LETO EV.
LJUBLJANA, 31. JULIJA 1926.
STEV. 34,
^^ročnbna-za-jvcosla-
VDO ŽETKšTLETNO §5* CELOLETNO DIN 6©/ZA-8NOZEHSTVO 1E ©ODATI
poJthino/oolASi-po cenikv/ posamezna iTEVILKA PO DIN 15°
POŠT. ČEK. RAČ O.I88
vredniJtvoinvprAva-
V VČITEL15KI‘TISKARNI/ ROKOPIJI SE NE VRA-t:A70/AN0NlMNl DOPISI JE NE PRIOBČV-
1eio/po{tninapla-
XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
%i:iOfciil aimmuiMfniiiiinnuiimii
Orjunaši!
Udeležite se polnoštevilno odkritja spomenika Kralju Petru Osvo-bcdtteJju-Mučetjiku, ki je moral za zmago Jugoslovenstva preko albanske Kalvarije do Poveličanja 1. decembra 1918. Pokažite, da po njegovem vzoru nikdar in pred nikomur ne klonite na Vaši poti do popolnega Ujedi n jen j a in Velike Jugoslavije, ko bodo v tej zemlji nemoteno in gospodujoče vihrali jugosiovenski prapori, ki se danes r.e smejo pokloniti spominu nej-večjega Kralja našega rodu In ki morajo ždeti do velike ura zazidani v osrčju naših gora.
Orjuna.
i
se
ii
j|
^U|;||!i>l!!)M>il||||i<Mll||imniiUili||llui|||!,ui||||Mi||:iiini||||Hiq||(lini!|iMiii|||iHiin!iiuiuii"ilMMiui|||ii>i|!|;iiiii|||iininii"iU|liMi{|iiuiiiuituii!]:!iU(|j|iiii:tj|Mi:||||liii||||iii!||.|i^i||||iiii!|||i!ii!]|!uin.!|iiHi!|;iiiii^[:iiH|i|Miil||||inulll<'>iltIt|llHlll'>'Mtll>l<UI||i>iiini"^
Današnja državna oblast tiste države, ki smo jo mi ustvarjali v smrtni nevarnosti s svojo lastno krvjo, nadčloveškimi napori^ v silnem preganjanju in trpljenju, za katero smo tudi še danes vedno pripravljeni žrtvovati svoja življenja, je sklenila razpust ene najagilnejšik naših oblastnih organizacij. Sklenila je zaplembo naših v državnih barvah izvezenih zastav in prepovedala vsako javno udejstvovanje članstva ljubljanske oblasti. Ona nas je postavila v eno vrsto s protidržavnimi elementi in ker ni megla upotrebiti proti naši organizaciji „Obznane“, ji je zadala udarec potom neutemeljenega ministrskega dekreta.
Orjuna, ki se ni strašila nikdar borbe in trpljenja, bo tudi sedaj to težko preizkušnjo mirno prevzela na svoje rame. V teh težkih časih, ko se nagraja v naši državi izdajstvo in nevera, ko je naša zemlja postala plen brezvestnih izkoriščevalcev in špekulantov, ki prodajajo na zunaj in znotraj njene naj večje življenske interese, ko je idealna požrtvovalnost za skupne državne koristi popolnoma izginila in zavladala v državi sama grda sebičnost, si je Orjuna v polni meri svesta svoje velike naloge. Njej bo odlok današnje vlade le bodrilo za cim intenzivnejše in požrtvovalnejše delo. Ona bo dokazala, da se Jldeje, za katero so padli sarajevski streli, za katero so položili stotisoči svoja življenja, za katero še dandanašnji polaga Orjuna številne žrtve, da se Ideje, ki z žarkim plamenom gori v naših srcih in nas vspodbuja vedno k novim dejanjem, ne da iz njih iztrgati z nobenim odlokom, pa naj bo že ta izdan in podpisan od kogarkoli. Završala je silna svetovna borba z vsemi svojimi grozotami, propadle so carevine in kraljevine, menjavale so se različne vlade, Ideja jugosloven. nacionalizma pa je ustvarila preko njihovih ruševin Jugoslavijo in na novo oživela po trenutni onemoglosti, povzročeni vsled svetovne vojne, v Orjuni. Ona bo tudi zadnji odlok današnjega ministra svoje države z lahkoto prebolela in nadaljevala z vso silo svoje delo, da bodo slični odloki v bodoče nemogoči.
Orjunaši četniki! Trdno uverjen pričakujem od Vas, da boste ob tej preizkušnji ostali zvesti svoji prisegi. Ne dajte se begati od nikogar, ohranite mirno kri in vzorno disciplino, bodite složni in posvetite se še z večjo vnemo orjunaškemu delu! Ohranite zaupanje v Vaše vodstvo, ki ne bo odstopilo od začrtane poti, dokler ne bodo zopet ponosno zavihrali or junaški prapori ljubljanske oblasti — „ZA NACIJO"!
Marko, veliki četnik.
Zdravo!
Oblastni odbor Orjune v Ljubija-
ni je Dreiel dne 27.. t m. sledeči odlok policijskega ravnateljstva v Ljubljani:
Po odloku ministrskega sveta od 29. iuniia 1926 se imaio radi protizakonitega oboroženega napada Orjune na policijo na Vidovdan 1926 v Ljubljani razpustiti ljubljanski oblastni odbor Orjune in vsi
mestni (krajevni) odbori Orjune njegovega področja ter ustaviti vsako nadaljno njihovo delovanje.
Vsled tega ie glasom odloka velikega žuDana ljubljanske oblasti Pov. S. br. 285 z dne 26 julija 1926 po naredbl gospoda ministra za notranje zadeve K. brof 1658 in Pov. K. broi 1241 na temelju §24. zakona z dne 15. novembra 1867 drž, zako-
na štev. 134 razpušča naslovljeno društvo in prepoveduje vsako nadaljno delovanje in vsak javni nastop te organizacije, kakor tudi vsako nošenje društvene uniforme po članih razpuščene organizacije.
O tem se obveščate s pripombo, da se hkrati pooblašča tukajšnji uradnik gosp. policijski svetnik Kokalj. da glede imovinc razpuščene-
ga društva postopa po predpisih § 27. društvenega zakona.
Policijski direktor dr. Guštin.
Oblastni odbor goreniega ukaza ne moro vzeti na znanie ker Je protiustaven in protizakonit ter bo z vsemi zakonitimi sredstvi odločno zahteval njegovo razveliavlienie. Člen 14. ustave Izrecno nravi:
»Državljani Imaio nravico združevanja. zborovanja in dogovarjanja.« Odlok o razpustu so sklicuje na § 24. zakona od 15 nov. 1867 d. z. št. 134. to je stari avstrijski zakon o društvih. V smislu navedenega paragrafa ie možno razpustiti društvo, ki je napravilo skieoe ali ukrepe nasprotujoče določbi § 20. tega zakona. V § 20 pa ie določeno, da ne sme nobeno društvo napravljati sklepov oziroma ukrepov, ki nasprotuieio kazenskemu zakonu.
Oblastni odbor Orjune v Ljubljani ni oh priliki dogodkov dne 28. junifp 1926 izdal niti o«eea ukrepa in storil niti enega sklena in to iz povsem razumliive^a razloga, ker so dogodki izvršili nepričakovano in po članih Orhine. podrejenih in včlanjenih drugim organizacijam Orjune. vso uradne oblave so mro-tovile. da so bili nri Incidentu v Prešernovi ulici udeleženi le Orjunaši izven ljubljanskih organizacij. Isto Je iieotovlla tudi dosedanja kazenska preiskava. Ce bi bil tudi kateri naših članov slučajno udeležen, oa najsi bi bil tudi član oblastnega odbora. še s tem ni tangiran oblastni odbor, dokler ni dokazano, da se ie dotični član udeležil incidenta vsled sklepa ali odredbe oblastnega odbora
Policiia j* vodila temeljito tozadevno nrelskavo Ko le oddala svoje delo Po zaslišanln mnogobrojnlh
prič zakfučeno preiskovalnemu sodniku, io tudi sodnija storila svojo dolžnost Navzlic temu oa do danes o incidenti« ni bil zaslišan niti en član liubiianskeea oblastnega odbora. še mani pa ip bila vložena oroti kateremukoli članu kaka obtožba v tem smislu.
Sklicevanje poiicijskega ravnateljstva na avstrijski društveni zakon ne drži. nasprotno 1«» policijsko ravnateljstvo kršilo določbe tega zakona. Dokler ni ugotovljeno aktivno sodelova-n j e razpuščenega oblast, odbora pri incidentu v Prešernovi ulici, ali pa vsai njegova moralna odgovornost za ta incident, tako dolgo je razpust neutemelien in protizakonit. Policijsko ravnateljstvo pa nasprotuie z razoustitvenim odlokom izjavi v njegovem lastnem komunikeju, izdanem dne 29. julija, v katerem pravi doslovno:
»Ker ie bil s tem obhod izvršen, je vodstvo Doliciiske službe opustilo kordone. Približno poldrugo uro pozneje. to je ob V&19. uri ie prikorakala v Prešernovo ulico okroe 120 do 150 mož broječa četa Orknašev. večinoma Vojvodincev, od katerih so prvi redovi bili pokriti s čeladami.«
Dalle ie še pasus:
»To jo vznemirjalo In razburjalo posebno vojvodine* In beograjske člane, ki so bili v akcijski četi. ker se Hm Jo očitalo, da so so umaknili pred policijskim kordonom pred Še-lenburgovo ulico.«
»Na podlagi vseh teh ponovnih izpadov se le 7abava v šentpeterski vojašnici oblastveno ukinila, zaprli so sp s kordoni, noiačeni 7. žandar-merijo. vsi dohodi k italijanskemu konzulatu, odredila se je telesna preiskava pri Oriunaših na veseličnem prostoru in drugih iavnih lokalih ter izvršila aretacija vojvodinskih In beoeraJskih Oriunašev. ki so uprizorili napad v Prešernovi ulicL«
V razoustitvenem odloku pa odreda razpust Oblastnega odbora Orjune Ljubljana in vseh mestnih odborov niegovega področja, radi oro-tlzakonltega oboroženega napada Oriune na policijo. Dolži tore’ razpuščeno organizacijo deianla kaie-
ro ie Po nleeovem lastnem komunikeju zakrivila povsem druga organizacija.
Vsak trezen opazovalec mora na prvi hip spoznati, da za razpust Oblastnega odbora v Ljubljani in vseh njegovih organizacij, ki leže večinoma ob italijanski moli. ni bil merodajen incident v Prešernovi ulici, amnak da Jo tukaJ diktirala povsem druga sila 2e dolgo je naša obmejna organizacija trn v peti gospodu ministru inostranih dela dr. Nlnčlču. Z veliko doslednostjo ta Ko-spod že nad dve leti povsod in ob vsaki priliki nastopa, kjerkoli le more. baš proti tej naši obmejni organizaciji in ni to prvikrat da J? e. dr. Ninčlč zahteval razpust Orjune. To niegovo nerazpoloženi oa ip v zadniem času. ko ie našo Oriuna z Ustom na čelu zavzela najostrejši stav oroti za-padnl zaveznici, in « tem zajezila vsako nadalinlo penetracijo italiian-skih mešetariev in izkoriščevalcev našega liudstva na naše ozemlje ter ie deloma pripomogla, da so nettun-ske konvenciip odložene. §e posebej narasti o. Že nekoliko-krat io bil klican naš oblastni predsednik na veliko županijsko oblast, kier se ie skušalo 00 odločnih zahtevah gospoda dr Ninčiča vplivati na njega, da blOrjuna zavzela napram Italiji, n Jo n im državljanom, fašizmu in kraljevskemu domu mirnejše stališče. Toda bilo ie vse zaman Točno smo Informirani, da Ip e. dr. NInčIč orerf Incidentom v Prešernovi ulici zahteval razpust ravno ljubljanske Oriune. Raz- . umliivo ie torej, da ie porabil zadnjo priliko in pritisnil z vso silo. da Se ob tako ugodnem trenutku kaznuje protizakonito mesto druee organizacije ljubljansko Orju-no z razpustom.
Mi se, kakor rečeno razpusta prav nič ne plašimo Znali smo v prošlosti naše članstvo tako dobro vzgojiti, da smo danes prepričani, da bo vsak nravi Oriunaš tudi brez bodrila svojega vodstva 00 razpustu ravno tako kakor ored nJim še z večin vohemenco deloval proti vsiljevanju tujega soseda preko naših Izmučenih bratov v našo zemljo. Orjuna. četudi razipuščena. bo znala vedno preprečiti prelaz italijanskega »prijateljstva« preko Slovenije. Ce ie g- dr. Ninčič mišljenja, da je Italijanom z razpustom storil veliko uslugo, se grdo vara. o tem ca že danes lahko u v e r 1 m o. Bilo pa bi uinest-neje. da je svojo nakano izvedel možato pod svoio firmo ne oa pod firmo incidenta v Prešernovi ulici.
2e iz navedenega izhaia. da io vse oostocanie državne oblasti proti nam popolnoma neosnovano in nezakonito, brez vsakih razlogov ter krivično Ne glede na to. oa tudi če bi bil prekršen zgoraj navedeni avstrijski društveni zakon od leta 1867. pa bi tudi ne imel razpust zakonite podlage. ker Je naša politična uprava popolnoma pozabila. da Je bil omenjeni avstrijski društveni zakon z naredbo noverjenl-štva za notranjo zadevo od 2 5. novembra 1919. »Uradni 11 s t« o n 28. n o v e in-b.ra 1 9 26. št. 14 razveljavljen. Ker ie bila ta naredba izdana in razglašena pred 1. decembrom leta 1918. ima moč zakona in je torej ukinjenje avstrijskega društvenega zakona pravovliavno.
Na tem stališču stoji tudi naše naivišJc sodišče. Stol sedmorice. oddelek B v Zagrebu ter Io tore! politična oblast bazirala razpust na cesarsko kraljev zakon, ki ga le naša mlada država v prvih dneh po svojem rojstvu vrgla med staro šaro.
Za vsak akt državnih oblasti napram državljanom izvzemši razsodb najvišjih sodišč, imaio Po usta-
Dne 8« avgusta 1926 razvitje prapora Orjune Hotinja
Sicv. '34.
vas.
vi državljani pravico pritožbe. Dekret o razpustu naše organizacije pa ie kot pravi Čin nasilja prezrl še to formaliteto.
Državna oblast pa nai bo le prepričana. da na čelu Oritmp np stole ljudje Radičevega kova. ki bi se sedaj poskrili po luknjah Ti liudje bodo 7 vsemi zakonitimi sredstvi delali na to da sp bo čuvala Hržavllan-ska svoboda. Orjuna te vedno spo-
štovala in ščitila zakon. Resnica ie. da so nieni posamezni člani večkrat za vseobčo državno korist kršili zakon. Pa so za to tudi odgovarjali in moškn prestali svojo kazen, fe se im ie krivda dokazala. Najmanj Pa naj minister Policije pričakuje, da s© bo O r i u-na protipostavno dala ugnati v kozji rog.
Oblastni odborniki na razpoloženju.
Zora puca...
(K razvlthi prvega kmečkega prapora Orjuna v Hotinji vasi pri Mariboru.)
Dne 8. avgusta t. I. bo razvila Oriuua v Hotinji vasi pri Mariboru svoi prapor. Kmečki fantje, ki jim
nacionalizem kljub vsemu, kar se io pisalo In kričalo zooer njega, žlv-Ijenskl namen vera In čustvo, naj-svetleiše In naimileiše. bodo dvignili visoko svoj traper, prvi oriunaškl prapor, ki ga bo dvignila žuljava kmečka pest v mariborski oblasti.
Preznačiien {#» ta pojav, prevelikega pomena, da bi šli mirno preko njega. To fe zarja preprostih src odblesk Vldovetra dne. ki ie za Pia m -tej v duši našega kmeta NI še pozabil. da ie bil nn tisti, ki svolčas dvignil svoi puntarski glas ter zaklical večno še nerešeno zahtevo: »Stara Pravda!«
In kakor k v teh časih prebu ie» «fa z žullavo roko dvignil prapor Jake narodne volje, smelo kUu-bn;oč tujerodnim pijavkam in tiranom. tako ie tudi /daj. ko klepljeta dvo Rima smrtno koso našemu zasužnjenemu življu, ko knieta Beli Car in Krvavi Kne* narod v verige robstva. zapiamtela v duši zdravih kmečkih src zraslih h grudo In vezenih z nio. Misel, misel odpora in odločnp volje. velika, solnčnojasna vera v Vstaienje naše?a naroda.
Naš kmet se ip izkazal sorodnega junaškemu bratu Šumadincu. ki je bil od nekdai prvoboriteli nacionalne zavesti ter izvršitelj jeklene narodne volje. Tudi on fe vstopil na Pbn ter glasno Izpovedal svojo nacionalno vero. In trobojni barjak vihra n?d niegovo elavo. visoko ga dvig« trda kmečka pest.
V	naš krog si stopil, slovenski
kmet bi tvoja trda. dela vaiena pest bo z nami vred kovala meč kralja Matjaža, z nami vred bo rušila temno zidovje ieč In oholih trdnjav, ki tlačijo srca in ubMaio volio.
Otresel si «e varuhov, slovenski kmet. v Tvojem srcu i« zacvetelo troboinn cveti«* našega hrepenenja, modra vijolica bela nlanlka in nagel) rdeč. Modra vUollca. plaha In sramežljivo naše hrepenenje, hela plcnika. trdna in verna zvestoba, rdeč nagelj, žarko In posvečena liu-bav naša!
Bratje! Kakor se lUe rdeč Plamen nagelšna 7. oken v vasicah slovenskih tako «<» Ute rdeč. plamen src vaših v našo zemljo, v naše domove. da blagoslavlja. morie In reke. nolia in log.
Plamen ta vaš je iskra, nznanje-valka zarje četviega Vidovdana ki bo v stal. ker ga bo narod z val.
Pozdravite« nam prapor. Vaš kmečki, domači, ki bo 7 nami korakal v zarjo in žar Velikega Jutra, Svobode m Zmage.
Tedai vil v vetrn nranor naš. v bratskem oblemu bariaka naših čet. « Triglava sten do Albanskih gora.
Znak si Vstalenja. znak prebujenja narodno duše k Veliki Liubavl. ki kakor Tal- mlad in svetal niši jezove starih predsodkov onih ki nimajo več te Ljubevl das| so usta n.-ih polna nie.
Množite se prapori, kmetski, ponosni. bodite kakor pesek morja, neštevlbif. smeli In zvesti!
V	to ime: Pomozi Bog!
Ha lija in makedonstvujoči.
O	tajnih, podzemskih zvezah med Italijani in vsemi sovražniki našega rodu smo mi že dovoli poročali. Na vse naše dokaze in svarila Da smo dobivali stereotipen odgovor. da vidimo te zveze samo mi v naši bujni fanataziji in vročem sovraštvu proti velikim zaveznikom onstran Snežnika. Z naivečlo resnostjo se nam ie zagotavljalo, da ie ftaliia povsem prestala koketirati z nepriiatelji naše zemlje in da nam baš nasprotno izkazme dnevno nai-večie usluge v borbi proti tem.
Preiskava po umoru Hadži Popoviča ie iznesla na dan težka dejstva. ki docela Dotriuidio naša pravočasna poročila o voglar^nlu italijanske vlade okoli Makedonskega komiteta ki uživa nri svoiih temnih naklepih vso nodPoro naiož.iih zaupnikov Njegove ekselence on. Mussolinija. Dognati so morale te vezi Da albanske oblasti, ki so uiele Muleva. enega izmed trojice atentatorjev na polcojnega direktorja Južne zvezde in ga nato predale Grkom. Od tu ie neznano kam iz-
ginil. dočim so naše brumne oblasti trdno pričakovale, da jim bo izročen: ie gospod atentator Mulev nemoteno potoval z Italijanskim priporočilom preko Albanije v Valono, kjer se ie vkrcal na italijansko ladjo in z njo pristal v Bariju. Tu so Ka z veliko radostjo sprejeli njegovi sobanditi. katere vzdržuie z orožjem in hrano Italija.
V	Bariju je namreč podružnica Makedonskega komiteta. ki svobodno zbira In oborožule s vok. bandite, katere pošilja nato 7 Italijanskimi ladjami preko moria v Jugoslavijo In Grčijo.
Vsa ta strašna dejstva so dobro znana jugoslovenskemu Chamberlainu. ne smatra pa potrebnim ukreniti proti temu niti natponiž-neiše geste. Njegove težke misli se vrte samo okoli razpusta ljubljanskih Orjun in onemogočenia dela
vsem onim. ki raie poginejo, nego da bi postali brezpravni vazali Italije. Sicer Da ie to podpiranje makedonskih komitašev od strani Italije samo njena kavalirska gesta, ker hoče čim bolj zaposliti jugosloven-sko orožništvo ter mu omogočiti, da vrši poleg zaplenjania jugoslo-venskih praporov, še kake druge posle. Poleg tega imaio spričo te Italijanske naklonjenosti nanram krvavim parabelumsklm vitezom priliko občutiti i na svoji koži bratje Srbi italijansko prijateljstvo In spoznavati. da se pretenzije imperialistov zajčjega semena ne končirie ob Sotli in Savinji, nego da segajo preko Dalmacije. Beograda. Makedonije. Soluna do maloazijske Cili-cije in turške Anatolije, kier žive samo diplomati drugačnega kova kakor ie naš dični in najsposobnejši večni minister inostranih ooslova.
Iz prekmurskega pašalika.
Neverjetnosti uganja naš uradni šimel. Človek bi mislil, da so naše
kompetentne oblasti tako brihtne, da spraviio zakonite predpise v sklad 7. nacionalizmom in občedr-žavnimi interesi. Jok! Zato čuite in strmite, kal le mogoče samo ort nas. Prosvetna uprava daje v razpise in v dekrete za učiteljska mesta opombe, da se mora učitelj, ki dobi to In to mesto naučiti madžarskega lezlka. oziroma Imeti Izpit Iz madžarskega iezlka in to se zgodi slovenskim učiteljem.
Mislimo malo nazaj na avstrijske čase. Ali ie padlo kedai nemškemu nadzorniku na pamet, da bi zahteval od nemških učiteljev, da se moraio naučiti slovenščine, oziroma imeti izpit iz slovenščine. Bili so takšni predpisi in se je mogoče tudi formelno zahtevalo. Toda vsi vemo. koliko je takšna zahteva veljala. Samo mi hočemo biti rigorozni in uporabljati predpise sebi v škodo — in to celo v krajih, kjer je
bila dolžnost naše prosvetne uprave. da skuša zatreti zadnie ostanke vsiljene madžarščine. Ce če torei za slovenski razred v Dolnji Lendavi razpiše učno mesto z opombo, da imajo prednost prosilci z izpitom
m madžarski iezik. se s tem hoCe
favorizirati madžarone. ki so službeno mlajši in slabše kvalificirani, a imajo, kar ie glavno (?) izpit iz madžarščine. Lepše še pride. V slučaju. v katerem .ie občina Dolnja Lendava potrdila, da ie oče Slovenec. a mati Madžarka. ie ministrstvo odločilo, da mora otrok v madžarsko šolo. in to samo radi tetra. ker ie prosvetna uprava odločila da občina nima pravice izdajati talcih potrdil. Kdo je ontem določil narodnost očeta. Mogoče on sam. ki ie madžaron? GosDodje, quo usque tandem...
Več z glavo in srcem, pa manj z birokracijo pa se bodo razmere v Prekmurju izpremenile. M. O.
Gonja proti slovanskim listom v Italiji.
V	četrtek 15. t. m. ie bil zaklenjen dnevnik »Edinost« v Trstu, istega dne takisto slovenski tednik. »Mali list«. Enaka usoda je doletela naslednji dan drugi slovenski tednik »Novice«. V nedeljo 18. t. m. je bila zopet zaplenjena »Edinost«, v četrtek 28. t. m. »Istarska Riieč«.
Odgovorni urednik »Istarske Ri-ječi« ie razen tega bil od tržaškega prefekta posvarjen v smislu odloka od 15. julija 1923. št. 5288 odnosno zakona od 31. decembra 1925. štev. 2309. češ. da list objavlja neresnične vesti in tendenciozne pripombe, ki so takšne da oodžigaio duhove z nevarnostjo za javni red. »n da sledi smernicam ki niso v skladu z načelom nacionalne discipline, kateri se mora javni tisk v prvi vrsti 'držati. Svoi ukrep ie tržaški pre-
fekt utemeljil z deistvom. da ie bila '»Istarska Riječ« iz omenjenih vzrokov že 16-krat zaplenjena, in sicer petkrat v tekočem letu. Število zaplemb. ki jih navaja prefekt, ie prej prenizko kakor previsoko cenjeno.
1 Tako svarilo ima lahko najhujše posledice za list. Ako ie bil namreč odgovorni urednik, ki mora po novem tiskovnem zakonu biti obenem glavni urednik ali ravnateli lista, dvakrat posvarjen od prefekta. mu sme le-ta preklicati pripo-znanje kot odgovornega urednika. Da. še več. prefekt sme celo odreči pripoznanje novemu odgovornemu
uredniku, ki bi stopil na njegovo
mesto tako da ie za drutrim posvarilom list obsojen na smrt.
Doslej sta bila posvarjena dva slovanska lista: »Goriška Straža«
LISTEK.
A. V.:
Dalmatinske poti.
(Dalje.)
II.
Pred menoj leži Jadran, toliko opevan in opisovan. Videl sem ga že neštetič in vselei ze zbude v meni čustva, ki jim ne vem imena. Radost in ponos se mešata v čudno simfonijo poveličanja njegove lepote ter moči. Rahlo udarjajo njegovi valovi ob Stojanovo obalo, kjer je Splitčanom nepozabni polkovnik Stojan Trnkopovič stopil z belimi orli na suho in lim prinesel na krvavih bajonetih in v zmagah poveličanih praporih garanciio svobode. Po morski gladini pluje venec belih jadrnic in daleč tam proti Hvaru leži nad morjem oblak dima. Angleška mornarica odhaja po impozantnem vtisu na Splitčane, ki instinktivno čutijo ost te tihe demonstracije proti onim tam z zapada. ki vpijejo zemlielačni Spalata e nostro! Komaj vidno se odraža še belina mogočne eskadre, ki plovn proti Italiji kjer ie niso nič kaj prijazno sprejeli.
1 orpedovka 3 čitatn na malem 'torpednem čolnu Mala in tako ne-•bogliena se mi in zdela tisti hip ta-naša ladjica, raz kojo ie vihrala dr-
žavna trobojnica v sveži jutranji zrak vsa oblita z modrino neba in zlatimi solnčmmi žarki. Na-*še ie bilo morie in z našimi žulji 'zgrajen lep del avstrijske mornarice. ki jo ie nam po razsulu Avstrije izročil pokojni zadnji Habsburžan. 'Prišli pa so močni in iaki ter nas Oplenili vsega. Nikdar ne bom pozabil boli, ki me je oblila na dan, 'ko so zapuščali zadnji zavezniki naš Kotor in nam predajali povsem oplenjeno flotiljo desetih zastarelih tonpedovk. Bile so povsem desarni-rane in v najsabšem stanju. Naši modri mladci pa niso obupali, nego so se lotili dela z vsemi razpoložljivimi silami Koliko ie bilo delo naših mornarjev v prvi DOČetni dobi razvoja naše mlade mornarice, to bo govorila še zgodovina. Brez materiala in denarja so bila izvršena generalna popravila. Ljubezen. ki ie gorela v srcih naših mornarjev do teh nebogljenih torDedovk. ie bila tolika, da ie ustvarila čudeže. Iz »starega že4eza« ie vstala pomlajena flota naših torpedovk. mala do številu, toda iaka po budeh. ki jih vodijo in služijo domovini na njih.
Priključila se le tel flotili med
tem že nova šestih minonoscev. ki oznanjajo Jugoslovenom ob Jadranu. da država pazi na obrambne Interese ob morju.
Ogledoval sem si toroedovko In
se čudil snagi ter redu. ki ie vladala na niei. odgovarjajoča povsem oni v suhozemski vojski. Med pomen-kovaniom sem pregledal vse niene prostore in se uveril. da ie naša mornarica že danes brez podmornic in križark vredna družica suho-zemske vojske. In da ie oskrbljena ■z vsem potrebnim človeškim materialom za slučai pomnožit ve in uvedbe novih edinic. katere grade za nas v Angliji.
Korakal sem dalje po obali, kler se ie vršila možata odbrana Splitčanov proti neprestanim izrogava-njem Italijanov, ki so hoteli zasesti Split za vsako ceno. »Puglia« * danes demontirana in kot stara šara predana komedijantu d’Annunziu, da blebeta raz me svoje neslane In prazne govore, v katerih skuša biti posnemovalec VVilhelma II.. ne zavedajoč se. da v Italiji ni Nemcev.
Zrušil se je sicer po tem odločnem odporu v plamenih tržaški »Narodni dom« in pokopal nod svojimi ruševinami zadnje ostanke kulturne samostojnosti Slovencev pod lašikim jarmom. Split pa ie ostal le svoboden in neoskrunjen po kaki laški nasilni okupaciji. Razvaline »Narodnega doma« nam so eden glavnih monumentov dejstva, da smo ostali svobodni, v Drvi vrsti za ceno žrtve zasužnjenih bratov.
Mimo nedograjene pomorske komande. ki io grade že leto in dan, prišetam do Francoske obale, kjer se vrsti cel niz italijanskih jadrnic, na katerih prodajajo umazani La-honi iužno sadie. V poveličan ie svoje umazanosti ima skoro večina teh vrlih kramarjev izvešene dolge, tudi ne baš prečedne tricolore zmagovite laške mornarice iz letn 1866. pri Visu. S priznano laško vsiljivostjo se zasanjajo v me in mi vrivajo svoje napol gnile pomaranče in limone. Opravil sem z nihni šele, ko spm se nrav no oriunaško zmenil z enim. da nimam Doželienia po laških oomarančah in da mi n«-vzročajo njegovi visokosDoštovanl bratje v Ljubljani dovoli ieznih ur. Čudim se sploh samo, da morejo Splitčani tako mimo gledati te la-stovičarje. Bojkotirali nai bi Uh par tednov, da bi jim segnilo nar jadrnic karfijole. pomaranč, limon in ostalih dobrot dežele iužnega soln-ca. pa bi bil kmalu mir.
Dioklecijanova palača. Predstavljal sem si njene silne dimenzije po številkah Pogled na niene ostanke je daleko nadkrilil moje najširo-kejše slutnje. Dioklecijanova palača je mesto zase.
Bili so le mojstri Rimljani, to se jim mora priznati ko gleda človek to ogromno stavbo, katero so zidali 12 let. Misli pri tem na polže-
od videmskega in »-Istarska Riječ« od tržaškega prefekta. Razen tega sta tudi »Edinost« in »Novice« prejela od or efekta »neže-? migljaj, naj primerno spremenita način pisanja. sicer jih zadene enaka usoda.
Nad glavnim urednikom s Go riške Straže« pa visi tudi drugače Damoklejev meč. Čaka ga namreč še razprava nred Drizivnim sodiščem v Trstu, radi nekega članka, kjer ie izrazil svojo pripombo o priliki govora poslanca dr. Besednjaka v rimski zbornici proti raznarodovalni šolski politiki italijanske vlade in omenjal obljube, ki so jih svoječasno dali slovanskemu prebivalstvu. ki ie no nesreči prišlo pod Italiio. razni ministri, ministrski predsedniki in sam krali. Radi te^a članka se ie moral že takoj po objavi (kajti v zadevah tiskovnih prestopkov ie sedai v Italiji uvedeno najhitrejše postopame »per di-rettissima«) pred goriškim sodiščem ki pa ga ie kljub neklasificl-ranemu nastopu državnega oravdni-ka oprostilo. Proti oprostilni razsodbi Da ie vložil državni oravdnik utok.
Mani srečen ie bil znani slovenski .pisatelj France Bevk. ki ga i© Isto sodišče obsodilo na štiri mesece ieče. ker ie obiavil v humorističnem tedniku »Cuk na paVcI«. Cigar
urednik ie bil. nedolžno pesem z nasveti za vojaške novince, ki pa Jo ie državni pravdnik smatral ko.t razžaljjvo za Italijansko vojsko. Prizivno sodišče v Trstu'le obsodbo potrdilo in ubogi Bevk sedi že tretji mesec v zaporu. »Cuk na pal’ci« pa je moral ustaviti svoje publikacije ker pod eori označenimi razmerami ne more lastništvo doseči pripoznanie drugega odgovornega urednika.
Po novem zakonu končno, ki vsebuie ra/ne odredbe ekonomskega značaja, so morale tržaška »Edinost* in »Novice« ustaviti izdajo dvotedenske priloge »Za našo de-co«. ki je imela nadomestiti pouk v slovenščini, ki ie bil docela odpravljen iz ljudske šole.
Zaplembe listov, na katere se Je tudi tržaški prefekt skliceval pri svarilu odgovornemu uredniku »Istarske Riječi«. se vršijo na podlagi člena 3. občinskega ln pokrajinskega zakona, ki se v zadnjih časih izrablja v najrazličnejše namene. Na podlagi tega zakona, ki pravzaprav določa le delokrog pokrajinskim prefektom, se plenijo listi, se izda-iaio iezikovne naredbe in sc sploh ure.iuie vse javno živlienje.
Take zaplembe so stalno na dnevnem redu. zaplenjaio se vse vprek vsi slovenski in hrvatski listi. nekateri celo do sedemkrat zaporedoma, kakor tednik »Novice* leta 1925.
Uredništvo prejme odlok, ki odreja zaplembo, tudi teden dni po zaplembi, tako da ie nova izdaja lista brez inkriminiranega članka ali člankov docela netnoeoča. Skoda,
vo zidanje naše Narodne skupščine v Beogradu. Ogromne kamnite kvadre so dovažali iz Trogira in z Brača. kier ie bilo lomlleno tudi kamenje za poznano Meštrovičevo re-mek delo — Račičev mazolei v Cavtatu.
Stopal sem pod obokanimi stol-bami, v katerih se nahaja cela vrsta gosti'en i-n drugih lokalov ter mislil na rimske deklice in Žene. ki so pred 1600 leti tkale tu okoli državno platno za rimske voiake. Pravijo, da so bile zelo živahne in da so i*b radi videti tudi v luksurioznlh prostorih. kier so se veselili 7. n.imi razni oblastniki iz Salone. Ta živahnost je ostala gotovo še današnjim lepim Splitčankam. katere se prav Južnjaško ponašajo v večernih urah po Narodnem trgu. ko ie ob svitu obločnic glavna promenada.
(DaUe prihodnjič.) Računski stroji.
THE REX CO., Ljubljana.
^ Kupujmo in podpi^i^^|zvrstiio jjj
H Kolinsko -cikorijo
0	domači	izdelek.
tffržUe se stare rms/ade
in uporabljajte še nadalje davno preizkusen*
Tv.rpFri2'
Tg poceniuje kavo.io krepča in ji daje dober oku?,
Tudikiitv sooda ogobhoclnjj Rovi Franck.
ki io tako trpiio listi, ie naravnost ogromna, ne.ievol.ia med slovanskim prebivalstvom pa narašča od dneva do dneva. Razmere so docela hujšo kakor v času. ko .ie obstojala v zasedenem ozemlju preventivna cen-!zura iti ko so izhajali slovanski listi bolj pobeljeni, kakor Dotiskani. Kot Vzroke zaplembe navajajo Oblasti, da inkriminirani članki ne odgovarjajo resnici ali da lahko vzbudijo Vznemirjenje nied prebivalstvom. Tako so zaplenili predzadnjo številko »Novic« radi članka, ki ie govo-ril o praških sokolskih slavnostih, češ. da ni poročilo v skladu z resnico. kakor da bi bila resnica v zakupu tržaškega prefekta. Morda pa !ie prefekt imel tudi prav. kaiti list ni niti omenjal aretacije goriških Slovencev, ki so se hoteli udeležiti praških slavnosti, in preiskav na 'stanovanjih oseb. o katerih ie hotela policijska oblast vedeti, da so bili v Pragi, med tem ko so bili ves 'čas v Trstu ali so bili tiste dni celo kot rezervni častniki v vojaški službi v italijanski vaiski.
Ako pa hoče list nastopiti dokaz resnice, kakor ie to hotela »Goriška Straža« pri zadnjem procesu 'proti njenemu glavnemu uredniku, potem tega seveda nc dopustilo.
Sploh vlada splošen občutek, da se navajajo vzroki zaplembe le radi lep-šega in da ie oblasti le na zaplembi brez pravega vzroka.
V	tem oziru so bili celo boli odkritosrčni znani trije, prefekti videmske, tržaške in puljske pokrajine. Pisenti, Crispo Nomada in Gi-annoni. ki so oktobra meseca 1923 izdali znani odlok, da morajo vsi
slovanski listi poleg slovenskega, odnosno hrvatskega besedila, objavljati tudi dobeseden italijanski prevod vseh člankov, dopisov, ln-seratov in obvestil v enaki velikosti kakor original.
In kakor da ne bi bila že gonja oblasti proti slovanskim listom zadostna. si osvajajo to pravico tudi razni drugi elementi. Tako ustavljajo na pošti slovanske liste in naročniki. zlasti v Istri čakaio zaman na list. ki so ga pravilno naročili in zani plačevali tudi naročnino.
O ponovnih napadih na tiskarne. kjer se tiskajo slovanski listi, ne maramo niti govoriti. Predobro .je vsem še v spominu naravnost bestiialen napad fašistov na tiskarno »Edinosti« v Trstu o priliki nameravanega atentata na Mussolinija. ki je imel tudi oster odmev po vsej Jugoslaviji. Do danes seveda ni bil nihče od napadalcev, ki stojijo v prvih vrstah tržašfkih fašistov, aretiran ali kaznovan. Ko pa ie bil izvršen drugi atentat na Mussolinija so sicer v Trstu zastražili poslopje »Edinosti«. Zato pa se ie vršil nemoteno napad na Zadružno tiskarna v Gorici, kjer se tiska »Goriška Straža«.
i	Pritisk, pod katerim so morali do sedai izhajati slovanski časopisi v Italiji, ie bil vedno hud. da najhujši. v zadnjih dneh pa se ie. očlto poostriti. Morda ie to prva posledica posvetovanja, ki so ga imeli tržaški, videmski, puljski in reški prefekt in fašistovski tajnik z ministrom za notranje zadeve Feder-zonijem v Rimu.
Reduciranje plač uradnikom.
Z zadnjim aktom o reduciranju že itak tako bornih prejemkov bednih državnih uradnikov, se je pokazala žalostna vlada R. R. v vsej svoji goloti. Prosta vseh doslei še nekako čuvanih obljub in konvencij stoji danes pred narodom, da se ii divi po vseh menih neštetih škandalih v zunanji in notranji politiki, ko z nemilosrdno roko pritiska k tlom državne nameščence, da bi iz njihovih sestradanih postav iztisnila nadomestilo za ono. kar ie bilo prej brezbrižno zapravljenega z nedosegljivo malomarnostjo.
Delovanie vlade ob priliki katastrofalnih poplav srnio že ocenili v tekočih številkah. Njeno sedanje delovanie pa kaže. da ie izgubila še tisto bore malo razsodnosti, ki jo ie imela in da bo s sličnimi odloki privedla zemljo v danes še nepredvidljiv položaj. Kako stališče zavzemajo gospodje v Beogradu napram brezpravni uradniški pari smo že opetovano pisali. V Jugoslaviji so sedai uradniške plače 6 do 8-krat večje od predvojnih. Kruh pa se ie podražil za 25%.. Položaj uadništva nastali spričo tega nenormalnega razmerja ie glad in beda. ki sta že danes strašno zlomila uradniško moralo.
Priznamo, da le treba pomagati poplavljenim, toda ne nasilno z u. i adeniml denarji onih. katerim ie danes strganih dvajset pet par denar. ki ga dvakrat obrnejo pred izdatkom. Ako se ie našlo stotine mi-
nia oduševljeni aplavz navzočih tl-sočev. Prapor ie bil blagoslovljen po katoliškem obredu z vsemi običajnimi svečanostmi. Po razvitju se
je vršil obhod po Trogiru. O poteku tega razvitja prinesemo še podrobno poročilo in slike.
liionov za nikdar polne blagajne po-rodice poštenjakov Rade Pašičeve-ga kova. zidanje luksurioznih dese-forice milijonov vrednih privatnih palač posameznih ministrov, finansiranje raznih separatističnih društev itd., se mora najti denar i za poplavljence
V	slučaju, da so redukciie v ta namen neobhodno potrebne, potem nai gospodje ministri prično redukcijo lastnih prejemkov, poslanskih dnevnic, brezštevilnih komisij in reprezentacij.
Prikrajšani uradniki im?.to navzlic navidezni nemočnosti, vendar dovoli iaka orožja proti tako evidentno krivičnim uredbam Oni imajo državo v rokah in oni so tisti, ki sami uravnavaj« kolesje državne upravp tako. kakor iiin velevajo tisti . ki en. jim sedaj trgali plače. S o ioa poleg tega tudi volilci in kot taki iedro vladajo-čih oartij.
Kot volilci in agitatorji teh narti imaio doveli prilike, dn brezobzirno zahtevajo od njih upoštevanje njihovih življenjih interesov V slučain č» to zahtevo Partlič briški-raV» lahkn korporativno vsi izstopijo iz njih. To pa bo sredstvo, ki bo zaleglo i pri najbolj nedostopnem ministru, katerega danes prav nič ne vznemirja, ak« izstopilo vsi državni uradniki \7 vseh karitativnih, narodnih, »portskih in telovadnih organizacij i« povrh makar še Jz ver.	A. K.
Nai pokrči
SVEČANOSTI ODKRITJA sno-nienika Velikemu Kralju Mučeniku za Jugoslovansko idejo Se udeleži mariborska oblast S celjskim, šoštanjskim }n ma„ r i o o r s k 1 m praporom, ostali prapori ostanejo zazidani do nadaljnjega.
Dne 8. avgusta t 1 razvitje prapor« v Hotinji vasi pri Mariboru. Zadnia železniška postaja Slivnica pri Mariboru. Ugodna zveza 7 jutranjim vlakom i/ Ljubljane in iz Maribora.
Razvitje prapora Orjune Trogir
Dopisi.
Zagone. Dne 10. t. m. ie odšel Iz Zagorja na svoje novo službeno mesto v Žirovnico br. Janko Tomažič. predsednik Zagorske Omane. Brat Tomažič si ie s svojim agilnim delovanjem na sokolskem odru in pri Orjuni ter s svojim demokratičnim nabiranjem pridobil med članstvom kakor tudi med drugim 'ljudstvom vsestranske simpatije. Orjuna Zagorje kakor tudi Sokol
bosta vrlega brata težko pogrešala. Bratu Tomažiču želimo na novem službenem mestu veliko sreče, nacionalnim krogom v Žirovnici pa častitamo na pridobitvi takega nacionalista kakor je naš brat Janez. Prepričani smo brat Tomažič. ko Te pozove Oriuna Zagorje na zbor. da se z navdušenjem od-zoveš njenemu klicu. Zdravo! — Orjuna Zagorje.
Kronika.
je izpadlo preko vsakega pričakovanja. Udeležba ie bila tako velika, kakršne še doslei ni bilo na nobenem našem razvitju. Navzlic prostornemu trgu pred stolnico v Trogiru je primanjkovalo prostora za tisočglavo množico, ki se je zgrinjala od vseh strani v staroslavni Trogir, da prisostvuje manifestaci-jam jugoslovenskih nacionalistov. Ob razvitju sta govorila zbranemu narodu predsednik Direktorija brat dr. Ljubo Leomtid in veliki čelnik br. inz. Marko Kraniec. ki sta žela za njihova možato odločna izvaja-
ALBANUA.
Prisostvoval sem pred nedavnim shodu enega radikalnih veljakov. na katerem se ie mož ponosno trkal na prsi in dejal: »Mi smo tisti, ki smo z albansko Kalvarijo rešili zemljo sramote in osvobodili Pre-5ane!«
Albanija! Koliko Jih ie danes v tei dolini šentflorjanski, ki po nemarnem izgovarjajo tvoje ime in vežejo svoie osebice na svetle spomine vseh onih neštetih neznanih, katerim si ti odprla svoie skalne, nedri za večni sen. Danes so vsi junaki. Tedaj pa ni bil eden ki ie postal samo sam h svoi.
Kakšen položai uživa danes oni polkovnik, ki ie že v Nišu drhtel In odrejeval vozove ter avtomobile zase in svoie. Bil ie sicer med polkovniki. Bogu hvala — samo eden! Ali so »ozabljeni v resnici .vsi oni uradniki in načelniki, ki so zloupo-trebljali svoie čine zato. da so se izmikali prvi ter se okoriščevali na račun splošnosti? V spominu še tudi niso zbledele slike ministrov, narodnih zastopnikov in rodoljubov, ki so kukavičje bežali na državnih avtomobilih, vozovih in pozneje na konjih, prepuščajoči voisko. žene. deco in starce zlohotni usodi
Nismo mi Italijani 1 Ni nam potreba lagati! Narod ni or.zabil Kosova! Nikdar ne bo tudi Albanije, skozi katero so drugače nosili svoi 'križ člani vlade, nego mož'e Iz naroda. kateri ra osta’i do zadit"ega na svoiih mestih Zato oa vsi. ki govore In pišejo o Albaniji dobro vedo. da narodu ni mogoče lagati ter da bedo za sleherno laž na račun najtegobne;^ stranice tiaše zgodovine datelj prav vsi težak odgovor.
Desetletnico smrti Caesara Bat-tistija so praznovali fanfaroni dne
12.	iuli.ia 1^26 z velikimi slovesnostmi. pri katerih so peli najrazličnejši govorniki slavospeve ustreljenemu. Kakor spoštujemo sicer spomin tega Italijana, ki ie pokazal pri niegovih rojakih z redko hladnokrvnostjo. da zna umirati, tako n& moramo ikonstatirati, da je bil ustreljen samo P° krivdi niegovih rojakov, ki so ga direktno s prstom pokazali avstrijskemu avditorju. Poleg tega nam }7 aktov procesa vodena proti Batti?ti/u točno znano, da bi bil obs°ien na milejšo kazen — če ne bi pri begu v Italijo defrav-diral blagajno socialnih demokratov v Trientu. kar ga io zei0 obremenjevalo!! Težko je res Italijanom, ko morajo fabricirati iz takega materiala heroie in narodne mučenike.
Ukopojen ie s 1. avgustom po trldesetpetletni službi br. Rudolf Puc. sreski tajnik v Šmarju pri Jelšah. Priznana mu ie cela pokojnina. Ker ie še vedno čil in zdrav, prevzame službo občinskega tajnika, pisarniškega uradnika, oskrbnika ali kai sličnega.
Italijanski konzul v Beljaku, ki se prav imenitno razume z Nemci, je povišan v generalnega konzula. Sporedno z njim tudi konzulat v generalnega. Uspehi delovanja te. ga moža so poznani. Omenimo naj samo italijansko zrakoplovno linijo,
otvoritev italijanske šole v Beljaku in nemalo tudi naklonjenost koroških nemčurjev laškemu strategič-neinu načrtu za prosto marširanje italijanske vojske preko Koroške proti Dravogradu. Vse to te menda Beogradu neznano, kier imam pač smisel za diplomate Štelanovičeve-ga kova.
Nerazumljivo ie le. kako se sklada to voglarjenje Italijanov okoli korošikih Heimatsbundovcev z načrtom italiiansko-iugoslovenske zveze In vojaškim blokom in edinstvenim nastopom proti velenemški politiki v Zvezi narodov, o katerem ie bilo ne malo pisania ob zadnjem rimskemu romanju dr. Nlnčiča.
Mudi se iim! Ni še dobro izvedel gotovi gospod, koliko ie resnice na znižanju preiemkov uradnikov. pa ie že sklical plenarni sestanek šefov vseh uradov in pričel sestavljati detajlni načrt o tem reduciranju najsi je tehnično skrajno težko izvedljiv za 1 avgust. Kadar pa ie bilo treba bedni uradniški sirotin.il povečati prejeaake. tedaj pa ie bil ta gospod vedno zadnji, ki se ie lotil tehnične izvedbe povišanja.
In so še ljudje, ki pravilo, da ta gespod državnih kas ni boli papežki cd papeža samega.
Gosood minister dr. Rybar. čemu molčite? Naš zadnji apel na ro-iaka zasužnjenih bratov g. ministra dr. Rybafa je naletel pri vseli Primorcih na najgloblji odmev, da so nam poslali celo vrsto poročil, v katerih odobravajo naše moško vprašanje na onega ponosnega In nepokolebljivega dr. Rvbara. ki se ga z veseljem spominja vsak Primorec. Žalibože pa g. minister molči in ne nastopi tako odločno, kakor ie v tistih letih, ko ie bil strah in trepet Italijanov v Trstu. Dolže ga podpisa nettunskih konvencij proti njegovi moški vesti, on stari borec oa na ta očitanja molči in ne da glasu od sebe. kakor njegov modri šef. Poznamo težki položai v katerem se nahaja polnomočni minister. Mnenia oa smo. da bi ga oni dr. Rybaf, ki ie šel raie v avstrijske prostake, kakor da bi klcmil samo za las pred Habsburžani, rekel tudi sedai svoi veto in prepustil nehvaležno vlogo, katero mora igrati sedaj, kaki drugi osebi z drugačno tradicijo, nego ie niegova. Ali ie res usojeno, da bo samo naš dr. Tavčar ostal v spominu naroda v oni glo-rioli, katera ga ie obdala, ko je poln poštenja in možatosti obrnil hrbet naši umazani sedanjosti in se umaknil od vseh cenjen, spoštovan in brez očitkov v politični ockoj?
Lepe perspektive. Preidi smo sledeči dopis:
»V zadnji številki ste pravilno ocenili delo onih beograjskih akademikov. ki so se šli klanjati božanskemu Mussoliniju. V ilustracijo današnjega razpoloženja med mladino naj Vam bo sledeče Tu v Mariboru imamo moško učiteljišče, na katerem ie poleg večine nacionalno zavednih tudi nekaj frkavcev — nemškutarjev, ki trdijo, da gredo raie v Dravo kakor v iugoslovensko vojsko. Ob \saki priliki naglaša.io ti
mladiči svoie nemčurstvo in se z njim šopirijo Po raznih netnčursko-socialističnih organizacijah. Govore med seboj vedno le nemško in se dosledno drže gesla; »Spreche nur deutsch!«
Vaš	G.	R.
Tako poročilo. Pri naših razmerah lahko umljivo. Kako bo seveda mladina, ki jo bodo vzgajali v strogo narodnem duhu ti bodoči nemčurski učitelji, ni baš težko predvidevati. Ker poznamo nacionalno delo sedanjega novega direktorja učiteljišča, dr. Matka Potočnika, smo eloboko uverjeni. da bo ta z močno roko naglo zruval ta ohola velenemška drevesa in zatrl vsak poizkus nem-čurieniia dijakov na omenjenem zavodu.
Nove cigarete. Culi smo, da na pristojnem mestu resno razmišljajo o uvedbi nove vrste cigaret, katere bodo lahko še pušili po reduciranju plač državni nameščenci, ki se moralo že danes veseliti, če lahko in-haliraio do 15. v mesecu »opojni dim« »Zeta« cigaret.
Za zmes te nove vrste cigaret naj se obrnejo spoštovane oblasti na bivše liferante c. kr. bukovega listja. Imenovale bi se pa morda lahko »radikalka« ali »mirotvorka«.
Dvcina mera. Pred dvema letoma ie odobrila vlada Jugosloveu-skemu sokolsketnu savezu 100.000 Din podpore za veličastni sokolski zlet v Zagrebu. Do danes te vsote Savez še ni prejel! Preteklo leto se je vršil poznani zlet Hrvatskega Sokola v Zagrebu, za katerega ie poklonila država takoj 500.000 Din, najsi so v tej organizaciji bivši avstrijski oficirji, ki niso hoteli vstopiti v jugoslovensko vojsko, ker bi sicer morali priseči kralju Aleksandru.
Demokracija In parlamentarizem
sta besedi, ki ilh moramo ob vsaki priliki čuti in čitati iz izjav naših vodilnih politikov. V zavesti, da se majejo temelji teh dveh pojmov, poizkušajo gospodje očetje domovine z vsemi sredstvi dvigniti njen ponižani renome. Prepričani smo, kot poznavalci mišljenja našega rodu. da se jim to pomlajevanje ne bo nič kai posrečilo. Z naše strani opozarjamo poleg sedanje ohromelosti narodne skupščine še na postavljanje ministrov pri nas. ki se menjajo, kakor pomladansko vreme. Ministru danes v naši zemlji ni potreba biti najboljši med najboljšimi, šolske izobrazbe ne potrebuje. še mani strokovnega znanja o poslih resora, kateremu ministruje. Moralna kvalifikacija .ie čisto sekundarnega pomena Glavno je. da je izrazit politik v partiji, ki ga ie dvignila na ministrski fotelj.
Pri nas ie samo ob sebi razumljivo. da more postati profesor kemije ali generalni štabni polkovnik zunanji minister; teolog — minister železnic in da meniaio ministru resore, kakor umazano perilo. Tako ie naš dični Momčilo Aronov ministroval že v financali. pravdi, trgovini in sedal v žuti kuči.
O vplivu partij na ministre ni niti govoriti. Saj so v bistvu in po mišljenju naše partizanske javnosti boli izvrševalci volje in želi partije, kakor občnih interesov države. Doslej še nismo imeli ministrov, ki bi smeli na svojo roko ukreniti kaj proti volji njihovih strank, katerim niorajo biti kulijski advokati. Ako pa ie kdo hotel ubirati druge strune. pa ie nostal v naikraišem času politični mrtvec.
Splitska občina ie votirala za pomoč poplavljencem v Vojvodini 10.000 Din in dokazala, da narod ob modrem Jadranu doumeva težak položaj, v katerem se nahaja poplavljena Vojvodina. Pričakujemo, da bodo položila dostojni prilog v ta namen tudi slovenska mesta, ki naj dajo toliko, kolikor iim ie oač mogoče.
Brezpravnost naš*h narodnh
man'š!n v Italiji bo postala knrhi svetovno znano dejstvo, k-pravcati cksempel. kako se ne sme
Restavracija ZVEZDA Kavarna
Najlepši restavracijski vrt v državi.
Izborna kuhinja. Vsakovrstna vina.
Vsak dan koncert. Cene zmerne.
Postrežba točna in solidna
hočejo zlatnik, ki se nahaja v
Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila!
1 GRADBENO PODJETJE
I ING. DUKiČ IN DRUG
LJUBLJANA
Mestni trg 26
mm
ZALOGA
galanterijskega Maga.
m«
Tovarna čevljev
Stran 4.	         »O	R	J	D	N	A>	Stev.	34.
je najmodernejše urejena (er izvršuje vsa tiskarniška dela Od najpripro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige, ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi najveCjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
OHnsna oprema Mr. katip, uiitov in reklam, listov. Lastna {vernica MM zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Dostopati z narodnimi manjšinami. Italijanske oblasti trdijo, da nc uživa v Italiii nihče drugačnih pravic, kakor naši zasužnjeni rojaki, ko jih obtožujemo zbog njihovega sramotnega postopanja z našimi. In vendar temu ni tako.
V severozapadnem delu Pije-menta leži dolina Aosta « 180.000 Francozi ki se smeto svobodno oo-Iuževati svo’eea Jezika v šoli. cerkvi in občini. Akoravno so ti ljudje že več stoletii pod Italijani, so vendar očuvali svoi jezik in individualnost. Mj ne zahtevamo od Italije nrav nič več. kakor da prestavi statute, ki veljajo za Valdaostača-ne tudi v Julijsko Benečijo. Potem bo vsai začasno mogoče eovoriti o kakili znosnejših odnošaiih med nami in Italijo. Prej pa nikakor, ker granitne stene, ki so jo postavili s sedanjim mučenjem našega življa ne more naš narod nikdar prekoračiti, pa nai je sklenjenih še toliko konvencij in kompromisov.
Italija v sliki je naslov ogromnemu delu uradnega turističnega urada »Enit«. ki obsega 20 različnih serij slik iz Italiie Po 1000 komadov. Ta urad uživa milijonsko podporo italijanske vlade. Pri nas oa ovira država z vsemi sredstvi razvoj turi' stike. Namesto da bi podpirala S. P. D., pa mu iemlie že podeljeno pravico polovične vožnie zbog če' sar ie padel obisk koč in z njim tudi dohodki S. P. D. Postopanje na-nram agilni »Skali« tudi ni tako, kakor bi bilo želeti z ozirom na njeno izvrstno delo.
Celovec mora nstati večno nemški je prisegel novoizvoljeni župan, velenemec dr. Bercht. Jugosloveni pa pravimo:	Časi se izoreminjajo
in nič ni nemogočega pod božjim solncem. Nekoč so tudi peli Kern-stocki o porušenem nemškem Mar-burgu. danes Pa prav lepo cvete jugoslovenski Maribor.
Slovenski iredentizem na Koroškem neprestano vznemirja koroške nemčurie. ki so se sedaj nekoliko potolažili v svojem strahu pred Orjuno. Tem možem, ki neprestano trepečejo 1. red slovensko iredento svetujemo, da daio koroški slovenski narodni manjšini vse pravice. da se bo lahko posluževala v cerkvi šoli sodišču. nbč;ni in uradih materinščine in to na osnovi re-
Ant. Krisper
RESTAVRACIJA
UUBIJANSKI DVOR
Še le
da se oskrbite po nizki ceni z letnimi novostmi za gospfde, dečke fii otroke pri
¥Um DERENDA & Cie
Uu&ljafta, Erjavčeva cesta št, 2.
nrocitete z Jugoslavijo za Neince v niei. S podelitvijo teh. sioer v st. germainski pogodbi zagarantiranih pravic bo najbolje izpodrezana težnja oziranja preko Karavank, ker
bodo Slovenci na podlagi teh pravic morda le vzljubili sedai njim tako osovraženi suženjski igo. katerega so iim nataknili po usodnem 10. oktobru leta 1920.
Tužni glasi.
V nedeljo, dne 11 t. in. ie povabil tenente miličariev člane izobraževalnega društva »Tabor« v Dolenji vasi ori Senožečah k sebi in zahteval od vseh. ki sodelujejo Pii tamburaškem zboru da se vpišejo v fašistovsko stranko, člani omenje" nega društva so si pridržali odgovor. Med tem Pa je moralo društvo ukiniti vaje tamburaškega zbora in vsako delovanje sploh. Morda le zapeljal omenjenega poročnika k temu koraku uspeh, ki sra ie imel njegov tovariš iz Sežane z godbami v Velikem Rapnju in Vrhovliah ali Pa Je morda hotel praktično izvajati to. kar ie pred nekai dnevi zahteval tajnik tržaškega fašia Ricci, da So morajo VD*saf; vsi Slovenci v fašio da tako ookažeio svoV> željo postati Italijani, kpr se /e ni zahtevala taka izjava nd njih oreden so postali italijanski državlian'.
črne sraice za otroke Šole so se že končale s poukom. Veliko ie revnih in ubogih otrok ki nu.ino potrebujejo svežega zraka in bivanja na deželi. Kakor drugod na svetu tako se tudi v ozemlju, ki pripada sedaj Italiji pečajo s to na sebi sveto nalogo, da skrbijo za te revne in bolne otroke in iim preskrbijo prepotrebno letovišče. Toda tudi to plemenito delo ie tu tesno združeno z raznarodovalno nalogo, ki sega že v vse nanoee življenja. Tako so se že lani dogodili žalostni slučaji s ferijalno kolonijo, ki ie šla v Lovrano k morju. Slovenskim otrokom ie bilo Pod strogo kaznijo prepovedano peti iii jrovoriti slovensko med seboj in zmerjali so iili neprestano s »ščavi« in drugimi takimi psovkami, katerih ie italijanski ježki tako bogat. Manjkalo tudi ni veliko in velikih kazni za uboge otroke, ki so se prišli zdravit. Ko jih .ie nekega dne obiskal slovenski učitelj, so se ra oklenili in hoteli kar ž njim domov. Učiteli je poročal staršem, kako sp erodi njihovim otrokom. Radi tega ie bil premeščen daleč proč od slovenskega ozemlja, češ. da je s svojim nastopom preprečil veliko nacionalno delo. Za letos na ie tržaški prefekt
veliki oficial g. Časti izrazil željo, da nai gredo vsi otroci moškega spola na razne ferijalue koloniie s črno fašistovsko srajco, deklice pa v belih jopičih »mladih Italijank«. Njegova želja ie bila seveda upoštevana. Ker pa so črne srajce drage. ie žensko fašistovsko udruže-nje pozvalo tržaške gospe k sodelovanju. da se oblečejo vsi otroci v fašistovsko uniformo.
Občinske volitve. Kakor znano so bila v vseh občinah z manj nego 5000 prebivalci odpravljena izvo-liena občinska zastopstva in na njih
mesto oostavlieni ml vlade imenovani komisarji. Odredba se sicer Se n/ po vsei državi izvedla. Tako čaka Goriška še vedno na imenovanje podeštatov. V ostalih večjih občinah, kjer vladaio občinski komi-sarii bi se morale, vršiti volitve, tako v Podgradu in Dekanih v Istri in v Idriji. Toda vlada ne kaže posebne skrbi v tem oziru, obratno, kakor poroča rimska »Tribuna«, glasilo notranjega ministra, so do nadaljnjega ukinjene vse volitve. Volitve, in sicer občinske in pokrajinske. se bržkone sploh lie bodo več vršile. To ie temboli verjetno sedai po obiavi pravilnika k zakonu o sindikatih.
Tudi občinski svet v Trstu le pod pritiskom sedanjega političnega tainika fašja. poslanca Niccija, podal demisijo. Dosedanii župan senator Pittaco se ie včerai v listih pral z dolgim poročilom o delovanju in poslovanju dosedanjega občinskega sveta. Vršila so se že pogajanja glede imenovanja izrednega komisaria za tržaško občino. Imenuje se na prvem mestu dosedanii mestni svetovalec Donpieri, ki je bil pred kratkim izključen iz faši.ia in pred nekai dnevi zopet pri-puščen. Imenuje se tudi dosedanji župan Pittaco. imenujejo se pa tudi stroge uradne osebe, kabinetni načelnik prefekta Riva in oreišnji občinski komisar Noriš. Ricci je bil zopet v Rimu. kier je poročal o razmerah v tržaškem fašju in o svojem »živem in energičnem delovanju«. Zanimivo ie. da ie tavnik
Pozor, samo
Pozor, samo 15 dni!
Ricci včeraj prestal izpit za aero-nautičnega pilota, kakor da predvideva, da bo moral še velikokrat leteti med Trstom in Rimom. Njegovo očiščevalno delo se nadaljuje. Tako je sedai odstavil dosedanjega glavnega urednika »Popolo di Trl-este«. češ. da ni objavil v celoti poročila »Agencije Štefani«, ki ie govorila o tržaškem fašju in ki ie vsebovalo izrecno priznanje in rekti-fikaciio dela poslanca Riccija s strani naiviš.iih fašistovskih Hierarhij.
ZRNA.
Mirotvorni davki. Mož z razvitim palcem ie med drugim obetal svojim mirotvornim podanikom i popolno odpravo davkov. Sedai pa čitamo v listih, da mora seliaški narod plačati vsako leto en milijon dinarjev samo za obresti izposojene vsote, s katero ie bil kupljen Hrvat-ski seliaški dom. v katerem danes rezidira seljaški tribun Stipica.
Polovično vožnjo ndklania ministrstvo saobračaja konsekventno na vse naše prošnje. Te dni pa objavljajo listi, da ie dovoljena polovična vožnia vsem onim. ki se bodo udeležili slavnosti 700-letnice
smrti sv. Frančiška Asiškega dne
2. avgusta v vseh mestih, kjer obstoje frančiškanski samostani In še se naideio v SLS ljudje, ki trdijo, da uživa Orjuna posebne privilegije vlade, dočim zapostavlja niene brumne pristaše.
Z ozirom na časopisne vesti o
zaplembi praporov Orjnnc. moremo kbnstatlrati. da ni bil zaplenjen niti en prapor in da se nahajajo vsi izven mogočnosti snidenja z izvršilci ukazov druge sile ki danes vlada v tei zemlji.
Na prijazno vabilo »Slovenca«.
da naj po razpustu Orjune pristopijo njeni člani k Sokolu ali Orlu. je sklenil ljubljanski baon da korporativno prestopi v Orle. kier bo potem moči v velikem opazovati asimilacijski proces v eno ali drugo smer. Predpogoje imajo seveda Orli, kot člani »Jugoslovenske orlovske zveze«.	...nif:
Amerikanska strojna oSja ešiinderska oBja autooSja bencin surovin® za svečarne surovine za milarne 5. t. d.
„OLEUM“
družba z o. e.
LJUBLJANA
TELEFON ŠTEV. »19.
To morate citat j!
Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki
los. Reich
LJUBLJANA
PoljsRski sraasSp
Poizkusite in presenečeni bodete!
najvccji vel
11.000 rizstavijalccv u 21 dežel
160.000 kupcev i z 4-4 Jeiel
Jesen 1926:
29 avgusta do 4. septembra
Tudi j a Va* je obisk velikega pomena? Podrofcna pojasnila daje:
Častno zastopstvo
STEGU 8N DRUCH
LJUBLJANA Gledališka ulica štev. 8.
iTdnu Josip Šlibar
LJUBLJANA, Stari trg št. 21, poleg Zalaznika.
Prodajalo se bo cd 1. do 15. avg. vse žensko in moško poletno blago s i5°/o popusta na vse do sedaj označene cene. Ne zamudile te prilike in oglejte si blago 1
LJUBLJANA
S®t$@riž®va ulica It. 24
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Drejče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: JožeSpan-