KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
63.
kos.
V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1935.
Letnik
VJ.
VSE
418. Oprostitev turistično-propagandnega materiala iz kraljevine Egipta od uvozne carine.
419. Navodila glede uporabljanja pripomb in opazk v uvozni carinski tarifi.
420. Izprememba §§ 10. in 12. pravilnika o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploataciji.
421. Pristop svobodnega mesta Gdanska h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednar. prometu po zraku.
422. Ratifikacija konvencije za ustanovitev Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit.
BINA
423.
424.
425.
42«.
427.
428.
Pristop Avstralije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del.
Izmena ratifikacijskih instrumentov glede konvencije o odškodnini delavcem za nezgode pri delu, z Argentino. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, po Japanu.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
418.
Oprostitev
turistično-propagandnega materiala iz kraljevine Egipta od uvozne carine.*
Na osnovi odločbe ministrskega sveta št. 399/IV z dne 4. januarja 1933, objavljene v »Služb, novinah« št. 10/111 z dne 14. januarja 1933, odločam:
Nasproti kraljevini Egiptu se ukinja uvozna carina na predmete iz točke 1. te odločbe, če so egiptskega izvora, namenjeni za brezplačno razširjanje v našem carinskem območju in je iz njih jasno razviden njih značaj turistično-propagandnega materiala, ker je ministrstvo za zunanje posle z dopisom K. p. št. 4895/323 z dne
17.	maja 1935 obvestilo oddelek za carine, da je egiptska vlada s svojim odlokom, objavljenim v egiptskih službenih novinah št. 15 z dne 18. februarja 1935, odredila, da je ob pogoju vzajemnosti tuji propagandni turistični material pri uvozu v Egipt oproščen carine.
Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah« in velja, dokler se ne prekliče.
V Beogradu, dne 25. maja 1935; št. 12.457/IV.
Minister za finance dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Ta odločba je stopila v veljavo dne 5. junija 1935, ko je bila prvič objavljena.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. junija 1935, št. 133/XXXIII/329.
419.
Navodila
glede uporabljanja pripomb in opazk v uvozni carinski tarifi.*
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi predpisujem naslednja navodila glede uporabljanja pripomb in opazk v uvozni carinski tarifi.
I.
Glede uporabljanja pripombe k št. 57, pripombe k št. 197 in 202 in točke 3. pripombe k št. 271.
1. Uporabo teh določb je zahtevati z izjavo v deklaraciji.
2. Pripombo k št. 57 smejo uporabljati samo carinarnice, pri katerih je veterinarska postaja, in če izpolnjuje uvoznik pogoje, določene s pravilnikom o uvozu plemenskih živali (»Službene novine« št. 281 z dne 10. decembra 1927).**
3. Radi uporabe pripombe k št. 202 mora imeti uvoznik skladno s § 91. zakona o monopolih *** potrdilo uprave državnih monopolov.
4. S pripombo k št. 197 in točko 3. opazke k št. 271 se je moči koristiti šele z dnem, ko se objavi odločba ministra za finance v »Službenih novinah«.
II.
Glede uporabljanja pripombe k št. 207, 211, 334, 442, 536, 541, 586 in 635 ter točke 4., prvega odstavka, občnih opazk k XV. delu uvozne tarife.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	marca 1935, št. 54/XIII/137.
** »Uradni list« št. 515/130 iz 1. 1927.
*** »Službeni list« št. 70/6 iz 1. 1932.
1. Uporabo odobr ujejo carinarnice na pismeno vlogu, ki se jim more samo obenem z deklaracijo predložiti.
Uporaba se mora zahtevati tudi v deklaraciji.
2. Obenem z vlogo za uporabo prvega odstavka točke 4. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife se mora predložiti tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se blago ne izdeluje v državi.
Ali se izdeluje blago iz pripomb v državi ali ne, ocenjajo carinarnice po spisku ministrstva za trgovino in industrijo, ki ga objavlja to v »Službenih novinah«; zato ni zahtevati potrdila ministrstva za trgovino in industrijo.
3. Ker postavlja prvi odstavek točke 4. občnih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife za pogoj, da je blago novo, ni tarifno imenovanje, ko se zahteva uporaba tega odstavka, samo tisto, ki ustreza dotični tarifni številki, marveč tisto, ki ustreza dotični številki in temu pogoju.
4. Ko carinarnica ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji in predložene vse potrebne listine, izda, sklicuje se na dotično zakonsko določbo in na oddelek II. tega razpisa, odločbo na vlogi sami.
TIL
Glede uporabljanja pripombe k št. 17, točk 1., 2., 4.,
5., 6. in 7. opazke k št. 271, prvega stavka točke 7., točk
8., 9. in 10. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife, pogojene pripombe k št. 104 in pogojene opazke k št. 274 in 275.
1. S temi določbami se morejo koristiti samo ustrezna industrijska, odnosno rudarsko-industrijska podjetja.
2. Vsako podjetje mora biti predhodno pregledano po mešani komisiji, katere člane 'odredita ministrstvo za trgovino in industrijo, glede točke 8. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife pa tudi nadzorno zrakoplovno oblastvo. Komisija mora dloločiti letno potrebo za vsako poedino vrsto blaga in ko se podjetje izjavi, označiti carinarnico, pri kateri se vrši uvoz blaga.
3. Zahtevo, naj se odredi komisija, je poslati ministrstvu za trgovino in industrijo; dnevnice, potni in prevozni stroški članov komisije pa obromenjajo prosilca. Nihče ne more imeti v komisiji več ko dva predstavnika.
4. Letno potrebo vsake poedine vrste blaga ugotovi komisija z zapisnikom v treh, glede točke 8. občnih pripomb k XV. delu uvozne tarife pa v štirih enako-glasnih izvodih, ki jih podpiše tudi predstavnik podjetja.
Komisija pošlje vse zapisnike ministrstvu za trgovino in industrijo, da da to potrebno soglasnost o točnosti komisijskega poročila kakor tudi, da pribavi v primerih iz točke 8. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife soglasnost nadzornega zrakoplovnega oblastva.
Oblastvo, ki je dalo soglasnost, pridrži en izvod komisijskega ]x>ročila. Ostala dva izvoda pošlje ministrstvo za trgovino in industrijo oddelku za carine.
5. V okviru dobljene soglasnosti izda glede na dotično zakonsko določbo oddelek odločbo.
Če odločba odstopa v čemerkoli od dobljene soglasnosti, obvesti oddelek za carine tudi oblastvo, ki jo je dalo. V tem primeru kakor tudi, če odstopa dobljena soglasnost od! komisijskega poročila, se mora to v odločbi in tudi na obeh izvodih komisijskega poročila ugotoviti.
Če bi glede točke 8. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife obe soglasnosti ne bili enaki, je odločilna za oddelek za carine tista, ki jo je dalo nadzorno zrakoplovno oblastvo.
6. V odločbi oddelka za carine morajo biti določene za podjetje tele obveznosti:
a) da vodi knjigo o uvoženem blagu po posebni partiji za vsako vrsto, sklicevaje se na številko in dan uvozne deklaracije in z navedbo tarifnega imenovanja, kjer je pa to potrebno (kakor n. pr. pri delih aero-planov in motorjev, pri kemikalijah) tudi z navedbo trgovinskega naziva blaga v oklepaju, in da ga izknji-žuje z označbo, katera količina in v kateri namen je uporabljena;
b) da so carinska oblastva upravičena, pregledati kadarkoli med poslovnim časom knjige, način uporabe blaga in neporabljene količine;
c) da ima uporaba blaga za kaj drugega, ne pa za to, na kar se glasi odločba oddelka za carine, za posledico odgovornost po carinsko-kazenskih predpisih;
č) da predloži vsako koledarsko leto ob vsaki prvi uvozni deklaraciji carinarnici knjigo o uvoženem blagu v overovitev glede števila strani; zahteva se poda s pismeno vlogo, overovitev pa se opravi po uradni dolžnosti;
d) da sklene knjigo o uvoženem blagu z vsakim dnem 31. decembra in predloži do vsakega dne 1. februarja oddelku za carine in carinarnici izpisek o skupni količini uvoženega in uporabljenega blaga ter izkaže tudi morebitni ostanek, ki se mora prenesti v knjigo za naslednje leto, o čemer se mora carinarnica ob overitvi prepričati;
e) da ima neredna in nepravilna voditev knjige o uvoženem blagu za posledico odgovornost zaradi kršitve carinskih predpisov.
7. Tudi carinarnica vodi knjigo s posebnimi partijami za vsako vrsto blaga, ali pa kontrolni list, če vrste blaga to dopuščajo, sklicevaje se na številko in dan deklaracije, knjigo je skleniti z vsakim dnem 31. decembra in predložiti oddelku za carine do vsakega dne 1. februarja poročilo o uvozu vsake poedine vrste in količine blaga, sklicevaje se na številko in dan deklaracije; v poročilu je označiti v posebnem razpredelku, koliko bi znašala carina, če bi se bila pobrala, odnosno kolika je razlika med carino, pobrano po dotični pripombi ali opazki, in carino, ki bi se plačala po ustrezni tarifni številki.
8. Svojo odločbo z enim izvodom komisijskega poročila pošlje oddelek za carine uvozni carinarnici, ki jo priobči prosilcu na podpis. Ob tej priliki mora prosilec pismeno izjaviti, ali sprejema pogoje iz odločbe ali ne.
Če je izjava odklonilna, izgubi odločba veljavnost in carinarnica jo kot tako vrne oddelku za carine.
Če prosilec izjavi, da sprejema pogoje, mu carinarnica po uradni dolžnosti takoj izroči na podpis overovljene prepise odločbe in komisijskega poročila.
V tem poslednjem primeru pridobi prosilec takoj pravico, koristiti se v mejah odločbe z dotično zakonsko določbo.
9. Odobritev, koristiti se v mejah odločbe oddelka za carine z dotično zakonsko določbo, dajejo carinarnice na pismeno vlogo, ki se predloži ob predložitvi vsake deklaracije. Razen tega mora biti zahteva zapisana tudi v deklaraciji.
Z vsako vlogo se mora predložiti tudi potrdilo pristojne zbornice, da je podjetje pri nji registrirano kot industrijsko in za katere vrste industrije.
Teh potrdil ne predlagajo podjetja, ki so last države.
Industrijska podjetja, ki so last samoupravnih teles, predlože lahko namesto teh potrdil potrdila pristojnih
krajevnih državnih oblastev ali nadzornih samoupravnih oblastev, da in s katero vrsto industrije se bavijo.
Rudarsko-industrijska podjetja predlože lahko namesto teh potrdil potrdilo generalne rudarske direkcije, rudarskih glavarstev v Sarajevu, Zagrebu in Splitu in rudarskega glavarstva v Ljubljani.
Obenem z vlogo se mora predložiti tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, če je v dotični zakonski določbi tako odrejeno, s tistimi podatki, ki jih določa ta zakonska določba.
Radi uporabe točke 10. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife se mora predložiti obenem z vlogo tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da ustreza dotično industrijsko podjetje pogojem, ki jih postavlja ministrstvo za ustanovitev te vrste industrije.
10. V prvi polovici koledarskega leta se sme na eno ali več deklaracij uvoziti vsa letna potreba. Po tem roku se sinejo uvoziti na eno ali več deklaracij samo sorazmerne količine, ustrezajoče času do vštetega dne 31. decembra.
To ne velja za tvornice aeroplanov in aeroplanskih motorjev, ki smejo uvoziti o vsakem času hkratu vse vrste in količine ali pa tisti del, ki še ni uvožen.
Ce spada blago, ki ga uvozijo tvornice aeroplanov in aeroplanskih motorjev, pred uporabo glede pravšnosti pod oceno po nadzornem zrakoplovnem oblastvu, pa le-to spozna, da ne ustreza potrebnim pogojem, dovoli oddelek za carine, da se blago vrne v inozemstvo, vrnjene količine, uvožene na račun letne potrebe, pa razveljavijo.
11. Imenovanje v deklaraciji mora biti tarifno, za kemikalije pa tudi z nazivom, ki je v komisijskem poročilu.
12. Ko carinarnica ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji in predložene vse potrebne listine, izda na vlogi sami rešitev, sklicevaje se na dotično pripombo ali opazko in na oddelek III. teh navodil.
0 uvozu zemeljskih orehov (kikeriki) se carinarnica v rešitvi ne sklicuje ne na potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo ne na potrdila o izvoru blaga, niti ne zahteva teh potrdil, ker jih tudi dotična pripomba ne zahteva.
13. Odločba oddelka za carine velja eno koledarsko
leto.
Odobrene vrste in količine blaga veljajo, dokler se ne izpremene.
V obeh primerih je veljavnost omejena s trajanjem sedanjih zakonskih določb.
14. Ce zahteva prosilec izpremembo ali dopolnitev, ker odstopa od uvoza blaga, ali zbog zmanjšanja količine, izda oddelek za carine novo odločbo, s katero razveljavlja prejšnjo, ne da bi predhodno zaprosil soglasnost. Drugače se mora predhodno dobiti soglasnost, šele nato pa izdati odločba.
Ce oblastvo, ki daje soglasnost, ali če oddelek za carine sam spozna, da je treba odrediti komisijo, v vlogi pa ni take prosilčeve zahteve, zahteva oddelek za carine glede na točko 3. od prosilca predhodni pristanek.
15. Podjetja, ki imajo določene letne potrebe, začno točki 9. in 12. lahko takoj uporabljati; drugače je za vsa podjetja tak postopek obvezen od dne 1. aprila 1935.
Od trenutka prehoda na ta postopek stopijo v veljavo tudi vse ostale določbe tega oddelka; knjiga o uvoženem hlagu, ki so jo začela voditi podjetja za to leto, lahko ostane, mora se pa overoviti ob prvi ekspediciji po teh določbah.
Prehod se izvrši tako, da poda vsako podjetje oddelku za carine vlogo z označbo sedanjih vrst in količin blaga, ali pa da predloži obenem z vlogo njih spisek v dveh enakih izvodih.
Po tej vlogi in v mejah prej odobravanih vrst in količin izda oddelek za carine novo odločbo in razveljavi prejšnjo, ne da bi predhodno zaprosil soglasnost, kjer je ta že bila dana.
Dokler se to ne izvede, se je ravnati po določbah, ki so sedaj v veljavi.
16. Vsako koledarsko leto priloži carinarnica prepis odločbe oddelka za carine unikatu prve uvozne deklaracije, ob poslednji pa izpisek uvoženih količin.
IV.
Glede uporabljanja pripombe k št. 22 in 86.
Uporabo teh pripomb odobruje oddelek za carine, in to pripombe k št. 22 na pismeni predlog pristojnih ministrstev, pripombe k št. 86 pa na pismeni predlog pristojnih ministrov.
V.
Glede uporabljanja točke 7., drugega stavka, občnih opazk k XV. delu uvozne tarife.
1. Oprostitve od carine daje oddelek za carine na pismeno vlogo, v kateri mora biti imenovana uvozna carinarnica in s katero se mora obenem predložiti:
a) spisek vse notranje opreme v dveh enakoglasnih izvodih, prav tako tudi spisek vsake poedine vrste in količine materiala in predmetov, če se uvažajo tudi ti;
b) potrdilo' ministrstva za trgovino in industrijo, da jih uvaža dotična ladjedelnica za zgraditev novega parnika ali nove motorne ladje;
c) načrt parnika ali motorne ladje z označbo tonaže in obmerov;
č) potrdilo krajevnega upravnega oblastva, da je taka ladja pri dotičnem podjetju res naročena in za čigav račun.
2. Za te primere veljajo določbe točk 6., 7. in 8. oddelka 111.; sklep se izvrši, ko je ladja opremljena, na osnovi komisijskega poročila.
Ce bi se ob tej priliki pokazal kak višek, sme uvoznik pismeno od carinarnice zahtevati in mu carinarnica dovoli, da vnese višek v letno potrebo, če ni že povzeta, ali pa da ga vrne v inozemstvo; drugače pobere od njega ustrezne davščine.
3. Ko je ladja opremljena, je podjetje zavezano, oddelek za carine pismeno obvestiti in zaprositi, naj odredi ob stroških podjetja komisijo radi ugotovitve, da je vse resnično uvoženo in uporabljeno pri novi gradnji in da je vsa notranja premična oprema prešla v ladijski inventar.
Prednji izvid ugotovi komisija z zapisnikom v dveh izvodih, ki ju izroči carinarnici.
Enega teh izvodov izroči carinarnica podjetju, ki sme odslej z ladjo svobodno razpolagati.
Drugi izvod priloži unikatu poslednje deklaracije obenem z odločbo oddelka za carine.
O vsem, kar je bilo uvoženo in v kakšni količini, predloži carinarnica oddelku za carine poročilo, v katerem mora biti označeno tudi, koliko bi znašala carina, če bi se bila pobrala.
VI.
Glede uporabljanja drugega odstavka točke 4., točke 5. in točke 6. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife.
1. Opr-ostitve od carine daje oddelek za carine na pismene vloge, v katerih je označiti tudi uvozno carinarnico.
Obenem z vlogo je treba predložiti:
a) glede drugega stavka točke 4. potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se blago ne izdeluje v državi in da ga uvaža tvornica, katere ustanovitev je dovoljena; glede tarifnega imenovanja se je ravnati po točki 3. oddelka II. teh navodil;
b) glede točke 5. potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se blago ne izdeluje v državi, izvirnik računa o vrednosti, načrt plovnega objekta z označbo tonaže in obmere ladij;
c) glede točke 6. potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se blago ne izdeluje v državi, potrdilo ministrstva za gradbe, da uvaža blago vodna zadruga in da ga uporabi za svoja izboljševalna dela.
2. V rešitvi o uporabi drugega odstavka točke 4. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife mora biti postavljen pogoj, upoštevaje prvi odstavek iste točke, da je treba carino zajamčiti z gotovino ali z državnimi ali po državi zajamčenimi vrednostnimi papirji po tečaju, ki ga občasno objavlja minister za finance, in da je uvoznik dolžan, zaprositi po opravljenem montiranju s pismeno vlogo oddelek za carine, naj odredi ob prosilčevih stroških komisijo, ki naj ugotovi montažo v tvornici.
Ko dobi carinarnica komisijski zapisnik o izvršeni montaži, vrne uvozniku položeno jamčevino, ne da bi zahtevala za to posebno vlogo.
Pri odločbi o oprostitvi od carine teh tehničnih naprav iz točke 6. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife se je ravnati na isti način; le da je treba na stroje carino kreditirati glede na prvi odstavek točke 4. istih opazk, glede ostalega pa po tarifnem imenovanju.
Ob ocarinjanju blaga iz drugega odstavka točke 4. in tehničnih naprav iz točke 6. občnih pripomb k XV. delu uvozne tarife označijo carinski uradniki na vsaki deklaraciji vrsto in znesek položene jamčevine in številko, pod katero je bila prevzeta.
3. Odločba oddelka za carine se priloži unikatu deklaracije, če pa je bilo več ekspedicij, unikatu prve deklaracije.
VII.
Glede uporabljanja vseh pripomb in opazk.
1. Kjerkoli je v spredaj omenjenih pripombah ali opazkah izrečno postavljeno za pogoj, da je blago po izvoru iz pogodbene države, se ne morejo uporabljati določbe iz člena 11., točke 6., mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti* in je treba obenem z deklaracijo brezpogojno predložiti potrdilo o izvoru.
2. V primerih iz pripomb in opazk, ki so obsežene v razpisih št. 26.140/IV z dne 27. avg. 1932, št. 29.220/IV z dne 27. septembra 1932 in št. 8534 z dne 29. marca 1933, je treba postopati v smislu naštetih razpisov; prav tako pa tudi v novih, ki ustrezajo prejšnjim pripombam ali opazkam.
3. Ob uporabi določb iz oddelka II. teh navodil mora voditi vsaka carinarnica spisek deklaracij, po katerih je
* »Uradni list« št. 4/2 iz 1. 1929./1930.
uporabila kako pripombo ali opazko, kjer je v posebnem razpredelku navesti, koliko bi znašala carina, če bi se bila pobrala, odnosno kolika je razlika med pobrano carino in carino, ki bi se bila pobrala po ustrezni tarifni številki.
To mora storiti carinarnica tudi glede primerov iz oddelka VI. tega razpisa.
Carinarnica pošlje po izteku vsakega koledarskega leta prepis teh spiskov oddelku za carine.
Vlil.
Glede točk 1., 2. in 3. občnih opazk k XV. delu uvozne
tarife.
1. Glede točk 1. in 2. — Za manj važne sestavne dele, ki bi pri ekspedicijah strojev manjkali, se smatrajo tisti, brez katerih dotični stroj lahko deluje.
2. Glede točke 3. — Popis stroja mora navajati njegov naziv, za kakšno industrijo se naj uporabi, eventualno tudi ime proizvodnika in tvorniško številko stroja.
V spisek delov je treba vsak del vpisati po njegovem nazivu, če ga ima. Vselej pa je treba kar najnatančneje navesti, kje so dotični stroji.
Namesto načrta kompletnega stroja se predloži lahko tudi slika — fotografija.
Dopustno je, označiti na načrtu ali sliki poedine dele s številkami ali črkami in v spisku navesti, da je to del, ki je označen na načrtu, odnosno na sliki s to številko ali črko.
Popis stroja in spisek delov se napravita lahko tudi skupno.
3. Če se uvozijo kompletni stroji v razloženem stanju v nekaj zaporednih pošiljkah, mora navajati spisek delov tudi še težo in tarifno imenovanje vsakega poedi-nega dela po tvarini, iz katere je, z razpredelki za stopnjo in znesek carine.
4. Stroji v razloženem stanju se ocarinjajo kakor popolnoma zloženi stroji; zato je treba, da ustreza tarifno imenovanje za razložene stroje tarifni številki, v kateri so označeni.
5. Popis stroja, spisek delov in načrt-fotografija se predlože obenem z deklaracijo, odnosno obenem s prvo deklaracijo, če se uvaža kompletni stroj razložen v nekaj zaporednih pošiljkah, in ostanejo pri carinarnici pri unikatu deklaracije.
6. Če glede na vrsto in število poedinih delov strojev v razloženem stanju ali pri zloženem stroju carinski uradniki ne bi mogli ugotoviti točnost prijave, odredi carinarnica iz spiska strojnih inženjerjev, ki ga takoj zaprosi od pristojne zbornice, inženjerja, ki opravi poleg carinskih uradnikov pregled ob uvoznikovih stroških.
Tako je ravnati carinarnici tudi, če carinski uradniki ne morejo ugotoviti, da je stroj nov.
7. Če se uvažajo stroji razloženi v več zaporednih pošiljkah, je postopati tako-le:
a) Vsi deli, ki sestavljajo kompletni stroj, se morajo uvoziti v treh mesecih od dne prve ekspedicije, in to pri isti carinarnici.
Oddelek za carine sme ta rok podaljšati, če se mu predloži pred iztekom treh mesecev obrazložena vloga;
b) obenem s prvo uvozno deklaracijo se predloži spisek delov v dveh enakoglasnih izvodih s posebnim izpiskom iz spiska tistih delov, ki se s to deklaracijo uvažajo; v deklaraciji je treba poleg tarifnega imenovanja označiti, da so to deli dotičnega kompletnega stroja, našteti v izpisku spiska;
c) en spisek in izpisek iz spiska ostaneta pri unikatu deklaracije, drugi spisek pa se vrne z duplikatom;
č) pozneje vložene deklaracije se morajo zvezati z uvoznimi številkami vseh prejšnjih deklaracij; obenem z njimi je priložiti vrnjeni spisek in izpisek tistih delov, ki se s to deklaracijo uvažajo; spisek se vrne vselej z duplikatom, izpisek iz spiska pa se priloži unikatu;
d) carinarnica prizna z uvoznimi številkami poedi-nih deklaracij oba izvoda spiska in izračuni v ustreznih razpredelkih, upoštevaje dotično tarifno imenovanje, carino, katere znesek je po vsaki deklaraciji zajamčiti z gotovino ali z državnimi ali po državi zajamčenimi vrednostnimi papirji po tečaju, ki ga občasno določa minister za finance;
e) carinski uradniki označijo na dotičnih deklaracijah vsake poedine ekspedicije strojev v razloženem stanju, kakšna jainčevina je položena, in njen znesek, sklicevaje se na številko, pod katero je bila sprejeta.
Ko se uvoz dokončno opravi, je ravnati s položenimi jamčevinami po določbah oddelka VI., drugega odstavka, točke 2.;
f) če se kompletni stroj v razloženem stanju, ki se uvaža v več zaporednih pošiljkah, ne uvozi v določenem roku, ubere carinarnica iz položene jaamčevine pristojbine po posebnih referatih za vsako deklaracijo s 6°/o obresti od dne, ko se je dotična deklaracija vložila, pa do dne, ko se je plačilo dobilo, in označi vse to, sklicevaje se na številko referata, v dotičnih unikatih;
g) odrejeni strojni inženjer označi na unikatu deklaracije ob zakoniti odgovornosti, kaj je našel; če je našel netočno prijavo, t. j. da so neki deli že bili prijavljeni in uvoženi ali da vobče ne spadajo v sestav dotičnega stroja, podpiše zapisnik o kaznivem dejanju kot strokovnjak tudi odrejeni strojni inženjer;
h) morebitna ležnina od dne, ko je bil inženjer pozvan, pa do dne, ko je odšel na pregled, se po določbi odstavka a) člena 18. v predlogu zakona o občni carinski tarifi ne pobira, ker je inženjerja pozvala carinarnica.
IX.
Ta navodila stopijo v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah« in tega dne prestanejo veljati razpisa C. br. 29.572 z dne 20. junija 1925 in CG. br. 39.200 z dne 9. septembra 1926, vsi razpisi, s katerimi sta bila ta dva razpisa izpremenjena in dopolnjena, ter razpis C. br. 13.630 z dne 21. marca 1925, kolikor zbog prehodnega stanja (oddelek III., točka 15.) njih določbe ne bi veljale tudi za ta čas.
V Beogradu, dne 27. februarja 1935; št. 4949/1 V.
Minister za finance dr. Mil. Stojadinovič s. r.
—	• «*•- -
420.
Izprememba
§§ 10. in 12. pravilnika o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploataciji z dne 1. marca 1930.*
Minister za promet je |hk1 M. s. št. 7896/35 z dne
14.	maja 1935 odobril izpremembo §§ 10. in 12. pravilnika 142/30,** ki se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	julija 1935, št. 156/XXXVI/372.
** >Uradni list« št. 171/37 iz 1. 1929./1930.
Ȥ 10.
Gojenci vojaških šol, dijaki na odslužitvi vojaškega roka, vojaki stalnega kadra, dalje vojaki na odslužitvi vojaškega roka pri orožništvu in začasni orožniki imajo, kadar potujejo neslužbeno, pravico do znižane voznine, če potujejo v uniformi in imajo predpisano objavo svoje komande. Objava velja za eno i>otovanje v relaciji, ki je v njej navedena.
Potovati v civilu je dovoljeno, če je v objavi pripomba, da potuje dotična oseba v civilni obleki.
Gojenci vojaških šol uživajo popust 50%, ostali pa 75% normalne vozne cene.
Gojencem častniških šol pristoji na železnici II. razred brzega ali potniškega vlaka, na ladjah pa I. razred. Gojencem ostalih vojaških šol in dijakom na odslužitvi vojaškega roka pristoji na železnici III. razred brzega ali potniškega vlaka, na ladjah pa II. razred. Ostalim vojaškim osebam, navedenim v prvem odstavku, pristoji na železnici III. razred, na ladjah pa najnižji razred.«
>§ 12.
1. Osebe, ki se smatrajo po invalidskem zakonu za vojne invalide, uživajo brezplačno vožnjo, kadar jih kličejo pristojna oblastva na zdravniški pregled, zdravljenje, strokovni pouk, radi protez ali drugih ortopedskih I ir i po moč kov in kadar se od tam vračajo domov (§§ 30. in 111. invalidskega zakona), in sicer v tistem razredu potniških in brzih vlakov, ki jim pristoji po činu pri vojski. Spremljevalci vojnih invalidov I. skupine imajo pravico do brezplačne vožnje kakor invalidi' V takem primeru mora biti v objavi invalida I. skupine v zaglavju pripomba: »Ima pravico do spremljevalca kot invalid
1.	skupine«, za invalidovim imenom pa pripomba: »s spremljevalcem«; spremljevalec ima pravico do te ugodnosti samo, če potuje skupaj z invalidom.
Invalidi morajo biti radi uživanja te ugodnosti opremljeni s posebno objavo, na katere hrbtu mora biti invalidov osebni popis, potrjen s podpisom in pečatom sreskega načelnika.
Te objave izdajajo:
a) ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje;
b) ortopedski zavodi v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Trebinju in podružnica zagrebškega ortopedskega zavoda v Splitu;
c) invalidski dom v Našicah in invalidska sanatorija v Surdulici in Beogradu;
č) sreski načelnik in oddelki za socialno politiko in narodno zdravje pri banskih upravah;
d) komande vojaških okrožij in komande divizijskih oblasti.
2. Vojni invalidi (tudi ruski vojni invalidi) uživajo, kadar potujejo po zasebnem poslu, trikrat na leto pri vožnji popust 50% normalnih voznih cen, in to v razredu po izberi. Spremljevalci vojnih invalidov I. skupine uživajo pri zasebnih potovanjih invalidov brezplačno vožnjo. V takem primeru mora biti v legitimaciji vojnega invalida I. skupine v zaglavju pripomba: »Ima pravico do spremljevalca kot invalid I. skupine«. Spremljevalec ima pravico do te ugodnosti samo, če potuje skupaj z invalidom.
Invalidi morajo biti radi uživanja te ugodnosti opremljeni z železniško legitimacijo, predpisano za državne upokojence. Legitimacije izdaja na zahtevo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje direkcija državnih železnic v Beogradu. Glede zahtevanja legi-
timacij veljajo po smislu določbe § 6. tega pravilnika. Legitimacije podaljšuje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Vojni invalidi, ki uživajo pri vožnji ugodnost že po kakem drugem predpisu tega pravilnika, nimajo pravice do te ugodnosti.
3.	Pohabljeni rodbinski člani in sirote vojnih invalidov, zaščiteni po invalidskem zakonu, uživajo brezplačno vožnjo, kadar potujejo na poziv ortopedskih zavodov, navedenih v točki 1., radi zdravljenja, opreme s protezami in drugimi ortopedskimi pripomočki in njih popravila ter za povratek domov (§ 34. invalidskega zakona), in sicer v tistem razredu potniških vlakov, ki gre ali bi šla vojnemu invalidu po činu v vojski.
To ugodnost Uživajo navedene osebe na osnovi objave, izdane od ortopedskega zavoda. Objava ima na hrbtu lastnikov osebni popis, potrjen s pečatom in podpisom sreskega načelnika.«
Iz generalne direkcije državnih železnic — občnega eddelka v Beogradu, dne 26. junija 1935; št. 64.340/35.
421.
Pristop
svobodnega mesta Gdanska h konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku.*
Poljsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom št. 97/4 z dne 30. aprila 1935, da je notificiralo svobodno mesto Gdansk dne
18.	marca 1935 poljski vladi svoj pristop k mednarodni konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, sklenjeni in podpisani dne
12.	oktobra 1929 v Varšavi in razglašeni v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.** Ta pristop dobi veljavo skladno z določbo člena 38., tretjega odstavka, navedene konvencije.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 16. maja 1935; Pov. br. 10.163/1.
.—  • cr»—   
422.
Ratifikacija
konvencije za ustanovitev Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit, f
Naš stalni delegat pri Društvu narodov je položil dne 16. januarja 1934 pri tajništvu Društva narodov naš ratifikacijski instrument o konvenciji za ustanovitev mednarodne družbe za hipotekarni kredit, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 21. maja 1931 in razglašeni v »Službenih novinah« št. 260/LXXVI z dne 13. novembra 1933.+1'
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. januarja 1934; Pov. br. 22.504.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1935, št. 113/XXVII/282.
** Prim. »Službeni list« št. 251/34. A iz 1. 1935. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1934, št. 23/V/59.
++ »Službeni list« št. 572/74 iz 1. 1934.
423.
Pristop
Avstralije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, popravljeni in dopolnjeni v Berlinu dne 13. novembra 1908 ter popravljeni in dopolnjeni poslednjič v Rimu dne 2. junija 1928.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom P—8—1 z dne 27. decembra 1934 obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je notificirala Velika Britanija dne
6.	decembra 1934 pristop Avstralije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, popravljeni in dopolnjeni v Berlinu dne 13. novembra 1908 ter popravljeni in dopolnjeni poslednjič v Rimu dne 2. junija 1928.
Avstralska vlada želi biti postavljena v tretji razred glede svojega deleža pri stroških za mednarodno pisarno.
Skladno s členom 25., odst. 3., konvencije zadobi pristop veljavo mesec dni po notifikaciji, t. j. dne 18. januarja 1935.
Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 153/LVIII z dne 9. julija 1930.**
Iz ministrstva za zunanje posle, dne 4. januarja 1935; Pov. br. 29.990 I.
424.
Izmena
ratifikacijskih instrumentov glede konvencije o odškodnini delavcem za nezgode pri delu, sklenjene in podpisane v Buenos Airesu dne 8. oktobra 1928.f
Dne 9. januarja 1935 se je opravila izmenjava ratifikacijskih instrumentov v Buenos Airesu med pooblaščenimi delegati kraljevine Jugoslavije in republike Argentine glede konvencije o odškodnini delavcem za nezgode pri delu, sklenjene in podpisane v Buenos Airesu dne 8. oktobra 1928 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Argentino.
Zakon o tej konvenciji se objavi v »Službenih novi riali«.ff
Iz ministrstva za zunanje posle, dne 15. januarja 1935; Pov. br. 627/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. januarja 1935, št. 21/111/47.
** Prim. »Službeni list« št. 382/55 iz 1. 1935. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« a dne 28. januarja 1935, št. 21/111/46.
ft »Službeni list« št. 129/18 iz 1. 1985.
125.
Ratifikacija
konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjene v Ženevi dne 27. julija 1929, po Japanu.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom P—8—1 z dne 2. januarja 1935 obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je japanska vlada predala dne 18. decembra 1934 ratifikacijski instrument o konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjeni v Ženevi dne 27. julija 1929.
Skladno s členom 33. konvencije se izvrši ta ratifikacija 6 mesecev po položbi, t. j. dne 18. junija 1935.
Ta konvencija je razglašena v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne IB. januarja 1935; Pov. br. 234/1.
Banove uredbe.
42B.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
II.	No. 20467/1.
Občina Velika Dolina v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 115 (sto petnajst) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5-— dinarjev,
d) od Litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 25 —,
f) od goveda pod 1 letom Din 15 —,
g) od prašičev Din 15'—,
h) od drobnice Din 5-—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 1. avgusta 1935.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. januarja 1935, št. 21/111/48.
** Prim. »Službeni list« št. 703/92 iz 1. 1934.
427.
Izpremembe
v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. julija 1935, I. No. 6686/1, je premeščena po potrebi službe Ruf o n Eliza, upravno pisarniška uradnica X. skupine pri upravi policije v Ljubljani, h kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. julija 1935, 1. No. 5416/3, je bila Cerk Ana, obrtna učiteljica X. položajne skupine na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani, postavljena za obrtno učiteljico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. julija 1935, I. No. 5365/2, je bil Šča v n i-č a r Vin k o , podnadzornik-pripravnik policijskih agentov pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku, postavljen za podnadzornika policijskih agentov II. razreda v X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. julija 1935, L No. 7128/1, je bil premeščen po službeni potrebi Tovornik Franc, uradniški pripravnik po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri državnem zdravilišču v Topolšici, v isti lastnosti v občno državno bolnico v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. julija 1935, I. No. 6687/1, je premešče-n a po potrebi službe Vogel-Banovec Mihaela, upravno-pisarniška uradnica X. skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 31. julija 1935, L No. 7132/1, je bil premeščen po službeni potrebi Zorzut Vladimir, uradniški pripravnik po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri občni državni bolnici v Ljubljani, v isti lastnosti v državno zdravilišče v Topolšici.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. julija 1935, I. No. 6308/2, je bil Bizjak Peter, policijski agent II. razreda-zvaničnik II. skupine pri komisariatu žel. in obmejne policije na Jesenicah, postavljen za policijskega agenta I. razreda-zvaničnika I. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. julija 1935, I. No. 5252/3, je bil Skok
1. Pavel, policijski agent II. razreda-zvaničnik II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega agenta I. razreda-zvaničnika prve položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. julija 1935, L No. 6548/1, je bil premeščen po potrebi službe Štruc Ivan, zvaničnik
2. skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, k sreskemu načelstvu v Kamniku.
428.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 63 z dne 16. marca 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. decembra 1935 so napredovali v V. položajno skupino: Bole Terezija, učiteljica v Domžalah, Zemljan Franja, učiteljica v Ljubljani, Macarol Alojziji, učitelj v Gornjih Pirničah, srez ljubljanski, Mikuž Zdravko, učitelj v Brezovici, Kojič Jakob, učitelj v Škofji Loki, Skala Ljudmila, učiteljica v Šoštanju, Tomažič Mafija, učiteljica v Mariboru, Ažman Marija, učiteljica v Mariboru, Voglar Franc, učitelj v Celju, Peterlin Alojzij, učitelj v Kamniku, Robič Ivan, učitelj v Limbušu, in Ur ek Ivan, učitelj na Vranskem, dosedaj učitelji in učiteljice ter uradniki VI. položajne skupine,,
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. februarja 1935, I. št. 4825/0, je napredoval za profesorja VIL položajne skupine državne dvorazredne trgovinske šole v Celju L e na si Konrad, profesor VIII, položajne skupine iste šole.
Številka 64 z dne 16. marca 1935.
Na podstavi pooblastila ministra za promet so bili postavljeni z odlokom pomočnika za železniško službo z dne 27. februarja 1935 v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: v VIII. položajno skupino: za prometne uradnike: Luž er Franc, Šegula Leopold, Bajec Alojzij, Hlebec Anton, Jovanovič Novak, Kokot Alojz, Prvanovic Mili j a, Pirjevec Stanislav, Sever Friderik, Pavček Jožef, Budih n a Lovrenc, Štru-belj Anton in Gederer Stanislav, prometni uradniki IX. položajne skupine; za tehničnega uradnika Trnek Ljudevit, tehnični uradnik IX. položajne skupine; za administrativnega uradnika Spolonak Antonija, administrativni uradnik IX. položajne skupine; za oficiala To p likar Ivan, of icial IX. položajne skupine; za prometnika Šos Frančišek in Belin-gar Peter, prometnika IX. položajne skupine; za blagajnika voznih listkov in prtljage Jurjevčič Štefanija, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine; za strojevodji Krepek Maks in Tesar Frančišek, strojevodji IX. položajne skupine; v IX. položajno skupino: za oficiale B 1 a h Marija in Klun Ljudevit, pomožna oficiala X. položajne skupine; za prometnike Pavšelj Stanislav, Batista Ladislav, Pečenko Alojzij in Adlešič Teodor, pomožni prometniki X. položajne skupine; za vlakovodje Vičič Matija, Majcen Anton, Mavčar Janez, Okoren Karel, Mihevc Anton in Cimerman Janez, pomožni vlakovodje X. položajne skupine; za strojevodje Arzenšek Vin-cenc,Korašija Karl, Lapajne Franc, Zavadlav Franc, Rihtaršič Franc in Kranjec Jožef, pomožni strojevodja X. pol. skupine; za poslo-
vodjo Varl Janez, pomožni poslovodja X. pol. skup.; za nadzornike proge Špindler E r h a r t, Pezdir Gregor, Avšič Maks, Vrbinc Frančišek, Brodnik Jožef, Ivanuša Matija in Barbič Anton, pomožni nadzorniki proge X. položajne skupine.
Številka 65 z dne 18. marca 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. jami arja 1935 je bil postavljen v tobačni tovarni v Ljubljani za monopolskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Žlajpah Anton, monopolski kontrolor VIL položajne skupine iste tovarne.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. januarja 1935, štev. 8553/III, je bil u p o k o j e n Videnšek Jernej, davčni višji kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. januarja 1935, štev. 8555/111, je bil upokojen C v ah te Anton, davčni višji kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Celju.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 11. marca 1935, št. Kns 313/35, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremeinbah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure »Razgovor izmedju Stalina i W e lisa«, ki je izšla v založbi »Nove Evrope« ter jo je natisnila tiskarna »Tipografija« v Zagrebu.
številka 67 z dne 20. marca 1935.
Nova izdaja kolkov po Din 6-25. Na osnovi čl. 37. zakona o taksah je dal minister za finance z odlokom z dne 13. marca 19135, št. 19422 s 1. aprilom 1935 v promet novo izdajo kolkov za Din 0'25 z odredbo, da ostane, sedanja izdaja v prometu do razprodaje. Opis novega kolka za Din 0-25 je naslednji: Kolki za Din 025 so isti kakor kolki nove izdaje (1934) za Din (VSO, ki je sedaj v prometu, razen da ima ceno: »para 25 para« in da je tiskana v olivni barvi.
Številka 68 z dne 21. marca 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. februarja 1935, Ad št. 652, je bil postavljen po službeni potrebi na predlog predsednika ministrskega sveta za šefa krajevne kontrole pri dravski finančni direkciji v Ljubljani v lil. položajni skupini 2. stopnji Žnidaršič Jože, šef administrativnega odseka glavne kontrole IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. marca 1935 je bil odlikovan na predlog ministra za notranje posle dr. Puc Din ko, ban Dravske banovine in bivši predsednik mesta Ljubljane, z redom Jugoslovanske krone 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. februarja 1935, št. 18596/III, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Muc Anton, inšpektor finančne kontrole VI. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 63. kosu VI. letnika z dne 7. avgusta 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
III.	No. 6643/1.	2089
Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 25. julija 1935.
Opomba: Imena sedežev sreskili načelnikov (mestnih magistratov) so na Usnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepaj ih.
Konjske garje:
Krško: Mokronog (Mokronog 3 dv.), Trebelno (Češnjice 2 dv., Trebelno 1 dvorec), Sv. Križ (Pristava 1 dvorec), Št. Jernej (Groblje in Gornje Vrhpolje po 1 dv.j.
Mehurčasti izpuščaj: Maribor desni breg: Slov. Bistrica mesto (Slov. Bistrica 1 dv.).
Svinjska kuga:
Celje: Tabor (Opije 1 dv.). Krško: Radeče (Brunška gora 2 dv. in Hotemež
1 dv.). Litija: Vače (Vače 2 dv.). Ljubljana: Vič (Vič 1 dv.). Ljutomer: Apače (Drobtinci, Lešani, Nasova in Stogovci po 1 dv.), Ljutomer okol. (Babinci 2 dv.). Maribor d. b.: Rače (Orehova vas
2 dv., Slivnica 1 dv.), Hoče (Sp. Hoče 1 dv.), Limbuš (Limbuš 1 dv., Pekre
3 dv.). Maribor 1. b.: Pesnica (Dobrenje 1 dv., Na Ranci 1 dv.), Sv. Marjeta (Ruperče 2 dv.), Št. lij (Cirknica 1 dv.). Ptuj: Breg (Zg. Breg 1 dv.), Dornova (Mezgovci 7 dv.), Pobrežje (Lancova vas 2 dv.), Sv. Miklavž (Vuzmetinci 1 dv.). Dravograd: Črna (Črna 7 dv.), Gu-štanj (Dobrije, Guštanj in Zavornik po 1 dv.), Prevalje (Navrški vrh in Belšak po 1 dv., Farna vas 6 dv.), Muta (Spod. Gortina, Gor. Gortina po 1 dv.), Vuzenica (Sv. Vid 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Celje: Sv. Jurij okol. (Kranjčiča in Ogorevc po 1 dv.), Celje okol. (Lava 1 dvorec), Škofja vas (Ljubečno 1 dv.). Črnomelj: Črnomelj okol. (Gor. Paka 1, dv.). Dolnja Lendava: Bogojina (Ivanci 10 dv.). Gornji grad: Bočna (Radmirje 1 dv.), Gornji grad okol. (Šmiklavž 1 dv.), Mozirje okol. (Šmihel 1 dvorec), Šmartno ob Paki (Šmartno ob Paki 1 dvorec). Logatec: Rovte (Rovte 1 dv.), Žiri (Podklanec 1 dv.). Kamnik: Domžale (Dragomelj 1 dv.). Konjice: Loče (Klokočovnik 1 dv.), Oplotnica (Mala-hovno 1 dv.). Kočevje: Mozelj (Mozelj 1 dv.). Krško: Čatež (Krška vas 1 dv.), Leskovec (Pristava 1 dvorec). Litija: St. Lambert (Podbukovje 1 dvorec),
Sv. Križ (Slavina 1 dv.). Maribor d. b.: Hoče (Razvanje in Sv. Miklavž po 1 dvorec), Slov. Bistrica mesto (Slov. Bistrica 1 dv., Zg. Bistrica 2 dv.), Slov. Bistrica okol. (Laporje 1 dv.), Sv. Lovrenc na Poh. (Ruta 2 dv.), Studenci (Sp. Radvanje 2 dv.). Maribor 1. 1».: Jurovski dol (Partinje 1 dv.), Korena (Jablanec 1 dv., Sp. Korena 1 dvorec), Sv. Lenart (Sv. Lenart 3 dv.), Sv. Trojica (Sv. Trojica 3 dvorci), Zg. Kungota (Plač 1 dv., Plintovec 1 dv., Vrtiče 2 dvorca), Kamnica (Jelovec in Rožpoh po 1 dv.). Novo mesto: Šmihelj-Stopiče (Rajnušče 2 dv., Ruperč vrh 1 dvorec), Trebnje (Jezero 2 dv.). Dravograd: Guštanj (Tolsti vrh 1 dvorec), Prevalje (Uršula gora 1 dv.), Vuhred (Orlica 1 dvorec). Ptuj: Ivanjkovci (Stanovno 1 dvorec), Koračice (Savci 1 dv.). Slovenj-gradee: Šoštanj (Šoštanj 5 dv.), Topolšica (Topolšica 1 dv.), Velenje (Pesje 11 dv.). Velenje (Škale 2 dv.j, Šoštanj okol. (Ravne 1 dv.). Škofja Loka: Stara Loka (Stara Loka 1 dvorec).
Kuga čebelne zalege:
Maribor d. br.: Pragersko (Črešnjevec 2 dv., Leskovec 1 dvorec).
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. julija 1935.
*
Vlil. No. 3981/2.	2151
Poziv.
Podjetja, ki opravljajo obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in nameravajo svoj sedanji vozni red za zimsko sezono izpremeniti, se pozivajo,
da ugotove in predlože nove vozne rede v odobritev v 10 predpisanih in ustrezno kolkovanih primerkih do 20. avgusta t. 1. V veljavo stopijo novi vozni redi dne 7. oktobra.
Smernice za sestavo voznih redov so razvidne iz dosedanjih zadevnih okrožnic.
Zimske izpremembe železniških voznih redov so razvidne iz stenskih voznih redov na železniških postajah.
Vozni redi poštnih avtobusov ostanejo bistveno neizpremenjeni z izjemo, c!a se izpuste one vožnje, ki so bile predvidene, ker je svojčas prestalo obratovanje podjetnika Matjaža Vinka na progi Šmartno ob Paki—Gornji grad.
Izrečno se opozarja, da je pri ugotovitvi voznih redov upoštevati razen železnice tudi interesirana avtobusna podjetja (n. pr. poštno upravo), zaradi česar jih je sestaviti sporazumno.
Prekesno vloženi vozni redi se ne bodo odobrili, kakor se ne bodo odobrile izpremembe že odobrenih voznih redov med sezono.
Poleg tega se bo postopalo po zakonu proti vsakomur, ki bi iz objestnosti
povzročil poslovanje oblastva ali pa skušal zavlačevati postopanje.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. avgusta 1935.
Po pooblastilu bana: načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Marn s. r.
Hi
I. No. 6582/1.	‘2134
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta v območju sreskega cestnega odbora Ljutomer dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer:
1	mesto	za odsek od	km	28‘001 do
km	35'000	banovinske	ceste	I. reda
št. 24 Ormož—Kamenščak—Ljutomer— Gornja Radgona do Cmureka,
1	mesto	za odsek od km	9'001 do
km	10-000	banovinske	ceste	II. reda
št. 245 Radislavci—Moravci—Zagorci ter od km 15'685 do km 20740 banovinske ceste II. reda štev. 253 Terbegovci— Mostje—Pacinje—Dornava.
Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje po čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 iii ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5"—■ kolkovane prošnje, opremljene s pravilniki in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkesnejc do 31. avgusta 1935 pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 31. julija 1935.
H:
I.	No. 10/389.	2049 3—3
Razpis dobave kuriva.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o drž. rač. v skrajšanem roku javno ofertno licitacijo za dobavo kuriva za kurilno sezono 1935./36., in sicer:
350 ton premoga kosovca z najmanj 1500 kalorijami,
15 ton koksa v kosih,
300 m3 bukovih drv (cepanice),
35 m3 mehkih drv za podkuriti.
Licitacija sc bo vršila dne 16. avgusta 1935 ob 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave Dravske banovine, Bleivveisova cesta št. 10.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom po tar. post. 25 zakona o taksah,
v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako >Ponudba za kurivo ponudnika I. I.< izroči ponudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in da v celoti pristaja nanje. Najkesneje do 10. ure istega dne mora položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave predpisano kavcijo v višini 5%, odnosno 10% skupne vrednosti ponudene dobave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejemajo za kavcijo. Ponudnik mora predložiti predsedniku licitacijske komisije tudi potrdilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoj«' za izvršitev te licitacije, kakor tudi vse potrebne informacije dobe interesenti med 10. in 12. uro dopoldne v ekonomatu kraljevske banske uprave v Ljubljani, soba št. 48.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. julija 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1413—5/33—5.	2144
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je postavilo g. dr. Mirona Bleiweisa-Trste-niškega, odvetniškega pripravnika v Ljubljani, za stalno zapriseženega tolmača za francoski in nemški jezik na sedežu okrožnega sodišča v Ljubljani.
Predscdništvo apclacijskega sodišča v Ljubljani, dne 31. julija 1935.
H5
Cg 16/35-1	2150
Amortizacija.
Na prošnjo Kladnika Janeza, pos. v Kostrivnici št. 22, p. Št. Jurij ob j. žel., se uvaja postopek za amortizacijo naslednje hranilne knj žice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pozivi je, da uveljavi tekom 1 (enega) I t i svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, oa je hranilna knjižica brez moči.
Gznamenilo: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Celju št. 15637/3759, glaseča se na ime Kladnik Franc.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 19. julija 1935.
Os 1/35—13.	2143
Postavitev skrbnika.
S sklepom okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 2. aprila 1935, opr. št. Os 1/35—12, je bil Jalovec Janez, posestnik, stanujoč v Mal. Cirniku 1 zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Gospod Jalovec Franc, Mal. Cirnik 1, se postavi preklicancu za skrbnika.
Zaobljuba: o priliki inventure.
Kdor je popolnoma preklican, je glede svoje zmožnosti za dejanja enak otroku pred dovršenim sedmim letom starosti.
Imovino preklicanca je upravljati po predpisih občnega državljanskega zakonika o upravi imovine po varuhu. (§§ 222. do 248. o. d. z.)
Odredi se zaznamba popolnega odvzetja svoje lasti preklicanca pri njegovih zemljiščih.
Sr«*sko sodišče v Kostanjevici, otld. I., dne 13. julija 1935.
IX I 1365/35—8.	2133
Dražbeni oklic.
Dne 4. septembra 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremič-ninj: zemljiška knjiga Pobrežje, vlož. štev. 954. '
Cenilna vrednost: Din 33.612'—,
Najmanjši ponudek: Din 16.806’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 15. junija 1935.
IX I 1044/35—9.	2146
Dražbeni oklic.
Dne 4. septembra 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poli., vlož. štev. 36.
Cenilna vrednost: Din 55.227'50.
Vrednost pritikline: Din 100'—, ki je že upoštevana zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: Din 27.718-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več' uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 15. junija 1935.
I 1168/34—14.	2025
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1935 dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Skakovcih, N. Beznovcih, Domajincih, Cankovi in Topolovcih dražba nepremičnin (delež do hiš, njiv, gozdov itd.): zemljiška knjiga Skakovci, 1/12 vlož. štev. 43, N. Beznovci, 1/12 vlož. štev. 9, Domajinci, 1/12 vlož. štev. 47, Cankova, 1/12 vlož. štev. 60, Topolovci, 1/12 vlož. štev. 14.
Cenilna vrednost: Din 80.883'70.
Vrednost pritiklin: Din 4.307'25.
Najmanjši ponudek: Din 53.923'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 10. julija 1985.
jjj
1 209/35—10.	2010
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dane, vi. št. 40.
To zemljišče sestoji iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: Din 88.625-—.
Najmanjši ponudek: Din 59.883'33.
Varščina: Din 8.412-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ribnici,
dne 15. julija 1935.
jj;
I IX 1838/32—91.	1948
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Rošpoh, vlož. štev. 146, 2. Rošpoh, vlož. štev. 199,
3.	Koroška vrata, vlož. štev. 332.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 180.783'30, ad 2. 63.683— dinarjev, ad 3. 281.370'— dinarjev.
Vrednost pritikline: Din 9.520'—, kar je že navedeno zgoraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: ad 1. 120.520'— dinarjev, ad ‘2. 42.456'— dinarjev, ad 3. 151.886'— dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1935.
IX I 1265/35—9.	2132
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Radvanje I. del, vi. št. 42.
Cenilna vrednost: Din 116.654'—.
Najmanjši ponudek: Din 63.846'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni f i r m t.
689.
Sedež: Celje, Komenskega ul. št. 12. Dan vpisa: 10. julija 1935.
Besedilo: Karol Jezernik.
Obratni predmet: izdelovanje in prodaja cementnih izdelkov.
Imetnik: Karol Jezernik, stavbenik v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 10. julija 1935.
Rg B III 193/2.
*
690.
Sedež: Slovenjgradec.
Dan vpisa: 17. julija 1935.
Besedilo: Karel Hojnik.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno.
Imetnik: Karel Rojnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 17. julija 1935.
Rg A III 194/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
691.
Sedež: Celje, Cankarjeva cesta 2. Dan vpisa: 17. julija 1935.
Besedilo: Karol Florjančič.
Obratni predmet: trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti na debelo.
Besedilo firme je odslej: Karol Flor-jančič-Elcktro-ltadio.
Obratni predmet: Trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti.
Imetnik: Karol Florjančič, trgovec, Zagreb, Radišina 16.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 17. julija 1935.
Rg A II 112/6.
*
692.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. julija 1935.
Besedilo: Centrala za staro železo, družba z o. z. v Ljubljani.
Izbrišeta se zbog smrti poslovodji Stupica Fran in Verovšek Jurij, vpiše pa se poslovodja Schneider Maks, prokurist tvrdke Schneider & Verovšek v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. julija 1935.
Rg. C III 160/11.
693.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. julija 1935.
Besedilo: F. Kajfež.
Obratni predmet: trgovina z gozdnimi in poljskimi pridelki ter živino.
Obratni predmet odslej: trgovina z gozdnimi in poljskimi pridelki ter živino in eksport konj.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. julija 1935.
Rg A VII 164/2.
*
694.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. julija 1935.
Besedilo: »Saša« javna trgovska družba Kocbek Viktor in drug, slaščičarna in izdelovanje kanditov in čokolade.
Izbriše se javni družabnik Mohar Franc, zbog česar prestane javna trgovska družba.
Besedilo firme ostane neizpreme-njeno.
Lastnik firme: Kocbek Viktor.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. julija 1935.
Rg A VII 155/4.
*
695.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. junija 1935.
Besedilo: Združene mlekarne d. d. v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 29. maja 1935 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Besednjak Alfonz in dr. Basaj Joža, oba v Ljubljani.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1935.
Rg B II 130/9.
*
696.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. julija 1935.
Besedilo: »Zora« trgovina z nogavicami, manufakturnim in galanterijskim blagom, perilom in pleteninami Tea Weiss, komanditna družba.
Na podstavi uverenja kralj, banske uprave v Zagrebu od 23. aprila 1935, s katerim se je dovolila izprememba imena Weiss v Vasič, besedilo firme odslej:
»Zora« trgovina z nogavicami manufakturnim in galanterijskim blagom, perilom in pleteninami Tea Vasič, ko-manditna družba.
Osebno jamčeča družabnica Tea Vasič.
Prokurist: Jakob Vasič.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. TIL,
dne 17. julija 1935.
Rg A VII 142/2.
697.
Sedež: Majšperk.
Dan vpisa: 18. julija 1935.
Besedilo: Tovarna strojil d. d. v Majšperku.
Družbena pravila so se izpremenila v §§ 23. in 26. Ta izprememba je odobrena z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne
7.	junija 1935, VIII. No. 2905/2.
Upravni svet sestoji iz najmanj dveh in največ štirih članov.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. julija 1935.
Rg B III 2/15.
*
698.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 18. julija 1935.
Besedilo: »Adrija« spediterska rad-nja Pivljakovič i Ko. v Mariboru.
Besedilo firme odslej: »Adrija« spediterska radnja 1). Pivljakovič v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 18. julija 1935.
Rg A II 50/7.
Konkurzni razglasi
699.
St 18/35—2.	2155
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Urana Franceta, trgovca s kurivom na Glincah, .Tržaška c. 24, registrovanega pod firmo Uran Franc, trgovec s kurivom na Glincah, Tržaška c. 24.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Poček Franc, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba štev. 140 dne 16. avgusta 1935 dopoldne ob osmih.
Oglasitveni rok do 5. septembra 1935. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 13. septembra 1935 dopoldne ob enajstih, soba 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. avgusta 1935.
*
700.
St 35/34—42.	2153
Odprava konkurza.
Prezadolženec Goldnerkreuz Herman, trgovec na Bledu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St 35/34—2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. julija 1935.
*
701.
Por 9/35—33.	2154
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opravilna številka Por 5/35—2, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo
dolžnika Zupančiča Cirila, trgovca na Bevkah, je pravnomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. L,
dne 27. julija 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 2898/5—25.	2140
Dražba lova
1. občine Gornji grad-mesto v izmeri 538'9922 ha, se ho vršila dne 23. avgusta 1935 ob pol enajstih pri sreskein načelstvu v Gornjem gradu. Izklicna cena znaša Din 300—;
2. občine Gornji grad-okoliea v izmeri 4.404'0647 ha istega dne ob pol dvanajstih pri sresltem načelstvu v Gornjem gradu. Izklicna cena znaša 1000-— dinarjev.
Natančnejši dražbeni pogoji so pri tukajšnjem uradu na vpogled.
Ako ta dražba ne bi uspela, bo ponovna dražba osem dni pozneje, t. j. dne 30. avgusta 1935, ob istem času in na istem kraju ter z istimi pogoji, eventualno tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 31. julija 1935.
T. No. 251/28.	2051	3—3
Razglas
o prvi ponudbeni licitaciji za gradnjo praga na potoku Hudinji v Šmarjeti.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani ponudbeno licitacijo za gradnjo praga na potoku Hudinji v proračunskem znesku Din 99.527'79
na petek, dne 16. avgusta 1935 ob 11. uri.
Licitacija bo v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju, kjer dobijo interesenti pojasnila in dražbene pripomočke.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, ki je nabit na uradnih deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.
Sresko načelstvo v Celju, dne 25. julija 1935. .
No. 5107/1—35.	2114	2—2
Razglas.
Z vlogo z dne 22. julija 1935 je zaprosila Igričnik Magdalena iz Laškega za odobritev po zakonu o obrtih za kamnolom na parceli št. 1263/1 in 1263/2 k. o. Sv. Krištof ob banovinski cesti Laško— Rimske toplice.
V to svrho se odrejata v smislu §§ 105. in 109. zak. o obrtih z dne 5. novembra 1931, »Sl. l.< št 572/76—31, komisijski ogled in razprava na soboto
dne 17. avgusta 1935
ob 12. uri s sestankom udeležencev na kraju samem.
Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da se udeležijo komisijskega ogleda in razprave in podajo morebitne ugovore — kolikor jih niso vložili že prej — pri razpravi, ter se na poznejše ne bo oziralo in se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z nameravano napravo; zaprošeno dovoljenje odobrenje pa se bo izdalo, ako se ne pojavijo pomisleki javnega značaja.
Načrti so do dne komisijskega ogleda razpoloženi pri sreskem načelstvu v Laškem med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Laškem, dne 30. julija 1935.
H*
T. No. 645/6.	2079	a	2—1
Razglas
o prvi javni pismeni ofertni licitaciji za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na državnih cestah na območju tehničnega razdelka v Mariboru, in sicer:
A) na drž. cesti št. 17 v skupnem proračunskem znesku Din 62.360'-- ,
B) na drž. cesti št. 47 v skupnem proračunskem znesku Din 26.200'—,
Licitacija bo dne 22. avgusta 1935 ob
11.	uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51.
Natančnejši razglas glej v prilogi k 61. kosu »Službenega lista« z dne 3!. julija 1935. Vsa ostala pojasnila se dobivajo v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 27. julija 1935.
*
Opr. št. 21/5—1935—7.	2152
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje eiio mesto pogodbenega zdravnika, specialista za bolezni ust in zob, na svojem zobnem am-bulatoriju v Ljubljani. Za eno uro dnevne zaposlitve znaša mesečni honorar Din 1.150'— po §u 16. kolektivne po godbe. Vse ostale pravice in dolžnosti so razvidne iz kolektivne pogodbe o izvrševanju zdravniške službe z dne
16.	julija 1934. Informacije na uradu, sobi 220 in 202.
Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi prilogami in opisom dosedanjega dela in zaposlitve, je vložiti najkesneje do 30. avgusta 1935 do 12. ure v vložišču urada, Miklošičeva cesta št. 20. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 3. avgusta 1935.
Razne objave
2136
Objava.
Izgubil sem legitimacijo pravne fa-kultete univerze v Ljubljani na ime: Jeruc Janez.
Proglašam jo za neveljavno.
Jeruc Janez s. r.
*
2145
Objava.
Podpisani Kohn Rudolf iz Markovcev, p. Šalovci, sem izgubil certifikat mojega parnega kotla, št. 11177, ter ga proglašam za neveljavnega.
Kolin Rudolf s. r.
*
2119
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. letnika gremijalne šole v Ljubljani, ki ga proglašam za neveljavno.
Premeri Leo s. r.
*
2141
Objava.
Podpisani sem izgubil šofersko izkaznico št. 8/22 exh. 21, ki jo proglašam za neveljavno.
Inž. Anton Itudež s. r., Ribnica na Dol.
2158
Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo IV. e razreda L drž. real. gimnazije v Ljubljani iz l. 1934./35. na ime: Samotorčan Ivan, rodom iz Tomačevega pri Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Samotorčan Ivan s. r.
*
2103
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico kolesa štev. 56.545 na ime: Tanacek Anton, posestnik v Vadarcih, in jo proglašam za neveljavno.
Vadarci, dne 28. julija 1935.
Tanacek Anton s. r.
*
2138
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sreskega načelstva v Gornjem gradu.
Proglašam ga za neveljavnega.
Ivan Vogrinec s. r.,
župnik v Sv. Frančišku, p. Radmirje. *
2093
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od sreskega načelstva v Radovljici, št. 1403/1—44 z dne 11. februarja 1934 na ime: Zupan Valentin.
Proglašam jo za neveljavno.
Zupan Valentin s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohai Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.