Štev. 240
‘Piilialii atifma v ooftovlitU
V Ljubljani, ponedeljek, 24. oktobra 1921.	Leto	I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— pol leta K 72*—
Uredništvo in npravništvo « Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefoi uredništva štev. 50 — Iciefor -= upraveišiva štev. 320 <=a
GENE PO POSTI:
za četrt leta K 36'— za eu mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"- DEfAVSICI LIST
POSAMEZNA ŠTEVILO
VIN.
Karl Haissisuri m madžarskem.
„tše prenaglo!“
Karel Habsburg je napravil nov izlet na Madžarsko, topot v aeroplanu. Kakor poročajo vesti z Dunaja, se je Karl iz Šo-pronja že preselil v Budimpešto in se nastanil v kraljevem dvoru. Njegovo potovanje neki ni bilo brez zaprek in so vladne cete pet kilometrov pred Budimpešto razstrelile železniški viadukt in pognale kar-ustovski izvidni oddelek v beg. Ta vest je Pa v opreki z drugimi poročili, po katerih dela Horthy s Karlom pod enim klobukom. Dejstvo je, da je vlada proglasila nad Budimpešto preki sod, dasi na drugi strani madžarski uradni dopisni urad poroča, da !®a vlada položaj popolnoma v rokah in aa Vlada v Budimpešti popoln mir. Neko po-iz ententnih .krogov javlja, da se je v "Udimpešti izvršil prevrat, da je doseda-la vlada padla in se je na njeno mesto P°stavil direktorij, Horthvja pa da so za-
ženi
Bodisi resnica o položaju in razpolo-
nJU-na Madžarskem taka ali taka — dej-Vo je, da je ostali odločujoči svet soglasij0 Proti upostavi Habsburgovcev na Mad-?arskem. Vse. države velike in male enten-
ten
so ze nastopile diplomatieno pot, da se
Karel nemudoma odpravi iz Madžarske, domnevali so, da je s Karlovim povratkom v zvezi tudi italijanski zunanji minister Bella Torretta, toda italijanski poslanik v “elgradu je 23. t. m. prišel na vlado ter je zastopniku ministrskega predsednika Trif-koviču izjavil v imenu italijanske vlade, da bo tudi Italija podpirala akcijo male entente proti upostavi Habsburžanov.
V	Avstriji je ogromna večina — tudi krščansko mislečega — prebivalstva odločno za sedanjo republikansko vladavin-
obliko in ne mara o Karlu niti slišati, jj frijska vlada je odredila vse potrebno, a Prepreči vsak poizkus monarhističnega 8" Tinčka pokrajinska vlada je izlila, (jg se Tirolska odcepi od Avstrije, a£° bi zopet zavladali Habsburžani. Štajerska vlada je izdala na prebivalstvo pomir-!evalen proglas, v katerem se naglasa, da Je za varstvo republike vse preskrbljeno.
Mala ententa topot hitro dela. Češkoslovaška je odredila mobilizacijo vseh mož
00 32. leta, a naša vlada je vpoklicala dve srbski diviziji. Rumunija ni odlašala z iz-lavo, da v tem slučaju popolnoma soglaša
1 malo enteto ter se je rumunski poslanik v Belgradu — poleg češkoslovaškega —• ^deležil seje našega ministrskega sveta, ko 'e sklepal o ukrepih proti Madžarski.
Iz vsega tega jasno izhaja, da je Madžarska s Karlom za sedaj popolnoma Osamljena.
Karel je po vsej priliki slepo orodje v zokah plemstva in drugih reakcionarnih veličin. Madžari pa imajo s Karlom poleg lega še svoje posebne namene. Oni mislijo noč in dan samo na to, da se upostavi stari |Madyar orszag«, v katerem so zasužnjeni Slovaki, Rumuni, Srbi in Slovenci s svojo zemljo in svojim delom vzdržavali in redili Madžarsko gospodo in njeno megalomanijo. V dosego tega cilja naj bi Madžarom Poslužil razkralj Karel, ki bi po madžar-akih mislih potegnil nase neumne njegove Prejšnje sužnje. V to svrho in pa za razvijanje zunanjega velikaštva in sijaja, ki jim je prešel v meso in mozeg, bi Madžari tako radi zopet spraviii na prestol Karla Habsburškega.
* * *
Tak je položaj. Ko je prišla novica o Karlovem povratku, je v nekaterih vročih glavah zavrelo in slišali.so se glasni pozivi na vojsko. Tega mi ne odobravamo — to Povemo javno. Ententa mora najmanj toliko biti interesirana na točni izpolnitvi mi-rovnih pogodb, kakor mi, ki nam te mirovne pogodbe jemljejo cele dele našega ljudstva. Stvar entente je v prvi vrsti, da Izsili s svojo močjo in če hoče s svojim vojaštvom, da tudi Madžari respektirajo pogodbe, katerim smo se krvavečega srca morali ukloniti tudi mi. Pač pa bomo zahtevali od svoje vlade, da zavaruje naše meje povsod, odkoder bi pretila kaka nemarnost. Danes je položaj tak, da treba mirne krvi in trezne pameti. S srboritim govorjenjem se ustvarja panično razpoloženje med ljudstvom, ki potem pozablja, da imamo svojo ustavo, svoj parlament, svojo vlado in svojega kralja.
Mi pravično ocenjujemo patriotične manifestacije, smo pa mnenja, da je tudi bri teli treba razuma in zdrave pameti.
Belgrad, 23. oktobra. »Politika« javlja: Včeraj okoli 17 ure sta prišla v ministrsko predsedništvo gg. Simons in Young, francoski in angleški poslanik, da se pri g. Trifkoviču informirata o namerah naše vlade. Kakor doznavamo, sta poslanika teh velesil svetovala, naj se ne prenaglimo v svojih sklepih, in obljubila podporo svojih vlad, da se ognemu konfliktu in da se Karlova avantura odvrne mirnim potom. Snoči okoli 16. ure so bili zastopniki male entente v kabinetu ministrskega predsed-ništva. Posvetovanje je trajalo pol ure. Pri odhodu iz predsedništva sta nam izjavila češkoslovaški in romunski poslanik, da morajo člani male antante po dogovoru, ki jih veže, delati sporazumno in da vse akcije nikakor nc smejo biti izolirane, temveč da morajo biti samo skupne. Svoji vladi, v Bukarešti in Pragi sta o posvetovanju takoj obvestila. Okoli 19. ure je bil k ministrskemu svetu poklican tudi ravnatelj drž. železnic g. Ilič, kateremu se je sporočil vladni sklep, da se od snoči prekine ves železniški in osebni promet z Madžarsko. Vlade velike in male entente so obveščene. — Našemu poslaniku v Rimu se je dal nalog, da obvesti italijansko vlado o ogrožanju naših državnih interesov s strani Mažarske. Vlada je dalje podpisala tudi ukaz, da se pozove na orožno vajo prvi poziv treh divizij iz Srbije radi ojačenja posadk na naši severni meji. Vojni minister general Žečevič nam je rekel : Vojaštvo je, kakor vedno, pripravljeno.:.
Stališč® šeškosl ©vaške vlade.
Dunaj, 23. oktobra. (Izv.) Dunajski češkoslovaški poslanik je izjavil, da se novi prevrat na Madžarskem ne more smatrati kot notranja zadeva Madžarske. Mala ententa ne bo pod nobenim pogojem dovolila, da ostane Karel na Madžarskem, kajti povratek Habsburžanov pomenja močno ogrožanje miru v srednji Evropi. Z vzpostavitvijo Habsburžanov na Madžarskem bi se zbudile vse reakcionarne sile ter bi se prevrgle mirovne pogodbe. Sedaj se mora odločiti, ali se bo razvoj političnih razmer v Evropi nadaljeval v demokratični smeri, ali pa bodo Habsburžani ustvarili vojaško skupno monarhijo, ki pa bo po naravnem razvoju prej ali slej radi pangermanske politike propadla. Radi tega je mala ententa trdno odločena, odstraniti stalno nevarnost za demoki’atični razvoj svojega prebivalstva. Mi nismo proti madžarskemu prebivalstvu, temveč samo proti vzpostavitvi reakcionarnih sil, ki se jim sedaj mora napraviti konec.
Madžarske priprave
Belgrad, 23. oktobra. Presbiro poroča iz PeČuja: Že 1. oktobra je madžarski vojni minister pozval pod zastavo letnika 1895 in 1896, obenem pa je odrejena tudi mobilizacija mladeničev letnika 1901. Vsi madžarski vojaki, ki služijo v kadru, so odpoklicani z dopustov, tako da se nahajajo sedaj v vojašnicah letniki 1898 do 1901. Ob vsej meji napram kraljevini SHS so ojačene čete s potrebno artiljerijo. Iz vseh teh priprav se jasno vidi, da je madžarska vlada pripravila tudi vojaštvo za vsako eventualnost in da je ločno vedela za prihod bivšega kralja Karla v deželo.
Karlova vojska.
Dunaj, 23. okt. Po semkaj dospelih poročilih je bivši cesar Karel sklenil korakati proti Budimpešti s četami, zbranimi na Zapadni Madžarski, šele potem, ko je dobil obvestilo, da vladni bataljoni odklanjajo udeležbo pri njegovem podjetju. Šo-pronjaka garnizija je davi odkorakala, da ojači kraljeve čete. V Šopronju je ostalo samo 500 orožnikov za vzdrževanje reda. Kralj ima na razpolago približno 3 divizije. Baje omahujejo vladne čete in mogoče je, da preidejo h kraljevim četam.
Belgrad, 23. oktobra. Presbiro poroča iz Budimpešte, da je bivši kralj Karl prišel n aMadžarsko, je šel tako k Osztenburgu, ki ima okoli sebe vstaške čete, ki so bile
nsiete kot čuvurii reda v ZnnRrini Madžar-
ski. Prvi, ki je prisegel zvestobo Karlu, je bil Osztenburg sam s svojimi ljudmi.
Budimpešta, 23. oktobra. Pred vlakom kralja Karla vozeči razvidni vlak je po večkratnih presledkih vožnje dospel ob eni uri ponoči v Budaors. Tukaj je bila proga, zagrajena. Čete državnega opravnika so izvedle energične odredbe, nakar se je razvidni vlak vrnil. V Budimpešti je mir. Kabinet grofa Bethlena obvladuje položaj.
Budimpešta, 23. oktobra. Od ranegl jutra se v bližini Budimpešte bije bitka. Od časa do časa se sliši grmenje topov. Baje je pozorišče bitke pri Budaorsu.
Budimpešta, 23. oktobra. 0 četah, ki so na razpolago bivšemu cesarju Karlu, se poroča, tla razpolaga z inozemskimi prostovoljnimi stotnijami in pa z Osztenburgovi-mi bataljoni. V Rabu in Komarovu je 400C mož.
Uiiislpfflsl!! lop!« dr. Fsrlž
isežea.
Danes ob 11. uri je bil zaprisežen j novi ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič v roke kraljevega namestnika Ivana Hribarja. K zaprisegi se je zbral občinski svet, mestno uredništvo in uslužbenci in polna galerija občinstva. Ko je novi župan položil predpisano prisego, -ga je nagovoril kr. namestnik Hribar, ki se je v dalšem govoru spominjal nalog, katere čakajo novega župana in novi občinski svet. Elektrarna na Savi, mestni vodovod, električna železnica, stanovanjsko vprašanje, vse to in še mnogo drugega je treba kmalu rešiti.
Župan dr. Perič je nato imel daljši govor, v katerem je naznanil svoj program in program večine obč. sveta. Pov-darjal je, da je treba iskati skupne podlage za smotrno gospodarsko delo v občini. V ta namen hoče zastaviti vse sile, in biti strogo objektiven. Poleg gospodarskih
in socialnih nalog, ki jih je omenjal g. kr. namestnik, omenja še posebej aproviza-cijo ljubljanskega mesta, ki je danes najnujnejše, kar je treba storiti. Prehranjevalna kriza pa bo nastopila še le spomladi, vsled česar mora občinski svet takoj ,na odločno delo, da se preskrbi Ljubljana in njeno prebivalstvo. — Veliko skrb bo treba posvečati tudi mestnim revežem, za katere je občina dolžna skrbeti. — Občina bo kot največji ljubljanski delodaja. lec z dobro službeno pragmatiko in dobrimi službenimi pogodbami morala najvzor-neje skrbeti za socialno in gospodarsko stanje svojih uslužbencev. — H koncu se je izjavil, da hoče čuvati stare samoupravne pravice ljubljanskega mesta, ki so dediščina starih svoboščin.
S tem je bila slovesnost vstoličenja novega župana zaključena.
Za	mirnimakomunističnih nnisMs.
Dr. Korošec in tovariši so vložili dne 21. t. m. naslednji predlog:
Po zakonu o volitvi narodnih poslancev dne 3. septembra 1920 bi se morale volitve za razveljavljene komunistične mandate po § 86. izvršiti že v roku enega meseca. To se ni zgodilo, vlada je pogazila predpise obstoječega zakona.
Prepričani smo, da smatra vlada sama razveljavljenje komunističnih mandatov ne samo za protivno čl. 71. ustave, ampak tudi kot absurdnost v zakonodaji in da samo zato krši volivni zakon, da bi mogla lažje popraviti storjeno pogreško; saj se ista vlada še ni niti najmanj pobrigala, da bi se razveljavili mandati tistim, ki jih izgube po § 16. volivnegazakona, ker začasa trajanja poslanskega mandata delajo z državo podjetniške in liferantske kupčije ali dobivajo od nje koncesije ali so direktorji in njihovi pomočniki, upravitelji (člani upravnega in nadzorstvenega odbora)
pooblaščenih trgovskih, industrijskih ali bančnih podjetij ali sploh kakoršnegakolf podjetja, ki dela z državo.
Mi smo že povodom razprave o anti* komunističnem zakonu povedali svoja mišljenje, da je sklepanje zakona nalašč za razveljavljenje mandatov obsovraženih strank protiustaven in nevaren prejudic za bodočnost političnega življenja v državi.
Politično modro je, da se izvršeno nasilje kar najhitreje popravi. Zato predlagamo:
Zakon s katerim se ukine 18. za«
| kona dne 2. avgnsta 1921.
§ 1.
Ukine se § 18. zakona dne 2. avgusta j 1921 in se upostavi stanje v mandatih, ka-I kor je bilo pred sklepom zakona dne 2
I	avgusta 1921.
§ 2.
Ta zakon naj minister za pravosodja in minister za policijo takoj izvedeta.
R.. LWJ!ULlMMBBi
Josip Kremen:
ifss ut strah
Pod zaglavjem in vas je strah je i priobčil petkov »Naprej«, uvodnik, v katerem se brani pred očitkom, da je jugoslovanska socialna demokracija zvezana 7. demokratsko buržuazno bankokracijo. Med drugim pravi: »Oglejte si vsa tista velika podjetja, tovarne, banke, celo Jadransko banko, kjer sede tudi klerikalci v odborih«. (Podčrtal člankar.)
Krščanskega delavca na javnem polju ni bilo še nikdar strah, jasno izpovedati svoje stališče in ga tudi zastopati v javnosti, in to iz edinega razloga, ker smo prepričani, da je mogoč trajen uspeh le tam, kjer ima organizacija tako nagromadeno količino svoje notranje moči, da sama vrže raz svoj tilnik, kar ji je v kvar.
Krščanska delavska organizacija je napovedala brezobziren boj kapitalizmu in njega izrodkom na vseh poljih. Od tega boja ne bo odnehala prej, dokler kapitalizem ne pade, dokler ne bo ustvarjen socialno pravičen in krščanski družabni red, v katerem bo pošteno človekovo delo merilo za človeka in njegov družabni položaj, v katerem bo vsak, ki si z delom služi vsakdanji kruh, imel tudi človeka vredno življenje in obBtanek. Zavedamo se, da do svojega ideala ne bomo prišli čez noč in po trenutni revoluciji, ampak po neumornem delu na polju strokovnih, konsumnih in zadružnih organizacij. Konsum iu zadruga sta edini gospodarski ustanovi, ki jamčita za neprestan uspešen boj proti kapitalizmu na gospodarskem polju, ker ustvarjata po svojem bistvu produkcijo in konsum v smislu krščanskega in praviene-rm oosTmriarsketra reda. Zato stremi ost
našega dela za tem, da se razprede kolikor najbolj mogoča gosta mreža konsumnih in zadružnih organizacij po celi Jugoslaviji ustvarjajoč na ta način edini opasni protiutež proti velekapitalu, združenemu v sindikatu bank, ki strahuje danes Jugoslavijo ne-le v finančnem, marveč na splošnem gospodarskem in političnem polju v taki me< ri, da je delovno ljudstvo popolnoma n* tleh.
Spričo teh izvajanj je samoposebi razumljivo, da s svojega stališča najostrejše obsojamo vsako koketiranje z velekapita-lističnimi bankokrati, kaj še-le sodelovanje, pa naj bo magari še tako malenkostno in brezpomembno ali formalno. Čisto vseeno nam je, ali koketira in sodeluje z ban-kokrucijo pri Jadranski banki 'Tone Kristan, ali Peter ali Pavel, vl. to vseeno nau» je, ali je ta sotrudnik iz socialističnih ali katerihsibodi vrst. Mi bomo pokazali nanj in mu povedali v obraz: Ti nisi, da bi šel med nami!
To je na Naprejev uvodnik odkrita in jasna beseda. Pristavim še to, da bodo našim besedam sledila tudi dejanja, in sicer taka, da bodo v skladu z našim načelnim stališčem, označenim v tem članku. Piscu v »Napreju pa kličemo:	Pojdi	in
stori tudi ti tako k
Tako! Mi bomo dosledni. Zato nas ni strah, tudi nas ni strah nedoslednih ljudi v tistih vrstah, ki bi po svojem programu in izvoru morali biti v prvih bojnih vrstah proti Mamonu. Hvaležni bomo vsakomur, kdor nam tako nedoslednost pomaga pobijati, toda gledati mora, da je sam nima v lastnih vrstah. Materializem, ki je temelj socialdemokracije, je kotišče Mamonovih častilcev. Dosledno krščansko prepričanje in življenje pa je načelni m nespravljivi nasprotnik JVlamona
Driaoliani I
V	očigled dogodkom na Madžarskem sklicujejo vse podpisane politične stranke
SHO D
za danes v ponedeljek dne 24. oktobra zvečer ob pol šesti uri v veliko dvorano hotela »Union«.
VSI NA SHOD!
jugoslovanska demokratska stranka. Jugoslovanska socialno demokratska stranka. Narodno socialistična stranka. Samostojna kmetijska stranka. Slov. ljudska stranka.
Požar o midoediM papirnici.
Snoci je nastal požar v papirnici v Medvodah. Prišle so na pomoč bližnje požarne brambe, ki pa ognju niso bile kos. Ob 1. uri ponoči so poklicali na pomoč ljubljansko požarno brambo, ki se je pozivu odzvala. Toda njena pomoč bo malo zalegla, ker ni mogla vzeti s seboj parne brizgalne, radi katere so jo v prvi vrsti klicali. Parna brizgalna je namreč — demontirana. Požarne brambe še ni nazaj. Nadaljnih poročil radi pretrganih telefonskih zvez še aismo prejeli.
Ob 12.30 smo dobili od dopisnega urada sledeče poročilo:
Snoči ob 21.30 je začelo goreti v papirnici v Goričanah. Požar je bil lokaliziran in nato tudi vdušen. Pogorele so samo delavnice. Škode je okoli en milijon kron.
Velika ekspMzlji p BeigraSii.
Belgrad, 23. oktobra. Veliki, ob Savi ležeči petrolejski rezervoarji, ki so last monopolske uprave, so začeli goreti. Ogenj Je nastal na doslej nepojasnjen način, Ogenj se je razširil z velikansko hitrostjo in vsi poizkusi, požar omejiti, so ostali doslej brezuspešni. Vnelo se je tudi nekaj obrežnih vlačilcev, katerih goreče razvaline resno ogrožajo most med Belgradom in Zemunom. V Belgradu splošno sumijo, da je požar zanetila zločinska roka iz političnih ozirov y prid Madžarske.
tfelihi požari na Uniatskem.
Iz Zagreba poročajo došli potniki, da gori Sleme nad Zagrebom. Tudi iz drugih krajev Hrvatske poročajo o velikih požarih, ki so očitno podneteni od madžarskih agentov, da povzročijo v ljudstvu paniko.
tfolitični dogodki.
-f Hrvatska ljudska stranka ostane evesta svojemu programu. Vrhov, vodstvo Hrvatske ljudske stranke je na svojem glavnem zborovanju v Sarajevu dne 17. t. m. sprejelo sklepe, ki kažejo, da hoče stranka vztrajati na svojem programu, ki se popolnoma krije e programom SLS. Zbor je naročil svojini narodnim poslancem, naj se tudi v bodoče neupogljivo bore za ureditev države v smislu strankinega programa na temelju enakopravnosti in sporazuma, bore za krščansko in človečansko pravičnost ter posebno za zaščito kmeta in delavca in malega človeka sploh. Zbor je zavrgel politiko, ki je pripravljena
prepustiti usodi velik del hrvatskega naroda. Ostro je zbor obsodil vsako kulturno-bojno početje in pozval vlado, naj se v smislu ustave točno drži pravea enakopravnosti vseh veroizpovedi. Zbor je končno najodločnejše protestiral proti vmešavanju vojaške uprave v zasebna kulturna in telovadna društva, proti preganjanju orlovskih in drugih mladinskih organizacij. —
-j- Obsodba italijanske politike v češkoslovaškem parlamentu. V politični razpravi v češkoslovaški narodni skupščini je govoril posl. Hodža (slovaška narodna stranka) o madžarski propagandi in se pri tem dotaknil tudi vloge, ki jo v madžarski politiki igra Italija. Govornik je rekel: >Mi gojimo za Italijo spoštovanje, zahtevamo pa, da tudi ona spoštuje sklepe, ki jih je podpisala in temeljem katerih je pošiljala Madžarom noto za noto z najodločnejšim pozivom, da naj Zapadno Ogrsko izpraznijo. Solidarnost male enten-te ne bo dopustila, da Ogrska dobi mir, kjer je izgubila vojno.«
-f Politična organizacija italijanskega ženstva. V Italiji se pripravlja ženska vo-livna pravica. Za široke ljudske stranke
—	socialiste in popolare — vstaja s tem nov močan ciniteij. Dejansko se obe stranki žurita na organizacijo ženstva. Don Sturza je v svojem govoru na beneškem kongresu povedal, da upa žensko organizacijo v najkrajšem času izvesti. Istotako je vodstvo socialistične stranke na svoji prvi seji po izvolitvi sklepalo o ženski organizaciji.
3)nevni dogodki.
— Senator Vincenc Ševčik umrl. V podolskem sanatoriju je prominul te dni senator P. Vincenc Ševčik, višji cerkveni dostojanstvenik v Črni gori na Moravskem. V rajnem je izgubila ljudska stranka enega najagilnejših in najrazboritejših svojih delavcev. Katoliško gibanje na Moravi je tesno spojeno z imenom P. Ševči-ka, ki je bil izmed ustanoviteljev katoliške narodne stranke prvi poslanec moravskega deželnega zbora. Posebno neumorno je deloval pri gospodarskih zavodih svoje stranke. Njegovo in pa posl. Šamalika delo je tudi organizacija katoliških kmetov. Za njegovo krsto sta stopala vsa žalostna dva genija: cerkev in domovina. Slava vrlemu možu!
— Zaradi vremenskih ovir —• sneg |e potrgal mnogo brzojavnih in telefonskih zvez — danes nismo dobili najnovejših poročil, kar naj čitatelji dobrohotno vzamejo na znanje.
— Cne živil v Zagrebu. Za tekoči teden so določene v Zagrebu naslednje cene: Govedina 18—30 K, teletina 18—24 K, svinjina 22—44 K, špeh 54—58 K, mast 62 K, pšenična moka 14—16 K, koruzna 16.60 do 17.60 K, fižol 10—12 K, kislo zelje 10—14 kron, krompir 3.50—4 K, kisla repa 8 K kg, mleko 8 K liter, sladkor 42—54 K kg, riž 24—36 K, sol 7—9 K kg, jajca 3,50 do 4.50 K kos.
— Škrlatinka v Zagrebu se še vedno širi; bolnikov je preko sto. Izdali so nove stroge zdravstvene odredbe.
— Tatvine na Belci in v Gozdu. Franc Vilfan iz Stare Loke je bil zaradi tatvine že dvakrat zaprt. V Gradcu je dobil 4 mesece težke ječe, ker je kradel. Letos je 8. februarja okradel Jožefa Hlebanjo in Terezijo Kalan na Belci, 17. septembra je pa ukradel Rudolfu Janšu v Gozdu iz čebelnjaka dva panja. Deželno sodišče je prisodilo Vilfanu 10 mesecev težke ječe.
SlSOpUil.
Spisal Henrik Conscience — prevel M. J.
(Dalje.)
Na deklico so te besede tako učinkovale, da ni imela časa niti pomisliti, je li prošnja resnična ali samo izmišljena; srepo se je ozrla na zapah in počasi iztegnila roko, da ga potegne. Toda za hip se je obo^ tavljala in vztrepetala, kot da se boji, da ji bo zapah opekel vse prste.
>Hitro! Hitro!« se je začul glas od zu-ttaj, »sicer bo vaša pomoč prepoznala
Po lem vzkliku je deklica z mrzlično naglico odstranila zapah, a je vrata le na pof odprla. Uboga žena pa, ki je to kretnjo hitro opazila, je kar nasilno vstopila notri. Ko je videla, da jo je Cecilija vprašujoče pogledala, hoteč ji izraziti začudenje, ji je položila roko na usta in ji skrivnostno važno dejala;
Tiho! Moje dete je zdravo in je pri vaših prijateljih na hribčku. Premotila sem vas le, da sem si izsilila dostop k vam, ker moram z vami govoriti. Kje je vaš stric? Zgoraj? Dobro, ne sme naju čutile O, pojdite proč, odstranite se, za božjo voljo, odstranite se! Tis bo tu čez nekaj minut! je preplašena deklica prosila in vila roke. Žena pa je šla k jedilni shrambi in si — kot da je čisto domača — odrezala kos kruh?. Nato je spet zaprla omaro in se vrnila k Ceciliji rekoč:
»To ste mi dala ubogajme, tako mu recite. Videla sem ga, odšel je k notarju. Ne prosite me, naj se odstranim. Tri cele mesece sem prežala na ta trenotek, Dan na dan sem od jutra do večera postavala in pohajkovala okrog vašega doma, le da bi prišla z vami v dotiko. Vedeti moram, kaj se tu odigrava. Tis ni odšel k notarju brez vsacih namenov. Zdi se mi, da gre tu za silno resne in važne stvari, ki zahtevajo mnogo časa. — Toda ljubo dekletce, kako bleda ste in upala kot mrlič. Govorite, kaj se tu odigrava, kaj počenjajo tu, da ste se tako čudno izpremenili?«
>Kaet„ ah ljuba Kaet, ne smem govoriti k je odvrnila deklica.
»Ne? česa se bojite? Ah, že vem, ta podli Tis vam je zapovedal molčati. Uničiti vas hoče in vseeno mu je, na kak način, le da pride v posest vaše dedščine. In ali mu hočete vi s svojo bojazljivostjo pripomoči do zmage? Ali ne pomislite, da boste s tem razjezili Boga samega, ker sami nehots podpirate zlo. Lahko mi oporekate, češ, saj imate svoje življenje sami v oblasti. Mogoče! Toda če bo vaša smrt povzročila še smrt nekoga drugega, nekoga, ki umira iz ljubezni do vas .. .<
»O Bog! O Bog k je zaplakala deklica. »Je li Bart bolan?«
>Kako morete to vprašati, Cecilija?« je nadaljevala Kaet. »Torej sploh niste mislila nanj in vam ni nič težko, odkar ga niste videli?*
— Huda tihotapka. Organi finančne kontrole so 26. avgusta ustavili na cesti Nežo Frelih iz Davč, ker je tihotapila. Odpeljali so jo v urad v Sorico, kjer je v pisarni poduradnika finančne kontrole Franca Urbančiča, Ignacija Kifnarja in Josipa Muleja med uradovanjem zmerjala:	K....., po-
stopači, ničvredneži, ki na svetu ne morejo dobiti boljše službe, kot da preganjajo uboge ljudi!« Deželno sodišče je Frelihovi prisodilo 100 dinarjev globe.
— Ker je sunil z nožem dne 7. avgusta na Vrhniki Franca Gergoviča v levo roko, je bil Matija Mikuš obsojen na 3 tedne ječe.
— Več vozičkov ukradel je France Svete iz Kamnika pri Preserju. Deželno sodišče mu je prisodilo za to 6 tednov težke ječe.
— Pretepač. Karol Podlogar iz Osredka nad Cirknico je velik pretepač, Ko je bil 23. junija 1921 pri Sv. Vidu birma, je šel tudi Podlogar tja z namenom, da se bo pretepal. In res se je pošteno tepel. S kolom je udaril dvakrat po hrbtu Alojzija Kocjančiča; dne 28. marca je pa v Beču pretepel s kolom Jožefa Bavdeka in Franceta Bečaja. Deželno sodišče ;e obsodilo Podlogarja na 3 mesece ječe.
— Razžaljeni suhadolski občinski odbor. Dne 14. avgusta letos je rekel Janez Bergant iz Suhadola: »Nobena gnojnica ne smrdi tako, kakor sedanji suhadolski občinski odbor!« Zaradi teh besedi je bil Bergant obsojen na 100 dinarjev globe.
— Nov socialistični list v Zagrebu. Socialistična delavska stranka na Hrvat-skem bo začela te dni v Zagrebu izdajati svoj tednik pod naslovom »Radnička borba«.
ljubljanski dogodki.
lj 30 letnico svoje poroke obhaja danes s svojo soprogo gosp. Josip Cotič, gostilničar na Martinovi cesti. Naše iskrene čestitke!
lj Predavanje v Rokodelskem domu. Danes zvečer bo predaval v dvorani Rokodelskega doma profesor obrtne šole dr. Valentin Rožič. Snov predavanja je jako zanimiva. Vabimo k obilni udeležbi. Pričetek je točno ob 8. uri zvečer.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 26. oktobra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. — Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta Št. 12. pritličje ,desno.
lj Narobe vreme. Še v soboto smo imeli poletno vreme in zdelo se je, da še vedno ne bo dežja. V nedeljo se je pa vendar pooblačilo in iti je začel polagoma dež cb precejšnji toploti. Preko noči se je veter spremenil in zapadel je sneg. Po drevju je bilo še obilo listja, sneg je bil moker, vsled česar se je polomilo mnogo drevja. Ljudje imajo po polju in vrtovih še vse zadnje pridelke in zelenjavo. Veliko škode in neprilik je povzročil sneg na brzojavnih in telefonskih zvezah, ki jih je mnogo potrgal.
lj Slaba straža. Valentin Sajovic, lastnik »Prvega ljubljanskega zavoda za stra-ženje in zaklepanje v Ljubljani je tožil Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani, ker mu je zadruga odpovedala straženje. Sajovic je zahteval 1200 kron odškodnine. O tej tožbi je pričel v soboto razpravljati g. svetnik Lajovic. Zastopnik zadruge g. dr. Remec je izvajal: »Dokler je v hiši na Kongresnem trgu imel svojo trgovino g. Bamberg, se je ponovno pripetilo, da je bilo v zadružne prostore vlomljeno. Ko se je zadruga preselila v nekdanje Bambergove prostore, so se v njih ponovne izvršile tatvine in se je opa-
zilo, da so bila ponoči vrata odklenjena s ključem. Vsled tozadevnih policijskih poizvedb je bil aretiran Sajovičev stražnik. Odkar zadružne prostore več ne stražijo Sajovičevi organi, se ni izvedla nobena tatvina več! Razprava se bo 29. oktobra nadaljevala.
J{aša društva.
d Jugoslovanska orlovska zveza je imela včeraj (23. oktobra) svoj ustanovni občni zbor. Delegati s pooblastili odsekov (pristopili so vsi slovenski in nekaj hr-vatskih) so na podlagi pravil, potrjenih v maju t. 1. v Belgradu, določili poslovanje in izvolili odbor pod predsedstvom dr. Me* glerja. Po oficielnem delu se je vršil razgovor o kroju, praporih, o potrebi zglednega in požrtvovalnega dela za ljudstvo in našo ogroženo državo ter o pomnoženju telovadskega dela.
d Odbor Slov. kršč. soc. zveze ima v sredo, dne 26. oktobra t. 1. točno ob 20. uri v Jugoslovanski tiskarni sejo. — Dr. J. M., t. č. podpredsednik.
d Osrednji odbor SDZ ima v četrtek, dne 27. oktobra t. 1. ob 14. uri v Ljudskem domu važno sejo. — Predsednik.
d »Ljubljana« M. 0. Poživljam vse članice, da pridejo zanesljivo v torek, dne 25. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v Alojze* višče (Krekova prosveta) na Poljanski cesti. Stvar je izredno važna! Bog živi!
R. Remiaš, t. č. načelnica.
d Šentpeirsko prosvetno društvo vabi
k predavanju, ki se vrši v pondeljek, dnž 24. t. m. ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Pred predavanjem je na razoolago knjižnica. — Za 31. t. m. napovedano predavanje od pade.
d Občni zbor SDZ se vrši v nedeljo, dne 30. oktobra ob 14. uri v Ljudskem domu, na kar tovariše in tovarišice vnovič opozarjam. — Predsednik.
Sospodarstvo.
= Dunajsko pismo. Avstrija se bliža finačnemu krahu ,a med meščani ne opaziš posebne potrtosti. Ljudstvo gre za svojimi opravki, ali osebe, katere imajo bister pogled v državno upravo, trdijo, da Dunaj ne bo dolgo zdržal tako. Vlada si ne ve pomoči. Državni uradniki zahtevajo povišanje plač, in vlada jim kar ne morei odbiti utemeljene prošnje. Torej ne preostaja drugega nego natisniti nove bankovce. Ali s tem se zlo le poveča. Uradniki ne bodo služili državi, za čiji papirnati denar ne morejo ničesar kupiti. Konec avstrijske krone pomeni konec avstrijske države.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Gradbeno podjeJJe
Bulič i:
LJUBLJANA, ResSjeva cesta 3.' se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dala.
Tovarna
JOS. REICH
Barva vsakovrstno blago. žisii oblaka.
5veš olika ovratnika, za-Ljubljana, Paljanskl nasip4	pB3tnlca srr|c9
Podružnica: setenburpv« ul. 4,	—----------------——f........
Podružnica: Maribor Novo mesto KoItvJ«
Gosposka ui. 38. Glavni trg. žtav. 39.
Zadružna Gospodarska banka d. d, v Ljubljani.
Zadnja prilika!
Zadnja prilika!
Štiri miSilon® kron
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v V. razredu II. kola Državne
razredne loterije.
Srečka stane cela K 192’—, polovična K 96—, četrtinka K 48— in osminka K 24-— za one, ki so igrali v prejšnjih štirih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še K 8‘— za poštnino in stroške. — Naročila se sprejemajo samo do
2. novembra t. 1.
V Četrtem razredu je zadela srečka št. 35715, kupljena pri Zadružni gospodarski banki, glavni dobitek, ki je znašal
K 400.000'—.
I
Še nekaj srečk ima na razpolago
Zadružna Gospodarska banka d. d. v I
Dunajska cesta 38.|I.