|ZAIZBOUftANJELBfA|
I) mm pi^inlili *<ImH>m<>' aH f» ff | priditlu «a nnMi, Vm te k?ai» )l
l/ i"	ttiv«. 11	It •* f/
GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki,
OTATHJE OPOZARJAM.
no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niate naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusu]o.
TKLKIMiONE: Cllelse* 3 J J4L' No. 32. — Stev. 32.
Kat«fw4 m Krt—i (lui Mmller Srptrmtber flat, IMS al U*e tmt Office M Nm Vark. N.
Act al Cmcimi *f Marek Srd. 1W1.
ADDRESS: 2J6 W. 18tb ST., NEW YORK
NEW YORK, WEDNESDAY. FEBRUARY 6, 1 939--SREDA, 8. FEBRUARJA, 1939
Volume XLV11. — Letnik XLV11.
KATALONIJA NA KOLENIH PRED GEN. FR A N CO M
Angleži bodo pomagali Francozom
republikanci zahtevajo, naj se general franco povsem iznebi laškega in nemškega vpliva
Španska vlada je pripravljena prepustiti ostanek Španske sovražniku. — General Miaja je baje pričel svoja lastna pogajanja. — Tudi osrednja Španska se nafjbrže ne bo več branila.
PERPIGNAN, Francija, 6. februarja. — Po nekem poročilu je španska republikanska vlada pripravljena generalu Francu prepustiti svojo še o-stalo četrtino španske zemlje, ako dobi od generala Franca saj "moralno jamstvo".
Vnanji minister Julio Alvarez del Vayo je imel daljši razgovor s francoskim francoskim poslanikom pri španski vladi Julesom Henryjem in angleškim poslanikom Ralphom C. S. Stevensonom na policijski postaji v Le Perthusu v Franciji. O-stali ministri pa so razpravljali o tem, da se predajo generalu Francu in s tem končajo 30-meseč no državljansko vojno.
Včeraj je bila fašistom prepuščena cela Katalonija in nato so se dogodki odigravali zelo naglo.
Ministrski predsednik dr Juan Negrin, ki je prvotno sklenil, da se bo Katalonija branila do kon-»a, je svoje mišljenje premenil, ko se je vrnil iz Španske.
Republikanska vlada se je pripravljena podati pod .nasiednima dvema pogojema:
I. Nikakih reprisalij proti vladnim voditeljem, ki bodo mogoče prišli v roke fašistom, kadar se bodo podala Madrid, Valencija, Alicante in druga mesta.
2. Zagotovilo generala Franca, da bodo fašisti odpravili iz Španske ves nemški in italijanski
vpliv.
Pred nekaj tedni je general Franco izjavil, da nobena tuja država ne bo imela glasu v njegovi \ ladi, včeraj pa je v Burgosu rekel, da zahteva brezpogojno predajo. Neko poročilo iz Pariza pa pravi, da vrhovni poveljnik republikanske armade v južni Španski general Jose Miaja ni odgovoril na sporočilo ministrskega predsednika dr. Ne-grina in da hoče sam skleniti preynirje z generalom Francom.
i akoj po razgovoru v Le Perthusu sta poslanika Henry in Stevenson brzojavila svoji vladi in pričakuje se, da bo angleški vnanji urad takoj stopil v stik z generalom Francom. Drugi sestanek »med del Vayom in poslanikoma je določen za danes zvečer.
Osvojitev Katalonije je končana in treba je samo še urediti krajevne oblasti. Republikanska armada je na begu v Francijo. Ako se bo še upirala armada v osrednji Španski, je zelo dvomljivo.
Medtem pa si Anglija in Francija prizadevata, preprečiti še nadaljnje nepotrebno prelivanje krvi.
Diplomati so mnenja, da se bodo vsak čas pričeli razgovori <med zastopniki republikanske vlade ter angleškim in francoskim poslanikom. Kje in kdaj bo ta konferenca, je še tajno, toda uradno jc bilo potrjeno, da bo dr. Negrin na konferenci navzoč.
Španski predsednik Manuel Azana in nekateri ministri skuiajo prepričati dr. Negrina. da bi vsled nadaljevanja vojne v osrednji Španski bilo prebivalstvo izpostavljeno smrti vsled lahkote in mor-jenja. Ker je general Franco v popolni posesti Katalonije, more vreči celo svojo voja&ko silo proti Madridu in na fronto v Estramaduri. . Predsednik Azana« ki je včeraj pobegnil v Fran-
španci beže preko meje v francijo
Nad 130,000 Špancev je že pribežalo v Francijo. Vojaki s civilnim prebivalstvom prihajajo čez mejo.
PERPIGNAN, Francija, 7. februarja— Na«! 100,(KK) spiskih beguncev je včeraj prišlo čez mejo v Francijo in so od-*li v koncentracijska taborišča. Ko so pričele prihajati na mejo velikanske ljudske množi -ce, česar so se francoske oblasti tako bale, je imelo številno francosko vojaštvo le malo o-pravka. Nekaj policistov bi mo.^lo med begunci vzdrževali re< 1.
Do seilaj je prišlo v Francijo nad 130,000 španskih beguncev in prišlo jih bo še najmanj 1.30,000 kot so<li notranji minister Sarraut.
Republikanski vojaki vzdržujejo vzorno disciplino in samo izprašujejo, kam se naj o-bmejo in kaj jim je storiti.
Dve vrsti vojakov koraka čez mos-t ~v Le Petbusu, po src di mostu pa se v avtomobilih in vozovih vozijo ženske in o-troci in ranjenci.
Na francoski strani meje morajo vojaki odložiti orožje, večinoma pa orožja niti ne pri j nesejo s .seboj
značilno predavanje j. masaryka
Bivši čehoslovaški poslanik v Londonu je imel v Združenih državah prvo predavanje. — "Evropa se brati z vra-
gom
99
V ponedeljek je predaval v klubu Brown univerze dr. Jan Masarvk, sin prvega predsednika čehoslovaške republike in bivši čehoslovaški poslanik v Londonu.
Med poslušalci je bil tudi John I) Rockefeller ter mnogo drugih ameriških odličnjakov.
Maisaryk je rekel: — Sodobna Evropa se igra z ognjem in se brati z vragom. Dokler ji Amerika ne priskoči na pomoč, je njena civilizacija v največji nevarnosti. Demokracijam je že večkrat pretil pogin, toda nevarnost ni bila še nikdar tako velika kot je sedaj.
Masarvk je dolgo in široke razpravljal o fašistični propa gandi, ki širi po njegovem zatrdilu sovraštvo in laž. Vse to je namenjeno pripravam za bodoče napade.
Iz New Yorka se bo podal Masarvk proti Za padu, kjer bo imel predavanja po raznih ameriških mestih.
Njegov prijatelj Edward
tunizija je sporna t0cka
Načelnik nemških napadalnih čet je odšel v Tunizijo — Italijansko časopisje zopet svari Anglijo.
to svečano izjavo je podal chamberlain v parlamentu
LONDON. Anglija, 7. februarja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v poslanski zbornici nepričakovano obljubil največjo pomoč, katero je sploh kdaj obljubila zadnje časa angleška vlada. Chamberlain je izjavil, da bo Anglija
RIM, Italija, 7. februarja.- Pomagala Franciji v vsakem slučaju, ako bi bili
ogrožani francoski interesi od katerekoli strani.
Iz mesta nato odhajajo po Beneš, bivši predsednik čeho
cestah na vse kraje. Mnogim beguncem so odkazana taborišča med Le Perthusom in Le Boulou, drugim pa je naročeno, da gredo dalje proti Arge-lesu.
Med sedanjimi begunci ni več nereda in zbeganosti, kot je bilo med prvimi begunci 111 prihajajo med zbijanjem šal in petjem. Francosko prebivalstvo se požrtvovalno zavzema za nesrečne begunce.
Ker španski vojaki po nekaterih krajih pripeljejo s seboj celo artilerijo, so francoske oblasti v zadregi, kaj bi napravile s tem orožjem.
Oblasti so starišem naročile, da skrbe, da* ostanejo njihovi otroci v hišah, kajti nekateri španski vojaki, da porabijo svojo municijo, streljajo na ptice in druge živali.
«tiaiii«ttt ,,»«111111,, ........... ..................
M«uHt'>tHmM(|Hl,l>t.Ht()f||iI»Ht|||||)tj;H|),ttJ
Naročite še danes S. A. Koledar za leto & 1939.
slovaške republike, je dobi! službo profesorja na univerzi v Chicagu.
Samomor bivšega senatorja.
AUGUSTA, Me.. 7. feb. — V tukajšnji državni bolnišnici se je do »>mrti zabodel Harold E. Wicks, bivši predsednik senata države Maine. Bolehal je za neko neozdravljivo bolezen.
ITALIJANSKI DELAVCI V NEMČIJI
BERLIN, Nemčija, 7 feb. — Novo tovarno za izdelovanje "ljudskih avtomobilov" v Fal-lerslebenu večinoma grade ita lijanski zidarji.
Izmed 519(5 delavcev, ki grade tovarno in hiše za delavce, je 2250 Italijanov.
Ravno tako pa se je Nemčija dogovorila s Poljsko, da bo letošnje leto na neij^kih kmeti jalh delalo večje število Poljakov.
Načelnik nacijskih napadalnih čet Viktor Lutze je odpotoval v italijansko Tunizijo, da pro-učava tamošnje razmere in zlasti mejo proti francoski Tuniziji. Ob istem času pa je i-talijansko časopisje zopet posvarilo Anglijo na 44 težak položaj'*, ako bi bile zavrnjene
italijanske 44 na ravne aspiraci-■ . » » jt* ■
Kmalu zatem, ko je Chamberlain v poslanski zbornici Franciji zagotovil pomoč Anglije, je Virginio Gay da v li-t-tu "Giornale d 'Italia" med drugim pisal:
44 Angleška vlada ve prav dobro, da bo fašistična Italija ■zasledovala svoje naravne a-ispiracije, dokler niso vresni-eene.
44Zato je mogoče smatrati, da gresta vlada in Chamberlain nasproti dvema inožnosti-rna: ali pride do zelo težkega položaja, ali pa se bo zrušila vsa angleška domača in tuja politika."
Lutze bo v Libiji gost maršala Itala Balba Na svojem potu bo prišel v Gadames, ki se nahaja na meji med Libijo in Tunizijo, ter se bo pri tem držal obljube kanclerja Hitlerja v državnem zboru 30. januarja, da bo
"KITAJSKA BO ZMAGALA BREZ TUJE POMOČI"
Prof. Shang Kaing, ki je član kitajskega narodno političnega sveta, je prispel te dni v Washington, ter izjavil jx>-ročevaleem, da Kitajska ne potrebuje tuje pomoči, ker bo tudi ! brez te zmagala. Japonsko- ki-' tajska vojna se nahaja seilaj v drugem razdobju. Prvo razdobje je bilo obrambno ter se je končalo s pa<leem Hankova. Zdaj se je začela druga doba, ki jo je prof. Shang-Kiang o-značil kot priprave za protio-fenzivo na vsej črti. Kitajska razpolaga zdaj z 240 divizija 1111 po 10,000 mož Odslej ne bo več odločilnih biti:, temveč bodo kitajske čete hitro napadale tako, tla japonska vojska nikdar ne bo imela miru. Japonci po mnenju prof. Shank-Ki-anga ne bodo inuli za te vrste borbe dovolj vojakov. V bitkah pri Šanghaju so Kitaj ci izgubili trikrat več vojakov kakor Japonci. V bitki pri Su-<?haufu je razmerje med kitaj-Nemčija zaslučaj ^kinii in japonskimi izgubami vojne pomagala Italiji.	j padla na 2:1, v bitki pri Han-
List "Stampa" pravi, da bo-.kovu pa so bile izgube na obeh do italijanski legjonarji ostali j straneh enake. Iz tega se vidi, na Španskem tudi po končani j tla je kitajska vojska že popoi-državljanski vojni, da prepre- noma dorasla Japonski, čijo vse politične spletkarije kake druge države proti Francos'i vladi.
44Ako Pariz želi, da se italijanski legjonarji vrnejo v Italijo, kar najhitrejše mogoče," pravi Sta 111 pa, 44 tedaj naj sumo pusti, da gredo stvari svojo pot in naj ne poskuša, da bi nadomestil Franea ''
Italijansko časopisje je tudi poročalo, da je na katalonski fronti bilo ubitih 96 italijanskih vojakov.
Mussolini je nadziral ška-
KUBA BO POMAGALA MEHIKI
MEXICO CITY, Mehika, G. februarja. — Vrhovni poveljnik kubanske armade polkovnik Fulgeneio Batista je 25,000 Mehikancem rekel, da more Mehika, ako bi bila v nevarnosti njena neodvisnost, računa-
cijo, se je nastanil pri svojem svaku Alejandro Rivas Cherifu, v majhni francoski vasi Collonges-sous-Saleve ob švicarski ,meji nasproti Ženevi.
Znano je, da je predsednik Azana že davno želel skleniti premirje z generalom Francom, toda njegovi ministri so mu v t§m nasprotovali
Nekatera poročila pravijo, da je vrhovni poveljnik v osrednji Španski general Jose Miaja pričel konference s civilnimi in vojaškimi oblastmi.
ti na pomoč Kube. Batista je dron bombnikov ter je imel po- j rekel, da so Kuba, Mehika in svetovanje z najvišjim o-1 Združene države tesno združe-brambnim svetom glede stanja 110 v idealu svobode in demo-
krači je in v fronti proti totali-
vojaške sile.
RAHLOČUTEN LJUBIMEC
AER, Mass., 6. feb. — V vojaški bolnišnici leži težko ranjeni Harold Smith, ki služi že tretje leto v ameriški armadi. Zdravnikom je povedal: — Sinoči sem spremljal svojo dekle proti domu. Reke! sem ji, naj me poljubi za slovo. Ona pa ni hotela. To me je tako ujezilo, da sem nameril na sence revolver in sprožil. Skoda, da se nisem do smrti.
turnim državam, katere podpi rajo vsi delavci republik padne poloble.
za-
KOLCANJE POVZROČILO JMRT
PUEBLO, Colo., 6. feb. — 52 letni bivši mornariški častnik John E. Lawler je danes umrl Šest dni zaporedoma se mu je kolcalo in naposled ga je kolcanje zadušilo. Pred leti je imel sličen napad. Kolcalo se mu je deset dni.
Chaimberlain je s svojo izjavo odgovoril na vprašanje la boritskega poslanca Arthurja Hendersona, ki je Chamber-laina vprašal, ako se angleška vlada strinja z izjavo francoskega vnanjega ministra B011-neta rv parlamentu.
Chamberlain je nato na Hen-dersonovo vprašanje odgovo vorfl:
"Kolikor mi je znano, je Bonnet v parlamentu 26. januarja izjavil, da bi za sluča j vojne, v katero bi bili zapleteni Anglija in Francija, Anglija postavila Franciji na razpolago vse svoje sile in ia bi bile vse francoske sile na razpolago Angliji.
44 To je v popolnem »soglasju z nazori angleške vlade."
Chamberlain je svojo izjavo bral tako mirno in tiho, da se marsikateri poslanec ni niti zavedal velike važnosti njegove izjave.
Vendar pa Ohamberlainova izjava ni nič nenavadnega z ozirom na angleško-franrosko vojaško zvezo za slučaj, da jc Francija ali pa Anglija napadena.
Sicer bo šel Chamberlain tudi v bodoče, kakor je pričel v Monakovem, v svoji politiki po isti poti do skrajnosti, da vzdrži mir, toda njegova sedanja izjava kaže, da ima tudi Chamberlain doforo začrtano mejo svoje popustljivosti.
Do sedaj se je Ohamberla«n vedno izogibal povedati, v koliki meri bi Anglija pomagala Franciji, ako bi bila napadena. Sedaj pa je njegova izjava jasna in najbrže je «s tem Chamberlain hotel posvari*i Mussolinija, da bo šla Anglija Franciji na pomoč, ako bi prišlo do kake vojne med Italijo in Francijo zaradi Tunizije.
SPOR MED RUSIJO IN MADŽARSKO
MOSKVA, Rusija, 6 feb. — Petletni diplomatski odnošaji meti Rusijo in Madžarsko so bili končani, ko se se zastopniki vnanjega komisarjata poslovili od madžarskega poslanika, ki je na prošnjo sovjetske vlade odpotoval iz Moskve s svojim diplomatskim zborom.
Rir-ka vlada se je odločila do tega koraka, češ, da je Ma-džarska prenehala biti neodvisna država, ko je pristopila k protikominterni zvezi.
Zastopniki vnanjega komisarjata so se na železniški po-' staji poslovili od madžarskega poslanika dr. Mihaela Juu-gejrth-Arnothyja. Vnanji komisar Maksim Litvmov je bil na« menoma odsoten.
mvmt R HDD A1*—N«w T«if
.Wednesday, .February 8, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY
f
*wigp - —
*fcla$ naroda"
OK tub rfttn^
1
Owoed and Published by «4X1V KM 11! rOtLUHlMj OUMfANl
IA CerporaUoa)
■ rswfc Matter. IWiiMt	J. l^upalia, ete«.
Pi*.« uX butUuraa of Ike corporation titd o*lrsoeee or above rffieuri: Its IVKHT 1Mb cmUECT	NKW VOKK N. V.
46th Year
1MI4(JACI> BlVKJtl DAT EXCEPT 8UNIJAYS AN Li HOLJl>A¥H
AJwfttwm on Agreement
JCa Vl,. lato valji I lat os Ameriko Za Ne« Torlr ia '-Ho leto . . |70u
«» Kanade ..............|MC z* ,Mii >ta ................|3M)
***	................«a lt»«wuTn»Uu uHoleto.. 17 .W
/•a ft**rt ................$1J0 'Zu pol leta ................tS.SU
___8nkscHpllon y^Tti^--^ ^	~ - ~ =
NAJtODA- IZHAJA V8AK1 DAN IZVSUCliAl NEDELJ 'N PKAZN1KOV
1.L4& NA KOD A", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. 1. TELEPHONE: CUriaa S—1242
FRANCIJA IN DRŽAVE JUGOVZHODNE EVROPE
V	političnem pogledu se je prijateljstvo med .Ju gosi a v i jo in Francijo precej ohladilo. Primer Čehoslovaške je prepričal jugoslovanske državnike, da se na Francijo ni kaj pri-pi ibližnje rimsko-berlinskemu osišču.
približuje rin»*%o-berlinskem osišču.
Za Francijo je evropski jugovzhod velikega gospodarskega (MNiiena. Države, ki pridejo pri tem zanjo v prti v [m »štev, so .Jugoslavija, Madžarska in Romunska.
Francoska vlada razvija v zadnjem ("•asu ž>\ahno akei-jo za obnovitev trgovskih in političnih vezi z jugovzhodnim', državami.
Francoski zastopniki so ~e z jugoslovanskimi skoro ves teden pogajali, v Parizu je bila pa tudi madžarska misija.
V	kratkem bo dosjnda iz Bukarešte v Francijo posebna delegacija, ki bo nadaljevala pogajanja, začeta ob oL'bku francoskega gospodarskega odposlanstva v Bukarešti.
Velike važnosti je bila tudi konferenca, ki so se je pod pred-tvom francoskega ministrskega predsednika Deladiera udeležili vsi ministri, v eijih poroeje spadajo gospodarska zadeve.
Te povečane francoske trgovske delavnosti seveda ni smatrati za francosko trgovsko ofenzivo v jugovzhodni Evropi, pač pa hoče Francija popraviti stare napake.
Francija zaenkrat noče drugega kot utrditi francoski položaj na jugovzhodnem evropskem trgu.
Predvsem gre za rešitev problema cen, kajti ta problem je perstal zelo |>ereč zaradi razvrednotenja francoskega franka.
Teh francoskih poskusov Nemčija in Italija ne bosta mirno gledali, posebno pa Nemčija ne.
In zdi se, da bo nudila Nemčija Madžarski, Jugoslavi ji in Romunski znatno ugodnejše pogoje kot jih jim pa bodo mogli nuditi Francozi.
AMERIKANCI ZAPUŠČAJO BARCELONO
Par dni
z;
prediio je padla Barcelona, so dobili tamkajšnji ameriš'ki državljani naročilo, ipOsfe mesto. Odvedeni so bili v čolnih na ameriško bojno ladjo "Ornabo".
na |
Iz Jugoslavije

vf^v
^^ \
-	Acer \
\	ocvo •	i \\
\	V--
\
V^	je
AKO !M 4 MEH A VATE • OBISKATI SVETOVNA KAZSTAVU. VAM IK TA ZKMIJKVID !N E OIIII O. D N U_iii>XlLEJi±LN, -
OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAV! V NEW Y0RKU BO SLEHERNEGA PRESENETILA
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
1939
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
^ll^VC « poitnuu*
*>r,:	H* zamudite te prilike!



Slovenic Publi
^yi ^fh te
siting Co.
«5*. M-
Morskega nosoroga so ujeli.
Bratje Jankuliči z otnka Mi-jeta so ujeli tri metre in pol dolgo ter r5< MI ki; t« žko iil>o, ki je priplavala za inekiin angleškim lušilcem. Ker se je občinstvo za to ribo zelo zanimalo, so jo bratje Jankuliči pripeljali v Sarajevo. Hiba, ki je I morski n« sorog, ima štiri vrste zob, j**zik j»a velik kakor dva v o lovska, na glavi ob strani ima p«*t škrg. Na -hrbtu ima tako oster <gr«d>en, da ž n.i'in lahko fpr«*r<-/.e čoln.
Iz strahu pred prijatelji šel v smrt.
V Zagrebu se je obesil na kljuko na oknu v svoji sobi upokojeni tajnik državnih /.«•-Irani« Oh.kar <irgič, .star 50 Ko ga je žena zagledala, se j<-tako ustrašila, da j«- planila iz sobe in k Urala sosede na po moč., Ko je prihitel sosed, j«* Grgičci snel in mu je skušal r umetnim dihanjem rešiti živ
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Ka $ 2.4.1 .......... Din. 100
$ 4.75 $ 7.<*> $11.00 $21.80 $4-
Uiu. 2UV> liin. 3(>0 Din. 500 Dill. 1000 Din. 13KW1
V Italijo:
Za f o.ao « 12,-$ 29.— f 57,— $112.50 $107.—
Dir 100 lir 200 Lih 500 Dir 1000 Ur 2000 Dir 3000
KEK SE CENE SEDAJ HITR< MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPKEMEMKI G OKI ADI DODI
2» Izplačilo vetjih umsIiot k at zgoraj naveden«, bodisi v dinarjih aH lirah, dovoljujemo še boljše pogojt. *
NUJNA NAKAZILA IZVR&U-Sjemo po cable letter
ZA PRISTOJBINO $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) tiff W. 18th ST., NEW YORK
lj**njt% toda bilo je že prepozno. tirgw* je )>iJ živčno bolan in «si- je domŠljat da ga 'preganjajo njegovi prijatelji i m-ga 11 oče j«.- popolnoma uničiti.
Iz bolnišnice pobegnil na pokopališče.
V	Sarajevu so' ljudje .pozno /am čer, ko so ,šli mimo pravo-slavenga j)oko|»ališiea, slišali iiHko zdihovanje. F>«kstali ho pozorni, vendar nihče ni imel p- guma, da bi šel na pokopališče gledat, kaj se tam godi. Šele dniirl tlali iso zapazili, da med grubuvi leži neznan človek. Polieija je takoj odre«lila, da m> najdenega človeka prenesli v ■boluišnieo. Ril t<» kmet IStajič,* ki so ga jired nekaj dnevi pripeljali bolnišnico. Imel je hu<lo vročino. Ležal .j«' nezavesten, zv< čer pa j«1 nenadoma skočil iz postelje, tekel do o'kna in skočil s-kf^zi. Bolniški strežniki so t:vkoj hiteli za njim, pa ga niso mogli nikjer najti. Našli so ga šele drugii dan na pravoslavnemu pok< fpali šrii.
Sin ubil očeta.
V	v a*-i (»ornji Katuni pri Jagoilini jt* te «111 i odigrala krvava žaloigra. Kmet Sveto-1 zar I^iizarevie je medt<*ni, ko j«' njegov sin služil vojake, zapeljal svojo snaho. Ko se je sin vrnil domov, mu je žena priznala, kaj se .je zgodilo. Od tega (časa je "vladalo med očetom in sinom srdito sovraštvo.
Prepiri v hiši so bili na dnevnem redu. Stari je celo nameraval svojega sina uibiti, da bi mogel nadaljevati svoje pregrešno razmerje k snaho. Po hudem prepiru je stari -zgrabil samokres, da hi sina ustrelil.
Sin pa mu je odvzel orožje, vrgel očeta- na tla in ga tol'kel s samokresom po glavi. Prizadejal mu je tako hude poškodbe, da je oče 'V bolnišnici usmrJ. Sin se je sam naznanil oblawtem.
Vrgel je ženo v kanal in se skesal.
V	Srbobranu je .kmetovalce Todor »Jartkovič vrgel svojo ženo Olgo z mosta v* kanal Kralja Petra I. Hud je bil nanjo, ker ni vee hotela ^ njim živeti. ('im pa je ženica štrbunknila v hladno vodo, se je tudi Trf-dorju storilo milo pa je skočil
za njo, da bi jo rešil. Prihiteli so ljudje, ki so oba potegnili iz vode. Olga se je odpravila doiuo'v, da se temeljito posuši. Todorja pa se kar mokrega spravili v sodni za
Tri dni in tri noči v prepadu
je prebil I« vec Periša Simič k/. l'ba. S svojimi psi je zasledoval lisico in je za njo skočil v brezno. Zaman je nato klical na pomor. Šele tretji dan h) n;a čuli kmetje, ki so v Imeti pripravljali drva. Z dolgimi vrvmi so ga spet potegnili na d;;n. Podjetni lovec k sreči ni »bil izstradan, ker je imel v -lovski torbi dovolj pro-vijanta, svoja dva psa pa je 'krmil y. ustreljeni-m zajcem. l>ve ustreljeni lisici je ohranil.
Odkril ukradeno vino in za to bil zaboden v srce.
Ka zagrebško >kiru,rgičnd kliniko so pripeljali iz Dugega sela go>tilniičarja in trgovca Fr. Juvana. Ju van je ranjen z nožem v prsa in se boje, da j«' ranjeno srce. Zdravniki ne trudijo da bi mu pomagali, vendar vse kaže, da bo ves trud zastonj in da .Juvan ne bo ostal pri življenju. Ju van je prišel na dvorišče nekega kmeta v T>ugem sebi, kjer je našel 42 liekitolitro'v vina skritega v
gnoju. Takoj je nvidel, da je vino u'kradeno in je zato izzval kmeta na odgovor. Kmet pa je pote^n^l^npž in za^Mdel Juvana v prsa.
Na begu ranjen vlomilec.
V	Zagrebu je policij-"ki stražnik -zalotil dva mlajša moža, ki sta .na ramenih nesla vreče. Zdela sta se mu sumljiva) in ju je prJzval, naj se ustavita. Možakarja sta pa pričela bežati. Stražnik je hitel za njima in ju večkrat pozval naj se
[ustavita. Ker se nista odzvala, je stražnik potegnil samokres in dvakrat ustrelil. En mož se je ustavil, drugi je pa l>ežal najprej. Stražnik je takoj hitel <lo rr.njenega moža in spoznal v njem starega vlomilca Milana OajMkega, ki je bil zaradi vlomov že 24-krat zaprt. Gajsknga fco »najprej ( dp. ljali na kliniko, kjer so ga ob vez-rli. Ker rana ni nevarna, .so «ra nato odvedli v policijski zapor.
85,000 din v nogavicah in slamnici.
V	samotni ulici Daravara je v ubožni kolibi prebivala starka Marija Hladnikcva, ki je bi'la /tako >»kopa, <la včasih po tri dni nrčesar zaožila. Te dni jo je zadela kap. Ko j** sodna koniisija pregledala stanovanje, je našla v omari mnogo dragocenega nakita v zlatu in
dragem kamenju. V zaboju na ])od<tr»TŠ-ju so našli 50,000 din v srebrn, v slamnici pa 35 tisoč din v tisočakih in stota-kih. Ves papirnati denar je {bil zašit, v stare nogavice in cunje.
• 9

Prijeta ponarejevalca dolarskih čekov.
V Capi ji ni v Bosni sta te dni prišla k nekemu trgovcu dva mlajša moška in hotela vnov-čiti ček na .*?72 dolarjev. Trgovcu se je zdel črk sumljiv in je zadevo naznanil oblasti. Oba moška so aretirali in našli pri njih čeke na 3080 dolarjev. Ponarejanje sta priznala. Ponarejevalca sta brata Andrija iu Pero Musladin. Ker ju išče tudi uprava Beograda, so ju prepeljali v Beo grad.
«l||,|!lll"Hl|,|!,||IUI||||!l,|llll||||l|,|MM»,|l iaB>*l|||ltaftVI|Mlll9|V|.Mal|o*l||la|fllBal|a«l||KtaMMli|l
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
Nova-
wihuh u m uHeic i: Kima muHun« ;n ngwnnmmiiitniHaiimiiuiuann uaitafissB^aM
IABCifjrro/
«»1fCll.( Mr ■.PKAW.M*-! PtOtUilW VIC	■
cm fwtr />u imate «aj. ■ MlM-»MLURM - ■
' \ »«»»Mi n>ui«w>oiiinmwic^| J ? j I IWIJt Potni IM fulfil*
Sn i Is—I-r-«1 l/OMU^VJt M/ r^ A
Uporablioio 9« p« mu 1 vet« im 1847
VELIKA
KUHARICA
dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere vec kako* še tako gostobesedna reklama.
Nh vee kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorica vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je otMlelana nad vse pregledno. Izbira reeeptor Je izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODHOCJT. Oprema knjige je razko&na. Nešteto je slik ▼ besedilu, M pa je novih harvanih tabel, ki jih je naslikal Dragotin Hmnek.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zs zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo avojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebho izbranimi >dili. Za vse to ji bo najboljša vo<3iiica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
Četudi je osmi natisk knjige v Tseh pnf-i^h no samo vsebinsko, mm* pak tudi tehnifno popoln*ji! od vseh dosedanjih	Jo mm knjigi
eeda j znižana.	$ P <Po*tofao piaža— »M
Naročite pri • Vel|m
k\IliiAHVI: SL%\mt PUBLISHING lOMPUV
216 West 18th Street ^ New York, N. Y.
GOSPODINJE IN DEKLETA, TO Ji ftNJioA lA VA8!
■ .■ ■ --
Sele včeraj sem zvedel, da se je Ciril Stular že prejšnji teden vrnil iz domovine, kamor je bil šel obiskat *s\ojf> postarno mater. Pred odlio-doin je oliljnbil, da bo ob po vratku gotovo o>ial dan ali <K'a v New Yorku, in lahko mu je žal, ker jo je'kai nanagloma pobrisal v Detroit.
Dva njegova newvorska prijatelja sta mu pripravila prijetno presenečenje, ker se mi1, je pa preveč mudilo, sta >i s;;-ma privoščila njemu na men ji* ne dobrote.
V	jutrišnji številki bom nekaj pisal o .lože111 Zeleneli, ki tai-na, da bo te dni star petde>« t let.
To mi je sporočil J.,;.. iz Most:
S ved ras t fant ic prišel na nabor.
Ofieirji so si ga ojxle^ovaii in nazadnje rekli, naj se obrne in leoraka do vrat.
Med potjo mu je pa že zdrav nik rekel, da je ne posoben zn vojaško službo. _ — To bi mi bili pa tudi lab-ko v obraz povedali, — se odreže fant.	f
Sonet.
Ej, staramo se, staramo se. braltje!
Nič več v očeh rti ognja, niti v krvi.
Prav kmalu zadnji ho, kdor bil je prvi
pri ženskah in v ljubezni. Spat je
šla vse nekdanja sila. Mimo spat je
šel ves uspeh prt ženskah in dekletih.
("e nisi star po srctl, si po letih.
"Jok! Nema -više!" — pravijo Hrvatje.
Pa tudi ženski -vet se stara, stara,
kar sem poznal pred leti ji!« dekli če v,
so danes mamke že. O, sto hudičev!
Mar je življenje res prebita para?
(Mar svet je res tak« orekleto ničev,
da drugega ne zna kot da se -ttara ?
Španska vojna, ki je divjala ^koro tri leta, -se bliža koncu. Zmagal bo fašM Franco, ki je Užival ves čas podporo treh mogočnih zaveznikov: Hitlerja, Mussolinija in Vatikana. V vsem tem času sta si bila Hitler in ValFkan večkrat v laseh ter istotako Mussolini in Vatikan, toda kadarkoli je bila u-soda Španske na tehtnici, so vsi trije z vsemi mogočimi sredstvi podprli Franca, prva dva z orožjem in vojaštvom, Vatikan pa z moralnimi in menda tudi denarnimi sredstvi
Evropskim demokraeijam jo odklenkalo.
Močne in mogoonq so bile, toda Hitler in Mussolini sta jih ugnala v kozji rog.
Z Abesintjo se je začelo. Če bi Anglija iri Francija hoteli, bi se Mussolini nikdar ne po lastil te afriške države.
In. ee Hi Anglija in Franeija odločno nastopili, bi Fratieo nikdar ne vdrl z Maroeani v špansko zemljo.
Iti ?e 'bi se Angl:ja in Francija količkaj zavedali svojih obljub, bj bila Čeh oH o vaška še danes taka, kakoršno je ustanovil veliki mislec ih dHivrtik Masarvk.
V	poslediijih letih sta se pa Hitler in Mussolini prepričala, da Anglija hi Francija trepe tata pred njima. Karkoli si bo-srta "zabila v glavo, bosta dosegla, dokler... dokler ne bo sovjetska Rusija pobegla vm^s m jtoifc■	-
Peter
'5	- ^
"GEl« ' l&f B 0 B AM—New Tor*'"
nH» 4	■ni
H Kratka Dnevna Zgodba Ji
*Vcclne8day, February 8, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY
Zločini iz fisoc in ene noči
podjetja in ji je ponudil, da ji
Primer, kakršnih je le malo
'	t i.'.i• U»i. . " i . .
kriminalni Zgodovini, so*bo za primerno plačilo dovajal
pomlad bo se prišla
kt-^a, ker je združeno 7. mojo
obravnavali te dnii pred kazenskim	Kairu.
^oclni^ zavoljo katerih se je inpral zagovarjati Mohamed
rf t!)|-' „7? i!-
Fa—
iiijada dekleta in ženske. Lastnica se je s tem strinjala in Faraghally je začel iskati živo blago." Prva njegova žrtev
l >rn«gu
(►prosti mi, da Ti pišem, mladostjo. Toda, glej, prav te dni, ko je Ti si mentni otrok m vsega *ko[>nH i|h> prisojnih krajih tega ne Ik»š razumela. Kljub zilaj, ko so v opoldan- t«nnu pa«bi Ti povedal .še nekaj, 'kt 10 -o«cu zažvrgoleli prvi «kar nit4 vsako spomlad zaboli ptii'kr, mi je postalo tako rud- in za-fceli. Tudi to boš težko no pri wicu. Ktuiar zjutraj razumela, zato Ti moram naj slonim pri oknu in strmim čez prej povedati pravljico o las liolovec, mi v motnih očeii od- tovki, kakor sem jo nekoč, dol-m vajo rd " vem, ali j
ri< nj< , - katerim gledana v ju- sveta Se ni bilo ptičjega petja tiar.jo zarjo in čakam. Čakam nee*>ia velrkega. Nekega jutra nt* bo v**r bolečine, ne bo več hrepenenja v naravi. Planila l.<HfM)k(,r:<*!, vrgla flbo s sebe tež-k»' indhM odeje, umila se bo v ob 1 nem dežju in po vsej oblaki »e «l>o -okrasila * zelenjem in šopki. Takrat, draga, bo le-
•'časti -oblački. Ne go je že tega, slišal doma. bolečina alj hrepe-^ (»javijo, la oh stvarjenju
kot j«1 danes ta dan. Nemo, neslišno so brzeli skozi zrak pitiči in slišati je bilo le šviste-nje njihovih peruti, ko »*o 'kot Inisk naglo švigali nad zemljo, ali pa plafhntanje težkih in o-faornih teles, ki so komaj premagovala isvojo težo in se vzdržala za dober lučaj od tal. Mi l)omo -e čudno težki. Nekega dne pa so bili vsi ptiči : v naših telesih bo šepoklicani v nebo in Stvarnik
je naročil svojim angelom, naj naučijo ptičev petja, in začela se je šota, »kakrisne še ni bilo. (Slavček se je kaj hitro privadil najlepšim melodijam. Tudi šikrjančku in nekaterim drugim je šlo še dosti dobro v glavo. Le lastovka, nesrečna lastovka je ivse sproti pozabila. Nemirno ise je presedala, stresala z glavo, utripala s perutnicami in strigla z repom, a n<*beška godiba in angelsko petje sta .ji ostala daleč. O, sa; je sjvžvrgoleta, saj je po vseh
udna zaspanost zimskih ne-kourni-h nott'i, v naravi pa bo urno življenje, samo kipenje, it ima rast.
fn tedaj l>o m'kega dne pri-vrlsiitala k nam prva lastov-a. Ti ne veš, kaj vse to po-m ni. Lastovka! T! si iz *ne-la doma, kjer le na redko las-( iivke po-1 oje. Jaz pa w>m tiH*čki sin. Po naših kmečkih i'šah in hlevih je vse polno nt i okov in tramov, kamor si istovke lahko pritrdijo svoja n**aul*ea. Z<laj,*veiš1, česa me rtom ni vsako pomlad prva las-»vka? Doma, tis»te okorne hi-* pod vasjo, tistega vrta, po »te rem smo se igrali, ti*t<wa 1 »toka, v katerem smo se kotili in » katerega nas j<* vča-h k milj pravi čas izvU-ka <i4foa materina roka. FSpo-
.Šlo je. Lepo je zapela, a kaj, ko ji je tako kmalu poSla melodija: premalo je bila pri svojih nebe-šlflli 'učiteljih. Pa je
zmogla
FMjgn^nv k svojo sooffjtožen-1 je 'UjUa 10-iena lepa mladenka-, ko, so poclolbni v vsth jpodrob- ki ibi bila srečna, da je poeta la i^SM'? i4' )colportažne- žena odličnega moža. Moha-
mu romanu. Poraglially je sin med se .je ž injo namreč poročil, u^TedWga Ikair.^kega Veletr- da bi jo lažje .s pravil za svoje J&ovff Jn njegov, oče si je želel, orodji da bi njegov sin napravil di-
a znova ni^^m zm^aU^	To(la _ .
več kot prej, Tet aj le zlezla I ^ ^^ —j v	pove
nazaj v neHp m.potoka S^vajJM kmaJu ^išel na kriva ni ku ,svoje jjorje. Oee pa ^.^''^»jaVy. '"vfsHikie vsote1 potolažil, naj ne tojzal^tn^ filg'-p^fr ^tavab. Vsa za rad l te^ saj tjvh drt^it P^A^^^ga očeta <o bi in ptički ne "znajo vsi peti, sc to-.	^ je 0jse končno
lastovka ]>otoži]a B6»nt da bi s svojim petjem rada razveseljevala ljudi, to jo St varili k a tako ganilo, <ta ji je obljubil, da jo bodo ljudje radi imeli,, čeprav ne bo znala nič peti. S2? tem tolažilrfrn .se je »vrnila k ljudem. Nič ni pela, le včasih se je vsedla nad Adamovo glavo in tako sladko začebljala, tako ljubeznivo pokramljala, da jc Adam za trenutek pozabil na svoje ,gorje in skrbi, rie ozrl v lastovko in oči so se mu spet zai-krile, po žilah mu je zaplala nova ikri.
In »taka je lastovka še dahneš. Vsako .pomlad pribiti kramljat in šč^betat pod našo trcho. Tn včasih, ko sem bil e d^mia in me še ni y>oznal svet, sva se tako lepo pogovorila o vseh najinih težavah in majhnih nkrbrh. Vselej mi je odleglo in tudi ona je zmeraj s čudno živostjo planila izpod trehe, kot 'bi jo bilo sram, da
Dva. dni po poroki je mladi del svojo (ženo k last-lasnega podjetja, Far-Harun el Samri. Prodal jo je po vseh pravilih. Sprva je zahteval zanjo 50 funtov šterlingov, j>otem se je zadovoljil s tretjino te vsote. Ko
l&o ne kot Ona. Tedaj pa ^	pta^evati drage za- .	, . ... , , ,
bave svoj^ .sina, je prekinil ^ zf™ ^^ kakf" ž njim Wal rti-k	na usoda j, je .namenjena, je
začela besneti. Faraghallv pa
>vojib močeh zabela, a ko je ^e je» predolgo zaklepetala z slišala svoj glas, se ji je spri- menoj.
čo lopega »n^elukega petja zdel bripav. Ni hdtela »s ><vo-jrm slaibim glasom kvariti nc-<>eške fiesmi in j«' v tej svoji
msnv-i odletela na zemljo in 1 lastovke, ni miru, kjer se zatekla k ljudem. Slišala
i me mojih bratov in je Evo. kako je s petjem Ada-noje matere in očeta, spo-lrtra krajšala čas, «pa je posku-*ga in «ilad-'sila pomagati še ona in, glej.
me vs«*ga hipcga
Prva, najstarejša, največja in najbogmtejia slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
.................. 1 1 1 i	11 »It^^^^ahi -•-- - ---
kranjsko stoVenska
katoliška jednota
(fHtRnovl)eiiu 2. aprila l8i|Uinfcorp«rlrana 12. januarja 18»8 t itrftavt lUlDola, a sedežem v »estu Jollet, Illlnola POSLUJE ŽE 45. LETO Ulfrvni urad t i»»lnem domu: 568 Na. Chicajo St. Jollet, JUluals.
HMITFNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,30«,00«
HOLVENTNG8T K. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%	j
K. S. K. JcdMto ima oaj 15,m tlanov In «lMile v odrsalem In
~	oddelka.
Sit IT PNO ftTEVirX) KRAJEVNIH DRITTEV 185
HKLVNIH PODPOR JE K. S. Ur JEDNOtA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 45.-LETNteiGA OBSTANKA OKROG $7.606,000
OESIjO K. h K. JRDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM tn NARODI"
Co ae bočfl u|varoT|tl pri dobri, poMenl U. aolvent»l podpore! orjeaolM. ljl, sararuj ae pri KruJaka-t>l«vniH(d Kmioližkl Jednotf. kjer a* lahko zavaruj«-* aa anrtntne, razne pafikndb«, operacije, proti bo-lemii In <Miemoc)oatl.	....
K. S. K. Jed Mita sprejema ▼ arojo are,#o Hane hi Oanl<« od 1«. do «1 leta ; otroke i« takoj |in rojatvii ln do 1«. »etra. Zavaruje* ne lalsko 4Mi f2T«0 do ISTinO poemrtnine
V llladlnak**m oddelku K S. It J. ae otrori lab to uvarajejo ▼ račreda alt **B" MeueCul prlapevek » mladluaki oddelek Je uH-» alaek. mmmo t Ar aa mara« "A" to «f «• rated "B** la «Um aCule^ .imni HTmtttolM a uauklm damMarti a<ru
(t, a.*« mm a* ytim^Ua ^Aaak.
""sm ril"- mi eo m mmt ri t I pMi* pm
j K. m K. jeteod tot pravi i.....I vdav la mkrm*. AiltiM Hu uM
atogd takoj-	■«
dfi^wTiipXloii t 'g. a. K- Jo^ll.^KJm^^JSmJ^inm^ apml«|o«f«a k **} kmo« podpor«! <r|UtedJ^ Hiitfli m. trm Da Ja le umi aafc v mrnrmrnU <4 1C d« «. lota. — Zrn ra^ilMa po.
Jaauil* ta aa vodila plilte aa cUrifgt lajal ka:
Tako jo bilo včasih. Vidiš, draga, zdaj pa sem v mostu, kjor trii domačnosti, kjer ni pri stroškov, kjer bi gnezdilo
bi so
spoeiTo (uiW»jeiv> rlovesko srco. Pri nas doma |>a bo toepomkHl npot 7.acvrtrntala moja znanka, 1 juibka lastovka. Mogočo me 1>o (šla i^kat pelo v mojo podstrešno iaibo, kadar jo bo mati zračila. Toda mone no bo.
Vidiš, draga, zdaj vo£, kaj mi je vsrfko pomlad, kadar se začno zemlja trgati iz ledenih vezi, izdaj ves, kaj mi takrat v očeh gori, zdaj veš, čemu sem takrat bolan, zdaj veš, zakaj som vsako pbmflad bolj željan nečesa velifeega, nečesa lepega, nečesa dobrega, kot je dobra materina roka. Zasanjam, v prvih toplejših nočeh zasanjam o svoji lastovki, ki so vsako pomlad,vrača pod našo streho in moje misli gredo ž njo tja, kjer me skrbna mati 'vsak dan priča»kuje, čeprav predobro ve, da ne morem do-moy, da lie smem (lomov, da so me odtrgali Od njenega srca in mi navozali pred oči čudno strašilo, kateremu pravijo dolžnost. Kamor naj se obrnem, kamor naj krenem v svojem hrepenenj«, povsod bom zagledal pre«1! seboj to čndno »trasi 16, ki ga v mladih letih nisenri poznal.
Moja mati ve vse to, vem tudi jaz, toda «o dnevi, ko po zahini na vse to, so dnevi, ko se zazihljem v brezskrbne sanje o tleveti deželi, ki sem jo pred kratkim časom doživljal.
Vidi«t draga, to je tista bo lerin«, ki se mi vsako pomlad «aje globoko t oči, to je tisto tirepqpH*«j<% ki vsako pomlad zameril pogled, da skoraj za blodim r praznino. Oh takih trenutkih fn mi hodi čudna misel pred ori. Bad V» hil kot lastovko ki si lahko s ^teheta-njetn in rvrkotanjem krajša čas, rad bi hi kot tista drobna lastovka, ki vsako pomTad gnezdi pri nas, rad hi Kil kot majhen dečko, ki hreaskrhno IMAo fMslosa prijazni lastovki n glass.
In v#t draga, kadar premišljam vse to, se welej ne-
( Nadaijavanje na 4. str.)
Xame«to da bi zdaj postal pameten in si izbral primemo •dolo, si je MoTiamod izmislil nekaj neverjetnega. Zvezal se je z lastnico zloglasnega
Pa
jo je prisilil k molku, češ, da mu jo kot žena dolžna .slepo pokorščino in da je vsak odpor zaman.
V nadaljnjih nieseeih so je
ista nesramna igra ponavljala. Mohamed je iskal hčere ubogih družin, 'kolikor mogoče dali (": od Kaira, >o ž njimi poro-čil in jih potem prodajni svoji pajdašraji. Žrtve so bile sama mlada dekleta v starosti l(i do 17 let. Njihovim staršem st1 je izdajal nnubt'c bogatega trgovca. Oslopar}<*na bitja so se morala vdati I»nz vsaUj' za šči»te svoji žalostni usodi. Xa ta ,način jo Mohamedu v dveh lotih uspelo prodati ni<v* manj nego petnajst deklet. Potom pa ga je .doletela* usoda. Sedemnajstletna Zelnab je bila bi-stroumnejša o«l svojih tova-rišie. Faraghallv ni vtdel, da je njo ubožriii ore nekoč videl lopše dneve da jo bil imovit in da jo 1)1,1 a Zelnab deležna neko boljše vzgoje. Tvo jo je zločinski mož spravil v zlogi; »-nn hišo, jo začela -najprvo z gladovno stavko. V tem času ni smel nihče v njeno sobo ker jr začela takoj besneti. Po dveh dmeh pa je poklieala Ferd«u> Hanurovo in je izjavila, da si je premislila. Naj ji pošljejo kakšnega "gosta.,r Kmalu
rr^l
ILJj
Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite ši Slovensko - Ameri-t1*?* kanski Koledar za ■i^ leto 1939.
potem je prišel res mlad mo ški, iki je takoj nar<M*il sam panjca. A komaj je sedel, g.k |e energična Zelnab s krep kini udarci m pobila na lla, oblekla njegovo obleko in v moški obleki neovirano zapn-Ktila hišo. S<> isto uro j»* stvar javila )m>1 i«-ij».
Razpravu je bila zelo dramatična. \ prevarane Fa-raghaUyjfve žene »so bile pozvane k pričevanju in ]»otrdile s4o vsebino .obtiizniee. Faraghallv ja so obsodili na 2.'! let pri-ilne delavnice. Ferdus Ila-run el Sanira pa se bo pokorila v joči jM*t let.
Spisi Josip Jurčiča:
l ZVEZEK: U vod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha**" — Domen.
—	Dva prijatelja.
II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — O rad Ro-jinje. — Golirta.
IIL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. - Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? bratoma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščijivosti — wpomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Bokovnjaci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko jo krompir grad*:. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK; Veronika Doseniška.
10 zvezkov $10
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armado delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno d«-lo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo ?e čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 atrani . . . $1.20
Ivan Pregelj: Izbran
Stefan goljain njegovi. — Tolminska
novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno Blifco trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce.*" Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med dragim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver nnd Blei" ter biser	—
"Gospoda Matije zadnji gost."
Spisi
naše ncrelistike:
Cena $1.50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W-18th STREET NEW YORK, N. Y.
j Bogo vec I f Jernej J
(j (Spisal Ivan Pre«elj)	jf
fl	Pisatelj Je pos^l t dobo,	9
/I ko m je začel Širiti protectee-	))
N ti*em po Slovenskem. Pridi-	tt
|	prjt Jerneje je klasično opt-	ff
If	mL Bomuo so dodane do-	/I
S	Cena $1 JO J
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda
Lanspreskega. 269 strani.
V tem IIL sveskn nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega nerodnega gospodarja 18. stoletje, Petre Pevle Glavarja, llrbteeico temu dele tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih ji dopolnil je te mladost eo sliko s Glavarjevimi sapiski, ki naiu ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, ua njegovem grada Lan&prežn, kjer mu sivo glavo osarjs mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. 8 Peter Pavlom Glmvnrjem je ustvarjeno najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-nstwrja koe slovenske preteklosti in is nje diha slovenska setnlja sama.
Cena $1.50
1 4L_SI
••ena MM BODA"—NtwYwf
iWednesday, February 8, 1939
8LOVENB rrUQOBLIVy DAILY

SI EHRR NI ^os'ic:::^!'
Eo včasih greši.
POGLED NA BARCELONO
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLA8 NARODA" PRIREDIL I. H.
—— SO ■
Ne skonča, temveč mkaj nerazumljivega mmira pred štiri obenem Hem pel a jezno poglda.
M sto njega pa Fritz HHler povzame <besedo:
"Gospod k. misai, tudi jaz se ne morem otresti mlrdi, da ta Werder *e ve-*« let hoče varati svet glede samega nche. Yum. s katerimi je prijel v Mik, se je že davno »delo črnim, kako nasprotje je mrtd telesno slaibo^tjo tega moža in njegovo močjo in giibčn-ostjo v trgovskih zadevah. In poselmo še okolščin««, da je nekaj dni v St. Moritzu zadostovalo, da so \i žalo-tne razvaline popolnoma zdravega in močnega moža. j Tudi jaz se popolnoma nagibljem k misli, da se je tak čudež dogodil * vsem rMBvmom. Zato sem priinoran misliti: Ali. Werder misli, da se mm ni treba ničesar več bati, ali pa mUli, da je bil spoznan i-n zato smatra <za primerno, da stavi vsej na eno karto in se boriti z jasnim čelohn, da bi « tem dvojno, varal."
Hempel pusti Hellerja, da vee pove, ne da bi le z eno be- ] »ede izdal, ali je o tem (prepričan, aFi ne.
Ostro gleda oba pred seboj sedeča.
44 Ali ifte v resnici popolnoma prepričani, da vas je v St
Mori tam rfapoamalT"	.......
Well, stavim star klobuk proti bankovcu za tisoč do- IZ SIBIRSKE TAJGE
važno špan-ko mesto, ki so. sn po vročem boju zavzeli Franeovi vojaki.
Razne
larjev, da ta velecenjoni gospod Werder natančno ve, koliko je ura bila. Naj napravi, kar hoče. Ga boim že potlačil."
Širok nasmeh spremlja te njegove besede.
"Gonpod nadzoinUc,** zopet povzame besedo Heller, "le prenatančno je bik* mrfgoče i-zprevideti, k a/k o zelo se je Werder prestrašil, ko naju je zagledal. Za mne ni nikaikega dvo-nui, da naj« je spoznal. lin zato je tudi ta'ko naglo odpotoval in je navedel napačen cilj svojega potovanja. Nama ae rikuša izogniti i-n (kot zvit lisjak, Ikffkcfršen je, nama bo slednjič tudi všel, ako še dolgo odlašava, da 'bi ga prijela. Tudi drugače stm še marsikaj izvedel, čemur ee čudim in mi prinaša prepričanja, da »o Werder ju ipričela goreti tla pod nogami. Zato bi priporočil, da je povabljen saj na :kako izpraševanje, ali pa, da je celo prefti njemu izdano zaporno povelje."
**Vse to bom še premislil, gospoda," odgovori komisar. <4Tdda n«4ka<j je treba pomisliti: niti (najmanjše stvari nimamo na rokali, da bi mu mogli dokazati kako našo Fumnnjo. Zato bom naročil, da *o mi prwiesene vse listine o vseh slučajih, ki zadnja leta niso bdi pojasnjeni in jih bom natančno proučil, da. bo mogoče pri »kakem zaslišanju. iRudolfa Werderja zapeljati v kaika protlsl-ovja in mu krivdo dokazati. Prijeti ga, za to bo še vedno dovolj časa. Na v«alk način pa ostane Werder pod <strogi-ni opazovanjem hi mislim, da bcfcta. tudi vidva imela pazne oči nanj."
S tem sta 'bila Mr. James in mladi detdktiv odsloVljena.
Ko pa je Hempel nam, se po telefonu zveze z uradom, v katerem so bile shranjene lfctPne in naroči, naj mu pc&ljejo v njegov urad vse 1'stine, 'ki se tičejo skrivnostnih roparskih napadov.
"čimprej, in če le mogoče še danes, aiko smem prositi.*'
Nato slušalko znpet odloži ter zamišljen ihddi po svojem uradu. Nikakor mu noče na misel, -da bi Rudolf Werder, ugledni, nploŠno poznani borzijanec, mogel v resnici bi-ti to, ee«ar iga dofee: skrivnosten zločinec, akterega je policija še več M zaman iskala.
Samo neka,, kar je navedel Fritz Heller ga je nekoliko prevzelo. V splomiemi pa je bilo vse navzlic vsemu zelo neverjetno. AJko pa je bil Rudolf Werder pri vsem tem ropar in izsiljevalec, kakor je nanj letel sunn, tedaj je bila potrebna I največja previdnost. Kajti vsakdo je mogel domnevati, da [prijeli miličniki m bo v uvoji pretkandsti skušal v iskrajnem slučaju izogniti policiji.
Z neko nstrpnortjo črtka, da« ran prinesejo zahtevane li-fctine. (Zavzame se, da jih pregleda zelo naitančno in temeljito.
Mogoče se bo pdzneje sam zglasil v We-rderievi hiši ob Vanricem jezeru, da bi — kaj?
Mogoče bi «e odločil, da parno stavi nekaj vprašanj, mogoče pa tudi, ako mu prišla tkaka eomnja, bi preiskal hišo. • • •
Ko se Gumter z majhnega oibhajanja zaroke vrne domov, še vidi luč v »obi svojega gospodarja. .
Tedaj se opogumi, da se še pri njem zglasi, da ga pozdravi in ga vpraša, aiko je mogoče še kaj važnega.
44Dobro, da vas -še ndcoj vidim," .pravi Werder, ko Gimter vstopi. 44Nekaj imam z vami govoriti. Sicer je že pozno, toda kaAce po! uro imate gotovo še časa."
*4Proninv gonpod Werder. Rad eem vam na razpolago."
V Gunterjevem glasu že vedno zveni nekaj ve**elega m praznovanje, iki ga ;e komaj zaipustil. Zato še tem bolj postane pozoren na velik nemir v celem Werderjevetn obnašanju.
In « napetostjo pričaSooje, Vaj 'bo izvedel.
Werder pa nenadoPma vpraša:
44Dragi Bertram, povejte mi popolnoma odkrito, aJi ste zadovoljni s »vojkn aedanjim delom t Ali pa bi v?m bila ljubša ski3ba inženirja v kaki motorni tovarni t"
Gunter je kar najbolj presenečen. Vse drugo je pričakoval, kot pa to vptačan je.
4<jOo#pod Werder," odgovori, "(kako naj bi ne bil zadovoljen m wrvojo sedanjo službo! Nikdar si tie bi mogel sanjati, da bom kidaj imel tako, kakor imam sedaj. Sicer pa — hočem biti popolnoma odkrit — ravno tako upam, da bom kdaj iaiinir, aestavljalee motorjev, ali kaj sličnega. Moje •Fee je pač samo za tehniko; ako slišim motor delovati, ali pa 6e berem o njrhovi«h največjih uapeftiifti pri aeroploviih, pri avtomobilih za diike, ali pri pamkkih — tedaj me vsakikrat pograbi pote jen je po t*h isdelkito iz jekla, po njihovem trdem m «ven«6ctn glasu. Tedaj me vedno kliče trte an je in ropot motorjev, ena navdušuje natančno vjemanje koles in ventilov: skratka, vidim dušo motorja, ki jo more čutiti samo
ki j* doraMel a temi jeklenimi in .železnimi pomočki
)
V BENEŠKO JEČO.
Skoraj pred 18 leti, ko so bili spopadi med fašisti in komunisti .po vsej deželi se vsakdanji P°Jav» J4* bil v tržaškem okraju Sv. Ja'kohu, ki so ga takrat šaljivci radi imenovali rd*«čo republiko, nekega nfcijskega večera ubit 19 let stari I\is-tfuale Napolitano. Takratni kraljevi .stražniki, ki so imeli kot poseben policijski oddelek nalogo skrbeti v onih izredno nemirnih časih za javni red, so takoj osumili dejanja nekega železniškega delavca, Danteja Serga, ki je tedaj veljal za vnetega marksista. Sergo pa je zbežal, najprej v Jugoslavijo, kjer naj bi se bil mudil leto dni nato v Rusijo. Po nekaj letih pa se je nemirni fant zameril tudi tamkajšnjemu režimu, ki ga je kmalu poslal na prisilno delo v sibirske tajge.
Sergo pa tudi v sibirskih močvirjih ni miroval. Moral je biti izredno močrre konsti-iueije, da mu je uspelo rešiti se z begom in skrivaj prepotovati na tisoče kilometrov iz Sibirije prHko Urala in Rusije, Poljske, Čehoslovaške ter nekdanje Avstrijje, d>3» je nazadnje — pred poldrugim letom — pri romal spet nazaj v svojo ožjo domovino.
Na meji pri Trbižu so ga Po kratki policijski preiskavi so ga poslali v preiskovalne zapore tržaškega sodišča. Prioetkom lanskega julija ge. je tržaško okrožno sodišče na osnovi izpovedi nekaj prič obsodilo na 21 let ječe, od katerih pa mu je bilo na podlagi raznih amnestij črtanrh 9 let. Njegova branitelja sta vložila priziv in aahtevala revizijo procesa, kar •se je te dni dejansko zgodilo pred beneškim operacijskim sodiščem.
Tu sta odvetnika načela vprašanje, ali bi ne bilo treba soditi obtoženca qpo" starem avfstrijskerrt kazenskem zako-nibu, ki je bil v času, ko je bilo inkriminirano dejnnje iz^-r-
š«'iio, v Trstu začasno še v veljavi. Po starem kazenskem zakoniku bi se S«*rgu morala prisoditi kazen oo 10 U4 ječe. SodirštV pa ga j«' na podlagi M*da.njega kazenskega ziakoni-ka obsodilo na 21 let ječe. .*» leta jh»s< ibnega nadzorstva in 40,<KM) lir ^Klškodnine privatni stranki, udruženju družin padlih fašistov. Va> zgoraj omenjenih 9 let mu je bilo odštetih.
1 praskiala le domača mačka. Zjutraj so pa prišli kmetje povedat, da je leopard podavil ponoči 6 ovac. Dopoldne so prišli povcdfcit, da je nekdo o-p*tzil leopiirda dober kiJometer od mesta. Lovci so se takoj zbrali tja. Policijski psi so šli po sledo'vih in našli leoparda ustreljenega.
K RETAIN JE
l'AKMKO\
SHIPPIMG NEW:?
10.	f»-l»ruarja :
yil«fU Al ar j v «'Ii«tI»>iuk
11.	Mrimrja : Uex v t;»-ii»i I'ttria v Havre
15. fflti uttrja :
Si.	v Haul>uii;
Suturtiia v Trsi I*. fVlu irarja :
Atjuitauia t CherUiurg
ft-bruarja : llan>a v ilaiuliurg -l. ft-hrua rja :
Ilf il»* FratH-e » Havre .'» f«-l»i uarja :
lit* «kr FraiK* v Havre .14. f«*l>ruarja :
l^iitfii Mary ? ('li<TU.ur| Ja. IVI trna rja : VuU-aula v Trat 1. iuar< a : lx-uts4'lilaii<l m llauiltiirK
3.	uian-a :
Noruiaiitlie t Havre
4.	marca : Rex v (ienoa Aqultania v Cherbourg
8. marca : Hamlturg v Hamburg 10. marca :
Queen Mary t Cherbourg
VSE PARNIKE
m
LINIJE
ki
so
va/ne 2 a Slovence
Zli stopa I ^^mmmmm^—m
SLOVENIC PUBL CO.
VIHMWUV TKA V KI. I»KIT SIC W. 1IUI* St.. New \ufk. v \
11. marca :
1'aris v Havre <'««ufe «1 i Savoia v <it*niM t .'1. uia n*a :
St. I^iuls v Hamburg I«, mar«-a :
Koiua v Cemta lie tie France v Haire -1. marca :
r.ur<>|«a v Hrtnifii SI. mana :
lian« v Hamburg
•JTi. marca: CMiamplain v Havre
-4. marca :
Queen Mary t Cherbourg 'JS. marca :
Kex t Genoa 28. man-a u
Bremen t Bremen
marca : I>ciits4-b!anU r Hamburg
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
• poštnino vred.
"Glas Naroda"
816 West 18th Stre« Hew York, V. T.
LEOPARD UŠEL.
Kaqetje in rejei perutnine, policisti s policijskimi psi in eel o 'vojaštvo se je udeležilo V okolici Paigntona v .grofiji Devonshire na Angleškem lova na 7-letnega leoparda, ki jo 11a-padel in težko ranil svmjega paznika v zasebnem zverinja-!ku, potem, je pa ušel. Mestece je bilo vso noe na nogah. Vest o leopardu ko jp hitro razširila, ker jo je policija objavila v vseh kinematografih, kjer so takoj prekinili predstave. Ljudje so začeli panično begati na vse strani. Potem je prišla ta vest še v radio in v bližnje kraje so poslali 1110-tocHcliste, da bi prebivalce o-pozorili na nevarnost. Manjša skupina pogumnih lovcev, oboroženih doloma s koli in palicami, je zbrala okrojr magistrata na posvetovanje, kako bi (prišli zverini do živega. Pri-druižili so se jim avtomobil isti., pripravljeni še ponoči preiskati vsa okoliška polja in gozdove. Avtomobili so morali voziti na razmočenih in blatnih cestah, deloma pa celo po kolovozih.
Mobilizirali so tudi sanitetne oddelke, da bi mogli takoj priskočiti na pomoč, če bi leopard ikojja napadel. Policija je morala imeti na stražnici več patrulj, ker so vso noč klicali prestrašeni ljudje, da jim leophrd praska po vratih. Po-
Tudi ženske se obdelava jo z noži.
Tovarniški delavki v Kar-lovcu, Milka Blaževič in Mila Matijevir sta bili >že dolgo časa skregani. Te dni pa je Mati-jevičeva počakala Milo in jn z velikim nožem obdelala po glavi in telesu. Hudo ranjeno Milo so prepeljali v bolnišnico, Ma-tijevičevo so pa vtaknili v zapor.
POMLAD BO SE PRIŠLA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
nad no na jdem pred Tvojo po-do'bo. V Tvoje mehke oči se mi ujamejo moje, da vztrepe-tam in obstanem pred trdo resničnostjo. Za- trenutek, toda le za kratek trenutek mi po-stoji pred očmi tisto strašilo in zazdi se mi. da slišim iz Tvojih drobnih ust prha jati tuj £?las, ki .mi pošepeta tisto neprijetno besedo: dolžnost. Potem pa se vse umiri in brez motenja dolg-o strmim v Tvojo podobo. Prejšnje misli mi še niso čisto ugasnile in tako za-blebetrm v svoji zasanjanosti čudne 'besede.
In ko kc misli ustavijo, ko brez niih 7,astrmim predse, vem, da so bile lepe in dobre. Vem, da •sem 7. njimi neskončno l>ogat. Vem. da je v niih dobilo moje pomladansko hrepenenje čudno gotovost. Vem, da je ž njimi moja 'bolečina iz-arnbila polovico svoje mori.
Tn potem se mi to misli iz-
V JUGOSLAVIJO
Vi p«»tujete naglo in prijetno na naših priljubljenih pamikili:
BREMEN • EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • LAMBURG HANSA • DEUTSCriAND
Izborne železniške zveze od Cherbourg^, Bremena ali Hamburga _
POVABITE SORODNIKE V EVROPI. NAJ VAS
OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. apn om in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. Juli-_jem za štiritedensko bivanje v Ameriki.
Z.i tMijn.snila V|»ra.šajt»- l<»k:iln*-Ku :it{»*tit:i ali 67 BROADWAY	NEW YORK. N. V.
HAMBURG-AMERICAN URE! IRORTH 6ERMAR LL0YD
pri nas lia kmetih. Pod pri-* t reškimi- gnezdi drobna lastovka, ki ljubko ščebeta in se pogovarja is svojimi mladiči. Po hiši pa se sučeš Ti, vsa lepa in dobra. Jaz pa slonim nekje ob vratih in sanjani in kot lastovka vem le za eno in isto kratko pesem osreči, ki jo pol-glasntf pojem predse.
Vem, draga, da bo minila zima, pa
dolga, vem, da se bo sonce uprlo z vso močjo in otajalo zemljo, vem, da bo še prišla ti-•«ta pomlad, ko' bo tudi v najini hišici toplo, ko bo tudi moje iščoče oko našlo dom, družino in mir.
V upanju na vse to Te pozdravlja Tvoj,
Rajko Domen.
pozor rojaki!
»IIIIIH
V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slo-naj bo iše tako hudo stiske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s štor v i lom prebivalcev. Stane 50
23c
ALI ste že naročili 't^" Slovensko - Ameri-
k lese jo v lepo podobo: V rebri	ic_n<lic: KnlerUr 7s»
nad vasjo stoji prijazna. nVl kanskl Koledar za
vpod se je pa izkazalo, da je ka hišica, taka, kot s=o najlepše'*^ leto 1939?
SLOVENIC PUBLISHING CO,
21fi West 18th Street New York
• V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaS stane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET. NEW YORK