V MIlani, V MA, flnc 4. umora 1925. Posamezna JlevIIRa slane 1 "50 Din LelO LIL
INaročnina
za državo SHS:
I na mesec......Din 20
I jo pol leta..... .120
| ta celo leto .... „240
za inozemstvo: | mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno |f Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80
	f
%	r
1	
-J 1'	
	k
	
	Jjg®
:-VViV\,	
	
Cene inserofom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1 -50 ir Din 2'—, večji oglasi nad 45 rnm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem dolu vrstica po Din
f ri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izv/emši ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj
S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec" Poštnina plaCana v ao!ov:nL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne spre-jemaio. Uredništva leleion 50, upravništva 328.
Političen list n slovenski narol
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.65(1 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,797.
Ob 125 letnici Franceta Prešerna se je ka-|l;or v nenadni žarki luči razgalila pred nami vsa pretresljiva bednost naše liberalne inteligence. Ta uboga inteligenca, ki jo je pod tujim jarmom ogrevala in dvigala vsaj še narodna misel, je v narodni državi odvrgla še ta edini ideal iu postala trop izkoreninjencev, Iii pozna le še eno idejo, ki v resnici ni nobena ideja, marveč zastarel predsodek, plitku nerazumevanje: klerikalizem in borba proti |njemu.
Ne vemo, v koliko ta slovenska inteligenca ravna v dobri veri, to je iz protikatoliškega, liberalnega prepričanja, v koliko pa zgolj iz skrbi za svoj politični iu gmotni obstoj. Dejstvo je to, da se je v imenu ali pod pretvezo antiklerikalizma popolnoma ločila od slovenskega naroda in je sedaj vse njeno prizadevanje v tem, da služi tistim, ki jim je slovenski katoliški narod na poti in bi ga zato radi čim preje pokopali. Ta inteligenca oznanja, da slovenski narod kot tak nima več pravice do življenja; slovenski jezik se mora zatreti, zatreti vse, karkoli nosi slovensko narodno obeležje. Slovenci morajo v narodni državi enostavno izginiti. Zakaj? Pretvezno zato, ker jih je malo — kakor bi bila narodna duša, narodna kultura količina in ne kakovost; — dejansko pa zato, ker so Slovenci katoliški, in to ne samo po imenu, ampak tudi v resnici.
Da tej inteligenci Prešeren ne more ničesar več pomeniti, da ji je spomin nanj celo neljub, je le preveč umljivo. Iu res jo je spravila njegova 125 letnica v neprijetno zadrego. Da je bilo zgolj cd nje odvisno, bj bila ob tem jubileju enostavno molčala. Ker so pa i pregovorili drugi, je morala nekaj reči tudi ona. In tako je »Jutro« v rubriki »Naši kraji in ljudje«, v kateri na široko slavi vse mogoče junake dneva, ki večinoma niso slovenski ljudje — prineslo dve sliki in par vrstic ,> Prešernu, »Narod« pa mu je posodil uvodnik, ki je pravo zrcalo žalostnega razkola in razpada v duši slovenske intel'gence. Kakšna razlika med lepim zanosom te inteligence o pril.ki Prešernove 100 letnice pred 25 leli in dandanašnjim, ko nekdanje Jurčičevo in Tavčarjevo glasilo v lastni hiši služi pogubi slovenstva !
Prešerna zmali Si ti ni mogoče; to je znamenje, ki sega v nebo. Vendar je treba ob lijem in še prav posebno ob njem izpodbijati slovenstvo. Kočljiva stvar! »Narode jo je rešil tako, kakor je mogel. Po njegovem je Prešeren »govoril le sodobnikom in je reševal vprašanje jezika samo za tedanji čas. V 1 o-doonost se ni vlik.il, ui reševal problemov, ki jih je poznejša zgodovina nastavila potomcem. Svojih poezij ni pisal, zalo, da bi se njegovi potomci prep rali o vprašanju razvoja slovenskega jezika.« To se pravi Prešeren je pisal svoje poezije zgolj /a svoje sodobnike in mu ni bilo na tem, če jih bodo njihovi potomci še razumeli ali ne, če bodo še govorili jezik v katerem jih je napisal in i/, katerega so vsklile kakor cvetlica iz svojega se t ena.
»Narod bi na drugi strani rad dal Prešernu, kar je njegovega — bodisi i/, prepričanja, bodisi, da prikrije svoj klavrni položaj ob vseh pril kali in dejstvih, ki pričajo /.a slovenstvo. Pravi, da se Prešeren v šolah in izven njih preveč zanemarja in pozablja in kliče: »Nazaj k Prešernovim poezijam!« Toda kako nazaj, če je pa vse tisto, kar je rodilo Prešernove poe ije in našlo v njih izraza, pristno slovensko, a slovenstvo ne velja več, slovenstvo je zločin in sramota, je separatizem in velei daja? Kako naj se danes v šolali neguje Prešeren, ko se slovenščina čim (Jalje bolj prikrajšajo? Danes, ko vsak učitelj ve, da noben vrabec ne bo začivkal, če se bo pokazalo, da znanje slovenščine pri mladini pada? Danes, ko naši slovenski dijaki nosijo v žepih izkaznice v srbohrvatskem jeziku in v cirilici.
Zades — nazaj k Prešernu, k njegovim narodnim in etičnim idealom! /.a liberalno inteligenco pa ta poziv gotovo nič no pomeni. Prerod našega naroda v slovenskem duhu so vrši mimo nje in proti nji in pomeni zanjo duševno smrt. Prešernovi ideali zmagujejo, slovensko lažinaprcdnjaštvo pa je živ mrlič.
Osis 8. tlecemfira DIJAŠKI KCMEhZ v Unionu!
seje zopet odnodene.
VLADA BREZ MATERIJALA ZA SKUPŠČINO. - DR, NINČIČ ZOPET NA POVRŠJU.
ZAKULISNA BORBA PAŠIČA.
Belgrad, 3. dec. (Izv.) Današnja skupščinska seja je bila zelo kratka. Na dnevnem redu je bila samo volitev odbora za proučava-nje zakonskega predloga o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo iu Avstrijo.
Pred dnevnim redom je fin. minister kratko odgovoril na vprašanje posl. Agatono-viča (Dav. dem.). Nato pa se je vršila volitev. V odbor je izvoljenih 10 radikalov, 4 radičevci, 4 demokrati (Davidovičevi), 2 člana Jugosl. kluba in 2 sam. demokrata.
Po volitvi tega odbora je skupščina izvolila odbor za zavarovanje vojske iu mornarice,
Nato je bila seja zaključena iu prihodnja sklicana za četrtek, 10. decembra dopoldne. Dnevni red je sledeči: Razprava o poročilu imunitetnega odbora. Razprava odbora za prošnje in pritožbe. Razprava o poročilu za proučavanje o uredbi svetovne poštne konvencije. Razprava o poročilu anketnega odbora za preiskavo slučaja bivšega ministra za pravosodje Lukiniča.
Belgrad, 3. dec. (I v.) Narodno skupščino so zopet poslali na počitnice do prihodnjega četrtka. Vlada nima pripravljenega prav nobenega materijala za delo. To je tem bolj čudno, ker je vladna večina tako močna, kakor dosedaj še nikdar ni bila, odkar imamo ustavo. Glavni razlog za nedelavnost vlade leži v osebi ministrskega predsednika Pašiča. Pašič je prestar, da bi obvladal obsežen delokrog, ki ga postavlja javno življenje s svojimi zahtevami. Njemu manjka iniciativa, pa tudi sposobnost za hitro odločevanje v predloženih vprašanjih. Na ta način vladni aparat ne more naprej. Z njim vred zastaja delavnost v parlamentu
Stjepan Radič ui prinesel v vlado delav-
nosti in ne konkretnih predlogov, nego je s svojo neizmerno zgovornostjo samo komplici-ral političen in parlamentarni položaj. Zato se trenutno nahajamo v obupnem političnem položaju. Mnogi iščejo izhoda s sposobnejšo osebo. Še vedno se imenuje zunanji minister Ninčič kot mož bodočnosti. Mnogo pozornosti je vzbudilo, da je na dan prvega decembra pri obhodu narodnih društev mimo dvora bil dr Ninčič od vlade edini v kraljevi družbi, ki je sprejemal poklonitve mimoidočih društev in ljudskih mas. Po mnenju dr. Ninčičevih prijateljev ne bi dr. Ninčič ustvarjal nove vladne večine, ampak bi držal dosedanjo vladno koalicijo radikalov in radičevcev.
Pašič ve za nevarnost, ki mu preti. Zato dela s prijatelji z vsemi silami na to, da ostane gospodar položaja in da obdrži v radikalni stranki svoj vpliv, da tira vlado do volitev, ki jih naj bi vodila homogena radikalna vlada. Ta zakulisna borba nikakor ni na korist parlamentarnemu delovanju.
Belgrad, 3. dec. (Izv..) Z ozirom na zopet-no prekinjenje sej narodne skupščine je večina poslancev danes odpotovala v svoja okrožja. Vrnili sc bodo šele 10. t. m. Priznati je treba, da odlaganje skupščinskih sej zelo neugodno vpliva ne samo na parlamentarne kroge, am-pa'- tudi na javnost. Neprestano odlaganje sej v času, ko čaka narodno skupščino težka naloga, v času, ko je toliko perečih vprašanj nerešenih, mora izzvati nezadovoljstvo tudi v širokih krogih javnosti. Javnost je pričakovala od nove vlade, če dn:	vs~j uspešnega
delovanja v parlamentu. > ,1 u rčenje nad vladno večino, ki se v:-:, i o\t d balia z dvotretjinsko več no, v skupščini pa prav ničesar ne dela, splošno.
¥Iicia ¥ boiu i eiMooal
Belgrad, 3. dcc. (Izv.) Vsi današnji belgrajski listi okš rno poročajo o današnji konferenci izvršilnega odbora jug. slovanskega epis' opata v Mariboru. Ne samo javnost, temveč tudi politični krogi pripisujejo temu po-kretu -jugoslovanskih škofov največji značaj. Resni polit čni krogi odločno svarijo vlado, da naj ne nadaljuje kulturnega boja proti katoliški cerkvi, ker smatrajo to borbo za mnogo bolj nevarno, kakor vsako drugo plemensko borbo. Z zanimanjem se pričakuje rezultat konferenc. Z ozirom na nastop škofov je sma-
Nesoglasje v vidnih strankah.
Bchrail, 3. dec. (I::v.) Takoj po zopetni prekinitvi skupščinskega delovanja so se v vladni večmi pojav,la stara nsprotja, ki so ostala nerešena. Predvsem se je v radikalnem klubu pojavilo vprašanje proti nekaterim ministrom. Kakor znano, so nedavno mnogi člani kluba zahtevali, da se skliče seja kluba, na kateri bi se pretreslo delovanje posameznih ministrov. Ker do te seje ni pr.šlo, ker je bilo predsedstvo zaposleno /. delovanjem skupščine, zato mislijo poslanci, da je treba t * stvar razčistili. Mnenja so, da more biti najmanj kar se jim lahko ugodi, lo, da se nekateri min stri odslovijo iz vlade iu da se na njihovo mesto postavijo drugi.
Še ostrejša so nasprotja v radioevskeni klubu, kjer poslanci neprestano zabavljajo proti svojim ministrom. Posebno veliko nezadovoljstvo vlada proti Pavlu Radiču, ki ne sprejema niti članov svojih klubov, li ti dc-putacij iz Hrvatske. Radi njegovega preveč oblastnega in visokega nastopa vlada ne samo med poslanci, ampak tudi v širokih masah pristašev največje ogorčenje.
Dr. žerjavoma »prizadevanja« za davčne olajšave Slovenje.
Belgrad, 3. dcc. (Izv.) : Slovenski Narod« prinaša poročilo v dr. Zerjavoveni : prizadevanju« za olajšavo davčnih bremen. Prvič je to stvar okusa, če mož, ki je sedel leto dni v vladi, v kateri ni ničesar storil za olajšave, ampak so se davki le zvišavali, sedaj, ko je izgubil oblast, govori u svojih pri'udevanjlh. Dr. Žerjav je glasoval za dvanajstine za april-
tral minister za vere Mlša Trifunovič za potrebno, da izjavi, da ui res, da je bežal pred sestankom s katoliškimi škofi. Informirani krogi pa izjavljajo glede tega, da ta njegova izjava ne temelji na dejstvih. Proti ministru Trifuuoviču je opažati veliko nezadovoljstvo, ker se smatra, da je od ministra za vere odvisno, kake razmere vladajo med škosi in vlado. Za državo bi bilo koristnejše, če bi bila vlada v najboljših odnošajih z. episkopatom, ne pa da s svojimi protikatoliškimi tendencami izzivlja episkopat.
julij, njegova stranka je v načelu sprejela dvanajstine za avgust-november. Koliko resnosti moremo prisojati stranki, ki je še včeraj ves ta sistem vzdrževala in mirno sedela v vladi, danes pa hoče govorili o prizadevanjih, je jasno za vsakega človeka.
Zato meji vsaka beseda, ki jo zapiše član bivšega PP režima glede davčnih olajšav v Sloveniji, na smešnest. Res je, da so zastopniki SLS v fin. odboru in v skupščini in pri fin. ministru samem zahtevali olajšave in stavili tozadevne predloge, intervenirali, se sestajali s poslanci večine, jim razkladali naš položaj in zahtevali podpore. In tudi pri tej debati o dvanajstinah so mstopali tako kakor vedno. To kaže cela debata in posebno mišljenje Jugosl. kluba k dvanajstinam ter sluip-šč n.-iki zapisnik o izpreminjevalnih predlogih, ki so jih stavili. Razpravljali so pred debato in med debato o teh stvareh tudi s finančnim ministrom.
Mišljenje fin. ministra o fin. stanju Slovenije in prečanskih krajev je dovolj znano. Pin. minister bi bil to stališče še dalje vzdržal, če bi ue prišle ovire še od drugih slrani. Opozicija, posebno člani Jugosl. kluba, so ustvarili \ fin odboru dovolj veliko razpoloženje prot; sedanji davčni praksi. Omenjamo, da dr. Žerjava takrat uiti zraven ni bilo. Še v specialni debati je dokaj milo in nestrokov-njaško utemeljeval par predlogov. Pritisk je prišel pri teh dvanajstinah od vojvodinskih radikalov.
23 vojvodinskih poslancev jo i 'javilo, da ne bodo odnehali, ako fin. minister vsaj v nekaterih točkah ue popusti, glede drugih pa da jamči, da bo popustil v proračunski debati. Z voditelji teh poslancev so bili člani
Jugosl. kluba vedno v zvezi in zahtevali, da se olajšave razširijo tudi na Slovenijo. Na to so ti tudi pristali. Dan pred glasovanjem jo bilo gotovo, katere stvari je fin. minister sprejel. Vojvodinski poslanci so obljubili, da bodo tudi na dan glasovanja 30. nov. skušali od fin. ministra doseči zvišanje eksistenčnega minima na 10.000 dinarjev in ukinitev vseh doklad ua dohodnino.
V tem niso uspeli. Pa odnehali ne bodo. Poslanci Jugosl. kluba so v polni meri storili svojo dolžnost. Dr. Žerjav in g. Pucelj pa sta pri vseh teh stvareh nedolžna kot lanski sneg, V koliko pride na ta način enotna davčna fronta slovenskih poslancev v poštev, je /.a vsakega pametnega človeka jasno, da mora vsakdo nase prevzeti vse posledice, če vlada ne sprejme vsaj bistvenih zahtev. Ali ni to otročje, da govore o enotni davčni fronti tisti, o katerih se naprej ve, da bodo vlado podpirali, če sprejme kaj ali pa nič? Takr politično demagoštvo, ki pomeni posek v oči, radi prepuščamo drugim. Za resne ljudi to ui.
Seja finančnega odbora.
Vlada noče uradnikom izplačati vse dolžne razlike. — Protest zastopnikov Jugosl. kluba. — Vlada se brani tudi prevesti kronike pokojnine na dinarske. — Radlkalno-seljačka vlada tudi noče nakazati po povodnji oškodovanim več nego 6 milijonov dinarjev,
Bclgrad, 3. d ec. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se ju finančni odbor z ozirom na to, da bo začel razpravljati o rednem proračunu, razdelil v dva odseka, ki bosta proučevala proračune posameznih ministrstev. V prvi sekciji, v kateri je zastopnik Jugoslovanskega kluba posl. Pušenjak, se bo razpravljalo o sledečih oddelkih proračuna: državni dohodki, finančni zakon, državni dolgovi, finančno ministrstvo, vrhovna uprava, ministrstvo za vojno, za želcznice, za kmetijstvo, za notranje zadeve, za zunanje zadeve in za javne zgradbe. V drugi sekciji, v kateri zastopa Jugosl. klub dr. Kulovec, bodo razpravljali o sledečih ministrstvih: za pravosodje, za prosveto, za gozdarstvo in rudarstvo, za vere, za izenačenje zakonov, za socialno politiko, za pošte, za ljudsko zdravje, za trgovino, industrijo in obrt, za agrarno reformo in proračun rezervnih kreditov.
Nato se je pričela razprava o načinu dela finančnega odbora za proračun. Predsednik finančnega odbora je predlagal, da se naj prične razprava o proračunu še prej, predno dobijo člani f nančnega odbora v roke cel proračun. Proti temu so nastopili mnogi govorniki, med njimi posl. Pušenjak. Zahteval je, da se predloži ves proračun in da finančni minister v svojem ekspozeju da pojasnilo o fin. politiki, predno prične lin. odbor z delom.
Večina je sklenila, da se ekspoze finančnega ministra odloži, ker še ni ves proračun izdelan. Posamezni ministri še barantajo s fin. ministrom glede svojih proračunov. F n. minister je izjavil, da je vlada sklenila sprejeti v novi proračun 10 milijonov za izplačilo uradniških razlik. Predlagal je, da naj se o tem ne razpravlja, ampak naj pride cela zadeva v razpravo o priliki proračunske debate.
Finančni minister je pojasnil, da jc vlada sklenila dati ta znesek, češ da ji ni mogoče dati več iz vsote in da je treba še skleoati o višini razlike, kajti obračun še ni končan.
Posl. Pušenjak jc odločno nastopil proti temu, da vlada kljub vsem ob jubam še ni rešila teh vprašanj, dasiravno jc predsednik vlade obljubil izplačilo razlik že v začetku 1. 1925. Treba je odobriti vse kredite, ker je vsakemu jasno, da je uradništvu treba izplačati celo razliko v znesku 210 milijonov dinarjev. Vsaka druga rešitev je nepostavna.
Zanimiva za vladno stališče je bila tudi izjava fin. ministra o 2. in 3. točki. V drugi točki so razpravljali o prevedbi kronskih upokojencev na dinarske v smislu predloga posl. Zcbota in Bazale. Finančni minister je izjavil, da je ta predlog nepotreben, kajti v dvanajstinah tozadevna odredba ni bila sprejeta V predlogu pa sc je zahtevalo, da se mora to pereče vprašanje prevedbe kronskih upokojencev na dinarske rešiti že z dvanajstinami.
Viadna večina se ie kljub protestom opo-zicijc zadovoljila z izjavo fin. ministra,
Pri tretji točki so razpravljali o predlogu poslancev za pomoč in podporo od povodnji poškodovanim krajem in prebivalstvu. Med njimi se je tudi razpravljalo o predlogu Jugoslovanskega kluba za nujno podporo Sloveniji, v znesku 25 milijonov dinarjev. Pri razpravi o teh predlogih je fin. minister izjavil, da je vlada že odobrila 6 milijonov dinarjev, da pa več ni mogoče dati in da naj se vsi tozadevni predlogi dajo z dnevnega reda.
Vladna večina je kljub protestom in odločnim zahtevam opozicije, da se naj pomaga ubogim revežem, vzela ministrovo izjavo na znanje.
Končno se je razpravljalo o štolnini za
pravoslavno duhovščino. Debata se ni končala. Nadaljevala se bo na prihodnji seji, ki se bo vršila v sredo dopoldne. Na dnevnem redu bo tudi točka o spremembi uredbe o draginjskih dokladah za duhovščino glede člena, ki govori o 200 domovih.
NEKAJ VESELEGA ZA LJUBLJANSKO TOBAČNO TOVARNO.
Belgrail, 3. dec. (Izv.) Monopolska uprava je sklenila povrniti delavstvu tobačne tovarne v Ljubljani vse zneske in odbite doklade, ki jih je monopolska uprava svojčas odtegnila pri plačah.
VOJAŠKA SLUŽBA BOGOSLOVCEV.
Belgrad, 8. dec. (Izv.) V smislu vojaškega zakona odslužijo bogoslovci svoj kader v bolnišnicah. Divizijski poveljnik v Ljubljani pa je nekatere bogoslovne dodelil raznim pisarnam kot pisarniške moči pri divizijah itd. Poslanec Kari Škulj je proti temu protestiral pri vojnem ministru. Predložil je pismeno /ahtevo, da se zadeva uredi po vojaškem zakonu.
LIJKINIČEVA AFERA.
Belgrad, 3. dec. (Izv.) Preiskovalni odbor TT" Lukiničevi aferi je danes popoldne na svoji seji končal preiskavo in prestopil k rešitvi. O izidu se bo zvedelo, ko bo v vseh podrobnostih izdelano poročilo za skupščino, o katerem se bo končni) glasovalo na zadnji seji odbora, ki se bo vršila v četrtek pred skupščinsko sejo.
Belgrad, :$. dec. (Izv.) Za današnjo sejo prei ovalnega odbora o Lukiničevi aferi je vladalo precejšnje zanimanje. Kolikor smo mogli izvedeti, se je na se.ii razpravljalo o več predlogih, med drugim o predlogu sam. demokrata dr. Popoviča, da se naj obtožnica proti dr. Lukiniču zavrne. Ta predlog je bil z vsemi glasovi proti dr. Popovičevem plasu odbit. Anketni cdbor bo formuliral predlog, ki bo objektivno pojasnil zadevo in narodni skupščini prepustil, da o nic j razpravlja.
TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO.
Belgrad, 3. dec. (Izv.) V parlamentarni odbor, ki razpravlja o trgovinski pogodbi z Avstrijo, sta bila na današnji skupščinski seji z 21 glasovi izvoljena poslanca Franjo Žebot in Janez Slrcin.
Belgrad, 3. dec. (Izv.) Trgovinska pogodba z Avstrijo jo stopila v veljavo 16. septembra. P" 1ej pogodbi imajo vinogradniki Slovenije pravit i izvozili v Avstrijo po znižani carini letno 80.000 hI vina. Iz Avstrije se oglašajo tujci in prihajam s tovornimi avtomobili in vozovi po vino. Naši carinski in fin. organi pa jim delajo pri uvozu velike težave in šikane. S tem odganjajo vinske kupce. Carinsko - finančna komisija stane vinogradnike ogromne vsote, tako da naši vinogradniki nimrjo od znižane c:>rine prav ničesar. Poslanci Hohnjec, Vesenjak in Bedjanič so so radi težav pri carinsko fin. oblasti pritožili pri trgovinskem, finančnem in kmetijskem ministrstvu in pri glavnem ravnateljstvu za carine. Izročili so posebno spomenico. Pomočnik generalnega ravnateljstva za carine g. Šmit je izjavil, da bodo še ie dni poslane carinarnicam navodila, da morajo ljudem pri izvozu vina koilkor mo-go"er it: na roko in morajo opustiti vse nepotrebno natančnosti in šikane.
Francoske finance.
Pariz, 3. dec. (Izv.) Večraj se je vršila prva seja parlamenta pod novo vlado. V svojem prrgramatičnem govoru je označil Briand finančni poležaj Francije za jako resen. Vlada pa je trdno odločena vsem težavam kljubovati in bo po njegovem prepričanju tudi dosegla popoln uspeh, če jo bo parlament podpiral. Inilacija je neizogibna, vlada pa bo pravočasno poskrbela za primerno kritja.
Za Briandom je razvijal novi finančni minister Lcucheur svoj finančni načrt. Zahteval je za 7 in pol milijarde frankov novih bankovcev. To sveto pa namerava pokriti z. zvišanjem nekaterih davkov in sicer hoče zvišati zemljiški in hišni davek za 50, davek na trgovske dobičke za 50 in splošno dohodnino tudi za 50 odstotkov. Sto milijonov letno pa bi neslo zvišanje naklade na rudnike. Nato je utemeljeval svoj načrt za ustanovitev amortizacijske blagajne.
Izgledi, da parlament in senat odobrita novi finančni znkon. so dobri.
Pariz, 3. dec. (Izv.) Parlament je z 257 proti 229 glasovom sprejel finančni zakon.
PROTI FRANCOSKIM FASISTOM.
Pari«, 3. dec. (Izv.) Voditelji v levičarskem kartelu združenih strank so soglasno sklenili, da se bodo z vso odločnostjo uprli \£.eiii poskusom republiko uničiti.
Briand za razorožitev.
London, 3. dec. (Izv.) Iz Londona poročajo, da namerava po dogovoru s Chamber-lainoni na prihodnji seji Društva narodov Briand predložiti dalekosežen načrt za razorožitev.
Združene evropske države.
London, 3. dec. (Izv.) Pred svojim povrat-kom v Pariz je rekel Briand časnikarjem: »Kljub svoji starosti še vendar upam doživeti dan, ko bodo združene evropske države postale resnicam.
MIROVNA NAGRADA ZA BRIANDA.
London, 3. dec. (Izv.) Angleški listi poročajo, da lio dobil Briand Noblovo mirovno nagrado.
SPANSKI DIREKTORlJ ODSTOPIL.
Madrid, 3. dec. (Izv.) Dircktorij je odstopil. Nova vlada je sestavljena pod predsedstvom Primo di Rivere.
Fašizem in Vatikan.
Rim, 3. dec. (Izv) »Tribuna« je poročala, da zapusti papež ob priliki pl-oslave sv. Frančiška Vatikan in da pojde v Asisi. Na to vest odgovarja vatikansko glasilo »Osservatore Romano« indirektno. V svojem odgovoru na tr-
ditev lista Corriere d'Italia, da fašizem polagoma uresničuje ideal krščanske države, pravi namreč: >0 liresuičeftju katoliške države v Italiji ne more biti govora, dokler ni rešeno rimsko vprašanje.. Iz teh besed sklepajo, da papež no bo zapustil Vatikana.
Pred dernisijo nemške vlade.
Stresemann potuje v Pariz?
Pariz, 3. dec. (Izv.) Čuje se, da bo nemški zunanji minister Stresemann takoj po rekonstrukciji nemške vlade prišel v Pariz, kjer sc bo sestal z Briandom.
Berlin, 3. dec. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih o potovanju Stresemanna v Pariz nič nc vedo. Nemška vlada bo po vsej priliki v soboto odstopila.
ODŠKODNINA ZA PREGNANE NEMŠKE VLADARJE.
Berlin, 3. dec. (Izv.) Ogromne odškodninske zahteve pregnanih nemških vladarjev so vso javnost silno razburile. Republikanske stranke zahtevajo, da odloči plebiscit, ali naj se pregnanim vladarjem sploh prizna kakšna odškodnina ali ne.
Pa?!, rlr. Vilfan Izrečen oblasti.
Rim 3. dec. (Izv.) Zbornica je ugodila zahtevi vlade, da se izroči poslanec dr. Vilfan
sodišču.
L
V svojem skupščinskem govoru dne 28. novembra je poslanec Sernec pokazal tudi na to, kako je juridično nemogoče izvesti centralizem, ne da bi trpeli škedo smiselna zakonodaja, gospodarstvo in socialna politika Izvajal je tozadevno sledeče:
Glede juridične strani tega vprašanja hočem to zbornico predvsem opozarjati na dejstvo, da pri nas specifična slovenska zakonodaja do faclo obstoji. Na Kranjskem smo imeli svojo deželno zakonodajo in tudi štajerska zakonodaja se je v izdani n.eri ozirala na slovenske razmere. Ti za' oni so se danes deloma preživeli in bi jih bilo treba spremeniti oziroma spopoln li. Trda kako hočete to pravilno juridično storiti drugače kot z novim zakonom? Upravni akt v kulturni državi, kjer mora pridobljeno pravo biti sveto, tega ne zmore. Ti zakoni leko"i sedem let obstoja naše države tudi niso prišli v kolizijo z državno zakonodajo. Dokaz temu je to, da so še danes nemoteno v Sloveniji v veljavi.
Nadalje bi si usojal obrnti vašo pozornost le na eno točko ustavnega načrta, ki ga je zastopal Jugoslovanski klub v Uslavclvorni skupščini. Ta točka je zahteva po centralni okvirni zakonodaji. Kaj bi imelo vse spadati pod okvirno zakonodajo, je tam tal sa-tivno našteto. Ali glede tega vsaj zame ni nobenega dvoma, da bo spadalo skoro vsako vprašanje ki se zakonitim potem uredi, v to kategorijo.
Vzemimo n. pr. ureditev gozdarstva. Gozdovi so bili svoj čr.s last cesarja, oziroma sultana. Mej niso imeli, prebivalstvo je šlo svobodno v gozdove in si vzelo, kar je rabilo lesa za kurjavo ali za grr.ditev hiš. Na to je prišla najprej razmejitev teh go: dov in poleni takoz.vanu segregacija, po kateri so se gozdovi delili. En del je cslal državna ali graščinska last, drugi del se je pa izročil prebivalstvu v skupno lastnino. A ljudstvo ni smelo več v državni gozd po les. S prepustitvijo enega dela gozda ljudstvu kot lastnino se je izvršil cdkup njegovih pravic do poljubne množine lesa iz državnih go dov. Zakonodaja je napredovala in skupna last vasi se je raz-del la na posamc ne kmete. Vzklilo je pa končno zcpet prepričanje, da je treba raztresene parcele posame nega gospodarja kolikor mogoče združiti v dosego lažjega in ra-cionelnejšega gospodarstva — to je konima-sacija.
Oglejmo si sedaj tozadevno nekoliko našo državo. V Mscedoniji je še prvotno slanje. Gozdova še niso omejeni, ljudstvo ima še svoje primitivne pravice. V Bosni so gozdovi že omejeni ali segregacija še ni izvedena, na Hrvaškem pa je že skoro povsod izvršena. Pri nas na Slovenskem se je to že zdavno zgodilo. Tudi parcelacija skupne lasti je v veliki meri že izvršena. Nujno pa rabimo moderno preureditev dosedanjega zakonitega postopanja glede kommasacij.
Kako hočete tedaj tako različne razmere z enotnim gozdarskim zakonom urediti, ne da bi nas Slovence, ki stojimo na skrajnem krilu, občutno zadeli, ne da bi nas v našem gospodarskem razvoju na naravni poti ovirali? Vsak tak zakon nas mora potisniti nazaj v razmere, ki so pri nas žo davno preživele.
Vzemimo kot drugi primer najvažnejši zakon, ki ga je visoka zbornica sklenila v minulem zasedanju, to je zakon o kmetijskem kred.tu. (Ivan Vesenjak: Ima zakon, a nema kredila.) Mogoče ta bo ta zakon, tudi v tej obliki, kakor je bil sprejet za nekatere pokrajine prav doler in koristen, toda za nas nikakor ni. Pri nas v Sloveniji je kot posledica tega zakona, kakor je to tovariš dr. Kulovec takrat s tega mesta obširno pojasnil mogoče le dvojno: t. ali se razblini cilj, ki ga hoče zakonodajalec s tem zakonom doseči, v prazen nič ali da se drugič ubija naše staro, v trdem boju s kapitalizmom in nemškim Dunajem ustvarjeno in preizkušeno zadružni-
štvo. Mi smo trdno prepričani, da se bo prvo zgodilo in ne drugo. Pa zakaj skupščina mesto sprejetega zakona o kmetijskem kreditu ne bi mogla prejeti okvirnega zakona o kmetijskem kreditu in bi mi Slovenci v tem okviru naše zadružništvo prilagodili skupnim dr-žavn h zahtevam? (Ivan Vesenjak: To bi odgovarjalo razmeram in dosedanjemu razvoju.
Janez lirodar: Ne pa samo strankarstvu ) To bi bilo pametno, to bi bilo državniško, to bi bilo politično in koristno.
Ali poskusite pri nas veljavno dedno pravo prinesti v Srbijo ali srhsko k nam. To bi pomen lo tu ali tam revolucijo v družabnem redu. Tli imate n. pr. vprašanje, ki se v doglednem času sploh ne da izenačiti. Zakaj potoni poskušate uniformiranje, ko se popolnoma enako uniformiranje sploh ne da doseči? Veliko slabše in grše bo ostala vedno slika nujno različnih uniform kot pa pestra slika pristnih domačih noš.
Odkrito trdim, da skupščina tekom sedem let ni sprejela uiti enega zakona, ki bi vpoštevnl slovenske razmere — in, gospoda moja, nazaj v svojem razvoju mi Slovenci no moremo, čas so ne da ustavljati, še manj pa da prenesti preteklost v sedanjost. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.)
S tem seveda ne zan kam, da so gotove panoge zakonodaje, ki se dajo brez velikih pretresljajev izenačiti in ki jih je treba izenačiti. Le žal, da tozadevno še nismo mnogo doživeli.
Kulturno gospodarsko nas Slovence centralizem najhujše zadene. Rad bi tozadevno podčrtal nekatere momente.
V	zadovoljenje širokih mas in v zadoščenje človeških pravic je nujno potrebno, da socijalna zakonodaja napreduje. Beležimo tozadevno v naši kraljevini znaten napredek tudi /a nas. Mislim zakon o delavskem zavarovanju. A ta napredek je bil mogoč le v Sloveniji. za ostale dele nnše domovine je pa značil prenagel in prevelik skok. Prikrojen na celoto je ustvarjeni upravni aparat-inon-strum, ki svoji nalogi pri najboljši volji ne more zadoščati. In danes so že znaki, ki so pronicali v javnost, taki, da se lahko z gotovostjo na to računa, da se bliža ta socijalna več ali manj avtonomna institucija financiel-nemu polomu. To bo pomenilo ogromno škodo /a državo, bo pa tudi napredek socijalne zakonodaje za leta in leta ovirala. Nesmiselna je taka centralizacija.
V	globoko zasnovanem in govorniška krasno izpeljanem govoru je v minulem zasedanju ob priliki nekih dvanjstin obravnaval socijalno vprašanje za srbske'razmere gospod Kosta Timotijevič. Z velikim zanimanjem sem sledil njegovim izvajanjem ali, gospoda moja, če je l ilo vse to, kar je g. Timotijevič povedal za Srb,jo prav in potrebno, moram vendar izjaviti, da nisem slišal niti ene socijalne zahteve, ki bi jo mogel neizpre-men.eno proglasili kot našo slovensko zahtevo. In vendar bi bila socijalna zakonodaja oziroma napredek iste nujno potreben pred vsem pri nas, ker so razmere pri nas civili-zatorno najbolj razvite. Ne maram govoriti o zloglasnem členu 20., ki je obsežen v teh predmetnih dvanajstinah, ker se s poznejšimi amandementi ta člen zopet ukine. Značilen je pa ta člen zcpet za popolno nerazumevanje naših socijnln h razmer in za popolno nepoznanje socijalnili razmer v Sloveniji. Za to ne moremo popustiti od svojih zahtev po lastni zakonodaji po individualnem razvoju na Slovenskem. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na Icvici.)
Volitve v Delavsko zbornico,
Kakor poročajo iz Belgrada, je končno veljavno imenovan predsednik glavnega voliv nega odbora za volitve v Delavsko zbornici za Slovenijo.
Po volivnem redu se mora glavni volivn odbor takoj sestati in izdati sledeče odločbe
1.	Organom zavarovanja ukazati, da izde lujo volivne imenike in jih razglasi;
2.	Določiti dan volitev;
3.	Imenovati Člane in namestnike krajev, nih volivnih odborov ;
4.	Določiti, kje in kako je vlagati kandi datne liste;
5.	Določiti obrazec za volivni imenik;
6.	Določiti obliko glasovnice in način, ko ko jo nabavili;
7.	Določiti ozemlja posameznih krajevnih volivnih edinic.
Gornje odločbe bodo izšle brez dvoma ta. koj v teh dneh. Najvažnejše je sledeče: Volivno pra\ico ima vsak delavec in uslužbenec, ki je na dan razpisa volitev zavarovan pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcov ali pri bra. skih akladnicah ter plačuje doklade za Del, zbornico ali pa stoji v lakom delovnem razmerju, da mu delodajalec jamči za slučaj bolezni šestmesečne normalno prejemke in vso bolniško oskrbo.
Torej v9ak delavec in uslužbenec, ki je te dni zavarovan proti bolezni naj pazi, da bo vpisan v volivnem imeniku I
Volivni imeniki morajo biti izdelani in razpostavljeni najkasneje v dvajsetih dneh t. j. nekako do 25 decembra. Reklamacije bo mogoče vlagali samo 10 dni. Pripravimo torej že sedaj vse potrebno!
Oddajanje glasov bo gotovo prve dni februarja.
Za delavstvo naj velja: Prodstavitclji slovenskega ljudstva so v lanski Davi. dovič-Koroščovi vladi izposlovali, da Delavska zbornica sploh more živeti in da jo sploh mo-j gla razpisati te volitve. Delavstvo pa bo pri teh volitvah pometalo iz Delavske zbornice vse, ki so jih tja vrinili vladni mogotci in izvolilo zastopnike — može svojega zaupanja.
'...ji"*..*
ilTiJSrti?
znaten popust v moderni konfekciji
n
šivalni slroji
Excella kolesa Radio - aparati
sat darila
Jgopff Palača Ljublj - V^V^JKA^V- kred. banke
Ob 125 letnici Prešerna piše »Narodni dnevnik«, da so Prešernove besede o nenado-inestlji vi potrebi ohranitve slovenstva še vedno aktualne, in vprašuje: Kdaj vendar podane Prešernov program — slovenski pro<i • ' — Mislimo, da kar tiče slovenstva, je šernov program že davno program slovenskega naroda, vsaj po njegovi ogromni večini. Mi sploh ne poznamo drugačnega slovenskega programa, nego ga je izpovedal tudi Prešeren. Samo razne skupine in skupinice žal danes tega programa nimajo, ampak prisegaja na programe, ki nimajo s Prešernovim programom prav nič skupnega. N. pr. Radičev program, ki mu je celo slovenska univerza na poti. Domnevamo zato, da je »N. D.« gornje vprašanje stavil na naslov g. Puclja in tovarišev, katerim sicer poklanja vse simpatije,
l Prav je tako. Odkritosrčna beseda je vedno koristna.
Prešerna se je spomnil tudi »Slovenski Narod«. Dan po-neje sicer, a to nič ne de. Zato pa je proglasil Prešerna za Slovenca, kar je veliko. To se pravi: Prešeren je bil »Narodu« Slovenec samo za svoj čas, danes pa je samo naš klasik, vzgojitelj najplemeni-tejše človeške erotike in lirike, ki nam jo daroval neizmeren šop svojih srčnih izlivov, nam poklonil verno sliko društvenega življenja najplemenitejšega Slovenca____— Torej
Prešernove poezije so samo verna slika, njegovega društvenega življenja, ne pa tudi oziroma pred vsem verna slika njegovega slovenskega čutenja. In zato priporoča »Narod« 5!banje Prešernovih poezij le kot uživanje klasika, enako kot Horaca, Goetheja in dr. — samo kot literarno hrano. Edino to je pravi problem Prešerna — poudarja »Narod« — * sedanjosti, vse drugo je zloraba našega največjega klasika! — Tako je »Slov. Narod« slovenskega Prešerna srečno razslovenil in ga v grobu obrnil. Priporočamo mu, naj št Prešernove poezije razsloveni oziroma poju-gosloveni, da jih bo s tem večjo naslado mogel uživati »v urah tihožitja in duhovnega življenja«....
JOS.
im namen
za božične praznike preskrbeti si novo suknjo, obleko ali modne potrebščine, naj ve, da bo najbolje kupil pri znani tvrdki
LlllMIavia. i Drago Sclmab - Llubliana.
Promocija. Na zagrebški univerzi je pro-ainviral za doktorja prava g. Franc Vrečko, sin g. Jakoba Vrečka, inšpektorja generalnega ravnateljstva poštne hranilnice v Belgradu.
Napredovanja pri poštni upravi. Iz 7. cupine I. kategorije so pomaknjeni v 6. skupino sledeči uradniki: dr. Bogdan Kurbus, Anton Suhač in Jcško Peršič, vsi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Nova hrvatska farr.a šola v Ameriki. Žtipljani hrvatske župnije Marijinega vnebovzetja v Chicagu zgrade poleg svoje cerkve larno šolo in veliko dvorano za razne prosvetne in zabavne prireditve. Zgradba bo stala 50 do 60 tisoč dolarjev.
Smrtna kosa. Dne 3. t. m, jc na Golniku pri Tržiču preminul g. Franc U č a k , tiskarski strojnik. Imel je slaro tiskarsko bolezen sušico. Pred časom je prosil Okrožni urad za zav. del. za podporo za zdravljenje na Golniku, a prošnja je bila odklenjena. V tem mu je bolezen poslabšala in njegovi prijatelji so zložili potem potrebno vsoto za idravljenje na Golniku. Toda bilo jc prepozno. Bil je znan igrač Ilirije. Pogreb se vrši jutri ob 9 dopoldne iz Križ pri Tržiču.
Poroka. Dne 2. decembra se jc poročil v Zidanem mostu g. Matko S t i g 1 i c , trgovski poslovodja iz Celja, z gdč. Tildo P i c k z Zidanega mosta.
General Mitrovič. obsojen. Vojaško sodi-5Se v Belgradu je obsodilo generala Mitro-vica radi dveh disciplinarnih pregreškov na mesec in 10 dni zapora. General Mitrovič je proti razsodbi pritožil. Novo pošiljatev kovanega denarja pričakuje v kratkem zopet Narodna banka. Pošiljatev pride dne 7. t. m. na Sušak, kamor jo pripelje francoski parnik. Denar jc kovan v 'arizu v francoski državni delavnici. Pošiljatev obstoji iz 22 vagonov dva-, eno- in pol-dinarskih novcev.
Iz Litije. Kakor čujemo, je dobila zlatnik »ZIatorog«-mi!u gdč. Lcnica Mandclj iz Šmartna pri Litiji. Radovedni smo, kdo se bo še oglasil.
Tretje letošnje hrvatsko romanje v Kim. Te dni odpotuje v Rim tretja skupina hrvatskih romarjev. Skupino, ki šteje okoli 150 Iju-, vodi ravnatelj Zadružne zveze g. Gortan.
Požar v umetniški akademiji v Zagrebu, ieraj je izbruhnil v umetniški akademiji v Zagrebu požar. Vendar je gasilcem kmalu ispelo požar lokalizirati. Več umetnin je po-kodovanih.
Proces proti črnogorskim odmctr.ikom.
Dne 25. novembra letos sc je začela pri cc-tinjskem sodišču velika razprava proti 23 čr-ogorskim odmetnikom, ki se morajo zagovarjati za 53 ubojev; za rope so bili cd kralja pomiloščeni. V teku procesa so vodilni odmetniki izjavili, da so izvršili vse svoje čine iz političnih razlogov, ker se nikakor ne morejo sprijazniti s priključitvijo Črne gore Jugoslaviji in da vztrajajo pri borbi za samostojno Črno goro.
Vagon je zgorel. Na postaji Poljčsne jc noči od pondeljka na torek zgorel tovorni agon, naložen z galanterijsko robo. Škoda maša baje 7 milijonov dinarjev. Kako je nastal ogenj, še niso ugotovili.
Smrtne obsodbe v »barenjskem procesu«, z Ogrske prihaja zopet vest o novem škandalu mažarske justice. V takozvanem baranj-kem procesu v Pcčuhu je bilo dne 29. m. m. 25 oseb obsojenih na smrt. Obtoženi so vclc-zdaje, ker so baje hoteli osnovati baranjsko epubliko. Razveseljivo je samo to, da sc vseh 25 obsojcnccv nahaja v inozemstvu izven območja mažarskih oblasti. Med obsojenimi so Bela Lindcr, bivši vojni minister v Karolijevem kabinetu, slikar Peter Dobrovič in belgrajski novinar Josip Flam.
Čipke, kleklane iz najfinejšega lanenega sukanca, prvovrstno delo, dobite po najugodnejši ceni pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod trančo.
Trdovratnost nazarenca. V Mostaru je bil obsojen nazarenec-vojak na 4 leta ječe, ker se je branil nositi orožje. Ko je prestal kazen, so ga poslali zopet v vojake, a zopet ni hotel prijeti za orožje. Trdovratneža so tirali od vojakov v zapor, kjer mu bodo prisodili novo kazen.
Nasilni norci. V belgrajski umobolnici sta dva umobolna nevarna zločinca napadla bolničarje ter jih šest ranila, nato pa pobegnila iz zavoda ter se tako skrila, da jih še dosedaj niso nikjer našli. Na nerazumljiv način sta se preskrbela z močnimi železnimi palicami, nato pa napravila v svoji celici tak krava!, da so ju prišli bolničarji mirit. Komaj pa je prvi stopil v sobo, je dobil s palico tako po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Isto se je dogodilo drugemu in tretjemu. Nato sta nasilna norca naskočila še tri strežnike, ki so se jima bližali, ter jih s strašnimi udarci pobila na tla ter zatem izginila. Težko ranjene bolničarje so morali prepeljati v bolnico.
Samomor, V Zagrebu se je obesil 251etni Fran Magdič, zasebni uradnik. Bil je živčno bolan.
Mlad vlomilec. V Zagrebu so zaprli 20-Ictncga Dragotina Jagiča, ki ima na vesti 18 vlomov.
Gospodinje! Kupujte samo čajne mešanice znamke »Buddha«, ker so najboljše in najizdatnejše! Dobe se povsod. Zahtevajte navodila.
lahko vsak trenutek sliši opazke, kani je naenkrat izginila Žerjavova moč? Prej je bilo treba samo poklicati neko gotovo telefonsko številko v Belgradu in šlo je. Sedaj pa kar čez noč tak zapik! Ta moralni poraz dr. Žerjava, ki ne more več obdržati v svojih rokah niti ljubljanskih SDS-zadev, upliva na samostojne demokrate ne samo v Ljubljani, ampak tudi na deželi naravnost porazno in to SDS najbolj boli, boli toliko bolj, ker se pripravlja, kakor smo že namignili, uvedba čistega proporca tudi za občinske volitve v Trbovljah, kjer se SDS ua vso moč napenja, da bi po raznih ovinkih rešila, kar se po njenih računih še rešiti da. Zelo verjetno pa je, da so tudi trboveljski računi SDS ravno tako napačni kakor ljubljanski. Slava SDS tone in gine, večna pa sta samo sneg in plojdra po ljubljanskih ulicah.
\l
foljaiie.
Avtomat, svinčnik
praktičen
trajen
CEN
ZLATO NALIV PERO
PRVORAZREDNA MARKA!
Prvo napredno delo naših naprednjakov po njihovem vstopu v PP vlado je bil razpust zakonito izvoljenega in polrjenega ljubljanskega občinskega sveta. Na mesto zakonito izvoljenih zastopnikov ljudstva so tedanji napredni absolutisti s pomočjo centralne vlade postavili napredno gerentstvo in ljubljanski mestni hranilnici dali nov odbor, kar je za SDS najbolj važno. Nato so naprednjaki začeli na ljubljanskem magistratu vladati. Vladali so teden za tednom, mesec za mesecem, toda novih občinskih volilev niso razpisali, seveda iz same ljubezni do avtonomije slovensko prestclice. So pa tudi ljudje, ki pravijo, da so se gospodje gerentje kljub svoji veliki ljubezni do ljubljanske avtonomije z gerent-stvom na čelu prav pridno pripravljali na volitve, v prijetnem upanju, da bodo s pomočjo Žorjavovega volivnega reda vseeno obdržali važno ljubljansko politično postojanko v svojih rokah in so končno, ko so se čutili vsaj ?:a relativno večino dovolj močne, razpisali občinske volitve po Zerjavovem občinstkem vo-livnem redu za 7. marca. Prišlo pa je drugače kakor je računalo vodstvo SDS. Razpis volitev za Ljubljano je centralna vlada razveljavila in sicer, kakor to tudi »Jutro« potrjuje, iz razlega, da prevrže v Ljubljani Žerjavov volivni red, nakar bodo volitve zopet razpisane po starem volivnem sistemu čistega proporca. Čisti proporc pa je za SDS v Ljubljani smrten udarec, ker v najboljšem slučaju SDS v Ljubljani ne more računati na več kot na relativno večino, ki nikakor še ne omogoča absolutnega gospodstva v občini, kakor bi ga omogočil Žerjavov volivni red. Kdor vse to ra :ume in preudari, temu bo tudi razumljiva »Jutrova« jeza na čisti proporc pri občinskih volitvah v Ljubljani. Tako lepo je bilo že vse napeljano, vsi kompromisi za ^napredno fronten, ki bi odnesla dve tretjini mandatov, so bili že sklenjeni, zmaga je ležala takorekoč že na krožniku, kar naenkrat pa trka smola! To pa še ni vse. Kdor ima ušesa, da posluša,
»Prešernov večer« sa vrši danes zvečer ob 8. uri v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Spored: 1. Koračnica, igra salonski orkester; 2. Dr. Fr. Prešeren: Krst pri Savici; deklamira g. Pengov akademik; 3. Gerbič: Kam? Zložil Fr. Prešeren. Solospev s sprem-Ijevanjem glasovirja poje g Močan, akademik; 4. Mascagni: »Cavaleria rusticana';: (Sal. orkester); 5. Vilhar: Nezakonska mati: zložil Fr. Prešeren, solospev; 6. Stolz: Slovo od mladosti (Sal. orkester); 7. Kaj smo Slovenci s Prešernom prinesli kot doto v svojo narodno državo? (Predaval bo prof. dr. Debevec). Ob koncu predavanja nekaj skioptičnih slik iz Prešernovih poezij. Vstopnina: sedeži 5 Din, stojišča 2 Din. Vstopnice se prodajajo v pisarni Prosveine zveze iu zvečer v Akademskem domu.
Opozarjamo, da se vrši ta večer ob 8. uri v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 15, poleg hotela Union, in ne v Ljudskem domu.
Mohorskc knjige so prispele v Ljubljano. Člani jih dobijo pri poverjeništvih. Poštnine je 2 Din. Najpripravnejše je, če morejo člani takoj plačati ob prevzemu knjig tudi naročnino za leto 1926, ki je neizpremenjena 20.— Din za redne publikacije. Opozarjamo, da izideia razen drugih knjig prihodnje leto dr. A. Brec-Ijeva zelo obširna biologija, Čuda in tajne življenja, bogato ilustrovana, in Fr. Jakličeva zgodovinska ljudska povest Peklena svoboda, ki opisuje revolucijo leta 1£ IS v Ljubljani in na Ižanskem. Razen peterih farnih poverjeništev sprejema udnino in člane v Ljubljani tudi knjigarna Nove založbo na Kongresnem trgu.
Dijaški praznik 8. decembra. Kakor vsako leto, bo tudi letos ljubljansko kat. dijaštvo proslavilo svoj praznik 8. decembra. Zjutraj bo irnelo skupno sv. obhajilo, popoldne pa sestanek z verskimi govori in cerkveno slovesnostjo. Zvečer bo v unionski dvorani običajen komerz, na katerega je vabljeno kat. dijaštvu naklonjeno občinstvo. Dijaki bodo nastopili s kon-i certnimi točkami.
Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval skladatelja g. Jos. P a v č i č - a, profesorja na ua drž. moškem učiteljišču in Glasb. Matici z redom sv. Sava V. st. za zasluge na šolskem in prosvetnem polju.
Narodne zastave. Naš mariborski dopisnik je včeraj poročal, da so se gotovi gospodje v manifestacijskem sprevodu na predvečer narodnega praznika zgražali, ker niso bile že tedaj nekatere hiše z zastavami okrašene. Kaj bi bili ti navdušeni nacionalisti rekli, če bi bili v Ljubljani videli, da s hiše, v kateri stanuje sani gospod šef SDS in minister n. r. dr. Gre-I gor Žerjav, niti na sam narodni praznik ni I visela zastava?
Miklavžev trg. Cel leden pred svojim godom hodi dobri Miklavž po Kongresnem trgu od Nunske cerkve do nekdanje nemške ;:<Ton-halle: gor in dol in si ogleduje lepe stvari, ki jih bo nakupil za pridne otroke. Ne piaši ga
izguba dragocenega časa, ne plaši se niti debelega snega niti globokega blata, ampak neumorno hodi od stojnice do stojnice in izbira. Najrajše si ogleduje lepe stvari po dnevi, ko so otroci v šoli, da ga mali sitneži ne nadlegujejo preveč, kajti toliko željam, kakor jih sedaj rode mlada srca, niti mogočni Miklavž ne more ugoditi. Zvečer hodi od hiše do hiše in se ustavlja pod okni, da izve, če so otroci pridni in kaj si želijo, po dnevi pa kupuje vse, kar si je zapomnil, nekaj pa tudi pozabi. S hudobneži je lahka slvar, kajti ti dobe zasluženo šibo brez zlatih jabolk, za poredneže kupi Miklavž tudi šibe, pa jih ovije z zlatom in obesi nanje pozlačena jabolka in orehe, da strah pred šibo ni prevelik, za pridne otroke pa je Miklavž v zadregi. Najraje bi kupil kar ves trg in vse stojnice in vse igrače, da bi jih otrokom razdelil in uslišal vse želje. Vseh želja pa Miklavž ne more uslišati, ker ima premajhno draginjsko doklado in zato izbira od jutra do večera in nalaga v svoj koš sladke fige in rožiče, velike in male konje, lesene in svinčene vojake, lepe knjige, orgljice in ropo-iajoče bobne, avtomobile in lesene vozičke, kodraste punčke in kuhinjske oprave, nove obleke in močne čevlje, vse kupuje dobri Miklavž. Črni parklji pa pletejo velike koše, kamor bodo pometali vse lenuhe in neubog-ljivce na Miklavževo strogo povelje.
Pred razpustom gerentskega sveta v Ljubljani ? Po ljubljanskih kavarnah govore o političnih zadevah jako dobro poučeni ljudje, da dobi ljubljanska oblast v kratkem novega velikega župana. Imenujejo tudi že imeni najbolj v poštev prihajajočih dveh kandidatov. Kot gotovost pa vzdržujejo trditev, da bo ena prvih nalog novega velikega župana razpust sedanjega gerentskega sveta v Ljubljani. Kot bodočega gerenta imenujejo g. Albina Prepeluha.
Posojilo mestne občine za zasilna stanovanja. Uradni list objavlja naredbo velikega župana, s katero dovoljuje mestni občini ljubljanski najetje posojila 2,000.000 Din za zgradbo zasilnih stanovanj proti amortizaciji v slo semestrih.
Iz zdravniške službe. Za zdravnika-pri-pravnika v splošni bolnici v Ljubljani je imenovan dr. Egon Bassina; za zdravnico zavoda za socialno in higijensko zaščito dece v Ljubljani je imenovana dr. Dušica L u k i č.
Miklavž pride v soboto ob 8.uri zvečer v gostilno pri »Paniu% Vegova ulica 10.
Mestna zastavljalnica ima lomesečno dražbo aprila 1925 zastavljenih predmetov 10. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne.
Tečaj o eksplozijskih motorjih v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava priredili v januarju mesecu 1926 tečaj o eksplozijskih motorjih s posebnim ozirom na avtomobilsko stroko. Tečaj se bo vršil pod vodstvom g. profesorja ing. Supančiča na srednji tehniški šoli v Ljubljani ob sredah in sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Vsi intere-1 senti naj prijavijo svojo udetežbo v pisarni I Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Kre-I kov trg št. 10 I. nad. uslmeno ali pismeno najkasneje do 25. decembra t. 1.
Vlomilska tolpa pod ključem. Dne 25. novembra je izsledila ljubljanska policija ne-

n nagrada za mir. j Boljševlška
Dne 27. novembra jo minulo ravno 30 let. Mkar jo znameniti švedski inžener Alfred Nobel 'roj. 21. okt. 1833, umrl 10. dec. 181)5. Letos obhaja Svetli 30 letnico njegove smrii) ustanovil v •voji oporoki znamenite Nobelove nagrade, ki jih lobijo vsako lelo oni, ki so si v preteklem letu prisili največjih zaslug za človeštvo lia polju fizike, remije, rncdicine in psi1 ologije, literature in pričevanja za mirno scž.tje narodov aH za svetovni "ir. Prcc šliri nagrade pripoznava švedsko aka-kniija znanosti, peto pa pesebe za lo ustanovljeni nstiiut v Oslu. N i grade se pripoznavajo vedno ob Metntci Alfreda Nobela, na dan 10. decembra.
Mod berlinskim in pariškim tiskom so vrši ::|dii.ii čas zanimiva polemika, kdo naj ricbi za pri-odnje lelo Nobelovo mirovno nagrado: > riand ali itrosemann. Najprej so Nemci stavili predlog: Nosova mirovna nagrada gre najbolj zaslužiemu 'olitiku v mirovnLi pogajanjih v Locarnu in s pn pokazali na Stresemanna, l<i je prvi podal Lv-«pl rbko v znak spravo. Francozi seveda pravijo, 'a ic pravi ustvaril eij sporazuma v Locarnu Bri-"id, da torej nagrada pripada njemu, Stresemann "i. da jo zastopnik Nemčije, ki še ni dala nobenega ''•■-j/.a miru.
Trenutek za tak prepir ni danes nič kaj pri-'' :!.m, kajti sklepi konference še niso prišli v živiva js, niso šo pokazali svojih dobrih slrani, dasi • že tudi nemški državni zbor pogodbo sprejel, '■vba bo lorej počakati, dokler življenje samo ne 'tve o locarnski pogodbi svoje sodbo, potem si p;> ;ji zaslugo delijo listi, ki so delo dokončali, s ■sitimi, ki so delo pričeli.
t" iTlSffcS friSttjifti novodošll, iz finih modnih 'MHOhi	enobarvnih in tudi kadra-
'ili velourjc« (ro/:ista satin-podlaga z vatelinom) >d srednje do najfinejše kvalitete v cenah ICO do lOCO Din, sc dobijo v velikanski izberi pri in !, CORIČAR, Ljubljana, Sv. Pclra cesta 29.
Boljševizem, ki na Kitajskem napreduje, jo vzrok preganjanja krščanskih misijonov. Dobili smo prve zanesljive podatke iz Shanghaja, Honana in Ilorgkoiiga. Dozdaj je imel okusiti to preganjanje katoliški misijonar p. Bianchi iz milanskega misijonskega seminarja. V bližini njegovega niisi-jona ga je prijela komunistična tolpa in ga vlekla v 30 km oddaljeni Iloifung. Mislil je, da mu tečejo zadnji trenutki življenja; toda proti pričakovanju ga je strankin vodja sprejel kot prijatelja in je ukazal spremiti ga nazaj s častnim spremstvom. Nedvomno ga je radi njegove rumenkaste brade zamenjal z nekim Angležem. V njegovem okraju so nekatere katoliške cerkve in kapele po opustošenju spremenili v delavske »lokale«. Katoliški misijonarji so povsod ostali na svojih postajah, dočim so protestantski odšli.
Drugo poročilo pravi, da je bilo pet cerkva onečaščenih in izropanih pod vodstvom nekega 18 letnega dijaka. Med komunisti so nahajajo tatovi, delomržaeži in tudi — kar je za Kitajsko nezaslišano, — mlade deklice in žene. Ni jim dovolj, da v svojem sovraštvu do krščanstva pustošijo cerkve skrunijo križe, ampak vdirajo celo v hiše kristjanov, katerim šiloma trgajo križ in rožni-venec z vrata ter mečejo v smeti. Neki mladi bolj-ševik je hodil od hiše do hiše kristjanov in jih z revolverjem v roki silil k odpadu. Toda kristjani so neustrašeno izjavili, da raje umrjejo.
23. julija so se zbrali v hospicu sv. Pavla v Hongkorgu iz Kantona ubegli protestantski misijonarji, — 150 po številu — >da bi revidirali svoje stališče z ozirom na nove razmere na Kitajskem, vsled katerih so prisiljeni zapustiti svoj delokrog.* Pripomniti je treba, da med protestantskimi krogi na Kitajskem obstoja v zadnjih letih močno nacionalno gibanje, z namenom osvoboditi se evrop-
skega upliva in oblasti. Kakšna usoda čaka protestantsko cerkev brez avtoritete v teh nemirih, je jasno. Tudi v provinci Honan je zapustilo 70 protestantskih misijonarjev svoj delokrog. Katoliški misijonarji so ostali vsi na svojih mestih, kajti ljudstvo in oblast dobro vedo, da sc katoliški misijonarji ne brigajo ne za trgovino ne za poliliko in ne iščejo zaščite pri kaki oboroženi sili. Stališče, ki ga zastopa apost. delegat, msgr Constartini, da so kat. misijonarji morajo odpovedali polili' yrhi:i3a že svoje sadove.
0 umetnem Izdelovanju
meksika.
V Meksiki se protiversko gibanje, kateremu iiačeluje prezident Calles, kar pridno nadaljuje. Oni državni upravitelji, ki se v kulturnem boju in v preganjanju duhovščine najbolj odlikujejo, so pri centralni vladi na posebno dobrem glasu. V glavnem mestu države Ciiiapas je bil izdan ukaz, da je vsem tujini duhovnikom prepovedano opravljati katerekoli cerkveno opravilo. Najbolj govreči dušni pastirji so pri vladi na proskribcijski listi. Niso redki slučaji cerkvenega ropa, zapiranja šol, preganjanja redovnic iz njihovih samostanov in prodajanje cerkvenega imetja v privatno roke ...
in kako pojmujejo meksikanskl socialist t osebno svobodo, nam pojasnijo sledeči slučaji: Vsakemu duhovniku je odvzela aktivna in pasivna volilna pravica, ni upravičen dedovali in ue sme sprejemati nobenih daril. Redovne obljube in vslop v kak red je prepovedan. Redovnikom je lastninska pravica odvzeta, tako n. pr. so v Guadalara pregnali usmiljene brate iz njihove bolnice in se je nasilno polastiti. Država se hoče pnlasllli vsega cerkvenega premoženja. Polastiti se hočejo tudi narodnega svelišča Matere božjo v Guadalape, ki je največje versko svetišče v \Uksiki.
Priprave za obrambo se v velikem obsegu vrši io.
Izmed vseh dragocenih kamnov je najbolj Čislan dijamant, ki je po svojem kemijskem sestavu čist kristalizovani ogljik. Prekrasen je njegov sijaj in divno prelivanje svetlobnih barv na njegovih ploskvah nam očara pogled. Ni ga lepšega kamna od dijamanla v vsem rudninskem kraljestvu, pred njim pobledi lepota kralja kovin, zlata.
Nahajališča naravnih dijamantnili zakladov s« silno redka; najstareja so v Vzhodni Indiji, najno vejša pa v Južni Afriki, Vse mogoče je človek že poizkusil, da bi dijamant nadomestil ž drugimi snovmi, a dijamant je ostal še do danes nedosegljiv Ni vse zlato, kar se sveti, in še tnanj dijamant, kai ima dijamantni sijaj. Tako zvani umetni dijamant s katerim se marsikdo ponaša, je povsem rirugegi sestava kakor pravi, sestoji namreč iz kaj enostavn« snovi, silicijevega dioksida, lorej iz povsod razšir-jeno kremenice. Njegov sijaj je pač vsaj približne dijamantni, v vseh drugih svojstvlh pa daleč zaostaja za svojstvi tega, kar nam lioee predstavljati
Problem izdelovanja snovi, ki bi bila i v fizikalnem in v kemijskem oziru istovetna z naravnim dijamantom, je silno težaven, a kljub temu se j« njegova rešitev posrečila francoskemu kemiku Moissanu in Nemcu Rufu. Zalibog ima ta rešite* začasno samo znanstven pomen, praktično sploh še ne prihaja v poštev.
Henri Molssan Jc v nekem meteroitu, ki sc ga našli v Novi Mehiki, ugotovil poleg grafita in oglja črna in prozorna dijamantna zrnca, vdelana v amorfen in močno stisnjen ogljik. Iz tega je takoj spoznal, da je za nastanek dijamanta potreben polya j močno temperaturo tudi visok pritisk, In to spoznanje jo bilo odločilno za njegova nadnljna raz-iskavanja. Zgradil je električno peč, v kateri ja mogoče doseči izredno visoko temperaturo, in v njej pri 8000° stalil s sladkornim ogljem pokrito
varno vlomilsko tolpo in jo spravila na varno v
rapore. Kolovodje so Lovro Sitar, že večkrat predkaznovan, ki je prišel -šele meseca iunija iz -zaporov, nadalje Ivan S k a p i n, ka-leri j- tudi sedel radi tatvin do 8. oktobra, in Avgust V e r g i n e 11 i, italijanski državljan, kateri je prišel iz ljubljanskih zaporov dne ■J[. oktobra ter bil istega dne tegnan iz naše države v pristojno občino v Trst. Tički so se seznanili v zaporih, kjer so kovali načrte za vlome, ko bodo prosti. Tako so tudi storili. Verginelli se je po kratkem času vrnil iz Trsta, odkoder je prinesel s seboj najmodernejše loinilno orodje in vsi trije so se lotili železnih blagajn. Kakor je dosedaj dognano, so dne 21. novembra vlomili v železoo blagajno Ivana Zormana v Spodnji Šiški in odnesli okoli 4000 Din, nekaj zlatega in srebrnega denarja in raznih drugih zlatih predmetov v večji vrednosti. Dva dni pozneje so se vsi trije odpeljali v Kranj, kjer so nameravali s pomočjo nekega domačina izvršiti vlom v Hranilnici in pri on-dotnem zlatarju. Da niso vlomili, je bila kriva veselica, ki se je isto noč vršila, vsled česar niso imeli miru za vršitev svojega »poklica«. Isto noč je ta čedna družba prenočevala v hotelu »Stara pošta« Naslednjega dne, t. j. 24. novembra ponoči so šli k Sv. Jakobu ob Savi, kjer so izvršili vlom v občinsko blagajno, ki pa je ostal brezuspešen, kajti blagajna je bila slučajno prazna. Po tem dejanju takoj naslednji dan, t. j., 25. novembra, jih je policija zalotila in aretirala. Razven njih jo bilo aretiranih tudi več žensk, s katerimi so zapravljali ukradeni denar. Sestanke je prirejalo to društvo navadno v gozdu ob Večni poti, kjer so si tudi kuhali vino. Vlomilsko orodje in druge dragocenosti so shranjevali pod zemljo v Tivoliju. Pri njih je policija dobila skoro polovico ukradenega denarja in dragocenosti. Aretiranji so osumljeni še drugih vlomov in tatvin in tudi ropa, ki se je izvršil dne 21. novembra na Gosposvetski cesti nad uradnico Franjo Fonko, kateri so iztegali iz rok torbico z vsebino 2000 Din. Zaenkrat smo torej varni pred to rafinirano vlomilsko tolpo.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler ta zaloga traja Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Kopališče v hotelu Slon je odprlo kot sledi: Parna kopel: Vsako sredo, četrtek, soboto in nedeljo dopoldne za gospode — torek in petek za gospe, vsakokrat od 8 —18. ure popoldne. Kadna kopel, je razen ponedeljka in ne-de^e popoldne odprla vsak dan od 8. do 18. ure popoldne.
- W
g \i
<y
d.i? IK £ 'J 3VUF
¥ isllh! dvorani
llihlavZcv
Iz šarita.
P. n. trgovce in obrtnike v Mariboru in okolici opozarjamo tem potom, da je naša mariborska podružnica pričela z nabiranjem običajnih voščil za novo leto. Osebno se lahko oddajajo oglasi v podružnični pisarni na Koroški cesti št. 1, kjer se dobe tudi vsa pojasnila glede naročnine ali oglasov.
Slavnostno zborovanje kat. dijaštva na i praznik Brezmadežne ob pol 11 v dvorani Zadružne gospo'darske banke se izvrši s sledečim sporedom: Večerna pesem, deklamira M. Mlaker, — 8. decembra, govori F. Krošl, — Živi orel v mladi duši, govori J. Rihter, — Naša zvezda, poje dijaški zbor, — Religioznost moderne mladine, govori dr. Fr. Sušnik.
Telovadna akademija popoldne ob 5 istotam bo enako mladostno iznajdljiva, obenem pa posrečeno izbrana. Spored je sledeč: Orli, vaje — proste vaje članic za 1926, — skupine — bradlja — proste vaje gojenk za 1926
—	petje — vaje s kiji — vaje mladenk s šer-pami za 1926 — naraščajske vaje s palicami
—	drog — »vera, upanje in ljubezen«, simbolična vaja za mladenke — koroški stražarji.
—	Cene so: Sedeži po 15, 10 in 6 Din, stojišča po 4 Din.
Notar g. dr. J. Barle, ki je 2. t. m. v našem mestu umrl, je bil izrazita osebnost. Uničilo ga je delo, ker se je na svojih poslovnih potih prehladil, pa je v krizi pljučnice odpovedalo srce. 2alne zastave na gospodarskih zavodih kažejo, da je bil rajni gospodarno delaven. Komaj po prevratu jc prišel v Maribor, pa že je bil med najrazumnejšimi gospodarji. Kot tak je bil svoj čas tudi v Kozjem na svojem mestu. Šc zdaj živi delo njegovega gospodarstva v celem okraju. Ni čuda, da so ga zato in še kot jurista in notarja iskali z zaupanjem vsi krogi. Svojo gospodarnost pa je naslonil na svojo neomajno narodnost in značajnost In tako je bil — celi mož, kakor jih je treba! Tradicijo svoje gospodarnosti nam je zapustil. Njegovi blagi duši želimo večnega pokoja, njegovim žalujočim, družinam Barle, Kobi in Jankovič pa naše iskreno sožalje.
Predavanja v petek večer v Prosvetni zvezi ni zaradi raznih tehničnih ovir. Pač pa je prihodnji petek, 11. decembra »Prešernov večer«, govori g. dr. D c b e v e c iz Ljubljane in 18. decembra je »Slomškov večer««, govori pisatelj g. Fr F i n ž g a r iz Ljubljane. 8 januarja 1926 pa bo »večer sv. Cirila in metoda«, govori g. dr Kovačič iz Maribora.
Miklavževo za orlovski naraščaj je danes popoldne ob 5 v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Ljudski oder priredi Miklavževo jutri večer ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Slov. pevsko društvo Maribor. Skupna vaja v soboto 5. decembra odpade, pač pa ostanejo redne vaje kot do sedaj. Prijatelji petja, ki bi hoteli v našem zboru sodelovati, se morejo zglasiti vsakokrat ob času vaj, to je za gospode ob pondeljkih od 6 do pol 8, za dame ob četrtkih od 6 do pol 8 v stolnem župnišču.
Iz Ptuja.
Slomškova proslava. V nedeljo 29. nov. je priredil ptujski Orel s sodelovanjem drugih naših društev, posebno Dekliške zveze, Slomškovo proslavo, ki je bila dobro obiskana. Svečanost se je vršila v Narodnem domu. Za uvod je nastopil pevski zbor, ki je zapel: Glejte, že solnce zahaja. .. Nato je sledilo predavanje prof. Kotnika, ki je v kratkih potezah orisal Slomškovo delovanje za mladino, šolo in vzgojo, za slov. družino in narod. Stavil ga je kot preroditelja slovenske družine in naroda Predavanju je sledil lep prizor: Večer slovenske družine v Slomškovem duhu. Dekleta predejo in prepevajo Slomškove pesmi (Predica). Fantje luščijo buče (tikve) in pojejo, babica pripoveduje Slomškove pripovedke in basni, dedek stavi Slomškove uganke, ki jih rešujejo otroci. Prizor jc bil jako srčkan in domač. Drugi prizor: Mati ziblje dete in poje pesem: Ajaj dete — mati zamira in angelji trosijo na zibel rože, pevajoč pesem. Sledile so deklamacije na-raščajnikov, še druge Slomškove pesmi, na koncu pa se je moški in ženski pevski zbor poslovil pod Slomškovo sliko s pesmijo »Slovenec sem«. Ne bomo hvalili, a rečemo lahko, da je bila to tehnično gotovo ena izmed najlepših naših prireditev. Za to ima zaslugo učiteljica gdč. Galinova, ki je prizora sestavila, pevovodja g. Avgust Kos in drugi. Ne
smemo pozabiti tudi tamburaškega zbora ju-venata minoritskega samostana pod vodstvom i. g. p. Cirila in učitelja Albina Stritarja. S proslavo je bilo občinstvo zadovoljno.
Narodni praznik smo praznovali svečano. Na predvečer je bila po mestu bakljada. Čitalnica je priredila predavanje. Govoril je s pesniškim zanosom prof. Fran Alič o pretekli zgodovini in lepši bodočnosti. Veliko hiš je bilo v slovenskih in državnih zastavah. Na dan zedinjenja je bila svečana služba božja v mestni proštijski cerkvi. Po šolah so se vršile svečanostne šolske prireditve.
Poroka. V soboto, dne 28. nov. se je poročil kapetan g. Cenar v Kragujevcu z gdč. Vidko Horvatovo, hčerko ptujskega odvetnika dr. Tomaža Horvata in njegove žene Vide, roj. Lapajne. Poročal je g. prof. A. Kolarič.
Sprememba posesti. Trgovec g. V. Bm-čič na Ljutomerski cesti je prod?' ev^io hišo mesarju g. Juliju Žilavcu.
Iz Primorske.
Konec »slovenskega« učiteljišča v Tolminu. Slovensko javnost ua Primorskem je pravkar presenetila vest, da se je z dnem 30 novembra t. 1. izpremenilo tolminsko tako-imeuovano »slovensko« učiteljišče v štiriraz-redno nižjo gimnazijo, ki je seveda čisto italijanska. Slovencem ni bilo nič do prejšnjega učiteljišča in jim sedaj tudi ni nič do te gimnazije Če že morajo svoje otroke pošiljati v italijanske šole, jih pošljejo raje v Gorico in Trst kjer so cene preje nižje nego višje. Vrhu tega tolminske občinarje krvavo skrbi, kako naj vzdržujejo gimnazijo, ko že sedanjih davčnih bremen iie zmorejo. — Slovenski profesorji na bivšem učiteljišču dr. Bevk, Hvala in Bekar kakor tudi Italijan Zambutti so ostali brez službe; pač pa so na gimnazijo imenovani trije novi italijanski profesorji.
Zakon za zaščito materinstva in m'adinc v Italiji. Italijanski parlament je te dni sklenil zakon za zaščito materinstva in mladine. Zakon stremi za tem, da zavaruje matere že pred porodom pred kvarnimi uplivi na nj hovo zdravje in da zagotovi novorojencem naravno hranjenje — dojene in to zlasti tudi za nezakonske matere. Posamezni členi vsebujejo določbe, ki naj preprečijo pohujševanje mladine v kinih in potom tiska in zabranijo zastrupljanje mladine z vinom in tobakom. Uvedejo se »otroške izkaznice«, v katerih bodo točruc zabeležene vse otrokove družinske razmere in v katere bodo zapisovali vse važnejše dogodke njegovega življenja. Na ta način se omogoči točno nadzorstvo nad mladino in izbira pravih sredstev za varstvo in pobcljšanje v vsakem posameznem slučaju. — Notranji minister Federzoni je v svojem govoru koncem razprave o zakonu v zaščito materinstva in mladine naglasil, da naj ta zakon dvigne ti-zično in moralno moč italijanskega naroda, mereč pri tem posebno na ozdravljenje družine. To je eden temeljnih ciljev fašizma in Mussolinija, ki je odklonil razporoko in zavzel pravec za povzdigo verskega duha.
Rinrki pozdrav. Vladni načelnik Mussolini je izdal ukaz, da se morajo od 1. decembra t. 1. naprej po vseh državnih in drugih javnih uradih pozdravljati uradniki med seboj edino le na rimski način: z dvigom roke. Srečna Italija, ki ima čas misliti celo na take »reforme«!
Orlovski vestnik.
Orlovski odsek v Novem mestu priredi v nedeljo dne fi. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma v Novem mestu Finžsarievo trodejanko »Veriga«. — Dijaško podnorn/) društvo realne gimnazije v Novem mestu vprizorj v pondeljek dne 7. in torek dne 8 decembra ob 8 zvečer v dvorani Narodne čitalnice Shakesneareje-vega »Hamleta«. Režijo vodi g. prof. Potokar. Sodelujejo gg. profesorji, avskultaritje, učitelji in gdč. učiteljice.
železo. Na ta način dobljeno maso je nato hitro hitro ohladil v vodi. Iz skrepenelega, izredno trdega reakcijskega proizvoda je odsranil železo in silikate z raznimi kislinami, grafit pa po ponovni oksidaciji s kalijevim kloratom in kadečo se soli-terno kislino. Po vseli teh operacijah preostalo črno snov je nato dobro izpral in posušil, nato jo pa zdrobljeno nasul v bronoform. One delce, ki so v bromolormu potonili na dno, je izmil z etrom ter jih stresel v inetilenski jodid. Zdaj je mogel opaziti, da so se nabrali na dnu te tekočine izredno majhni kristalčki, ki so pri nadaljnem raziskovanju pokazali svojstva, ki so bistvena za dijamant.
Moissan je gori opisani poizkus modificiral na razne načine, tako n. pr. je med drugim raztalil v električni peči srebro, v njem raztopil ogljik, potem dobljenem proizvodu zas'editi mikroskopsko majh-pa lo raztopino hitro ohladil. Tudi tu je mogel v na dijamantska zrna.
Koliko truda in energije, pa tako malenkostni uspehi! Skupna teža vseh dijnmanskin kristalov, ki jih je Moissan dobil pri več kot petdeset iz* deiiih poizkusih, ni znašala več kot samo 10 mili-gramov I
Približno ravno tako malenkostne uspehe kakor Moissan, je dosegel Ru'f. Najsi je Izvedel po-\r i's tako ali tako, vedno je mogel ugotoviti, da se jik pretvori v dijamant samo pri temperaturi nad 1600° C in pod tlakom, ki znaša nad 1000 atmosfer, da pa so pri tem nastala zrnca dijamanta !:>ko mr j' na, da jih moremo komaj opaziti s prostim ovt som, in da so torej v praktične svrhe neupo-rabljiva.
Iz vsega povedanega sledi, dn si narava še ne bo dani v doglednem času odkupiti monopola
na izdelovanje dijamanta.
L Judski oder v LJubljani
Torek (na praznik) dne 8 decembra ob pol štirih pop Idne »Roza .lelodvorskat, viteška drama v sedmih slikah.
Donisi.
a
Cerklje na Gorenjskem. Elektrika — to je rta. nes problem, o katerem se razpravlja po vseh n«. šili gostilnah in shajališčih, ki ga na en ali drugj način rešujejo gospodarji ob dolgih zimskih veže rih ob topli peči. Zakaj pravim: problem? Saj je vendar gotovo dejstvo, saj se more vsakdo na last. ne oči prepričati in se je lahko prepričeval že nm lelo dni. Iu vendar je elektrika pri nas še — pro blem- Tako vsaj v očeh vseh, ki razmišljajo res neje. Zdaj ustreza sicer vsem potrebam, kolikor ji) pač elektrika more, ne le v Cerkljah samih, tem več že v več vaseh naokrog. Poda inštalacija s« nadaljuje še dalje in se bo menda še — in to i?, preminja v očeh ljudi dejstvo v problem: bo li raz meroma slabotna centrala mogla vztrajali vsaj s( kot zadostni vir razsvetljave? Saj drugače itak ni prihaja pri nas v poštev, dasi bi bilo nasprotno že leti, ker ne gori več nego ob večerih in jutrih. Ali ne bi bilo mogoče ta produktivni čas napraviti trajen, morda le z izjemo kake opoldanske ure? D; bi se, ne le kot kurivno sredstvo, uporabljala tuli v druge svrhe (za elektr. samovarje, likalnike, ps čice itd.). Preko itoči se redno dogajajo slučaji, ki je luč neobhodno potrebna (bolezen, otroci itd.),; prav tedaj nas dokajkrat pusti na cedilu Čemi nam dvojnih luči, če imamo pa v ta namen elek-trično? — Zakaj ne vračamo tudi večnemu Dobrot, niku nekaj od tega daru? Veličastno cerkev ima mo; kako bi se to veličastvo povečalo še s tem, di jo okrasimo z električno razsvetljavo! Kako čaroo na bi bila polnočnica o Božiču! Farani, ne štedimi vsaj v tem oziru, Bog nam oslane gotov plačnik! -Drugi veliki problem pri nas pa je — n a S »Ljud ski dom«-. Čemu nam stoji samoten, neizrabljen -smo ga postavili zato, da nam spet razpade in stro hni? Ni bil li postavlj-n izobraabi in kulturi? lJe set suhih let je minulo! Hvala Bogu! Ljudje, to resničen in še važnejši problem, le žal. da razmiš lja o njem tsko ma'o pametnih in resnih mož!..
Brezje pri Čemšeniku. Dne 21. nov. je po sestniku Damjanu Lebarju neopaženo ušel iz «vi. njaka prešič-mrjasec na sosedovo dvorišče Franci Ruzborška in je tam divjal po dvorišču V tem pri de Franc Razborške s planine domov in vidi, ('a s< sosedov mrjasec spenja po vratih njegovega svinja ka. ga z bičem udari, da bi ga odpodi'l, pri tem pi mrjasec odskeči po nesreči na železne vile, kateri so se nahajale na dvorišču in se natakne nanje ta ko nesrečno, da bi bil poginil, ako bi ga gospodai Lefcar ne bil takoj zaklal Po prizadevanju župani kot predsednika posredovalnega urada in niego vega svetovalca sta se stranki poravnali tako, da j( Rnzboršek plačal Lebarju 300 Din v\ odškodnino in da sta si še v nadalje dobra soseda in zvesti prijatelja ostala.
Dijaški vestnik.
Dijaške marijanske kongTegacije v Ljubljan prirede dne 5., 6., 7 in 8. decembra^ križansk cerkvi pobožnost v proslavo Brezmadežne. Spored V soboto, nedeljo in pondeljek ob pol 5. uri popol dne govor in litanije. Na praznik (v torek 8. t. m.| ob 0. uri zjutraj sv. maša s fkupnim sv. obhajilom popoldne ob 5. uri govor in litanije. Kongreganisti udeležite se pobožnosti polnoštevilno!
Za sv. Miklavža
priporoča Jugoslovanska knjigarna naslednji mladinske knjige in slikanice: Burnett, Mali lord. Broš. Din 20, vez. Din 30 Slapšak, Dedek je pravil. I. Zvezek: Marinki in škrateljčki. — Bom že. Pravljici. Broš Din 20, vez. Din 36. Širok, Slepi slavčki. Sedem pripovedk za de
co. Vez. Din 18. Kržič, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj ii vodnik. Letniki 1895, 1906, 1908, 1912 d< 1916, 1919, 1921 do 1925, vez. po Din 20 Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovenski mladino. Letnik 1910, 1911, 1913 do 1917 1921 do 1925 vez. po Din 32. Levstik-Smrekar, Martin Krpan. Pravljica podobami za mladino. Din 20.
Mali palček. Slikanica za otroke. Din 20 Obisk na pristavi. Slikanica za deco. Din 20 Robinzon. Slikanica za otroke. Din 20.
Konec parne lokomotivo! Na amerišk New-yersy Railroad železni cesti je prišla ne davno tega v obrat prva lokomotiva, kurjena sirovim oljem. Prvi poizkusi so pokazali veli ko prednost te lokomotive, ker potrebuje sami peti del izdatkov parne lokomotive. Amerišk železniški strokovnjaki so prepričani, da v de setih lelih ne bo nobene parne lokomotivi več.
Narodno gledališče v Ljubljani

Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Red E.
Radio-signalni aparat v službi njujorške policije.
Nov aparat, ki omogoča policijskim postajam mnogo hitrejšo medsebojno zvezo kakor sedanje priprave. S svetlobnimi znaki obvesti aparat poljubno število policijskih postaj takoj
o izvršenem zločinu.
Petek, 4. decembra: ZAPELJIVKA. Sobota, 5 decembra: Zaprto. Nedelja, 6. decembra ob 3 popoldne: PEGICA M0 JEGA SRCA, ljudska predstava po -.nižaril cenah Izven. — Ob 8 zvečer: PERIFERIJA Izven.
Pondeljek 7. decembra: Zaprlo.
Torek,'8. decembra: VDOVA ROŠLINKA. Izven
Opora.
Začetek ob pol 8 zvečer
Petek, 4. decembra: EVA. — Red B. Sobota, 5. decembra: DON JUAN. — Red F. Nedelja, 6. decembra ob 3 popoldne: AIDA. Izven Pondeljek, 7. decembra: Zaprlo. Torek, 8. decembra ob 3 popoldne: NETOPIR. Iz* Ljubljanska opera vprizorl v petek 4. t. m- d pol 20 zvečer Foerslerjevo opco .Evo«, ki je segla pri premijeri pojiolen uspeh. V glavnih vi® gan nastopijo gg. Th'erryjeva, Ropasova. Ribičeva Banovec in llolodkov. Dirigira in režira g. kapel nik Balatka.
Aida kot ljudska predstava. Da se ustr« želji širšega občinstva, se vprizori v nedeljo dn fi. t. m. ob treh popoldne velika Verdijeva oper Aida« kot ljudska predstava po znatno zniža"'' cenah. Vstopnice za io vprizoritev so na razpolag od sobote zjutraj dalje v opernem gledališču.
Narodno gledališče v Mariboru
Petek. 4. dec.: Zaprto, i Sobota, B. dec. ob 20. uri »Vesela vdova«. Ab. C.
Gospo darstvo.
Nabava štajerske kokoši za kariovsko oblast.
Svetovni glas naše štajerske rjavo kokoši, Jfi je že davnio /Jifii« in cenjena po vsej srednji in znpndui Evropi, sc polagoma širi tudi v južnejše pokrajine naše države. Zakuj ne bi širili dobro, kur imamo predvsem v domovini? -----
Dne 18. novembra t. 1. je prišla v Maribor nabavljalna komisija primorsko-krajiško oblasti jz Karlovca pod vodstvom kr. gospodarskega nadzornika Mrnfoviča. Nabava se je vršila v sobolo, dne 14. novembra v Razvanju pri Mariboru, v ne<leljo, dne 15. novembra na razstavnem prostoru v Mariboru, v pondeljek, dne IC. novembra pa v St. Jurju ob j. ž. Nabavilo se je skupno 100 petelinov in 242 kokoši, večinoma i/, letošnjih spomladanskih gnezd; kure so bile deloma tudi lanske. Kakovost živali je bila v splošnem dobra. Nekateri rejci, posebno na mariborski razstavi, pa tudi v Razvanju in deloma v Št. Jurju so prodali krasno izednačenn blago. Zato lahko upamo, da bodo odjemalci prav zadovoljni, čeprav so dobili vmes tudi nekaj srednje lenih živali. Vsaka prevzeta žival je bila takoj z?.-Sčiluo cepljena proli perutninski koleri, ki jr v nekaterih okoliših obširne primorsko-kra-jiške oblasti epidemična. Živali .iz Maribora in Razvanja po se odpremile v posebnem vagonu še v nedelje zvečer. Najet spremljevalec je skrbel medpolomt za krmljenje in napajanje. Prejeli smo razveseljivo vest, da so vse živali prišle zdrave na cilj.
Naši perulninarji so lahko zadovoljni. Prejeli so lepe novce za svoje peteline in kokoši. Zgovorni glas denarja jim je pokazal, kako dobičkanosna poslane lahko živ.noreja tam kjer dobro blago in sloves skrbita za visoko rejsko ceno. Ob tej priliki pa moramo žal ugotovili, da so nekateri perulninarji nameravali prodati blago, ki jim v naši oblasti ne dela časti. Sicer so bili redki a naglašati le moramo, da nekateri rejci še vedno ne poznajo glavnih znakov naše pasme. Tako smo videli živali s perjem na nogah, s peti;ri prsti, z rumeni"^i nogami in kljunom. Ponekod pa manjka tudi potrebna snaga v kurjih hlevih, o čemur pričajo mečno apnovite nege posameznih živali (kurje garje). Vse te živali so se merale seveda zavrniti. Naši perutninnrji pa naj računajo s tem, da hočemo v bodoče v tem pogledu še mnogo strožje postopati. To je potrebno, da obdržimo in še razširimo izreden sloves, ki ga uživa naša perutnina.
Kupci so rražali namero tudi prihodnjo leto zepet kupiti večje število kur v naši oblasti, če bodo le z letošnjo pošiljko zadovoljni, o čemur smo pa prepričani.
Ing. B. V,
...
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v petek, dne 11. dec. ob pol 9. dopoldne v zborničnih prostorih redno javro sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Na na-nila predsedstva. 2. Poročilo o delovanju zbornice. 3. Poročilo o prezidavi zborničnega poslopja. 4. Zbornični proračun za leio 19-6. 5. Poročilo o važnejših akcijah v linančnih zadevah. 6. Predlog k načrtu finančnega zakona za leio 1926-27. 7. Poročilo o stanju prispevkov za bolniško zavarovanje. 8. Predlogi zborničnih članov. 9. Tajna seja.
Konkurz o imovini >Sloge«, nakupovalne In prodajne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani je ra:glašen konkurz.
Odpravo konkurza. Odpravljena sta ken-kurza: Franc Majdič, trgovec v Kranju^ Justu t Repič, omožena Kramar, bivša trgovka ua j Polzeli, sedaj v Kamniku.	1
Likvidacija. — Likvidacijo je priglasila: Splošnn gospodarska zadruga v Mokronogu, r. z. z o. z.
Tvornimi žarnic v Belgradu. Iz Belgrada poročajo, da se bo tam osnovala tvornica za žarnice.
Elivnža sliv v Sloveniji. Iz Belgrada jav-Ijajo, dn je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo firmi >Globu3< d. d. osnovati na Vrhniki etivažo sliv.
Gibanje na Državni borzi dela v Ljubljani. V času od januarja do 28. novemb. 1925 je prosilo dela: moških 5851, žensk 1630 skupaj 7481 oseb; delo je bilo ponujeno: moških 4220, žensk 1017 skupaj 5237; izvršeno posredovani: moških 2230, žensk 908 skupaj 3138; odpotovalo je: moških 1659, žensk 386 skupaj 2045 oseb.
Tekma za producento orodja in strojev za vinograde. Italijansko ministrstvo za narodno gospodarstvo je razpisalo mednarodno tekmo za izdelovalce orodja in strojev za obdelovanje vinogradov. Tekma se bo vršila v Cantina Spe-rimentale v Barletti (Italija) Tekma bo začela 15. aprila 1926 in se konča 15. junija 1926. Podrobnejše pogoje izvedo interesenti v pi-snrni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub'jani med uradnimi urami.
Mednarodni kartel industrije žarnic. V kratkem se vrši v Bernu glavna skupščina mednarodnega kartela žarnic. Na skupščini bodo zlasti razpravljali o tipizaciji žarnic za ves svet, da poenostavijo produkcijo in jo pocenijo.
Cenitev evropske produkcije sladkorja.
Zadnja poročila cenijo evropsko produkcijo sladkorja v tekoči kampanji na 7,532.000 ton napram 7,078.000 tonam v kampaniji 1924— 1925.
Borze.
Dre 3. decembra 1025. Denar.
Zagreb. Berlin 13.395 - 38.495 03 396—13.496) Italija £26.50—2£8.80 (227.S0-229.20). h ndon 272.79-274.79 f272.S9-27-J.89), Ne\vyork 56.17— 50.77 (56.175—56.775), Pariz 214 70-218.70 (216.40 —222. !0), Dunaj 7.915 8.015, Curih 10.855-10/35 (10.855-10.935), Praga 166 50—168.50 (163.54— 166.54).
Curih. Belgrad 9.20 f9.t75), Budimpešta 72.90 (72.70), Berlin 123 50 (123.E0). Ila'i'a 20 "0 (£0.875) London 25.14 (25.14), Nev/york 519 (519), Pariz 19.75 (19.90), Praga 15.375 (15.375), Dunni 73.15 (73.10), Bruselj 23.50 (23.50), Bvkarešt 2.35 (2.35), Sofija 3.775 (3.775), Atene 7 (6.92). Amsterdam £08.70 (208.60), Kopenliaren 129.12 (129), Stockholm 138.82 (13S.r0). Osln 105 375 (105.50).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.535, Kodanj 176.05, London 34.31, M lan 28 "4. Nevvvork 707 95, Pariz 27.07, Varšava 83.25. Valute: d brij 707.:-0. arge-?ki funt 34.27, francoski frank 27, lin 28.45 češkoslovaška krona 20.9625.
Praga. Devize: Lira 136.375. Zagreb 59.S8, Pariz 129.£5, London 163.'0, Newyork 33 75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest posoj. 70.50—78, vojna odškodnina 300-310, zastavni listi £0-22, kom. zadol/.nice 20-22, Celjska 200 -205 Ljublj. kred. 210 den., Merknntilna 100 -102, zaklj. 102, Slavenska 49 den. Kred. zavod 175—185, Sirrjne 1C3 ren., Trbcvlje 3£0 deu., Vevče 120 der., Nihag 34 den., Stavbna 100—110, šešir 150 bi.
Zagreb 7% irve-l. posej. 76.50—77 50, vojna odškodnina 312.50-313 dre. 314—315, Hrv. esk. 119—1£0, Kred. 133- 135, Hipobanka 05-67. ,Iu?> banka 103—110, Praštediona 937.50—912 Ljublj. kreditna 210 <:en.. Eksploatoclja 43—44, ŠeCerana 460—470, Nihrg 37 bi.. Gutmann 380 bi., S avex 155 li., Slavonija 44—45, Vevče KO f'en.
Dunn?. Podon.-ravskn-jadr. 661. Živno 7f0 Al-pine 273.100, Greinitz 134, Kranj ka iir'us:r j 'ra 2C0, Trbcvlje 411.500, Hrv. e~k. 144. Levkam 146, ■Jugobanka 130, Hipcbanka 80, Avstr tvornice za dušik —, Slavonija 52.COO.
Bla^o.
Ljubljana. Les: Smrekovi ali jflovi brzoiiv-ni drogovi 7—8 m doli, fco meja za kos t vag 40 —
40, zaklj. 40. hrastovi plohi, ncobrobljeni, L, IL, od 2^)0 ni oh prej, 90, 110, 130 mm. fco meja 1000— 10./), bukova drva, suha, 1 m doli. fco naklad, postaja 21 N) deri., bukovi hlodi Ia, od 30 cm naprej in 2.50 in doli. naprej, fco meja 350 den., Irand monle od 3-3—7-9 in 4 m naprej, fco naklad, post. 250 bi. — Žito in poljski pridelki: PšoJii-ca bačka, fco vag. naklad post. 2 vag. 267.50— 267.50, zaklj. 267.50, koruza stara, fro bačka postaja 1 vag. 160-160, zaklj. 160, koruza nova. času primerno sulia, z kval. gar., fco vag. naklad, postaja 125 bl„ koruza domača, prekmurska, v peči sušena, fco vag. naklad, postaja 180 bi., ajda domača, fco vag. naklad, post. 250 bi., proso domače, fco vag., naklad, post. 1 vag 105—105, zaklj. 195, oves, fco vag. naklad, post. 178.50 bi., krompir beli. fco vag. naklad, post. 70 bi. — Seno, slama: Seno sladko, stisnjeno, fco vag. naklad, postaja 70 bi. — V i n o, žganje: Slivovka. gar. 50%. ne otroša-rinjena, fco vag. nakl. post. za 100 litrov 2000 bi.
Tulec m naših tleh.
(Glej štev. 271 »Slovenca«.) II.
Kar se tiče vprašanja tujih uslužbencev pri nas v Sloveniji, pravi g. M. Š., da gre tu le za neznatno pcščico ljudi, ki jih menda lahko preštejemo na prste treh ali štirih rok, in da je torej težko razumeti, kako naj to krdclce kvarno vpliva na zaposlenost domačega prebivalstva... Ne vem, če je res tako, po mojih informacijah in podatkih, ki sem jih zbral, je to »krdelce« tujcev v Sloveniji prav močno krdelo, in lahko bi bili zadovoljni, čc bi na njihovo mesto prikorakalo krdelo naših ljudi, ali iz tujine domov ali pa iz domačih rezerv, ki čakajo na službo.
Sicer pa zopet ne gre za število, gre za načelo. Lahko je tisoč tujcev v naši deželi, ako so v resnici kvalificirani, v resnici potrebni in v resnici nenadomestljivi; noben pameten človek se ne bo nad tem spodtikal; toda dovoliti ne smemo niti enemu tujcu, da neupravičeno sedi na svojem mestu in odjeda kruh domačinu.
Priznam, da v Sloveniji, kjer je kontrola od strani oblasti bolj vestna in natančna, ni veliko takih nepotrebnih tujcev in da bi per-lustracijo vseh tujcev po naši'i podjetjih na njihovo usposobljenost in potrebnost mogoče izkazala relativno lc majhno število takih, ki so neupravičeno in po krivih potih, radi Interesov, ki sem jih omenil v prvem članku, prišli res do dobrih služb; toda vse hujše so razmere v drugih pokrajinah neše države, zlasti v Vojvodini, Hrvatski in Bosni; tam kar mrgoli po vseh podjetjih tujcev, za katere se človek zaman vprašuje, kakšno eksistenčno pravico imajo na svojih položajih.
Sicer g. M. Š. na fin način izraža, da smo Slovenci na tem, kako je onstran Sotle, des-interesirani. Po mojem je to stališče napačno. Nasprotno: ravno pri tem vprašanju smo SIo-^ venci živo interesirani tudi ia tozadevnih razmerah v drugih delih naše države, saj moramo vendar skrbeti, da dobijo naši ljudje kruha v svoji državi, a ne da se morajo potikati po svetu; in veseli bodimo, da je danes za nas šc prilika, da hiperprodukcija naših delavnih sil lahko odvedemo med Hrvate in Srbe; ne bo več dolgo, pa se bodo tudi lam vrzeli napolnile — in pot nam bo zaprta. In zakaj bi v Osjeku, Novem Sadu, Sarajevu sedel Nemec ali Mažar, ko ga lahko nadomesti Slovenec?
V naši državi je bilo 1. 1922 zaposlenih okoli 40.000 tujih državljanov, umskih in ročnih delavcev. To število je bilo prvi čas po prevratu znatno manjše, a jc v sledečih letih vse bolj naraščalo; lahko se reče, da se je z letom 1920. začela nova invazija tujcev, in da njih veliko število igra danes usodno vlogo v naših socialnih razmerah. Naš človek, ki išče službe in dela, zadene vsepovsod na tujca, z mastno plačo zavzemajočega mesta, za katero ima on, domačin, vso in često veliko boljšo kvalifikacijo in kjer bi se rad za-
dovoljil tudi i skromno plačo, samo da bi prišel do kruha — in zato slišimo dan za dnem v naši javnosti klice Ven s tujcil Ni to sovražnost, ni to šovinizem, ampak je potreba, sila, samoobrana in pa protest proti očitni krivici.
Število tujih delavcev v naših podjetjih je torej zelo veliko in povsem naravno se moramo vprašati, ali jc to stanje danes, spričo tolikega navala kvalificiranih domačih sil na borzi dela in vedno hujše borbe za kruh, res v taktičnih razmerah utemeljeno in opravičeno? Seveda: v primeri z množico zaposlenega domačega delavstva predstavljajo tujci povprečno le neznaten odstotek, in to dejstvo je služilo našim industrijskim krogom vedno kot najmočnejši argument v boju proti pravilniku ministrstva za socialno politiko. Stvar pa ima, če jo s prave strani pogledamo, povsem drugačno lice. Vzemimo samo en primer: Neko podjetje na jugu zaposluje preko 1200 delavcev, med njimi 60 tujcev, torej komaj 5 odstotkov. Toda kaj so domačini, kaj so tujci v tem podjetju? Domačini so skoro vsi le delavci s krampom in lopato, navadni dninarji, a kar je vodilnega, intelektualnega in profesionalnega osobja v obratu, to pa je vse samo tujec: od tvorni-škega ravnatelja pa do skladiščnika, od poslovodje pa do paznika, od tipkarice pa do porlirja — vse sami Nemci! Ali res nimamo domačih ljudi, ki bi jih mogli nadomestiti? Ali nimamo pismenih ljudi, ne komercialistov nc tehnikov, ne kontoristov ne monterjev, ne kovačev ne mizarjev, ne pisarniških moči? Ali mora res vse količkaj višje kvalificirano in boljše plačano delo opravljati tujec, ali ni zato najti nobenega domačina? In ali akademsko naobražen naš človek z znanjem slovenskega in nemškega jezika ni toliko vreden ko tujcc s par razredi in znanjem samo nemškega jezika?
Pisec teh vrstic je imel dosti prilike proučiti razmere v različnih podjetjih in se prepričati, kako neupravičeno sedi na marsikaterem mestu tujec in odjeda kruh domačinu
—	in kako težko ga je izpodriniti in kako ima slabše kvalificiran tujcc prednost pred boljše kvalificiranim domačinom.
Da leži v vsem tem gotov sistem podjetij, ki so v tujih rokah oziroma s katerimi ravnajo tujci, sem že v prvem članku povdaril. -ij ilustriram to še s par primeri:
Na neko podjetje sta s hvalevredno vzajemnostjo in vztrajnostjo pritiskala i ministrstvo za socialno politiko i ministrstvo trgovine in industrije z opomini, naj gleda, da čimprej tujce v svoji tvornici nadomesti z domačini. Podjetje sc je temu še vztrajnejše upiralo z najrazličnejšimi izgovori. Naposled pa sc mu je pripetila smola, da je odšel knjigovodja in treba mu jc bilo novega. Vedelo je, da dovoljenja za importiranje tujca, nekega Dunajčana, ki ga je imelo že izbranega, ne bo tako lahko dobiti. Izmislilo si je torej »trik«. Iskalo je knjigovodja po Jugos'aviji
—	pod malo vabljivimi pogoji: visoke zahteve, a majhna plača. Seveda se ni noben primerno kvalificiran knjigovodja za tako slabo plačano mesto (povrh tega še v zakotnem balkanskem kraju) oglasil. No, in tako je podjetje sporočilo ministrstvu, da v celi državi SHS kljub vsemu iskanju potrebnega knj govodja nc more dobiti in prosi zato, da se ga sme vzeti iz inoezmstva. In prišlo je na ta način do svojega človeka. Toda namestilo je tega tujca s še enkrat toliko plačo nego jo je ponujalo domačim oferentom. Za tako plačo bi kilo lahko dobilo najodličnejšega jugoslovanskega knjigovodjo, vsekakor strokovno in splošno bolje kvalificiranega, nego je bil tisti Dunajčrn, ki ima samo navadno trgovsko šolo in zna samo nemški. To se je zgodilo 1. 1922.
Olrcko ^pitana Granta. 141
(Potovanje okoli svola.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
Planjava, ki se razprostira na vznožju avstralskih Alp, je čisto ravna, le iralo nagnjena proti morju. Njeno enoličnost so motiii tupatam šopi mimoz, skupine evkaliptov in najrazličnejših vrst gumijevcev. Med njimi je rastlo živocvetoče grmovje, ki se mu latinski pravi »^astrolobium grandiflorumc Večkrat so jim prekrižali pot potočki, polni nizkega bitja in obdani od orhidej, pa posebnih ovir jim niso naprav-ljali, ker so jih kar prebredli. V dal javi so se plašile pri približanju popotnikov cele jate kazvarjev in dro-pelj. Poti k- 'ovjem so poskakovali kenguruji kakor množica prožnih možicev. Toda naši lovci niso mislili več na lov, posebno pa si njihovi utrujeni konji niso želeli tega napora.
Težka soparica je ležala nad vso pokrajino. — Ozračje je bilo prenasičeno z elektriko; čutili so jo tako ljudje kakor živali. Vlekli so se počasi naprej, ne da bi se zmenili za lovski raj. Tišina je bila popolna, le zdajpazdaj jo je prekinil Ajrton, če je z rezkim glasom pognal lene živali.
Od poldneva do dveh so vozili po čudnem pra-protnem gozdu, ki bi zbudil občudovanje vsakogar, ; ki ne bi bil tako utrujen. Rastline, ki so čisto slične drevju, so bile vse v cvetju. Nekatere med njimi so dosezale višino tridesetih čevljev. Konji in jezdeci so šli 7. lahkoto pod njihovimi vejami; zdajpazdaj je za-brnelo kolesce pri ostrogi, če je noga zadela ob olese-nelo steblo. Pod temi nepremičnimi sončniki je vladal hlad, čez katerega ni prišlo nikomur na misel prito-
ževati se. Gospod Jakob, ki ni imel navade skrivati občutke, se je od zadovoljstva globoko oddihnil, da so jate papig in kakadujev prestrašene vzletavale. To je bilo krika in vika da je Pajanel malone oglušil.
Paganel je baš najbolje volje odgovarjal vrešča-vim papigam in vriskal, ko so ga tovariši zagledali, kako se je opotekel in zgrudil s konjem vred. Ali je bila lo nezavest ali še kaj hujšega, morebiti celo sončarica? Vsi so prihiteli k učenjaku.
—	Paganel, Paganel 1 kaj vam je? je zavpil Glenarvan.
—	Kaj mi je, dragi prijatelj! je odgovarjal gospod Jakob in se motovilil iz stremen, konja nimam več, konja.
—	Kaj? Vaš konj...
—	Mrtev, kakor od strele zadet! Prav kakor
Mulradyjev.
Glenarvan, John Mangles in VVilson so pregledali žival. Pagancl se ni motil. Konja mu je hipoma ubilo.
—	To je pa več kakor čudno, je dejal John Mangles.
—	Čudno, prečudno zares, je zamrmral major.
Olenarvana je nova nesreča zaskrbela. V tej pustinji ni mogel pomisliti, da n nakupi nove živine.
Ce zadivja med siivalmi nalezljiva bolezen, bi bilo zelo težko nadaljevati pol.
Predno se je nagnil dan, sc je zdela beseda nalezljiva bolezen« opravičena. Zgrudil se je še tretji konj, Wilsonov, in kar je bilo še hujše, bolezen je ubila tudi enega od volov. Tako so imeli od vozne živine samo še troje volov in četvero konj.
Položaj je postajal resen. Moški bi že kako prestali brez konj in hodili peš. Koliko skvaterjev je že hodilo tako po teh pustinjah! Toda kaj bo s popotni-
cama, če obtiči voz v pustinji? Ali bosta mogli prehoditi stodvajset milj, ki jih še ločijo od Tvvofoldskega zaliva?
John Mangles in Glenarvan sta bila zelo vznemirjena. Preiskala sla še preostale živali. Morebiti bi vendar mogla na kak način pieprečiti nadaljne nesreče. Pregledala sta jih, pa nista našla najmanjšega znaka bolezni niti slabditi. Živali so bile popolnoma zdrave in so izborno prenašale vse napore popotovanja. Glenarvan je torej upal, da nenavadna kuga ne bo zahtevala novih žrtev.
Tako je mislil tudi Avrton, ki je priznal, da mu je stvar popolnoma zagonetna.
Odpravili so se zopet na pot. Pešci so se izmenoma vrstili na vozu, da so si malo odpočili. Tisti dan so prehodili samo deset milj. Ko je dal Glenarvan znamenje za počitek, so se utaborili kakor po navadi. Noč so prebili srečno pod visoko praprotjo, med katero so letali ogromni netopirji, ki jih Avstralci po pravici imenujejo letečo lisice.
Naslednji dan, dne 13. januarja, je bil dokaj srečen. Dogodki preteklega dne se niso ponovili. Zdravstveno stanje vse ekspedicijo je bilo zelo povoljno. Konji in voli so pridno vlekli. V salonu gospe Helene je bilo zelo živahno, ker je bilo vedno dovolj obiskovalcev. Gospod Olbinelt je imel čez glavo posla, da je pripravil dovolj osvežujoče pijače, zakaj vročina je bila neznosna, skoro trideset stopinj. Tistega dne so popili nič manj kakor pol sodčka škotskega piva. Proglasili so, da je Bnrchy in Co. največji človek v Veliki Britaniji, celo večji od AVellingtona, ki bi gotovo ne znal doleti tako izbornega piva. Saj veste, da je bilo v tem tudi nekaj škotske samohvalo. Gospod Jakob je veliko pil, pa še vrč govoril ^n sicf»r de onml re scibili (o vsem mogočem).
111=191=
S S
cs v> tp p
H _
g
2 g
en
a <-
rt « >
o J= w » c c to «
S, o ^ j=
► S
v n O) •=
.S
'č o o.
"s >
J4 O
2 N
■Si >
•o n
a
J rS
a .a o >
Z -O
E2
m ~
>0 -o
h rt
fti
d S
o co
N O)
►J
w o
>
S I
Q .
.9
2 Q J38
*t <0 >
.9
Q
"o 00 ^ —«
• ti S*
« o M
> 'JS
N CS
oi ^
g
co Ji
N o
£ S
£
| s» u
= 111 = 111
Drug slučaj: Neko podjetje je 1. 1920. potrebovalo skladiščnika, čisto navadnega skladiščnika. Tudi na to mesto jc moral priti tujec — po protckciji direktorja-tujca. Njegova kvalifikacija: trgovski pomočnik. A mož je pripeljal s seboj tudi dve nedoletni hčeri s čisto navadno šolsko izobrazbo, brez vsake prakse. Obe sta danes v istem podjetju nameščeni kot uradnici. Podjetje pa reklamira napraai oblastim vse tri kot specialiste, neobhodno potrebne in nenadomestljive. Zaslužek te nenadomestljive nemške rodbine pa znaša skupno okoli 8000 Din na mesec s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo ter S še drugimi ugodnostmi. Tri naše družine bi pe od tega sijajno živele!
Tretji slučaj: Neko podjetje jc pod pretvezo krize in slabih poslov izvedlo redukcijo osobja — tako, da je odpustilo domačine, tujce pa obdržalo. Kje jc tu zakon, ki bi ščitil domačina?
Zgražal se bo čitatelj in vpraševal, kako so take stvari mogoče? Pri nas jc vse mogoče. A zakaj je mogoče, to pa spada v poglavje, ki ga je dobro osvetlil g. M. S. in ki se mu pravi — korupcija.
Dovolj. Hotel sem samo s podčrtanjem nekaterih momentov, ki so morda manj znani, pokazati, kako važno in nujno potrebno jc s socialnega, gospodarskega, narodnega, prav-
nega in moralnega vidika, da se vsestransko uredi vprašanje uposlitve tujih delavcev, torej nc samo tistih, ki prihajajo v deželo, ampak tudi tistih, ki so že preje tu. Zahteva, ki se vedno glasneje ponavlja v našem časopisju, naj se vsi tujci po naših podjetjih perlustri-rajo in nepotrebni odstranijo, jc popolnoma upravičena. Ako za takšen postopek ni zakonskih sankcij, naj se pa ustvarijo. Dolžnost poklicanih faktorjev je, da temu vprašanju
posvetijo vso pozornost.
*
Popravek. V sobotnem članku je v prvem stolpcu zadnja vrsta tiskovna pomota; treba brati brez vsake rezerve (a nc razprave).	R.
Naznamla.
Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto dne 5. t. m. predava v salonu pri s-Levu« gosp. Ante Mervič, ravnatelj meščanske šole v Ribnici o zelo važni temi. ki se glasi: »Društvena dekadenca in naša krivda pri tem. Način ozdravljenja.« Ker je to predavanje edino v tem mesecu, pričakujemo obilne udeležbe. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Začetek predavanja ob pol 9 zvečer. Vstop vsem prost.
Glavni odbor Osr. Zveze iavn. nam. in unok. ima v soboto dne 5. t. m. ob 20, uri vpri Bončarjuc nujno sejo. Poroča predsed. L i 11 e g.
Krekova prosveta v |.»ii>\i»ni priredi v nedeljo popoldne točno ob petih skioptično predava-
nje: Don Quixote de la Mancha, junak žalostnega
lica.
Šmartno pri Litiji. Katol. prosvetno društvo priredi v Društvenem domu v soboto, 5. t. m. zvečer ob sedmih Miklavžev večer za malčke in odrasle.
Koristne gospodarske knjige po immm ceni:
Draginja, ki je sledilu vojni, je pognala knjižne cene do take višine, da jim kupovalna moč občinstva ni mogla nič več slediti. Ne samo pri nas v Sloveniji temveč tudi v najbolj kulturnih krajih Nemčije so knjigotržci prodali zadnja leta tako malo knjig, da se ni nič več izplačevalo zalagati novih. Vsled tega so pričeli najprej nemški knj go-tržci znižavati cene svojim knjigam, tako da jih prodajajo danes večkrat pod lastno ceno, samo da dvignejo promet.
Sedaj so jim sledili tudi slovenski knjigotržci.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je pravkar znižala cene svojim najlepšim gospodarskim knjigam, ki so zadnja leta izšle. Predvsem pripoio-čamo sledeče knjige po znižnih cenah, ki so za vsako gospodarstvo zelo koristne:
Ilumek Martin, Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Okoli 200 str. z 09 podobami v besedilu in 2 barvnima slikama. Znižana cena broš. Din 38.—, vez. Din 40.—.
Humek Martin: Sadie v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o kouserviranju sadja in zelei jadi. ^bbbkmimmmmmbb—mmmmi imm tfiamaiam—aa.....m
Okoli 80 str. s 13 barvanimi prilogami in 42
slik ami. Znižana cena Din 24.— Humek Martin. Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov. 420 str s 24 barvanimi umet. prilogami in 92 slikami v besedilu. Znižana cena vez. Din 80.—.
Kalinšek, S. M. Felicita, Slovenska kuharica. Sedmi natis. Velika izdaja. Okoli 700 strani. Mnogo slik v besediu in 33 umetniškin tabel v urfrav-nih barvali. Znižana cena. Elegantno vezana Din 160.—.
Humek Martin, Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Okoli 130 str. z -12 podobami. Znižana cena Din 10.—. Humek Martin, Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo 56 str. z 22 slikami in 2 barvanima prilogama. Znižana cena Din 10.—.
Slivnik, Perolninarstvo. Kako vzgajajmo, gojimo in negujmo domače ptice. Z mnogimi slikami. Znižana cena Din -10.—, vez. v platno Din 50.
Vse te knjige se naroče v »Jugoslovanski knji-garnk v Ljubljani.
Kdor pošlje denar za eno ali več knjig naprej, dobi knjige poštnine prosto.
Denar se lahko po-lje brez stroškov po poštni položnici, ki se dobi pri vsakem poštnem uradu na naslov: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, pošt. čekovni račun št. 10.547.
Našel se je mal zavojček blaga v pondeljek dne 30 nov. na Glavnem kolodvoru v Ljubljani Dobi se v Zeleni jami 130, Šorn.
Barvne trakove, ogleni-, povoščeni-, kopirni papir, heklografičm zavitki in droge potrebščine pri Losi	sciesmdraova uiica e/i
Vsaka drobna vrstico Din IPSO ali vsaka beseda 50 par. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
lasemsiT
Sprejmem
čevl;arskega pomočnika
za fina zbita in šivana dela Delo stalno, plača dobra. Hrana in stanovanje lahko v hiši. - ALOJZIJ LOBODA, čevljar. Domžale.
Hlapec išče službe
h konjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8113.
Izurjena ŠIVILJA
v izdelovanju perila, vešča vezilka, vajena predtiskari-je. išče mesto pri kaki šiv.lji ali v trgovini. Ima svoj šiv. stroj. Naslov upravi: 80S0.
EI-F.KTROTFHNIČNO PODJETJE sprejme periekino
koresponclentinjo
in popolnoma samostojnega ELEKTROTEHNIČARJA za
premotavanje električ. strojev in ar^-atov za tfradn'o
Jeklene pločevinaste LONCE
cmajlirane ali pocinjenc, velikost od 5—20 litrov, p-i-pravne za mast ali kuho, prodaja po Din 8.— za kg tvrdka Mihael OMAHEN v Višnjigori.	8106
Na Miklavžev dan, 6, t. m. ob 11 dopoldne prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
kuhinjskih potrebščin, pohištva, zlatnine in krasnega starinskega pohištva, starin, alabaster-ura in drugo. — Rožna dolina, cesta li. št. 7, (dvorišče).	8110
sc po ugodni ccni prodajo. - Pojasnila daie Oradb?~o podjetje G. TČNNIES, Ljubljena, Dunajska cesta št. 25.
Macesnov les
okrogel, dolžina 4 m, od 15 do 50 cm premera, okrog 170 kubičnih metrov, je naprodaj ozir se da na žagi izrezati po kupcu naročene dimenzije. Dalje tudi okrog 50 kubičnih metrov prvovrst. smrekovega že rezanega 'e-sa, več vrst dimenzij. - Kupec naj se oglasi pri Alojz TRATNIK, lesni trgovec Potok - Mozirje, žel. postaja Rečica na Paki.	7987
Prodam JASLICE
(160 X 30), umetno,	pris'no,
domače, ročno delo	Irezba-
rija), samo za Din	1500-—.
Pripravne so jaslice	tudi za
in popravilo stikalnih na- .
prav visoke in nizke rape- "rkev. - Naslov v upravi to,ti. - Naslov v upr-vi hsta pod »Bozic št. 8101«.
usnjarsko Dodjelje
z vsemi potrebnimi lokali in objekti Naslov v un avi »Slovenca« pod št. 7759.
Strychnin iti Cyanin
v kapsulah sla najsigurnc;'ša strupa za lisice, volkove in druge roparice. - Drogerija ANTON KA.NC sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1, obl. konc. prodaja strupov.
I) K V A - C E HI N
\\ oltova ulica 1)11, Tetelon 5fi
»Slovenca« pod štev. 8122.
♦♦<•♦>« -»»KM »♦<•♦♦♦♦♦♦«♦♦»♦(
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.

5JI p M z dobro vpeljano
fllvrt trgovino z mešanim blagom, na periferiji mesta, radi odpotovanja naprodaj. Stanovanje in lokal takoj na razpolago. — Naslov v upravi lista pod štev. 8078.
!<ypi se:
dobro ohranjen PISALNI STROJ solidne znamke. — Ponudbe na upravo »-Slovenca« pod štev. 500.
KLAVIR
lep in dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. SI 12.
Dve baraki
kupim ali les in okna od barak, primerno za delavnico. - Ponudbe pod ši ro: »Barak« št. 8114 na upravo.
Jako lepa
SALONSKA OPRAVA
iz rudečega svilenega bro-kata, miza in 6 foteljev, kaor nova, sc poceni proda. Slika in naslov v upravni-štvu »Slovenca« pod: 8091.
Vsakovrstno
m
po najvišjih cei'ah
ju eiir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3.
J^ Preko zime
Vam shrani
na željo popravi al: prenovi
GOREČ - Ljubljana
Gcspcsvctska cesta štev. 14.
Krčme Ua
si zavaruite s patentirano
AMTIVAMII
obvezo. — Cena: Din 150'— || Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica 2
J. j HHB81 i55flffi-BR'»*Sd^gfffflELfflEffii^ffffi ^ffiSff1BB5I Radi vpeljave
našiti prvovrstnih čevlfev
prodajamo iste do 10. decembra t. I. BREZ VSAKEGA DOBItKA. — Izrabite ugodno priliko in oglejte si našo veliko zalotjo raznih ČEVLJEV za gospode, darc in otroke, kaker tudi vseh vrst domačih čevljev, copat itd.
Fran Dercnda in Cie. — Oddelek za čevlje
Ljubljana — Eijavčeva ccsta št. 2.
:tites
lili
snaB3aaaaEsaBiissassasE£BiBffBBDseaBHBu*
Bilance zmožen
KNJIGOVODJA
z neobhodno potrebnim znanjem srbo-hrvatskega in nemškega, event. tudi francoskega jezika, išče za večje izvozno podjetje v Beogradu. Prij. ponudbe z dokumenti (prepisi) naj se pošljejo na:
poštni predal štev. 374 -— BEOGRAD. laaaBBBBBaanangiBEHHSBfflsaaaBtDBUHMHi
Za Miklavža kupite
snežne čevlje
pri tvrdki
M. TREBAR — Ljubljana
Sv. Pelra eesla ši. 6.
Po čudovito nizki ceni prodajamo ostanke blaga za obleke, moško sukno, sukno za plašče, barhent, cefire, dclene, frencke, Sifone i. t. d.
^raMačrca božična darila 2

t
'-'i i'*^- ■■.■.<:■«■%,},.... vat-„tiit&i.,dti&f&i jikSmLi
MS.....*
"v.
Naša nadvse ljubljena, dobra mamica, stara mama, svakinja, tašča in teta, gospa
Člani podružn. Saveza grafičkih radnika(ca)
,,.,. v Lublji-ni javljajo tužno vest, da je preminul ™ na Golniku kraj Tržiča njih zvesti tovariš
Franc Učak
strojnik
3. decembra ob 9 dopoldne po težki in mu*ni bolezni, star 27 let. — Pogreb se bo vršil v soboto, 5. dec. ob 9 dop. v Križch pri Tržiču. Vrlemu tovarišu ohranimo časten spomin! Ljubljana, dne 3. decembra 1925
Zahvalo izrekam vsem spremljevalcem naše
Tilke
na njeni zadnji poti, posebno fiast. duhovščini, gg. pevcem, dr. Hubadu ter darovalcem cvetja. Bog Vam povrni.
Škofja Loka, dne 3. dccembra 1925.
MRZLIKAR MARIJA.
je danes, vdana v voljo božjo, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši	v soboto, 5. t. m. iz hiše žalosti, Wolfova ulica št. 1, na pokopališče	pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski župni cerkvi.
Vsi. ki ste poznali njeno blago srce,	ohranite ji prijazen spomin. Ljubljana, dne 3. decembra 1925.
Rodbine: Čdcrin, Eadiura, Kenda, Tauzes, Faiiin,
dobite na debelo pri
KREGAŠ & Ko.
v Ljubljani, Sv. Petra ccsta 24.
flllllllllllllMllIlIMItlllllllllllllltlll .................................................................
i	Etekfrotehniena tvrdka	^
| IVAN BOGATAJ |
| LJubljana, Kongresni trg št. 19 1
=	nudi
I krasna Kiklsvževa in božična I
elckfričnili predmetov | z 10% popustom na stalne cene 1 1	do 25. dccembra t. 1.
iiiiiimmiiiimmuiiuuimmmiiiii......................imunim........................
Radi pomanjkanja prostora prodajamo iz našega oddelka na debelo po tovarniških cenah:
Sukno za obleke, sukno za ženske plašče, moško sukno, kazane, sifone, posteljne preproge, cefire, frenehe, delene, etamine itd.
m
Maribor
Gssposka ul. 27
Pozor krojači in šivilje!
Od ministrstva za trgovino in obrt koncesifonirana
»Krojna šola« - Ljubljana,
Stari trg št. 19 — I. nadstr. priredi od 24,—1. januarja veliko javno razstavo krojev in izdelkov svojih dosedanjih učencev.
Na razstavi bodo izložili svoje izdelke posetniki krojne šole iz cele države, Srbije, Hrvatske, Bosne, Banata m cclo iz Tirane v Albaniji.
Ob priliki izložbe se bodo dodeljevale dosedanjim posetnikom učne diplome in razstavne priznanice.
Da sc omogoči tudi novim interesentom seznaniti sc z našim krojem in udeležiti se naše skupne razstave, otvorimo z dnem 10. dccembra t. 1. specialni kurs za kro.ačc, šivilje in nešivilje. Posetniki tega tečaja dobijo specialni pouk in bodo ob tej priliki izdelali tudi risbo za razstavo.
Ndša šola jc izdala posebno knjigo o prihranjevanju blaga pri moških oblekah. Pri vsaki obleki se lahko prištedi 40 cm blaga. Cena knjigi je 50 Din. Učenci šole dobe lo knjigo popolnoma brezplačno, obenem z poukom.
Tudi za la specialni teeaj se lahko dobi p.smeni pouk. Vpisovan e v ta tečaj od 3. t. m. naprej na vodstvo šole na Storcni trgu št. 19. — Prijavi se lahko ustmeno ali pismeno.	Vodstvo.