---P-"',:- ■ " •• ■ - GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V .AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 15. Slovenski kat. shod v Chicagi. (Nadaljevanje.) Takoj po govoru Mr. Grdinata gl. predsednika K. S. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26 JANUARJA — SATURDAY, JANUARY, 26, 1924. LETO (Vol.) X. AMERIŠKE VESTI. — Washington. — Zadeva oljnega polja prihaja vedno v večji meri na dan. Včeraj se K. Jednote je prišla na oder v belo oblečena Članica Mlad. |je prijavila nova priča v o- oddelka- Mimi Blay, hčerka navdušene rojakinje Mrs. Mary Blay. ki je v lepi deklamaciji čestitala novemu predsedniku Mr. A. Grdinatu in mu podala v znak častnega priznanja velik šop cvetlic Ta prizor je naredil velik utis na občinstvo. Takoj zatem, je nastopilo Cerkveno pevsko društvo "Adrija" pod vodstvom g. Ivo Račiča in je zapelo lepo pesem "Večerna." Pevski zbor, kjer so zbrane naše najboljše pevske moči je- žel burno pohvalo od strani občinstva G. predsedatelj je nato zahvalil v lepih besedah pevski zbor in naznanil občinstvu, da naslednji govornik, ki MEHIKANSKI UPORNIKI Y OFENZIVI. Iz neodrešene domovine. sebi Edward L. Dohenya, ki je najemnik mornariškega rezervnega polja, na katerem se nahajajo vrelci. Fall je že obdolžen podkupljivosti in goljufije. — Washington. — Demo-; raj nenadoma prekinil svoje krati so v odločnem nasprot-, potovanje v Aguas Calientes, stvu proti republikancem v o- kamor je bil namenjen. Vz- Uporniki zasedli šest mest. — Zvezna vlada bo ponudila upornikom mir. — Poročila si nasprotujejo. El Paso, Tex. — Predsednik Alvaro Obregon je vče- ITALIJANSKA VLADA GRE NAPREJ SVOJO POT TER ODSTAVLJA SLOVENSKE SODNIKE IN ŽUPANE.— DRUGE RAZNOTERE NOVICE. beh zbornicah glede novega davčnega sistema, ki ga formirajo republikanci. Za slu- rok je, ker so uporniki odre-' zali glavno mesto Mehike s' tem, ko so zasedli železniško bo nastopil bo Mr, Josip Zalar gl. tajnik K. S. K. J. govoril čaj, da se demokratom posre-i križišče Celaya. Uporniki so bo o "K. S. K. J. in Ameriških Slovencih." j či pridobiti republikanske ra-; na več mestih v ofenzivi in so Nastoplrcr.' tovornika je občinstvo pozdravilo s živah-, dikale, ne bodo redni republi-' zasedli tekom zadnjih 48. ur šest mest. — —, ------------ -1----- nem ploskanjem. Govoril je: kanci nikamor mogli s svoji- "Gospod predsednik, č^ g. duhovniki, cenjeni gl. urad- • načrti, niki, fobratje in sosestre, rojaki in rojakinje! J — New York. — L. C. Ty- Ko so naši prvi Slovenci pričeli prihajati v Ameriko, i ler predsednik krojaške mod- naselil se je eden tukaj, drugi tam, tretji zopet drugje, itd. Jezik, navade, obnašanje in šege, vse jim je bilo tujo Bili so takorekoč tujci med tujci. Toda vse to naših prvih pi-jonirjev ni vznemirilo, kajti bili so prave slovenske korenine. Oprijeli so se trdega dela in ko so se seznanili z okoliščinami v novi domovini, pričeli so Pisariti svojim sosedom v staro domovno ter jih nagovarjali, da naj pridejo za nji- ne zveze je v svojem predavanju napovedal za moške Iz Larede poročajo, da so prišle čez mejo poročila, da sta se uporna poveljnika general Gaudalune Sanchez in poročnik Ponciano Caranza obleke novo modo. Suknje se sprla, in da sta se sprijela v v bodoče ne bodo več delale dvoboju. Oba sta bila pijana, tako priležne kot sedaj, am- General Sanchez je smrtno pak bolj hlapne in obilne. Te-1 nevarno ranjen, lovniki se bodo zapenjali na- Bitke trajajo na večjih skriž. Hlače bolj ozke spodaj mi \ Ameriko. Tako so se zbirali naši prvi Slovenci v raz-, in vedno hlapneje gori. Kdo ka?! mestih. Uporniki so zadnje čase odkar so prejeli orožje pravi, da na svetu ni napred- ™ municijo iz Nemčije posta- li zelo aktivni. Iz Mexico City se poroča pol uradno, da so v senatski zbornici razmotrivali o ponudbi miru. Če se sme poro- Poročila iz drugih krajev nih krajih Amerike od časa do Časa. Ko se je na ta način zbrala mala skupina na^ih rojakov tu in tam. pričeli so razpravljati, kako bi se zamogli organizirati ter eden druge- — Nashville, Tenn. — Sta-ga podpirati v slučaju bolezni ali nesreče, dobrovedoč, da ri ameriški znanec W. J. Bry-na tujo pomoč se ne morejo zanašati. Prišli so do spozna- fn .Je zopet na delu. Te dni nja in preprič terih bi se podpi vdovam in sirotam no v tej naselbini (Chicago) so naši predniki ustanovili! Prav lahko'je,"da bo začel a-, . . . T . , prvo društvo, sv. Štefana. (Živahno ploskanje.) . gitirati in razglasil svojo kan- S1 nasProtuJeJ°- Iz enih kra- Sprva so naši Slovenci podpirali in skrbeli za bolnike didacijo Jev Por°čajo, da so zvezne le v ožjem delokrogu, -ker je bil pa njih namen, delokrog _ Muskegon Mich — Vs- Čete ?ma*ovite iz d,ru*ih se razširiti, da bi tako skrbeli za vdove in sirote sirom Ame- led silne zim#e'je zamrznilo ^orHki no,kr^h rike, zato so dne 2. aprila 1894. ustanovili K. S. K. Jedno- michigansko jezero daleč na; vladne cete v be^ to, katera naj bi delila razne podpore vsem onim, ki bodo' okrog. Na jezeru je vsled te- __Q spadali pod njeno okrilje. ga obtičalo sedem parnikov, MAcDONALD ORGANIZI- Ker so pa naši predniki prinesli iz stare domovine trd- so Prevažali razne tovore. KABINET no versko prepričanje v svojih srcih, Katero so čislali in! fATk^do^inaS London. - Delavski vodi-' no gorkejše vreme, da jih re- telJ Ramsay MacDonald je ši ledenih okovov. včeraj sestavil novi kabinet in t„ j- „„ .. T , j predložil listo novih mini-— Indianapolis, Ind. — . , ... , Jr ,.( i i • strov kralju v potrdilo. Kran Fremogarska konvencija, ki - . . ,J , , . . j* __ .v. . A . - J 9 , je ministre odobril m s tem se vrsi te dni v tem mestu ja- ^mj^^m spostovali, niso bili zadovoljni samo z društvi in Jednoto. Njih želja je bila slišati in poslušati Božjo besedo iz ust slovenskega duhovnika v domači slovenski cerkvi In kakor hitro je bilo približno zadostno število Slovencev v eni ali drugi naselbini, vstanovili so svojo cerkev in dobili duhovnika, ki jim je razlagal Božjo besedo v maternem jeziku. Tako se je ustanovila tukaj v Chicagi cerkev sv. Štefana, v drugem kraju zopet cerkev sv. Jožefa, drugje zo- Tudi s tem- da so imeli svoja lastna društva, Jednotoj v kateri je Lewis odtegnil f^lBJMMMj in cerkev, niso bili naši predniki zadovoljni. Videli so, da iioi4ftV 1 dra skozi viharne debate. I je del?vska vlada postala pra, vomoena v Angliji. Novi mi- Predsednika Lewisa silno napadajo radikalni elementi glede Novo Škotske zadeve, Slovenski sodniki—odpuščeni.) Kar smo s strahom pričakovali, se je zgodilo. Najprvo so vrgli iz sodnij slovenski jezik, sedaj so odstranili slovenske sodnike. Zadnji dan leta so dobili skoro vsi slovenski: sodniki sledeči nečuveni odlok : Ministerstvo pravde pre-l klicuje odlok, s katerim vas je začasno namestila, zato neha vaša, služba s 1. januar-jefti 1924. Vlada je nastopila proti sodnikom na način, ki ni v navadi niti med najpriprostejšim kmečkim gospodarjem in njegovim hlapcem. Dokler hlapec kmetu zvesto in pošteno dela, ga on ne zapodi temveč mu da vsaj 14 dnevno odpoved. Naša vlada je pa naše sodnike, ki so vestno vršili svojo dolžnost, zapodila čez noč brez vsakega vtemelje-vanja v prvi vrsti radi dejstva, da so Slovenci. Nič se ni ozirala na vestno- vzorno in neo-| porečno službovanje, ki so ga I vršili deset, dvajset in tudi, trideset let v svojem uradu. Nič ni vpoštevala prisege, ki so jo položili ti naši ljudje kot j možje novi državi, kateri so bili priklinčeni. Pomandrala je vse pomisleke ter je kratkomalo prešla k nasilstvu. Težka je beseda, ki| smo jo zapisali, toda v temi slučaju ne moremo rabiti milejše. Ali ni grdo nasilje, če se, starejšemu višjemu uradniku, ukaže: danes si še v službi,j jutri ne smeš več prestopiti praga svojega urada ? ! -o- Sv. Križ na Vipavskem. Težki ki^ž, pod katerim je-1 če že mnoge druge naše obči-, ne, je padel tud> na nas. Odstavili so našega obče spoštovanega g. župana Karola Cer-nigoja in razpustili občinski svet. Za občinskega komisa-rija je imenovan Ivan Lulik s Ceste, bivši predsednik komunistične skupine. On je sedaj slovenski fašist. S tem je dovolj povedano o njem. A bolj važno je tole: slovensko županstvo je odstavljeno, ker se je potegnilo za slovensko šolo. Padec županstva sta pripravila in dognala, slovenska učitelja: eden, g. Peter Medvešček je gonjo vpeljal s1 hujskajočim dopisom v "Novi dobi", ki pobiranje podpisov v občini za slo-vpysko šo'o blati in zavija; drugi, g. France Jerkič, je vodil tovarištvo fašistov, ki je prišlo odstavljat slovensko županstvo. Kaj naj reče nato goriška javnost? Lope reči smo doživeli. —r°— Trst in Videm. Videmski dnevnik "Giorna-le di Udine" piše, da je treba škofu dr ju Alojziju Fogarju preprečiti ustoličenje v Trstu, češ da tvorita on in nadškof dr. Sedej dva stebra cerkvenega avstrijakantizma na meji države. Prepričani smo. da bodo Tržačani silno nevoljni, da se vtikuje Videm v tržaške zadeve, o katerih hoče pač Trst kakor vedno tudi to pot sam odločevati. S tako polemiko bo dosegel Videm ravno nastprotni u-speh. Gospodje so pač neznansko nerodni. Mirno lahko rečemo, da ne bodo uspeli. -o—r- Nesreča ne počiva. 45 letni Ciril Mrak iz Če-povana je nabiral drva v gozdu. Splezel je na drevo, da bi odžagal nekaj debelejših vej. Kar nepričakovano se je veja, na kateri je sedel, odlo- (Dalje na 4. strani.) nistri so urade zasedli že vče- r raj. ko so jim stari ministri Jim družine rastejo, prišli so do prepričanja, da rabijo tudi farne šole, kjer se bo mladina in mladina njih naslednikov učila in izobraževala v pravem verskem duhu. Zato so si postavili kjerkoli je bilo mogoče lastne farne šole. Poleg vsega tega, so naši Slovenci želeli svoji mladini tudi dobrega in poštenega razvedrila in zabave, zaradi tega so si omislili lastne dvorane, kjer se mladina v družbi svojih stari še v, lahko zabava in veseli. Zaradi tega lahko rečem, da K. S. K. Jednota ni storila velik korak k napredku samo na društvenem polju, marveč veliko dobrega in koristnega za slovenski narod v Ameriki, je bil potom naše Jednote storjen tudi na verskem kakor tudi na družabnem polju. Zaradi tega, kadarkoli se . agitira za K. S. K. Jednoto, se istočasno dela in agitira za razširjenje katoliške vere in pošteno družabno življenje. (Ploskanje.) » Imamo lepo urejeno Jednoto, lastne cerkve, farne šole !n dvorane, zato smo pa tudi na naš napredek ponosni in imamo biti na kaj ponosni. Naj pa nam pokažejo naši nasprotniki, kaj imajo na kar bi bili ali na kar so oni ponosni (Na nič! Klici izmed občinstva ) In ker stojim tukaj pred vami kot glavni tajnik K. S. k- Jednote, si štejem v čast- da nekoliko obširneje spregovorim o naši Jednoti. Kaj je K. S. K. Jednota? Zakaj se imenuje ta Jednota "Kranjsko-Slovenska ?" To ime so dali nasi Jednoti nje ustanovniki in zakaj, zato ker so bili rav-no nje ustanovniki Slovenci iz "Kranjske" dežele. S tem pa (Dalje na 2. strani.) zročili pečate in vse, kar so tamkajšnjim lokalom carter.! ministri. odgovornosti Tud< glede plačilne lestvice se ne morejo zjediniti. Lebanon, Ky. — W. R. Po vsem svetu vlada veliko zanimanje za novo vlado. Zlasti delavski krogi so vzra- Stark vlakovodja na Louis-! doščeni. ker njih boj je konč-ville, and Nashville proge je no rodii sad v Angliji, včeraj ustavil vlak, ko je videl z mosta potapljajočega dečka v' Pottinger potoku in hitel na pomoč dečku, ki mu je otel življenje. Deček 14. let star se je drsal na potoku, kjer se mu je udri led in je izginil pod vodo. —- Middleport, Pa. -— Tu-kajšna mati Mrs. Andrew Harvilla in njeni štirje otroci stari od 4. do 9. let so vsi zgoreli v lastni hiši včeraj. Hiša se je vžgala v drugem nadstropju^ nakar je ona in njeni otroci začela vlačiti pohištvo iz spodnjega stanovanja. V tem trenutku se je u-drl strop, ki je pregorel in vsi so bili z ognjem zasuti. — Chicago. — Sodnik Fisher je včeraj zavrgel proti-pritožbo glede dovoljenja za porodno kontrolo. Toda ostalo ne bo pri tem. Proti porodni kontroli se bo boj nada- ..••' . .A :■.-,: ..i-i VELIKA KOMUNISTIČNA ZAROTA ODKRITA NA TURŠKEM. London. — Poroča se, da so policijske oblasti odkrile včeraj komunistično organizacijo, ki je bila 6rganizira-na po ruskih komunistih, da se strmoglavi turško vlado in upostavi komunistično vlado. Veliko število komunštov so zaprli. ljevalo. Na prizivnem sodišču je že vložen priziv in proces se bo Nadaljeval. — Cincinati, O. — Oče Chas. Dalaney 15 let star in njegova dva sinova sta bila včeraj najdena mrtva na lastnem domu poleg peči, kjer je uhajal plin. Plin je zadušil vse tri. Čigava je krivda se ne da dognati. ■ . . ■ Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: ioo — Lir.......$ 5-io 200 — Lir......$ f.8s 500 — Lir......$23-75 1000 — Lir......$46.25 500 — Din.....$ 6.35 T 000 — Din.....$ 12.35 2500 — Din.....$ 30-75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000 — Din-____$121.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad 2000 lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestolcrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po »ošti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem. Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse pošiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Češark 70 — gth Avenue, k. City. lOHHK 'ELM*- OST E D I N O S T (UNITY) Xjhaia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — ^ Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, / Telephone: Canal 0098. Chicago, III. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ___$4-75 Za Chicago, Kanado in Kvropo za pol leta ...... SUBSCRIPTION: For United Srates per year ..................$400 For United States per halt year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year $-i-50 Dopisi važnega Domena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. mora i o biti doooslani na uredništvo pravočasno in ^ftoreio biti prejeti vsa i dan in pol ored dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnoeo dela. Entered as second clas matter October nth 10IQ. at Post Office at ChtcafiTO. IM under the arr of March ?rd «870. Velika sila je časopisje. Da, to je moderno vladarstvo, ki je nad vse druge vlade. Časnikarstvo je danes sila, kateri se mora ukloniti tudi napmogočnejši vladar. Časnikarstvo je pa tudi največja sila sedanjega sveta. Kamor bo šlo časnikarstvo, tja bo šla zmaga. Zato, kdor ima časnikarstvo ima vlado sveta. Kdor ima časnikarstvo, ima vso moč sveta v rokah. Zato ni čuda, da se židovstvo toliko peha v uredniške sobe, za uredniške mize, da trga vsem drugirrv iz rok uredniško pero in uredniške §karje. Premeteno je. Vidi dobro to silo. Vladati hoče in ve, da bo samo s časopisjem zavladalo nad svetom. Katoličanje se tega splošno še ne zavedamo. Mi smo tako prepričani, da imamo vso resnico, in da bo resnica vsikdar in povsod zmagala, da prepustimo potem kar tej resnici in pravici sami, da se bori sama za se za svojo zmago. To je dobro in gotovo nič slabega. Vendar, je pa to dovolj? Gotovo ne! Mi bi nikdar pozabiti ne smeli, da je resnica res nepremagljiva! Resnica bo vsikdar zmagala. Vendar njena zmaga je pa vsikdar šele končna, to je pred to zmago pa vsikdar vsaj za čas zmaga hudobija in krivica, zmota in sleparstvo. S to zmago pa je premagana resnica, z njo tisti, ki verujejo »v njo, in ta premaga pa pomenja neizmerno zlo za pristaše resnice. Poglejmo Rusijo! S premago resnice bo tekla v potokih kri vseh. ki so za resnico. Hudobija nima srca, hudobija je zverinska, da, podzverinska, ne pozna usmiljenja, je strašni moloh, ki žre ljudi . . . Zgodovina o tem dovolj jasno spričuje! # * * V nedeljo je takoimenovana "Nedelja katoliškega tiska." Naši katoliški voditelji škofje so jo odločili, da bi opozorili katolike naše države na to velevažno svetovno silo in na dolžnost vsakega katoličana, da stori vse, kar je v njegovi moči, da pomaga katoliškemu časnikarstvu do večje veljave in do večjega vpliva na svetu. Kakoršen bo svet, take bodo razmere in tako se bo tudi katolikom godilo. Katoliki so del sveta. Ako bo cel svet trpel, trpeli bodo tudi oni. Zato po pameti nobenemu katoliku ne more biti vseeno, kaj in kako se na svetu godi. Katoliki imamo edino zdravilo za vse rane sveta — pravo krščanstvo, ki dviga človeka v človeka, ki kroti človeške strasti, kakor sovraštvo, sebičnošt, krivič-nost, krvoločnost, ki uči človeka ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe. Ko bi danes mogli pridobiti vse ljudi^na svetu, da bi uklonili svoj ošabni tilnik večnemu Bogu, ga pri-poznali in sprejeli njegove zapovedi kot zapovedi, katere so dolžni spolnovati do pičice, ali bi se danes ne spremenil cel svet v raj? Bi bilo treba ječ, bi bilo treba policije, bi bilo treba vojaštva, bi bilo treba ključavnic na naših vratih? Kateri katolik zato misli, kateri ima 'le malo razuma, ali ne bo zato posvetil vseh svojih sil, da pomaga katoliški ideji do zmage, do veljave, da bo te svoje nauke kolikor mogoče uveljavila po vsem svetu, po vseh srcih, po vseh družinah, po vseh državah? To pa bo storilo edino časnikarstvo! * * * Slovenski narod v Ameriki je bil britko varan. To spoznava vedno bolj in bolj. Varal ga je Kristan, varali so ga njegovi voditelji in varajo ga še danes. Osle-parili so ga za mil jonski sklad, ki bi se bil lahko obrn3 v res veliko narodno dobro delo, pa se je poizgubil po žepih teh sleparjev. Vprašajmo vse te zaslepljenem ki so jim sledili,^o našli srečo pri njih? In kako so dosegli toliko škodo med našim dobrim narodom? Kako je bilo mogoče,, da so ga zapeljali v toliko bedo? Potom časnikarstva. Zavedli so se *noči tega modernega vladarja, žrtvovali so mu najprej vse svoje sile in dosegli, kar so hoteli Zato, katoliški ameriški Slovenci, ko gledamo nazaj na svoje uničeno polje, ko gledartio v svoje razredčene vrste, ko gledamo svoie premage in svoje nevspe-he, ali nas ne bo to prebudilo, da se bomo zavedli svoje prve, glavne in največje dolžnosti, katero imamo? AH nas ne bo to prebudilo,'da se bomo združili vsi kot en mož za napredek našega katoliškega časopisja. Naše katoliško časopisje je igralo lc prav .'mrlo ulogo do sedaj med nami. Zakaj? Zato ker ga niste hoteli poslušati, ker ga niste hoteli sprejeti v svoje hiše, ker ga sploh poznati niste hoteli. Kar je sleparski list pisal, ste vrjeli, kar je katoliški, ste se mu posire-hovali. Danes vidite svojo zmoto. Zato, bratje, skupaj! Katoliški časnikarji se danes tega zavedajo, in tudi oni so grešili, ker niso bili edini. Zato si danes kliče-jo: Skupaj! Složno naprej! - Upamo, da se bo to vsesplošno tudi spolnovalo. Zato na, katoliško slovensko ljudstvo! "Edinost" je list, ki je Slovencem potreben, potreben ie, da se razvije v dnevnik. Dnevnika nam je potreba. Nujno potrebno! Te dni bo delniška družba "Edinost" razpisala novo serijo delnic. Ali bi se ne dalo dobiti dovolj, da bi se izdaje pomnožile še za eno tedensko več, ali pa kar na dnevnik? Ali bi se ne dalo te dni podvojiti število naročnikov? Da, jutri v nedeljo in cel mesec februarij je dolžnost vsakega slovenskega katolika, da: 1. agitira za razširjenje katoliškega tiska med nami. 2. da naroči samo katoliške liste, in skuša med svojimi prijatelji pridobiti vsaj po ene^a noveea naročnika za "Edinost!" 3. da z vso silo nastopi proti našim slabim časopisjem in dela z vso silo, da ga izrine iz kolikor mogoqe veliko slovenskih hiš. Imamo celo katoliške hiše ka-mor zahaja list Glas Naroda, Prosveta, ali celo Glas ovoDode. Ti listi so sramota slovenskega naroda v A-meriki. Ven z njimi iz Vseh katoliških hiš! Kdor bere te liste in jih naroča, podpira in redi gada na svojih xr • Ven Z njimi iz vseh slovenskih katoliških his! Naj postane sramota za vsako katoliško hišo, kjer imajo te liste. Kazimo s prstom na nje, kot hiše neza-vednezev, ki podpirajo najhujše škodljivce slovenskega naroda v Ameriki. , V vsako slovensko hišo pa mora list ''EDINOST!" -o- M SLOVENSKIH NASELBIN. 7nno. Collinwood, Ohio. ■ mogoče povsod, kakor n or I Zopet se enkrat oglasim z v naši na^lh.ni lT : malim poročilom, dasiravno ' 'dni ^ ™ se že dolgo nisem oglasil. Go- n nip"dnl , dru*> tovo ste že mislil if da sem ^ J° slovenske" zmrznil, pa čudno bi ne bilo 7 k1. M. . „ nič, ker imamo pravcato zL- že celo mo. Vendar kljub -vsem sem T Z,m° in res smo en • -- i- J sem teden po novem letu delali se pri življenju, ^ Ieiu aeian • J * . tvsak dan» ^ zdaj pa že zopet lukaj v Colhnwodu smo se komaj po tri dni na teden precej poboljšali v teku ene- Res, zelo nam privoščijo pol ga leta al, malo vec. — Kakor čitnice. češ. da ne boste mog- je bilo, svoje časno ze poroča-, li potem štrajkati no v tem listu, da se je usta- Prohibicijski agent iz novilo slov katoliško izobra-; Springfield a se nahaja zdaj zevalno društvo m to društvo v tem mestu in je pridno na jako energično deluje za na J delu. V več hišlh je naše* nH-H naf^ne- To, ?ruštvV'ta kratkega" in posledica je priredi prihodnjo nedeljo dne 1 zapor. S pozdravom J. M. G. poročevalec. -O- 27. januaiya 192T-1. svojo prvo igro "Tri sestre." Upati je, da se bo vsak Slovenec in Slo-1 venka te zabave udeležil (aj.i Joliet 111 I Ustanovil se je tudi tam- V nedeljo 13. januarja ie buraski odsek iz mladih fan-, imela fara sv. Jožefa svojo tov m deklet, ki še hodijo v letno sejo. Vršilo se je vse v farno šolo. tako da se nam v najlepšem redu. Vsa čast gre kratkem obeta nekaj zabave, Fathru Plevniku in cerkvene-ker vsa ta društva imajo sa- mu odboru, ker so nam tako mo ta namen za pouk in iz- lepo urejene račune predloži-obrazbo. Tako si mislim, da li- Collinwood bo zopet enkrat Ko je bila seja že ravno prišel na pravo pot! Toliko končana se ie dvignil eden iz-toraj za sedaj, ker nimam ča: med odbornikov, ter je pove-' sa vec. Prihodnjič kaj bolj ob- dal, da so odborAiki brez žup- širnega. Pozdrav! J. Mesec. Johnston City, III. V novem letu smo, nova u-panja nas prešinjajo, ali se bodo pač izpolnila, je pa vse v božjih rokah. , Naš list Edinost je že napredoval, tako nas bo štirikrat na teden obiskaval in še dosti bolje je urejevan, tako da je res za vsakega. Želel bi, da bi se spopolnil, kakor je obljubil, da bi izhajal vsaki dan. Seveda to nam bo mogoče le, ako vsi nekoliko agi-tiramo zanj, kar pa seveda ni nikove vednosti sklenili, ter, darovali že vsak nekaj kar znaša $100, da se kupi g. žup-l niku avtomobil. Apelirali sol tudi na nas župljane, če bi| vsak nekaj prispeval za ta namen. Za stvar so bili vsi navdušeni in so takoj na seji nabrali $300. Hvala Bogu to je dokaz, da farani ljubijo svojega župnika. Naj Bog o-hrani še mnogo let gospoda med nami. — John Živec se še vedno nahaja v bolnišnici. Ravno tako se nahaja v bolnišnici še Dalje na 3. strani.) - (Nadaljevanje s 1. strani.) ni rečeno, da se prezira pri tem ostale Slovence iz Štajerske, Primorske, Koroške, Prekmurske, itd. Nikakor n*. Vsi smo bratje Slovenci in sestre Slovenke, pa naj pridemo že iz ene ali druge slovenske pokrajine. In ker mi je znano, da je ravno tukaj v Chicagi, veliko število Prekmurskih Slovencev,*zato bi toplo priporočal, da bi si ustanovili društvo in isto prikJopili k naši Jednoti. (Odobravanje). S ponosom "moram konštatirati, da imamo dvoje moških društev pri naši Jednoti, ki obstajata iz Prekmurskih Slovencev. Eno izmed teh je v Bethlehem, Pa., in drugo v Bridgeport, Conn. Zato dragi mi prekmurski Slovenci, ako dvomite nad poštenostjo i-if dobrodelnostjo K. Sf K Jednote, obrnite se do rojakov v omenjenih mestih in gotovo boste dobili od njih najlepša priporočila o naši Jednoti. K. S. K. Jednota šteje 21 tisoč članov in članic v obeh razredih. Njeno premoženje znaša nad $1 155.000.00. Pri naši Jednoti se lahko zavarujete za dosmrtno zavarovalnino od $250.00 do $2,000.00. Ravno tako se lahko zavarujete za 20-letno zavarovalnino od $250.00 do $2000.00. Poleg tega plača Jednota podporo za razne poškodbe in operacije; plačuje dolgotrajno bolniško podporo. Pri K. S. K Jednoti se lahko zavarujete za bolniško podporo od $1 00 do $2.00 dnevne podpore. Dalje Jednota plača gotovo svoto starim in onemoglim članom kot odpravnino. Is-totako se izplača nad 70 let starim članom (icam) tako-zvana starostna podpora. Naša Jednota skrbi za svoje onemogle člane Uce) ter jih podpira, kadar so sami nezmožni skrbeti za sebe. Sedaj pa Vas vprašam dragi moji, je li še katera druga bratska podporna organizacija v Ameriki, ki bi nudila svojemu članstvu kar nudi K. S. K. Jednota? Je li še katera druga bratska podporna -organizacija, ki bi skrbela za svoje članstvo, kakor skrbi K. S. K. Jednota? Ni moj namen kritizirati ne eno in ne drugo podporno organizacijo, kajti vsaka podporna organizacija je dobra, dokler pošteno in pravično izvršuje svoje obveznosti, ter pravično in pošteno ravna s svojim članstvom. Rečem pa, da za nas katoliške Slovence in Hrvate, je edina in prava K. S. K. Jednota. (Tako je! Klici izmed množice). Kajti naša Jednota ne skrbi za svoje članstvo le v gmotnem oziru, marveč skrbi tudi v verskem oziru Zato bi ne smelo biti nobenega katoliškega Slovenca in Hrvata v Ameriki, ki bi ne spadal pod prapor naše mogočne Jednote. ^Odobravanje.) K S. K. Jednota pa ne sprejema v svojo sredo samo odrasle člane in članice, marveč sprejema tudi otroke od 1. do 16. leta. Naša Jednota je torej podporna mati naši mladini. Zato pa dragi oče, draga mati, ki vzgajaš otroke, želiš jim vse najboljše in ko nevarno zboliš in vidiš okrog sebe Tvoje otročiče, kako Ti je hudo- v kakšnih skrbeh si, misleč si kaj bo Z njimi, ako Te Bog pokliče iz tega sveta. Zato pa dragi stariši, vpišite Vase otročiče v Mladinski oddelek K. S. K. Jednote, kajti ko Vas več ne bo med živimi in ko ne bo nikogar, ki bi skrbel za Vaše drage, skrbela bo za nje K. S K. Jednota, tako v gmotnem kakor tudi v verskem oziru. Apeliram na vas vse, ki še niste člani (ice) K. S K. Jednote, da ne odlašate, marveč pristopite kakor hitro "mogoče. Vi pa dragi stariši, ki nimate še Vaših otrok vpisanih v Mladinskem oddelku naše Jednote ne odlašajte, vpišite jih takoj. Ako to storite, bo Vam to v največja tolažbo na smrtno uro in lahko bodete zatisnili Vaše trudne oči, do-brovedoč, da spadajo Vaši otroci v'mogočno katoliško podporno organizacijo K. S# K. Jednote. Vsem skupaj pa kličem, podajmo se na delo za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto, poskusimo vsaj vsaj po enega novega člana (ico pridobiti pod zastavo naše dične organizacije. Bog Vas živi! (Občinstvo je govoru s živahnostjo ploskalo). * * * G. predsedatelj je govornika lepo zahvalil za krasne spodbujevalne besede in obenem je občinstvu naznanil, da prihodnji govornik, ki bo nastopil je novi Duhovni vodja naše Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote Rev Father Luka Gladek. Govornik g. Duhovni vodja je bil sprejet od občinstva z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem. Govor se je nanašal o "Veri in K. S. K. J." Njegov govor se je glasil: "Spoštovani g. predsednik, čč. gg. sobratje duhovniki, velecenjeni gl^ odborniki in drago mi občinstvo! Tukaj smo. Če tudi bodo nekateri dočakali večjo starost, morda celo sto let, več pa že težko. Doba našega bivanja na tem svetu je le kratka. Kaj je namen našega kratkega bivanja, tu na zemlji in zakaj nam je Stvarnik dal življenje? Dal ga je nam zato, da z njim spoznavamo verske resnice, našega^Stvarnika in da uredimo svoje delovanje na tem svetu tako, da odgovarja našemu poklicu, ki ga je nam podelil naš ljubi Stvarnik. Ce tega ne vršimo, tedaj zaman je naš trud v tej solzni dolini, čas zapravlja-mo, ki je odločen našemu življenju, v katerem, je naša najvzvisenejsa naloga zveličati svoje duše. Zastonj bomo pričakovali večne krone po smrti, katera je nam obljubljena, ce bomo ta dragoceni čas zapravljali, mesto, da bi ga porabili za korist svojih lastnih duš. Vsi ljudje brez razlike smo poklicani na vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Vprašanje nastane, kako hočemo vse to doseči? Vera je začetek. Vera je korenina in podlaga, na kateri moremo doseči to, kar nam je obljubljeno. "Vera je luč " pravi sv. Pavel, brez katere ne pridemo do spoznanja Boga, niti mu ne moremo služiti, kakor je nam ukazano in zapovedano. Vera je nadnaraven dar božji, nadnaravna čednost vsled katerih trdno verujemo v Boga našega Stvarnika in plačnika: verujemo vsen* resnicam, katere uči sv. Katoliška cerkev. Vera ni torej delo naših rok Vse nase sile in moči, zmožnosti in učenosti bi v nas ne vzbudile vere če bi tukaj ne delovala božja roka in njena dare zljivost. ^ (Dalje prihodnjič.) s Si Ameriška Slovenka. 3M _u3 Še nekatere čednosti prave gospodinje. Cut za domačijo (domačnost) mora imeti v spremstvu naslednje vrline: požrtvovalnost, velikodušnost in krotkost. To so biseri. ki naj bi krasili diadem vsake žene in gospodinje; Hrez požrtvovalnosti ne bo nobena gospodinja v stanu prenašati številnih žrtev, vztrajati v naporih in težavah. To, kar imenujemo hišne skrbi, je spojeno z neštetim premagovanjem sr.mega sebe. Mož malokdaj u-meva. kaj in koliko ima žena o- tudi krivično jezo, kljubovalno trmo, ne^aslužene očitke. S krotko gospodinjo pride v družino angel miru. * Gospodinja, ki ima to čednost,Je kakor skrita vijolica, ki je nanjo uprto.oko božjega Stvarnika. Kaj naj bo"žena? Na to vprašanje je nekdo odgovoril tako-le: 1. "2ena bodi krona v hiši; a taka, da ne pritiska njenega poglavarja. 2. Žena naj iga prvo violino — pod osebnim vodstvom moževim. 3. 2ena naj se ponaša praviti. Ognjišče, perišče, stano-l preveč z zunanjo lepoto in vanje, kašča, drvarnica — vse, vsak najmanjši prostor v hiši i-ma svoje zahteve, ki so naslovljene Ie na gospodinjo, pa naj bo krepka in zdrava, ali pa bolehava in slabotna. Če se še pridruži kopica otrok, mora v njenem srcu stolovati čut za žrtve i požrtvovalnost), drugače bo izgubila veselje, moč in vztrajnost; kajti te žrtve se ponavlja lišpom, marveč naj si prizadeva biti taka, da se bo mož z njo ponašal. 4. 2ena naj v hiši in v družini vse vidi, samo skozi prste naj ne gleda. 5 Žena bodi ogledalo kreposti in prikupljivosti, a nikar naj teh vrlin ne ogleduje pred zrcalom. 6. Žena naj bo prijaznih besedi; nikdar pa naj se ne sili, da bi morala dannadan in prenehajo šele imeti zadnjo besedo. 7. Žena naj ravna povsod prav in pravično; zoprno pa je, če bi hotela samo ona prav imeti 8. Žena bodi pobožna; a s svojo pobožnostjo naj ne zbuja pozornosti. 9. Žena naj tako nastopa, da jo bodo povsod radi videli; povsod naj se pa na vsiljuje. 10. Mož in žena bodita enega duha in enega srca, a samo v dobrem; takrat, ko gospodinji obnemo-rejo moči. Y tem zn^slu je res. da kdor prjivi "mati" — imenuje v tem hkrati mučenico. Srečna bo pa v resnici tista žena, ki vse te žrtve posvečuje, ki jih prekaša v stanu milosti ter jih z Jobrim namenom pretvori v zaslužna dela za nebesi. Težke so te žrtve, ce uposte iino žensko nrav in bogato ob-' 7 *"Vj?* ;* T""*"!/ ?r . . , hodita naj isto pot, a ne po utnost ženskega srca. \ sakda-i sjakj »» ia enoličnost otopeva duševno; azpoloženje žene; zato se monV •žrtvovalnosti pridružiti še ve-kodušnost. DOPISI NAŠIH ŽENA. Indianapolis, Ind. Cenj eni g. urednik: — Pro-Velikodušnost se pa poraja sim za malo. prostora v nam -amo tam, kjer vlada živa ve- priljubljenem listu Edinosti, ra, kateri stoji ob strani milost Želim poročati žalostno novi-iii pomoč božja. Žrtve, ki so co, da je dne 20 januarja t. 1. prisojene ženi, so številne- celo našo naselbino iznenadi-ZTaven pa največkrat še skri-; lo žalostno poročilo, da je naš ie in brez zunanjega sijaja.j vobče znani rojak Tony Ger-I >elo moževo, napori njegovi bais nas zavedno zapustil v padejo bolj v oči, niso brez| starosti približno 50 let. Dne unanje hvale in ne brez odo- 23. januarja je bil pokopan s :Tavanja. Žena se trudi in pe- 'sv. mašo. ha neprestano pri vzgoji o-\ Pokojni je bil neumoren de t rok, ima polne roke dela vj lavec na društvenem polju ter hišnem gospodinjstvu. Ves je bil predsednik dr. sv. A-dan je zaposlena, na večer pa lojzi>a štev 52. KSKJ ter od-nima kaj posebnega pokaza- bornik pri naši cerkvi sv. Troti: zato se pa njen trud toli- jice. Bil je dolgoletni pomo-ko ne upošteva, ker navadno žni poslovodja v tukajšni Na-ne zbuja pozornosti. Tiho je tional Maleable Castings Co. njeno delovanje; podobno kjer je bil vedno v veliko po-fnarljivi čebelici, nikdar ne moč našim ljudem. Vsled nje-počiva. — Poleg tega pa: ko- govih dobrih del ga bodo šte-liko stvari mora vzorna go- vilni rojaki silno pogrešali, spodinja pogrešati! Vsemu se Zapustil je ženo dve hčere in odpove v prid možu in otro- dva sina. Rojaki so ga čislali kom: hrami, obleki, izletom,; kot uglednega moža to nam zabavi. Plemenita srca so to, zlasti spričuje to dejstvo, da vredna plačila, ki jih čaka pri £a je cela naselbina obiskala, pravičnem Sodniku. Njih ne- ko je ležal na mrtvaškem o-beška kronbo okrašena z dru in številni venci, ki so jih 'biseri maternih solza J rojaki njegovi prijatelji polo- t žili na njegovo krsto. Tako je čednost vzorne go- bn priljubljen tudi med dela_ pogreb in ga z veliko žalostjo počival, dokler ga angeljska trobenta ne obudi. Vsem sorodnikom globoko sožalje. Pokojniku pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! A K. naročnica. -o*- Rock Springs, Wyo. Prosim g. urednik sprejmite malo poročila v predale vašega lista Edinosti iz naše naselbine. Božična kolekta naše župnije sv. Cirila in Metoda je bila nekaj nad trinajsto dolarjev. Na Silvestrov večer je imel naš Slovenski Dom svojo občno letno veselico. Udeležba je velika in dohodki po-voljni za slov. dom. Na Reliance, Wyo., je zmrznil rojak Nikolaj Pustovrh na novega leta večer. Šel je v vas h sosedu in ko se je vračal domov je obtičal v snegu blizu svojega doma, nakar so ga še le čez dva dni dobili mrtvega. Ker je bil član samo svobodomiselnega društva se razume, da je bil pokopan po njih obredih na roekspring-skem pokopališču. Kakor je živel brez Boga je tudi brez tistega umrl. — Ako hoče Fr Tavčar poskrbeti za njegovo premoženje ima priložnost brez ovire, da za njo to stori. Zadnje božične praznike smo imeli tukajšni Slovenci tudi dosti smeha in zabave, ko smo čitali v glasilu SNPJ. dopis Frank Tavčarja. Citate-Ijem je dobro znano, kako mu je bilo Tavčarju parkrat kolenilo po John Koširjevi zapuščini, sije zamislil, da bi bilo dobro malo popra natrositi po Slovencih v Rock Springu, osobito pa po g. župniku A glej spaka, "štupni-ca" se je obrnila, kar Tavčar gotovo ni pričakoval in poper se je vsul ravno njemu pod nos. Sedaj pa kiha in skače, zavija in laže, žajfa in pere, še veliko bolj, kakor so meda nekdaj v Šambrejlenjah črnega bika — a kljub temu je ostal črn. Čudno se zdi. ko Tavčar našteva vse dobra de- kaj porečati, kakor samo to, da smo imele »Hani»*e Krščanskih mater svo'o sejo v nedeljo 13. januria Ali reči moram, da je bilo žalostno za pogledati, ker se je tako malo članic udeležilo te seje, kakor tudi za plačevanje mesečnih prispevkov se bolj počasi plačujejo. Še bolj žalosten ie bil pogled na sprejem novih članic na tej seji. Ena sama je pristopila, toraj samo ena žena se 5e zavedla svoje krščanske dolžnosti. Kje so pa druge? Tako velika je naša naselbina pa je tako malo zanimanja zato prekoristno društvo. Žene in matere ponovno Vas prosim, pristopite h našemu društvu, kajti kolikor več nas bo toliko lepše bo. Pomislite si drage žene in matere, da nam bo vsem prej ali slej smrt zatisnila naše trudne oči in takrat se šele vidi kaj vse stori tako društvo za IZ SLOV. NASELBIN* 22nd St. Chicago, DL 1 "OB TIHIH VEČERIH" je knjiga, ki se vsakemu priljubi. Zadnjo jesen smo jih prejeli blizu sto zvezkov in tekom par tednov so vse šle. Tisti, ki jo niso pozneje dobili imajo sedaj priliko. Dobili smo jih zopet nekaj v zalogo.' Ta knjiga je napisana za vse ljudi. Spisal jo je znameniti slov. pisatelj Fr. Xaver Meško. Za mladino je ta knjiga spodbujevalna. Za starejše pa je kakor med, ker s svojimi božanskimi sanjami jih zaziblje v one lepe čase, ko! so bili mladi in so živeli brez skrbi. Naročniki te knjige so nam pisali več priznanlnih pisem. Kdo pa dandanes rad čita raz burljive romane itd. Vojna in vse drugo je v naših srcih itak pustilo samo razburjenost. Dajte čitateljem kaj mehkega .kaj blažilnega, da mu u-blaži dušo in razveseli srce. | In taka knjiga je "Ob tihih večerih." Kdor bere to knjigo, ta sanja o samem lepem in se čuti srečnega. Zato bi morala biti ta knjiga v vsaki sloven-' ski hiši. Pišite po njo takoj na Knjigarno Edinost. Je lepa v trde platnice vezana knjiga in vsebuje 233. strani najzanimivejšega berila. Stane s poštnino samo $1.00. * * * "PETELINOV JANEZ" je pa kampeljc, kakršnega pod svetlim solncem ni! Pa nikar ne mislite, da žive "Petelinove Janeze" prodajamo. To ne, tako se pravi knjigi, o kateri hočemo tu nekaj spregovoriti. Knjigo "Petelinov Janez" je spisal najboljši slovenski humorist Jakob Alešovec. V tej knjigi je opisal kmečkega fanta od rojstva do groba. A-ko hočete vedeti, kako se je! "Petelinov Janez" šolal, kako okrog po vasi sadje klatil in! ljudem nagajal, kako je živel v fantovskih Idtih, kako je fante na korajžo klical, kako se je ženil in slednjič v zakonski jarem vjel in kako je potem živel ^n gospodaril in ko-nečno, kako je umrl, tedaj pišite takoj na Knjigarno Edinost po knjigo "Petelinov Janez." Ko boste to knjigo čita-li se boste smejali, da še nikoli tako. Bodite še tako otožni, ta knjiga vas mora spraviti v veselje. Knjiga je lepa trdo vezena in vsebuje 126. strani. Stane s poštnino samo 75c. * * * "GLADIATORJI" je ime knjigi, ki vsebuje krasni zanimivi zgodovinski roman izza 70 leta po Kristusu. Ta roman razpravlja o tistih časih, ko so brezverni in tedaj veri sovražni Rimljani se šopirili na vrhuncu svoje slave in svoje zunanje politične moči. Rimske legije so se borile v hladni in megleni Britaniji (današnji Angleški) proti upornim Britancem in so krotili v vroči Judeji nemirno židov-stvo ter oblegale Jeruzalem leta 69.—70. po Kristusu pod Vespazianom in njegovim sinom Titom. Od podonavskih ravnin preko Galije in Španije tja v severno Afriko je segala rimska nadoblast in mesto Rim je postajalo tisti-krat v resnici "Gospodarica sveta". V tej dobi so kraljevali moralično pokvarjeni rimski cesarji. Neron (54— 68) po Kr. je že znan po svoji blazni krvoločnosti in brezmejnosti {v^uživanju. V romanu igrata glavno ulogo mladi britanski suženj Eska in po-kristjanjeno židovsko dekle Mariamna. Ako hočete znati zgodovino teh časov tedaj si naročite to knjigo, je zelo zanimiva, ki bo vsakogar nadvse žanr-' mala. Roman je tiskan v dva dela. Prvi del vsebuje 308 strani berila. Drugi de! pa 252 strani. Skupaj 560 strani. Dobili smo nekaj zvezkov * v zalogo. Oba zvezka I. in II. staneta s poštnino skupaj SI.50. Dobita se v Knjigarni Edinosti. » * * * "MORSKI RAZBOJNIK" je ime knjigi, ki opisuje življenje mornarjev izza leta 179. po Kr. Med njimi je bil drzen mornar, ki so ga imenovali za razbojnika. Velikana se je vse balo. Zanimivo in obenem informativno berilo je v tej knjigi, ker vam predstavi pred oči tudi tisto dobo, ko človek še niti sanjal ni, da bo kdaj ladije para gonila itd. Tedaj je bila plovba zelo drzna podvzetnost. Mornarji, ki so odšli na morje se največkrat niso več vrnili. Njih slabo zmašene brode so viharji razbili in potopili. Z njimi so izginili po največkrat vsi- ki so se nahajali na krovu. Naročite si to knjigo je zelo zanimiva in kakor nalašč za zimske večere. Knjiga je lepo v trde platnice vezana in stane samo $1.00. Pišite po njo na Knjigarno Edinost. * * * "MRTVO MESTO" je knjiga, ki v lepi vzgledi povesti kaže na moža vdovca. Povest je sama na sebi zelo zanimiva, ker izvira iz vsakdanjega življenja. Povest pokazuje, kaj je možu dobra in zvesta žena in zopet, kaj je možu slaba in preobjedna žena. Zlasti vse žene bi si morale naročiti to knjigo in jo temeljito prečitati. Pa tudi vsi možje bi jo morali citati, ker je tudi za nje napisana in njena vsebina tudi njim velja. Takih krasnih podučnih vzgle-dnih povesti se ne dobi vsak čas. Nekaj zvezkov te knjige smo pravkar prejeli v zalogo. Knjiga je jako lepa v trde platnice vezana in stane s poštnino samo $1.00. Pišite po njo še danes na Knjigarno Edinost. * * * Vse te knjige in še druge se dobe v Knjigami Edinosti. Pišite tudi po cenik, ki se ga vam pošlje brezplačno. Knjigama Edinost, 1849 West 22. Street, Chicago, III.