It tt korieti delav-!•«» ||ud«tva. Delav- Ci so opravtdeni do veega kar product rajo. Thli paper to devoted to the Inleroete of the working clase. Work-ore aro entitled to all what they producá. K ti icr »d a« ateood-o.»»* man »t, !>•<•. 6. i WUT, »i »ta« |wii offiu« »i Chicago 1U. uudr a« Act oí ( on,r««. of lUreh »rd. 1*7» Office: 2146 Blue Island Are. "Delavci vseh dežela, združite se", PAZITE! =s====arr na Številko v oklepaju-kl ae nahaja pole« va-eetfa naelova. prilepile-nega epoda| ali na ovitku. Ako ( 130 ) je Številka . X 7 tedaj vam • prihodnjo številko nalaga lista poteče naročnina. Prosimo ponovite jo tako). Stev. (No.) 1». Splošen pregled. _ Kapitalistična kultura poje še nadalje svojo turško pesen v Spokane, Wash. Zopet so zaprli ieat delavcev, ker so mislili, da ima vsak državljan pravico poslu-žiti se v konstitueiji zajamčenih pravic. Govorili so jkvno na ulici drugim delsvcem. In sodišče jih je obsodilo, da morajo v verigah ftest mesecev tolči kamenje in na no£.-ih nositi težke kroglje. Vprav zdaj se pa poroča brzojavno s Kitajskega, da je pravosodni minister prepovedal take muke za kaznence. Vzlic temu bo pa patriotični A-meričan, kteremu so igre z žogo in rokoborbe vse, se v prihodnje trdil, da so Kitajci barbari in a-raeriška republika pa najsvobod- nejša dežela na svetu. 9 e e _Sveto pismo pripoveduje, da je bil Krist siromak, navaden pro-letarec, bosjak, ki ni vedel, kam bi položil svojo trudno glavo. Tak pa ni bil častljivi rev. Ri-hard L. Horwell, ki je pred kratkim umrl v !1ew Yorttu in ki je bil naslednik boejaka Krista. Bil je najbogatejši pastor na svetu in njegovo zapuščnino ee nijo na pet milijonov dolarjev. To ogromno premoženje je pridobil z zemljiškimi špekulacijami % Kakor vidimo, ni pobožni gospod dal mnogo za drugi svet in nauke Krista. e _ O srbskem prestolonasledniku zopet pišejo mnogo. Nemški kapitalistični listi prinašajo v sen-zacionelno pričesanih člankih na Široko njegovo rovtarsko obnar Sanje, slovanski meščanski časniki pa izgolj "rodoljuba" zakriva-jo s plaščem ljubezni čine tega nadobudnega kandidata za blaz-nico. Kdo pa je srbski prestolonaslednik! Smrkovee, ki danes ne more škoditi ne koristiti. Ko je preglasno trobil vojno trobento ob času konflikta med Avstrijo in Srbijo, obenem pa s škornji tako osuval svojega slugo, da je umrl, se je moral odpovedati prestolonasled-ništvu..0d iste dobe je smrkovee med smrkovci'in njefcovf čini ne morejo imeti nobenega političnega pomena. Sploh je pa smešno nravno o-gorčenje nemških kapitalističnih časnikarjev. Še v 18. stoletju so uganjali nemški knezi še drugačne burke. Tako je smel nemški knez v zabavo svoji priležnici n-sftifiliti krovca na strehi kot kakšnega vrabca, Ernest Augiwt, ho-noverski kralj je imel navado, da je na dvornih plesih stopal gostom na kurja očesa. Pa čemu bi hodili po dokaze v zgodovino. A Ko hočemo ogledati elemente, ki bodo nekoč z bičem in ostrogami vladali nemški narod, od bližje v dobi smrkovih let, tedaj le čitajmo poročila z univerze Bonu. DotiČno univerzo obiskujejo sinovi nemških junkerjev in raodrokrvnežev, ki prezirajo nemški narod, tisti narod ki mora delati za nje da lahko zbijajo neslane šale. Škandali teh nadobudnih smrkovcev s patentirajo šolsko izobrazbo so tako narastli, da j« bil alednič vseučiliščni senat primoran suspendirati dijaško zvezo "Boruasia", v kteri so bili «inovi samih podalcev. Mesto, da ta mila kazen vplivala blagodejno, so pa vzasmeh druge dijaške zveze napadle kot tolovaji ulično železnico, ki vozi med Goldbcrgom in Bonnom. Razbijali so vozove in skušali so spraviti vlak s tira. V-službence so pa pretepli s palica-; mi, ker so hoteli zabraniti ta van-dalizem. I 0 tem vandalsekm početju nemških »odrokrvnih smrkovcih ne čitamo nič v nemških ameriških kapitalističnih, časnikih. Nemško ameriško kapitalistično časopisje molči o tem, ker je za . visoko civilizirano Nemčijo skoraj sramota, da bodo ti smrkovci Chicago, 111., 1. marca (March), 1910. Leto (VoL) V. enkrat vladali nemški narod kot deželni in vladni svetniki, državni pravdniki in sodniki, vladni predsedniki in ministri. Seveda nemško ameriški kapitalistični kulij črnila je še nižji kot njegov »kolega onkraj velike luže. e e e — Lastniki morilne jame v Cherry, 111. ki bi radi brez mila ob-rili vdove in sirote umorjenih pre-mogarjev. Ponujajo jim $800— $1200 odpravnine. To beraško ponudbo pa vtemeljujejo ravnatelji premogokopa s tem, da družba ni grešila proti zakonu za varnost življenja in da se odškodnine po sodnijskih razsodbah ne bodo mogle izplačati, ker je družba inkor-porirana le s $350.000. •Ta beraška ponudba mora prisiliti vsakogar, da misli. Lastniki premogokopa se pač zavedajo, da bi jih še kapitalistično sodišče spoznalo krivim, zato skušajo na zvit način potegniti ¿lavo iz zanjke. Pri tem pa tudi računajo, da vdove in sirote ponesrečenih pre-mogarjev že zdaj potrebujejo denar in bodo sprejele beraško ponudbo, da se jim ne bode treba tožariti po sodiščih. Ta dogodek v Cherry, 111. dokazuje jasno, kako potreben je zakon za vse delavce za slučaj nezgode. Odpravnine z beraškimi groši naj se gredo solit! Vdove, ali stariši bi morali dobivati dosmrtno pokojnino, sirote pa podporo do polnoletnosti. e e e _Zdaj, ko je sodišče obsodilo nižje uradnike radi sleparstev sladkornega truBta in prisodilo prt-stanisčnemu superintendentu dve leti ječi, je vprašanje na mestu: "Bo t ljOtTmi, ki so višje? Nižji uradniki bi gotovo ne sle-parili, če bi jih h slepariji nihče ne nagovarjal. Superintendent jim pa tudi ni plačeval posebne nagrade iz svojega žepa! Kaj bo z višjimi torej? Najbrž nič! Prebogati so. To pove vse! e e * — Kedar zagovorniki kapitalističnega zla in gorja in zaeno nasprotniki socializma zajašejo še-pavega kritičarskega konja, takrat ponujajo svojo modrost tako le: "Ako danes razdelimo vse enako, ali ne bode že jutri vse neenako?" Seveda! To tudi ni socializem, ampak koruznik, katerega so si o-mislili kapitalisti, da obrekujejo socializem. Socialisti niso še nikdar in nikjer učili, da naj se iimetek deli. Socializem pač uči, da je treba ustaviti delitev delavskih produktov s kapitalisti. Socializem zagovarja kolektivno last izdelkov z ozirom na produkcijo in distribucijo. In kar se lasti kolektivno, se* tudi ne more deliti. Ta kolektivna last orodja in izdelkov pa ne pomeni nič dru-zega kot konec oropanju delavcev po kapitalistih za njih zaslužek in plačevanju stanarine družinam, katere morajo plačati danes, da jim kapitalisti dovolijo milostno prebivati na zemlji. e • * _ Ako je človek siromak, ker je svojo revščino sam zakrivil, ne more pričakovati simpatij od druzih ljudi. Ako je človek siromak, ker služi drugim profit, plačuje krasne palače, dragocene toalete, frake n klake, avtomobile in brzonoge konjiče za druge, sebe pa oskrbuje s siromašno hrano in obleko, da ne pogine gladu ali zmrzne na u-lici, ni uboštvo njegova krivica. Kjerkoli srečate bogatine, bode-te našli tudi siromake, ker bogatini črpajo »7 uboštva drugih. N. pr. V ameriški republiki imamo 20 milijonov družin. Vsaka družina pa plača vsako leto .davka ¡jeklarskemu trustu $20; sladkornemu t matu $5; železniškemu trustu $30; in tako naprej drugim trustim. Ali naj potem človeku. ki dela za borno plačo ostane kaj dt^zega kot revščina, ako noče odirati druzih? To so vzroki, zakaj imamo siromake. In siromaki so pa še tako neumni, da glasujejo za kapitalistični zistem — za revščino. / * — Vsi člani Taftovega kabineta so advokatje korporacij. Ali se d& spremeniti to? Dokler bodo delavci glasovali za kapitalistične kandidate, ni pričakovati spremembe. Kapitalisti to dobro vedo; zato hvalijo ob času volitev svoji« kandidate, kot prebrisan židovski agent sprijeno blago. In delavci gredo na to va-da. ne zaupajo samim sebi. Ej! Kedaj se bodete spametovali? e e * — Razmere na svetu se ne bodo zboljšale, dokler jih ljudstvo ne z boljša. Sploh jih pa ljudstvo ne more zboljsati, dokler ne razume, kaj je vzrok današnjemu zlu. Dokler je ljudstvo nezavedno in" se zanaša na tujo pomoč, dotlej si tudi pomagati ne more. Vsak delavec je del ljudstm Ali se vsak delavec tudi zaveda? Mar vč, kaj mu je storiti, da se spremene današnje krivične družabne razmere? Mar naj glasuje za socialistične kandidate? Ne! Glasovanje samo ne more spremeniti razmer, dokler je še o-gromna IjiKlaka večina v ¿(usevni temi. Ako bi nezavedna večina glasovala za socializem, bi to pomenilo polom. Predvsem je treba, da spozna vsakdo vsaj osnutne nauke kolektivne^ lasti in površno zgodovino narodov in nastanje vtifc Marsikdo si domišlja, da vrže denar v vodo, ako kupi zgodovino Francije Rima ali kmečke vstaje v srednjem veku. Pa marsikteri še ni čital zgodovine o ameriški republiki, dasi živi v nji. Tudi slovenski modernisti so jim španska vas, kot so jim tuji Gorki, Tolstoj, Zola in drugi pisatelji druzih narodov. Ako hočete biti zavedni in samostojnega mišljenja, vam priporočamo pred vsem čitajte dobre knjige, ker so najboljši prijatelji vsakega človeka. Če ste v zadregi glede dobrih knjig, obrnite se na uredništvo "Proletarea" in dobili bodete nasvet, kje jih je dobiti. e e * — Ker je v Cairo, XII. neki zamorec hotel ukrasti neki dami listnico, je nastal punt. Hoteli so ga linčati, kar je pa|Občinski bi-rič (šerif) zabranil. " Mi smo prepričani, če bi mesto zamorca sedel v ječi kak bankir, ki je okradel siromake za nijh prihranke, tedaj bi tisti ljudje, katera je obsedla linčarska blaznost, prosili v dolgih prošnjah, da se ga izpusti iz ječe. Ker se pa gre za ubogega zamorca, jo " kultivirana" banda vprizorila punt. Po kali so samokresi in puške. In posledica? Eden mrtev in več ranjencev. Ali ni to blaznost? Kje so verskr nauki? Saj v.ečina teh ljudi, ki hočejo spihati luč življenja zamorcu, hodi ob nedeljah in praznikih v cerkev in preklinja ljudi, ki si privoščijo v gostilni čašo pive. Take surove in podivjane hinavce žamorejo yzgojiti res le a-meriške verske sekte, ki se naziv-ljejo krščanske. e e * — Mesarski kralji izjavljajo, da je zakrivilo visoke cene za meso. ker v ameriški republiki primanjkuje klavne živine. Ako je to resnica, kje so pa dobili 152,867.000 funtov govedine m 439,712.000 svinjine, ki so jih po vladnem poročilu izvozili v Evropo, da tam konkurirajo na trgu z mesom iz Avstralije in Ar-gentinije? Če pa nimamo zadosti mesa v republiki, zakaj pa trust-janski kralji zagovarjajo visoko eolnino in branijo tako uvoz cene- - -- nega mesa iz Argentini je in drugod. Navsezadnje pa še vprašamo mesarske kralje, če nimamo zadosti klavne živine v republiki, zakaj pa imajo toliko mesa v ledenicah, da pride skoro na vsakega človeka euo govedo? Ako je mesarskim kraljem do znižanja cen, tedaj naj postavijo meso na trg, ki ga imajo v ledenicah. Če to zvrse, potem jim vrjame- ¡no, da imajo resne namene. e e * — Noben filantrop ni tako plemenit, da ne bi bil poleg, kjer se gre za "graft". Bogati filantrop, Človekoljub George F. Peabody iz Utica sedi v smoli. Stric Sam ga toži za $542.000 odškodnine zavoljo zemljiškega grabežtva. Člove-ljubu podtikajo, da je prisvojil 1200 akrov neizmerjenega vladnega zemljišča v državi Utah, in da je iz tega zemljišča že izčrpal 362.000 ton premoga. S tem je vlado oziroma državo oškodoval za pol milijona dolarjev. Grabež, "grafter" in filantrop. Kaj takega je mogoče le v ameriški republiki. e e e — Andrew Carnegie, milijonar in poznan filantrop se je pritožil pri njujorškemu županu zavoljo o-se^nega dohodninskega davka, češ, da je ta davek velika in v nebovpijoča krivica. -Carnegie pravi: "Ako bodo zahtevali, da morajo milijonarji plačati ravek od vsega imetka, tedaj se bodo milijonarji izselili iz New Yorka." To je res logika milijonarja fi-lantropa. Ako morajo plačati davek od imetka katerega mora plačati vsak siromak, tedaj se hočejo posloviti po francosko. Carnegie je nekoč rekel, da hoče umreti kot siromak. Danes pa isti Carnegie noče plačati davka, kar je dolžnost vsakega državljana. Kdo naj Camegiu še verjame? Mnogo delavcev mu bo še verjelo, da si delavce pobijajo v njegovih mesnicah — plavžih in je-klarnah kot živino v čikaških klavnicah. e e a — Iz Kaire, Egipt se poroča, da je ' neki dijak obstrelil nevarno Butros paša Galija, ministra za zunanja dela. Napadalec je Član narodn jaške stranke in motiv za napad političen. e e e — V Philadelphiji je občna stavka uličnih železničarjev. Med stavkokazi in ljudstvom ki simpa-tizira s štrajkujočimi je prišlo na mnotfih krajih do spopadov. Izgrede so zakrivili stavkokazi s svojim izzivajočim nastopom. Policija je kot povsod, posegla narodno vmes: pričela je streljati. Zadeti in obstreljeni so večinoma mirni gledalci: ženske, neko 18 letno dekle in neka trinajst letna punčika, katero je kroglja zadela v trebuh. Ta neroden nastop policije je tako razburil ljudstvo, da je na 26. in Wharton ulici zažgalo voz poulične železnice* drugod pa pobilo šipe ali pa pognalo vozove raz tir. Eksekutiva okrajne strokovne zveze je zaključila podpirati stav-kujoče ulične železničarje moralno in gmotno, poleg je izjavila, da proglasi splošno stavko, če bodo policaji in požarna straža spremljali vozove. e e * — Ako se bo Morganu obnesel njegov načrt, bodeuio poleg zvišanja cen za najpotrebnejša živila dobili še zvišane |cene za telefon. Vsaka združitev podjetij v eno celoto bi moralo prinesti logično znižane cene, ker se z združitvijo znižajo produktivni in opravni troški. V kapitalistični človeški dniibi je p« narobe. Zdruritev pomeni monopol za pest ljudi ali pa še celo za eno osebo. Ta peat ljudi ali sama oseba, ko je vničila vse konkurente poljubno odira ljudstvo. Ako Morgan izvede načrt, bomo imeli visoke cene. To je Morgan dokazal pri jeklarskem trustu. Kjer on vtakne svoje prste v mes, ima ljudstvo pričakovati le eno: oderuatvo. e e * — Pred 25 leti so mesarji v raz-obložnih oknah z debelimi črkami naznanjali : Najboljše in finejše meso za juho 6 centov funt; goveje stegno 8 centov funt; jagnje hrbet 12 centov funt. Ni čudo, da so Američani imeli takrat trikrat ua dan meso na mizi. Ali danes? Najslabše meso za juho 12 centov funt; govejo stegno 30 centov funt ; jagnje hrbet 28 centov funt. Kakšna razlika! Več kot 100 odstotkov ! In danes prihaja na' ameriško mizo za zajuterk že kava in suh kruhek za večerjo pa sočivje brez mesa. J Podraženje živil pa kaže najbol naslednji izkaz, ktere smo ponatisnili iz kapitalističnega lista po imenu "Wall Street Yournal", ki zagovarja moderno klativiteštvo. : S 1. januar, zviéek v procentih 1910 1900 Mast funt rt. 12.85 ct.6.15 108. Svinjsko meso ....... sodček . . . $24.57 $10.15 133 Pšeniea.......... buselj.....$1.28% $0.73% 74 Čaj, funt . . et 17 et. 11.1 53 Kava. Rio, f. et. 0.8% et. 7 23 Volna f. . . . et. 37 et. 25 5 Bombaž f. .et. 16.10 et. 7.70 109 Ta izkaz dokazuje, kako žive a-meriski delavci v dobi kapitalističnega gospodarstva. Z vsakim letom je gorje večje. Morda te številke marsikaterega zaspanega delavca predramijo da prične misliti, Cas je že, da mislijo vsi ako nočejo da bo beda med ameriškimi delavci kmalu večja kot v Evropi. — Stari avstrijski cesar sc je pred kratkim skregal s svojim nečakom, prestolonaslednikom Fr. Ferdinandom. Tako poroča brzojavka iz Dunaja v kapitalističnih listih. Prestolonaslednik je baje izdal neko brošuro v kteri kritizira sistem avstrijske armade in grozi, da bo on armado "reformiral" po svoje. Ti» brošura je pa "ta starega" silno razjezila, in ko je Franc Ferdinand par dni potem prišel v njegovo privatno pisarno in mu ponudil neke akte v podpis, ga je cesar robato ozmerjal, razstrgal dotične papirje na kose in jih zagual bodočemu izse-savaču avstrijskih narodov v o-braz. Za kulisapii se zdaj govori, da so vsled tega dogodka nekteri na dvoru jezni na starega Fra^.c .Jožefa, Češ da je preveč staroko-piten, in bi najraje videli, 0 organiziranih delavcev v upravičenem boju. e V Betlehemu, Pa. štrajkajo delavci v ondotnih tvornicah jeklarske družbe. Zahtevajo večjo plačo. Kompanija je najela konštablerje, in posledica so bili izgredi zadnje soboto pri kterih so konštablerji streljali in smrtno ranili dva inozemska delavca. Jeden štrajkar v Philadelphiji je z opeko razbil okno na poulični kari in bil še isti dan obsojen na ÖEST LET JEÖEI Lastniki premogokopa v Cherry, Dl., so pa umorili 300 delavcev Že pred tremi meseci in so ¿e DA- « NES NA PROSTEM I Živela, živela, trikrat živela pro klet a pravica! t! Slovenci v Konesha, Wise, pozor! V nedeljo dne 6. marca t. 1. bo javen ljudski shod v Sehlitz dvorani, vogel N. Main in Union St. Začetek točno ob dveh popolndne. O prvi točki dnevnega reda: "zakaj moramo plačevati pretirane m prevwoke cene za najpotrebnejša živila in kje iskati pomoč napram temu zlu", govoril bo sodr. Jože Zavertnik iz Chicage. Slovenski delavci! Vsi do zad-njega na shod. Sklicatelji. PROLETAItKC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik In iadajatelj Jefeslevaaska delavska tiskovna družba v Cbkifo. III. Marotefcaai Za Amarico $1.90 sa calo lato, 7Sc »a pel lata. Za Evropo $2 aa calo late. $1 aa pol leta. OftmH p• dooovoru Pri tpršm^mbi biraliU* )4 p0l*g mnf« mumiiM tudi ti TAM J *a*lo v. PROLETARIAN Ownad and published Evaar Tubsoay by Sectil Slavic Wortaaea's PablUhiaf Compaay Chkafo, ídinois. Glaailo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank Podllpec, Preeldent; Joba Petrlcb, Secretary; Frank Janeftlč, Treamircr. sumoirrion bates: United State* aad Canada, »i.50 • yur, 75c. lor hali year. • Foreign countrie» U a year, $1 for half year. aovaaim.no rates on agreement. NASLOV (ADDRESS)i "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. si Postna pridiga. -bliža se velika noč. Prdttpuat, doba, v kteri cerkev dovoli norcem neomejeno svobodo, je za nami in živimo v postu. Ogromna ljudska množica pa živi vedno v postu. Za njo nimajo pomena prazniki, katere je postavila cerkvena ali posvetna gosposka. Ta množica pozna le post: trdo delo, sla^ bo, neužitno hrano. Tako je bilo tudi ob času Kri-sta. Nekteri so imeli večni pml-pust, pohajali so Od veselice do veselice, živeli so od dela drugih, črpali so svoje bogatstvo iz žuljev in srag ubožcev in siromakov, za katere je bil večni poet. In Krist je govoril tem siromakom. Bil je njih učitelj. V slikovitih prilikah in z dejanji je iro-niziral 'tedanjo hinavsko moralo sitih in bogatih. Bičal je oderušt-vo, roparsko kramarstvo in hinavsko, navidezno pobožnost pismar-jev, duhovnikov, pismoukov in tedanjih tercijalcev — farizejev. Vzel je celo bič v roke in negnal vso to roparsko, oderuško in na-božnjaško sodrgo iz hiše božje. Pokazal je z dejanjem, da je tre-, t>a tudi dejansko in neustrašeno in javno nastopiti proti druhali, ki odira in guli siromake ubožce. . Na cvetno nedeljo je jaha! v Jeruzalem. Bojazljivi siromaki, ki ao se istodobno ravno tako tresli pred posvetno in cerkveno gosposko kot današnji, so potresali na pot po kateri je jezdil cvetlice in klicali mu: slava. Pokazali so svoj pogum in zajedno. dokazali javno, da se strinjajo z njegovimi nauki, da ne dajo nič za podlo obrekovanje, s katerim so ga sramotili pismarji, pismouki in farizeji, da bi ga pri ljudstvu očrnili kot ne-moralneža puntarja in bogoklet-nika. Ali to junaštvo je trajalo le cn dan. Ko so ga nekaj dni kasneje vklenjenega kot nevarnega puntarja prignali na željo oderuhov, postavnih roparjev, pismarjev in tedanjih dveh židovskih papežev Ane in Kajfe pred Poncija Pilata, je isto ljudstvo klicalo iz straho-petnosti: križaj ga! križaj ga! da si ga je se par dni preje slavilo kot ljudskega odrešenika. To strahopetno inbojazljivo ljudstvo se je balo za židovska nebesa; treslo s« je pred svojim maščevanja željnim in vedno jeznim bogom — Je-hovo. In trepetalo je za svoje ma-lovredno in borno življenje, balo ae je, da je Jehova ne kaznuje z žveplom in ognjem ali kobilicami. In kot pravi strahopetci in bojaz-/ ljivci, katerim raAte pogum, ko vidijo, da se žrtev njih bojazni ne more braniti,, je strahopetno ljudstvo zasramovalo Rrista, ko so ga privezali k stebru. Bili so ga a pestmi v obraz, pljuvali v njega, in ) koncem konoa so mu pa v zasmeh potisnili trnjevo krono na glavo. Krist je molčal in trpel, kot je molčal in trpel v srednjem veku Matija Gubec, odrešenik slovenskega in hrvatskega kmeta — tla-čana, ko ga je hrvatsko in slovensko ljudstvo zasmehovalo v Zagrebu in nazadnje posadilo na razbeljen prostor in ga kronalo z razbeljeno kremno. O Golgota. Koli krat te srečamo v zgodovini, odkar je lastninska blaznost obsedla ljudi in se v srcih siromakov nastanila bojazen t Današnjo dobo bo pa' beležila zgodovina: ' , Ob času, ko so se družili meščanski Herodeži, kralji olja. premoga, mesa, sploh vseh življen-skih potrebščin in morili s plini in razatrelbaiui taroke globoko pod zemljo ali pa s stroji na zemlji, s«? je rodil Odrešenik delavnega ljudstva — čvrsta in krepka organizacija. Ob času, ko ni bil vladar in vladni namestnik Poncij Pilat, ampak razni kapitalisti, združeni v t r usti h, se je zgodilo, da so kapitalisti prišli v navskrižje z delavskimi organizacijami. Zaupnike teh organizacij so pobožni kapitalisti imenovali po sv. pismu: krivo preroke, puntarje in rjoveče leve, ki hodijo naokrog, da bi pogubili duše. Ker pa ni bilo več v navadi pribijati ljudi na križ, so jih obešali ali zaprli v tamuice, kjer sta bila jpk in škripanje z zobmi. Mesto, da bi jih kamenovali, kot so nekdaj kamenovali svetega Štefana, prijatelja ubožcev in prvega mučenika prve prakrščanske občine, so jih pa dali pretepati s ko-liči po močnih in krepkih hlapcih, katere so nazivali takrat policaje. Ob tisteui času jc bil večen post za delavce. Ob delavnikih so hodili na trdo delo, ob praznikih in nedeljah so se pa shajali in raz-motrivali, kako bi ustanovili kraljestvo božje na zemlji. Kapitalisti so bili s temi sestanki zelo nezadovoljni. ZajHislili so armado raznovrstnih pismarjev in pismo- fkov, ki so delavce učili, da nijh raljestvo ni tega sveta, da jih čaka večno plačilo na drugem svetu. Ali delavci so se otresli svetopisemske bo, »z^i. V organizaciji so pričeli spoznavati svojo moč in misliti samostojno in verjeli niso pismarjem in pismoukom, marveč se jim posmehoval i poredno. Ko sta se nagibala svojemu koncu večni kapitalistični predpust in večni delavski post. so tedanji vladarji kapitalisti odločili, da store novi veri, katero so imenovali socializem, s silo konec. "Na Golgato. na križ ž njimi! so vpili v vseih jezikih. "Kdor ubije socialista, stori bo-goljubno delo in čaka ga neskončno veselje na drugem svetu," so učili raznovrstni pismarji in pismouki ter se mešali med delavsko množico. Kapitalisti so delali priprave za velikanski veliki petek, pribiti so hoteli za vekomaj človečanstvo na križ ... , O vstajenju pa prihodnjič. J. Žavertnik. delavci hočejo rešiti prej ko mogoče. Po dolgem iskanju in napornem delu se je mojemu prijatelju posrečilo priti skozi malo odprtino ne meneč se za nevarnost in ga zagledam kakor rešilnega angelja. Potem me je odpeljal iz groznega prostora, v kterem sem sem prebil tri grozne ure, ki mi ne bodo šle nikdar iz spomina. Med tem časom ae je nabrala velika niuožica delavcev, kteri so mi prišli na pomoč. Ko me zagledajo, me veselo pozdravijo, posebno, ko so vkleli, da niaem poškodovan. 'Nato stopi k meni lastnik rova, kteri je prišel tudi na lice mesta in me upraša, če sem zadobil kake poškodbe. Odvrnem, da ne. Potem me hitro upraša, kaj da je z vozom, na kterega se nalaga premog. Jaz mu odvrnem, da je ostal notri naložen s premogom. On se o-zre žalostno, dasi lahko takoj na prvi pogled spoznal, da bi rajši imel voz kakor člriveka. In potem me povprašuje, če bi se dalo voz ven dobiti, in jaz mu odvrnem, da me ne briga nič, samo da sem si življenje rešil. On reče, da voz stane $60, jaz odvrnem, da tudi moje orodje stane $20. Kdo mi ga bo plačal T (5n zopet odvrne, da kom-panija nič ne plača orodja. Torej vidiš, dragi čitatelj, kako je njemu hudo, če občuti le nlalo škode. Kadar pa oropa na stotine delavcev za življenje, se mu pa nič ne zdi. Kedaj se bodo ubogi delavci začeli zavedati in se otresli teh krvolokov, kterih smo že do vrha siti? Rojaki oklenimo se čvrste rastline lista "Proletarca", ker on je edini list za nas delavce. On naa bo vodil do zaželjenega cilja. K sklepu pozdravljam vse so- druge Sirom Amerike.__ Fráqk Alee. ra pa ni več vredna, kot komaj 10 ct. Obsega samo 34 stranij in ni prav mČ zanimivega v njej. Je škoda za dolar. Z delam gre tukaj vsak dan a mislim, da samo še do 1. aprila. Zatorej nimam časa več pisati. &><\ialni pozdrav vsim sodru-goin in čitateljem Proletarca. Ignac Žlemberger. Trimountain, Mich. Cenjeno uredništvo: — Priloženo vam pošiljam nekaj denarja za nove naročnike. Potrudim se kolikor mogoče, ampak celino orati je težko. Snega imamo pri nas veliko. Dela se precej stalno a mislim, da bo še bolje. Tukaj imamo veliko društev in se vidi, da dobro napredujemo. Druzih novic ni. Pozdravljam sodruge širom A-merikt, V. Kralj. Dopisi« Brereton, m. 19. feb. 1910. Prejmite nekoliko poročila iz tukajšne naselbine, ker nas je tukaj nekoliko Slovencev, kteri žrtvujemo svoje moči tukajšnim pre-mogarskim baronom z imenom Month Mavth. Col Co. Delamo še precej dobro, ali zaslužek je premajhen za tako nevarno delo. Človeka kar groza pretresa, ko dona-šajo časniki vedno novice o tako groznih kapitalističnih umorih, ker ti krvoloki niso nikdar siti krvi povsem nedolžarh delavcev samo, da se jim polnijo žepi. To se gre le za profit in se m? gleda za varnost delavca. Zastopniki pri postavodaji so pa gluhonemi, jie slišijo nič in ne vidijo nič: kapitalisti pa morijo na drobno in debelo, kakor se jim poljubi, ker jih nikdo ne ovira. Ko bi delavec bil za toliko umorov odgovoren, kakor so kapitalisti, bi država v Wa-shingtonu imela takoj par milijonov na razpolago, da. bi začela s strogo preiskavo. Še nekaj moram omeniti, kaj se mi je prigodilo v tukajšnem rovu pretekli mcscc. Pri delu bi bil kmalu zgubil živ-\ ljenje. Neki dan zamišljeno oprav-j ljam svoj posel in nalagam črni demant v premogov rog. Kar naenkrat zaslišim nočno gromenje v začetku mojega prostora in nato prileti hud veter, da mi je svetilka ugasnila. Ko poslušam nadalje, slišim samo močno gromenje in padanje. Vzamem iz žepa užipalice. da bi prižgal luč, a sem od prevelikega straha vse pogubil. Ko vidim, da se nahajam v smrtni nevarnosti, se umaknem nazaj v prostor in se stisnem v kotiček, kakor lisica, ko jo njene noge ne morejo več nesti. Ko je padanje prenehalo, začnem nfi vso grlo kričati, a nikdo se ne oglasi, potem začnem po premogu tolčti in sem dobil takoj znamenje, da me Colorado City, Colo. 20. Feb. 1910. Marsikomu je že znano tudi v tej deželi o slavnem spisu svečenika — Ljubljanskega Jegliča, bab-jeventure, ali kako ga že kličejo. Rdeči Brošuri, po kter^j je planila kranjska liberalna gospoda kot stekli volkovi po nedolžnih jag-njetah, misleč, jo izrabiti v svoje gnjile strankarske' namene. Toda ne samo tam, nego tudi tu je našla odmeva. Da bo omenjena brošura dobro nesla, vedele so tudi osebe okrog New Yorškega lista oziroma pri listu slovenskih delavcev v Ameriki???! Pred par dnevi prejel sem neko pismo iz New Yorka, kot je raz-videti, pisano je po enem uslužbencu tvrdke Saxer & Co. v kterem se mi ponuja zgoraj omenjena brošura. In kaj mislite sodrug urednik, koliko zahteva za ta spis? ---$1. Pomislite delavci, knjižica obsegajoča gotovo ne več kot 50 strani, ktera stane V Ljubljani 30 vinarjev, t. j. 15 krajcarjev se prodaja tu po dolarju. T/> dobro nese, kaj ne gospoda. Omeniti moram še, da to ni niti prava brošura, marveč je le nekoliko povzeto iz nje! Toraj tovariši delavci! ali se v tem rte zrcali zadostno njihovo ljubezen do delavca in do njihovih 44 drugi rojakov?" Seveda, "drugi" so samo tako dolgo, dokler se enakim puste vleči za nos. Toda kolo časa se neprestano vrti naprej; prišel bo tudi čas, ko se bo tudi slov. delavec otre-sel spon, v kterega je vklenil nikdar siti kapitalizem, nastopil v boj za pravice svoje ter enkrat za vselej temeljito pometel z svojimi sovražniki in sedanjimi zaničeval-ci delavskega razreda. In da to čim preje pride, tovariši delavci, nastopimo skupno! Bodrimo eden drugega in z upom, da končno dan zmage le nastopi in zmagovalci bodemo tisti, kteri smo dosedaj tlačeni in zaničevani. Torej pogumno naprej do zmage za svobodo in pravice svoje! Naprej za socijalizem! D. P. GLENOOE, O. 19, feb. 1910. Cenjeni sodr. urednik Proletarca! Hudo me je pretreslo smrt sodr. Ivana Šolanja. Malo številk "Proletarca" je izšlo brez dopisov Iv. Šolarja. On je neustrašno deloval za socialistično stranko — sedaj ga ni več. Postal je žrtev kapitalizma in nam je težavno delo prepustil. Trajni spomin; njegov duh pri nas ostane! Ker me več rojakov povprašuje za "Rudečo knjižico" ljubljanskega škofa, naznanjam, da sta jo dva tukajšna rojaka dobila od L. Benedika iz Brooklyna, N. Y. in sta plačala vsak po $1 za njo, kte Slavni knjaz črnogorski. s Me slovanski narodnjaki, posebno pa še med slovenskimi navdušenci uživa črnogorski knez Niko-la čudovito slavo kot vzor vseh vladarjev in neštetokrat se nam je pela pesem o nedosežni ljubezni, ki jo baje uživa v svoji deželi. Vsled zadnjih procesov je ta slava pač nekoliko pobledela; vendar pa ne pozna svet izven Črnogore še dovolj prave slike krvoločnega divjaka, ki sedi na črnogorskem prestolu in si polni vse žepe z nepopisno bedo ubogega črnogorskega ljudstva. V kratkem se bo slavila petindvajsetletnica vladanja čtinjskega tirana in zato je posebno zanimivo, kaj pripoveduje srbski poslanec sodrug Triša Kacle-rovič o bestialnosti in o kupčijah tega gospoda. ž,- oče sedanjega k n jaza, Mirko ter Mirkov brat Danilo, katerima je sledil sedanji Nikola, sta ropala in morila v deželi. Toda oba prekaša Nikola. Ko je prišel na prestol, je bilo njegovo prvo delo, da je dal osemdeset članov plemena Kadič pomoriti, njihove hiše po-žgatj, zemljišča je pa konfisciral. Nikola sovraži šolo in vse ljudi, ki so se kaj učili. Samo zato je dal umoriti okrožnega predatojni-ka Bogdana Hehdoviča, učitelja Barcanoviča, Lazarja Škarovica, sodnika Kadimirja Tomiča, juri-sta Nikčeviča in še mnogo drugih, ene s pretvezo sodbe, druge pa iz zasede ali s strupom. Ljudstvu priljubljenega hrabrega Miloša San-liča je dal zastrupiti, njegovega prijatelja, sodnjiskega predsednika Tomiča pa od svojih perjani-kov v ječi zlostavljati, politi s petrolejem in zAŽgati. Celo vrsto ljudi, ki so študirali na evropejskih vseučiliščih, med njimi S. Kalud-jeroviča, J. Tomiča, P. Lipovca, J. Martinoviča in še mnogo drugih je dal, ko so se vrnili v domovino, pograbiti ter pometati na 10, 12, 14 let podzemeljske ječe. Ko so ae leta 1901 izvolili poslanci za prvo Narodno Skupštino, je dal M. T4miča m Plamenca u-moriti, osem drugih poslancev izgnati, vse druge poslance in pet ministrov pa pometati v ječe, kjer so še zdaj. V knezovih ječah je sedaj 230 najboljših in najpostenejših Črnogorcev. , Iz političnih razlogov je dal Nikola celo gimnazijce okova-ti in pometati v ječo. V dveh letih so njegovi perjaniki (telesna straža) razdejali dve tiskarni, dvajset domovanj, gostiln in trgovin so zažgali, v neki gostilni so umorili dvoje malih otrok. V znani Vasojevičevi aferi so zaprli 040 oseb le zaradi njih političnih nazorov. V Kolašinu so po poročilih ustrelili pet oseb, v resnici pa deset in baje jim ima slediti še trideset Črnogorcev. Ko je postal črnogorSki knjaz, je bil Nikola Petrovič Njaguš siromak, danes je velik bogatin in ima milijone vložene v evropskih bankah. Svoje bogastvo je dosegel na sledeči način: 1.) Po pogodbi je dal srbski knez Mihajlo Črnigori večje vsote, ki so izginile v Nikolajevem Sepu. 2.) Ob času srbsko - turške voj ne/ je dobil Nikola denarja od Srbije za vojne namene. Izginil je v njegovem žepu. 3.) Za hercegovske itstaše je dobil od Rusije deset milijonov rub-ljcv, dve ladji živeža m obleke ter drugih reči. tTstaši niso dobili prebitega vinarja, Črnogorske čete pa so morale skrbeti same zAse. 4.) Ko so se hercegovski ustaii pri Trebinju ud al i, je dobil Nikola od Avstrije dva milijona goldinarjev za pomirjenje ustašev. Nikola je s tem denarjem pomiril samega sebe. 5.) Leta 1882 je pomagal Avstriji premagati ustajo v Krivošiji in preprečil beg ustašev; zato izdajstvo je dobil od Avstrije milijon forintov. 6.) Po berlinskem kongresu je dobil «hI Avstrije in Rusije denarja za podporo novesinjskih ustašev. Žrtve ustaje so morale iti s trebuhom za kruhom, denar je v-taknil Nikola v svoj — žep. 7.) V beranski nahiji je Nikola skušal spuntati prebivalce; ko je Turčija potlačila ustajo, je knez zahteval^enarja za žrtve m je dobil od Turčije 40.000 .funtov. Be-ranci so smeli gledati skozi prste. 8.) Nikola se je pozneje sprijaznil s Turčijo pod pogojem, da Be-ranci ne bodo več udirali na turška tla. Zato je dobival od odstav-ljenja Abdul Hamida plačo turškega velikega vezirja. 9.) Ko je Nikola leta 1899. oženil svojega sina, je dobil od Abdul Hamida milion frankov posojila. Čez 'nekaj časa je obljubil, da ne bode več podpiral srbskih teženj v Macedoniji in je opustil pravico do črnogorskih konzulatov v Prištini in Prizrendu. Zato se mu je izbrisalo osebno posojilo, ki pa še vedno obremenjuje črnogorsko državno blagajno. 10.) Leta 1896. je Rusija dovolila Črni gori letno podporo za Vzdrževanje stalnih vojaških kadrov Podpora se še vedno plačuje, hodi pa vedno v Nikolajevo privatno blagajno. 11.) Črna gora dobivrt od Rusije streljivo in druge vojaške potrebščine. Nikola jih prodaje svojim vojakom za gotov denar. 12.) Pred sedmimi leti se je u-peljeal tobačni monopol. Nikola se je dal od neke italijanske akcijske družbe podkupiti za pol miliona frankov in jc postal eden glavnih akcionarjev; dežela pa mora garantirati dividende. 13.) Nikola ima s svojimi sinovi devet gradov in štirinajst posestev, ki predstavljajo petino vse narodne posesti v Črni gori. Najboljše tovarne, travniki, njive, gozdovi, mlini, trgovine, najbogatejša jezera v Črni gori so knjazova, ljudstvo ima pa neplodno zemljo. 14.) Črna gora ima dva milijona frankov proračuna; od tega se je 800.000 frankov porabilo za rešitev dinastije. 15.) Šest milionov si izposoja Črna gora v Londonu; od teh mora Nikola dobiti dva miliona baje kot dolg dežele. 16.) Z Avstrijo je Nikola sklenil tajno pogodbo, da je njemu in njegovi družini zajamčena vlada v deželi; zato mora biti Črna gora nevtralna, kar se tiče Bosne in Hercegovine/ Zato je dobival Nikola od avstrijskega cesarja 50.0-00 kroi\ na leto. Ko se je izrekla aneksija, je Nikola delal, kakor bi hotela Črna gora napovedati vojno. Pomiriti se je dal s tem, da se mu je apanaža zvišala na 200.000 kron. Danes ima "dični knjaz" vlado in skupštino, v katerih je bil že vsak član obsojen radi tatvine, goljufije, umora itd. V deželi je sama beda in strahovanje, ljudstvo se izseluje v Ameriko, Nikola ima pa trideset milijonov gotovega de* narja ne glede na ogromne nepo-kretnine. Tak je "slavni" "slovanski" vladar! sinaQii mu priskočila na pomoč, samo mt ugonobi socialistično p šast — "Appeal to Reason" in proglasi socialiste za največje la-žnike in obrekovalce. Toda, ali je Groascup tožil ? Ne l — Kaj pa storil? Prve dni februarja je sodnik Grosscup pobral šila in kopita in jo--od k uril v Afriko! Mislil si je: Kriv sein; kaj čem tu čakati, da me lovijo socialisti in da se nazadnje morda spozabi tudi kon-gres in prične proti meni s pre-iskavo — niks! Mi v Afriko! — — in pobrisal jo je za Rose vel tom v afriški "jungle" med tropične zveri in opice — kamor spada Tak "junak", ali bolje, tak sodnik je Peter S. Grosscup! Žalostna mu majka! Da je čista resnica, kar je o njemu pisal 'Appeal', ni zdaj ve čniti najmanjšega dvoma. Mi se bomo s tem nestvorora — "Appeal to Reason" ga odprto imenuje kriminalca od pete do glave (he is a criminal, every inch of him!) — še pečali. Slovenske delavce bo zanimalo, če jim povemo, da ravno Gross«up je bil tisti sodnik, ki je prepievH, da ni Ro-ckefellerjev trust olja pred par leti plačal kazni 29 milijonov dolarjev, kakor je bil določil sodnik K. M. Land is. In ravno Grosscup je tisti Človek, kteremu je pred par meseci pel glorijo — "Amerikan-ski Slovenec", za skebe se ogreva-joci list, češ da se je Grosscup na nekem banketu zavzemal za — krščanski nauk (!) v ameriških jav^ nih šol^h! Grosscup pa krščanski nauk — no, tq ravno "paše"! Socializem raste kljub temu, da mnogo socialistov spi! Sodnik Grosscup, kteri je zbežal pred socialisti v Afriko, bi bil bolje naredil da je ušel na severni pol -—. ne iskat zastave, ki jo je tam "pustil" slavni dr. Cook, temveč da bi^si malp — ohladil prekosmato Vest ... r Sodr. Freeman Knowles, neustrašeni boritelj za delavske pravice v So. Dakoti, je žrtev kapitalistične persekucije. Knowles je urednik socialističnega lista "The Lantern" v Deadwoodu, So. Dak. Povodom sedanjega štrajka rudarjev v Leadu je ta list razkril več lumpanij tozadevne rudarske družbe, nakar so posamezni kom-panijski uradniki vložili proti Knowlesu kar tri tožbe za "eri-ininal libel" kot uredniku lista. Sodrug Knowles apeluje na vse sodruge po Ameriki za finančno pomoč, kajti, kakor je znano, brez denarja je zastonj iskati pravice pri. ameriških sodiščih. Kdor želi dobre volje dati kak cent za preganjanega sodruga, naj posije u-pravništvu "Proletarca" • nakar bo že pravočasno poslano na pristojno mesto. Sodnik Oroscup — zbežal v Afriko. "Appeal to Reason", naš vrli bratski list v Girardu, Ka«is., je meseca jonuarja t. 1. neusmiljeno razgalil Petra S. Groscupa, vrhovnega zvezineiga sodnika v Chica-gu. V peterih dolgih člankih je "Appeal to Reason" obtožil sodnika Groscupa, da je: 1.) Ukradel drugemu ženo in tako razdrl rodbinsko srečo. 2.) Jemal podkupnino. 3.) Izkoriščal ljudstvo v zvezi s cestoželezniškimi magnati v Chi CAgU. / 4.) Poneveril veliko svoto vlad nega denarja. 5.) Ubijalec ljudi. To so strašne obtožitve! Nape to smo čakali, kaj bo storil Grosscup. Ako bi bila V teh obtožitvah le trohica neresnice, — s kakšnim satanskim veseljem bi bil sodnik Grosscup tožil za takozvani "criminal libel"; in pomagala bi mu bila vlada, ceU kapitalistična ma Ako nimaš dela, ne moreš jesti niti spati vsled brige, kdaj boš dobil delo. Če pa imaš delo, si pa vedno v strahu in skrbeh, da ga ne zgubiš. Delavec se nikdar brez skrbi ne naspi. To je mezdna su-žnost! — V vseh večjih in manjših' mestih na Pruskem so priredili socialisti shode v prilog splošni in enaki volilni pravici za pruski deželni zbor. Shodi so bili povsod dobro obiskani, kar dokazuje, da je ljudstvo politično zrelo in zaveda svojih pravic. Po končanih shodih so pa policaji na migi jej od zgoraj surovo naskočili množico, ki je hitela domov. Sekali in vbadaii so. Obnašali so se tako divje, da je potem-nela divjaška slava ruskih koza^ kov in da bodo odslej nazivali podivjane hlapce trinogov in vlad pruske policijote. Pozor agitatorji I Našim zastopnikom in vtem tistim, ki iščejo novih naročnikov sa "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki polije pet norih celoletnih naročnikov, roman po imenu DŽUNOEL zastonj. ..Pofturite sel Diungel je velika povest, v lepo veaani knjigi. Ce hočete imeti drugi teden to povest, ki je zajeta iz delavikega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclaarju, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga se vam pošlje zastonj na vai dom. Hočete knjigo Diungel zastonj? lodrug Frank Petrič, nas poto-zastopnik, potuje ta teden lvi K&nias. Pooblaščen je staro in novo naročnino "Proletarča", prejemati ogla-naročila za knjige in broiure Sodrugom in prijateljem na-lista v Kansasu ga toplo pri- Manifestacijski shod jugoslovanske socialne demokracije. Bel grad, 9. jan. 1910. V soboto, dne 8. januarja se je vršil veliki ljudski shod v Kotlar-jevi dvorani. Ta največja razpolo-živa dvorana Belgrada je bila sko-ro napovedani uri natlačeno polna ljudstva, ki je nestrpno pričakovalo zastopnike socialno - demokratičnih strank na Balkanu. Bivši poslanec sodr. Lapčevič je ot-voril shod ob 9^, razložil s kratkimi besedami pomen shoda in balkansko konferenco ter predstavil zastopnike posameznnih strank Govorili so po vrsti Blagojev (Bolgar), dr. Turna, Korač (Hrvat), Gorikiau iz Carigrada za Armence in Turke, Karakia Jak-šič (Bosna), Čokov (Skopije v, Macedoniji), Demetrovič (Zagreb,1 Popovič (Črnogorec), Kotlarov (Bolgar iz Plovdiva). Ob največji pozornosti in uglednem redu je trajal shod skoro tri ure. Govorniki so slikali nakratko položaj ^ vsak o svojem kraju; vsi so izva-, jali, kako je izkoriščanje ljudskega dela po tujem kapitalu in domači burzoaziji ustvarilo povsod socialno demokratično gibanje, združilo delavce v krepke organizacije, katere so se postavile v bran naprej izkoriščanju po delodajalcih, se otresle predsodkov nadornosti in vere, razvrstili v bojne čete proti zlorabi politične moči ter po lanskih dogodkih, ko je vojaška furija zapretila pognati milijone delavcev in kmetov na bojno polje za koristi in domišljavega prevzetnega imperializma, ge končno lotila rešiti tudi balkansko vprašanje, ki je ob enem jugoslovansko in narodnostno v-prašanje. Buržoazija nemška in alovanska se je izkazala nesposobno, da bi rešila eno in drugo, marveč je zapletala položaj jz egoizma, da bi še nadalje v kalnem ribala. Ko si je delavstvo zagotovi-llo prve politične pravice in živ-ljenske pogoje ter mu grozi po brezvestnosti buržoazije zbog vedno bolj zamotanega narodnostnega vprašanja 'obče klanje, ko je uvidelo brezmiselno politiko držav in za kapitali stoječega meščanstva, ki išče narodnih sporov, je spoznalo,, da je le ono delavstvo, poklicano v svojem interesu £ in edino sposobno po organični energiji rešiti narodnostno vprašanje. Obnašanje Avstro - Ogrske, Srbije, Rusije ob aneksiji Bosne, Sarlatansko nastopanje Mladotur-tkov ob revoluciji, ki bi imela prinesti balkanskim plemenom svo-bode, pa je mesto tega le zamenjalo verige absolutizma z enako krutimi laži - konstitucije — vse to je moralo ljudstvu odpreti oči I — in balkanska konferenca je plod tega spoznanja. Svobodo in narodnostno edinstvo pribori edino le zavedno delavstvo, združeno v internacionalnih četah. Vsi govori so izveneli z vsklikom: Živela socialna revolucija, živela inter-nacionala! Tisočero poslušalstvo pa-je v kipečem navdušenju pri-rjevalo zastopnikom jugoiztočnih prole ta rakih narodov. Žarka ironija nekdanjega borilca za narodnostno svobodo sodr. Cokova iz Skopi j a in iz Črne gore ubeglega sodr. Popovica. ki je razkrinkat ves štindel "junaštva" ter razgalila odurno oderuštvo narodnih "svobodnjakov" in voditeljev — sta morala še tako priprostega delavca -uveriti, da je bilo zapeljava no in šušmarjeno, ko se je oboro-ževslo za laži-narodne ideale. Sramota tiranu! je enodušno za-donelo po dvorani, ko je sodr. Po-povM sporočal pozdrave 20.000 črnogorskih delavcev in pregnanih po gladu in samoail.iu iz domovine. Zajudeno je srbsko delavstvo r po govoru dr. Turna povpraševalo. • ali je to res slovenščina, kar so za-** čuli — vsaj so razumeli besedo do / besede vse — in spoznavali, da dejansko prebiva le en narod od [j Adrije do Črnega morja. Do vrha je prikipelo navdušenje po umlji-vi, čuvstveni m globoko zamišlje- ni beaedi Bolgoro Kotlarova iz Plovdiva. Po njem in iz predido-čih govorov slovenskih, hrvatskih ruskih (Armenec Gorikian je pozdravil najprej v turškm ter nadaljeval v ruskem jeziku) srbskih in macedonskih — je bilo demon-strirano, da je balkanska konferenca izvršila prvo in najimenitnejšo nalogo, da je evropejskemu svetu pokazalo edinstvo delavstva in narodnosti na jugoiztoku Evrope. 1 Nadaljevanje konference. » Popoldne se je nadaljevala konferenca v prostorih mestne osnovne šole. Predsedstvo sta prevzela Srb Kaclerovič in Hrvat Korač, oba poslanca sabora, odn. skup-štine. Sporočil je sodr. Gorikian za armenski in turški proletariat pozdrav. Prečitali so se Številni brzojavi. Karakteristični so ^ili pozdravi bolgarskih sindikatov raznih strok, med njimi državnih uslužbencev. Sodr. Gorikian. čil in požrtovalen agitator, je na kratko začrtal postanek carigrajskih organizacij. Delo med Turki je težko, ker so analfabeti in nezaupljivi proti kristjanom, apatični po vpljivit svoje vere. Kadar pa jih beda in izkoriščanje po fabrikah privede do spoznanja, tvorijo zanesljivi priletarski element. Jedro carigrajskih organizacij tvorijo Bolgari in Rusi, Nemci in Francozi. Sprva so bile organizacije le sindikalne brez političnega programa, ali se je program izpre-minjal po želji zbranih delavcev. Šle zadnje leto se je ustanovil precizen program v zmislu marksizma in od tedaj raste notranja moč organizacij in proletariat se zaveda svoje moči. Prva železničarska organizacija je bila po turški vladi razpuščeoa in prvi strokovni list je vsled tega prenehal. Z izboljšanjem razmer v organizacijah pa je upanje, da se'v kratkem ustanovi list na trdni podlagi. Prvi govornik na referat sodr Tucoviča je bil Juraj Demetrovič iz Zagreba. Konštatiral je posebne razmere Srbov na Balkanu in Hrvatov v Banovinite r želel, da bi se v prvi vrsti rešilo jugoslovansko vprašanje. Pripravljen pa je sodelovati tudi v stavljenem širšem odboru balkanskega in ju-goiztočnega problema. Želi, da se izloči partikulamo stališče balkanskih držav, posebno Srbije in Bolgarije. Sodr. Tuaovic zagovarja to stališče kot aktuelno dano po razmerah, vstvarjeni vsled aneksi je in postopanja Avstro - Ogrske in Ru sije. Sodr. dr. Gjusič (docent na bel-grajski universi) graja predlagano resolucijo, dfyie razvije dovolj zgodovinske in socialne osnove ter želi, da bi se resolucijo v tem smislu predelala ier iz tega izvedli novi zaključki. Položaj na Balka nu ni erstvarjen le po kolonijelni eksploataciji od strani Avstro - O grške in Nečije, ampak po vspo-rednem taktu tekmovanja imenovanih držav ter angleškega in francoskega kapitala — cilj eks ploatacije ni neposredno Balkan, ampak mala Azija in Indija. Sodr. dr. Turna je pojasnil sta lišče Hrvatov, izraženo po Deme-troviču, češ, da se je izpregledalo jedro njegovih misli, da je, da v resolucijo ne spada vprašanje taktičnega nastopa srbskih in bolgarskih sodrugov proti lastnim via dam, marveč se ima baviti kon ferenca le z ureditvijo odnošajev balkanskih in jugoslovanskih narodov med seboj po delavstvu, ki je edini tolmač ljudstva. Odgovarjal je sodr. Gjusiču, da je sicer res, da so udeležene ob balkanskem vprašanju vse velevlasti, da vse enako streme po eksploataciji potom kolonizacije, da je res, da je pravi objekt in cilj njih imperializma bogastvo Male in Central n Azije, da pa je pot do njega preko Adrije, Donavo čez Balkan. Bližnji cilj je le-ta, kdor ima Balkan, mu je odprta prosta pot naprej. Prava tekmeca za Balkan pa sta Italija in Avstrija. To tek movanje se da rešiti le po dvojni poti: Ali po svetovni v^jni, ali po avtonomiji narodov. Svetovna vojne ne more preprečiti jugoiztočni proletariat sam, moralo bi to storiti le organizirano delavstvo francosko, italijansko in nemško. Dasi je tb duše antimilitaristno, danes vendar ni godno, da vrže puško v stran. A pride ta čas t Zato je naloga proletariata, da «*bri vse, da vzdrži status quo, zavleče vojno, dokler internacionalni proletariat ne bo dovolj močan, da odloči sam. Druga pot je mirovna pot izvoje-vanja avtonomije narodov. Historična misija Avstrije je, izvesti to avtonomijo. Ako. da Avstrija to avtonomijo svojim narodom, bo obstajala in živela, sicer je obsojena na razpad. Ako je vladar fevdalno klerikalne dtžave, kakor je še Avsrija v temeljih, dal narodom splošno volilno pravico, potem je izraženo s tem, da po prirodnem razvoju Avstrija mora po poti naprej do narodne avtonomije.. Ta zavest daje avstrijskemu proleta-riatu nvoči in upanje na bodočnost, kakor balkanski Srbi in Bolgari streme po konfederaciji balkanskih držav, da bi s tem preprečili vmešavanje velevlasti. No, balkanske države so dejanska žoga med velevlastmi in je utopija balkanskega proletariata, da se točno poteui reši balkanska vprašanje. V toliko se strinja s sodru-gi Hrvata. Zato mora biti edini cilj proletariata internacionalna organizacija, politični cilj avstrijskega in balkanskega proletariata druga narodna avtonomija. Sodr. Kabakčajev (advokat v Sofiji) je zagovarjal mnenje, da je država sredstvo za narodno iz-edinjenje, da pa buržoazije ne iz-polnujejo svoje naloge in so se tudi izkazale nesposobne, da bi jo izvedle. Zato mora proletariat stremiti za tem zedinenjem sam in je potom organizacije tudi sposoben, da ga doseže. sedaj pa je umestno. Če balkanski proletariat prisili svoje vlade, da opuste medsebojne tekme in se izvrši konfederacija. Cilj proletariata pa mora biti federativna balkanska republika. SLOVENSKI DELAVCI! r Naroča|te kn|igo Upi. Slaclaira: "DŽUNGEL" največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja. Cena s poštino vred $1.25. Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island ave.r Chicago, Illinois. NA&I ZASTOPNIKI La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.; Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar. Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. ' , Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolico. i Joe Pajk za Pennsylvanije. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. * Frank Črne, Cleveland, O. Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. Antrjji Sterle. Box 368, Chis-holm, Minn. Anton Jalovčan, za Hudson, Wyo. Lorain, O. in okolico: Frank Vevar. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hitti, > Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Vox 477 Eveleth. Louis Glažar za Sygan in okolico. Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135. Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Filip Godina, za Indianapolis, Zastopnik: Jožef Radelj, box 251, Frontenac, Kans. Za seve on stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St. Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolico w> stran.) John Gašperiu: Stiuarg St Brooklyn, N. Y. KAKO SO NASTALE VERE IN BOGOVI? Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. Ta interesantna razprava iz pod peresa slavnega Ingersola se dobi v slovenskem prevodu sedaj za samo 15 centov! Pišite na izdajatelja IVAN KAKERJA, 1922 S. Laflin St., CHICAGO, ILL. é.á iiáiÉi a KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicago, 111. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte ! 1 FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1343 W. 18tti Strast pri Blue I »lan d Are. * - - CHICAGO, ILLINOIS Predala pohištvo, premog, drva in drugo Oglasite se pri oiem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. SLOV. SOC. KLUB ST.-1 -V CHICAGU- priredi letos -veliko «InTnost PARIŠKE KOMUNE Ta slavnost se vrši v nedelfo, dne 20. marca t L v veliki hali NARODNE DVORANE f ISO2 So. Center Ave. Na programu bo igrokaz, slavnosten govor, tamburanje in prosta sabara. Natančneji program se objavi pozneje. ODBOR. N .................................................... ČE RABITE EXPRESS kotl|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sta|no stroko --se oglasite pri-— W. J. BRENNAN, La Sailc, 111. Slovensko-anglešks slovnica, slov. ang. tolmač in i^gl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 St.. New York, N. Y. T'f f'T'T't 'f T' f'f'f? Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago, m. Sodrugi! Priporočaj* te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, OL Ima vešjo nalogo ar, verilie, pret» nor in d ruf i h dragotin. Izvršuje tail veakovratna poprarila r tej atroki pe telo oiiki eeni. Obiššite gat Halo, Johny! Kje »i pa bil včeraj ? Saj vei kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, m. Društvene regalle, kape, prekoramnlea, . band era itd. aa alovenaka društva najbolje preskrbi Emil Bachman 1719 So. Centre ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom! ijamo, da isdefojamo raamni ñhlptíP P° najnovejšem kroju. Unijako delo; trpeino in UlHtli^ y lMXoí[i taupe tudi ¿juf, potrebščin«, k da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ei našo izlošbo Z veeat «pošto ram jem Ošae epa. POZDRAV V SEZONI ŽENINOM I NEVESTAM V NOVOM LETU. Ženitev je najvažnejši korak v našem življenju, vsled tega želi vsak, da mu od tistega die ostane trajen spomin. - ŽENITOVANJSKA SUKA, IZDELANA PO 1132—1st St. TELEPHON® 380 R. IZKUŠENI FOTOGRAF je naj primirneja. Zmerne cene m delo naj bolje. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON O AN AL 287. USTANOVLJENO 1SSS. Izdelujemo obleke po meri po $20. $22, $25. Prodajemo f?toYe ob,ckc po 10, $12, $14, $15. ImamO zalogo modernih klo- llllalllU bukov v na jrazno vrstnih boj ah. VTillnni iniamo tudi veliko zalogo srajc, kra-L<\IUJJ1 vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča |ITT>f M AMVIf PRVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE «UJM IVl/liVlEA, 1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZŠIRANJS Varicocele, Hydrocele SE; Ozdravim vaaeegn, kdo» trpi na Varieoeeli, Stric turi. Dalje ozdravim nalezljivo aastrn^eaje, tivšne nezmošnoeti, vodenico hi bolezni tišošik ee moiktti. Ta prilika je dana tiatim, ki eo izdali fte velik« reofc zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namea je, p» kazati vtem, ki to bili zdravljeni od toeatov zdravnike« brezuapešno, da poeednjem le jaz edino aredatvo, e kteri» zdravim vapešao. Za nt i ■pašno zdravljenja nI treba platatl—le za v^pifc». Ozdravim pozitivno šetodešne bolezni, pij«¿na, aa jetrik iz ledvicah ne glede kako atara je bolezen. Tajne molka bolezni zdravim bitro, za atalno in tajno, fthršeae oneatofloeti, sl&boet, zgubz krepoeti, napor, teatru plen j« in zguba vode. Pljnša, aadnhe, Brone hitia, er«ne bolezni in pljuine zdrzvim z mojo najnovejšo metodo. žanaka bolezni v ozadja, beli tok in druge zdrzvim ta atalno. - Zantnipllenje in vae druge kotne bolezni kakor prišše, tnre, garje, otekline.—Mošni tok ks druge bolezni. Prelite in tvetuja zaatonj. DB. ZIN8. 41 10. CLARK 8T, OHIOAOO. (Med. Randolph in Lake St.) Uradnje: od 8 ure zjnt. do S. ure avešer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 are pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlct. mineralne vode in runih neopojnlh pijač. 1837 Bo. Tisk St. Tel. Canal 1406 Jako važao vprašani e? 11 Ali sem že poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"! Š« nel — Zdravnik. si po vijaku podobni stopnjicah navzdol in »e prijema za držaj. Spisal N. Falejev. Poslovenil Jože Zavertnik. (Konec.) V celici nekdo preži. Videti ga ni, pa je tu. Gleda i* kotov Ar kot tema skozi okno —* kot črno oko raz posteljo — kot siva blazina. Krči arce, duai sapo, maai usta Vsi molče. Ko se pa začuje od blazine sem tiho ječanje, pogledajo vsi drug druzega. i4Vzemi proč obvezo!" zašepeta zdravnik. "Zakaj T" Ranooelnik ga pogleda predrzno "Saj ne bo več dolgo . . "Obvezo proč!" Gla« prereže ostro zrak. Pomočnik neodločno prime za ¿karje. "Zakaj? Zakaj!" In gleda mučno zdravnika, kot da pričakuje preklic povelja. Zdravnik pa stoji mirno in čaka. "Vzemi jo proč!" šepeta zdravnik. . . . Proč, da je videti rane. "Ječi, boli ga . . ." "Vseeno . . . Videti moram. Zdravnik sem, pa ne smem pomagati . . . Popolnoma proč . . Dolžnost moja je! .'. . Tako ... tako!" Obveza visi doli. Videti je meso, razmesarjeno roko. "Goapod doktor, ne morem . . Zakaj ga mučiti? Tako ječi . . "Tiho! Pomagaj dvigniti gla vo! Hcjčem videti tudi vrat . . No—!!" Ranocelnik prime tresoč se za # glavo bolnika in jo privzdigne . . Temu sledi ječanje. - "Boli ga!" "Drži . . . drži . . : Tako!" Ječanje narašča, soba je polna stoka, v kotu nekdo kihne. Zdravnik drži bolnika in odkrije vrat. "Nima ga!" Zdravnik zakriči in sune obvezo od sebe. "Nima prisada! Zakaj laže«t Ranocelnik zre kot obsojenec na bolnika, na madeže na njegovem obrazu. "Tesarijo, grade ... pa ga nima!" Skoči proti ranocelniku. "Kje so obveze? Čiste obveze Prinesi jih!" Ranocelnik zgine, da prinese obveze; straža stopi za vrata. Zdarvnik se ozre in skloni, potegne nekaj iz Žepa in prične brskati po ranah v poltemi . . . Ječanje narašča. Vse vtihne poleg njega. Valovi se gorindol v celici, v hodnikih, kot bi hotelo zbuditi vsa v hiši. Straža zakašlja in pripre vrata. Zdravnik še vedno čepi poleg bolnika in brska. Ko vstane so njegovi roki in obraz krvavi, še preko vrata se vlečejo krvave ma-roge. Smehlja se: bolnik pa postaja mirnejši, ječanje ponehuje. In kolikor bolj tiho se čuje, tolikor srečnejši je njegov smehljaj. "Tako .. . zdaj je moj . . . moj je." Zunaj se čujejo koraki. Ranocelnik hiti skozi hodnike. Zdravnik stopi proti njemu in vzame obveze. "Gospod doktor . . . toliko krvi .. .! Odkod prihaja!! "Obvezal ga bom sam ..." "Odkod prihaja kri! Luže! Blazisa . . .! Gospod . . . doktor . . ." "Pat! Tiho . . . Njemu je odleglo. Ti ne razumeš!" Zdravnik obvezuje rane. Ranocelnik se z rokama pokrije obraz, ozre se okoli sebe, pogleda na tla — neka bliščeča reč ga prestraši. Pogleda zdravnika; razume, zakaj je vtihnilo ječanje, zakaj čista obveza rdeči in madeži po o-čmi postajajo črni. Rad bi zakričal, pahnil zdravnika od postelje in zdirjal v hodnike in zakričal po ječi, kakšen strašen čin se je prigodil. Ali strah je prevelik, dr-veni mu ude, bežati ne more. Ranocelnik pristopi h postelji, se skloni in zašepeta: "Vaša snlčica ..." Zdravnik se prikloni, kot bi se zahvalil. Potem vstane in skrbno odene bolnika, posluša umirajoče ječanje in zaaepeta: "No, tako je prsv . , . Ranocelnik pogleda v tla in molči, na njegovem čelu se nabirajo gube in njegovi roki se narahlo treseti.' "Tako je dobro . , . Mar ne! Ranocelnik se umakne in zbeži. Straža pogleda zdravnika in odskoči. Zdravnik pa stopa poča- 12-. Noge mu postajajo težke. Ali zdravnik stopa in stopa, drži se za zid, tipa po njemu z zmrzne-nimi prsti in hodi naprej po jet-niškem hodniku nizdol dokler se mu je zopet treba oprijeti za zid. "Smešno! Kje sta!" Gre naprej, obstane in se vsede. »otem se zahrohota in zbeži proti svetilki. "Tešejo! . . ." Dve rdeči iskrjci svalČic zasve tite in ugasnete. Težko sopeč dr vi proti odru poleg kterega delati dve Črni postavi. "Kje so žreblji!" vpraša nek do. Zdravniku sili smeh. Smeji se. Najprvo tiho, potem glasno. Njegov smeh doni vriskajoče, nekam čudovito. |"Kdo je tu!" Sekira poneha. Črni postavi se »družite in obmolknete. "Kdo je tu! Hej — t" Smeh poneha ... Zdravnik se prikaže. Po njefov^jn obrazu kri žajo krvave maroge, njegove oči „are. Spoznata ga in umakneta se. "Dovršeno! No, pojdi po njega .. . Pričakujem tu . . ." Oba vržeta orodje od aebe in zgineta v temi. Tam v ječi je vse po konci. Drenjajose semintje . .. kričč. Od ust do ust gre vest: 4Mrtev je! . . . umorjeni . . Zdravnik ne čuje. Stoji pri o dru in čaka . . . Včasih se zasmeje, potem se pa strese. ANŽIČEK. (M ilan Pugel j.) Anžiček zdeha, sedi na listju v kotu hleva, se praska z desnico po glavi in meče od sebe kose suhih listov, ki so se zapletli po noči v njegove sive dolge in kuštrave lase, strmi proti majhnemu zamre* ženemu oknu in izkuša, da bi se razgledal. Zunaj zvoni, nekje bli zu hleva kliče nekdo nekoga, petje petelinov se razlega vsekrižem. 44Aha!" — pravi. 44Že vemo! K dnevu zvoni. Pa sosed vpije nad hlapcem. Naj vpije!" Anžiček na široko razdeha, sti sne pest in se drgne z njo po prsih, levo nogo skrči v kolenu, desne ne more, ker mu je odrevene-la. Pred davnim časom, ko je služil za hlapca pri Klinežu, pri tistem Klinežu. ki je bogat in je zdaj za župana, takrat se je ulo mila pod njim stara lestev. Mrvo je ulagal v kozolec, pa je počila lestev v sredini. Padel je, visoko padel in si zlomol nogo. Povezali so mu jo najprej kmetje, trdo po vezali, da se mu je zdelo, kakor bi hodile po rijej mravlje v pro ceaijah in brez prestanka navzgor in navzdol. Pozneje je prišla kon-jederka, debela mati Štefula iz Kačje ridi, in tako povedala in dokazala, da je bilo vse narobe. Razvezal a je nogo, namazala jo s salom, potresla s suhim pelinovim listjem in jo vnovič naravnala in povezala. Nazadnje je prišel še padar, ko ga je prinesla iz bližnjega trga pot mimo, z glavo je pomajal, na desno koleno je pokleknil in storil kakor vsi drugi: razvezal, naravnal in povezal. Pa se je izkazalo, da je bilo vse napak : noga se je pozdravila, ampak ostala je trda kakor grča. Ne v kolenu, ne v gležnju se ni nikoli več upognila. Anžiček si pomaga z rokama po listju do jasli, tam se oprime in dvigne pokoneu. Parkrat se otre-sne, da odpadejo listi, ki se drže njegove oguljene in zakrpane o-bleke, dvakrat zaporedoma razdeha, da mu stopijo solze v oči, obrne se h kravi, ki leži za njegovim hrbtom in jo buši z odrevenelo nogo v stegno. 4 4 Pa naj uetanejo, gospa, pa se naj dvignejo!" Mirno ukazuje, se iztegne do police ob oknu in vzame znje star srednjevelik in zaprašen lonček. 44 Ali so že pokoneu. gospa}" — vpraša, odpihuje prah z lonca, potegne izpod jasli stol, sede h kravi in molze/44No, tako je. Pa bomo zajntrkoval), pa se bomo odpravili po poslu. Na božjo pot k zagorski materi božji na proščenje! Dobro mleko imaš, sivka. Bog ti daj zdravje! Dobro diši, ne bo napravilo želodcu škode!" Anžiček molze, govori semintja, gleda v lonec, in ko vidi, da je poln, vstane in pije. Velika junica, ki je privezana ob naaprotni steni, ae ozre vanj in zamuka. 4 Kaj pa vam ni všeč, gospodična!" — vpraša Anžiček, dvigne stol, ga nese nazaj pod jaali in položi prazni lonec na polico pod o-knom. 4Kako bi želeli, gospodična, a! No, bo že Bog dal! Letos teli-ca, drugo leto kravo s teletom in če ne, bo pa mesar povedal, kako in kaj. Tako je na svetu gospodična!" Govori, gleda zadovoljno okoli sebe, vzame klobuk, ki leži v jaslih, ifclari žnjim b koleno in ga posadi na glavo, poišče palico, ki sloni v temnem kotu ob steni, odpira vrata, jih zapira za seboj in odaepa po cesti. Lepo poletno jutro plava nad krajino. Solnce »e že dviga nad vzhodnimi gorskimi vrhovi, že se smeje po dozorevajočem m Jatem žitu, veselo obseva cesto, da je še belejša in mikavnejša. Nikjer ni človeka, samo škrjanec žgoli v zraku, divji zajec beži v njive v gozdno goščavo, lisica laja nekje zgoraj v šumi, kakor bi se pritoževala nad slabim plenom minole noči. Anžiček šepa po cesti naprej, se opira ob debelo na široko ukrivljeno palico, zmajuje z glavo in sam sebi pripoveduje: 44Ne pojde tako," — pravi — 44ne pojde! Danes j« torek — res je! Povejmo po pravici: en sam dan med torkom in nedeljo, to je ponedeljek. Pa poglejmo, koliko je v žepu! Pa ni potrebno, ker vemo: nič ni! V nedeljo pa je bilo devet icrošev! Kam je prešlo devet gro-šev! Ne pojde tako!" Anžiček zmaja odločno z glavo in udari s palico ob tla. 41 Žganje — to je hudiman! Če ga izpiješ kozarček, pa je ravno tako, kakor bi se vragu zapisal: še 9 jih nagneš, pa šele žejo začutiš. Kakor bi ti natresli ob rojstvu žaganja v glavo! Pa imaš pamet — hvala Bogu!" Ustavi se, odkrije, prekriža, v desni hlačni žep poseže, privleče rz njega molek z debelimi črnimi jagodami, na kanton sede, odrevenelo nogo iztegne od sebe, klobuk stisne narobe med kolena in prične moliti. Po klancu navzdol drči svetel koleselj priropota mimo, Anžiček dvigne odrevenelo nogo š više, roke iztegne s klobukom od sebe in ujame groš. ki mu ga vrže z vozička debela in gosposka ženska. Posedi še malo, gleda zavozoin, vstaja počasi in gre naprej. 44Tako," — pravi — "s temle grošem pričnemo. Nič več hlev in krave in listje, ampak izba, ki je napravljena za ljudi! Hemterem! Kaj berači niso ljudje!!" Od desne strani, odkoder teče deželna cesta in se križa s cesarsko, prihaja tropa romarjev in ro-maric, ki pojo z zavlečenimi in nekako žalobnimi glasovi nabožno pesem. 4 Anžiček po?na vse, ustavi se in čaka. 4 4 Bog daj srečo in mati Marija, romarji iz Jurjevega!" Pozdravi, pristopi k zadnjemu paru, odpira usta, poje in čudno pači obraz. Njegov glas je visok, neprijetno zveni in reže v uho in lahko ga je poznati sredi množice drugih višjih in nižjih. * 44Na goro * Marije imenu nas prikliče glasni zvon. Tamkaj ps