★ ca PRIMORSKI DHEVNIK ____________GL&SBLO OSVOBODILNE Uto V - Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TAKO bomo v nedeljo volili : TRST četrtek 16. junija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale otev. 142 (1232) Tovariš Fr. Štoka gfro i iški m v olivcem (Včerajšnji govor na radijski postaji Trst II.) nedeljskih volitev, afirmacija eakcijc, revizionistom in neofaši-*‘°t> mora zaskrbeti vsakega pošte. ,e0a in doslednega demokrata na-ozemlja. V Trstu, v demokra-‘enem, progresivnem Trstu prazne italijanska reakcija svojo zrna-praznuje jo na račun demokra-^cnih delovnih množic in še p ose-ei na račun slovenskega življa, ki 1 moral biti zbrisan po volji in že-J} italijanskih šovinistov in impe-‘mistov iz političnega življenja. b f 0 občeznani resoluciji lnform-j.lr°JI zastrupljene delavske demo. rntič77e množice so v borbi proti ^tperializmu in neofašizmu razoro-e,Ie- Manjka jim prave borbene ^tiine. Vidalijeva frakcija, ki se aha z neko volivno zmago, noče ®02jloti nevarnosti, ki preti demo- kp a‘ičt!emu gibanju vašega Trsta. Poslušajte F Jutri ob 20.20 bo govoril na radiu Trst I. tov. Fetronio Poslušajte / 90, 1 ljudje, ko pojejo sami sebi zrna-Pozabljajo na številke naših ma. Unih organizacij, katere so bile yn°s vsemu demokratičnemu giba-,u pred objavo resolucije, ki je . nnesla toliko zla v naše vrste: 55 ln.več tisoč članov Enotnih sindi-atov, nad 50 tisoč članov SIAU v Trstu in številke raznih dru-n masovnih organizacij so tiste, 1 obledijo število glasovalcev za ■nak srpa in kladiva, ki rti Vidali-le*> znak, ampak je trud in delo ter oKtir da. Most po večini onih, ki so se- 0 zaradi svoje revolucionarne do- s}e(tnosti blateni kot izdajalci pro-“9»ci itd. Vidalijeva «zmaga» je sad nekega ,Qliega «internacionalizma», ki ni ''te»^tržaškemu prebivalstvu, in k,. 1*1 ako bi se uveljavil v demo-_ atičnem gibanju ((internacionali-ki sloni na politiki obrekova-.;a- °sebnih napadov in demago- ^ Tržaški proletariat je v dobri ve. ^ Olasoval za zastavo internaciona-iria' kidali in njegovi razbijači so >(. ‘ na polju, kjer niso oni sejali. V nhovo delo si štejejo laliko samo ®. kar je pri teh volitvah poraz-rja za demokratične množice Tr-(1 ■ S svojim glasom za znak sve-( onega socializma se tržaški prale-ni izrekel za razbijaško likvi-°rsko in revizionistično politiko e,Uov imperializma v delavskih ®r*tah. Ob priliki zaključitve nedeljskih Rženih volitev in pred volit-v naših podeželskih občinah °vno poudarjamo, da so te volit. ve manever reakcije, ki je uporabila tudi to, da se bodo vršile podeželske volitve pod vtisom pripravljene zmage De Gasperijevih agentov v Trstu. Tem starim in novim fašistom, /:■ so se za volitve združili v razne stranke in strančice, nimamo nič kaj očitati. So pač na dosledni liniji imperializma in italijanskega šovinizma, ki danes služi bogu dolarju. Te\i se zvesto drže Agnelettova druščina, ki se pa za podeželje skriva pod mnogimi zvezami in podzvezami, da bi laže uveljavili razne špijonažne agente pro-slule bele garde, ustaških in četni-ških elementov, ki bi rovarili v imenu naroda le temu na škodo. Ob tej priliki opozarjamo še posebej naše ljudstvo na Vidalijeva frakcijo, ki postaja čedalje bolj prava italijanska komunistična partija. Mnogo več italijanska nego komunistična. Vidali je uspel v svoji skoraj enoletni odprti kampanji proti Jugoslaviji zapeljati delovne množice na pot mržnje do vsega, kar je bilo do včeraj dosledno in revolucionarno. Ubil je v delavskih' množicah zdravi borbeni razredni čut; speljal je v imenu ainternacio. nalizman vse na gnilo oportunistično parlamentarno politikantstvo, na politiko sodelovanja s klero- m ne o-fašisti; uspelo je velemožu izročiti sindikate v roke znanega oportunista in izdajalca Radicha, ki paktira z agenti delodajalcev; uspelo je in-trigantu Vidaliju zapeljati naše ljudstvo v roke italijanske reakcije. Nič več ni skrivnosti v njegovih izjavah. Ako se tudi Jugoslavija vrne v države Kominforma, Trst ne spo. da k svojemu zaledju in zato ne k Jugoslaviji, ampak k De Gasperije- vi Italiji. V. tem smislu se je izrazil Vidali na tiskovni konferenci. Ako vzamemo izjave tovariša Terra cini. ja o italijanstvu Trsta, Dozzovo izjavo: cBisogna dimenticare il ver-gognoso passato», vidimo, da je vse to v liniji pobožnih želja novega italijanskega dučeja De Gasperija. Na tej ((revolucionarni« liniji je ezmagalv Vidali v Trstu. Ni čudno, da vsi italijanski časopisi in agencije imperializma tako rekoč pojejo slavo Vidalijevim uspehom, ki so izraz njegovega itulijanstva. Za naše demokratično ljudstvo in posebej za tu živeče slovensko ljud. stvo bodo rezultati nedeljskih volitev imeli težke posledice. Zavedajoč se te nevarnosti poziva Slovanslco-italijanska ljudska fronta Slovence in Italijane, da se na bodočih nedeljskih volitvah izrazijo s svojim glasom proti vsem onim, ki vodijo našo zemljo v ponovno suženjstvo italijanskega imperializma, da z gla. som za Slovansko-italijansko ljudsko fronto obsodijo vse one, ki bi spet hoteli, da- bi se naše ljudstvo lilapčeusfco klanjalo tujcu na svoji zemlji. Naša fronta prihaja med svoje ljudi z besedo dosledne borbe proti imperializmu, neofašizmu in proti vsem njegovim prikritim in odkritim hlapcem. (Nadaljevanje na 2. strani) Medvolivni ai hoče hrušč in trušč krog nas? ^tletka naša leče. 'nr pustimo času čas! Vej ' Uetku nuša teče. noš odgovor, ves dokaz: Qtletka naša tečen. T zac*n.n verzi velikega Otona daljnovidni in umerjeni, tp v„ceni tovarišu Titu. In prav na ',čer.rZ(?. smo se spomnili, ko smo fiitali v italijanskem reakcio-litvJ časopisju, da so zadnje votla, jV nedeljo v Trstu dokazale, da Vs(,„. tržaških Slovencev le še 4% tituli r.ntbivalstva ves hrušč in 1845'' ** Ba uganjajo od 12. junija *2- junija 194'J pod ko-Slov V. antdo-ameriških imperiali-‘'Slovp kakor ni zmedel tržaških hnotil'cev' temveč je tako daleč iti j !.r;izum italijanskih šovinistov ha. . ‘.'stov. da si domišljujejo, da 110, da UU M UUllllMjUjCJV/, Uri •ig ta . lek°č ni vec. Mnenja smo, »h t*v ugotovitev zadostuje in V 2ares nima smisla polemizi-t ljUt, ’°h štirih procentih, zlasti ne «to, j.?'1, ki so sposobni zapisati ti-riesiJr so zapisali v «Giornale di tlrav 0>> svetohlinski kierofašisti ^stiie? ®l(mu 2upančiču in za kar ^aerh n' boljšega izraza kot «vi-sdli *.1elia>>> kot smo jim že zapi- Sur >r i_!r so si tudi prečitali, o "'jo „,Pa seveda molčijo in si bri-plltmec z obraza ... |ye- * * * Pstatip^bitno dejstvo pa je in ci in s-° stovcuski tržaški vo-h Volivke v nedeljo v svoji °Sri -*vke čl ,tL'ini gi oast; s ar>ke. In ■ °mn' .! večini glasovali za progre Vtj-. s'v0| ' sramote pa je vsekakor dej-s|ti svn? 3e bila izvoljena v občin- to si štejemo y&itfVct i šeB'.č'nilho a rta fašistični listi MSI raz-ta > asistka Ida De Vecchi. Kdo %e_‘ensk. Je a. ne bomo več govorili. ?u .'.‘"i naj le, da se zaradi lep-^ra,, drja zato celo «La Voce Vjar, _Pri tem pa ji ni mnogo Msf V? so dobili odkriti fašisti pri dalja al' 102zg glasov, pri Blocco (C® »8 8.279. >;m ....... ?QvOrii; 11 tovariš je imel priliko ... £. zeno bivšega fašista, ki ■ : fienšn.2 en*m od neštetih vlakov v Trst na volitve. Dejala t°liH)0 0V£d se je sicer glasila, da .''da j 28 Krščansko demokracijo, i? klasč,.Se,m P° ukazu svojega mo-tfikr, ,a '. za MSI. — Vsekakor 'Stičpv storil marsikateri od tistih H dv i,ln. tisočev nedeljskih izlet-® on- . a**je, vendar pa je tudi nu 40.000 do 00.000, ki jim je ukaz 945 dal proti vsem določbam mirovne pogodbe volivno pravico, pa naj so prišli kot begunci ali optanti z Reke in iz Istre ali pa s trebuhom za kruhom s Sicilije, Sardinije in iz Kalabrije, - marsikateri tisoč volivcev prečrtal mišji plamen ali pa reklamo za sir «Bel paese«. Vse ostalo je šlo v vrečo Krščanske demokracije. # * # Kakšen bi bil volivni rezultat brer teh 40.000 ali 50.000? Takole: 107.4Jb' glasov oddanih za revizijo mirovne pogodbe bi padlo na 57 000 ali 57.000. V tem primeru b: bilo tud. število volivcev seveda 157.000 ne pa 197.000 t. j. okrog 55 odst. prebivalstva, ne pa 70 odst. Vidimo torej, da gomje številke točno kažejo. kateri ?^iw<» uh, i— hit •■■nrniMiuaM'*. rimi • čc bi odgni/urne iihlasti pohitele s proučevanjem Tržaški upokojenci, ki živijo v težkih razmerah, prav gotovo niso tega mnenja -Zato odtočno zahtevajo rešitev svojih zahtev - Še vedno se nadaljuje vpisovanje v Zvezo ES za upokojence • Prihodnji teden poostritev borbe za interese upokojencev Zveza enotnih sindikatov za tržaške upokojence je že neštetokrat ponovila vojaški upravi kot tudi predsedstvu cone svoje zahteve, da bi bilo končno rešeno vprašanje tržaških upokojencev, ki prejemajo mesečno po 2 do 3-000 lir pokojnine, nekateri celo še manj. Toda kljub protestom in upravičenim zahtevam je ostalo vprašanje še vedno nerešeno. Zato 30 prav v teh dneh Enotni sindikati ponovno zahtevali od vojaške uprave in predsedstva cone, da končno rešita in proučita načrt, ki ga je še pred časom predložila Zveza enotnih sindikatov, ki. predvideva izplačevanje posebne podpore vsem tržaškim upokojencem, tako da bi se sedanja pokojnina zvišala na 10.000 lir. Tako bj prejeli lahko vsi tržaški upokojenci, ki so danes prisiljeni beračiti in prositi miloščino, vsoto 10.000 lir mesečno, s katero bj si lahko vsaj nekoliko izboljšali svoj težki življenjski položaj. Seveda- bi bila to samo začasna rešitev, kateri naj bi sledila druga, ki bi predvidevala povišanje pokojnin v takem razmerju, da bi prejemal vsak upokojeni delavec vsaj toliko, kolikor si je s svojim težkim delom zaslužil. Predsedstvo cone je na zadnji protest Enotnih sindikatov odgovorilo s pismom, v katerem pravi med drugim: »Prejeli smo resolucijo tržaških upokojencev, v kateri ti zahtevajo, da bi bilo končno rešeno njihovo vprašanje ter sprejet in uveljavljen načrt, ki so ga že pred časom predložile sindikalne organizacije. Glede tega vprašanja sporočamo tržaškim upokojencem, da bomo lahko dali v najkrajšem času pozitiven odgovor: vojaška u-prava, ki namreč sedaj še proučuje vprašanje tržaških upokojencev, bo s svojim delom prav gotovo kmalu končala. Se vedno v zvezi s tem vprašanjem lahko izjavimo že danes, da lahko upamo, glede na uspehe konferenc, ki smo jih imeli prav zaradi problema upokojencev, da bo to ugodno rešeno. Dokler pa nimamo bolj konkretnih podatkov ne moremo dati nobenega bolj določenega odgovora o vprašanju tržaških upokojencev. Pri frčanju motornega hulem s kolesarjem jc bil ubit 18-letni dijak, ki je vozil kolo Včeraj ob 8.30 je bilo, ko se je na vogalu ul. Udine z ul. Solitro motorno kolo TS 1653 zaletelo v kolesarja. Zgodilo pa se je takole. Motorno kolo, katerega je vozil elektrotehnik Bruno Chirani s svojim prijateljem Rinaldom Barinijem, je bilo usmerjeno proti Greti. V tem pa se je zaletelo v kolesarja Glau-ca Rizzija, ki je vozil iz ul. Solitro. Udarec je bil močan. Mimoidočim je zastal dih ob pogledu na zmečkana kolesa in okrvavljene moške. Medtem ko je neki. ženski pri tem prišlo slabo, so živčno močnejši mimoidoči pritekli na pomoč. Prvi se je izvlekel izpod železja Barini, lft je šfedel za vozačem. Močno okrvavljeno čelo je bilo zadosten znak, da bosta prva dva imela še kaj hujšega. Res sta obležala nezavestna na tleh. S prvim privatnim avtom, ki je bil blizu na razpolago, so odpeljali v bolnišnico Chira- Iz volivnega programa LJUDSKE FRONTE za občino Repentabor Ker so nacifašisti v času NOB uničili mnogo gozdov, bi bilo potrebno vse občinske goličave, ki nc odgovarjajo za pašnike. pogozditi. Privatnikom, ki hočejo pogozditi lastne goličave, naj bi občina brezplačno preskrbela potrebno količino sadik ter odobrila primerne podpore v ta namen. tradicije naše borbe pred vsemi napadi domačih frakcionašev. Nikdar ni manjkala pri nobeni naši lokalni manifestaciji, udeleževala se je red. no vseh naših sestankov. Bila je vzor žene —• borke za pravice našega delovnega človeka. Nenadna smrt tov. Lojzke je globoko prizadela vse domačine, ki so jo spoštovali zaradi njene odločno, sti in značajnosti. Pogreb ob veliki udeležbi domačinov je bil dokaz, kako je bila priljubljena med vsemi. Domači organizaciji O F s Pro-seka-Kontovela kakor tudi antifa-šistke obeh vasi so poklonile pokoj, nlci lepe vence. Lokalna organizacija OF se zahvaljuje za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Pokojno Lojzko bomo ohranili v dragem spominu. Vaščan nija, ki ima zlomljen desni komolec, potolčeno koleno in prsa ter rano na levem zapestju. 'A rešilnim avtom pa so odpeljali v bolnišnico Rizzija, ki je takoj po prevozu, že na ambulanti, podlegel poškodbam. Fant je namreč Imel počeno lobanjo in močne notranje poškodbe. Rizzija je namreč udarec rgel kar 10 metrov daleč ob cestni rob. Truplo pokojnega 18-letnega študenta Rizzija bo položili v mrtvaško kapelo glavne bolnišnice. S Proseka Nenadna smrt zavedne žene V nedeljo je nenadoma umrla Rauber Alojzija, vdova po pok. Fra. nu Rauberju. Pokojni Franc je bil aktivist OF za časa narodno-osvo-Vodilne borbe. Ko so ga odpeljali v taborišče v Nemčijo, kjer je tudi podlegel, je prevzela težo njegovega Ilegalnega dela pok. Alojzija. Pokojnica se je ravno pripravljala, da gre na volišče, da izvrši svojo dolž. nost kot zavedna pristašinja OF, ko jo je doletela nenadna smrt. Ves čas je bila zvesta pristašinja OF in je z vso odločnostjo branila Zborovanje v Devinu Včerajšnje volivno zborovanje v Devinu je iz tehničnih razlogov odpadlo in bo jutri ali pojutrišnjem, o Čemer bomo pravočasno poročali. Zapestje si je prerezal 55.1etnega Josipa Va.iscllariju iz ul. Santi Martin 6 je že nekaj ted. noy -sem objela neka groza, in Sicer strah pred zasledovanjem. Naj-brže je treba temu pripisati, da se je včeraj zjutraj hotel posloviti od tega sveta. V stanovanju je vzel kuhinjski nož in si prerezal zapestje. 2 rešilnim avtom so ga prepc. ljali v bolnišnico, kamor ga je spre-mila tudi njegova hči Margareta, ki je obrazložila zadevo. Vassellari namreč ni bil v stanju, da bi pojasnil vzroke, ki so ga privedli do te-gu koraka. Mož se bo moral zdraviti dva tedna, Ker zahteva vprašanje podrobno proučitev, ne bi mogli zahtevati, da bi bilo v tako kratkem času že rešeno«. V kratkem času? Tržaški upokojenci, ali se vam zdi, da le «malo» časa čakate na rešitev svojega vprašanja? Odgovornim oblastem torej niso dovolj zgovorni skorajda vsakodnevni samomori tržaških u-pokojencev, ki ne morejo več vzdržati v tako težkih življenjskih raz-merah in si raje vzamejo življenje? Ti samomorilci bi torej predstavljali za odgovorne kroge le tiste »nepotrpežljivce«, ki niso ((Znali« čakati tako «malo» časa, da bi bilo rešeno njihovo vprašanje. Lahko je govoriti o času, o vprašanjih in problemih, ki bodo v »kratkem rešeni«, tistim ljudem, ki prejemajo redno svojo mesečno plačo (ki mimogrede povedano ni niti tako majhna), a govoriti o potrpežljivosti in o čakanju našim tržaškim upokojencem, je že nekoliko prevelika nesramnost. Ali bi ne mogel na primer predsednik cone bolj energično nastopiti pri vojaški upravi ier zahtevati rešdtev vprašanja tržaških uslužbencev? * * * Na sedežu Enotnih sindikatov se še vedno nadaljuje vpisovanje upokojencev v Zvezo ES za tržaške upokojence. Kdor se do sedaj še ni vpisal, lahko to stori vsak dan od 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19- Vs tržaški upokojenci, člani Zveze ES za upokojence, ki se redno udeležujejo vseh Zborovanj in skupščin te zveze, so naprošeni, da obveščajo o rezultatih vse svoje sotovariše, ki še niso člani sindikalne organizacije in ki bi ne bili slej ko prej obveščeni o borbi ES za interese tržaikih upokojencev. * * * Prihodnji teden bo pričela Zveza ES za upokojence s poostreno borbo za rešitev zahtev tržaških upokojencev. V zvezi s.tem.bo ponovno zahtevala od vojaške uprave, da reši načrt, ki so ga predložile sindikalne organizacije ter poskrbi za izboljšanje življenjskih pogojev tržaških upokojencev. Da bi v bor-bi sodelovali prav vsi tržaški upokojenci, bo Zveza ES sklicala več skupščin in sej, na katerih bodo vsi navzoči obveščeni do podrobnosti o rezultatih pogajanj z odgovornimi oblastimi glede rešitve njihovega problema. Na teh skupščinah bodo lahko prav tako vsi navzoči tržaški upokojenci izrazili vse svoje nezadovoljstvo glede odlašanja rešitve njihovih problemov ter bodo lahko zahtevali, da se prične s potrebno borbo za dokončno rešitev tega perečega problema. * * * Giayni odbor Zveza ES za upokojence bo imel v soboto dne 18. junija svojo redno sejo, ki se bo vršila ob 16. Vabljeni so vsi okrajni zaupniki in člani odbora. * # * Komisija ES za brezposelne delavce bo imela svojo sejo v soboto dne 18. t. m. ob 16. uri, v sobi št. 4 v ul. Imbriani št. 5 Ker bo na dnevnem redu razpravljanje o zelo važnih vprašanjih, naprošamo, da se seje udeležijo vsi člani komisije. Proces prou spadaru odgoden do 22.1.10. V dvorani porotnega sodišča v prvem nadstropju justične palače je včeraj spet postalo živo. Začeti bj se bil moral proces proti Ruggeru Spadaru, odgovornemu Uredniku Vidalijevega glasila «11 Layorato-re». Kot Je že znano, je vložil tožbo proti omenjenemu dnevniku bivši italijanski minister demokristjan/ In sedanji senator Cingolani. To pa zaradi tega, ker je časopis pred tedni med volivno kampanjo objavil članek, v katerem je obtožil Cingolanija, da je imel prste vmes pri nekih kupčijah, zaradi katerih je bil italijanski državni erar ogoljufan za visoke denarne svotc. Proces bi se bil moral vršiti po naglem sodnem postopku že pred tednom dni, pa je bil na predlog obrambe odvetnika Zennara odgoden do včeraj. Včeraj pa je predsednik sodišča dr. Arbanassi takoj javil, da je vlo- Iz volivnega programa Ljudske fronte za občino Devin-Nabrežina Izvesti Je treba še nedovršeno obnovo v občini in predvsem v vaseh: Medja vas, Mavhinje, Cerovlje In Vlžovlje. Prebivalcem teh vasi, ki so bili se posebej prizadeti za časa narodno osvobodilne borbe, mora bodoča občinska uprava priskočiti na pomoč pri nabavi živega in mrtvega inventarja. V mestu in vaseh se širijo v zvezi z invaiidninnmi govorice, kj namerno ustvarjajo nezadovoljstvo med prebivalstvom. To izrabljajo razni temni elementi za to, da blatijo FLRJ in vse tiste, ki so ostali zvesti tradicijam narodno osvobodilne borbe. Tako raznašajo glasove vsepovsod, predvsem pa še med invalidi, vdovami itd., češ da se milijoni, ki so bili določeni za invalidnino, uporabljajo za graditev igrišč, za nakupe avtomobilov itd. Razumljivo je, da je to le namerno blatenje in klevetanje Jugoslavije. Cilj blatenja in klevetanja pa je sejati sovraštvo med našim ljudstvom do FLRJ. O problemih invalidov in sorodnikov padlih borcev je bilo že mnogo govora. Vsak se je po časopisju lahko prepričal in seznanil s potekom in težkočami, na katere je naletela invalidska komisija pri reševanju tega zelo težkega problema. Po mednarodnih pogodbah mora vsaka oblast, ki opravlja neko določeno ozemlje, pa naj si bo to začasno ali trajno, podpirati vojne žrtve na svojem ozemlju. V našem primeru bi morala torej anglo-ame-riška vojna uprava podpirati invalide in vdove ter sirote žrtev na-rodno-osvobodilne borbe. Temu pa ni tako, kajti tukajšnje oblasti so popolnoma zanemarile ta problem. Jugoslavija pa je priznala podporo borcem, invalidom, vdovam in sirotam, čeprav to ni njena dolžnost. Kljub temu pa, da je Jugoslavija S tem je bil glavni del tega problema rešen, ostalo je samo še redno izplačevanje. Pri tem izplačevanju pa je komisija ponovno naletela na razne ovire pri vojaški upravi. Tako n. pr. so jugoslovanske oblasti v januarju in februarju nakazale preko jugoslovanske Ex-port banke v Trstu okrog 2 in pol milijona lir. Ker se vrši izplačevanje na podlagi kliringa, je potrebno, da za vsako vsoto, ki mora biti izplačana invalidom in žrtvam narodno osvobodilne borbe, to odobri vojaška uprava. Ta pa je zavlačevala in ni izdala pooblastila za dvig določene vsote. Tudi v pprilu in maju je komisija ponovno naletela na težkoče enake vrste. Komisija je namreč zaprosila banko za vsoto 13 milijonov lir, merodajne oblasti pa so odobrile samo 10 milijonov lir. Zaradi teh ovir je v zastanku okrog 5 milijonov lir invalidnin, za kar je komisija pismeno zaprosila merodajne oblasti pred pol meseca, da bi odobrile zaprošeno vsoto. Kljub interveniranju pa še do danes ni prejela nobenesa odgovora. To so glavni vzroki, da vsi prizadeti še niso dobili izplačane celotne invalidnine ali tokojnine, predvsem pa niso mogli prejeti plačanih zaostankov, ki jim jih je nakazala invalidska komisija. Po vsem tem vidimo, kako nizko so padli sovražniki Jugoslavije, ki se poslužujejo vseh mogočih laži, da bi blatili Jugoslavijo ter pri (cm VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI Poslušajte radijski postaji TRST I. in TRST II., kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte.' Govorniki Slovansko-italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh: TRST 1. Jutri ob 26.20 do 20.32 bo govoril tov. PETRONIO BORTOLO. 18 t. m. ob 20.50 do 20.55 TRST 11. 18. t. m. ob 21.30 do 21.33 »MB SPOMINSKI DNEVI 1942 se je pričela močna italijanska ofenziva na Medvedjek. 1942 prvi prostovoljni delovni dan na prvem slovenskem državnem posestvu v Rogu na Kočevskem, na osvobojenem o-zemlju. Četrtek 16. junija Sv. Rešnje Telo Sonce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzhaja ob 23.43, zahaja ob 9.41. Jutri petek 17. junija Efrem, Bodin SLOVENSKO N N KO It NO GLEDALIŠČE PRESKRBA KONSERVIRANO MESO ZA BOLNIKE Sepral javlja, da bodo jutri 17. t. m. dobili bolniki v mestu in na deželi v pooblaščenih trgovinah dodatek konserviranega mesa na dodatno živilsko nakaznico za meso. Oni, ki imajo pravico do 50 gr dodatka mesa na dan, bodo dobili po 1 škatljo mesa, oni pa, ki imajo pravico do 100 gr dodatnega obroka, bodo dobili 2 škatlji mesa. Delitve se bodo končale 30. t. m. Cena škp-tel je v mestu 100 lir, na deželi pa 101 lira. DELITEV MASCOB Sepral javlja, da začno jutri 17. t. m. deliti vsem vrstam potrošnikov v mestu in na deželi po 400 gr maščobe na osebo in sicer na odrezke 7 in 8 maščobe sedanje živilske nakaznice. Delili bodo do 30. t. m. V mestu bo mast po 200 lir kg, na deželi pa po 202 liri. PROSVETNA DRUŠTVA za Tržašliti Hzemfjg Danes 16. t. m. ob 20.30 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva v \ ABREŽ11SI z igro Mire Fucove „Ogenj in pepel6* V vlogi Roba nastopa Jožko Lukcš. Jutri 17. Um. ob 20.30 gostovanje v dvorani kina na OPČINAH z igro Mire Pucove „Ogenj in pepel6i Prodaja vstopnic danes od 9 do 13, jutri od 9 do 13 in eno uro pred predstavo pri blagajni kina na Opčinah. žil tožbo proti Spadaru še sedanji italijanski finančni minister Pella in to zaradi istega inkriminiranega članka, v katerem je bilo navedeno, da je pri škandalu' o volni bil udeležen tudi minister Pella. Zagovornik odvetnik Zennaro je takoj vstal in predlagal, naj bi sodišče upoštevalo, da je obramba sicer pripravljena za prvo Cingo-lanijevo tožbo, pač pa ne za Pellovo. Zaradi tega je drugi zavornlk odvetnik poslanec Cavallaro predlagal odgoditev procesa, ker obramba še ni dobila iz Italijanskega vojnega ministrstva neki zanjo zelo važen dokument. Poleg tega pa da le niso prišle vse priče. Temu predlogu sta se uprla zastopnika zasebne stranke poslanec odvetnik TeasitOri za Cingolanija in poslanec Salemi za ministra Pello S svoje strani je bil tudi državni tožilec dr. Grubissi proti vsakršni ponovni odgoditvi procesa. Odvetniki pa še niso položili o-rožja. Obramba jo še vedno vztrajala na odgoditvi, zasebna stranka pa proti. Odvetnik Cavallaro je dokazoval, da je obstajala posebna ministrska odredba glede prodajanja volne po določenih cenah in le določenim zasebnikom. Tessitorl pa Je s časopisom aUnitž« v rokah dokazoval, da te posebne odreb-be ni. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje In končno določilo, da so razprava ponovno odgodi do 22. t. m. ob 9 zjutraj. priznala podporo vdovam, invalidom in vojnim sirotam, je naletela od strani vojaške uprave na kopico težkoč, katere mora dnevno premagovati invalidska komisija. Invalidsko vprašanje na našem ozemlju se je zavleklo že v začetku, ker do podpisa mirovne pogodbe ni bila znana usoda našega o 2emlja. Po ustanovitvi Tržaškega ozemlja in ko ni bilo s strani vojaške uprave nobene pobude, se je za invalide potegnila Jugoslavija. Septembra 1948 je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj bi reševala invalidnine. Pri svojem delu je naletela na ogromne težkoče pri zbiranju potrebnih dokumentov, posebno še po resoluciji Informbiroja. Ko je komisija vendar le delno zbrala potrebni material, ga je poslala v Jugoslavijo v pretres tamkajšnjih oblasti, ki so invalidsko vprašanje na Tržaškem ozemlju rešile, tako da so priznale večini prosilcev izplačevanje invalidnin. Gostovanje Irzaških pionirjev v Nabrežini 12. t. m. je bila v Nabrežini Grudnova proslava, ki so jo priredili tržaški pionirji. Prvi del je bil resne vsebine. Pio. nir je lepo govoril o pesniku Grud. nu, mladinke in pionirke pa so oblečene v narodnih nošah prisrčno recitirale pred okrašeno pesnikovo aliko najlepše Grudnovo pesmi. Drugi del je obsegal «Jutro v naravi«, balet, ki so ga izvajali pionirji in pionirke v pestrih kostumih, ter prizor ((Miška o-.edlara« z recitacijami in petjem iz Grudnove otroške zbirke. Kljub temu da so mnogi Izmed pionirjev prvič nastopali na odru, so dobro odigrali svoje vloge ter je bilo občinstvo, ki ie napolnilo dvorano, a prireditvijo zeio zadovoljno. Ob tej priliki so pionirji tudi počastili spomin svoje:-« velikega pesnika Otona 2upančiča. pionirska delegacija je ponesla šopek nageljnov pred ploščo padlih borcev za svobodo. Obisk generala v Miljah in v Ayreya Dolini Včeraj zjutraj Je predsednik cone Skupaj z dr. Micelljem, načelnikom volivnega uruda na prefekturi, Spremljal generala Aireya, brigad-nega generala Robertsona in Mr. Pertha po okoliških občinah. Obiskali so miljsko in dolinsko občino ter pregledali pripravljalna dela za volitve, ki se bodo vršile v nedeljo. V Miljah so goste sperejeli Župan Peter Robba in občinski tajnik Vincenc Cicco, didaktični ravnatelj dr. Herman Hrevatin in občinski odbor, niki. Obiskali so občinsko hiralnico, ki bo pripravljena konec junija meseca. V njej bo prostora za 83 oseb. Obiskali so še staro šolsko poslopje Edmondo De Amicls. Pripravljen je baje načrt za gradnjo nove šole. klevetanju Izrabljajo celo težko stanje in trpljenje invalidov ter svojcev padlih Žrtev, čeprav več ali manj vedo -o vseh težkočah, katere so postavljajo pred invalidsko komisijo. Zato vse -prizadete opozarjamo, naj ne nasedajo lažem in naj se sami prepričajo o resnem prizadevanju Jugoslavije, ki hoče pomagati invalidom in svojcem žrtev. Za vse to dobijo potrebne informacije ali v Kopru pri pristojni komisiji ali pa tudi na tajništvu Osvobodilne fron-te v Trstu. IZLET NA SNEŽNIK Planinsko društvo v Trstu priredi 2S. t. m. izlet na Snežnik. Vpisovanju v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Rivi št. 3. Izleti Planinskega društva Planinsko društvo priredi 26, t. m. izlet na Višarje in Lovco. Vpisovanje do 25. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Kivi št. 3. 3. julija izlet na Učko. Vpisovanje do 22. junija pri Geču v Rojanu. Planinsko letovanie PST na Bledu Tudi letošnje poletje, od 1. julija do 15. septembra priredi Planinsko društvo v Trstu letovanje na Bledu v Sloveniji za člane in prijatelje. Prospekti, informacije in vpisovanje v trgovini Marčet Nadlišek, ul. Giuliani št. 13. Nočna služba lekarn Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: AlFAnnunziata, trg Val-maura 10; Davanzo, ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo, opravi že dopoldne. Simfonični koncert v „Verdiju" me ir— —— r na ..»s W vt.ica ———M——teo 8——IH* jcmnan Dirigent Guido Cantelll, ki je v ponedeljek zvečer nastopil s simfoničnim orkestrom tržaške filharmonije, spada med mlajšo italijansko dirigentsko generacijo, vendar pa se je uspešno uveljavil tudi že izven svoje domovine. Odlikuje ga gotovost, ki bi jo pri mladem dirigentu (star je ?:> let) ne pričakovali in to posebno pri stilno komplicirani skladbi kakor jc Bartokov ((Koncert za orkester«. Izredna nadarjenost, mu omogoča premostiti težkoče, na katere naleti tudi starejši mojster, ter posebno lepo izluščiti vse dinamične odtenke, a jih nudijo posamezna dela. Osrednja skladba ponedeljkovega simfoničnega -covceHa je bil že imenovani s Koncert za orkester« znanega madžarskega skladatelja, Bele Bartoka, prvikrat izvajan v Nctv Yort' a leta )I-"4 pod taktirko Jvgeja Koussjicitz-kyja. Bartok iv močna umetniška osebnost, ki v svojih delih uporablja izsledke vseh novejših glasbenih smeri, od Debussgju dc Schoenberga, Označuje ga nag. njenje k aktualnosti m pogosta uporaba ritmov in melodij si;--je rodne zemlje, pij čemer doseže močne učinke kot dobe poznava-lec orkestra. Bartokov «Koncert za orkester» karaktnczirajo vse tipične lastnosti njegove umetnosti. Posebno značilna sta na narodno plesno motiviko naslonjena II. in IV. stavek, medtem ko predstavlja srednji staven Elegija najlepše mesto Kontakt, ki ga jc d i. rigent kot dober poznavalec tega simfoničnega dela do segel z orkestrom, mu je omogočit, da je bila izvedba tako tehnično kakor muzikalno Izvrstna. Peta simfonija v c-molu op, 67 je brez dvoma najpopularnejše pa tudi stilno dovršeno Beethovnovo simfonično delo. Ta simfonija ja globok odjek borbe velikega mojstra z njegovo usodo kar označujejo že štiri značilni uttoditj toni, na katerih je zgrajeno vse tonsko gradivo prvega stavka. Izvedba te veličastne glasbene drame potrebuje izvrstnega poznavalca Beethovnovega stila. Cantctli je razvil vse svoje sposobnosti, vendar nas V, simfonija ni povsem prepričala, dasi v celoti ni bila grajena slabo. Pomanjkljive so bile nekatere stilna podrobnosti, ki jih pa bo mladi dirigent sčasoma, ob ie večji poglobljenosti in praksi, z lahkoto popravil. Na sporedu je bila še tVcgner-jeva koncertna uvertura «Faust« in kot dodatek uvertura k Verdijevi operi ((Sicilijanske večernice«. KINO R03SETT1. 16.30: ((Deklica Iz Pete ull. ce«, G. Rogers. KINO OB MORJU. 15.30: «Vojak Ma-trosov«. Sovjetski film. EXCELSIOR. 16: »vrag v telesu«, Michellnc Prešle. FIl.ODRAMMATICO. 15: ((Izginuli raziskovalec«, Spencer Tracy. FENICE. 16: ((Ciganska Jassy», Marja-garet Lockvvood, Patrfcla Roc, Denis Priče. Pred predstavo obzornik «Gi-ro dTtalia« priho-d dirkačev v Videm (Udine). ITALIA. 14.30: ((Njegova visost in sobarica«, Hedy Lamarr. ALABAKDA. 14.30: «Zakon časti«, Alan Ladd. VIALE, 15: «Sprehod v HOng-Kong«, L. Fairbanks. IMPERO. 15.30: «Na dnu srca«, Clau-dette Colbert, VValter Pigeon, OARIBALD1. 15.30: «Otok želja«, Ty-rone Povver, Ana Baxter. MASSIMO. 14: «Bascome levičar«. NOVO CINE. 15: ((Gospod lz Arizone«, Mac Donald. IDEALE. 15: «Zdravo, prijatelji!«, Stan in Olio. ARMONIA. 14: ((Moja ljubljena plavolaska«, Bobe Hope, Dorothy Lamour. ODEON. 14: »Balalajka«, Nelson Edy. MARCONI. 14: (iTrljc možje tn moje srce«, Beth Hughes. BELVEDERE. 14.30: ((Zgubljeni v haremu«, Glanni In Plnotto. ADUA. 14: »Tarzan in beli lovci«. KINO NA OPČINAH. »Osviočim«. Poljski tilm. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: «Zbogom mojih dvajset let«, Irene Dunne. KINO V SKEDNJU. Danes od 18.30 do 20,30: «Posledica poljuba«, De-anna Durbim III RADIO JUG. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 ® ali 1250 KC) Četrtek 16. junija 1949. . 7.00: Jutranja glasba. 7.15: P°r čila v italijanščini. 7.30: Poročila ■ slovenščini. ' 7.45: Jutranja glaS’ 12.00: Orkestralna glasba. 12.30: i znanih filmov. 12.45: Poročila v n* lijanščini. 13.00: Poročila v s}oVf\. ščini. 13.15: Mladinski pevski zp iz Kopra. 13.50: Našim ženam v U lijpnščini. 14.00: Pestra glasba. 1*: ' Poročila in tiskovni pregled v n , lijanščini. 14.20: Poročila in tisk°v pregled v slovenščini. 17.45: Plcsa glasba. 18.00: Glas mladih v slove" ščini. 18.10: Komorna glasba. ' Poročila v hrvaščini. 19.00: Me ,Kn-19.15: Poročila v italijanščini. ' Poročila v slovenščini. 10.45: Or*, ster Alberta Dermelja. 20.00: Li«; • Klavirski koncert v Es-dura, oa lahka glasba. 20.30: Literarna oflb " ja: Puškin - v slovenščini, nato i«J. ka glasba. 21.45: Zborovska 22.00: Iz življenja jugosloVaUS«^ v italijanščini. 22.20: ita- 22.00; narodov černa glasba. 22.50: Poročila v lijanščini. 22.55: Poročila v slov« ščini. 23.00: Zaključek. TRST II Četrtek 16. junija H>49-7.15: Napoved časa in porocn®-7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba-8.15: Poročila. 11.30: Odlomki oper. 12.00: Novi svet. 12.10: Mci° dlje jugoslovanskih narodov. Napoved časa in poročila. 13.00: v livna propaganda. 13.12: Orkest Denis Wright. 13,40: Slovenske ■ rične skladbe. 14.00: Poročila. 1*- ’ Dnevni pregled svetovnega tis* ; 14.28: Popoldanska glasba. 14. -Napovedi volivnih shodov, nato , tanje večernega sporeda. 17.30: P1 na glasba. 18.00: Glasbeno preu9,„,. nje. 18.30: Slovenska folklorna ba. 18.45: Komorna glasba. i»-Slovenščina za Slovence. 19.15: i kaj valčkov. 19.25: Volivna Pr0L ganda. 19.37: Polke in mazurk; 19.45: Napoved časa in Por^i2: 20.00: Volivna propaganda. 2U' Lahka glasba. 20.30: Človek in v roda. 20.45: Koncertne skladbe violo. 21.00: Radijski oder. 22.30: Černe melodije. 23.00: Plesna ipa 23.15: Napoved časa in P°^n0. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji sp red? 23.35: Polnočna glasba. TRST I. Četrtek 16. junija 1949. , 7.15: Radijske vesti. 7.30: Kole°*d in jutranja glpsba. 8.00: Nap°„8. časa nato jutranja glasba. 8.15: r dijske vesti. 11.30: Maša - Prcn. Glesst Jožef In Kocjančič Bruno kot stalni člani. Njihovi najstniki so: Bigot Ivan, Troblc I-V6n, Vodicer Jožef in Zorzut Bru-ho. v drugo komisijo so bili imenovani: Kreiner Hug. Mizeri Marij f’nv°ni Marij in Prelil Mutija. Nji-L0vi namestniki so: Primas Artur £°'nsič Alojz, Braldot Izidor in aladore Andrej. Ob urj J() R sejo zaključili °činski odbor se bo zopet sestal v Petek 17. junija. Kruh in testenine za žanjce Posebni obrbki kruha in estenm 0 določeni za delavce, ki bouo za-slenl z žetvijo, mlačvo in fitšče njem žitu. Luščilke bodo debile dnevno po 500 gr kruha in 300 gr riža. Del tega obroka bodo lahko prejemale v testeninah in sicer do 50 gr dnevno: Poleg tega bodi prejemale po 100 gr kruha in 50 gr zakuhe za vsakega otroka, ki bo sprejet V. otroški vrtec. Zanj.ci in mlatičj pa bodo prejemali po 600 gr kruha in po 200 gr testenin. Prekop in prevoz padlih borcev Dne 30. ,t. m. zapade rok za pred-.Jšvprošenj za državno podporo H" prekopu in prenosu padlih v vpjnfr* Prizadete družine obvešča-e tak prenos lahko izvrši ha državnem ozemljit ampak tudi iz naslednjih držav: Nemčija, Francija (s Korziko in Tuni-zoml, Avstrija, Anglija, Jugoslavija, Grčija, Švica, Holandska, Belgija in, nekateri kraji bivših italijanskih kolonij, Libije, Eritreje in Somalije. Ob zaključku letošnjega šolskega leta vabi mladina slovenskih srednjih šol v Gorici k akademiji, ki se bo vršila v nedeljo dne 19, t. m, ob 10. uri dopoldne v kinodvorani »Vittoria« na Travniku. Na sporedu so pevske točke, de klamacije in razni prizori. Za kritje stroškov bodo pobirali prostovoljne prispevke, prebitek pa je namenjen za dijaško knjižnico. Prireditelji va bijo k tej Šolski predstavi še prr« posebno starše dijakov in naše ok > ličane PRESKRBA RAZDELJEVANJE TESTENIN Sepral sporoča, da so začeli včeraj z razdeljevanjem po tri kg testenin vsem potrošnikom v mestu in podeželju. Cena je 100 lir za kg. V tej konlični je vsebovan redni obrok 2 kg in poseben dodatni obrok 1 kg. Testenine delijo na odrezke št. 1 in 2 za zakuho za mesec junij. Razdeljevanje se zaključi dne 30. t. m. Sodnijski ukaz Na podlagi tiralice, ki jo je izdala goriška sodnija, je policija včeraj aretirala 46-letnega Makuca Ernesta 23-!etnega Makuca Jordana in 42-letno Rojan Marijo por. Steni iz ul. Baiamonti št. 1. IZPRED SODNIJE Tudi za beračenje je potrebno dovoljenje pa U najrodovitnejšem kraju Istre Včeraj je bil na goriški sodniji dan beračev, skrivnih prestopnikov meje in drugih ljudi, ki so zakrivili kako manjše nezakonito dejanje. Ko so se vrata sodne dvorane prvič odprla, je sodni sluga poklical na zatožno klop 61-letnega Mozetiča Jožefa iz Gorice, ki so ga mestne straže pred dnevi zasačile v mestu, ko je brez dovoljenja, ki ga za to izdaja županstvo, beračil po mestnih ulicah. Prijavili so ga sodnim oblastem, ki so ga zaradi tega prestopka obsodile na mesec dni zapora in na poravnavo sodnih stroškov. Ista usoda je doletela zaradi ene-kega prestopka tudi 56-lctnega Terzina Francu ki ga je sodnik prav tako preskrbel z enltn mesecem zapora, lej se bo verjetno podaljšal za nekaj dni, ker revež prav gotovo ne bo mogel P° ^ein ^asu P*a' čatj sodnih stroškov, * * a Domtnici Ferdinand star 46-lct iz ul. Petrogalli je moral nato na zagovor, ker je lanskega avgusta izkopal nekaj korenik posekanih dreves v državnem gozdu ln jih odpeljal domov. Toda na sodniji je bil oproščen, ker je povzročeno škodo že plHčul gozdni upravi. K možu se je vrnila Pred nekaj meseci je 32-letna Russo Mariju iz Apricene pri Fog-gi, bivajoča v Brescii, zapustila svojega moža. ki Htanuje v ul. Mo-rclll št. 20 skupno s hčerko staro 6 let. Naveličana zakonskega življenja je Russo pobegnila v svoj rojstni kraj. Mož, kj jc obupal, da jo bo še kdaj pripravil k sebi, je vložil proti nji tožbo. Včeraj so jo pu zaradi njenih izjav, da Je hotela samo obiskatj starše in se nato vrniti, oprostili, ker ni zakrivila dejanju. Čez mejo ste zoile Prav tako, ker ni zakrivil dejanja Je bil oproščen 30-letni Glavič RemiRlj iz Tržiča, obtožen prestopa državne meje, Jugoslovanske obmejne straže so ga namreč letošnjega marcu vrnile italijanskim Izgovoril se je, da je preko meje zašel in da ni nikakor nameraval zapustiti državo. Prav tako se Je izgovoril lo-letni Tesoro Emil iz Rima, ki je lanskega septembru prišel s starši v Trst na neki kongres ln se ob povratku spustil, najbrže iz avanture, kakor je izjavil pri prvem zasliševanju preko meje- Tudi njega »d oprosti- li, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Zaradi prestopa meje so nato obsodili 23-letno Knez Jerico iz Ste-erjana na 3 mesece zapora,; 16.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov toda le pogojno. Mladoletni škodljivci Zaradi mladoletnosti je sodnik nato pomilostil 17-letnegu Brada-schia Karla in 17-letnega Menon Mihaela, ki jih je sodnim oblastem prijavil kmet Marega Attilij iz Podgorc kateremu sta fanta odsekala v gozdu 6 mladih akacijevih drevesc, Planinci na Staro goro Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse goriške planince v nedeljo 10. t. m. na kolesarski izlet na Sturo goro. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj pridejo v nedeljo zjutraj ob 6. uri s kolesom na Travnik. Kolesarili bodo do Čedada in se nato peš vzpeli na Stai-o goro. Zopel v Rim zaradi proste cone Predvčerajšnjim Je odpotoval z le-tulom v Rim predsednik posvetovalne komisije za prosto cono. Ze prej je imel prve stike za dokončno odpravo vmešavanja, ki so ga začela nekatera druga mesta, da bi zavla: čevala dokončno izdelavo vladnih ukrepov za Izvedbo proste cono. Ce ti je dano, da v *eh dneh obiščeš dolino Mirne, ki je najrodo-vitnejši kraj Istre, pritegne tvojo pozornost veliko poslopje, ki je okrašeno z zastavami. Tam okoli se raztezajo obširne njive že zoreče pšenice. Tam dela tudi ena izmed naših delovnih brigad. Zoreča polja, mladina pri delu in zastave, so trije motivi, ki vzbujajo reporterju polno fantazije. Toda m potrebno, da bi se je preveč posluževal, ker je vse življenje v te dolini tako prepolno snovi, da lahko napiše desetine strani samega resničnega dela in rasti. Veliko nalogo je prevzela mladinska delovna brigada. Njeno delo ni lahko, toda zelo važno za naše gospodarstvo. Rodovitnost te zemlje je treba očuvati pred poplavami. Brigadniki so na delu pri čiščenju odtočnih kanalov. Imajo visoke gumijaste škorne, da jim voda ne zaliva čevljev. Posebno glavni kanal mora biti vedno čist, da lahko sprejferiia Vode iz' stranskih kanalov. Pod vročim junijskim soncem se potijo, toda njihov] obrazi izražajo zadovoljstvo nad delom, ki ga vršijo. Njihovo delo pa ni samo čiščenje kanalov. Vzdolž ceste, ki pe. lje vzporedno ob reki Mirni, so na. sadili' na stotine topolov Ti bodo služili tudi kot nekaki varovalci pred močno burjo. Brigadniki končajo z delom ob 13 in gredo na kosilo, Življenje teh .brigadnikov je v resnici zavidljivo Delo na prostem utrjuje njihove jnoči, medsebojne odnose in tovoril štvo S študijem i.i kulturnimi predstavami pa si širijo obzuije. Ko je prišla v to d, lino prva brigada, je bilo okoh tega poslopja vse zapuščeno. Vse, k.aj- je bile opra. ve, je nekam izginilo, tako du je hiša ostala popolnoma prazne. Mia. dinci prve brigade sef pripravili .vsaj najpotrebnejše pohištvo, tako da tisti, ki oodo prišli za njimi, ne bodo naši; praznih prostorov kot oni. NENAVADNA TATVINA Včeraj je 49-letnl Trevisan Ivan iz ul. Zorutti It- 3 prijavil goriškl kvesturi, da so mu neznani tat°vi ponoči deloma podrli ograjni zid njegove delavnice in odnesli nekaj kamnitih plošče ter stopnic v vrednosti okrog 20.000 lir. • KINO VERDI. 17: »Grešniki brez greha«, W. Pidgeon. VITTORIA. 17: «Nevidna pregraja«, G. Peck. CENTRALE. 17: »Ne brani mi ljubiti«, G. Grant in C. Lombard. MODERNO. 17: «Ključi nebes«, G. Peck. EDEN. 17: «Upornik Fred«, R. V o ungj Ljudstvo iz vsega okraja se teh mladih brigadnikov veseli in jirn prinaša raznovrstna darila. Tako so pred nekaj dnevi prišle žene iz Ka-štela in jim prinesle veliko vina, dva kozlička in likerjev. Brigadniki pa jim to povračajo s tem, da ob nedeljah pomagajo pri gradnji zadružnih domov. Zelo prisrčni so odnosi med ljudstvom in brigau-niki. Imamo pa ae vedno tudi kakega takega elementa, hi poskuša, kako bj to delo zavrl. Na tisoče načinov skušajo sabotirati delo teh brigad, nikov. Zadnje delo teh nasprotnikov je, da so posekali večje število mladih topolov, katere so bili nasadili brigadniki. Tovariš komandant brigade je dejal, da bo kar sam obračunal s prvim, ki ga bo zalotil pri tem delu, in da bo ta plačal za vse ostale. Ti elementi objokujejo čase, ko so izkoriščali de. lavstvo, zato poskušajo ovirati na. predek in pohod delavskih množic. Se nas je zanimalo, kateri bri-gadniki-so se do sedaj najbolj.izkazali pri delu. Komandant je ves zadovoljen hitro navedel sledeča imena: tov. Ravasin Ivan iz Bare* din, Bassanese Matej iz K uš tebi, Tu. ljak Silvij in Tomažič Alojzij. Ob našem odhodu smo se ozrli na dvorišče, kjer se brigadniki po navadi zbirajo. Na visokem drogu je plapolala njihova zastava dela, prav tako živo in veselo kot brigadniki. ko gredo prepevajoč na delo za skupnost. Gostovanje SHG v Piranu [ Navodila Za Ollkup semenske pšenice I\ove knjige Lazarevič: tšrbrki realisti, polplatno................... 230 lir M. Kranjec: Pot do zločina, polplatno....................160 » Cesarec: Pankrac in njegove žrtve, polplatno . . . 370 » Lenin: Siromašnemu ljudstvu na vasi,, broširano . Maklecov: Naše novo kazensko pravo, broširano Stalin: O nulogah mladine, broširano.......................20 60 » 90 » Na povabilo šolskega mladinske-ga odbora Pomorskega tehnikuma v Piranu je obiskala 8. t.m. našo šolo skupina 26 članov SNG iz Trsta. Ob prihodu so jih sprejeli predstavniki ZAM na PT. Gostje so nato ogledali prostore Dijaškega doma in vrtove ogrog njih. Po malem okrepčilu so šli v pristanišče in se vkrcali na čolne in napravili majhen izlet po morju. Toplo sonce je privabilo nekega kopalca v vodo, nakar je sledil alarm: «Clovek v morju«. Naši dijaki so pokazali, kako in kaj se mora napraviti v takih primerih. Ko je malo brodov-je prispelo v neposredno bližino o-bale, se je pričelo splošno kopanje, pri čemer je bilo mnogo smeha, zabave in šal. Proti večeru so gostje s spremljevalci šli na ogled ladjedelnice Sv. Justa. Tu so si ogledali motorno jadrnico «Jadran», s katero bodo dijaki PT napravili svoje drugo šolsko potovanje po Jadranskem morju. Zvečer ob 20.30 pa so nam člani SNG priredili kratek kultumo-za-bavni večer. Pred pričetkom predstave nam je član SNG izrazil v kratkem nagovoru željo, da bi nam njihova prireditev 'bita res v razvedrilo in nas vzpodbudila, da ne bomo klonili v učenju sedaj ob zaključku šolskega leta. Na zasilnem odru na vrtu so nam prikazali dvodejanko «Jezični doktor«, nato kratek prikaz «Volit. ve v Trstu« in spevoigro «Pod lipo«, Vse dijake je dobro izbrani spored zelo razveselil, tako da so večer preživeli v zadovoljstvu in smehu. Po zaključku sporeda se Je predsednik SMO - PT zahvalil članom SNG za obisk in njihov trud, ostali člani SMO pa so jim podarili cvetja v priznanje za dobro izvedbo sporeda. Isto tako se je zahvalil zastopnik mladine SNG za lep spre-jem ter obljubil, da sc bodo vedno odzvali našemu povabilu. Za vse jc bila nato kratka zakuska in prosta zabava. Tu so se' dijaki in člani SNG porazgovorill o delu v šoli In nalogah, ki nas čakajo kot bodoče kapitane. Fr-en. 1. Okrajna ali krajevna komisija' za pregled posevkov mora izdati pridelovalcu potrdilo, da je njegova pšenica priznana kot semensko blago. S tem potrdilom se pridelovalec prijavi ob času mlatve zaupniku ljudstva pri mlatilnici, 2. Ljudski zaupnik mora pred mlatvo pregledati, če pšenica v resnici odgovarja kot semensko blago. Pri tem mora paziti na sledeče: a) žito mora biti čisto-sortno, kar pomeni, da mora biti klasje vse ena-ko in istovrstno: b) ne sme imeti nobenih primes' ostalih semen žitaric (ovsu, ječmena, rži) in plevelnih rastlin; c) ne sme biti okuženo po trdi — smrdljivi žitni sneti ali z drugimi boleznimi .Smrdjlivo žitno met se ALI Sl ZE NAROČNIK (PRIMORSKEGA DNEVNIKA* lahko spozna, ker okuženo klasje diši po ribi (freškin) ‘a dobi pri mlatvi temno bajy9; d) tako žito. oeeavno-po komisiji priznano kot semensko, se ne sme prevzeti kot semensko. 3. Obvestiti se morajo takoj vsi KLO, da bodo ob napovedanem dnevu najprej mlatili semensko pšenico, i. j. vsaka mlatilnica bo mora la pred navadno pšenico omlatiti vsp priznano semensko pšenico v do-ločenem okolišu, 4. Zaupniki ljudstva pri mlatilnicah morajo pred mlatvo1 semenske pšenice paziti, da so mlatilnice očiščene. Prvih 50 kg pšenice po začeti mlatvi sc ne sme dodati semenski pšenici, ker se domneva, da je v mlatilnici še vedno ostalo nekaj se-rpena prej otnlačcne pšenice. 5. Semensko pšenico prevzamejo takoj krajevne kmečke zadruge. 6. Zaupniki ljudstva pri mlatilnicah bodo dobili podrobna navodila .no sestankih, k* bodo v Bujah 20. ir v Kdj)ru 21. t. m. Istrski okrožni LO oddelek za kmetijstvo Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO-a /,a Istro z dne 20. februarja 1947, jn v zvezi z odlokom’ Istrskega okrožnega LO o pooblastilu svojemu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov ln odredb na področju gospodarstva z dne i3. avgusta 1947. izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. odredbo o prometu in oddaji žita za gospotš&r&ko Mo1B49~5Q CLEN i Zaradi zagotovitve preskrbe delovnega prebivalstva s kruhom in ureditvijo prometu z žitom, v gor spedurskem letu 1949-50 se predpisuje obvezn^ »dkup žita in koruze. Pod obvpznim odkupom je razumeti dolžnost, kmetov, pridelovalcev in kmetijskih obdelovalnih zadrug, da ,na podlagi predpisov te odredbe prodajo kmetijskim zal drugam ali pooblaščenim podjetjem določene količine žita po cenah, ki jih predpisuje ta odredba. CLEN 2 Kmetijskim zadrugam ali pooblaščenim podjetjem je treba obvezno piodati' tudi vse žito, oz. mlevskfl izdelke: s katerimi se morebitno plačujejo pristojbine za mlatilnice, mlinske pristojbine in manipulativni preseški mlinov. • CLEN 3 Kmetje pridelovalci m kmetijske obdelovalne zadruge lahko razen količin žita, k( so ga dolžni obvezno prodati na podlagi predpisov te odredbe, prodajo tudi ostale količine žita (proste presežke) po vezanih ali prostih cenah. CLEN 4 Za vse količine žita, ki jih kmetje ali kmetijske obdelovalne zadruge prodajb po predpisih te odredbe po nižji enotni ceni, bodisi obvezno ali da prodajo proste presežke kakor tudi za kontrahi-rane količine, prejmejo poleg izkupička v gotovini še bone za ni-kup industrijskega blaga v istem znesku. CLEN 5 Za odkup žitaric v smislu te odredbe se pooblaščajo vse kmetijske nabavno prodajne zadruge in podjetje «Prcrad» d. d.. CLEN 6 Za prehrano gospodinjstva, semenske potrebe odnosno živinske krme se kmečkemu gospodarstvu pustijo sledeče količine žita odnosno koruze: a) za vsakega člana gospodinjstva po 200 kg pšenice in 200 kB koruze. Količina koruze se lahko poveča na račun pšenice medtehr ko obratno to ni dopustno. Ako je kmečko gospodarstvo pridelalo namesto pšenice »ž ali ječmen, se količina, ki jo obdrži za prehrano svojih rodbinskih članov poveča za kg 50 pri rži in kg 100 pri ječmenu. Kot člani .gospodinjstva se štejejo vse osebe, ki stalno živijo v skupnem gospodinjstvu, bodisi da so rodbinski članj ali da so stalno zaposleni v kmečkem gospodarstvu ni kf ne prejmejo živilskih nakaznic zajamčene preskrbe; b) za seme se pusti do 200 kg belih žit (pšenice ali ječmena ali rži) odnosno do 40 kg koruze za vsak hektar površine, ki jo kmetje nameravajo posejati za prihodnje leto; O za živinsko krmo Se pusti do 200 kg koruze ali ovsa za vsakega vpreženega konja, do 200 kg koruze za vsakega prašiča, ki ga namerava vzrediti v gospodarskem letu 1949 ter za plemenske svinje. CLEN 7 V svrho pravilnega predpisa obvezne oddaje odnosno prodaje žita ali koruze na podlagi predpisov te odredbe morajo okrajni odnosno krajevni ljudski odbori voditi točrlo evidenco pridelanega žita in to pri mlatilnih strojih, za koruzo pa na podlagi posejane površine in ugotovljenega povprečnega donosa na hektar. Zmanjšanje pridelka zaradi snet-ljivosli se ne upošteva, ker je bila vsakemu pridelovalcu žita v pre-tekleni letu dana možnost, da si zamenja nezdravo seme ža dobro, zdravo prečiščeno in dezinficirano. V roku 24 ur potem ko je kmeto- _ vulec dovršil mlatev izda krajev- j ni LO posameznemu pridelovalcu ’ odločbe o količinah m vrsti žita, ki ga mora obvezno prodati v smi-lu predpisov te odredbe. Oddaja mora biti izvršena v roku treh dni Po prejemu odločbe. V primeru nepravilne odločbe zavezanec lahko vloži pritožbo v roku treh dni po prejemu te na okrajni ljudski odbor pri krajevnem LO, ki je odločbo izdal. Okrajni LO so dolžni rešiti tako pritožbo najkasneje x osmih dneh. Pritožbo, ki jc takse prosta, nima odložilne moči. CLEN 8 Z viškj i”*3 bi koruze t. j. z onimi količinami, ki ostanejo kmetu potem, ko je zadostil Qz. zadovoljil obvezni oddaji, razpolaga kmetovalec prosto. CLEN 9 Okrajni ljudski odbori so dolžni, da v sporazumu s KLO organizirajo čim uspešneje tu hitro izvršitev mlatve žita. CLEN 10 Okrajni ljudski odbori so dolžni, da ob pomoči kmetijskih strokovnjakov izločijo oz. odkupijo vse one količine žita, katere smatrajo, da so najbolj primerne za seme. Kmetovalcu se za odkupljeno semensko žito pusti količina žita do meje, ki pripada njegovemu kmečkemu gospodarstvu na podlagi predpisov te odredbe. Semensko žito sg odkupi Gledališče v Kopru Gostovanje ljubljanske Opere Danes 16. junija ob 20.30. Hristič: Ohridska legenda Izvajajo: M. Golijevu, M. Lup-ševa, M. Škerjančeva T. Hem-škarjeva, S. Eržen, S. Polik, S Suhi, P. Oblak in baletni zbor, Koreografija: Pia in Pino Mlakar Dirigent: Dr. Danilo Švara. Glinka: Poljski divertimento Izvajajo: G. Bravničarjcva, M. Golijeva, S. Japljeva, T. Rem-škarjeva, S. Eržen S. Polik, S-Suhj in baletni zbor. Koreografija: Pia in Pino Mlakar Dirigent: Samo Hubad Dvorak: Cekin ali gosli Izvajajo: G. Bravničar} e va, M. Golijeva, S. Japljeva, Pia in Pino Mlakar, S. Eržen, S. Po-lik, S. Suhi in baletni zbor. Koreografija: Pia in Pino Mlakar Dirigent Samo Hubad • « * Prodaja vstopnic danes od 10 do 12.30 jn eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Občinstvo je naprošeno, da prihaja k predstavum točno. Danes ob 17. na Titovem troti vokalno - mslrumentalni koncert Nastopajo člani ljubljanske O-pere Ksenija Vidah, sopran; Rudolf Franci, tenor; Vekoslav Janko, bariton. Orkester Opere iz Ljubljane. Dirigenta: Samo Hubad iti dr. Danilo Švara. Na sporedu: Rossini, Verdi, Puccini, Čajkovski, Cilea, Mozart, Bizet. pri mlatilnicah po krajevnih zadrugah po cenah, ki so določene za se-menska žita. Količine, ki pripadajo i Piran kmečkemu gospodinjstvu, se na-;.. ... . doknadijo s pripadajočimi količina- velik uspeh tjiibljaiiske Opere mi merkantilnega žita. Ii , , , clen n ; Vokalno - instrumentalni koncert Odkupne cene za žito in koruzo kakor tudi pristojbine za mlatev žita- predpiše urad za cene pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru. CLEN 12 KAZENSKE DOLOČBE ’ Tb'odredbo krši zlasti kdor: a) brez utemeljenega razloga ne izpolni- naložene obveznosti v določenem roku. b) ne, izpolni obvezne oddaje v določeni količini.’' • 1 c) prikriva žito. Enako’ so odgovorni tudi soudeleženci. Za kaznovanja teh prekrškov, kolikor ne prihajajo v težja kazniva dejanja, je pristojen okrajni ljudski odbor, ki more izreči denarno kazen do lir 20.000 ali kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti do treh mesecev. Zoper kazensko odločbo okrajnega ljudskega odbora je dopustna pritožba v roku 8 dni po prejemu odločbe ria Istrski okrožni ljudski odbor, katerega odločba je dokončna. i CLEN 13 Oddelek za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem ljudskem od-’ boru se pooblašča, da v sporazumu z oddelkom za kmetijstvo izda natančnejša navodila za izvajanje tq odredbe. CLEN 14 Z uveljavljenjem te odredbe se razveljavlja odredba o prometu ter obvezni oddaji žita in koruze letnika. 1948-49 ter v zvezi s to odredbo izdana navodila. CLEN 15 Ta odredba stopi takoj v veljavo. Koper 8. junija 1949. Sabaz Clemente 1. r. V. d. tajnika: Predsednik: Beltram Julij 1. r. V ponedeljek 13. junija zvečer je v Piranu gostovala ljubljanska Ope-. ra. Dvorana gledališča Tartini je bila nabito polna občinstva. Orkester ljubljanske Opere je izvajal skladbe najboljših Italijanskih skladateljev. Dolgotrajni aplavzi poslušalcev so nagradili izvajalce. Posebno so ugajal; odlomki iz »Madame Butterfly» in balet. Z velikim navdušenjem so mešča-n; pozdravili umetniški večer. Sploš. na je bila želja, da bi čimprej lahko znova poslušali kaj enakega. koper Velika laislava delen mladice 7.. avgusta bo v Kopru -otvoritev »Razstave delovne mladine«. Ta razstava bo kot nekak pregled poklicnih zmožnosti in izpopolnitve, ki so jih že dosegli naši mladi delavci in strokovni učenci, Mladi delavci in delavke, mladi strokovni učenci! Tekmujte v, pripravljanju izdelkov za razstavo. Pri- ALI PODPIR4S SLOVENSKI NAPREDNI TISK? pravljajte se skrbno za to razstavo in dokažite vašo strokovno zrelost in vaše zmožnosti. Najboljša dela bodo nagrajena. Na delo, da bo ta vaša razstava imela res zaželeni uspeh. Za vsg pojasnila in nasvete naj se mladinci obračajo na okrajni odbor ZAM, ali pa na pripravljalni odbor za «Razstavo delovne mladine« pri okrožnem odboru ES. Mladina, pripravljaj se množično za svojo razstavo! Tisoči in tisoči vencev se pomikajo po Cankarjevi ulici ★ Lovorjev venec in lira na čelu žalnega sprevoda ★ v 0. Zupančič bo ležal v skupnem grobu s Cankarjem, Kettejem in Murnom WA*'i%V.W-V/AV.V.W>W.W.%V.' V.V, Pri te,m je treba še poudariti, da po vsej priliki Cavourjevo na-ziranje ni pogojeno na neposredne in nestalne diplomatske prilike. V tisti tragični in junaški dobi svojega življenja, ki poteka med leti 1859 in 1861, ?e Cavour bolj kot kdaj koli nagiblje k revolucionarnemu in izvendiplomatske.mu reševanju danih vprašanj. Ze pred vcjno je bil namreč zapisal: «Italija si lahko zagotovi svojo neodvisnost edinole z dokončnim polomom Avstrije; Italijani ne bomo mogli biti mirni Vse dotlej, dokler bo Avstrija ostala velesila.« In kasneje, ko se je zavzemal za zvezo z madžarskimi revolucionarji, je rekel knezu Hieronimu: «Ako Madžari uspejo, je Avstrije konec; s tem da izgubi Italijo ter svoje madžarske in slovanske dežele, je njena moč na tleh. To bo največja usluga, ki je bila kdaj koli izkazana človeštvu.« Ne gre torej za Avstrijo kot unitarno državno tvorbo in kot dinastično koncentracijo, ampak za politične in gospodarske interese raznih narodov, ki težijo k vzhodni jadranski obali. To so tisti globoki in notranji činitelji, s katerimi bi morala Italija — kakršni koli že naj bi bili vojni dogodki in igra diplomatskih naključij — po mnenju velikega državnika računati. Iz vsega tega se mi zdi, da lahko sklepamo, da bi bil Cavour, ako ga ne bi bila vzela prezgodnja smrt, zavzel do jadranskega iredentističnega gibanja stališče, ki se ne bi skladalo z nadami tržaško-istrske emigracije. Se pravi, ne bi se bil prizadeval za priključitev V murskosoboškem okraju je 32 zadružnih domov. Popolnoma gotova '(z notranjo opremo) sta dva, in sicer v Čepincih in Zenavlju, zgrajenih jih je 15, od tega 12 novih zgradb in tri adaptacije■ Kraja Cepina in Zenavlje sta dobila prehodno zastavo izvršilnega odbora OF Slovenije. Kopljejo še temelj na Vanečih in Strukovcih, betonirajo pa temelje v devetih krajih. V nedeljo 22. maja so delovni kmetje madžarske manjšine v Berkovcih, Pordašincih in Prosenjakovcih praznovali pomemben praznik: otvoritev zadružnega doma v Prosenjakovcih. * * * V Soboti »ta se natrpala dva kamiona veselih ljudi. To so člani pevskega zbora S.KUD »Stefana Kovača«, kj vsako nedeljo ponesejo lepo slovensko pesem, na Ravensko, na Goričko, zdaj tistim, ki bodo odprli zadružni dom, uspeh lastnega prostovoljnega dela, zdaj k zadružnikom kmetijskih obdelovalnih zadrug ali drugam. Danes so namenjeni k madžarski manjšini v Prosenjakovcih. S prosenjakovskega brega je videti na nasprotnem bregu dvoje stražnic. —Ta prva, to so naši. Tam dalje pa je madžarska. Vmes pa se vleče proti jugu in severu meja — razlaga nekdo. Z brega pa je tudi videti daleč na koncu strmega klanca množico ljudi, ki pričakuje goste iz Sobote. Zadružni dom je lepo nadstropno, 30 metrov dolgo in 15 metrov široko poslopje. Zadružni dom v Prosenjakovcih bo med najlepšimi in največjimi v Sloveniji. Stoji na lepem prostoru ob cesti. Pa tudi notranjo razdelitev prostorov so pametno rešili. Ob cesti bodo prostor; za kmetijsko zadrugo, posebni vhod vodi v dvorano, ki bo lahko sprejela 800 ljudi, drugi vhod pa v pisarniške prostore krajevnega ljudskega odbora, kmetijske zadruge, v nadstropje pa tudi v pisarno kmetijske obdelovalne zadruge, o kateri Prosenjakovčani že mnogo in vedno več govore. Resno poslušajo Prosenjakovčani, kar jim govore govorniki Njihov tajnik Kološa jim govori madžarsko. Predsednika okrajnega odbora napeto poslušajo. Mnogi med njimi razumejo tudi zastopnika jugoslovanske armade, ki govori srbsko, saj so služili tudi že y naši vojski. Stari ljudje, ki razumejo samo' madžarsko, pa vendar večkrat prekinjajo govornika, kj govori slovensko. Besede «Tito»' jn »partija« so razumljive vsakemu iz množice in zato ploskajo in vzklikajo. «2ivela partija!« «Eljen Tito!« Tajnik uprave za gradnjo za. družnih domov nato razdeli nagrade in pohvale pridnim prostovoljnim delavcem: takim, kj so največ žrtvovali, da so dom tako hitro zgradili. S seznama počasi bere: — Zlata značka: Kološa Aleksander, Vereš Kolman... Toda Vereša ni. Pred dnevi je odšel s frontno brigado v pohorske gozdove. Prvi se je javil za frontno brigado. Predsednik krajevnega odbora je. Z dobrim zgledom je privabil še mnogo drugih vaščanov v frontno brigado, ravno tako, kakor k delu pri zadružnem domu... Tudj na Pohorju hoče biti udarnik! Vaš Janez, Prosenjakovci, 200 ur. Srebrna: Sraj Peter 105 ur, Kološa Peter 100 ur. Prostovoljci-udarniki bodo dobili značke in darila... Nato nastopijo mladina in pionirji iz Prosenjakovcev. Mladina z zborno deklamacijo pokaže, da zna lepo povedati «Samo mi- lijon nas je...», pionirka Ilonka Kološa pa s svojo lepo deklama-.■.V.*.V/.V.V.\'-.V.".V.V.,.V.V.V.VVAWAV.WA*.V.V.V.".V.’. teh krajev, kajti taka priključitev se mu je zdela najmanj prenagljena in otežkočena zaradi mogočnih činiteljev, katerih nenadna odstranitev ni bila v njegovi jnoči. Pozneje bomo skušali dognati, ali je to Cavourjevo stališče, ki bi ga lahko imenovali nekak «v kali« iredentizem, dobilo svojo potrdilo v bodočnosti, ki je za nas že sedanjost. Po Cavourjevi smrti se njegova misel dokončno ustali v manj razgledani koncepciji Alfonsa Lamarmore, ki je bil ministrski predsednik od 1864 do 1866, to je v dobi, ko so iredentisti morali po vsej priliki računati na skorajšnjo uresničitev svojih idealov. Kaže, da je Laniarmora v tem času zaskrbljen predvsem zaradi ene in morda ne najtežje strani tega vprašanja, to je zaradi nemškega zanimanja za Trst, zaradi odločnega nasprotovanja Prusije in Avstrije vsaki priključitveni težnji na območju vzhodnega Jadrana, Kar pa se tiče narodnostne borbe v Julijski krajini, o tem ve Laniarmora malo manj kot nič. Ni še pozabljena njegova izjava, ki jo je dal 30. nov. .1864 v senatu in ki je naletela v Trstu, kakor bomo videli, na zanimiv odmev. General Ricotti je dokazoval neizbežnost vojne proti Avstriji za osvojitev Benečije, pri tem izključeval možnost, da bi prišlo do prijateljske odstopitve tega ozemlja, in to predvsem zaradi nasprotovanja Nemcev, ki jim je bilo na tem, da bi Avstrija ohranila Benetke kot »branik Trsta«. Zato je bilo po njegovem mnenju nevarno premeščati prestolnico v Firence, kajti vojna na Padu je bila neizbežna. Laniarmora je skušal najprej ovreči vojaške argumente generala Rici ttija, potem pa je zanikal, da bi med odstopitvijo Benečije Italiji in med nemškimi interesi v Trstu obstajala kakršna koli zveza. Nato jo pridal: Brez dvojna, če bi nam padlo na misel, da bi si osvojili celotno Jadransko morje (?) s Trstom vred, ki je velikanske važnosti za njegovo trgovino, bi se Nemčija lahko ganila: toda dokler nam gre samo za Benetke in ne polagamo nikakih zahtev glede Trsta, kar po mojem mnenju ni padlo na misel nikomur, nima Nemčija nika-kega vzroka, da bi se vmešavala. Trst lahko smatramo za Nemčiji potrebnega, Benetke p.a ne. (Nadaljevanje sledi) Otvoritev zadružnega doma v Proseniahovcih - orniI m; cijo žanje odobravanje med množico. Na odru je pevski zbor SKUD »Stefana Kovača«. Pristopil sem k Petru Kološi, ki je vzbudil mojo pozornost na odru, ko je pre-jemal nagrado. Koliko mora biti le star, sem takrat pomislil...? «Peter bači« mu pravijo v Prosenjakovcih. Tudi jaz sem -ga tako ogovoril. Malce se je temu začudil, toda na moje vprašanje mi je odgovoril: — Tri in sedemdeset jih imam na grbi! N; malo to! Peter je kljub starosti vneto pomagal graditi dom. Prejel je srebrno značko. Pevci so zapeli in Peter bači je obmolknil. Nisem ga smel motiti. Vneto je poslušal. Ko pa je zbor končal, je dejal: «Kitiino» ali «gyngyorii», kar pomeni «odlično» ali «krasno». Tako je sprejel vsako pesem. Prosenjakovčani so zaključili slovesnost z ljudsko zabavo. Tu je slovensko pesem menjavala madžarska, množico pa je razgibal čardaš. k PROA4ET TRGOVINA INDUSTRIJA TO. FINANCE J IMoi/o priznanje o težavah avstrijskega tranzita Gospodarsko - finančni vestnik «Astra» dne 10. t. m. piše v zvezi z plačevanjem pristaniških uslug za avstrijski tranzitni promet preko Trsta, ki je bilo urejeno v okviru italijansko-avstrijske trgovinske pogodbe, da se poslovanje še ni pričelo. Dosedanje plačevanje z dolarji preko avstrijske National Bank je ustavljeno in sedaj morajo tržaški špediterji finansirati tranzit na kredit. Ta kredit naj bi že dosegel okrog 400 milijonov lir ter vsled močnega prometa neprestano in naglo narašča. Špediterje to stanje vznemirja in poslali so svoje izpre-minjevalhe predloge avstrijski National Bank, Kontrollbank in drugim uradnim mestom na Dunaju. Ista vest tudi potrjuje, da dela nerazpoloženje sedanji način plačevanja, ker bo avstrijska stranka morala vsled afiktivnih tečajev» plačevati dvojno višino stroškov nasproti dosedanjemu sistemu plačevanja. Tečaj sloni na razmerju 57.5 lir za 1 šiling, ki mu je osnova avstrijski uradni tečaj 10 šilingov za 1 dolar. Tak tečaj pa je, pravi «Astra», čisto fiktiven, ker je realno razmerje med avstrijskim šilingom in italijansko liro čisto drugačno, namreč 27—28 lir za 1 šiling. Poročilo zaključuje, da bo v doglednem času vsekakor treba prilagoditi sedanji afiktivni tečaj» realnemu razmerju med obema valutama. Kakor znano, je povzročila te težave določba, po kateri države-članice ERP-a ne smejo vršiti medsebojnih obračunavanj v do- larjih. Pri sklepanju pogodbe so tedaj prav malo upoštevali posebno kočljiv položaj Trsta,-ki ima izredno občutljiv tranzitni promet. Ko smo mi to ugotovili še aprila, so nekatere vesti odločno zanikale naše ugotovitve. Kakor vidimo, jih sedaj pač ven-, darle priznavajo. h milanski velesejem 11351 •se je že ireba prijaviti Uprava milanskega velesejma sporoča, da zaključi vpis inozemskih razstavljalcev na velesejmu od 12. do 29. aprila 1950 že dne 25. julija t. I. Naslov: Milano, via Domodossola. OB IMPERIALISTIČNEM NAPADU V SKOCIVIRU Na braniku socialistične domovine Pred dvema letoma, y juniju 1945, sem bil pri stražarnici 133. Iz te stražarnice je ob zori nekaj dni kasneje prihitel zastavnik Miloš Jankovič, ki ga je alarmiralo brnenje monarhofašističnega letala. Cim je prihitel na prag, ga je pokosila strojnica z letala. Tu na kraju zločina, na kraju, kier se je tudi 30. maja t. 1. v vasi Skočivir izlilo zverinsko sovraštvo krvnikov grškega naroda tudi proti našim svobodnim narodom, je pred mojimi očmi na trdi suhi zemlji rdeča kri padlega to. variša izzivala spomine iz osvobodilne vojne. V tem trenutku sem občutil bolj kot kdaj koli, kaj pomeni meja socialistične države. Ona je nedotakljiva. Na njej varujejo svojo sedanjost in bodočnost srca in. zavest milijonov graditeljev socializma, ki se borijo tudi za solidarnost med narodi. Prišel bo čas, ko bodo preneha-le meje med narodi, toda danes, ko se vodi borba za demokracijo na vsem svetu, za osvoboditev zasužnjenih narodov, varuje ona svobodo in neodvisnost naših narodov, varuje varnost mednarodne fronte miru in demokracije. Stražiti to mejo, udariti po prstih vsakega, ki bi se drznil v njo zaletavati se, je častna dolžnost vsakega državljana naše države. To pomeni varovati neprecenljivo pridobitev ne samo naših narodov. ampak vsega naprednega človeštva. Tu, kjer stražijo naši vojaki socializma, teče mejna črta, na kateri sem, kot nikoli preje, občutil vso lepoto naše stvarnosti, ki se neprestano spreminja, menja svoj lik in s perspektivo v bodočnost vre od prebujenega in revolucionarnega življenja. Tu se.m občutil, kako naše življenje z vsakim trenutkom postaja silnejše, prav tako, da more v njem človek občutiti smisel svojega obstoja, svojih prizadevanj, svojih sanj, da rav-no v njem more rasti v osebnost in da razyije popolnoma svoje sposobnosti. Zdelo se mi je, kot da vidim na dlani vso našo domovino, kako s svojimi gradilišči, delovnimi normami, sestanki in zborovanji, s svojo junaško vojsko, svojimi upori in padlimi junaki. s svojo petletko, s svojimi pesmimi in predvsem tudi s svojo partijo in tovarišem Titom živi v vsakem obmejnem stražniku. To graničarji dobro vedo. To je vsebina njihove zavesti, ki , kot najmočnejše orožje bdi na mejah. Prav tako ve tudi vsak pripadnik delovnega ljudstva naše države, v svesti si, da na njegovo delo mislijo tam nekje na mejah vojaki jugoslovanske vojske, ko na nevarnih krajih podnevi in ponoči stoje na mrtvi straži. Medsebojna povezava in zavest o tej povezanosti je tako jnočna, da zaradi vsakega izzivanja, vsakega incidenta na naših mejah zatrepeta v srcih vseh naših delovnih ljudi. Završi kot v panju, kadar se na njegovem vhodu pojavi nezaželeni gost, mrčes poznan pod imenom «mrtvoglavec». Toda takšni «mrtvoglavci» se posebno letošnje pomladi zelo pogosto vrtijo na mejah naše države in mislijo — popolnoma zaman — da bodo omajali naše ljudi v graditvi socializma. V zgodnjih urah so 30. maja t. J. grški monarhofašist; z letala angleškega izvora vrgli bombe na makedonsko vas Skočivir, Tisti, ki jih je ameriški imperializem kupil, da strahujejo lastni narod, niso izbirali sredstev, da mejo svojih zločinov prenesejo više na sever in da brezobzirno sejejo smrt na naša gradilišča. Fašistični zločinci se niso morali mnogo mučiti in iskati na zemljevidih, da najdejo kraje, kjer se pod razvito zastavo par. ti j e bije bitka za socializem v naši državi. Ljudstvo, gospodar v svoji deželi, je povsod povedlo to borbo, ki bobni širom po vsej svobodni državi v nezadržljivih juriših za še večje zmage. Blago-glasje te velikanske bitke, ki v njej bobnijo zvoki kompresorjev, je podobno regljanju strojnic in se meša z brnenjem kamionov in buldožerjev. To je veličanstvena pesem dela. ki so v njej najlepše kitice naši ljudje, zavestni in požrtvovalni graditelji socializma. Vse to izziva v fašističnih glavah velik strah, ker jim meša zločin, ske načrte in sebične račune, ker vedo, da ona nezadržljivo in kot poziv odmeva v duši sosednega grškega naroda, ki se zvesto bori za svojo končno osvoboditev, da bi kot jugoslovanski narodi enkrat za zmeraj vzel usodo v svoje roke in ji dal pravo ljudsko smer. Krepitev naše države ne prija zločincem in poklicnim ubijalcem. Ne gre jim v korist, da naše delovno ljudstvo obvladuje prirodne pojave Crne Reke, ki izsušuje njenb porečje in bo v tem pridobilo 50.000 hektarov plodne zemlje. Zato ni zgolj naključje, da je grško letalo v nizkem poletu streljalo s strojnico na delavce, ki delajo na izsuševanju, na prebivalce Sko-čivira. ki imajo svojo kmečko obdelovalno zadrugo. Monarhofaši-sti sikajo od jeze, ker je delovno ljudstvo v naši državi neustrašno v borbi za socializem. Ne morejo mirno gledati kako po eni izbojevani delovni bitki v naši državi pristopajo k drugi nalogi še s večjim številom delovnih brigad. Ne morejo prenesti tega, da je naša domovina danes eno samg delovno popri-šče. ki na njem ne rastejo samo stavbe v višino, k soncu, ampak se izgrajujejo tudi ljudje, ki so najdragocenejše, na kar je naša država ponosna, ljudje, ki delajo prave čudeže v delovnih podvigih, tako po svoji veličin; kakor tudi v obsegu da se morejo primerjati z junaškimi podvigi naših borcev v minuli vojni proti fašističnim zavojevalcem. Smrt naših treh ljudi, podporočnika Radovana Mandiča in vojakov graničarjev Hrista Og-njanova in Mata Stefanca je ranila vse naše narode. Ko so se pred dvema letoma naši delovn; ljudje poslavljali od posmrtnih ostankov zastavnika Miloša Jankoviča, so dvignili svoje ogorčene proteste proti mednarodni reakciji. Iz Valartdova, kjer je bil začasno položen na mrtvaški oder ubiti Jankovič, je ob krsti z njegovimi posmrtnimi ostanki bil neprestrano tudi njegov oče, ki ga je spemljal na zadnji poti v rojstni kraj. Na njegovem obrazu, na obrazu črnogorskega kmeta, nisem mogel o-paziti niti na eni gubi, ki mu jih je naredilo težko življenje, ves čas potovanja nit; najmanjšega sledu bolečine ki bi se odrazila na njem in se spremenila v solzo z njegovega bistrega očesa. Bilo je očitno, da se njegov prileten oče premaguje, da duši solze nekje v globini. Ob. odhodu iz Valandova je, imel, toJpvO silne moči, da Se je s potresnimi in nepozabnimi besedami poslovil od meščanov in se jim toplo zahvalil za šopke in vence, ki so z njimi okrasili oder njegovega sina. Vsa bolečina in vsa žalost za izgubljenim sinom se je na začudenje vseh pretopila v brit-ke besede, v protest proti svetovnemu imperializmu in netilcem nove vojne. Kakor je oče Miioša Jankoviča žaloval za padlim sinom ne s solzami, ampak z zavednim in plemenitim gnevom, žalujejo tudj naši narodi za najboljšimi sinovi, ki so padli na braniku domovine. Ko so se poslavljali od posmrtnih ostankov podporočnika Mandiča in graničarja Stefanca, Je naše delovno ljudstvo na množičnih sestankih izrazilo svoj protest proti netilcem nove vojne. Imperialistični zločin se je izvršil V času, ko razni Enveri in Rako-srji z matematiko zločinskih izzivanj na mejah naše države po- VAS SKOČIVIR. skušajo reševati svoje imfornibt-rojske enačbe. Strašna resnica 'je V vsem tem, da strojniška glasba okrog naših meja, ki z njo im* formbirojgki poglavarji spremljajo izgradnjo socializma V nasi državi, še bolj hrabri mednarodno reakcijo y kršenju mednarodnega prava, y nasilnem prelete-vanju naših meja in v še bolj drznem izvrševanju zločinov. Ni si mogoče predstavljati, da ne Di v še tako omejeni imform-birojski pameti budimpeštanski in tiranski junaki vedeli, čemu služijo in kam vodijo ta izziv«" nja, ki jih uprizarjajo na naših mejah, in na koga pad.e za Vse to odgovornost. Zgodilo se je, da so grški mo* narhofašisti bombardirali mirno makedonsko vas v naši državi-Ali so uradni predstavniki ZSSR in v državah ljudske demokracije ki stalno trobijo, da so prijatelji naših narodov, dvigni*1 najmanjši glas proti temu očitnemu nasilju, ki jg bil izvršen na teritoriju naše države? Niso! Ali je tisk v teh državah, s katerimi imamo sporazume o vi;a' jemn; pomoči, pisal o tem napadu imperialistov na demokratsko fronto? Nitj tega ne! Vse to P°* leg ostalega niti zaradi tega ne, ker ta dogodek kot vsa polis tika Jugoslavije demantirajo njihovo trditev o prehodu Jugoslavije y imperialistični tabor. Ne samo da niso napravili onega, kar bi bili morali napraviti, ampak ravno nasprotno, takoj drugi dan so madžarski obmejni organi prišl; ha naš teritorij in z brzostrelkami streljali na vojake naše vojske. Zaradi tekšnega stališča ZSSR in držav ljudske demokracije do naše države ima ogromno škodo vse mednarodno gibanje delav' skega razreda, fronta miru in demokracije a koristi imajo od tega imperializem in vojni hujskači, ki prežijo na vsako prilo*' nost, da zabijejo klin med demokratske države. (Književne novinci Antonije Marinkovič KRSTE PADLIH VOJAKOV V OFICIRSKEM DOMU. Davki in občinske trošarine morajo biti znižani, da se dvigne naše kmetijstvo - m VSI BOMO VOLILI LJUDSKO FRONTO, KI SE ZA TO BORI UREDNIŠTVU; ULICA MONTECCHI št. 6, IIL nad. — Telefon St 93-808. — UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55 165, 330, 650 din-OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak inrn višine v Strini 1 stolpca: trgovski 40, flriančmi-oravril 60, osmrtnice 70 lir. | PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d! Z O. Z. — TRSI Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 30t/a • Tel. 70