PoStnina platana « gotovini.
V Ljubljani, petek, 4. februarja 1921
{*Ma vsak delavnik popoldne
Uredništvo lo uprsvnišivo v Kopitarjev! uliti ste«. S — Telefon
uredništva Štev. JO — Telefon es upravništva Jtev. 328 =
CENE PO POSTI
*® celo leto'K 144*— w Pd leta K 72-
CENE PO POSTI
za četrt leta K 36*-za en mesec K 12’-
V UPRAVI STANE MESEČNO K10
POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN,
Skopni delovni zssfopl
llstiBBi odbor |e zaiti
namreč edini le tedaj, kadar gredo v boj proti »pritlikavcem«, drugače se pa »zdravo« bijejo med seboj. Človek bi rekel, da se v tem boju predstaviteljev logike sučejo le »uma svetli meči«, toda kakor nas uveravajo obojestranska glasila, temu na čudo ni tako.
Radikalni listi so polni očitkov proti demokratom, češ da v krajih, kjer imajo večino, vrše nad radikalskimi pristaši največja nasilja, da zlorabljajo oblast in zlasti agrarno reformo na škodo radikalcev, a na korist svojih pristašev. Temu nasproti pa priobčuje demokratska »Pravda« poročilo s Kosova, kako radikalska vojaška komanda brez opravičenega razloga strahuje demokratske pristaše. Navaja natančna imena občinskih predstojnikov, učiteljev in drugih, ki so bili strahovito batinani in biti s puškinimi kopiti. Kdor ostane živ s par polomljenimi rebri, je še srečen.
Temu poročilu pa doda je »Republika« še drugo poročilo iz Makedonije, ki pripoveduje^ kakor tam doli demokratski oblastniki na enak način postopajo z republikanskimi pristaši. Vrhu batin in kundakov pa se demokrati zelo radi poslužujejo še enega 6redstva: da namreč neljube jim osebe enostavno potaknejo v ječo. Tako je sedaj samo v radoviškem okraju zaprtih 150 oseb, ki niso zakrivile ničesar drugega, nego da niso politični somišljeniki demokratov. — Taka je torej borba med »velikani logike«.
Mi ne moremo na njej odkriti nobenih velikih potez in vse se nam zdi, da si ti velikani svojo veličino le umišljajo in da se bo njihova moč razpršila v nič, kakor hitro jim ljudstvo izvije iz rok oblast in s tem sredstva nasilja.
Belgrad, 4. febr. (Izv.) Danes ob pol 10. se je sestal ustavni odbor in je pričel z generalno debato o ustavi. Kot podlaga služi načrt Markovičev, kakor ga je predelala vlada.
ministrski sedeži se na razpolago.
Belgrad, 4. febr. (Izv.) Kakor znano je ostalo v sedanji vladi 7 ministrskih mest nezasedenih. Radi tega so jih morali ostali ministri nadomestovati. Ti pa izjavljajo, da jim ni več mogoče opravljati tako »ogromne« posle. Z ozirom na to je demokratski in radikalni klub začel razpravljati, kako naj se ta ministrstva zasedejo; ker ni skoraj nobenega upanja, da bi šla kamera drugih strank v vlado, demokratski in radikalni krogi že imenujejo osebe iz njihovih vrst, ki naj postanejo ministri.
Prltlihaoska borba med ..oelikani".
S ti dB 2.
»Novi Čas«, dne 4. februarja 1921.
Štev, 27-
Proti komunistom na Francoskem.
LDU Pariz, 3. febr. (Brezžično.) Pri hišnih preiskavah v stanovanjih aretiranih komunistov so se našli načrti za velik komplot, Policija je odredila še nadaljnje aretacije.
DEMOBILIZACIJA NA POLJSKEM.
LDU Varšava, 3. februarja. (PBA) Prihodnji teden bo demobiliziran letnik 18%. Vrši se tudi demobilizacija letnikov 1897 in 1898, Na podlagi dekreta, ki je pred kratkem izšel, bo dne 1, aprila t ,1, umi-rovljenih 54 generalov.
MILITARIZEM V AMERIKI.
LDU Washington, 3. febr. (Reuter.) V odseku za mornarico reprezentacijskc zbornice je izjavil general Pershing, da je kljub temu, da odobrava konferenco za splošno demobilizacijo, mnenja, naj Zedinjene države še nadalje izvajajo svoj vojaški program tako dolgo, da se doseže dogovor med najmanj petimi svetovnimi velesilami.
NEMČIJA POD VIJAKOM ENTENTE.
LDU Pariz, 3. februarja. (HavaB.) V zbornici je podal ministrski predsednik Briand izjavo o uspehih zavezniške konference. Med drugim je izvajal nastopno: Francoska vlada, iti je bila od dne 1. junija 1920 dalje upravičena, da zahteva, da se uporabijo vse, v spa-askem dogovoru predvidene kazni radi razorožitve, želi, naj bi zavezniki jasno uvideli zmernost, s katero je Francija neprestano zastopala svoje pravice in za katero je podala veliko dokazov. Glede reparacij se je francoska vlada odločila, da se ukloni samo pred nemožnostmi, ki so dokazane in si je v tej zadevi postavila nastopne cilje:	1.	Nemčija
mora takoj plačati, in sicer kolikor mogoče visok znesek in na tak način, da se bo lahko računalo z dejstvi; 2. države-upnice se morajo udeležiti vsake kombinacije za gospodarsko vzpostavitev Nemčije, da se tako prepreči nemoralni pojav igre, v kateri premagauec kupici denar in se norčuje iz zmagovalcev, Nato je govoril ministrski predsednik o različnih modalitetah pri plačevanju in ugotovil, da je plačevanje nemških dolgov popolnoma možno v mejah njenih gospodarskih zmožnosti. Spričo kombinacije fiksnih in izpremenljivih anuitet, ki je v zvezi z zahtevo zaveznikov po plačevanju dolgov in s prihodnostjo Nenfčije, se francoska vlada že ni odrekla možnosti, da bi potem, ko bi se Nemčija že okrepila, zahtevala od nje, da plača vse dolgove. Separacijska komisija bo po mirovni pogodbi določila višino nemških dolgov še pred 1. majem 1921. Končno je pariška konferenca jasno določila, da se morajo kazenske naredbe, ki so predvidene za razorožitev, neizpremenjene' uporabljati tudi pri reparacijah. V vprašanju premoga je ministrski predsednik izjavil, da je re-paracijska komisija naznanila Nemčiji, da mora v mesecu februarju in marcu dobaviti vsak mesec po 2,200.000 ton premoga. Tem 2 milijona 200.000 tonam pride še 250.000 ton mesečno, da Nemčija popravi, kar je zamudila doslej. Za ta premog Nemčija ne bo dobila predujmov in premij. Ce bi se Nemčija branila, bi se izvedla mirovna pogodba, ki zahteva večje količine premoga. Ministrski predsednik je končal: Pariška konferenca je ojačila vezi entente. Njeno najbistvenejše delo je bila konsolidacija mirovne fronte, ki daje onim, ki so odgovorni za opustošenja, priliko, da poravnajo svoj dolg.
tfolitični dogodki.
-j- Kdo je kriv? Večji del srbskega časopisja se obrača nasproti Hrvatom in Slovencem mak) boljše, nego se je kdaj obnašalo nemško in mažarsko časopisje. Srbsko časopisje je ogorčeno nad Hrvati in Slovenci, ko vidi, kako zel< se je med njimi ohladilo prvotno navdušenje narodnega zedinjenja ter nam o&tajo suženjsko narav in nizkotnost. Toda zelo po krivici, Hrvati in Slovenci se niso ohladili vsled nezvestobe do ideje narodnega zedinjenja ali zato, ker bi nam manjkalo zmisla do svobode, ampak, vsled težkega razočaranja, ki smo ga doživeli v novih razmerah, .Bratstvo, enakost, svobodo smo pričakovali v novi domovini, a kaj so nam priredili bivši Tiszini sluge, sedaj v službi srbskih oblastnikov? »Neven« navaja; Že tedaj, ko, sq se hrvatske čete vračale s hrvat-ske fronte, so se mednje vrinili gotovi srbski agenti, ki so jih nagovarjali, naj se sedaj nikomur več ne pokore, naj gredo v vzeleni kader« in žive na lastno pest. Tedaj se je hrvatski kmet dal zapeljati in je tako sam dal pretvezo za okupacijo Hrvatske. — Pri ustanavljanju nove države se je svečano določilo, da po vseh osvobojenih deželah ostanejo v veljavi dotedanji zakoni in uredbe, dokler konstituanta ne odredi drugače. A kako je bilo v resnici? Belgraj-ska vlada je prelomila vse dogovore, uvedla nasilno centralistično upravo in stopila Hrvatom in Slovencem za tilnik. Ljudstvo se ni zatiralo samo po prejšnjem birokra-tičnem načinu, ampak se je celo batinalo! A batine človek ne odpusti rad, posebno
£e so krivične, niti lastnemu očetu, kamo-li zlobnemu bratu. Vrhu tega — piše *Ne-ven« — so Hrvati in Slovenci izgubili nateple svoje dežele in mesta v Primorju in v. Alpah. Ako bi se bilo to zgodilo Srbom v Banatu ali v Južni Srbiji in Makedoniji — koga vse bi pozivali na odgovornost in kaj bi se vsega ne vprizarjalo! Toda Hrvati in Slovenci, potrpežljivi in trdno zaupajoč v večno pravico, ne delajo iz tega državnega vprašanja in zahtevajo le, da se že enkrat urede notranje razmere tako, kakor zahteva pravica in zakon, morala in poštenje. Oni vedo, da nam more le to zajamčiti srečno bodočnost in da je brez tega vse drugo prazno delo. Tako so Hrvati in Slovenci kljub svojemu globokemu razočaranju v resnici edini pravi prijatelji in graditelji države, a tisti, ki hočejo nad brati vladati z nasiljem, kakor niso preje niti Nemec, Mažar in Italijan, so njeni največji sovražniki in razdiralci.
-f- Italijanska »zvestoba«. Kakor vemo, si je Italija z obema očesoma pomežikovala z Nemčijo in Avstrijo in se ob raznih prilikah potezala za njune interese. To je bilo tedaj, ko so se zavezniki upirali nekaterim le prehudim željam italijanske »svete sebičnosti.« Nemčija in Avstrija sta trdno upali, da se bo italijansko prijateljstvo izkazalo nasproti njima tudi v teh najtežjih urah pariške konference, ko je šlo obema za biti ali nebiti. Toda topot je imela Italija v žepu že svojo rapallsko pogodbo in po vsej priliki ji je ob upostavi »enotne zavezniške fronte«, v Parizu padlo v žep še kaj drugega. Dejstvo je, da so odtali topot Nemci in Avstrijci od italijanske strani na cedilu. »Deutsche Allg. Zeitung« priznava, da je nemški narod močno razočaran nad Ita: lijo. Nemci naj se tolažijo s tem, da razočaranje še ni bilo in ne bo nikomur prihranjeno, kdor se zanaša na prijateljstvo italijan sluh državnikov. To razočaranje je deloma že zadejo pa še pride tudi našim oboževateljem italijanskih sladkih manir — Vesniču in dru-govom.
+ Kdo plačaj revežem v Italiji kruh.
Kakor znano, plačuje italijanska država razliko med nakupno in prodajno ceno moke, kar znaša na leto ogromne milijone. Italijanski parlament že dalj časa hodi okolu vprašanja o povišanju krušnih cen, kakor mačka okolu vrele kaše, ker se je bati med ljudstvom revolucionarnih viharjev, ako bi se cene kruhu zvišale, Te dni je to vprašanje v italijanskem parlamentu zopet na dnevnem redu. Človek bi rekel, da bi bila najpravičnejša rešitev ta, da bi država poiskala pokritja za svoje izdatke za kruh ljudstvu tam, kjer se je tekom vojne na račun države is ljudstva nakupičilo silne bogastvo: pri vojnih dobičkarjih in drugih kapitalistih. Toda italijanski poslanec Bellgard je drugačnega mnenja. On je stavil ta-le predlog: »Za pokritje krušnega defitita naj država ukine vse stroške za verske stvari, odpravi vse verske ustanove in zapleni vsfe njihovo premoženje.« Kapitalisti naj torej le še dalje v miru pijo svoj šampanjec in vživajo vse druge dobrote tega življenja, cerkve in samostani pa naj se zapro in zapleni vse njihovo imetje. Tako bi ljudstvu bila vzeta še zadnja uteha in zadnja zatočišča, zadnja mesta, kjer je vselej dobivalo duhovnega kruha, mnogokrat pa tudi telesnega. Ali bo italijansko ljudstvo to pozabilo?
2)nevni dogodki.
— Josip Juraj Strossmayer. Danes je minulo 108 let, odkar se je rodil^veliki djakov-ski škof Josip Juraj Strossmayer, ki je širil jugoslovansko misel politične m gospodarsko svobode jugoslovanskih ljudstev.
— V dobi nasilja. Belgrajska »Tribuna« poroča pod naslovom »Ali smo v Albaniji« ta-le slučaj: V stanovanje uboge poštarjeve vdove Elizabete Naumovič je že dva večera oborožen udrl žandarmerijski narednik Vojislav Vidakovič, službujoč v Belgradu. Zahteval je od uboge reve, ki ima štiri nedorasle otročiče in živi v veliki bedi, da mu napravi večerjo. Šel je tako daleč, da je pojedel ko-ščeke potice, ki jih je bila dobra soseda poslala vdovinim otročičem. Uniformirani zlikovec je zagrozil vdovi, da ji bo pri policiji izposloval, da se ji bo izdala »zdravstvena knjižica«, ako noče živeti z njim v divjem zakonu. — Lepe cvetke poganja sedanji nasilni režim, pod katerim sta policaj in žandar glavna činitelja.
— Odlikovan in oklofutan. Kakor poroča belgrajska »Politika«, so vseučiliški dijaki oni večer oklofutali v kavarni »Moskva« v Belgradu načelnika sarajevske policije Miloša Ljeskovca in ga vrgli iz kavarne. To zato, ker je bil Ljeskovac svoj-čas avstrijski komisar in ima na vesti razne zločine proti srbskemu prebivalstvu. Čudno je pa to, da je bil Ljeskovac pod novim režimom imenovan za policijskega šefa v Sarajevu in celo odlikovan z redom sv. Save. Enega očividno hi zaslužil: ali ne odlikovanja ali ne klofut.
— Ženske t sodni službi na Nemškem. Pruski justični minister je izdal naredbo, po kateri morejo biti poslej ženske, ki so položile prvi državni juridični izpit, imenovane za referendarje; vendar pa ženske ne morejo
m
postati samostojni sodniki, državni pravdniki ali sodni zapisnikarji.
— Smrt želeiniškega roparja. Zloglasni hrvatski tat in vlomilec Avgust Vuletič se je minole dni na progi Zagreb—Zidani most z yeč tovariši vtihotapil na tovorni vlak, da bi ga oplenil, kakor že večkrat. Med vožnjo so začeli z vlaka metati razne zaboje. Padanje le-teh je privabilo na plan orožnike, ki so spremljali vlak. Lopovi so poskakali z vlaka in zbežali, dasi so orožniki streljali za njimi. Samo kolovodja roparjev je skočil tako nesrečno, da je prišel pod vlak, ki ga je strašno razmesaril.
£jubljanski dogodki.
lj Redni mesečni shod Moške in mladeniške Marijine družbe v Križankah bo danes v petek zvečer ob 7. uri. Vabijo se tudi somišljeniki nečlani.
lj Pogreb f gospe Karoline Lu9«hin bo jutri v soboto ob 2. popoldne iz Križevnilke ulice 4.
lj Umrl je snoči ob 6, zvečer zaani trgovec z usnjem I. Mally na Sv, Petra cesti. Zadela ga je kap. Rajni je bil obč. svetnik in miren človek. N. v m. p.l Z magistrata visi črna zastava.
lj Marijdnetno gledališče igra v nedeljo 6. t. m. ob 3. in ob 5popoldne čarobno bajko v. osmih sikah (6 dejanjih): »Čarodejne gosli«.
lj Tatvine. Alojzij Komik je bil od stražnika zasačen, ko je nesel vrečo z 10 kg sladk&rja, Pozneje se je dognalo, da izvira ta sladkor iz skladišča trgovca Mencingerja, Martinova cesta. Hlapec Andrej Pečnik je ukradel sladkor gori omenjenemu trgovcu in ga izročil svojemu tovarišu Kozincu v shrambo. Pri hišni preiskavi na domu A, Pečnika se je našlo še več špecerijskega in manufakturnega blaga. Vrednost ukradenih predmetov znaša čez 900 kron. — Pred odhodom večernega vlaka proti Zagrebu je tukajšnji polic, organ dne 1. februarja aretiral postreškinjo P. J., katera je v času od 13. do 31. januarja na neki tukajšnji stojnici vzela za 2300 kron različnega mesa in klobas s pretvezo, da je meso za neko mesarici dobro poznano gospo. Ko je mesarica 1, febr. prišla po denar, zaznala je, da P. J. sploh ni več pri gospej v službi in da je postrežkiuja izvršila pri tem goljufijo in nameravala pobegniti v Kragujevac. Nekaj prigoljufanih klobas in ostankov mesa se je še našlo pri1 storilki, katera je izjavila, da je meso porabila s svojim zaročencem, nekim srbskim vojakom, ki je bil včeraj odpuščen od vo-akov in s katerim se je nameravala v Kra-gujevacu poročiti.
JCaša društva.
d šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo 6, febr, v-hotelu Bellevue za svoje člane društveni zabavni večer. Začetek ob 3, uri popoldne. Vstopnina 1 K. Vstop imajo le člani in po njih vpeljani gostje.	(k)
d Rokodelski dom. Na pustno nedeljo priredi društvo rokodelskih pomočnikov vsakoletno predpustnico pri mizah v svoji dvorani ob 6, zvečer, Vspored: Petje moškega zbora; Lipe se ženi, kiiplet, poje V. Rudolf; Ne kliči vraga, btirka, spisal Jaka Štoka. Vstopnice se bodo prodajale v nedeljo dopoldne od 10, do 12. in zvečer od 5. do 6. ure v Rokodelskem domu. Obrtniki in delavci, udeležite se poštene za-. bave!	(k)
d Odborova seja ljubljanskega orlov skega okrožja se vrši v nedeljo dne 6, t. m, ob 11. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Seje naj se vdeleže tudi člani prosvetnega odbora. Važno! .— Br. predsednik.
d »Matasti Izidor«, burko polno smešnega dejanja in izvirno Medvedovo veseloigro »Na ogledi h« priredi Šent-petersko prosv, društvo na pustno nedeljo v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic razvidna na plakatih,	(k)
Socialni vestnik.
o Mednarodni rudarski kongres za socializacijo rudnikov. Nedavno se je v Londonu vršil mednarodni rudarski kongres, ki je po temeljitih razpravah soglasno sprejel naslednji sklep: »Konferenca smatra, da je socializacija rudarske industrije v vseh deželah največjega pomena. Konferenca pozivlje vse delavce, da si osvoje aktivnost in odločno zahtevajo komunalno izkoriščanje rudnikov. Konferenca se obrača na celokupni delavski razred in na javno mnenje sploh s pozivom, da povsodi zahtevajo od svojih vlad, da ta sklep uzakonijo in v najkrajšem času izvedejo podru-žabljenje rudnikov.« To je ena prvih zahtev krščanskega delavstva.
o Dom za vajence v Zagrebu. Zveza hr-vatskili obrtnikov- začne še to pomlad graditi v Zagrebu dom za vajence. Stroški so prora-čunani na 5 milijonov kron in jih bodo pokrili deloma z ustanovo, ki obstoja v ta namen že dalj časa, deloma s prostovoljnimi prispev-
ki. V domu urede zaenkrat spalnice, jedilftf-ce, učilnice itd. za 100 vajencev, kasneje «* število gojencev še zviša.
Sospodarstvo.
DAVEK NA VOJNE DOBIČKE.
Na povabilo trg. in obrt. zbornice * Ljubljani so se zbrali 25, januarja t, L zastopniki gospodarskih in stanovskih ko** poracij in organizacij v ta namen, rta ** posvetujejo o korakih, katere bi bilo slo-riti spričo prevelike izmere davka na volne dobičke, ki zadeva gospodarske kroge* Po poročilu zborničnega referenta se j* odobrila predložena spomenica ter so s* formulirali predlogi. Sklenilo se je, poslati spomenico finančnemu ministru, trgovskemu ministru, delegatu finančnega ministrstva v Ljubljani, Sklenilo se je nadalje zainteresirati parlamentarce posameznih skupin ter naprositi člane gospodarske^ sveta, da spravijo vprašanje na razgovor v predsto';ečem zasedanju. Gospodarske korporacije priznavajo upravičenost davka na vojne dobičke, stoje pa na stališču, da davek ne more in ne sme segati tako daleč, da bi povzročil gospodarsko nesrečo. Spomenica postavlja sledeče postulate: 1. Davčna skala zakona z dne 16, februarja 1918 državni zakonik št. 66, je skrajni mejnik obdačbe vojnih dobičkov, katero bi moglo naše gospodarsko življenje prenesti. Vsako višje davčno breme bi seglo predaleč. Sedaj veljavne določbe je nadomestiti z davčno skalo citiranega zakona. 2, Ravnovesje našega gospodarstva j* ogroženo, ako se vnovič obdačijo prva vojna leta, ki so gospodarsko že zaključena, njih donos konsumiran, odnosno investiran, Naknadna obdačitev gospodarsko že zaključenih let je nedopustna in nesprejemljiva tudi zategadelj, ker obsega čas, ko še ni obstajala naša država. 3. Pri ugotovitvi davčne podlage je pripoznali odbit-nost dohodnine in vojnega davka. 4. Dohodki, ki so se svojčas pri prirejanju osebne dohodnine ugotovili in contumacia® davkoplačevalca, ne morejo služiti za podlago odmere davka na vojne dobičke. V takih primerih je neobhodno potrebno, d* se uvede novo postopanje, 5. Aktivirati je takoj in brez odlaganja v Slovenjii davčn« komisije, ki bodo sodelovale pri prirejanja osebnih davkov. Pretečeno soboto je de-putacija gospodarskih korporacij izročila gospodu finančnemu delegatu spomenico osebno ter imela priliko, izraziti svoje prošnje in želje gospodu delegatu še v nekaterih drugih davčnih vprašanjih.
Tako resolucije gospodarskih organizacij. Tudi po našem mnenju je treba davek na vojne dobičke temeljito pretresti. Seveda nas pri tej zahtevi vodi druga misel ko gori omenjene korporacije. Davek na vojne dobičke, ki je po drugih državah že izveden, mora imeti res ono socialno gospodarsko smer, da razbremeni male ljudi in obremeni toliko bolj velike kapitaliste, ki so v primeri s svoiimi vojnimi in povojnimi dobički mnogo premalo obdavčeni. Vsled tega pada vsa davčna teža na delavca, malega obrtnika, malega kmeta, kar pa ja socialno krivično in gospodarsko nezdravo.
= Napoved za odmero pristojbinske## namestka v osmem desetletju. Finančna dele* gacija javlja uradno: Z prvim dnem januarju 1921 se pričenja osmo desetletje za odmero pristojbinskega namestka. V to svrho se mora vsa namestku zavezana imovina po stanji* omenjenega dne na novo napovedati. Napoved je predložiti najkasneje do 31. aprila 1921 pri finančnem okrajnem ravnateljstvu, pristoj-binski oddelek, v čigar področju ima zavezanec svoj sedež, sicer je plačati to pristojbino * dvojnem znesku za vse osmo desetletje. Napo^ ved je napraviti na predpisanih tiskovinah, k> se dobe proti povračilu stroškov pri vseh davčnih uradih. Tudi zavezanci, ki so bil dozdflj namestka oproščeni, morajo napoved predložiti in oprostitev za ©smo desetletje na novo izposlovati. Podrobne določbe vsebuje naredbo ministra financ z dne 81. decembra 1920, štev. 14.064, ki se obenem razglaša v yradnem H' stu. Dotično številko je dobiti pri upravništva Uradnega lista po običajni ceni.
Odgovorni urednik Antou MarinCek.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Na morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinose Vam Fejierjev pravi Elza-fluidl 6 dvojna-tih ali 2 valiki špecijalni steklenici 42 kron-Državna trošarina posebej.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? T* zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elr#' krogljicami. C škatljic 18 kron. — Že^eC okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller. Sl ubica donjfc E 1 s a t r r št. 245, Hrv a t s k a.	D.
B^rwa vsakovr&tno blagOj 1 Kemično čisti oblaka, j Svet.olika ovratnika, i* | pastnlca tn »rejca _ j
Podružnica: Maribor Kovo maslo KoievJ«
Gosposka u,. 38. Olivni trg. itav. 39.
Tovarna
JOS. REICH
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
PttfruZnlGB: Še'anburgova ul. 4.