Posameona Številka slane 1 kron
. j? +t,'	^tu-yeSi^J
'' 'J&u&ut* C./&
j
IMHiiIiim y drSavt IBS pat^olbpana.
1$*го£п1ла lishi t C«lo leto K 120'—, pol leto Ш 60"—, čelrt leto K 50*—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserat! ali« oznanila se za. fžunnjo po dogovoru ; pri večkratnem, inseriranja feisteren popust UpravniSivo sprejema naročnino, toeeraie in reklamacije. — — Telefon it 220.
.Straža* izhaja v pondeljek, sredo to petok> Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroito cesto št 5. — Z uredništvom se more govoril vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne»
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.-----------Telefon it 2»
135. Stavnica.
Blavibop, dno 25. novembra 1821.
Letnik XIII.
Mesto krize — splošen kaos.
Novinarji, M so oblegali razne politične prvake ter se pulili za njih izjave, so se že precej umiril in, ohladili ker vidijo, da o programme točkah med našima oblastniki ni govora. (v. vladnih kuloarih se, razpravlja samo o razdelitvi portleljev, o Pašiču ali o Pribičeviču, vladna labor] a — eden kakor drugi — se cepita dan na dan v nove struje, izza kulis Se vijejo in širijo razne intrige, v javnost pa trosijo prave pitijsko zagonetne izjave,
—	konec in slika vsega tega je pa
strašen kaos,. Kaj je dejal Pašič, kaj Pribieevfč, kaj Davidovič, kaj pravi ta in oni, danes nima več nekdanje veljave, javno mnenje se je že oprijelo žalostnega dejstva, da ti prvaki vsaki dan kaj novega povedo) ter z združenima močmi ustvarjajo kaotične razmere. Se! vladie Pašič se je pred svojim odhodom v P ar" z večkrat izrazil, da na kako druga koalicijo kot z demokrati sploh ni mogoče misliti, danes se pa iz njegove najožje bližine slišijo najrazličnejše vladne prognozo in kombinacije, ki pa pri opoziciji ne izzovejo drugega, kot k večjemu malomarno gesto:	naj si misli,
kar hoče,
Gotovo je samo to, da si hočejo vladne stranke, demokrati kakor radikali, na vsak način podaljšati vladno življenj*. Radikalna stranka je bila nad četrt stoletja na krmilu, oslanjala se je na široke mase v Srbiji, danes pa vidi razven globoke zareze m’ed svojim prvenstvom tudi veliko nasprot-atvo v vseh narodnih slojih. Ne kaže ji sedaj odriniti demokratov ter prevzeti vso odgovornost zavožene politike, ne kaže ji stopiti pred volitve in ne kaže ji tudi za naprej ostati v družbi demokratov, polom in nezaupnica ji preti tako ali tako. Demokratska stranka je zgradba papirnatih kart, podprta s trdo policijsko pestjo, razven Pašičevih radikalov ni stranke, ki bi se hotela družiti z njo na vladi,.
Na volitve se pripravlja eden tabor, kakor drugi kot na precej kisel sad, v katerega bo pa le treba vgrizniti prej ali slej. Razne zakulisne mahinacije glede volilnega reda in njegove podlage, kakor jje n. pr. statistika iz leta 1910, so sicer ugodne za Srbe, ostanejo pa vendarle; za radikale in demokrate dvorezno in zelo nevarno orožje, ker je ena stranka kakor druga od dneva do dneva na slabšem glasu in ker zavzema zlasti v Srbiji zemljoradniški pokret velike, za obstoj današnjih oblastnikov in za njih metode zelo nevarne dimenzije,
V. tej, za seda;} in, za, bodoče še posebej, zelo kočljivi situacij;, Pašič-Pribičevičevemu društvu res ne preostaje drugega, kot boj vseh proti vsem, ki pa tvori okrog policajdemo-kratskega »por tlel j a največji metež in. vrtinec. V očigled prej ali slej razpisanih volile V: je oblastnikom to vladno mesto najvažnejše, ker bi radi eni kakor drugi s tem aparatom pridobili in priklenili na svojo stran nove volilce
—	Neslovane, Radikali se v tem oziru že dobro pripravljajo. Velesrbski radikalizem te stranke daje vedno večje koncesije: najprej „narodno radikalno Stranko“ prikrojeno tudi za Hrvate in Slovence in sedaj celoi „Radikale Volks partei“ za nemške Kočevarje,
Radikalcem nasproti bodo pa seveda demokrati trobili, da so jugoslovanska stranka ki odklanja vsak separatizem, tudi srbski, da so za enakopravnost, — Same stare limanoe v zvezi z raznimi kapitalističnimi' . ge& li, s katerimi bodo skušali pridobiti neslovanske volilce, Vse to od ene in druge strani še pa ni dovolj zanesljivo sredstvo in zato bi radi demokrati kakor radikali v času novih volitev 0-pravljali s policijskimi' aparatom, računajoč, da so narodnostne manjšine po sedanjem policijskem gospodarstvu
že tako potlačene Ln prestrašene, da se bodo dale dirigirati k gotovi volilni Skrinjici po raznih policijskih mig-
Da ni te peršpektive in tega, v tem pogledu tako važnega Vladnega
mesta, bi se bila Pašič in Pribičevič že davno pobotala, eni družbi bi se nudilo ‘izkoriščanje tu, drugi pa tam, nas pa bi obmetavali od vseh strani z vestmi, da vlada trdno stoji.
Za enkrat rešeno albansko vprašanje.
Zveza narodov jie zadovoljila obe strani — našo Baškovič — Tiča Popovičevo in albansko.. Meje, sprava, obljuba miru za bodočnost in zadovoljni so na obeh straneh, eni, ker je za enkrat koneci neprijetne obtožbe, drugi pa, ker imajo zopet obljubljen mir, 'Albanija je priznana suverena država, članica Zveze narodov in ima tudi svoje meje, fiksirane od najMšje-ga mednarodnega foruma. Naša zunanja politika ’ je postavljena) pred fakt in je tudi upati, da se drugič ne bo tako lahko „zmotila“, javnost je pa dobila iz cele te afere. nov poziv in povod, da naj nikdar ne preneha ln no odjenja v zahtevi splošne kontrole nad politiko oblastnikov, ki bi v samovolji, brez kontrölle lahko naprtili narodu mnoge težke in hude posledice kar je sedaj k sreči še izostalo. _ j Iz te alere pa izhajajo še razni drugi nauki in celo tisti, ki so že tako daleč, da sami sebe — peščico ljudi proglašajo za državo, bi lahko u-videli, kdo zida, grah; in kdo ruši in podira, Angleški delegat je v svojem govoru citiral odlomke našega državotvornega časopisja in naš delegat Boš-kovič ш mogel ugovarjati. Tudi ljubljanski „Narod“ je bil deležen velike časti, da se ga čita in navaja pri tej konferenci in sider, sporedno z beograjsko „Samoupravo“.
Ta je pa pisala, kako potrebna je naša ekspedicija in intervencija» v Albaniji ter navajala za povod Miridite, katerim j© želela „puno slobodh“ in zasebno, samostojno državo. (St. 259, od 11, nov, t. 1.) MiricTiti so katoličani prebivajo v Severnem delu Albanije
— to jo proti naši strani — lip če bi se odcepil od muslimanske vlade v Tirani, hi bila po mnenju tega lista naša država za njih atrakcijska točka,
S tem je hotela .„Samouprava“ pokazati potrebo naše intervencije, „Narod“ pa je pisal o nasilju arnavtskih tolp ob naši meji, o suženjstvu, naših otrok in naših žena, ter prišel s tem v veliko protislovje z razlaganjem prej navedenega lista, ki pravi, da je treba „spasiti“ baš te mejaše, katerim „Narod“ vsakovrstna grozodejstva pod tika.
Naš delegat Boškovič, ki „Naroda“ najbrž ne bere, je na vse to nar pravil precej dolg obraz, o miridits-kem vprašanju bi se sicer dalo govoriti, ker ima precej na sebi, "„Narodovo“ visoko in zunanjo politiko je pa moral v interesu države, prav odločno odkloniti kot brbljanjel m'egalomana, ki hoče biti večji papež od papeža v Beogradu. Na vrsto je prišla tudi „Narodova“ fantazija — če so jo naši delegati sploh tako milo označili — o generalu Smiljaniču in o njegovem konju, ki naj bi se po dremavi ljubljanski politiki napojil na obali pri Draču, — in tako \jtdimo, da je ta „.Narodova“ državotvornost res gradila na žalost v prilog težkih posledic par, 16 mirovnega ugovora.
Ce ne bi šlo vse to na rovaš naroda in države, bi mi rekli, naj le gradijo, ker pa taka brozgiavost ne tepe kakega Pašiča* Spalajkoviča in i peščico policajdemokratov, temveč tere in ogroža težko obremenjeni narod, j za to pa kličemo: streznite se, pogiej-
I te vendar, kdo zida in kdo podira.
Kato!, ljudska stranka v Italiji.
*&%■*#!)
ш iif
V Italiji se opirata zaenkrat sa -mo dve politični skupini na Široke ljudske mase: socijalisti in „popola-
ii.“ „Partito popolare“ je Katoliška ljudska stranka Italije, Nedavno sia se vršila kongresa obeh strank. Soc-jalisti so zborovali v Milanu, popote-j-i na v Benetkah, Kongres socialistov se je vršil v znamenju neediimvii. ki je udeležence razdvojevala v važ -rjh vprašanjih; na tem kongresu ec z л oliko večino sklenili, da so socialistična stranka ne bo lotila pozitivnega dela v parlamentu. Zauopn.ki Katoliške ljudske stranke — v gledališču Rossini se jih je zbralo nad Ш0 — pa v razpravah o važnih političnih problemih niso ustvarjali nikakšnetr prejudiea in kljub temu so v lepem sporazumu pokazali dovolj odločnosti v vseh svojih sklepih. Ta stopnja politične in parlamentarne zrelosti je pomembna tembolj, ker gre za mlado, Še v povojih se nahajajočo stranko.
Idejno in organizatorično Cerkvi udanemu narodu Italije je bila mož -nost političnega udejstvovanja odvzeta par desetletij. Kljub temu pa so od časa do časa stopale tudi odločno katoliške osebnosti v politično areno. — Atmosfera, v kateri so potem ti posamezniki delovali, je bila čestokrat polna raznovrstnih ovir, nasprotstev in sumničenj. Zavestna katoliška sploš -nost se je v tistih dnevih krčevito 0-prijemala gesla: niti volilci, niti mandatarji! Zato je pa Italija takrat po-kazovala svetu svojo protikr.ščansko in socijalistično državno sliko, ki pa nikakor ni odgovarjala strukturi njene notranjosti. Vsekakor pa so kmalu po tem oživele pod površino političnega življenja dremajoče sile krščans -kega ljudstva. Kar so predhodniki kr-ščansko-socijalne misli, kakor n. pr.:
Sachetti, Margotti in Albertario zapo-Čeli in postavili na trdne, realne temelje, to so v svojih stremljenjih nadaljevali: Milanec Meda, Pizanec To-niolo, ognjeviti Sicilijanec don Sturžo m nekaj časa tudi mladi Murri, ki se j« pozneje zgubil na stranpoti radikalizma. Po dolgotrajnih naporih so u -stanovih sedem velikih dnevnikov kot predpogoj politične organizacije. In kakor nalašč, je prišla s svetovno vojno vred tudi ločitev duhov; ledina jo bila prebita.
Leta 1919 je Vatikan dovolil 'ustanovitev Katoliške ljudske stranke, U-stanovil jo je don Luiggi Sturzo, njen generalni tajnik in njena duša. Pod njegovim spretnim vodstvom je stranka v zmagovitem pohodu sprejela veliko večino politično 'desorijentiranih katoličanov, Ze v prvih, še pod Nitti-jem izvršenih volitvah (1919) je stranka zasedla eno petino parlamentarnih sedežev in dobila v kabinetih Nitti in Giolitti sorazmerno zastopstvo. Binko-Šlne volitve v letošnjem letu so znova pokazale rastočo silo ljudske stranke,
,V Bonomijevi vladi so zastopani „po-polari“ po treh ministrih in nekaterih državnih tajnikih. Program ljudske stranke, ki sega od konzervatiz -ma tja do socijalizma, ni privabil samo bivših pristašev socijalistov; ob njenih zdravih načelih so se razbijale tudi ostale meščanske stranke, ker hberalci, konzervativei, demokrati in reformirani socijalisti niso našli med ljudstvom pravega odziva. Manjkala jim je svežost in tisti zanos, ki je popolare v tako kratkem času dvignil na nenavadno stopnjo uspehov. Da ljudska stranka v Italiji ni zamogla pro -j dreti z nekaterimi važnimi točkami ! j programa, je pripisovati neprestanim 1 kabinetnim krizam in bistvenemu od - 3
poru liberalne birokracije, ki se je prikrito upirala reformatoričnemu delovanju ljudske stranke.
Glavna naloga kongresa v Benetkah je- bila modiiikacija stališča, ki naj ga stranka zavzame napram vladi; ravnotako so razpravljali o stališču napram drugim strankam, predvsem v vprašanju možnosti skupnega delovanja.
Kongres italijanske ljudske stranke je izrazil ministrskemu predsedniku Bonomiju radi neprestanega prote-žiranja fašistov odkrito nezaupnico . Zlasti 'dejstvo, 'da je Bonomi dovolil fašistom manifestacijski obhod, medtem ko je to bilo katoliški mladini zabran-jeno, je dovoljni razlog za kabinetno krizo. Večina zastopnikov je uverjena, da bo ljudska stranka s svojim vab -Ijivim programom zavzela tako velik obseg, da bo sama prevzela odgovornost za vlado, Sodelovanja z umerjeno sredino socialistične desnice ljudska siranka ne bo odklonila, Ta sklep, je teoretične vrednosti, ker so socija-lisfi na svojem kongresu izključili — vsak skupni nastop s popolari. Bodočnost pa bo dokazala, kako dolgo bodo socijalisti v očigled gospodarskemu po iOžaju Italije in potrebam za njimi sto ječih slojev vztrajali pri omenjenem sklepu. Italijanska ljudska stranka za hleva, svobodo in spoštovanje religioznih čuvstev kot fundament narodnega Življenja. Njen glavni cilj pa je krš -Cansko obiležje šole in rodbine. Sanacija gospodarskega življenja se mora po njenih smernicah izvršiti brez czira na plutokracijo. Nemudoma je izvršiti organično decentralizacijo u -prave (avtonomije). Partito popolare se Lori za povzdigo moralnih sil, industrije in trgovine potom onih zunanjih odnošajev, ki jamčijo za pravico in solidarnost narodov Naloge so velike , Cilji pa odmerjeni na precejšnjo raz -'daljo.
Energija, s katero so popolari doste« delovali, nas uverava, da formulacija omenjenih nalog ni bila navadna programatična izjava, ampak cilj, kateremu se hočejo z vso resnostjo — približati,
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Vsi beograjski politični krogi so v nestrpnem pričako -vanju:, zakaj se bodo odločili danes radikali: Ali za nadaljevanje vladne koalicije z demokrati, ali pa bo moral Pašič s svojim štabom v zasluženi zapeček in bo na njegovo mesto stopil mož večje državotvornosti na zunaj, ter na znotraj, kot jo je dokazal kot starosta Pašič? Vsekako pa preživlja vlada tako močne potresne sunke, da bodo gotovo pokopani pod njenimi razvalinami demokratje.
Zakonodajni odbor ie zavrnil zakon o davku na poslovni promet ter obrt Na svoji zadnji seji se je pečal s špeeijelno debato q trošarini na vino.
RUSIJA.
Iz Rusije prihajajo poročila o vedno večji razsežnosti lakote. Ako ne bo pomožna akcija delovala bolj marljivo in bogato, je obsojena cela srednja Rusija, da izumre.
O vstaškem gibanju v U-krajini je toliko gotovega, da niso v Kijevu gospodarji niti boljševiki, niti vstaši, ampak upravlja mesto komite meščanov.
Okrog oblasti.
Spor med demokrati in raclkali sö vrši še vedno samo med temi, ki ne bi radi zapustili vladnih stoicKOv in zato misli mo, da ne bo vse to izčistilo pred zborovanjem radikalne stranke, ki se vrši 11, decembra. Dokler bodo o vprašanju, ministrskih stolčkov odločevali sami vladin ovci, 0-Sta.no menda pri starem, kaolicija se bode razbila še le tedaj, ko bodo pri-

Mi širši radikalni krogi do besede, ki do demokratov ne bodot. imeli posebnih ' obzirov. — Vse, kar se $e doslej dogodilo, vse obznane* zakon o zaščiti 'države, uničevanje mandatov, to |e v, glavnem demokratsko delo in če bo proti njim kedaj kaka druga vlada na isti način postopala, se demokrati ne bodo smeli pritoževati. Sioer pa že itak poznamo 'demokraitsko karakteristiko: pa vladi sq inajreakoljonarnejši tirani, v opoziciji pa najnaprednejši demagogi. PokozaR se bodo pa tedaj tud. kot veliki Hrvati v Hrvatski ia veliki Slovenci v Sloveniji.
Odbor za admiidstrativnq razdelitev države zboruje; brez — predsednika, kar je znak velikih, nasprotij med demokrati: in radikali. Predsednik tega odbora je radikal Nastos Petrovič, podpredsednik pa demokrat drj Luki-nič in ko so hoteli imeti v sredo sejo, ni bilo gospoda predsednika nikjer. Menda si je mislil» da se nd izplača več, kser so demokrati itak duševni o-četje cele centralizacije in vseh delitev, za to pa naj .tudi 'sami celo stvar vadijo — saj itak ne bodo dolgo.	.
Neuspel poizkus. Na zadnji seji zakonodajnega odbora dne 22, t. m. je prišlo do burnih scen. Na razpravi je bil zakon o davku na poslovni promet in obrt,, ki bi donašal državi letnih dohodkov od 400 do 500 milijonov dinarjev. Ta zakonski predlog ie bil odbit na zadnji seji zakonodajnega odbora. Predsednik odbora Miša Trifunovič pa je konštatiral ob pričetku seje 'dne 22. t. in., da ni bilo glasovanje zadnje seje čisto zakonito pravdno in da treba o zakonu na poslovni promet ter, obrt še enkrat glasovati. Opozicija se je postavila na Stališče, ker je ta zakon že enkrat zavrnjen, je čisto izključeno ponovno glasovanje. Ker so pa le hoteli radikali in 'demokrati izsiliti glasovanje . se je odstranila opozicija z muslimani vred od soje, vladine stranke nato niso imele kvoruma. Muslimani se pro-tivijo novemu zakonu, ker bi presneto v živo zadel bosanske trgovce, med katerimi je zelo veliko Turkov.
Za davčni projekt, o katerem smo že zadnjič govorili, glasujejo, dokler se ne sprejme. Prvič se ni posrečilo, drugič tudi ne, tretjič so pa ie dobili nekako večino.. Nasprotovali so Jugoslovanski klub in Zemljoradniki, Pri načinu današnjega vladanja §e pač tako, če hočejo, "spraviti nekaj skozi, spravijo na vsak način, Če ne enkrat pa drugič ali tretjič in če bij) morali, iskati svoijo večino po vseh beograjski, h kavarn ali.
Okrog blagajne.
Juriš na državno blagajno. Beo-gradska „Republika“ od dne 20. t. m. piše: „Noben režim v Srbiji — imeli smo jih že celo vrsto — ni s tolikim cinizmom debelil svoje ministre, kakor se to dogaja danes. Ko je bilo treba odrediti ministrske dnevnice in njihovo odgovornost, je vlada izjavila., da ministri niso uradniki ter da jih dr -žavljani ne mor.ejo niti obtoževati, sodnije pa jih ne morejo soditi. Med tem, to so dobivali najvišji uradniki na dnevnicah po 35 dinarjev, nekateri še celo 50 dinarjev (sodniki in drž. svetniki), so si ministri kratkomalo dolo -čili 200 dinarjev. Ko so uvideli, da je uradniška dnevnica, ki je znašala od 23 do 50 dinarjev, mala, in da jim bo treba zvišati za kakih 45%, so se _m: nistrl takoj proglasili za uradnike. Sedaj dobivajo mesto 200 dinarjev —. 290 din, Z ministrsko plačo in poslansko dnevnico znaša celokupni 'dohodek ministra 470 dinarjev na dan! Samo Pašič-Pribičevičeva družba se je marj, da se dandanes ministri re-na tak način izvršila atentat na drž, blagajno v času, ko se država zvija v paroksizmu finančno-gospodarskih bolečin. Vsaka druga vlada bi gotovo pričela sama z varčevanjem in s tem dajala uradništvu in državljanom dober vzgled. Sedanja vlada pridiguje vodo in pije vino. In to še ni vse. — Vlada ne skrbi samo za svoje člane , dokler so še aktivni ministri, ne, njena skrb gre dalje Ona je poskrbela tudi za slučaj, da bi morala državno krmilo prepustiti dragim ljudem. Ako >e' bil politični agitator, kakor n. pr. tak-le Uzunovič ali Miletič, samo leto dni minister, dobi po demisiji plačo in doklade državnega svetnika. Kaj jim je zamogla spustiti tako nizko, da je
krutirajo iz vrst strankarske koterije ah vojnih „oajghauzov“ in magacinov, glavna stvar sq ministrske krize. — Vsak hoče lefo dni ministrovati, intriga se končuje za intrigo, spletka sledi spletki, vsak od teh ljudskih pijavk pa dobro ve, da ga1 po enoletni vežbi v mtrigantstvu čakajo dosmrtni dohodki državnega svetnika. Vsa naša politika se odigrava v klubih in budoarjih, a muziko pa mora plačevati — država. Ce minister ne vrši svojih dolžnosti po najboljši vesti in ako se najde kaka skupščina, ki ga izpodbij©, ne bo kaznovan, pač pa ga čaka velika — ' nagrada. In tudi to še ni višek ceh: korupcije. Ministrom so bajeslovne — dnevnice še premalo, šli so še dalje m odredili ministrskim rodbinam po smrti aktivnih in bivših ministrov velike špecijalne pokojnine brez ozira na imovitost dotičnikov! — Ko smo „Republiko“ prečitali, smo se zamislili....
Kako štedijo z državnem denai iem? Beograjska „Republika“ od 20 t m. piše: Korupcijo v ministrstvu za socijalno politiko nam izpričuje ta le slučaj: Pred par dnevi se je v tem ministrstvu vršila konf erenca, vi k a? teri so razpravljali o vprašanju (prehrane pasivnih krajev naša države, predvsem Črno gore. Konferenci je med drugimi tudi prisostvoval demokratski poslanik A. Radovič zi nekaterimi .zastopniki demokratske stranke Konferenca ni rodila nikakih, sklepov in tako bodo gladni želodci Črnogorcev še dolgo čakali na milost socijal nega ministrstva. Sedal pa (pride gla; ла svvar, klakor izgleda — „cilj“ h konference. Drugi dan je načelnik ministrstva po nalogu dr. Kukovca iz rocil vsakemu delegatu 150 din ar j e\ kot povračilo za izgubo na času, Edini poštenja# oje bil cetinjski župan, ki je odklonil nezasluženo nagrado. Ni nam znano, da so v tej zadevi odposlali Črnogorci posebno delegacijo v Beograd,. Istotako nam ni znano, da se nahajajo v pisanih zakonih naše države take odredbe, ki predvidevajo slučaj, da sme minister velikodušno pokloniti državni denar svojim: strankarskim prijateljem ini razpolagali z drž. blagajno tako kakor s svojo imo-vino. Gospod dr, Kukoslavi Vekovec, sedaj imate besedo!
Ta nesrečni zavozlani proračun, ki se vsak teden spreminja za par milijonov, je zopet enkrat gotov; in tako ravnotežen, da so vsi gg. ministri svoje postavke, mesto da bi jih znižali, zopet znatno povtšali. To je prav lepa perspektiva, zraven tega so pa tudi novčanice v prometu narasle za nič manj kot 7 milijonov 930 tisoč dinarjev več kot prejšnji teden.
Kdo prodaje naj cenejše ovoe? Na članek o korupciji pri prodaji živine, ki je dospela iz Nemčije na račun vojne odškodnine, se je oglasil v beograjski „Politiki“ neki gospod v rubriki: „Sta se govori?“ X Niti to ni res, da bi država prodajala ovce raznim Špekulantom po 45 in pol dinarjak Ce upoštevamo, da znaša uvozna car ilna. od vsake ovoe 45 dinarjev, potem vidimo» da so se prodajale ovce — za pol dinarja — Samostojni minister Pucelj prodaja zares najcenejše ovce, to pa zato, ker so državne.
Samovolja med vsemi.
Strajk lakote so začeli že v pon-deljek vsi aretiranci povodom vidovdanskega hntentata, ki so že skoraj pol leta v zapora brezi razprave in sodbe. Niti to se ne ve, koliko jih jo. Dan za dnevom po atentatu se je ka-Umegdanska ječa „gjlavnjača“ požirala cele transporte atentatorjev in o-sumljencev. Gez par mescev so poročali da jih je samo 180 v zaporih, branitelji pa še do danes niso dobili vpogled v- obtožni materija,! in Judi ne vedo. koliko ljudi jie zaprtih in česa se jili dolži. Branitelji so protestirali radi tega protizakonitega postopanja, javnost se škvandalizira,; oblastniki so pa upregli sodnijo v Svoje politične s vrb e ter ne dajo nobenega pravega obvestila od sebe,- Prvega' preiskoval’ nega sodnika so črez noč zamenjali z dragim, od časa do časa so odkrivali nove vezi,, obetali nove smernice v preiskavi, za ustavna in draga zakonita 'določila o postopanju z osumljenci se pa niso brigali lin niso odgovarjali na razna) direktna očitanja v advokatskem . protestu in v raznih člankih vseh poštenih listov. — Da bi
to samovoljno zavlačevanje lepše iz-j gledalo, sol prikazovali , javnosti. od I časa do časa raznovrstne nove äten-tatorjeä ki so že na potu v verigah in okovih, da sle V Beogradu zaprto dru-štvo popolni in da se potem vsem lahko napravi prodes, Zdaj so gnali Ga-gliardija- iz Gradca, zdaj dr., Markoviča in bogzna, koga še iz Dunaja, zdaj nekega Marinkoviča iz Aten — in nazadnje se jie izkazalo, da ni vse skupaj nič, k večjemu so kakega nedolžnega človeka na ime atentatorja premlatili in drugače oškodovali, — Pred kratkem smo čitali v listih, da bo začel proces, kakor hitro se najde primerna dvorana. Torej, nekaj’ časa iščejo zarotnike, sedaj pa dvorano, ve h ko ljudi pa trpi', v ječah, ki so največji kulturni škandali, kakor pravijo beograjski' listi, iter sedaj iz obupa odklanja hrano! Depo spričevalo za kvaliteto sodnije in, za neodvisnost sodnikov, kij se morajo ravnati po in-teneijah nekaterih oblastnih in, političnih samodržcev!
Kakor čitamo v „jSlobodni Reči" iz Beograda od sobolje je, preiskovalni sodnik Vujič zatrdi.1 pretečeni, leden braniteljem osumljencev radi vidovdanskega atentata, da pride cela zardeva že v pondeljek, 21, t, m. pred sodnijo, kar se pa ni _zgodilo. Zato se ne. čudimo, da so aretirancu tako obupani in da posegajo po zadnjem sred stvu — po Štrajku lakote, '■ ker ■ celo sodnik ne drži svoje besede in obljube,
V vsaki državi sej daje povodom spremembe na vrhu uprave in oblasti amnestija za političnie, in vojaške kriv ce. Pri nas so ječe nabito polne političnih osumljencev,, krivcev in vojakov — po večini nedolžnih in nesojenih — pa se vendar nikdo ne spomni ne na vladi, ne v parlamentu na amnestijo. .Odprite ječe! Dajte amnestijo!
Brat brata bije. Kakor poročamo na prvi strani je črpal angleški delegat materijal za obtožbo proti nam tudi iz ljubljanskega „Narodu“ jjn sedaj čujmo, kaj pravi „Narodov“! poli-cajdemokratski bratec iz Zagreba^ „Ri-ječ“ od sobote !i To glasilo menda ne ve, kaj je zakrivil bratec, iz Ljubljane, zato pa piše, da je pisanje, ki daje materijal obtožbe tujemu svetu* znak za „veliko pomanjkanje Čuta) odgovornosti“ in da nie kužo dovolj zrelosltj ,. — Evo ti brbljavi „Narod“ bratske klofute iz 'Zagreba! — Sioer se je pa pozivat angleški delegat jtudi na — „Službene) izvešta.je“ bieogradskiega Pressbiroa in tako se lahko vsi vladni bratci kregajo med seboj, kodo je napravil s svojo nepremišljenostjo več škode naši državi in kedo jo je hotel postaviti v slabejšo luč pred celim svetom. Seveda, z;a vse, kar se godi, bi bilo najložje obtožiti in obdolžiti o-pozicijo; to bi tudi storili, da ni nered, ki ga sami ustvarjajo, že ‘tako velik, da se tu pa tam sami med seboj klofutajo.
Škandal Pašičevega sina. „Beo-I gradski Dnevnik“ je naslovil na sina j g. Nikole Pašiča sledeče pismo :• „Go-j spodu Radomiru N* Pašiču, belgrajs-kemu bankirju, Gospodinji Vaši škandali so dosegli vrhunec. Z izkoriščanjem upliva Vašega očeta in lokavostjo Vašega svaka prizadevate morali v tej naši državi udar za udarcem. Kot stokratni milijonar se pripravljate na to, ua postanete milijarder, Toda. na kak način ? Vi izvršujete sporazumno z visokimi državnimi uradniki, napram državi operacije, o katerih mirno zatrjujem, da so „kesaroške“ (žepno-ta-tinske). Ko sem prvič vstal zoper Vaše umazanosti, ste me hoteli s pomočjo Vaših listov vtakniti v top javnega mnenja in napraviti vtis, kakor da bi bil jaz iz osebnih ali strankarskih raz logov naskočil čast Pašičevega sina-Naravno je, da Vam to ni uspelo. Ze celi svet ve, da sem Vas preganjal radi tega, ker ste se bavili z ogabnimi špekulacijami, stvarmi, ki ubijajo u-gted državnika Pašiča, kateri načeluje tej državi. Gospodineli Vprašajte kogarkoli hočete: vsak pošten državljan kipi od gnjeva napram Vaši osebi V času, ko ogromna večina našega naroda ječi v bedi in pomanjkan -ju, dvigate Vi s svojim svakom desetine milijonov iz nižin narodnega. U.ri-jienja. V času, ko narod s strahom
gleda v bodočnost, uprizarjate po bel-grajskih nočnih lokalih pravcate er — gije in razlivate s šampanjcem. Vi pirujete v času, ko propada svet. . . ,) Gospodine! Ne mislite, da Vam bodemo gledali skozi prste, ker ste slučajno Pašičev sin; mi smo Pašiču samemu dovolj dolgo gledali skozi prste , ker smo — morali. Poleg pogreškov ima on tudi nekaj vrlin. Vi pa imate same pogreške, nimate nobenih vrlin, mladi g. Pašič; Vi ste parazit, toda nevaren parazit, ki zastruplja celi d**-Javni organizem. Mi Vas ne trpimo več. Izselite se čimprej iz države, Vi in Vaš svak (Grk Belojanis, op. ur.)« Bodite uverjeni, da se bo nekaj zgodilo, ako ostanete še nadalje v Belgr» du. Mene tekel fares! — Krsta Cio t varič.“
O pukov. Vasiču, ki si jie pri neki vojaški nabavni komisiji na Dunaju polnil žepe, so nekateri lisiti še ie te dni poročali in sicer na tak, način, kot da hi: bil to edini, doslej še brezpri-merni slučaj goljufije pri naših razno Vrstnih nabavnih komisijah, Mi, smo o tej aferi pisali že pred več tedni in smo pri tem tudi na žalost konstutirali, da je takih in podobnih slučajev ž® dolga vrsta. Pri vsaki nabavni komisiji je nekaj pijavk, ki oškodujejo na brezvesten način državo za lepe vsote in še te teda), če se radi plena, skregajo med seboj, pride cola umazana afera v javnost. Kakor smo že poročali po „Epohi“ št, 878 v št. 124 našega lista, je poslal to komisi jo vojni minister na lastno pest in na čete j’i je postavil tega pukovnika Vasica kol svojega prijatelja. Pri komisiji je pa bil tudi neki major, ki je iz jeze, da ni dobil, kar je zahteval, oelo stvar ovadil ter taka daleč spravil v javnost, da je ce.lo „Jutro“ ne more več prikriti. Dokler samo mi poročamo, s®; pravi da „podiramo“, četudi jie nemogoče, da bi narod sam sebe podiral, če označuj©| pijavke, ki ga i.zmozgava-jo.
Naša carinska politika. '„Nova Evropa“ prinaša o njej; to te značilne zgodbo: Nekdo jo naročil na Dunaju pisemski papir za svojo uporabo za 1000 jugoslovanskih kron. Firma mu j pošlje ta papir bo pošti in naročnik j dobi nekega dne od carine obvestila», da ima pri njej paket iz Dunaja profi carini od 2000 K ozir,. 600 dinarjev-Ker noče plačati te velikanske carine* reče, da ni ničesar naročil, Cez nekaj časa pa pride k njemu neki gos* pod iter mu pove, da je na carini pri prodaji nedostavljene zaostale robe iz? tržil zavoj pisemskega papirja. Ko Џ pa paket odprl,, je našel. na papirja odtisnjeno tuja firmo, „Kier nosi- ta pa pir vaše ime, ga ne morem rabiti* prosim, ali ne bi ga hoteli kupiti vi, Na carini sem dal zanj 400 K, vam ga pa pustim za 350 K“. — Pravi na ročnik je bil s to kupčijo zadovoljen, plača in sprejme papir, po tem ovinka je bila „carina“ sprejemljiva.
Čudna administracija. Sarajevsko „Narodno Jedinstvo“ razglaša, d« rabi sarajevska garnizija 6000 kubičnih metrov drv za letošnjo zimo. Komanda bosanske divizijske oblasti je razpisala objavo za nabavo teh drv* Ravno v istem času, ko čitamo razpis nabave teh drv, pa razpisuje komanda bosanske divizijske oblasti proda» jo 10.000 kubičnih metrov drv iz drži gozdov „Nadčarje“, ki so oddaljeni 9 km od železnice. Komanda hoče n ab a* viti potom ofertajne licitacije 6000 D m. drv, a se ne zaveda, da jih hoče sama prodati 10.000 k. m. Res, čudna administracija!
Dnevne novice.
Samo na ovadušlvo še kaj držijo. Od odličnega obrtnika mariborskega okraja smo dobili poročilo, da davčne oblasti nameravajo koncem lota 1921 uprizoriti po deželi kar uradno vohuD-stvo glecle dohodkov e posameznih, obrt nikov in posestnikov.) 'Uradniki bodo do občinah prirejali „komisije“ in bo do poizvedovali, koliko dohodkov je J' mel v letu 1921 ta, koliko oni, Ta»e komisije bodo silno drage.. Kdo jih W plačal? Mi davkoplačevalci. In dobil1, se bodo ovaduhi, ki bode iz osebnege; ali strankarskega sovraštva namenoi ma naznanjali tem komisijam napačni podatke o dohodkih svojih’ neprijatel iev. Ta način poizvedovanj je najve', Čja krivica. V zakonu ni nikjer uter meljeno tako postopanje. Davčne ob'
STRAŽA.
»•pombra 1921.
lasti torej a priori nočejo verjeti napovedim, ki jih poda davkoplačevalec sam. Kam smo prišli?
Usposobljenostmi Izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, v jesenskem roku 1921 so se pričeli 3. in so trajali do vštetega 18..novembra. Priglašenih je bilo za meščansko šolski izpit 11, za dopolnilni meščan-sko-šolski izpit 7, za tjudsko-Šolski izpit 36, za 'dopolnilni ljudsko-šolski izpit 64 ter za ‘špeoijalne izpite Ö kan -didatov (-inj). (Dopolnilni meščansko -šolski izpit je prestalo vseh 7 priglašenih kandidatov (-inj). 'Pri dopolnilnem ljudsko-šolskem izpitu je bilo izmed priglašenih 64 kandidatov in kandidatinj i 7 reprobiranih, 4 pa so odstopili pred izpitom.
Tečaj za dekleta naših organizacij v nedeljo 27. novtem.br a obeta In ti izvanredno dobro obiskan.' Z e sedaj se je priglastlo. nad 100 odposlana iz raznih krajev in župnij mariborskega okrožja.
Okrajni zastop v Ptuju razpisuije za Šolsko leto 1921—1922 štipendije na
sledeče šole: dve po 1000 K gojencem kr. učiteljišča v Mariboru, dve po tisoč K dijakom kr. gimnazije v Mariboru, dve po 1000 K dijakom kr. gimnazije v Ptuju, eno po 1000 K gojencem srednje vinarske šole v Mariboru, 'dve po 1000 K gojencem vinarske in sadjarske šole v Mariboru, dve po 1000 K gojencem kmetijske Šole v St. juriju ob južni žel., jeno po 1000 K gojencem višje strokovne šole v Ljubljani, osem podpor po 100 K učencem deške meščanske šole v Ptuju, osem podpor po 100 K učenkam dekliške meščanske Sole v Ptuju. Prosilci naj potom ravnateljstva svojih šol z ubož -nim spričevalom ter rojstnimi in do -movtinskimi podatki opremljene proš -nje vložijo na okrajni zastop v Ptuju, ki bo o dodelitvi sklepal. Te štipendije so namenjene v prvi vrsti rojakom iz ptujskega sodnega okraja in če teh ni, tedaj se podelijo tudi dru -gim prosilcem.
Ormoški orliški krožek. Pri zadnji popoldanski telovadbi v telovadnici ormoške šole nas je počastil s svojim visokoeenjenim obiskom g. sodni svetnik Ivan Zemljič, ki je med našo telovadbo dal zastražiti telovadnico s Sokoli (zakaj ne z žandanji ?!), sam nas je pa opazoval z bistrim očesom vitežkega Sokola! G svetnik se tako zanima za nas Orlice, da mu moramo l iti za njegovo pazljivost in njegovo naklonjenost prav iz srca hvaležne posebno če se kani zapisati med Or -lice. Zanima se tudi za naraščaj, da se, kakor se je to nekod večkraf pri -petilo, že v kali ne zaduši. Oziraje se na Vaš dragi čas in da ne bodete zadržani pri svojem poslu v uradu, Vas prav iskreno naprošamo, določite telovadne ure od 8. do 10., oziroma 11. ure dopoldne. ‘Res si morate pritrgati te urice od Vašega sladkega spanja , pa za dobro stvar mora človek vse žrtvovati, tudi dopoldansko, vitežko — spanje! Pa se odškodujte po noči, namesto da se žrtvujete vitežtvu Sokola. Sedaj, ko vidimo, kako se ormoški visoki gospodje zanimajo za naš razvoj, pa gremo pogumno na delo za ukre -
pitev katoliškega orlovstva. Bog živi!
Nagla smrt. Iz Rimskih toplic pc* ročajo: Dne 9. t. m. so našli na občinski cesti blizu Seneč 601etnega posestnika Franca Seliča iz Lukovec in sicer že mrtvega. Mož je že več let trpel na božjasti in je najbrž božjast povzročila njegovo smrt.
Anketa za interkonlesijonalni za -kon. Dne '22. t. m. se je vršila v mi -nistrstvu ver v Beogradu anketa o in-terkonfeslljonalnem zakonu. Sejo je o* tvoril verski minister Milivoje Jovanovič in zaprosil referente posamez -nih veroizpovedi za njihova mnenja Katoliški reiererd je izjavil, da se naj vsi odnošaji države napram katoliški cerkvi uredijo s konkordatom, ker bi se le na ta način odpravilo vtikanje države v kompetenco cerkve. iAko bi do konkordata ne prišlo, zahtevajo katoličani popolno avtonomijo v nameš -Čanju duhovništva, neovirano občevanje z Vatikanom in kanonično zakonsko pravo Pravoslavni referent je zahteval, kanonično zakonsko pravo m prepoved zakonov, z nekrščenimi. Muslimanski referent je zahteval polno avtonomijo, .upravo vakufskih posestev po narodnih predstavnikih, Seri -jatske sodnije, medrese, druge konfesionalne zavode in prepoved versae propagande (prozelitstva). Protestan -tovski referent je zahteval popolno cer, kveno avtonomijo in svoboden verski pouk. Zidovski referent je zahteval e-nakopravnost in cerkveno avtonomijo, ter oprostitev verskih občin od vseh davkov,
Osla so našli ... V „Službenih Kovinah Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št, 248 od dne 4. t m. smo iztaknili ta-le značilni dokument, ki gi prinašamo v celoti: — Nadjen maga-rac (osel, op. ur.). Načelnik sreza Ov-če-Poljskog aktom svojim od 23. sept. 1921. god Br. 7859, izvestio je ovo načelstvo, da je u selu Mečkujevcu nadjen jedan magarac, star 10 godina . dlake crvene, na čelu cvetast. Na os-novu čl. 13. zakona o mangupima (paglavcih, op. ur.) poziva se sopstvenik (lastnik) ovog mangup-magarca, da se odmah javi načelniku sreza Ovčo-Polj“ skog sa potrebnim dokumentima i dokazom radi prijema istog. Iz Kance -larije Načelstva Okruga Bregalničkog 19. okt. 1921 g. Br. 8405 — Iz objave omenjenega urada je razvidno, da srb ska birokracija še vedno živi v domišljiji male predvojne Srbije. Takih in enakih razglasov najdemo v „Službenih Novinah“ vse polno. Ali ni škoda za papir in ogromno naklado službenega glasila? Velika Jugoslavija ni mala Srbija. Večkrat zaostajajo važne uredbe, ker napolnjujejo „Službene Novine“ z balastom iz nižjih uradov, каког vidimo to v objavi o „nadjenom magarcu.“
Ne da um spati slava Puclja. „Hrvat“ št* 519 poroča: Naš kraljevi komisar na Markovem trgu v Zagrebu ima samo eno ter e dim o željo, da bi bil promoviran! doktorjem prava. Ker naša SHS vseučilišča nimajo smisla za tako častno promocijo, je sklenili g, kr» komisar, da se promovira-sam-(najbolj enostavno bi bilo, da bi prestopil v protestantizem ter si pri
Gladiatorji.
Ecva knjiga. — Eros.
(40. nadaljevanje.)
Tako je sklepala in sklenila, da pojde čakat doli k Tiberu kot tretja nepoklicana oseba pri sestanku, najsi bo dobrodošla ali ne.
Imela je še časa dovolj in porabila ga je za različne poskuse s Hirpi-nom giede njegove občutljivosti in dostopnosti za žensko lepoto, — morebiti zanimiv posel, toda v tem slučaju čisto brezpomemben in brez nevarnosti, Kajti okorni Hirpin je bil že v tisti dobi moških let, ko človek ceni ženske čare po njihovi pravi vrednosti in ko ima zanj, vrč dobrega vina in udobno ležišče večjo vabljivo moč nego smejoče se oči in zapeljive ustnice. Pa smehljala se mu je, ga dražila z be sedami in pogledi in se vadila za boljše, vrednejše .prilike, in ko je prišel njen čas, mu je ušla z dvoumnim smehljajem na ustnicah in praznim izgovorom na jeziku.
Hirpin je gledal za njo, se muzal, zmajal z glavo in s težkim korakom krenil v krčmo, s šegavo dobrovoljno-stjo na poštenem, pa nekoliko omeje- ; nem obrazu.	j
Mirina pa se je zavila v svojo veliko ruto in si poiskala pot po ozkih, siromašnih ulicah ob Tiberu, tako iz-lahka, kakor da bi bila v tem delu mesta že prav 'dobroznana.
Ko je dospela na prostor, ki g;a ji je napovedal Hirpin, se je skrila in je počakala, dokler se ji ni zdelo potrebno, da se pokaže,
„Kaj želiš od mene?“ je vprašal Britanec. Vznevoljilo ga je živahno in .hudomušno dekle, in prav nič mu ni ug iala njena zaupljivost in gostobesednost.
„Vem, da sem vaju motila, o tem ne- dvomim“, se je smejala Mirina, „a П moraš z menoj, hočeš ali nočeš! — Me ionska dekleta ne trpimo nobenega ugovora, fant! Me nismo, kot vaše visoke, blede, zmrzie ženske hladnega severa —■!“
Tako je sodil tudi Eska —„	Pa
da bi kedo. kar takole zapovedoval z njim, to mu nikakor ni bilo po godu.
„Nimam časa“, je kratko odgovoril. „Domov moram.. Mudi se mi za večerjo pripravljat.“
„Ti si suženj, vem!“ mu je rekla z izzivajočo, prezirljivo kretnjo, „Su-i ženj si! Pri vsej svoji moči in vsem I svojem pogumu nimaš proste niti ene
vzel ime Karl, ki se da prevesti v Dragotin — potem bi se pa lahko podpisal Dr. Demetrovič, j kr. komisar). Evo, kako se je promoviral g. Demet-rovič sam. Po naredbi pokrajinskega namestnika za Hrvatsko in Slavoniio od 30. 7. 1921 Št- 16134, ko je btla odrejena disciplinarna; oblasjt' pokrajinskega kazniiniškega ravnatelja — Pro moviran jte častnim doktorjem g/ komisar Demetrovič. v Ne verna kedaj. in na kateri .fakulteti, ali. podpisal se je tako: Pokrajinski namestnik „Dr. Jur Demetrovič, !L r.“ iTo |e že pri nas druga taka promocija. Doktor Pucelj rma že sedaj svojega hrvatskeaa — doktorskega druga, Demetroviču in Puclju zna slediti še naš kr. namestnik Hribar,; da bomo imeli potem v naš: kraljevini častno-doktjorski trifo-lij. Pod sedanjim režimom Pribičeviča ve prosvete gre vse!
Pribičevičev list in slovenski — kniet V Pribičevičevi „Novi Stampi“ od dne 12, t. m. zmerja neki čokordo-vee slovenskega kmeta takole: „U Slo venačkoj imamo na selu zatucanog Seljaka, koji je prije svega dobar katolik, pa onda Slovenac, i prema torne uz klerikale.“ (V Sloveniji imamo po vaseh zabitega kmeta, kateri je predvsem dober katoličan, poleg tega Slovenec in potemtakem pristaš klerikalcev.) Ce bi naši kmetje bili v taboru polioajdemokratske stranke, bi jih „Nova Stamp a“ gotovo ne prištevala med „zalučane“, temveč med „prosvit-Ijene seljake.“ Hvala Bogu, da poli -•cajdemokrati vendar enkrat uvideva,-jo, da jim v Sloveniji nikoli in nikdar ne Bo pognala pšenica v klasje.
Hugo Stinnes in madžarski listi. Znani madžarski listi „Az Est“, „Ma-gyaronszag“ in „Pešti Naplo“ so prešli v roke nemškega milijarderja Hu-gona Stinnes.
Vrednost denarja. Ameriški dolar ötane 305—307 naših K; za 100 avstrijskih K je plačati 5—5% naših kron, za 100 nemških mark 110—111%, za 100 čehoslovaških kron 326%—327 in za 100 laških lir 1240—1260 naših K. Francoski Irank stane 22 naših kron. V Curihu notira naš dinar 175.	—
0'd zadnjega poročila je vrednost našega denarja narasla za 5 točk.
Iz Maribora.
Novi mariborski policijski cenzor i|e že proslavljen. Gospod Stojan Pro» tič ga (f)i.suje v znamenju Prjbičevjičevo ga „svobodoljubja“' v .„Radikalu,“ št. 33 od 22. t. m. vsled zaplembe našega lista št, 130, Gospodu cenzorju priporočamo, da si to številko „Radikala“ na bavi in prečita, našel bo, razven pohvale svoje cenzorske uvidevnosti še marsikaj važnega o raznih „krizah“, o Protičevi akciji sploh) in to čtivo ga bode mogoče privedlo do zavesti, da se bodo take proslave, kakor si jih jie zaslužil v Itako kratkem času, prej ali sloj prav slabo izplačale,
Namesto generala Maistra je imenovan za komandanta mesta Maribor general Zivojin Babič.
Poročil se je v soboto, dne 19. t. m. v magdalenski cerkvi g. jur. Vlado Sironič z gdč., Adelo Mulec iz Stu
urice tegale lepega in hladnega večera ! “
„Vem, da sem suženj“, je rekel in sklonil glavo, da bi zakril rdečico, ki mu jo je nevolja pognala v lice. „Vem, suženj mora umivati krožnike za svojega zapovednika in polniti njegovo čašo.“
Videla je, da ga je zadela v živo, toda malo se je danes brigala za rane, ki so mu jih zadajale njene besede, vkljub temu, da ga je kaj rada i-mela —.
„In ker si suženj, te vlačijo in vlečejo kakor osla, bijejo m suvajo , kakor psa. Niti braniti se ne smeš , kakor se nema žival brani s kopiti in zobmi, kadar jo muči gospodar. Ti si mož, četudi si barbar, — pa po tleh se moraš plaziti in cviliti moraš pred svojim gospodarjem in si grizti v ustnice in biti pokoren —! “
Vsaka beseda njenega ostrega je-zičeka ga je zbodla kakor osa, jeza je stresala njegovo telo, pa sram ga je bilo, da bi bil pokazal Svoja čuvst-va, premagal se je in mirno rekel: „Ka; hočeš od mene? — Nisi prilezla za menoj, da bi mi to povedala!“ Mirini se je zdelo, da je železo že dovolj mehko za kladivo.
dencev pri Mariboru. Novoporočence-ma obilo sreče!
Mestni šolski svet je na seji dne • 23. t. m. izvolil za podpredsednika g. šolskega nadzornika Fr, Finka. Predsednik je po obstoječih predpisih župan sam
Za člana mestnega šolskega sveta v Mariboru je imenovan č. g. Al. Rezman, katehet v Mariboru.
Personalni in 'disciplinarni, odsek občinskega sveta mariborskega ima danes petek zvečer ob 61 uri redno sejo.
„Straža“ bo kmalu propadla. Za-';ai? Kako to? Proti našemu listu agitirajo ata Škerjanc, slavni progovni mojster in ugledni kasir neuporabne»
nih pragov. V gostilne, kjer so naročeni na „Stražo“, ta junak odslej ne bo več zahajal, Evo vam rešitve, gostilničarji in natakarice. Kjer Še do-oedaj niste naročeni na „Stražo“, naročite si jo, potem ste rešeni — divjaka Škerjanca. Najbolje boj da gostilničarska zadruga oficijelno naznani vsem svojim članom, 'da bodo rešeni Škerjanca, če si naročijo naš list. H-uoge natakarice pa bodo lahko mir -nejše spale, Ce pa gostilničarji ne u-bogajo naš nasvet, pa bo seve „Straža“ izginila. Kar niso dosegli nekdaj naši narodni protivniki, to bo dosegel Goljat Škerjanc, Joj, joj!
Kmetijski list piše nertesrj'co. Glasilo Samostojne stranke, piše, da delam jaz cene mleku na občinskem sodišču. To je laž. Jaz nisem bil nikdar član občinskega, sodišča za pobijanje draginje. — 'Franjo Zebot,
Kegljiški klub SLS vabi vse naše prijatelje kegljiškega športa, da se udeležujejo vsak petek zvečer kegljanja na zakurjenem kegljišču gostilne „Plzenska restavracija“ v Tatten-bachovi ujjici (Ferk-Rogina). Danes /.etek zvečer začetek ob %8, url.
Iz gledališke pisarne, j Otvoritev nanovo opremljenega gledališkega poslopja se vrši dne 30. t. m. s Cankarjevo satiro „Za narodov blagor“ in sicer na slavnosten način, Abonement:: Kdor je rezerviral mesta bodisi za a-bonement A, B ali C, naj pride nemudoma zasigurati si jih, sicer se ne bo oziralo več nanj. Za vse tri abonemen-te, posebno za abonement B, je še nekaj prostorov na razpolago. Kdor se želi abonirati, naj se zglasi v pisarni Narodnega gledališča v uradnih urah (od 9, do 12, ter od 15. do 17. ure). M soboto, dne 26. t. m., se vrši v gledališki dvorani Narodnega doma premi-jera „Oče“, tragedija v treh dejanjih, od Avgusta Strindberga. V nedeljo je delavska predstava ob polovičnih ce“ nah: Cehov „Striček Vanja.“
28 zajcev so postrelili v nedeljo, 20, novembra na lovišču v Krčevini pri Mariboru»
Novi koledarji. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru sta ravnokar izšla: 1. Pisarniški skladni koledar za leto 1922, ki se je že lansko leto bil zelo prikupil. Stane brez poštnine 20 K. 2. Mali ste n-s k i koledar za leto 1922, nalep -j;en na kar.tonu. Stane brez poštnine 5 kron.
„Prišla sem za teboj“, mu je de jala, „ker te potrebujem, in potrebu iem te, ker ti lahko storim veliko u • slugo. — Poslušaj, Eska! Z menoj moraš! Ni jih mnogo moških v Rimu ki bi potrebovali toliko pregovarjanja, da gredo z mladim, lepim dekletom!“ Zelo zapeljivo ga je gledala, — pa Škoda za ves njen trud! V vsekaj drugega je bil zamišljen mladi Britanec in grdo se je varala, če je mislila, da ga bona tak način zvabila seboj —
„Ne morem s teboj! Moja pot me pelje drugam. Sama si rekla, da nisem sam svoj gospodar!“
„To je ravno vzrok“, je veselo za» tlesknila z rokami, „zakaj te vabim s seboj! Pokazala ti bom pot k svobo -lii! Nihče drug ti ne more pomagati ko Mirina, in če njej zaupaš, boš v kratkem svoboden!“
(Dalje prihodnjič.)
Širite katoliške liste!
m umu 1ИИИШВ
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsaflluid», najboljše sredstvo za drgne-nje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave i. t. d. Močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijelno skup z zamotom in poštnino .za 48 K požilja: Eugen V. FelLer, Stubica donja, Elsa-irg 329, Hrovaško.	626 ce
Odvetnik
Dr. B. Schaubach
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Slovenski Bistrici (v Grilovi hiši), t—3 659
Ocarinjenje!
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno 'in kulantno od trgovcev ustanovljena
„ORIENT“ d. d. v Mariboru, Meljska cesta št. 12. Telefon št. 90
in njena podružnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27.
1—iof 661
Nnzttatriilo.
Naznanjam sl. občinstvu, da otvorim v sobot dne 26. t. m.
vinsko trgovino Г Mariboru
Vojašniška ulica 4 (blizu starega mosta)
na debelo in drcbno. Prodajal bom pristna dalmatinska (O polio iz Visa) in štajerska vina po ugodno nizkih cenah. Priporočam se za čim številnejši obisk kakor tudi za številna naročila.
Gostilničarji, ne zamudite ugodne prilike!
-2 655	Josip Povodnik, trgovec z vinom.
Naznanilo.
Cast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da sem j svojo gostilno «pri Angelju» v Vojašniški ulici j št. lo v Mariboru nanovo preuredila ter napeljala električno raz- j svetljavo. — Nudila bom cenj. občinstvu prvovrstna domača | vina, izboren sadjevec ter vedno mrzla in topla jedila ob vsakem dnevnem času. Abonente na obilno in dobro opoldansko in večerno hrano sprejema po skrajno znižani ceni 12 kron.
Za obilen obisk se uljudno priporoča 5—6f 602	Amalija Witzler, gostilničarka.
Lokal za trgovino se išče!
V najem se vzame dobro vpeljana gostilna, eventuelno tudi na račun, kje v sredini mesta Maribora. Ponudbe na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15-
1—2 662
Somišljeniki zbirajte za KZ!
Zaloga zimskega perila in vseh vrst ma-aafaktoraega hlap Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 2.
1—2	660
Božična drevesa!
Za božične praznike sprejema naročila za božična drevesa do i. decembra t. 1. pisarna: Jožef Tscheligi, Koroška cesta 2, Maribor.	3—3 636
Ajdova kasa
živinska sol, kamen
kakor moko, sladkor, kava, petrolej, sol, riž, mast in drugo kupite vedno najceneje pri
MILAN JELENKO, Lajtas-
653
1-2
Nogavice se pletejo
nove in podpletejo stare za nizko ceno Str jna pletarna Vezjak v Vetrinjski ulici I7, Maribor
1-657

Zadružna gospodarska banka d J.
——	Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška casta 1/L — leisten 311.'— Brzojavi: Gospobaaka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Bjakovo, Sarajevo, Sombor, "Ste Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. te It
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. ▼ Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gosspodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital iti reierve skapno z afžliiacijaml čez K 50,000.000*—•.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje m prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 581

Wi SP ШШ Ш lil P
VABILO
na
SUBSKRIPCIJO.
/ « ' ..
e
Občni zbor našega zavoda je dneI30.f oktcbral1S21 sklenilfjzvišatidelmškof glavnico
od K 10,000.000 - na K 30,000.000 -
z izdajo 50.000 novih delnic po K 400'— nominale.
Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih:
jSRč?	1. Delničarji imajo v smislu pravil pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 600 za
komad, prištevši 5% obresti od 1. julija t. 1. do dneva vplačila. V svrho izvršenja prava opcije je predložiti plašče starih delnic.
*8B“^	2. Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu [K|700*— za komad, prištevši 5% obresti od 1. julija
1921 do dneva plačila.
3.	Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za leto 1921.
4.	Subskripcija, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančnih podružnicah Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti in Velikovcu v času od 10. do 30. novembra 1.1.
5.	Reparticijo neoptiranih delnic si pridrži upravni svet.
Upravni svet Jugoslovanske Union-banke
preje
Mariborske eskomptne banke.
Maribor, 10. novembra 1921.
■КВНСШЖ
gzdajateij Ja zalGteaik;, Konz» „SfcAž*,*
•22go>&£fii zzzžzlž*, ЗЗдЗа 22aS®ala£.
Usi teinlsrjs tislaras ж lizrBzzz*