zemlja — ponovitev -12.40 Poročila - 14.55 Atene: EP v atletiki - prenos (do 17.30/18.30) - 18.30 Muppet show: Diana Ross - 18.50 Naš kraj: Luče - 19.05 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 TV križanka - 21.30 Zrcalo tedna -21.45 Človekova glasba: Znano in neznano - 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.10 Test - 14.25 Nogomet Dmamo (Vinkovci) : Dinamo (Zagreb) - prenos (slovenski komentar) - 17.05 Test - 17.20 Festival otroka Šibenik 82 -posnetek predstave - 18.00 Kapelski kresovi, ponovitev TV nadaljevanke - 19.15 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni oder. Cvetanka Laskova -20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.35 Športna sobota - 21.55 Svet okoli nas, dokumentarni film (do 22.55) T V Zagreb - I. program: 14.25 Nogomet Dinamo (Vinkovci) : Dinamo (Zagreb) -prenos - 16.15 Poročila - 16.20 TV koledar - 16.30 Namesto top liste - 17.00 Rokomet Metaloplastika : Medveščak - prenos - 18.20 Operna glasba - 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Igrani film -21.45 TV dnevnik - 22.00 Polnočna promenada - 23.30 Poročila NEDELJA, 12. 9. 9.30 - Poročila - 9.35 Ziv žav, otroška matineja - 10.30 B. Čopič-A Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanka TV Sarajevo - 11.25 TV kažipot -11.45 Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Poročila - 15.00 Titovi mornarji, glasbena oddaja ob Dnevu jugoslovanske vojne mornarice - 15.45 Poročila - 15.50 Quentin Dunvard, ameriški film - 17.40 Športna poročila - 1..55 625 - 18.25 J. Pejako-vič: Človeški faktor, drama TV Sarajevo - 19.15 Risanka - 19.23 T V in R A nocoj -19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 V. Ljubič: Kljubovalna delta, nadaljevanje in konec -20.50 Športni pregled - 21.20 Človek brez meja: Ob vodi mlin, dokumentarna serija -21.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.55 Test - 10.10 Nogomet Galenika : Partizan, prenos -v odmoru ... - 14.15 Monza: Avtomobilske dirke za VN Italije - 15.00 Atene: EP v atletiki, prenos -15.30 Monza: Avtomobilske dirke za VN Italije - 16.30 Atene: EP v atletiki - 18.30 Glasbena oddaja - 19.05 Velike razstave, kulturno dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Čas jazza -20.45 Poročila - 20.55 Alpska saga, avstrijska nadaljevanka (do 22.35) T V Zagreb — I. program: 10.10 Nogomet Galenika : Partizan, prenos - 12.00 TV dnevnik - 12.15 Kmetijska oddaja (do 13.15) - 14.15 Palčiča, japonski risani film -15.15 Risanka - 15.25 Gledalci in TV - 15.55 Tam kjer prebiva som, zahodno nemška dok. oddaja - 16.40 Bokeljska mornarica - 17.10 Telesni stražar, japonski film -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kljubovalna delta - 20.50 Športni pregled -21.20 Slike o ljudeh: Kamen, drevo, ljubezen - 21.50 T V dnevnik PONEDELJEK, 13. 9. 8.35 TV v šoli: T V koledar, Kultura pisanja in govora, Odmor, Povej mi, povej -10.00 Poročila - 10.05 Pokup-sko-posavska arhitektura v lesu - 10.35 TV v šoli (do 12.05) - 16.55 Poročila - 17 00 Novo vznemirja, poljudno znanstvena serija - 18.00 Muzeji Makedonije: Naravoslovni muzej Makedonije v Skopju - 18.30 Obzornik -18.45 Kontra ritem - 19.15 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 35 mm - filmska delavnica - 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pet petelinčkov, lutkovna serija - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Premor - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Večer z Ladom Leskovarjem, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 21.50) TV Zagreb -1. program: 16.40 Videostrani - 16.50 T V v šoli: Etnografski muzej v Zagrebu, Dalmacija v NOB -17.40 Poročila - 17.45 Pet petelinčkov - 18.00 Pravljica -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Kontra ritem - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Z. Bajsič: Glej kako lepo se dan začne, drama 21.05 Izbrani trenutek - 21.10 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.40 T V dnevnik TOREK, 14. 9. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Jugoslavija, Indija, Odmor, Dnevnik 10 - 10.00 Poročila -10.05 Dalmacija v NOB -10.35 TV v šoli (do 12.05) -15.50 Poročila - 15.55 Sofija: Nogomet Slavija : Sarajevo, prenos - v odmoru ... - 17.45 Mali pingvin, danska otroška serija - 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV- Beograd -18.30 Obzornik - 18.45 Mostovi - Hidak, odd. za madžarsko narodnostno skupnost -19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja TV Sarajevo in drugih jugoslov. studiev -20.50 A. Dtiblin: Berlin - Ale-xanderplatz, 1. del zahodno-nem. nadalj. - 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja -18.15 Čas knjige - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Zabava vas Cleo Laine - 20.50 Liki revolucije: F ruška gora 42 - 21.40 Zagrebška panorama - 21.55 En avtor en film: B. Zičič: Stiskalnica, (do 22.20) TV Zagreb - I. program: 14.50 Videostrani - 15.00 TV v šoli: Jugoslavija, Od Dvi-grada do Rovinja - 15.50 Poročila - 15.55 Nogomet Slavija : Sarajevo - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 TV ko- ledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik -20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja - 20.50 Igrani film - 22.20 TV dnevnik SREDA, 15. 9. 8.35 TV v šoli- TV koledar, Zastava in grb, Po Franćiji, Odmor, Čuvarji našega morja - 10.00 Poročila - 10.p5 Moje mesto Blato - 10.35 TV v šoli (do 12.05) - 17.30 Poročila - 17.35 Ciciban, dober dan: V jesenskem gozdu -17.50 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka -18.15 Okrogli svet - 18.30 Obzornik - 18.45 Za pesmijo v spodnje Medjimurje, oddaja TV Zagreb - 19.05 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Rocco in njegovi bratje, itahjansko-francoski film -22.50 Poročila Oddajniki II.TV mreže: 17.15 Test - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Padla z neba, otroška serija -18.15 Družbene teme -18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 21.15 Beseda o svetlobi, glasbena oddaja -21.45 TV dnevnik (do 22.05) TV Zagreb - I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Padla z neba -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 isto kot na oddajnikih II. TV mreže OPOMBA: 16.55 ali 18.55 Nogomet Dinamo (Zagreb) : Sporting (Lizbona) ČETRTEK, 16. 9. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Fizika v ladjedelnici, Prašičereja, Odmor, Matematika -10.00 Poročila - 10.05 Človekovo telo - 10.35 TV v šoli -17.05 Poročila - 17.10 ZBIS: I. Tomažič - Steklarska pravljica - 17.25 Zapisi za mlade: Radovan Gobec -18.00 Mozaik kratkega filma: Triptih, Transatlantik, jugoslovanska kratka fiima -18.30 Obzornik - 18.45 Čeprav je včasih težko, reportaža -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.30 Milko Šparenblek: Dragi Miha, balet - 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test- 17.30 TV dnevnik - 17.45 Jole, Jole, otroška oddaja - 18.15 Znanost - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba (do 22.00) PETEK, 17. 9. 8.55 TV v šoli: T V koledar, Ruščina, Odmor, Čuvarji našega morja - 10.00 Poročila -10.05 TV gledalci - I. Cankar: Kralj na Betajnovi - 10.35 TV v šoli (do 12.05) - 17.30 Poročila - 17.35 Begunec, otroška serija TV Priština -18.05 Čez tri gore: Srečanja oktetov - 18.30 Obzornik -18.45 Otrok in promet: Čas razvoja in vaj - 19.05 Ekonomska terminologija: Značilnosti mednarodnih odnosov - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Fantje s Hill streeta, ameriška nadaljevanka - 20.55 Ne prezrite - 21.10 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija TV Beograd - 22.00 Spremljajmo - sodelujmo -22.10 Nočni kino: Lenny, ameriški film - 23.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Beseda mladih -18.45 Glasba, čas, ljudje, zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Slavnostni k one letnici mesta Hi 21.10 Zagrebška 21.25 Vidiki, oddaja - 22.15 Odsevi v zlatem riški film TV Zagreb — I. pa 16.30 Videostrani v šoli: TV glt kar: Kraij na Betajncv" ščina - 17.40 Poročila Mali svet - 18.15 TV - 18.25 Kronika - 18.45 Glasba, 19.30 TV dnevnik Fantje s Hill streeu Zabava vas Beba HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Igralnica-Casino Bled Delavski svet ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE OPERATIVE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zafc družbenim dogovorom, izpolnjevati Se naslednje: — srednja strokovna izobrazba, — vsaj 5 let delovnih izkušenj pri prirejanju posebnih iger na sredo m 3 leta na vodstvenem delu, — organizacijske in strokovne sposobnosti, — obvladanje dela organizacije in problematike igralnic, — pasivno znanje italijanskega in nemškega jezika, — moralno politična neoporečnost. Kandidat bo izbran za štiri leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati p<* ljejo na naslov. Hotelsko turistično podjetje Bled, Cesta svobode * z oznako »za razpisno komisijo TOZD Igralnica-Casino«, v 15 dneh; objavi. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveSčeni v 10 dneh po spi sklepu o izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, tasta in brata VALENTINA BOHINC p. d. Matjaškovega iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo za pomoč sosedom, sorodnikom in vsem, ki st« v njegovi težki bolezni obiskovali, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Lepa hvala osebju Zdravstven^«,« doma Radovljica za zdravniško pomoč. Posebna hvala LIP Bled in KS Ljubno za lepe poslovilne besede ob odprtem jp-obu in za igrane žalostinke. Hvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za sodelovanje ob lepem cerkvenem obredu. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ. ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI: žena Zalka, sinova Peter in Pavel, snaha Andreja m sestre Ana, Katrca in Milka Ljubno, Posavec, Brezje, Mtinchen Navadno se človek odloči za policista po srcu. Michel pa mora postati, ker je tako želel njegov oče, inšpektor Jules Clement, na smrtni postelji. Kljub vsemu se je tudi Michel zastrupil z občutkom napetosti in zmagoslavja, ki ga ponuja ta poklic. Nekega dne mu v službi zaupajo eno najtežjih nalog: ujel naj bi zloglasnega javnega sovražnika Morzinija. Da bo stvar še bolj pomembna, mu za družbo naprtijo hčerko premožnega tiskovnega magnata, ki naj bi o njegovih podvigih sproti obveščala bralce... V francoski komediji Inšpektor Neroda nastopa Michel Coluche. Ameriški film Ulice nasilja je označen za grozljivko. Pr ikazuje mladega lopova, ki v štirih letih »dela« v Chicagu zbere pravo bogastvo. Vedno vlamlja sam, k akciji v Los Angelesu pa pritegne še nekaj nepridipravov. Uspeh jih spodbudi in od njega zahtevajo vedno nove naloge. Fant se jim upre, oni zagrozijo njegovi družini in krvavi obračun je tu. Skupina študentov se za denar zabava s starejšimi damami. Dekleta se Čutijo zapostavljene in se zaposlijo v Kliniki za seks, da bi se ' česa novega naučile in spet pritegnile fante. Policija kliniko zapre, stare dame razumejo ljubezen m primaknejo celo denar za skupni izlet mladih. Seksi komedijo so posneli Zahodni Nemci. li^slSfr , ■ K lilli lir Miiii-Miiti.ii.n SN Kovinotehna Blagovnica Fužinar Jesenice etažni štedilniki za centra.no ogrevanje kovjnotehna KINO KRANJ CENTER 10. septembra a mer. barv. akcij, drama GLORIJA ob 16., IS. m 20. uri 11. septembra amer. barv. akcij. drama GLORIJA ob 16., 18. m 20. uri. premiera amer. ban . filma ULICE NASILJA ob 22. uri ■ 12. septembra amer. ban . risani film KJE STA TOM IN JERR Y ob 10.-uri. ital bare. akcij, film PAR - NEPAR ob 15. in 17. uri, amer. ban-. akcij, film GLORIJA ob 19. uri, premiera nem. bare. erot. komedije KLINI KA ZA SEKS ob 21. uri 1.1. in 14. septembra amer. barv. film ULI CE NASILJA ob 16.. 18. in 20. uri 15. in 16. septembra franc. ban. komedija INSPEKTOR NERODA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 10. septembra amer. barv krim. film CHARLYJEVO MAŠČEVANJE ob 15JO uri. amer. ban . vojni film NOC GENERALOV ob 17.30 uri in 20. uri 11. septembra amer. barv. akcij, film K A S KADER J l ob 16.18. in 20. uri 12. septembra honf>. ban-. film MEC ob 14. uri, franc. barv. komedija MLADOST — NOROST ob 16. in 18. uri. premiera hongk. barv. filma KRALJ BOKSARJEV ob 20. uri 13. septembra amer. barv. akcij, film EANTJE IZ BRAZILIJE oh 16., 18 in 20. uri 14. septembra amer. nest. film KO SO DALTONI JEZDILI ob 16.. 18. in 20. uri 15. in 16. septembra hortffk barv. film KRAIJ BOKSARJEV ob 16., 18. in 20. uri TR2IC 11. septembra ital. ban. akcij, film PAR — NEPAR ob 16 uri, hongk. Inin film VELI ČASTNI ob 18. in 20. uri, premiera nem. barv. erot. filma KL1KIN A ZA SEKS ob 22. uri 12. septembra amer. barv. risani film KJE STA TOM IN JERRV ob 15. uri, premiera amer. ban komedije PREPOVEDANA LJUBIMCA ob 17. in 10. uri, premiera amer barv. filma t LICE NASILJA ob JI uri l.l septembra hongk buri film MEC ob 18. m 20 uri 14. septembru amer. barv. akcij, film h A SKADER.JIob 18. in 20. uri 15. septembra franc. bari. komedija M L A DOST - NOROST ob 18 m 20. uri 16. septembra amer. nest film KO SO DALTONI JEZDILI ob 18 uri. amer han akcij, film FANTJE IZ BRAZILIJE ob 20. uri KAMNIK DOM 11. septembra slov. htm . mlad film SRE Ca NA VRVK I ob 16. uri. ti ni 11 ban komedija JERRV ISCE DELO ob In n, 20. uri premiera hon/>k ban filmu KRALJ BOKSA RJEV ob 22. uri 12. septembra amer ban komedija JERRV ISCE DEl.O ob 15 in 17 uri. nmei bari n„m film NOC GENERALOV oh I'' uri. premiera franc barv. komedije TOPLA BRATCA ob 21.:10uri i:), septembra amer. barv. film KASKADER JI ob 18. in 20. uri 14. septembru ital. barv. film PAR NE PAR ob 18. in 20. uri 15 septembra amer. ban icest. film A O SO DALTONI JEZDILI ob 18. uri. amer. barv akcij, film FANTJE IZ BRAZILIJE ob 20. uri . 16. septembra hon#k barv film MEC ob 18. in 20. uri DUPLICA 11. septembra hongk. barv film MF.C ob 20. uri , 12. septembra slov. ban . mlad. /um Ca NA VRVICI ob 15. un. amer. barv. film KASKADERJI ob 17. m 19 uri 15. septembru amer. barv. film l LK t NASILJA ob 20. un 16. septembra nem. bari . erot. /um A/./ NIKA ZA SEKS ob 20. uri KOMENDA 10. septembra nem barv erot film KLINI KAZA SEKS ob 20uri 11 septembni amer ban srhtjivku IX J MISIKA - DUH, KI UBIJA ob 20. un CESNJICA 10 septembra amer. NASILJA ob 20.11 n ban. film ULICE SKOPJA LOKA SOKA 10. septembni amer. d nima FURIJA ob 18. in 20. un . 11 in 12. septembra hongk. karate fum ZLAT1 ZMA J IS SREBRNA PU$ClCA ol> 18. in 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 10 septembra ho/if-k. barv film ZLATI ZMAJ IN SREBRNA l'l 'SClCA oh 20 ur, 11 septembni domača drama Si. SI"> MIN JAS DOLI. V BF1. t. ob 20. un 12. septemhra amer drama h 1 "" 18. in 20. uri POIJANK 10 sejrtembra /«*'<■*/ drama SE SMMl NJAS IX)l.LY BE1.I ob JO ur, 12 septembra nem. tfrat,n, GjS' EO" '<; SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob h-19. uri JESENICE PLAV2 U, sco tem hm sred ban film MORAM VPR \SATI M A HO »t> /* i" "" 11 m 12 septembra am^r-SLADKE PUS TT) L O VSC INF ^ uri l'l in 14. septembra anet a VARANT, HITREJŠI OD Pnrl - in 20. uri 16. septembra ital. bart t, s LOG SOCIALNEGA ZAV/h^ >\ 18. m 20. uri 4 KRANJSKA GORA //. septembra amer. bprf r,r_ VOrJNE ob 20. urt ' ' ' Pl 15. septembra amer ban. . JSTOLOVSČINE ob 20. uri DOVJE 11 septembra nem. ban• i>Y>'_ * SVOJIM MORILCEM ob I9.30un 12 septembra amer. barv — VaiNE ob 19.30 uri Vsak oglas v Glasu — zanesljiv uspeh! RADOVLJICA 10. septembra nem. ban- en v n-i* ' NiCNE ZGODBE 4. del ob 20. u n 11. septembra amer ban-, film ?i-4. l.AGUNA ob 18. un. jap. ban /-.S ' ob 20. uri 12. septembra jap. ban . fibn ' 18. uri. amer. ban . pust. film VELIK.: r-ob 20. uri , i:i. in 15. septembra amer. ban V/l LAGUNA ob 20. uri 14 septembra nem barv. film /?fx\' ZGODBE IV. del ob 20. uri 15. septembra amer. ban fitm ^ TRA VI ob 20. uri BLED 10 septembra Med. ban filnt U' VPRAŠATI MAMO ob 20. uri 11 septembni amer. ban-, film A -!v" „h 18 uri. ital. barv erot. film PA V - V SADEŽ Lil 'BEZM ob 20. un I<7 septembra šved. han ftlm '' 1 VPRAŠATI MAMO ob 18. uri. * film STA L SO DEKI F ob 20 n r, 1:1 septembni amer han. fiUs 1 RIZIK ob 20. uri U septembra jap ban . film \ f Prodam novo OKNO z roleto 150X 120. Šenk, Golniška 71, Kranj, Koknca 9113 Prodam PGP KABEL (2x 1,5 in 2X2,5). Telefon 50-292 popoldan 9114 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kordič, Rudija Papeža 3, Kranj, Planina II. „ 9115 Prodam KRAVO črno-belo. Valjavec Zvirče 19, Tržič , . 9116 Prodam 32 prm. bukovih DR\ . S en turška gora 21, Cerklje 91'7 Prodam 14 kv. m. bukovega PAKKh-TA, po 400 din. Eberl, Ljubljno 125 9118 Prodam zidan ŠTEDILNIK na trda goriva, s kotličkom za vodo, dve Pečici, zelo dobro ohranjen. Ljubica Sušteršič, Kopališka 5, Radovljica - zvečer, ali po telefonu 26-361, int. 25, dopoldan 9119 Prodam PEČ za centralno kurjavo, 35.000 ccal. in betonske KVADRE, format 30X 40 in 25 X 40. Jama 20, Kranj 9120 Prodam nov FOTOAPARAT Polaroid. Telefon 064-24-473 popoldan 9121 Prodam glasbeni STOLP grundte 4X60 W z dvema ZVOČNIKOMA Ogled pri Karamet, Cankarjeva 22, TržaČ 8949 Prodam 3801 ZAMRZOVALNO SKRINJO z garancijo. Kosi, Jenkova 10, Kranj, tel. 21-090 . 8950 Prodam KOSTIM modre barve in roža BLUZO za deklico staro od 12. do 14. let. Primerno za razne prireditve. Simona Kosi, Jenkova 10, Kranj 8951 Prodam suhe smrekove m hrastove DESKE in PLOHE. Goriče 20, Golnik 8952 Prodam nove planinske ČEVLJE — Alpina. Št. 42. Tel.: 064-24-903 8953 Prodam KRAVO friziiko, ki bo oktobra četrtič telila. Visoko 29, Šenčur 8954 Prodam majhno stiskalnico za n10'1-Sire, Trstenik 18 8955 Prodam 2 breji OVCI, Tavčar, Be- O17OD več malo rabljenih VRAT. 8957 KRAVO s tretjim BIKCEM. Sidraž 2, Cerklje „ A 8958 Prodam obdelan smrekov OPAŽ za stene ali strop. Basaj, Suha 40, Kranj 8959 Prodam popolnoma novo kuhinjsko POHIŠTVO »Marles«, primerno za stanovanja na Planini. Tel.: 064-27-588^po- ^Prodam BETONSKO ŽELEZO 0 65 in 12 mm, 240 BETONSKIH ZIDAKOV 40 X 20 X 20, Janez Gradišar, Sp. IJpJje ■67 Prodam rabljene salonitne SlKfcS-NIKE. Šulc, Kuratova 27, Koknca Prodam lepe vrtne KLOPI. Informacije po 19. uri po tel.: 41-021 ^^ Počen prodam sobno POHlbJvu z vložki in žimnicami ter ŠIVALNI stroj singer. Ogled v Stru že vem 37 P°P<>lda^ 14Prodan nove SMUČI MD, velikost 180, okovje 2.60 Tirolva, palice in »pancerje« kronos št. 41, za 1 Sr. Valentin Delovec, K¥r°od^m4nove ROLETE 14()X 140. Cesta na Klanec 5, Kranj Ugodno prodam belo POMIVALNO KORITO 60 X 100, Lojzeta Hrovata 7. stanovanje 31 popoldan Prodam suhe bukove DRVA. Studen, C. talcev 49, Kranj r A R NI - Ugodno prodam sedežno G AR N^1 TURO za v dnevno sobo. I el. Ugodno prodam trodelno OMARO, KAVČ 2 ŠTEDILNIKA (električni, -elektrika? 2 plin), OBEŠALNIK za v predsobo. Stane 2, Kranj gunje 34 Ptodam Voglje 83 Prodam >orli, Tončka Dežmgia PETEK, 10. SEPTEMBRA Ugodno prodam dobro oko5 TRAJNOŽAREČO PEČ. Trite, savska 44, Orehek, tel.: 27-696 Prodam etažno PEČ za cen trmi« J vanje, central 15. Štefka Zoran senice, Tavčarjeva l/b,tel.: 82-025 Prodam 70 kv. m. gredbenik i I MENTOV. Informacije po teL Prodam MLADIČE -OVČARJEV, odličnih staršev, pač, St. vas 257, Žiri, tel.: Prodam globok in športni VOZIČEK. Jožica Mohorič, Log 21] lezniki Prodam 1000 kosov OPEKE 29x19-14 in manjšo količino KOV trajanka, cementne barve . pom. Franc UrŠič, Luznarjeva 26. Prodam ISKRA HI-FI 2030 z zvočnima omaricama. Ogled pcc®» C. na Brdo 39, Kranj-Kokrica f Prodam termoakumulacijsko KW. Zaje, Prešernova 14, Prodam športni OTROŠKI Dragica Jenko, Gubčeva 1, Kmi^ 26-750 " Prodam OTROŠKO STAJICG! na Hribar, VidmarjevaU/a, Kran TOMOS 18, kratka os, prodam, možen v soboto in nedeljo Vrbnje 30, Radovljica Prodam STEREO GLASBENI TER z dvema zvočnikoma Ludvik Zupančič, Ledine J gora, tel: 88-593 Prodam SKOBELJNI STROJ, širine 40 cm, poravnalka, suport. Pintar, Gorenje brdo 4. nad Škofjo Loko Ljubitelju živali poceni nrodan-sece staro NEMŠKO OVČAR KO. vsake hrane. Bakovnik 2, (nasproti vratarnice Svet) Poceni prodam globok V HLADILNIK in PGLKAVČ Ti 064-28-311 Prodam ŠTEDILNIK »Gowc* trda goriva, 50-litrski električni I PEČ na olje in kuhinjsko Jelenčeva 36, Kranj, tel.: 22-247 d 18. ure Prodam PGP KABEL 4X4k* KABEL za ozemljitev 6 kv. mm. N oglasnem oddelku. Prodam 4 visoke BARSKE primerne za k šanku in «krst KOTNO BRUSILKO (fleksIS slov v oglasnem oddelku ^ Ugodno prodam sterep RADIO-^ ^ 1 TOFON z digitalno quartz uro 3 28-436 - Prodam starejšo vrečkovo PS* centralno, 25.000 ccal in S-litrsb LER. Telefon 41-053 ^^^ Prodam TRAKTOR gutbrod "> vsemi priključki Vili Klanš ' 76/A Prodam SILOKOMBAJN fca dve leti in KOMBAJN ^ grimme. Anton Zaje, Valburga 15,S>^v nik §K Prodam 3 VEZNA OKN\ lflPl in dvoja BALKONSKA VRaTAI^a ) z omaricami za roleto in tesnili, novo, ročno izdelano. St&:*; Radovljica, Gorenjska c. 33/A tel od 6. do 8. in od 14. ure dalje * jpis Prodam nov vezan KOZOLEC okni, 7x5 m, cena 4000 din. Raj* bec, Planina nad Horjulom 19, (i vas , Prodam več PRAŠIČEV težki do 120 kg. Posavec 16, Podnart h Razprodaj am eno leto stare K& IS nesnice in KOKOŠI za zakol C Naklo Ugodno prodam POHIŠTVO dnevni prostor z dvema foteljeira<:^j žico, lahko je tudi za samske s^^i KUHINJSKE ELEMENTE hideja«. Vombergar, Britof Prodam SPALNICO in SOBO. Tekstilna 8, Kranj. I« ^ Prodam 7 dni staro TELIČKA , vas 13, Radovljica - Osnovna šola F.S.Finžgarja Lesce p. o. Komisija za delovna razio^j objavlja prosta dela in nalo?' SNAŽILKE za nedoločen čas delovnim časom. Poskusno delo traja 6 tedru1 Razpisni rok velja 15 dKPJL&s objavi. , . a a nas ie v 76. letu starosti za sestra in teta MARIJA ŠTER Mežnarjeva mama iz Vogelj • • 1 Cnbnto 11. septembra 1982, c* Pogreb drage pokojnice Ibo v sr«ftm dve TELIC1, stari 8 tednov, Jo. Ribno 29, Bled 9151 ■•dno prodam globok otroški VOZI-Bojan Žbogar, Novi svet 8, Škofja fi* * 9152 S*?°dam zelo ugodno PEČ za centralno il^vo, feroterem 35.000 ccal. Fojkar, 10 9153 Ifc^dam mlado KRAVO po telitvi in starega 10 dni. Bukovica 53 9154 --ujio ugodno prodam novo SPAL-brez omare, otroški POGRAD ter jpf ^Vo OMARO »Mihec«. Tel. 26-538 , 9155 afS^**1** PUNTE, DESKE, PLOHE, * Sirk i*/RAT iz bukovega furnirja m starejše izvedbe, dimenzije Ljubljanska 36, Kranj. Tele-9156 več PRAŠIČEV, teških od H- Mlakarjeva 58, Šenčur 9157 & dobro ohranjeno POMIVAL- MIZO (2 koriti z odcejalnikom), !INJKSKE ELEMENTE, »KRE-'C0«, DIVAN in KAVČ. Marija njak, Pot v Bitnje 43, Kranj 9158 KUPIM Nc ^ TELETA, težkega od 100 do i ^ g111 GOZDARSKO VITLO ri 6, Podnart i W f 2kW te riko. Ka- ,89?5 . „ „ termoakumulacijsko • Telefon 23-964 ,S996 'OfciK rabljen HLADILNIK. Telefon 27-045 od 15. ure dalje 899 / TOČILO ZA MED. Lesce, Na ^ 16, tel. 064-74-368 .9100 italijansko KOLO, tudi ne-& manjše STREŠNO OKNO. 21-410 9101 P^bon rabljen BETONSKI MEŠA-> ' od 120 do 150-litrski. Tlefon 61-845 • 9159 kim 450 kosov novomeške STREŠ-r->PEKE (tip strešnik), cementno ,,barve s posipom. Vzamem tudi " količino. Franc Tušek, Martinj Železniki 9160 VOZILA 1 TL letnik 1976, registriran do 20^ 7. 1 % prodam. Vrečko, Dvorska vas 5, Be- kK! ,8948 Ttam dobro ohranjeno ZASTAVO (L 1971, za 2 SM. Sp. Bela 4 SO3V0r ZASTAVO 750, letnik 1978 -4 registrirano za 1 leto, cena Telefon 74-210 popoldan 8912 • 9-Mam AMI 8, letnik 1972, celega ali Klih ter rezervne dele za LADO 1200 VAT 124: sprednji pokrov, okrasno m fS Mnasto masko, hladilnik, prevleke Duplje 8913 prodam ZASTAVO 101 kon-\'Hnik ]980 z novimi gumami m ra-k Mileta Femič, Bistrica 93 pri Tržiču 8914 CITROEN GS pallas, letnik L 19 SM. Informacije po telefonu -Kranj 8915 >JViTAVO 750, Jetnik 1973, ugodno Informacije po tel. 21-880 do 14. K Opoldan. Babič. Otoki 20, Zeleznikj 8917 ^HS^am R-6 TL, letnik 1972, vozen, ne-» Bohinc, Hrast je " 52 pri M^'-Vu 8998 H^im ZASTAVO 750, od letnika 1976 UK Sajovic, Srednja vas 55, Šenčur >% ZAPOROŽCA, letnik 1979 ce-po delih in ZBIRKO KNJIG ^MOR*. Ljubo Tomšič, Visoče 1, S^^RTBURGA karavan, letnik 1975, " ohranjenega registriranega do \ prodam. Ljubo Stojčevski, 12. Železniki ! ! Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1980, krem barve, odlično ohranjeno. Informacije po tel. 24-132, Malej, Grmičeva 4, Kranj 9002 CITROEN GS club, november 1975, odlično ohranjen, prodam. Telefon 23-138 9003 Prodam ZASTAVO 750, z novim motorjem, neregistrirano. Informacije po telefonu 27-118 dopoldan do 8. ure 9004 Dobro ohranjen TOMOS sprint, prodam za 2,2 SM. Debelak, Hrastje 184, Kranj 9005 Prodam dve GUMI za traktor 11-28. Zalog 11, p. Golnik 9006 Prodam ZASTAVO 101 confort, prva registracija leta 1981. Perko, Zalog 2 pri Golniku 9006 Ugodno prodam MINI 1000. Jože Bec, Ljubno 62, Podnart 9008 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Franc Meglič, Bistrica 177, Tržič 9009 Prodam MOTORNO KOLO 14 M in SPAČKA 2 CV 6, letnik avgust 1975. Informacije po tel. 064-50-838 v petek~od 15. do 20. ure in soboto od 9. do 11. ure 9010 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Sveteljeva 9, Šenčur 9011 Prodam osebni avto VAUXHALL VIVA SL. Branko Koder, Kokra 41, Zg. Jezersko 9012 Ugodno prodam PEUGEOT 404, letnik 1968, motor po generalni. Ogled na Kidričevi 17 od 15. do 19. ure (Bitenc) Kranj 9013 Prodam AUSTIN MINI, letnik 1971. Ogled v soboto dopoldan. Kalan, Stara cesta 21, Kranj 9014 Prodam OPEL KADETT, letnik 1972. Pene, Mošnje 45, Radovljica 9015 Prodam WARTBURG, letnik 1970, registriran do aprila 1983. Telefon 27-520 popoldan .9016 Prodam FORD TAUNUS 1600 L, letnik 1977, prevoženih 55.000 km, odlično ohranjen. Telefon 064-28-311 9017 R-4 letnik 1974, prodam. Boris Štibelj, Mlakarjeva 2, 9018 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Tavčar, Sopotnica 13. Škofja Loka 9019 ZASTAVO 101/1300 L, letnik 1979, prodam. Kacin, Begunjska 15, Kranj 9020 Prodam CITROEN GS-X, letnik 1978. Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Loka Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Mraz, Podlubnik 155, Škofja Loka Prodam SPAČKA, letnik 1974, registriranega za eno leto. Telefon 21-622 9021 Ugodno prodam VW 1500, letnik 1970, dobro ohranjen Telefon 24-336 9022 Prodam MOTOR - dvobrzinc, za 4.000 din Kranj, Stražiška 8 9023 Prodam ZASTAVO 101 SC (64 KM), letnik junij 1979, 35.000 km, z meglenka-mi bele barve, cena 167.000 din. Informacije po tel. 23-058 popoldan 9024 Prodam AMI 8 break, registnran do aprila 1983. Kranj, Struževo 47/i ali po tel 28-754 samo popoldan 9025 Prodam ZASTAVO 101 confort. Telefon 24-977 9026 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 - december. Ogled v petek popoldan in soboto dopoldan. Vreček, Rožna 11, Šenčur (zraven Delavske ceste) 9027 Prodam JUGO, letnik 1982. Informa-Hie oo tel. 068-21-406 od 15.30,do 20. ure c J ^ 9028 Prodam dobro ohranjen AUDI 80 LS, letnik 1979, 66.000 km. Štefka Mali, Tuualiče 58, Preddvor, tel. 45-096 9029 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, relo za rezervne dele. Podbrezje 5, Duplje LC1 9030 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Hunjak, Šorlijeva 17, Kranj 9031 Prodam karambolirano DIANO, letnik 1978 z nepoškodovanim motorjem, cena 35 000 din. Golniška 63, Kranj, tel. 23-369 9032 Prodam dobro ohranjen avto VW, letnik 1967. Otoče 23, Podnart 9033 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 letnik 1969. Markun, Preddvor 105 9034 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Cveta Sušnik, Hrastje 4, Kranj 9035 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do junija 1983. Telefon 28-939-Kranj 9036 FORD TAUNUS, model 1978, metalne barve, ohranjen kot nov, nujno prodam. Ogled v petek in soboto popoldan. Kranj, Skalica 14 blizu šole Stane Žagar 9037 Prodam dve ZIMSKI GUMI z OBROČI za Z-750. Telefon 21-322 od 13. do 19. ure 9038 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970. Prebačevo 50, Kranj 9039 Prodam ZASTAVO 101. Franc Kalan, Zlato polje 3, Kranj 9040 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Zadražnik, Sr. Bela 33, Pmldvor 9041 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1983, cena 6,3 SM. Anton Bevc, C. Revolucije 2/B, Jesenice 9042 Prodam DIANO, letnik 1979, prevoženih 38.000 km. Informacije po tel. 21-894 po 15. uri 9043 Prodam ZASTAVO 750 LE, staro 10 mesecev, še v garanciji, 8.500 km, dodatno opremljeno. Rupa 12, Kranj 9044 Prodam novo avtomobilsko TOVORNO PRIKOLICO. Marko Čebavs, Brezje 42 pri Radovljici 9045 Prodam 125-P, letnik 1976 - oktober. Marjan Zupane. Voglje 46, Šenčur 9046 Prodam dve malo rabljeni ZIMSKI GUMI - SAVA radial 145X 12 dva OBROČA za Z-750. Hafnarjevo 55, Škofja Loka 9047 Prodam MOPED APN - 4. Marjan Kralj, Pušta I 26, Škofja Loka 9048 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Zminec 60, Škofja Loka 9049 Prodani VW 1300, letnik 1973 (nemški), obnovljen, registriran. Groharjevo naselje 11, Skofia Loka 9050 Prodam ŠKOLJKO za ford taunus 20. Idtf Oldhamska 1, Kranj 9051 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Jože Hudobivuik, Kokrica - Kranj, Betonova 42 9052 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1973, dobro ohranjen, registnran do septembra 1983. Informacije' po tel. 47-359 ali 23-187. Ogled po 16. uri na Polici 4 pri Naklem 9053 Prodam »FIČOTA«, starejši letnik, v voznem stanju. Frelih, Ovsiše 34, Podnart ; 9054 Prodam ZASTAVO 850 special, registrirano do avgusta 1983. Naslov v oglasnem oddelku 9055 Prodam SPAČKA, letnik 1974. Ogled možen popoldan od 13. 9. dalje. Jut Vilič, Stara Loka 69, Škofja Loka 9056 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980 -oktober. Bogataj, Poljanska 55, Škofja Loka 9057 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981. Tone Krek, Dolenja Dobrava 23, Gorenja vas 9058 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1968, registriran do julija 1983 in JADRNICO ZETA - S 425. Telefon 57-046 - Rudi Štokelj, Pristava 80, Tržič 9059 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje 9060 Prodam registrirano ZASTAVO 750, vozno in bukova DRVA v »klaftrah«. Štefanja gora 28, Cerklje 9061 Prodam P-125, letnik 1982. Informacije popoldan po telefonu 24-741 9062 Kupim TOMOS ELEKTRONIC 90. Colnarič, Podbrezje 34, Duplje 9063 MERCEDES 200, letnik 1966, brez motorja, prodam ali kupim MOTOR 200 D. Janez Švegelj, Kokrica, Golniška 46, Kranj 9064 Prodam VW 1200. Slavko Hočevar, Golniška c. 24, Kokrica - Kranj 9065 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Franc Štern, Lahovče 76, Cerklje 9066 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do februarja 1983, karambolirano, cena, 3 SM. Telefon 68-341 ali 21-300 9067 Prodam zelo dobro ohranjen osebni avto VW, letnik 1975. Lahovče 40, Cerklje 9068 VILIČARJA - indos diesel (2 toni), prodam. Jugovic, Trata 18, Škofja Loka 9069 Prodam WARTBURG standard, letnik 1970, registriran do marca 1983, za 45.000 din. Informacije po tel. 74-449 8775 Prodam 4 komplet KOLESA semperit 175-70-SR-13 za ZASTAVO 101 ali 125-PZ. C. na Belo 3, Kokrica - Kranj 9070 Prodam WARTBURG turist, letnik 1976, prevoženih 100.000 km, cena 80.000 din. Informacije po tel. 75-514 popoldan 9071 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Milan Sajovic. Velesovo 79, Cerklje 9072 Zaradi gradnje prodam avto CIMOS GA, letnik 1982 - junij. Telefon 25-561 od 6. do 14. ure * 9073 Prodam ŠKODO L 110, registrirano do avgusta 1983. Logar, Olševek 24, Preddvor 9074 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, vozno, neregistrirano. Stane Blas, Radovljica, Gorenjska c. 33/A, tel. 75-410 od 6. do 8. in od 14. ure dalje 9075 Prodam MOTORNO KOLO CROSS SENIOR 50 ccm, cena 2,3 SM in ELEKTRONIC 90, cena 2,5SM. Jure Sefaj Savska 12, Jesenice - Javornik, telefon' 83-134 9076 Prodam PEUGEOT 404. Alojz Arh Frankovo naselje 98, Škofja Loka 9077 Prodam VW PASSAT, letnik 1978, 49.500 km. Dolinšek, Kranj, Pot za krajem 11, Orehek, tel. 27-153 zvečer in soboto celi dan 9078 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Po to če 1, Preddvor 9079 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977/78. Tomo Černe, Na Kresu 15, Železniki 9080 Prodam AMI 8 in rezervne dele. Bernard, Bratov Stražišar 7, Jesenice, telefon 82-650 9081 Prodam KOMBI IMV, triosni, povišani, letnik 1973 (predelan v delavnico). Informacije po tel. 064-82-710 9082 Prodam ZATAVO 750 SE, letnik 1981, za 11,5 SM in MOPEDA V-14 in T-12. Razinger, Blejska Dobrava 109, Jesenice 9083 Prodam osebni avto WARTBURG 353, letnik 1974. Ogled popoldan. Franc Doli-nar, Gregoričeva 15, Kranj — Čirče 9084 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, vozno. Zaplotnik, Križe 61/A, Tržič 9085 Prodam DIANO, letnik 1976. Darja Rosman, Vrhnje 22, Radovljica 9086 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do februarja, cena 15.000 din. Informacije po tel. 69-351 9087 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Darko Štefan, Tomšičeva 63, Jesenice, tel.82-158 9088 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do aprila 1983. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Miha Popovič, Sp. Gorje 202 (blok) 9089 Poceni prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110. Luže 33, Šenčur 9090 Prodam novo ŠKOLJKO za zastavo 101. Jeraša, Stražiška 15, Kranj 9091 Prodam tri leta starega GOLFA J. Prednost devize. Telefon 26-028 9092 Ugodno prodam ZASTAVO 101 C, julij 1980. Gostiša, Cankarjeva 31/C, Radovljica 9093 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 i generalno obnovljeno pločevino. Ogled vsak dan popoldan od 15. ure dalje. Vili Pretnar, Pot v Bitnje 62, Kranj 909h LADO 1300, novo, prodam. Informacije po tel. 25-635 9095 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977, registriran do avgusta 1983. Tinta Zalokar, Sp. Gorje 26. Ogled po 14. uri 9096 Ugodno prodam MOTORNO KOLO TOMOS T 12, dobro ohranjeno, Simčič. Moste 69, Žirovnica 9097 Prodam dobro ohranjeno PRIKOLICO za osebni avto z ogrodjem za »cerado«, nosilnost do 600 kg. Sp. Gorje 103/B (novo naselje) 9098 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, dobro ohranjeno. Toman, Posavec 132, Podnart 9099 ZASTAVA 101, letnik 1980, prodam. Milena Jamnik, Podreča 24, Mavčiče 9201 R-4, gar&žiran, metalno-plave barve, letnik 1978, prodam. Slavka Arh, Preddvor 10/A 9202 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Bojan Hrvat in, Ročevnica 53, Tržič, od 19. ure dalje 9161 Prodam ZASTAVO 1300, celo ali po delih in dva notranja BLATNIKA. STANOVANJA Zamenjam enosobno etažno STANOVANJE za dvosobno s kabinetom v Škof-ji Loki (z doplačilom). Naslov v oglasnem oddelku 8935 Kupim dvo ali trosohno STANOVANJE v Škofji Loki. Informacije po tel. 064-61-480 od 14. do 18. ure 8936 Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom v Škofji Loki. Šifra: Udobje 9163 Mlad par brez otrok, išče enosobno STANOVANJE ?a dobo enega leta v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po tel. 064-23-134 popoldan. Ostalo po dogovoru 9164 Mlad fant išče SOBO v Škofji Loki do odpoklica v vojsko. Telefon 60-097 -SERVIS Kralj 9165 Sprevodnik z ženo in enomesečnim otrokom išče kakršnokoli STANOVANJE v Škofji Loki, Kranju ali okolici. Cena ni važna. Šifra: Alpetour - sprevodnik 9166 Mlado poročen par z otrokom, išče STANOVANJE ali SOBO z možnostjo kuhania in pranja, lahko tudi na kmetiji v okolici Škofje Loke. Šifra: Mladoporočenca 9167 Kupim dvosobno STANOVANJE (64 do 67 kv. m), centralno ogrevano, s telefonom, na Planini II., I. ali v Šorlije-vem naselju. Informacije po tel. 22-329 P« 18. uri 9168 Prodam STANOVANJE. Jožo Kmet, Ljubljanska 6, Kranj 9169 Dvosobno STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enosobno v Kranju. Telefon 25-840 ali 82-082 9170 SOBO in kuhinjo, oddam trem fantom ali fantu in dekletu. Ponudbe pod šifro: Študenti 9171 Mlad zakonski par, ki pričakuje otroka vzame v najem STANOVANJE v Kranju. Benedičič, Šorlijeva4, Kranj, tel.28-615 9172 V najem vzamem opremljeno dvosobno STANOVANJE. Ponudbe pod: Takoj 9173 Stuident išče SOBO v Kranju. Telefon 065-26-470 9174 Mirni osebi oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice, od oktobra 1982, do maja 1983. Bled, Gregorčičeva 6, tel. 064-77-512 9175 Zamenjam opremljeno enosobno komfortno STANOVANJE (40 kv. metrov, telefon, centralna, topla voda, lastni atrijski vrt) v Kranju — Planina za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod: Kranj - Ljubljana 9176 Prodam dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki (60 kv. m). Šifra: Priložnost 9177 POZNANSTVA POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Škofji Loki ali okolici. Informacije po tel. 064-61 -480 od 14. do 18. ure 8940 V najem oddam GARAŽO v Šbrlijevem naselju. Cerklje 66 9178 Na območju Vodovodnega stolpa ali Zlatega polja, vzamem v najem GARA-ŽO. D anica Poljanec, Kranj, ValjavČe-va 6 . 9179 Staro HIŠO z nekaj zemlje, kupim za gotovino. Anzelc, Kogojeva 4, Ljubljana 9180 V centru Jesenic, oddam LOKAL, primeren za predstavništvo, butik, bife ali cvetličarno. Telefon 81-820. Pogoj sofinanciranje, oziroma posojilo pri adaptaciji stavbe. Šifra Najboljši ponudnik 9181 ZAPOSLITVE 1 Zaposlim ZIDARJA ali delavca za priučitev v zidarski stroki. Naslov v oglasnem oddelku 8941 Mlado dekle — ekonomski tehnik, brez službe, išče honorarno delo v Kranju. Telefon 28-615 9182 MIZARSTVO STARE Anton. Zg Bitnje 186, Kranj, zaposli KV MIZARJA. Stanovanja ni 9183 Frizerka, išče redno ali honorarno zaposlitev. Ponudbe pod: Frizerka 9184 Sprejmem ŠOFERJA za razvoz oran-žade. Vili Klanšek, Brezje 76/A 9185 Cenjene stranke obveščamo, da je v ZVIRČAH 53 odprt nov FRIZERSKI SALON. Odprt je: ponedeljk in torek od 13. do 20. ure, sreda, četrtek in sobota od 7. do 13. ure, petek od 12. do 20. ure. Za obisk se priporoča SONJA SELKO, Zvirče 53. OBVESTILA Fant (29/182), prijetnega videza, toleranten, pošten, nevezan, želim spoznati urejeno dekle s kančkom občutka za mirno in popolno skupno življenje. Resne ponudbe s fotografijo. Diskretnost zajamčena. Šifra: Utrinek 9192 Vdova, stara 50 let, s hišo in nekaj zemlje, želi spoznati pridnega vdovca. Ponudbe pod šifro: Lepa jesen 9193 ROLETE: lesene, plastične in ZALU-ZIJE, naročite ŠPILERJU, Gradnikova št. 9, Radovljica, telefon 064-75-610 8264 ELEKTROINSTALACUSKA DELA vseh vrst, opravljam. Jeraj, Rudija Papeža 3, Planina II. -9186 Kvalitetno POLAGAM vse vrste PVC talnih oblog ter tapisoma za privatni in družbeni sektor. Informacije vsak dan od 6. do 8. ure po tel. 75-941 9187 IZVAJAM vse vrste toplotne in hidroizolacije ravnih streh, sten, balkonov, teras, temeljev, obodov, bazenov, podzemnih prostorov, kot so skladišča, podzemne garaže, zaklonišča itd .. . Poleg toplotne in hidroizolacije opravljamo* tudi zaščito in izolacijo vseh vrst pločevinastih streh. HIDROIZOLACIJA Milan Kepic, Vopovlje 5, Cerklje 9188 Kvalitetno in poceni opravljam vsa ZIDARSKA DELA. Staneta Žagarja 20. Kranj 9189 PRIREDITVE IZGUBLJENO! 4. 9. 1982 sem izgubil, po poljski poti od Škofje Loke do Mavčič, nosilno gred od traktorske kosilnice. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Mavčiče 77 9194 OSTALO Nikola Jurkič, Loka 2, IVžič 9162 ANSAMBEL SIBILA, vabi v NEDELJO. ob 16. uri, na PLES oh ZBILJ-SKEM JEZERU 919(1 MLADINSKI PLES bo v Delavskem domu od 11. 9. dalje vsako soboto ob 20. uri 9191 Iščemo prijazno in urejeno žensko za VARSTVO na našem domu v Kranju. Po potrebi nudimo komfortno stanovanje. Ponudbe pod: Dobro plačilo 8946 Do pomladi odstopim ali zamenjam za kak drug gradbeni material 10 ton cementa. Ponudbe pod: Trbovlje 450 9195 INSTRUIRAM nemščino, francoščino in italijanščino. Informacije po tel 28-883 ^ 9196 Nujno iščem VARSTVO za 5 let stari deklici v popoldanskem času. Šesek, Gpriče 16, Golnik 9197 Sprejmem zakonca - upokojenca za pomoč v GOSPODINJSTVU in GOSPODARSTVU. Vili Klanšek, Brezje 76/A 9198 KS LANCOVO, daje v najem DOM NA GOŠKI RAVNI na Jelovici, prime*en za gostinsko ali počitniško dejavnost. Interesenti dobijo informacije po tel. 064-74-790 9199 LOTERIJA Srečka din Srečka din št. št. 0 40 81 60 0560 440 91 30 053880 20.040 231 160 389780 20.040 7341 800 94871 4.000 92 80 080981 1,000.060 8242 600 257611 20.000 8852 600 288441 20.000 309622 50.000 416251 500.000 325492 20.080 23693 2.000 4 40 51723 2.000 073004 20.040 212093 20.000 330084 20.040 251123 20.000 444404 20.040 453124 20.040 45 30 795 160 06 120 2405 400 76 60 51865 6.000 1506 520 007165 20.000 55106 8.000 71006 2.120 47 100 37246 6.000 67 80 55106 8.000 77 80 71006 2.120 87 60 227426. 20.000 627 200 363366 20.000 23927 2.000 485756 20.000 24987 4.060 55707 4.000 08 60 86287 6.060 28 60 2428 1.060 69 100 03938 2.000 359 200 16178 2.000 4169 500 58278 8.000 26989 6.000 77458 4.000 41999 8.000 002618 20.000 48599 8 000 334918 20.000 180039 100.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 11. septembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pija-deja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina - Center, Ul. Gorenjskega odreda 12,. PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa; Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Emona market — Prešernova l/a in Rožca — samopostrežna trgovina na Javorniku, O. Novaka 8 ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Delikatesa BLED Špecerija delikatesa. Park hotel in Živila Center II, Cesta Svobode GORJE Špecerjja market, Zgornje Gorje LESCE Murka 1 RADOVLJICA Živila Center f Vrška se vrača f v Crngrob - KRANJ - Gost, ki je 20. avgusta »občudoval« umetnine v Znameniti podružnični cerkvi f v Crngrobu pri Škofji Loki, se i ie mežnarici zdel nekoliko j čuden. Ko ga je okrog 12. ure I opazila v cerkvi, se je namreč ikarseda hitro umaknil. Priji sebna ženska je zapisala re-| gistrsko številko njegovega »mercedesa in obvestila posta-| jo milice v Skofji Loki. Obiskovalec večine nakra-jdenih oredmetov ni uspel od-Inesti. V cerkvi je pustil dva (stoječa svečnika iz glavnega I oltarja, tri baročne angele iz J stranskega oltarja, stare | okrog 500 let, dve lončeni po-| sodi in kovinski svečnik iz j prostora zvonika. Odnesel pa j je dragocen baročni kip svete l Urške. Axela Ulfa Sehnerta, držav-t jana Zvezne republike Nem-jčije, rojenega 1959. leta, iz •Bonna, so prijeli že uro kas-§neje delavci postaje milice jjesenice na Javorniku. Krajo S'tipa, ki ga je skril približno {petsto metrov od cerkve v gozdu, je na osnovi neizpod-» bitnih dokazov, ki so jih zbrali ? delavci uprave za notranje za-* deve iz Kranja, priznal šele včeraj. Slavna Urška se torej spet vrača v Crngrob. 1 H. J. Partizansko srečanje v Podnartu PODNART - V soboto, 18. septembra, ob 16. uri se bodo v domu kulture v Podnartu že sedmič srečali partizani in aktivisti, ki so med in pred vojno živeli in delali na območju krajevne skupnosti Podnart. Krajevni odbor ZZB NOV Podnart bo za uvod pripravil tudi kulturni program. Ker krajevni odbor ZZB NOV Podnart nima vseh naslovov nekdanjih borcev in aktivistov, ki so delovali tod, naj to obvestilo pomeni tudi vabilo na to srečanje. C. Rozman Izlet na Škrlatico Na Škrlatico, goro, ki je dobila svoje ime po škrlatni barvi v zgornjem delu in je posebno lepa, kadar jo obsije večerno sonce, organizirana PD Kranj planinski izlet izlet in to v nedeljo, 19. septembra. Tura na Škrlatico je atraktivna, gora je do danes ohranila sloves težke in naporne poti. Za obi-skovake z vrtoglavico ni priporočljiva, zahteva tudi dobro telesno pripravljenost, saj je naporne hoje za okoli 10 ur ali celo nekaj več. Škrlatica je naša druga najvišja gora in se ponaša z 2738 metri nadmorske višine. Planinska pot nanjo je drzno speljana in zavarovana. Vedno napravi na obiskovalca enkraten vtis, še posebno ob lepem vremenu. Dostopi so možni od Pogačnikovega doma, iz Krnice in iz Vrat od Aljaževega doma. Najkrajša in morda najpriporočljivejša je pot od Pogačnikovega doma, a naj-cfaljša iz Krnice, najbližje zavetišče - bivak 4 na RuŠju pa je oddaljen slabe 3 ure od vrha in približno toliko iz doline. Če vas ta nekoliko redkeje obiskovana gora zanima in privlači, se prijavite v pisarni PD Kranj na Koroški 27, kjer dobite tudi nekaj več podatkov. Udeleženci bodo krenili ob 5. uri s posebnim avtobusom izpred hotela Creina. Vračali se bodo isti dan zvečer. P. Leban Pričala tudi Trobčeva mati Trobčeva mati je tako kot na prejšnji sodni obravnavi pričala o sinu, ki naj bi se vedel drugače kot drugi zdravi otroci - V naslednjih dneh bo sodišče zaslišalo sodne izvedence Kranj — Sodna obravnava zoper Metoda Trobca se je včeraj, četrti dan razprave nadaljevala za zaprtimi vrati. Kot priča je namreč stopila pred sodni senat Štefka Kvas, nekdanja prva Trobčeva žena, ki naj bi tako kot na prejšnji sodni obravnavi pred dvema letoma pojasnila obnašanje Trobca v zakonu. Sodišče je vabilo tudi drugo bivšo Trobčevo ženo kot pričo, vendar pa se ta ni pojavila na sodišču. Sicer pa je ta teden sodišče skušalo razjasnjevati nekatere ro malo pojasnjene okoliščine izgi , Urške Srečko, ki je 20. marca v t? odpotovala s Črnivca domov /ta Okroglico in se ni več vrnila. Njene nekdanje sodelavke so kot priče pojasnjevale sodišču, kaj je delala Urška, ki je bila zaposlena v kuhinji gostilne Mrak, kako je oila oblečena tisti ponedeljek itd. Zvečer so jo čakali, njena mati j je šla celo naproti do Podvina, .ter je z avtobusom na Črnivec ni bilo, kasneje oa so jo iskali tudi doma na Okroglici. Priči Vida Glas m Stanislava Pire sta tudi povedali, da se Urška ni družila z moškimi, imela je celo odpor do njih, kar naj bi izviralo še iz zgodnje mladosti, niti ni imela fanta. Podrobno je bilo tudi pojasnjeno, koliko in katere ključe je imela Urška pri sebi, ko je zjutraj odhajala. Ključi, ki so jih kasneje našli pri Trobcu, so namreč odpirali zadnja vhodna vrata gostilne, eden od ključev pa tudi vrata na hodniku. Kako so napravili poizkus s ključi, je pred sodiščem kot priča pojasnila kriminalistka, delavka UNZ Kranj. V torek je nričala tudi Trobčeva mati, ki je tako kot na prejšnji sodni obravnavi podrobno opisala zgodnje sinovo otroštvo. Razložila je, da je Metod v razvoju zaostal za vrstniki, saj je shodil šele s petimi leti, pa tudi kasneje pri sedemnajstih letih je Nova žrtev gora Na poti od planine Lopušnice proti koči pri Sedmerih jezerih se je v torek, 7. septembra, smrtno ponesrečil planinec Jože Dolničar, star 71 let iz Ljubljane. S prijateljem Janezom Pislickom sta šla od ko& na Komni prek Razora in Lopušnice proti koči na Sedmerih jezerih. Na strmem vzponu pred kočo mu je nenadoma na spolzki, od dežja razmočeni poti spodrsnilo, padel je in z giavo udaril ob kamen. V koči so mu sicer nudili pomoč, vendar je Dolničar kmalu pa padcu podlegel hudim poškodbam. UOš/e "o fića j»APfi opažala, da ni tak kot drugi fantje, razpoložen, vesel itd. Na vprašanje poredsednika senata, kako se je obnašal, je povedala, da je bil otožen, da je sameval, da se ji je skratka zdel bolan, vendar pa ga ni nikoli peljala k zdravniku. Bala se je namreč, da bi ji zdravnik potrdil, da ima njen sin podobno bolezen, kot nekateri drugi v družini. Pogosto ga je bolela glava, kasneje, ko se je že zaposlil, pa je vedela, da je bil pri zdravniku, in da jemlje zdravila. Taka stanja so se sicer pri sinu menjavala, včasih je bil bolj razpoložen, potem pa se ji je zdeio, da je spet slabše. O tem naj &i j« pogovarjala tudi s prvo snaho, ki je tašči tudi govorila, da je Trobec gotovo bolan. Sodišče bo seveda tako materino pričanje presojalo, ko bo zaslišalo tudi sodne izvedence — psihiatre in si ogledalo vso medicinsko dokumentacijo o desedanjem zdravljenju Metoda Trobca v bolnišnicah za psihiatrijo. L. M. NESREČE NEPREVIDNO S PARKIRIŠČA NA CESTO Naklo — V ponedeljek, 6. septembra, se je nekaj pred eno uro popoldne na magistralni cesti v Naklem zgodila nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila, 54-letni Mihael Jerič iz Tatinca pri Kranju nenadoma s parkirišča pred gostilno Marinšek zapeljal na cesto. Iz smeri Potabora je tedaj pripeljalo drugo vozilo — vozil ga je 41-letni Štefan Adolf Boh iz Ljubljane. V trčenju sta bila ranjena oba voznika, gmotna škoda na vozilih pa tudi ni bila majhna, 180.000 dinarjev. D. 2. Požar pri varjenju Naklo - V hiši Janeza Vidica iz Naklega je v torek, 7. septembra, obrtnik Dolenšek iz Britofa napeljeval centralno kurjavo. V njegovi odsotnosti so trije Dolenškovi delavci, Jože in Lojze Eržen ter Marjan Muhar, z avtogenim varilnim aparatom varili glavno dovodno cev. Ena izmed vrtin na stropnem tramu, koder so napeljevali cev, se je zaradi vročine začela smoditi. Po končanem delu so jo sicer ohladili z vodo, toda vseeno je prišlo do požara. Cev prehaja skozi tram na podstreho, tu se je širil požar in uničil vse ostrešje. Gmotna škoda znaša 600.000 dinarjev. IMMHHia Jutri otroški Živ-žav Kranj - Travniki pod Smarj«tno goro v Stražišču bodo jutri spet oživeli od radostnega pričakovanja otrok. 2iv-žav 82, ki je zadnjo soboto v avgustu zaradi dežja nesrečno izpadel, se bo začel nekako ob devetih dopoldne. Če bo seveda vreme tokrat bolj nakiunjeno. Če ne, ^iv- žava letos ne bo ne pod Šmar-jetno, ne kjerkoli drugje. Na žalost prirediteljev in še bolj otrok. Program za jutri ostaja kot je bil. Nastopili bodo številni izvajalci iz vseh plasti zabavnega življenja. Đorđe BelaSe-vič je obljubil, da bo prišel, ee uo ie uicgiui, lu uu Mai-Tli II IIHl ' n—11 jan Smode pa Oto Pestner z New swing kvartetom in številni drugi bolj ali manj znani pevci, manjkalo pa menda ne bo niti Vinka Šimeka in njegovih žgečkljivih zgodbic. »Glavni« bo seveda spet domačin Andrej Šifrer, ki je k nastopu pritegnil kopico malčkov. toMMimtflffl tiri Kruh je iz pšenice Čeprav je lansko jesen marsikdo zmajeval z glavo ob podpisovanju samoupravnega sporazuma o tržnem pridelovanju pšenice in dvomil o dogovorjeni količini, številke o doslej odkupljenih tonah zlato rumenega zrnja govorijo o upravičenosti in nujnosti vsakoletnega dogovarjanja. Postavke lanskoletnega sporazuma med slovenskimi kmetovalci in zadrugami se uresničujejo. Slovenski zasebni in družbeni pridelovalci bodo prav kmalu zbrali načrtovanih 46 tisoč ton pridelka. Lanskoletna jesenska »papirnata vojna« 'torej le ni bila zaman. Že zdaj pa so pogledi pridelovalcev pšenice usmerjeni v novi setveni načrt, ki naj bi v pogodbeno pridelavo zajel 20 tisoč hektarov polj članov in kooperantov zadrug. Gorenjski kmetovalci, večinoma usmerjeni v pridelovanje krompirja in prirejo mesa in mleka, sejejo pšenice le toliko, kolikor jim je potrebna za vsakoletno kolobarjenje. Pri tem nekateri celotni pridelek obdržijo za lastne potrebe, za peko kruha in del kjub prepovedi še vedno za krmljenje, presežek pridelka prodajo zadrugi ali ga zamenjajo za koruzo. več kot 50 metrskih je hektarski pridelek, o so pred leti govorili pridelovalci. Vreme je no, toda to danes ni štiri hektare sem lam zmetal dve toni gnojil; ko sem dvakrat doj nadaljnjih 1800 kje so škropiva, obraba strojev .. sedanja odkupna budna, če jo primerjamo koruze ali potem s cei trgovinah. Da, < trgovini pšenični odkupna cena pšenice, obilnemu letošnjemu na štirih hektarih sem'j o ton — jo bom doslej kot lani in leta nazaj. _ kolikor zahteva kolobar.« poraba 7 cena Janez Ovsenik iz Predoselj: »Lansko jesen sem s kranjsko Slogo podpisal pogodbo o oddaji treh ton pšenice, vendar obveznosti nisem mogel uresničiti zaradi višje sile. Toča, ki je tod divjala 29. junija, je uničila domala tri četrtine načrtovanega pridelka. Resda sem dobil odškodnino od zavarovalne skupnosti, toda človeku je kljub temu težko, ko opazuje svojo nemoč ob naravnih ujmah. S poldrugega hektarja površine je kombajn naluščil le tri tone zrnja, od tega sem jo v zadrugi za koruzo zamenjal Z4uu kilogramov. Enako površino kot lani jo bomo posejali tudi letos. Za naročeno pridelavo ni težav s semenom, gnojili in škropivi. Zadruga nam vse to pravočasno preskrbi.« .. Ciril GloboCnik iz V okla. »Petnajst let že žanjem po vok-lanskih poljih, vendar tako dobre letine, kot je bila letošnja še ni bilo. Nemalo kmetov iz naše vasi je na hektarju površine pridelalo Jernej Oselj iz V deset mernikov sem tolikšno površino bom zasejal tudi letos. S ki ljah smo se že večkrat li, da bi zopet sejali če bi se splačalo. Tako krompirja še vedno hektar pšenice. 2e pšenico manj dela, j in pognojiš, spomlai1 in škropiš, toda zaenkrat še prevelike, nji pridelek, blizu tri bilo, smo zadržali za rabo. Kruh pečemo dc leta vsepovsod veliko pšenici. Mislim, da pri ljajo na drugo plat m< bolj človeški odnos do autom pogledu smo še zelo rt«*' In vsi vemo, da je kruh u f C. Zaplet ce!« Dan planincev na Li* Letošnja osrednja proslava ob nedeljo na Usci - Slavje l^enuo tu^ M ^^t, tovariša Tita, ki je ta kraj večkrat obiskal - Mno* prireditev Planinskemu arusivu -- . noao aoumu «uuuuu pospi**-* ce oziroma Krškega. Sevniški in skovalce na dve uri in pol dwf posavski planinci bodo posvetili to gicer pa ^ dostope na Lisce »J Domembno srečanje svojim juDiie- ok0liških krajev na novo ts*T DOme * ; praznovali Tiste ki teže hodijo, bo t*! rkove koče, Dripeijal avtobus. V nep*f »Inninskega ti:*; ' Krt nrncfA^ ... i' Na vsak način bo pod Smarjetno goro zares živahno. Odrasli bodo smeli priti le v spremstvu otrok, ki bodo na Ziv-žavu najpomembnejši gostje. Naročilnica za lepo vreme je oddana. Upajmo, da bo tudi kaj zalegla. H. J. nuHi; aH|tMMMIMMHkttMWMi Ljubljana - Glavni odbor Planinske zveze Slovenije je zaupal organizacijo in izvedbo osrednje proslave ob letošnjem dnevu planincev Planinskemu društvu Lisca iz Sevnice oziroma Krškega. Sevnišk- m ,_____avski planinci bodo posve i pomembno srečanje svojimjub.le iem in obletnicam Lisce; praznovali ........ bodo 80. obletnico Ju rkove koce, pHpelial avtobus. V nepf. 50 obletnico novega planinskega gUžinl doma doma na Lisci in 30. obletnico obno- KnaftV in vei ve sedanjega Tončkovega doma n. Lisci. Slavje, ki bo v nedeljo, 12. sep tembra, pri domu na Lisci, bodo planinci povezali tudi s praznovanjem 90 obletnice rojstva tovariša Hta, „i ie večkrat obiskal ta planinski krai Tod je namreč že marca 8. leta vodil prvi sestanek pol^ biroja centralnega komiteja KPJ. Lisco pa se je rad vračal tudi po osvoboditvi domovine. Proslava na Usc i se bo pričela ob 10 uri. Slavnostni govor bo imel sekretar republiškega sveta /.veze sindikatov Slovenije Mravko Krv ma. Kulturni spored bodo pripravni doma* pevci godba na piha « in foN ► klorna skupina. Svečanost se nadaljevala z družabnim srečanjem planincev. čeprav mnoga planinska društva po Sloveniji Pripravljajo svoje akc, e organizatorji pričakujejo na o red njem slovenskem P srečanju množično udeležbo. IretU društev načrtuie posebne proti kraju proslave; iz LjuU v nedeljo ob 6. uri 25 minut -tudi posebni vlak, ki bo čs, četrt pristal na postaji Bre* 1 bodo domači vodniki on/i.i. -..v,..— bo prostora za* busov in več kot 100 osefc«>**f Parkirišče za avtobuse be t»f. Lisco v vasi Razbor, od ko*' slaba ura hoda do pi*^; doma. In še to! Lisca kljub kc$* metrom nadmorske višine ^f izredno lepem razgledu da>| krog. Ker so v njeni bližin; Bohor, Veliko Kozje, drugi, bodo po proslavi doref J niki tudi proti njim poprii* i ne planincev, željne daljše Nov gasilski do* V nedeljo ob 14. uri bg Šenčurju odprli priz*^ gasilskemu domu in ps*; namenu nov gasilski * Obe pridobitvi sta vefc* pomena za krajane.