120,000 ljudi odvisno od podpore. Potrebna so takoj nova sredstva. svota za mestne upravne stroške le $6,250,000, ali polovico manj, kot je znašala v letu 1930. Od 0.7 in 0.6 dosedanjih davkov je dobivalo mesto v letu 1929 in 1930 na leto $2,460,-000, sedaj pa le $1,500,000. Ako ljudje 8. novembra glasujejo za novi davek, dobi mesto od njega $1,200,000 na leto. Ako volivci ne dovolijo novega davka, tedaj bo moralo mesto drastično znižati vse svoje stroške in odpustiti stotine in stotine uslužbencev. Sedanja vlada je že znižala mestne stroške za $6,000,000 na leto, toda očividno je, da se bo moralo iti do skrajnosti, ako novi davek ne bo odobren. Očividno je, da se bo moralo zni-da se bodo morali parki zanemariti, da se bo moralo znižati pobiranje smeti in čiščenje cest do skrajnosti. Očividno je, da vedno več ljudi zahteva javno podporo, in kje vzeti, je vprašanje. Mi raditega toplo priporočamo, da naši ljudje glasujejo za 1. Mili davek v oči-gled, kr bosta po novem letu odpadla dva dosedanja davka. ________ i "Pri treh mladenkah" Tako je naslov ene najbolj ttiičnih operet, kar jih premore glasbeno kulturno polje, To v: .resnici ljubko opereto bo predstavljalo pevsko društvo "Jadran" in sicer v nedeljo, 6. novembra, na odru Slov. Del. Doma na Waterloo Road. Spraviti tako umetniško delo na naš oder Jei znamenje neumornega delovanja na pevskem polju. Treba Je imeti od sile volje in vztrajnosti, premagati stotero težav, da je vprizoritev uspešna. Sledeče osebe nastopijo v opereti "Pri treh fcnlad'enkah": Anton Mihelič, Anton Novak, Peter Dujmovič, Frank Stanovnik, Stanislav čebular, Vid Jančič, Frances Wolf, Frances česnik-Tolar, Olga Godec, Štefi česnik-Tolar, Kristina žnidaršič, Mary Godec, Florence Jeraj, Eraa Sko-larič, Frank Prudič, Joseph Godec, Jos. Prime, Henry Prince, Eva Coff, Jennie Mihelich, Prank Krištof, Andy Sila, Geo. Marolt, Louis Požar, Tony Krištof, Milka Zabukovec, Ana Re-Vere, Mary Dejak, Rozi čebular, Josephine Debel j ak, Albina Gruden, Ana Zajec, Angela Gruden, Rozi Sanabor,, Kristina Kolenc. Leo Wolf, John Maurič, Mirko ^Iakuc, Edw. Leskovec, John Jančar, Beni Krištof, Tonv Prime, Ludvik Sanabor, Tony Liehr. Zborovodja je John Iva-ftush, režišer pa Mr. Vincent Coff. Vstopnina k tej sijajni Predstavi je le $1.00, 75 in 50 centov. Občinstvo gotovo ne bo Zamudilo lepe prilike, da poseti to opereto. -o- Je pila strup 19 letna Julija Puzinas, 1599 E. 32nd St., je sinoči prišla po-z«o domov, in oče jo je trdo Prijel radi tega. Dekle je nato Povžilo količino strupa. Odpe-Lia.ll so jo v bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da jo Zdržijo pri življenju. Fisher Body V Fisher Body so zadnje dni Vzeli par sto nadaljnih delav-c?v na delo, in kot se sporoča bo v drugi polovici oktobra dobilo še nekaj več delo. To J6 znamenje, da se zboljšuje ^vto industrija. 120,000 na podpori Kakih ' 120,000 ljudi v Clevelandu se živi direktno ali in-direktno od podpore, ki jo dobivajo od brezposelnih družb. Za prihodnje leto se računa, da bo Cleveland potreboval za podporo brezposelnih $18,000,000. Od te svote bo na razpolago le $7,000,000, ako se nabere Community fond in ako ljudje 8. novembra dovolijo 1. Mili davek. Ostalih $11,000,000 bo moralo priti izven mesta, kot od države ali rekonstrukcijske korporacije, toda če Cleveland ne bo šel sam do skrajnosti, se iz teh virov ne bo dosti dobilo. Mary Ausec umrla V Emergency bolnici je umrla dobro poznana rojakinja Mary Ausec, stara 50 let, doma od Če-bra na Hrvatskem. Tu zapušča soproga, tri sinove, Johna, Ladislava, Charlesa in eno hčer, cmoženo Caroline Stanton. Ranj-ka je bila članica dr. Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J., društva sv. Ane št. 4 S.D.Z., dr. sv. Neže, št. 139 C. K. of Ohio, dr. Srca Marije (staro), dr. Jutranja Zvezda št. 137 J.S.K.J. in podružnice št. 25 S. ž. Zveze. Pogreb ranjke se vrši v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida, iz hiše žalosti na 1141 E. 60th St. pod vodstvom Frank Zakrajšek. Naš iskreno soža-lje preostali družini, ranjki pa naj bo rahla ameriška zemlja! Dober stražnik Farmar Crouse v Munden se je jako zanesel na svojega psa, o katerem je trdil, da ga ni boljšega stražarja daleč naokoli. Ko je šel farmar včeraj z ženo v mesto, da nakupi nekaj potrebščin, ni bilo nobenih kokoši na farmi, ko se je vrnil, in tatovi so ukradli tudi hrabrega pasjega stražarja. Znižani davki Župan Miller je včeraj pisal okrajnemu avditorju Zangerle, naj slednji nemudoma zniža vrednost davku podvržene lastnine v Clevelandu za 10 odstotkov. Dasi bo to znižalo mestne dohodke, vendar se pričakuje, da bo več ljudi plačalo davke, ker bodo manjši. Republikanci kot demokrati trdijo, da bodo zmagali v državi Ohio Washington, 1. novembra. Republikanski glavni stan v tem mestu je popolnoma prepričan, da bo predsednik Hoover dobil veliko večino glasov v državi Ohio, in da bo šlo 24 elektoral-nih glasov Ohio Hoover ju. Enako pa z a t r j u j e demokratski glavni stan, da bo Franklin D. Roosevelt zmagal v Ohio. Toda dočim so dmokra.ti absolutno prepričani, da dobijo zmago, pa je republikanski glavni stan mnenja, da mora premagati še gotove težave, ki se nudijo republikancem v Ohio, in če so te težave odstranjene, tedaj bo Hoover gotovo izvoljen. Najprvo je veliko nezadovoljstvo med narodom radi današnjega položaja. In kdor je na vladi občuti radi takega položaja ljudsko jezo pri volitvah. Raditega se nahaja republikanska stranka v defenzivi, kar se tiče države Ohio, in tak položaj je vedno nevaren. Republikanska stranka raditega skuša državljane prepričati, da bi bili časi še mnogo slabši, ako ne bi bilo izvrstnega vodstva republikanske stranke. Obenem morajo narod prepričati, da bi še veliko slabše, ako republikanci ne bodo na krmilu vlade. Nezadovoljstvo pa je ravno tako med farmarji kot med mestnimi ljudmi, in industrijsko prebivalstvo je v državj Ohio skoro enako farmarskemu po številu. Poleg tega je skoro dokazano, da je Cleveland po depresiji primeroma bolj prizadet kot druga velika industrijska mesta. V far-marskem oziru pa je farmarjem v Ohio nekoliko boljše kot njih tovarišem na zapadu. Ako republikanska stranka torej prepriča ljudi, da je za razmere veliko boljše, če bi bil Hoover zvoljen, zna republikanska stranka zmagati v Ohio, zlasti, ker so farmarji v večini suhi in bodo raje glasovali za suhega Hoover j a kot za mokrega Roosevelta. Na drugi strani pa demokrati trdijo, da bo zlasti Ohio pokazala, da ima dovolj Hooverjevega režima. Demokrati štejejo na 200,000 večine v Ohio. -o- Zebič in policija Mr. Peter Zebič, poznani najmočnejši mož, je izjavil, da se prav nič ne boji in torej tudi ne potrebuje policijskega varstva, kot je bilo sporočano v časopisju, nikakor pa ne more trpeti, da se vpričo njega blatijo Zedinjene države, kot je to delal neki Rok Skrlin, katerega je Zebič dal poklicati pred prosekutorja, kjer so Skr-linu povedali, naj miruje in pusti druge ljudi v miru. Novi odjemalci Vodstvo mestne elektrarne sporoča, da dobiva mestna elektrarna kakih 10 novih odje malcev vsak teden. Ljudje se poslužujejo nizkih ceii za elektriko, ki jih nudi mestna uprava. Mestna elektrika je precej cenejša kot kompanijska V pondeljek je mestna zbornica dovolila, da mesto nabavi 2000 novih metrov za elektriko K molitvi članicam Oltarnega društva fare sv. Vida se naznanja, da bodo molile za pokojno Mary Ausec, v četrtek, 3. novembra ob 1. uri popoldne na domu ranjke, 1141 E. 60th St. Prosi se vse, da pridejo. Listnica uredništva Naročnik. Vsak, kdor je državljan in star 21 let, lahko voli v Zedinjenih državah Zanimiv shod Edini politični shod, ki ga bodo imeli demokratični Slovenci v 23. vardi, in na katerega je sploh vabljena vsa naselbina ši-rem Clevelanda, se vrši na predvečer volitev, 7. novembra, v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Na ta shod so vljudno vabljeni vsi naši somišljeniki, prijatelji in državljani sploh, ki se zanimajo za demokratski ti-ket. Brez ozira, kje stanujete, pridite v pondeljek večer v Slovenski Narodni Dom. Pripravljalni odbor je preskrbel najboljše in najbolj cdlične govornike za ta večer. Prvič v zgodovini naše naselbine bo govoril narodu govqrner države, George White. Bilo je težavno dobiti governerja na predvečer volitev iz Co-lumbusa v Cleveland, toda ko je slišal, da se gre za Slovence, je privolil in povedal da absolutno pride. Mr. White je ponovno kandidat za governerski urad. Najboljši demokratski govornik in mislec v Zedinjenih državah je pa gotovo Newton-D. iiaker, biv- dvakrat župan Clevelanda in vojni tajnik v kabinetu predsednika Wilson a. Newton D. Baker nastopi kot glavni govornik večera. Je že dolgo, odkar je Newton D. Baker nastopil pri nas, in v pondeljek bomo imeli priliko zopet slišati tega najboljšega misleca v demokrats-skih vrstah Amerike. Tretja odlična oseba na tem shodu bo zvezni senator Robert J. Bulkley. Mr. Bulkley je, odkar se nahaja v zveznem senatu, posredoval v stotero slučajih za Slovence glede depor-tacije, držav 1 janstva in enakih zadevah, in skoro sleherni slučaj rešil v zadovoljstvo našega naroda. In kadar smo se obrnili nanj je tudi daroval za naše narodne in kulturne namene, zavedajoč se, da je od slovenskih državljanov dobil vedno polno podporo. Že ti trije odlični govorniki, White, Baker, Bulkley, garantirajo izvrsten program, in pričakuje se tudi mnogo odličnih gostov Amerikancev, ker takih govornikov ne dobijo niti ameriški shodi. Shodu naroda bo predsedoval Mr. Frank J. Lau-sche. Nastopili bodo tudi slovenski govorniki kot Mr. William J. Kennick, Mr. William M. Boyd-Bo-ič in drugi. In šegavi Mr. Frank Cullitan, kandidat za državnega pravdnika, bo tam. V slučaju, da bo množica preogromna, je na razpolago tudi spodnja dvorana, kjer bodo električni zvočniki, ki bodo natančno podajali program iz velike dvorane. Zapišite in zapomnite si datum: Pondeljek, 7. novembra, na predvečer volitev, v S. N. Domu. $2,000,000,000 bo prihranjenih, ako se odpravi Volstead postava Washington, 1. novembra. S em, da se odpravi prohibicija bi si vlada prihranila $2,000,000,-000 zaeno z $1,100,000,000, kar bi vlada dobila v davkih od opojne pijače, se je izjavil A. Mitchell Palmer, generalni zvezni pravdnik v nekdanjem kabinetu predsednika Wilsona. To se prav ahko zgodi že prihodnje leto, je zatrjeval Palmer. Kot generalni zvezni pravdnik je imel Mitchell Palmer prvi dve leti obstoja prohibicije nadzorstvo nad prohibicijskim uradom. Palmer je bil tudi oni, ki je kot generalni zvezni pravdnik moral araniti prohibicijo, ko je prišel slučaj ustavnosti prohibicije na najvišjo sodnijo, ki je odločila, da je prohibicija ustavna. Danes je Palmer odločen nasprotnik prohibicije. "Ako želijo ljudje hitro(i odpraviti prohibicijo, se to ahko takoj zgodi," je rekel Palmer. "Odpravi prohibicije bi nemudoma sledili davki na opojno pijačo, in bi se tako odpravili profiti butlegerjev, dočim bi vlada dobivala stotine milijonov." Palmer je tudi priznal, da ;e lahko znižajo stroški zvezne vlade za 25 odstotkov, toda to znižanje ne bo pomagalo znižati davke, kajti izvanredne potrebe od strani brezposelnih s so tako velike, da se bc moralo dovoliti' mnoge stotine milijonov za pod-: pori- brezposelnim. Nakladati j nove davke bi bilo nepopisno hu- j dp breme za davkoplačevalce inj ai oviivJo povrnitev boljših časov. Edina rešitev iz te zagate je davek na opojno pijačo, in če še računa, da imajo danes kršilci prohibicije $3,000,000,000 čistega dobička na leto, je možno, da bi vlada dobila $2,000,000,000 davka, in problem bi bil rešen. -o-- 1000 policistov v boju z nemirneži v Chicagi Chicago, 1. novembra. Mnogo tisoč chicaških brezposelnih je korakalo danes v lepo urejeni paradi proti Loop di-striktu. kjer so kričali: "Mi hočemo kruha, kruha!" Protestirali so, ker se je tisočim družinam z n i ž ala podpora. Kljub svarilu policije so pa-raderji nosili rdeče zastave v paradi in komunistična znamenja. "Več kruha, manj policistov!" se je glasil en napis. "Milijoni ne bodo več delali!" se je bralo na drugem. Končne je delegacija posetila župana Cermaka, ki je obljubil narediti, kar je v njegovih močeh. 1000 policistov je spremljalo paraderje. Stotine ranjenih sinoči v Londonu v spopadih s policijo pred parlamentom London, 1. novembra. Tisoče brezposelnih moških in žensk in njih simpatičarjev je nocoj cele ure se borilo s policijo, ki je napadala peš in na konjih demonstrante. Bitke med brezposelnimi in policijo so se vršile na mnogih glavnih ulicah mesta London. Najhujši boji so se vneli na Trafalgar Square, na Pall Mall in v Strandu. Tu je bilo mnogo eseb aretiranih, ko so metali kamenje na policijo, in obenem je bilo najmanj sto oseb ranjenih. Policija je pregnala puntarje iz Trafalgar Square, kjer se je vršil najhujši boj, ravno ob Času, ko so bile predstave v gledališčih gotove. Ven so prihajali možje v cilindrih in ženske oblečene v kožuhovino. Brezposelni so jih začeli nadlegovati, tako da je policija morala ponovno posredovati. Ti pocestni boji so bili nekak zaključek šestdnevnih demonstracij brezposelnih v Londonu, ki so prišli v glavno mesto iz vseh krajev države, da protestirajo proti novi odredbi vlade glede javne podpore, da mora namreč vsakdo natančno dokazati, da je v resnici brez vsakih sredstev, akc želi dobivati javno podporo. Brezposelni so nameravali podati svojo zahtevo parlamentu, toda ker prevladuje starodavno pravilo, da nihče razven član 0. K., sodnik! Mike McLaughlin je pobegnil iz mestnih zaporov v War-rensville. Mož je 52 let star' in gluh. "Zakaj ste pobegni-1 li?" ga je vprašal sodnik Day. j "Eh ?" je zamomljal McLaughlin. "Zakaj ste pobegnili?" je sledilo še eno vprašanje. "Hm, hm!" je sledil odgovor. Nato je naročil sodnik prosekutorju naj obtožencu na ušesa zavpije isto vprašanje. "Zakaj ste pobegnili?" j6 kričal proseku-tor Lyon. "Se mi ni dopadlo!" pravi Mike. "30 dni!, Ali ste slišali?" zagrmi sodnik. "O. K., sodnik!" reče Mike, in stvar je bila gotova. parlamenta sme predložiti enako prošnjo, brezposelnih seveda niso pustili v bližino parlamenta, nakar so brezposelni sklenili, da izsilijo pot do parlamenta. Zbirali so se na več krajih mesta, da potem skupno udarijo proti parlamentu, toda policija je že prej razbila njih vrste, dasi so demonstranti obsipali policijo s steklenicami in kamenjem. Predvsem pa je policija ob pravem času aretirala voditelja demonstracij, nekega Hanningtona, komunista, ki je nahujskal ljudi k demonstracijam. Pozneje so se začeli zbirati v manjših skupinah proti parlamentu, in tisoče gledalcev je stalo ob cestah, da vidijo, kaj se zgodi. Ko so skupine prišle v bližino parlamenta, je policija na konjih od treh strani planila proti demonstrantom in jih v par minutah razpodila na vse strani. Medtem je pa na Trafalgar Square se vršila druga bitka. Ljudje so ustavljali kare in bu-se, metali prižgane žeplenke proti tankom avtomobilov, odstranili napise na karah in jih rabili kot palice proti policiji, toda slednja je dobila pomoč, in v nekaj minutah je bil ogromni trg popolnoma izpraznjen. Policija pravi, da med demonstranti ni bilo toliko brezposelnih kot pa poznanih londonskih sumljivih karakterjev. Vabilo k pogrebu Ker je veliko članov brez dela, torej se vabi člane in članice društva Lunder-Adamič, št. 20 SSPZ in društva Jugoslav Camp, št. 293, da se v velikem številu udeležijo pogreba za umrlim so-bratom Anton Opeka v četrtek, 3. novembra ob 8. uri zjutraj. Pridite na 1127 E. 71st St. Wm. Candon, tajnik. K molitvi članice dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene, da se danes popoldne ob dveh udeleže skupne molitve pri pokojni sestri Mary Avsec, 1141 E. 60th St. Naznanilo | članicam dr. sv. Neže, št. 139 C. K. of O., naznanjam, da sem | se preselila na 16010 Arcade Ave. — Jennie Yelitz, tajnica. Najboljši prijatelj Iz San Francisca se poroča, da je zapustil predsednika Hoover-ja njegov n a j b o 1 j š i prijatelj Lcuis Bartlett, ki je prvi predlagal Hoover j a za predsedniškega kandidata. To je bilo v letu 1920, ko je Hoover bil živežni upravitelj. Bartlett je izjavil, da je čakal leta, in leta, če se bo Hoover potegnil za interese pri-prostega človeka. Tega do danes ni naredil, in Bartlett bo volil za — Roosevelta. Brezposelnost V sedanji volivni kampanji igra tudi veliko vlogo zavarovalnina proti brezposelnosti in starostna zavarovalnina. Dočim so demokrati po svoji platformi obvezani, da delujejo za tako zavarovalnino, so republikanci sedaj molčali o tem in tudi nišo pripravljeni storiti enega samega koraka v prid take zavarovalnine. Nemške organizacije Uprava nemškega dnevnika v Clevelandu je pravkar izdala nov direktorij nemških aktivnosti in podjetij v Clevelandu. V tem direktorij u se izkazuje 73 nemških cerkev v Clevelandu in 531 nemških društev. * 986,000 oseb morajo podpirati dobrodelne družbe v N. Y. ..............»"■—■................ ■n«*.«... ■ <■ ■ .i ii ................................. mi m Plačevanje davkov Mestna zbornica je pri zad-nji seji enoglasno sprejela predlog councilmana Marshal-la, da se prekličejo vse kazni in obresti na neplačanih davkih, kar se tiče davkov za mestne naprave. To so posebni ases-menti; katere plačujejo lastniki hiš in lotov za nove kanale, za razširjenje ali zboljšanje ceste, in ki v mnogih slučajih znašajo več kot direktni davki na posestva. Zadnje izredno zasedanje državne zbornice je dovolilo posameznim mestom da smejo to narediti. Mestna vlada je mnenja, da ako se davkoplačevalcem odpišejo vse kazni in vse obresti od neplačanih teh izrednih davkov, da bo prišlo več denarja v mestno blagajno. Marsikomu se bo poznalo $25 pa do $100 na pol leta. Glede tega se bo naredil poseben načrt, in ko bo gotov, bo predložen mestni zbornici v potrdilo. -o-— Zvišana voznina Predsedniki vzhodnih železnic so naznanili, da od 1. januarja, 1933, ne bodo več dovolili duhovnom znižanih voženj na železnicah. Do znižanih cen bodo zanaprej upravičeni le uradniki in uslužbenci železnic. Še novi volivci Nad 1600 državljanov se je oglasilo v volivnm uradu, ki so izjavili, da na dan volitev ne bodo navzoči v Clevelandu in bi radi takoj volili. Vsem takim se seveda postreže, ako so pravilno registrirani. K molitvi Naznanjam članicam dr. sv. Neže, da se vršijo molitve za umjko Mary Ausec v sredo večer ob 8. uri na 1141 E. 60th St. —Tajnica. * Komunisti so poslali, grožnjo državnemu pravdniku v Milwaukee, da ga ubijejo z bombo. ® AMERIŠKA WDOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^B^rQOo .... SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY £HOME DAILY NEWSPAPER NO. 258 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 2D 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Ob koncu tega leta se bo Prenehal pobirati od davkoplačevalcev v Clevelandu dvojni davek, ker poteče postavna doba, ko se sme ta davek pobirati. Eden davek znaša 70 cen tov od vsakih $1000 vrednosti, drugi pa 60 centov, skupaj torej $1.30 od $1000 vrednosti. Ako je bilo vaše posestvo, recimo, cenjeno na $3000, ste Plačali tega posebnega dvojnega davka $3.90 na leto. Po novem letu ta davek odpade in se ne bo pobiral več. Namesto tega dvojnega davka pa bo volivcem 8. novem- 1 bra predložen predlog za nov davek, ki bi znašal $1.00 od §1000 davčne vrednosti. Tore j če je vaše posestvo vredno $3000, bi plačali letno $3.00 tega davka, dočim ste dosedaj Plačevali $3.90, torej še vedno manjši davek kot sedaj, četudi je novi predlog sprejet. , Ta novi davek je absolutno Potreben, ako hoče mesto plače-Vati svoje stroške. Ako ta davek ne bo sprejet od volivcev, tedaj bo znašala skupna Trgovina in prijateljstvo Evrope Nova carinska politika ne le, da bi mogla povrniti stotine milijonov dolarjev, ki jih na leto izgubljamo v inozemski trgovini, marveč bi nam pridobila nazaj tudi prijateljstvo Evrope, ki ga je Amerika izgubila v teh zadnjih letih. To trdi governer Franklin D. Roosevelt v svojem nedavnem govoru. Nihče ne more zanikati, da je Amerika izgubila ogromne svote v svoji inozemski trgovini. Rooseveltovo stališče potrjujejo službeni podatki zveznega trgovinskega oddelka. Te številke pokazujejo, da je inozemska trgovina Združenih držav v prvih sedmih mesecih leta 1927 znašala svoto $3,-025,949,000 izvoza, dočim je izvoz v istem razdobju tega leta znašal le $945,000,000. Z drugimi besedami to pomenja, da Amerika vsled svoje carinske politike je od leta 1929 izgubila kar dve tretini svoje inozemske trgovine. Pa ni le stvar dolarjev in centov, ker je stališče Amerike provzročilo tudi odpor in napetost s strani evropskih in južnoameriških držav, celo Kanade. V odgovor ameriški politiki visokih carin je štirideset inozemskih držav povišala svoje carine na blago, ki ga Združene države izvažajo. ' Za točnejše razumevanje naj navedemo, da je Amerika postavila jako visoke carine na vse ameriško blago, ki ga kupujejo od inozemskih držav; s tem je bilo tem državam onemogočeno kupovali od Združenih držav. Povrh tega inozemske države vračajo milo za drago in povišujejo carine na ameriško blago. Cena blaga ob visokih carinah je potem taka, da ga trgovci v inozemstvu ne marajo kupiti! In posledica tega v Združenih državah je odpuščanje delavcev radi pomanjkanja naročil, skratka nezaposlenost. Na kak način bi mogle Združene države pridobiti nazaj izgubljena tržišča za svoje produkte in istočasno vzpostaviti izgubljeno prijateljstvo inozemskih držav? > Na to vprašanje je governer Roosevelt v svojem govoru v Seattlu odgovoril jasno in precizno. Roosevelt je proglasil novo načelo, da se namreč potom individualnih dogovorov s posameznimi državami uredi obojestransko koristna izmenjava blaga. To bo v korist obeh strank in prispe k vzajemnemu spoštovanju in zaupanju. Roosevelt je pojasnil svojo carinsko politiko, ki jo oživotvori, ako bo izvoljen, takole: "Jaz zagovarjam in bom nadalje zagovarjal carinsko politiko, ki se v glavnem naslanja na enostavnem načelu koristne izmenjave blaga, ki naj se izvede potom carinskih dogovorov, koristnih za obe stranki. "Ako točno sodim priliko, bo ta poltiika uvedena 4. marca 1933. "To načelo carine potom dogovora pomenja direkten sporazum z vsako posamezno državo na podlagi pravične izmenjave; ako one imajo nekaj, kar mi potrebujemo, imamo mi nekaj, kar one potrebujejo, in carinski dogovor more biti v zadovoljstvo obeh strank. "To odstrani škodljive in splošne potrese v trgovini. To je pošten način poslovanja z našimi inozemskimi odjemalci. To bo vzdrževalo splošno stavbo mednarodne trgovine na zdravih in stalnih temeljih. "Je mnogo načinov, da se dosežejo zaželjeni rezultati, brez kake nevarnosti za vrednost ameriškega denarja. "V vsem tem poslu, da se izvoz blaga z vsemi državami, na iztoku in na zapadu, vzpostavi na navedeni način, jaz stojim odločno na stališču, da mora biti Amerika, ki naj stori prve korake in vodi v tem zmislu. "To je, kar jaz imenujem novi način (new deal) v inozemski trgovini — to je način, da še pride do ekonomskega mira in stalnosti in do pametne in zdrave prosperitete. "To je način poštenosti in pravice — poštenosti napram ,našim inozemskim odjemalcem in pravičnosti napram našim lastnim državljanom, ki so hudo trpeli radi izgube te inozemske trgovine. Ta mera pravičnosti more priti le z oživljenjem industrije in zaposlenosti. "Nočemo milostinj, ampak mogočnost zaslužka. To je nada in zahteva ljudstva, ki ga je politika sedanjega republikanskega vodstva pozabila." Ta izjava governerja Roosevelta je velike važnosti in pomena. Ta pokazuje, da Roosevelt ni le naprednjak, marveč tudi stvaren in konstruktiven; da je dalekoviden državnik, ki se ne obotavlja nastopiti z novimi idejami in jih energično izvajati, dokler ne pride do zaželjenega cilja. Ako bo Roosevelt izvoljen predsednikom Združenih držav, moremo opravičeno nadejati se, da se končno preneha z dosedanjo carinsko politiko, ki je nam doprinesla zgu-bo velikega dela naročil iz inozemstva in zraven, kar je še bolj pomembno, neprijateljstvo s strani mnogih držav na svetu. vili križ pod petelinom, v prvi koloni na glasovnici. Več razlogov je, da bomo volili demokratsko. Prvič: trdno pričakujemo, da bo Roosevelt in njegov kabinet, v katerega se pričakuje, da bo imenovanih več zmožnih ljudi: Al Smith, Newton D. Baker in drugi, storil več, kot je storila za narod republikanska stranka zadnjih dvanajst let. Odpravil, oziroma znižal se bo gotovo visoki tarifni zid, ki nas obdaja, da ne moremo s svojimi izdelki nikamor, ker so se tudi druge države obdale s takim zidom, da se maščujejo nad nami. Gotovo je tudi, da upajo evropske države, razen morda Anglije in Italije, več napraviti z demokratsko stranko, kot so mogle z republikansko in to bo precej pomenilo, da se spravijo naši izvodi na svetovni trg. Prihodnji kongres bo v večini demokratski, torej bo demokratski kongres in demokratski predsednik veliko več dobrega napravil za deželo, ko bi, ako bi bila večina v kongresu ene stranke, predsednik pa druge, ker bi eden drugemu nagajal, narod bi pa trpel. Dalje je vprašanje prohibici-je. Ako bo Roosevelt izvoljen, bo gotovo prišla izprememba in omiljenje prohibicijske postave. To bo veliko pomagalo k odpravi brezdelnosti in država bo dobila lepo vsoto v davkih, ter se bo na ta način nekoliko olajšalo težko breme davkoplačevalcev. Ako bo ponovno izvoljen Hoover, se ne bo v tem oziru ničesar storilo, ker Hoover je po svojem prepričanju suh in republikanska platforma je taka, da ni ne suha ne mokra, torej se ne zavezuje v ničemer. V "Ameriški Domovini" sem zadnje čase bral več dopisov, v katerih se vabi volivce, da glasujejo za socialistične kandidate. Meni se prav dopade taktika uredništva, ki da Časopis na razpolago vsakemu, dokler se ta dostojno izraža, pa naj že piše za demokratsko, socialistično ali republikansko stranko. Naj nam bo svetof prepričanje vsakogar in vsaj naj bo opravičen do prostora v listu, dokler se drži v meji dostojnosti. Socialisti pravijo in priporočajo, da naj oddamo naše glasove za Norman Thomasa, predsedniškega kandidata na socialistični listi. Nič nimam proti njemu in morda bi bil dober predsednik. Toda socialisti pravijo, da naj volimo zanj kot v protest proti sedanjim obstoje- čim razmeram. Navidezno je to. lepo rečeno, toda ne pomislijo pa na posledice. Kdo bo volil letos za Thomasa? Pravi in trdi republikanci gotovo ne. To je stara garda, ki se krčevito drži svojih principov in bodo napeli vse sile, da< se Hooverja ponovno spravi na predsedniški stol. Za Thomasa bodo največ volili delavci in taki, ki bi v tem času volili za Roosevelta,' ako bi socalistična stranka ne imela svojega kandidata. Torej kaj se lahko zgodi ? Zgodi se lahko to, da bodo dobili socialisti demokratske glasove, Roosevelt bo premagan in Hoover bo zopet izvoljen "in bomo tam, kjer smo bili. Nihče ni zadovoljen s sedanjimi razmerami, torej bi bilo treba voliti za moža, od katerega upamo, da bo pomagal narodu iz sedanjih žalostnih razmer, ne pa staviti se v nevarnost, da bi s svojimi protestnimi glasovi dobili isto, kar imamo sedaj. Eno je namreč gotovo, da socialistični kandidat za predsednika nima nobene prilike biti izvoljen, torej bodo vsi glasovi zanj vrženi proč in ti glasovi bodo pomagali, da bo Hoover ponovno izvoljen. Torej ako bo Hoover zopet izvoljen, mu bodo k izvolitvi pomagali v veliki meri socialisti. Vsak trezno misleč človek mi bo to pripo-znal. Torej če niste s sedanjimi razmerami zadovoljni, ne meči te svojih glas po nepotrebnem proč, ampak jih dajte kandidatu, kateremu bodo pomagali in ki bo gotovo storil več za deželo, kot je storila sedanja administracija, Rooseveltu. Koncem konca: izgubiti nimamo pri tem nič, saj slabše ne more biti, boljše je pa lahko. Kdo se bo zmenil za protestne glasove? štelo bo samo to: kdo bo izvoljen. Protestni glas je samo takrat kaj veljaven, sko se ga odda tako, da kaj šteje, da pomaga strmoglaviti vlado, ki ni za narod. Nikar se ne lovimo za suho kost, republikanci bodo pa odnesli lep kos , mesa. O tem naj rojaki premislijo in videli bodo, da sem imel pra^. Nisem proti socialističnemu kandidatu ker je socialist, ampak zato, ker nima nobene prilike biti izvoljen in je vsak glas, oddan zanj, vržen proč. Stopimo skupaj in vsak naj voli za celoten demokratski tiket, pa»se bodo gotovo razmere izpremenile. Pozdrav vsem čitateljem! J. U. domovino svojcem za božične praznike kako denarno darilo, ga lahko odda Mr. Kolandru ali pa Mr. Anžičku in vsak bo pošteno postrežen po našem prijatelju Kolandru, ki je vsem dobro poznan; podpirajte svojega rojaka. Končno še enkrat apeliram na rojake, da ne pozabite na opero in kdor namerava posetiti to Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Tonika za želodec in odvajanje krasno opero, naj sporoči Mr. Anžičku, da se bomo vedeli ravnati radi avtobusa. Pozdrav! John Dolčič. Ce verjamete al' pa ne. SLOVENCI V 32. VARDI Cleveland (Collinwood), O.— Kdor hoče inteligentno voliti, mora zasledovati razvoj volivne kampanje. Od volivcev je odvisno, kdo bo izvoljen za predsednika Amerike, kdo za governerja, kongresmana, senatorja, kdo bo delal postave za državo, vasi in mesta, kdo bo vaš sodnik itd. Volivci le lahko prav volijo, če zasledujejo časopise, poslušajo radio govore ter se udeležujejo političnih shodov. Le na ta način se imajo priliko spoznati in soditi kandidate, kateri bi bili radi izvoljeni ter si želijo vaših glasov. Kakor drugi narodi, tako imamo tudi mi Slovenci v 32. vardi politične klube, da se pogovorimo in posvetujemo, koga bomo volili, kdo bo boljši javni uradnik in tudi kdo nam je bolj naklonjen. Zelo važno je tudi, da se pravilno zaznamuje v volivno listo. ker ako je napačno zaznamovana, ne šteje nič in ves trud je zaman. Da boste dobili vsa navodila kako pravilno zaznamovati volivno listo in da boste slišali kandidate za razne urade, je slovenski ženski in moški demokratski klub v 32. vardi sklical javen ljudski shod v petek večer 4. novembra v zgornji dvorani Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. Na programu za ta večer je veliko dobrih govornikov, katerim boste sledili ter po svoji razsodnosti volili. Ker je to prvi shod, katerega sklicujeta slovenska demokratska kluba, je v vašem interesu, da se ga vsi udeležite ter napolnite dvorano, da bodo kan-didatje videli koliko nas je, da se zanimamo za politiko, šele potem nas bodo upoštevali. V petek 4. novembra vsi na shod. V slogi je moč! J. R. Volitve in drugo Cleveland, O.—Volitve za predsednika Zed. držav so pred durmi. Kandidatje govore po raznih mestih in obljubljajo vse mogoče in nemogoče stvari. Ljudstvo jih posluša in jim ploska. Nekateri so gotovo že pozabili, da so bile ravno take obljube pred štirimi leti. Ali se je pa katera teh obljub tudi uresničila? Mesto blagostanja, je prišlo na delavske mase neizmerno gorje. V izobilju je vsega, kljub temu pa trpi ljudstvo, največje pomanjkanje* Zato potrebujemo tako vlado, da bo zmožna spremeniti te neznosne razmere. Naj bi delavstvo dobro premislilo koga bo volilo. Naš glas je naša moč in sedaj je čas, da to moč pokažemo. Naj ne bo nobene in nobenega, da bi ostal 8. novembra doma in da ne bi šel volit. Na tem mestu vabim članice podružnice št. 25 SŽZ, da se v velikem številu udeležite seje 14. novembra, štiri leta je, kar je bila podružnica ustanovljena, zato bomo ta dan proslavile s zabavo po seji. Pozdrav! Frances Ponikvar. RAZNO IZ GIRARDA Hitro se nam bliža dan, ko bomo volivci odločili, kdo bo imel za prihodnja štiri leta v rokah krmilo vlade Zed. držav. Še par dni in stopili bomo v volivne koče s svojim orožjem — glasovnicami in volili po svojem prepričanju, da se na kak način izboljša sedanji tužni položaj. Lahko se reče, da je ameriški Girard, O.—Danes so posetili našo naselbino odlični pevci sa-. mesto j nega pevskega zbora "Zarja": Mr. Bele, Mr. Plut in Mr. Birk. Prišli so v spremstvu našega priljubljenega rojaka, zastopnika parobrodnih družb, Mi*. August Kolandra. Naši gostoljubni rojaki so jih povsod gostoljubno sprejeli, le škoda, da niso imeli več časa ostati med nami. Ogledali so si našo prenovljeno dvorano in oder ter so se jako pohvalno izrazili o delu, ki je bilo izvršeno po naših domačih umetnikih. Ker so ti pevci člani enega največjih pevskih društev v slovenski metropoli Cleveland*), je naša dolžnost, da jim da narod priznanje za veliko delo, ki ga vrše med narodom v tej novi domovini. Koliko pevci žrtvujejo svojih moči za povzdi-go naroda, ve le tisti, kateri se sam udejstvuje v tem poklicu. Zatorej ne bodimo tako mlačni, da bi se vsakokrat pustili še prosit, da posetimo r&zne kulturne prireditve, katere podaja na našem slovenskem odru vsako leto samostojna "Zarja." Napolnimo veliko dvorano in pokažimo pevcem, da v resnici želimo, da zbor vrši svoje delo naprej še v večjem obsegu ko dosedaj. Za dan 13. novembra se nam zopet obeta krasna opera "Marta," kar bo za nas nekaj čisto novega. Škoda bi bilo, da bi kdo zamudil to krasno opero. V resnici so slabe razmere zJa vse, a ne smemo zato obupati. Društvo je napravilo jako nizko vstopni- va Ohio izključno poljedelska država z malo industrijo, je ta postava odgovarjala času. Ne odgovarja pa več danes in ovira razvoj države v dobi razvite industrije in kapitalizma. Poživljamo vas torej, da glasujete za "yes." Dobili boste še druge glasovnice! kot za izvolitev sodnikov in tako dalje, kar prepuščamo vam, da sami odločate. Razredno zavedno delavstvo glasuje vedno in povsod samo za kandidate, in-dorsirane in postavljene- od socialistične stranke. Kampanjski odbor kluba št. 27 JSZ. -o- Hoover bo šel v Califor-nijo k volitvam Washington, 1. novombra.— Predsednik Hoover bo svoje potovanje najbrž tako upedil, da bo na volivni dan, 8. novembra, v Californiji, kjer ima v Palc Alto mesth svoj dom. V Wa-shingtonu ne more voliti. Hoover bi zapustil Washington v četrtek, in bi spotoma imel še nekaj političnih govorov, nakar bi v torek opoldne dospel v Palo Alto. Vendar program še ni popolnoma odobren. -o- * Angleški feldmaršal Methuen je včeraj umrl v starosti 87 let. no za tako veliko prireditev. Ker so s to opero zvezani veliki stroški, je naša dolžnost, da se odzovemo vabilu društva. Naši napredni rojaki v Gir-ardu so veselo segli po vstopnicah, ker se zavedajo, da dokler bomo vršili svoje kulturno delo, se nam ni bati, da bi izgubili ponos našega naroda. Z našim vrlim, naprednim rojakom John Anžičkom sva se zavezala, da ako bo le mogoče, da se pripelje, k operi poln bus naših naprednih Girardčanov. Sedaj pa še nekaj. Tudi v našem Slovenskem narodnem domu se bo vršila velika slavnost. Slavili bomo 15 letnico, kar so se prvič odprla vrata našega narodnega ognišča. Na tej proslavi bodo podale bogat koncert naš" poznane pevke sestre Milavee iz Clevelanda. Tudi pevsko društvo iz Barberton, O. poseti to proslavo. Pevci društva "Javornik" so nam sporočili, da imajo že pripravljen krasen venček naših pesmic, da bo v resnici nekaj posebnega za Girard. Proslava se bo vršila v začetku decembra, o čemur bom še poročal. Samo toliko naj omenim, da bo tudi Hojer trio navzoč. Tudi Gospodinjski klub se pripravlja na zabavno prireditev ha sveti večer. Tisto pa že veste, da kadar ženske napravijo kako prireditev, da ne manjka zabave. Končno še sporočam, da poseti našo naselbino Mr. Kolander v nedeljo 6. novembra. Ako kateri rojakov namerava poslati v Navodila volivcem 8. novembra Cleveland, O.—Vidi se nam potrebno, da na tem mestu še enkrat spomnimo rojake simpati-čarje, kako se ravnati na volivni dan, da bodo vaši glasovi šteti. Navedemo prvo glasovnico, katera ima pri letošnjih volitvah 7 kolon, to je, na tej glasovnici bodo kandidatje vseh strank in sicer v prvi koloni: demokratski s kolobarjem in znakom petelina. Druga kolona: republikanci s kolobarjem in znakom orla. Tretja kolona, ki je edino važna za ne s in za katero listo bi moral glasovati sleherni delavec in delavka, nima ne kolobarja in ne znaka, temveč zapisano najdete: Socialist Ticket. In pod tem najdete imena kandidatov socialistične stranke. Posebno vas moramo opozoriti na to, da naredite križ (X) pred vsakim kandidatom od Norman Thomasa doli. S tem boste glasovali za ves tiket. Vse drugo na glasovnici pustite v miru in vaše glasovanje bo pravilno in vajn v korist. Pri teh volitvah boste tudi dobili glasovnico, ki pride vsakih dvajset let pred volivce v Ohio in se glasi: Shall there be a Constitutional convention. Po paše bi se glasilo: Ali naj se vrši ustavna konvencij p. Če pomislimo, da je bila sedanja ustava države Ohio sprejeta leta 1856, to je pred 76. leti, ko je bila drža- Dnevna vprašanja 1. Katero igličnato drevo ima najdaljše igle? 2. Kateri les je težji od vode? 3. Katera vera praznuje petek kot praznik? 4. Iz česa je narejeno nihalo pri najbolj natančnih urah? 5. V kateri državi na svetu je več moških kot žensk? 6. Katere barve je treba zmešati, da dobiš belo? 7. Ali je res, da ježa kačji strup ne umori? 8. Kateri kazalec je pri uri zgorej ? 9. Kako velika je Saharska puščava ? 10. Katero leto je letos, kar je bila proglašena neodvisnost Zed. držav? 1. Borovec. 2. Ebenovina. 3. Turška. 4. Iz. kremenjaka, ki se skoraj nič ne razteza. 5. V Zed. državah. 6. Vseh sedem barv mavrice. 7. Ni res. Le pičiti ga kača ne more. 8. Večji. 9. Okrog 3,500,'000 kvadrati- nih milj. 10. 156. leto. Veste, diplomacija je strašno študirana stvar. In to ne samo za visoke politike, ampak tudi za navadne zemljane. Pa veste, kaj je to diplomacija. Diplomacija je to, če človek drugače misli kot pa govori. Pri nas bi sicer rekli takemu, da je hinavec, ampak v visoki družbi se pravi temu diplomacija. Recimo, da vam žena postavi na mizo večerjo. Pa bi vi nedolžno pripomnili, da ste tako jed jedli v restavrantu ali pa kje drugje, pa da je bila veliko boljše. če to ženi poveste naravnost in brez ovinkov, to ni diplomacija. Tudi ni diplomacija od strani vaše žene, če vam za vašo odkritosrčnost vrže kastro-lo v glavo, če bi pa vi samo mislili, da je bila enaka jed drugje boljša, in o stvari previdno mol čali, bi bili velik diplomat in žena bi bila diplomat, ker vam ne bi vrgla kastrole v glavo, ampak bi si samo mislila, da vam jo o prvi priliki. Z diplomacijo se človek reši marsikatere sitnosti, zato vam tudi svetujem, da bodite ob vsaki priliki diplomat. Tega lepega nauka se zadnjo nedeljo ni držal naš rojak, ki je iz Ribnice doma in ki hodi zadnje čase na "porbiks" k Pepci. Prav malo je manjkalo, da- ni bila pomota. Tako se je odigrala cela stvar. Rojak torej pride v nedeljo na. kosilo k Pepci. Dobro se mu je godilo, ker nas ostalih ni bilo tam, ker nam ob nedeljah pogrnejo doma. Ves prevzet od sreče, da ne bo treba kosila deliti z drugimi pasažirji, začne rojak na vse pretege hvalit Pepco. Pep-ca je. blizu Ribnice doma, rojak pa prav iz tega slavnega mesta, pa se hoče Pepci prikupit in začne na vso moč hvalit Ribnico in vse ljudi, ki imajo rojstno pravico v ribniški dolini. Kadar pa hoče človek neko stvar hvalit, mora temu primerno drugo grajat, da pride beseda do prave veljave. Zato tudi rojak pravi: "Pepca, čez Ribničane jih ni, ampak Bločani, teh pa ne morem." Komaj to dobro izgovori, mu že Pepca stopi na nogo, da je rojak obupno zastokal, ampak ker je mislil, da je bilo to slučajno, bolečino samo požre in zopet povdari: "Nak, Bločani pa že ne!" Pri teh besedah pride Pepcin Tone mimo mize, kjer se je naš rojak mastil s kurjim bedrom, se zadene ob mizo, da se je kar zamajala, zadene z nogo ob stol, da se preobrne, gre v kuhinjo in zaloputne vrata za seboj. Naš rojak za mizo je opazoval to početje Toneta, pa se mu čudno zdi, da je tako nasajen. Obrne se k Pepci, ki si je tiščala usta, da ne raztrese smeh, ki jo je lomil, pa jo vpraša: "Kaj pa je Tonetu? Ali ga črviči, ali kaj?" "šššššt!" zašepeta Pepca "Veste, Tone je Bločan in ga jezi, ker čez Bločane zabavljate." "0, tristo miljonov, sedaj sem ga pa polomil," pravi rojak. Ravno takrat pa pride Tona zopet iz kuhinje in naš rojak se obrne k Pepci in prevdarno reče: "Jaz sem še vedno trdil, da takih jih ni, kot so Bločani. To so možaki. Prejle sem samo nalašč tako rekel, da bi malo Toneta podražil, ker sem vedel, da je Bločan." Vidite, tukaj bi bila diplomacija igrala lahko veliko vlogo in sto sreč je, da je Pepca še o pravem času povedala, da je Tone Bločan. "To je pa čudno, da ti vedno dobiš pri kartah, če pa staviš na konje, pa vedno zgubiš." "Veš, to je pa tako: karte "AMERIŠKA DOMOVINA" i (AMERICAN HOME) J SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER _Published dally except Sundays and Holidays_ 1 -......... " ■■ ' ■ " '■■...... ..... ] NAROČNINA: i Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 i Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. «<*0*>83 No. 258, Wed., Nov. 2d, 1932 narod že volil in da je zmaga že gotova, s tem hočem reči, da je ameriški volivec -in volivka že storil svoj sklep katerega bo volil, kako bo volil in da ga od tega sklepa težko kdo odvrne zadnjih par dni. Kar nas je Slovencev bomo po veliki večini volili demokratski tiket, to je, da bomo napra- PRED ODLOČITVIJO Odgovori na vprašanja Vesti iz domovine -—Strela in toča v oktobru. Krško, dne 5. oktobra. Med močnim nalivom je precej dobro oklestila toča tukajšnje vinograde, ki so se bili v solncu zadnjih tednov močno opomogli. Ponekod je bila toča debela kot orehi in je uničila najmanj polovico pridelka. Tudi voda je napravila po vinogradih mnogo škode. Ta in oni vinogradnik bo dejal: Moj up je šel po vodi . . . Videm ob Savi. 3. oktobra. Danes dopoldne je zadela naš kraj in tudi soseščino huda nesreča. Okoli 11 se je nebo stemnilo in začel je padati močan dež pomešan s točo. čez par minut pa se je vsula debela toča, ki je pobelila polja. Največ škode je napravila v vinogradih, ki so letos obetali obilo pridelka. Vse upanje in veselje naših posestnikov je bilo uničeno v par minutah. Kaj bo na zimo, ker kmet radi suše ni pridelal tega, kar je pričakoval. Sedaj pa je uničen še edini pridelek, edini dohodek že tako obubožanega kmeta! Senovo pri Rajhenburgu, 3. oktobra. Danes smo imeli hudo nevihto, že v predpoldanskih urah so se nakopičili od zapad-ne strani težki črni oblaki, votlo grmenje je pa naznanjalo, da se bliža huda ura. Nekoliko pred Poldnem se je pa vlila silna ploha, med katero je padala tudi Kosta drobna toča. Naliv je bil tako hud, da je že v prvem hi-Pu po cestah drla voda kakor v Potokih, po ravnih krajih kakor tudi po travnikih so pa nastala Prava jezera. Nevihto so spremljali bliski in močno grmenje, kakršnega v vsem poletnem času nismo culi. Po obsegu nevihte se da soditi, da so bili drugi kraji hujše prizadeti. Grmenje je trajalo v kratkih presledkih ves dan, prav tako je tudi ves dan lilo kakor iz škafa. Vinogradniki so v velikih skrbeh, če ho vreme nagajalo, ker je od te-Sa odvisna kakovost letošnjega vinskega pridelka. Zagorica pri Dobrepoljah, 3. °ktobra. Včeraj ob 3 ponoči je med ploho dežja in hudo nevihto treščilo v hišo posestnika Štefana Levstika. Požar je uničil hišo in poleg nje se nahajajo-čo šupo, tako da je ostalo le golo 2idovje. Celo živeža in hišne ^Preme niso mogli rešiti ter se ima pogorelec le sreči zahvaliti, da je ostal pri življenju sam in Vegova družina; kajti ogenj na njegovem poslopju so preje kot °n sam zapazili njegovi sosedje 'n šele ti so ga opozorili na nesre-c°- Levstik: je navadan delavec, ki si je s trudom prislužil in prihranil po daljši dobi toliko denarja, da si je mogel pred dvema letoma kupiti to hišo in je Sedaj revež brez strehe, brez denarja in brez živeža s svojo družno prepuščen milosti dobrotnih ljudi. Le dobro organiziranim gasilcem se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja, kar bi bilo lahko ^sodepolno za vso 70 številk bro-3ečo vas. Dobra organiziranost dobrepoljskih gasilnih društev je pokazala v tem, da je bilo v teku pol ure kljub največjemu nalivu in nevihti vseh pet ^brepoljskih brizgaln pri poža-Kako nujno rabi Dobrepo-:Je že večkrat zahtevani in obeljeni vodovod, se je pokaza-? tudi ob tej priliki, ko so mora-1 gasilci le za pogašenje enega ^mega objekta uporabiti malo-vso vodo, ker jo je imela v d^nem trenutku ta velika vas. : ' Višnja gora, 3. oktobra. Da-okrog poldneva je strela v vasi Velika Dobrava pri yi&nji gori cerkveniku Francu ^alju kozolec-dvojnik s šestimi kni. v trenutku je bil kozolec v ^nju, rešili so le vozove izpod Jjega. Zgorel je do tal z vso kr-10 in s 50 merniki koruze. V ^varnosti je bila vsa vas, ven-je siloviti naliv med poža->?m rešil vas katastrofe. Prijeli so vaščani z obeh Dobrav H Pomoč, kakor tudi orožništvo, Ognjegasci z Višnje gore so prihiteli z motorko pol ure po izbruhu ognja. Pogasili so še tleče ostanke krme. škode ima gospodar 29,000 Din, zavarovan pa je bil za 6500 Din. češnjice pri Trebelnem, 3. oktobra. Danes se je zagrnilo1 nebo s težkimi oblaki, švigale so strele, grom je udarjal ob grom. Strelai je vžgala hlev in gostilno Janeza Barbota, posestnika v Češnjicah. Poleg te nesreče je strela ubila tudi vola v hlevu. Gospodar je lani pokril in popravil streho na gostilni, letos ga je pa zadela ta huda nesreča. Zavarovalnina je neznatna. —Mila sodba. 21 letna žena mlinarskega pomočnika in posestnika iz gornjeradgonske okolice je vedela, da ima mož lju-bavno razmerje z brhko domačo deklo. Nekega večera se je skrila v čebelnjak, kjer sta se oba sestajala. Prisilila je tam čakajočo služkinjo, da se je1 stisnila v temen kot, sama pa je legla na posteljo. Ko je stopil mož v čebelnjak in legel na posteljo k dozdevni ljubici, se je žena odločila za krepko kazen. V hipu je potegnila ostro nabrušeno britev in 29 letni mož je prenehal biti moški. Zdaj se je morala žena zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Dejanje je med jokom v celoti priznala. Ker pa ji je mož odpustil, je sodišče to upoštevalo in izreklo prav milo sodbo: mesec dni zapora, pogojno na dve leti. —Smrt v gozdu. Dne 5. okt. je šla Marija Blatnik, vdova in pcsestnica v Klečetih št. 12. pri šmihelu občina Žužemberk obiskat svojo hčer, ki je omožena na Plešivici. V mraku se je vračala sama domov. Pot iz Ple-jšivice pelje skoz gozd kake pol ure daleč. . žena je zgrešila pot in zašla v goščo, kjer je omagala. Po dolgem iskanju so jo našli mrtvo. —V Ljubljani je umrla v 83. letu starosti ga. Marija Bresk-var, posestnica. —Primož Šimenc. Po dolgi in mučni bolezni ja umrl v Kamniku, v visoki starosti 78 let, Primož Šimenc, posestnik v Novem trgu št. 4. Malokdo je bil tolikim krstni in birmanski boter kot rajni Primož Šimenc. Pokopali so ga ob veliki udeležbi občinstva na pokopališču na Žalah. —Dekle utopil v dnu morja. Mladi Marko iz Vrbovske na Hvaru je imel ljubavno razmerje z 22 letno Maro Beretič. Med tem časom je on začel razmerje zopet z drugo, in hotel prvo pustiti. V petek 30. septembra se odpravi Mara zvečer ob 8 iz vasi h kapelici sv. Petra, češ, da jo kliče Marko na pogovor. Ona je bila z ene strani vsa vesela, češ, da jo menda kliče Marko, da bodo zapisali oklice; a z druge strani je bila zopet žalostna, češ: "Saj me je klical že tri večere, pa me je vedi^o prevaral, da ni prišel, pa me bo še nocoj prevaral." Ali to pot je ni prevaral. Ker Mare ni bilo od nikoder več domov, so jo povsod iskali cele tri dni. A Markotp, njegovo novo izvoljenko in še dva. druga fanta so zaprli, ker so takoj sumili, da so Maro ubili. In res so jo 4. oktobra s pomočjo morskega potapljača, katerega so v ta namen naročili iz Splita, izvlekli kakih 10 morskih vozlov od brega iz morske globočine. Imela je za vratom verigo, privezano na velik kamen in obešeno na mesarsko kljuko, katera je služila za sidro. Sedaj je brez vsakega dvoma, da jo je vrgel Marko v morje, ker je bila odpeljana na čolnu daleč ven, a čoln ne bi sam prišel nazaj in se privezal, če bi bila skočila sama v morje. A na njegovo novo izvoljenko gre pa sum, da je sodelovala pri umoru, ker ima črnavke na rokah. Zdravnica jo je pregleda- la in konstatirala podkožne rane. Ubogi starši ranjke so hudo nesrečni. Pred več leti so jim naenkrat utonili materini starši in brat. Prevrnili so se iz čolna. Pred nekoliko leti sta jim še dva majhna sina utonila zaporedoma vsako leto. A sedaj pa še najstrašnejše. —Roparski umor pri Novem Sadu. 64 letni ekonom Milan Sladič iz Bačkega Petrovca se je nedavno proti večeru z vozom napotil proti svojemu posestvu. Zadaj na vozu je spal njegov 20 letni sluga Stevan Joža. Na pol poti se je sluga prebudil in vprašal gospodarja, če je še daleč do njiv. V tem trenutku pa sta skočila na voz dva maskirana človeka. Eden od njiju je udaril Sladiča s srpom po glavi tako močno, da je bil na mestu mrtev. Sluga je po lastnem pripovedovanju pravočasno odskočil z voza in zbežal v koruzo. Zjutraj pa je prišel na orož-niško postajo v Bačko Petrovo selo, kjer je povedal o dogodku. Konja sta se brez gospodarja sama vrnila domov. —Med službo božjo se je vdrl strop. V vasi Brestu v bližini Duge Rese na Hrvatskem je bilo nedavno običajno proščenje, h kateremu se je zbrala velika množica ljudi. Med službo božjo pa se je v cerkvi porušil del stropa. Nastala je velika panika in precej ljudi je dobilo lažje in težje poškodbe. Cerkveni zidovi, ki so bili že prej v zelo slabem stanju, so ob tej nesreči na več mestih počili. —(Lom nad Tržičem.) žalosten dogodek, kakor ga pri nas dosedaj ni bilo, je pretresel našo župnijo. V petek, 30. septembra^ zvečer, so našli ustreljenega pri Pavšelnu Jožeta Megli-ča iz Sp. Loma. Zjutraj so ga prišli iskat orožniki iz Tržiča ter je moral z njimi na planino Javornik. šlo je za dokaz divjega lova, radi česar je imel fant že pred tedni opraviti z orožniki. Nihče fantfi ni' Videl, kdaj in kako je prišel v petek domov. Zaprl se je na pod in si pognal kroglo skozi prsi. Bil je šele 22 let star, drugače delaven in trezen človek. Ko si je pa pred leti poškodoval pri drvar jen ju hrbet, je čezdalje težje delal. Sedaj si je komaj kot pastir služil boren vsakdanji kruh. Gotovo ga je zelo mučilo vprašanje, kaj bo še zanaprej. A moralo je biti vendar še kaj drugega, kar ga je zbegalo, da si je vzel življenje. — Fant je že tretji mrlič v eni in isti družini tekom pol leta. Aprila je naglo-ma umrla njegova sestra 30 let stara, koncem julija se je s flo-bert puško do smrti ponesrečil njegov 27 letni brat Aleš. Ubogi starši! —Hudo neurje. Sodražica, 5. oktobra. Noč na 3. oktobra je bila usodna za naše prebivalstvo. Med gromom in treskom se je vsula debela toča, ki je uničila še vse ono, kar je po suši ostalo na poljih. Voda je visoko prestopila bregove in začela razdirati, kar je dosegla. Odnašala je hlode, trgala zemljo in vdirala že v hiše. V hišo posestnika Franceta Pod-logarja v žimaricah je vdrla voda v prostore, kjer je spala družina Petra Požarja, ki se je komaj rešila. France Podlogar je imel izdraženo od cestne uprave nabavo gramoza. Vse leto se je trudil, sedaj pa ga mu je voda odnesla nad 200 kubičnih metrov. Podlogar trpi čez 10,000 Dip škode. ..-—Sam si je izkopal grob. Pri Rebrovski cerkvi v bližini Banja Luke na levi strani Vrbasa ima kamenolome posestnik Mu-jaga Poljak. Ta je v pondeljek popoldne (3. oktobra) najel delavca Mihalja Rozaka, naj mu izkoplje kubični meter peska. Rozuk je začel kopati ob treh popoldne. Delal je sam. Okrog 6 zvečer je prišel pogledat lastnik Poljak, če je delo gotovo. V ka-rnenojomu pa ni bilo nikogar. Začel se je jeziti, misleč, da je Rozak kar na lepem pustil delo. Potem pa je opazil na pesku nje- m P. M. Lauman—Rand Bigot: SKRIVNOSTNA SNOV ROMAN "Ker ljudje pravijo, da so to Kitajci, se nisem zanimal zanje: pričakujem vaših povelj." Tako se je končalo kratko, a jasno poročilo. "Osel," je vzkliknil Escander, "idijot!" To je bilo vse: Escander ni nikoli izgubljal svojega časa. Stopil je takoj k Le Sauterju, se razgovarjal z njim pol ure in odšel prav dobre volje. "Dragi moj," je dejal Ver-deauju, "odpotovala bova." "Kam pa?" je vprašal Ver-deau, ki je čečkal note. "Hočem vam pokazati katedralo v Bayeauxu. To je res krasna stavba." Verdeau, ki se ni ničemur več čudil, je vzdihnil, spravil svoje note in dejal: "Pojdimo!" "Vzemite popotno obleko, dajte perilo v kovčeg, vzemite revolver in dve žepni svetiljki. Jaz storim isto in čez pol ure odpotujeva." Verdeau je odhitel in čez pol ure sta sedela oba v mogočni limuzini, s katero sta prispela v Bayeux naslednje jutro, ko je bil ravno semenj. Lahko sta našla avto, ki je prihajal nakupovat in takoj sta spoznala, da, to niso bili Kitajci, ampak Indijci, ki so bili oblečeni kot bi bili iz dobre hiše in so nosili čepice. "Zvedeti morava, odkod prihajata ta dva možaka," je dejai Escander. "če so normandske branjevke take kot pariške, bomo to zvedeli v petih minutah." Gledala, sta od daleč in ko je veliki Indijec končal svoj nakup pri neki prodajalki, se ji je Verdeau približal, čez trenotek se je vrnil k Escandru: < "To so Kitajci, ki stanujejo v nekem gradu ob morju, v oni smeri ... To je vse kar mi je mogla ženica povedati." "Si bomo že pomagali," je dejal Escander. "Edino ena dobra cesta vodi v Port-en-Bres-sin; ravnokar sem si ogledal karto. Naprej! Pa hitro! če človek koga zasleduje, je najbolje, da ga prehiti." Escander je prav uganil. Nista se še vozila dobro uro počasi po cesti, ki je bila popolnoma ravna, ko je Verdeau, ki se je večkrat obračal, vzkliknil: "So že za nami!" Escander je začel voziti naglo, tako da so bili daleč pred drugim avtom do Port-enBessi-na, Tu se je ustavil pred trafiko, kupil škatlo smodk in pustil skrivnostni avto mimo. Ko je bil že precej naprej, sta ga začela zasledovati. Tako so vozili skozi Saint-Lawrent in Vier-ville-sur-Mer in indijski fcvto, kateremu sta sledila časnikarja, je nadaljeval svojo pot proti Grandcampu. Kmalu potem, ko so se vozili skozi Englesqueville, jo je avto, ki sta ga vodila Azi-jata, zavil na desno. "Uf! Sedaj jih pa imava!" je vzkliknil Escander. govo kapo in takoj zaslutil, da se je najbrž zgodila nesreča. Poklical je Rozakove sorodnike, ki so takoj na vso moč začeli odkopavati pesek. Oče in mati sta kopala kar z golimi rokami. Po enournem napornem kopanju so naleteli na mrtvega Rozaka. Njegovo truplo je bilo silno poškodovano in glava je bila povsem stisnjena od silne množine peska. Truplo so prepeljali v bolnišnico, kjer so pri obdukciji ugotovili, da je nastopila smrt zaradi zadušenja. —V Koprivniku pri Litiji je umrla v 83. letu gospa Marija Repovš. —Na Virju pri Smledniku je po hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Franc Bukovec, posestnik in zaslužni član nadzorstva Hranilnice in posojilnice v Smledniku. Vendar je pa vozil z nepre-menjeno hitrostjo po glavni cesti naprej in se ustavil na malem kolodvoru Saint Etienne-du-Mont. Tu sta izpraševala uradnika lokalne železnice, od katerega sta zvedela sledeče: Še pred dobrmi letom je silno bogat tujec kupil starodavni grad Hoc, ki stoji na koncu strmega brega ob morju, na zapada od Grandcampa. Ta možak da menda proučuje morje. Velik učenjak je s precejšnjim številom služabnikov, ki jih pa nihče še ni videl. Escander si je zadovoljno mel roke, ko sta se vračala v vas. Dejal je Verdeauju: "Danes napraviva nočen pohod !" "Jaz se prav rad sprehajam ponoči," mu je odvrnil Verdeau. Ustavila sta se s svojo limuzino v hotelu in najela1 sobo. Javila sta se kot fotografa, ki imata nalog, posneti najlepše točke pokrajine. Ta bajka jim je omogočila možnost zelo svobodnega kretanja. Najedla sta se dobro, ker sta vedela, da bosta imela mnogo težav premagati in mirno sta dejala posestniku hotela, da bosta šla v Port-en-Bressin fotografirat in se peljala z ribiškim čolnom na izprehod po morju, da pa ob-držita svojo sobo. Nato sta točno proučila zemljepisno karto in napisala dolgo pismo Le Sauterju. Potem sta se pa napravila v bližino grada Hoca. Da odvrneta vsako sumnjo, sta sklenila približati se gradu z morske strani. Lazila sta preko visoke skale in čeri skalnatega obrežja mimo velikih temnih jam. Slednjič sta zapazila deset metrov od morja nad peščeno obaJo v skalo vsekano stopnjišče, ki je vodilo navzgor. Da je človek prišel do prvih stopnjic, se je moral držati za vrv, ki je bila napeljana navzgor in utikati noge v luknje, ki so jih menda napravili ribiči. Ko sta pffila"d6' Vi-ha, je stal grad kakih petdeset metrov od njih, bil je velika masa iz rezanega kamna, stal je na visoki skali in za njim so se dvigali hlevi in gospodarska poslopja in menda bivališča za služinčad. "Čudno," je dejal Verdeau, "da terasa nima nobene ograje, izgleda kot pristajališče za zrakoplove." Scander ga je zelo začudeno pogledal. Oba moža sta šla do zida in Escander je s pomočjo svojega tovariša za trenutek pogledal preko njega, bal se je namreč, da bi ga zapazili. "Vse to," je dejal Verdeauju, "izgleda zelo čudno, kar je ostalo od starega gradu, je občudovanja vredno, kar so pa dozidali, je zgrajeno na nerazumljiv način za čisto gotove svrhe. čudno, res čudno . . . Vrnila se bova danes ponoči . . ." Pogledal je svojega tovariša, kateremu se je odločnost bliskala iz oči. Ta mu je dejal: "Upam, da bova mogla jutri povabiti gospodično Lauriere na izborno kosilo." "Če bi se le to uresničilo!" mu je odvrnil Escander in ga poti-pal po rami. Nočni napad Ob devetih zvečer sta Escander in Verdeau zapustila hotel in javila posestniku, da je njiju namen prebiti noč v Grandcampu, da se pa vrneta naslednje jutro. Ceste so bile zapuščene, bila je lepa noč, malo presvetla za Escandra, toda Verdeau mu je zatrjeval, da bo veter, ki je močno pihal od zapada, prinesel oblakov seboj. Kmalu potem, ko sta zapustila Englesqueville, sta se obrnila na desno in izginila v senci gričevja. Verdeau se je večkrat spodtaknil. Escander je padel v nek jarek, a k sreči se jima ni nič hudega zgodilo, že sta se približevala grajskemu obzidju, ko je Verdeau nenadoma položil roko na Escandrovo ramo. Oba sta se ustavila in napeto prisluškovala: različno se je čul šum. Ravno tu so pa prišli oblaki, kot je bil oznanil Verdeal, in zakrili mesec, čakala sta pet minut, ki so se jima zdele cela večnost. Nista se ganila in zadrževala sta sapo. Slednjič je posvetil žarek med dvema oblakoma in jima pokazal mirnega konja, ki je bil na trati privezan ob kol in se vrtil okoli njega. "Prebedasto!" je dejal Verdeau. Ko sta prišla do zida, sta ga skrbno ogledovala in si izbrala mesto, ki ga je zakrivala senca velikega drevesa. Escander je s pomočjo Verdeauja naglo splezal na vrh zida, kjer se je vle-gel. Nato se je sklonil, stegnil obe roke proti svojemu tovarišu, ki je bil tudi zelo spreten, a lažji in bil takoj vrh zida poleg njega. Skoraj nemogoče je bilo, ju zapaziti v temi. ' "In sedaj?" je vprašal Verdeau. "Sedaj, dragi moj, bom šel na oglede, vi pa boste ostali tukaj. To sicer ni preveč udoben položaj ,a trajal ne bo predolgo, če nas enega ali drugega zasačijo, mora ostati eden, da nadaljuje započeto delo. Na vsak način je potrebno, da eden izmed naju ohrani svojo svobodo in ne stori ničesar, da osvobodi drugega. Ali ste dobro razumeli?" "Da." "Prav. Odhajam (torej, kot sem vam dejal, na oglede, če začujete šum boja ali krik — kajti kričal bom če me bodo vje-li — skočite z zida, tecite naravnost v Saint Laurent, vzemite voz, in hajd v Pariz." "Dobro." Tu se je pustil Escander pasti na mehka tla na drugi strani zida. Vreme se je spremenilo, nevihta se je bližala. Težki oblaki so pokrivali nebo. Escander je skrit v senci čakal, da se mesec zasenči. V njegovem svitu je mogel za minuto pregledovati okolico gradu. Zapazil je stezo, ki je vodila do! nekih vrat, kolikor je mogel spoznati. Sklenil je iti po tej poti do gradu. Ko se je mesec skril za oblake in je za;vladala tema, je tekel po prstih po stezi do poslopja, se stisnil k njemu in zadržaval sapo, da bi bolje čul kak ropot. Vse je bilo mirno. Toda kaj sedaj ? Ali naj si ogleda okolico? Menil je, da to ni glavna stvar. Ali naj skuša priti v grad? Da,, toda kako? Stvar, ki je najprej ni zapazil, je vzbudila njegovo zanimanje. Senca, v kateri se je skrival, je bila zaporedoma bolj ali manj svetla. Prihajala je od drevesa, ki se je kakih trideset korakov na desni od njega zibalo v vetru in bilo deset ali dvanajst metrov visoko. "To je pa res izborno opazo-vališče," si je mislil časnikar. "Splezal bom nanj in imel lep razgled na vse strani. Spet je zakril oblak luno. Es-cendar je tekel k drevesu in je spretno splezal nanj do prvih vej. Res je bilo to izborno opazo-vališče in kot nalašč zanj, toda prenizko, zato je plezal naprej do vrha. "Izvrstno," si je idqjal, "tu človek sedi kot doma. Terasa, ki je poleg grada, je res lepa. Vraga, čemu jim pač služi?" Njegovo razmišljanje je nenadoma prekinil naravnost neverjeten dogodek. Escander kar ni mogel verjeti svojim očem. Del cementirane terase, ki je pokrivala ves grad, je poniklil za kakih trideset centimetrov, potem pa se je tiho premaknil na desno: prikazala se je velika temna odprtina in Escander je natančno začul šum, ki ga dela električno dvigalo. Nato je završelo vrtenje zračnega propelerja in v mesečnem svitu je opazil kovinast stroj, ki se je blestel pod svetlikanjem navpik stoječega vijaka, ki se je začel silno naglo v temnem nebu. Široka ploskev pa se ga je bilo na 30 metrov že komaj čuti. Nato se je stroj dvignil skoraj navpično in izginil naglo v temnem nebu. široka ploskev pa se je spet premaknila nazaj na, svoje staro mesto in nihče ne bi nato mogel slutiti, da se da premikati kot gledališki oder v slučaju če odhaja ali prihaja skrivnostni letalni stroj. Veselje, ki ga je časnikarju povzročalo to odkritje, je bilo nizmerno. "Imam jih! Imam jih!" je hotel zaklicati; toda grizel si je ustnice do krvi in ostjd minuto nepremično na svojem mestu na vrhu drevesa, dokler se ni obvladal. (Dalje prihodnjič) t DNEVNEVESTI Elizabeth Morrow, sestra Mrs. Lindbergh, se poroči New York, 1. novembra. Tu se naznanja, da se je zaročila Elizabeth Morrow, ki je sestra Anne Morrow, poročene Lindbergh. Poročila se bo z nekim odličnim Angležem. Elizabeth Morrow je najlepša med hčerkami Morrow družine. V tem mestu je Thomas prvi pri volivcih New York, 1. novembra. Študenti City College v tem mestu so glasovali glede predsedniških kandidatov. Thomas je dobil 639 glasov, Roosevelt 354, in Hoover je bil tretji s samo 171 glasovi. Devet bank je zopet odprlo vrata Boise, Idaho, 1. novembra. Tre First National Bank of Idaho je danes odprla vrata, zaeno z osmimi drugimi bankami, ki so bile zaprte več mesecev. S tem je zopet pripravljenega |10,000,000 kredita vložnikom. Pšenica je skoro brez vsake cene Chicago, 1. novembra. Cene pšenici so ha tukajšni tržnici zopet padle tako nizko kot še nikdar prej. Cena pšenici je danes 42 centov bušel. Nova argentinska pšenica, ki je prišla na trg, je vzrok, da je ameriška pšenica ponovno padla. Nezaslišano! Mož v Ameriki utonil v vinu! San Francisco, 1. novembra. John Dargi, iz Daly City, je danes utonil v velikem sodu za vino. Bil je mrtev predno je prišla pomoč. -o- * 2000 policistov je stražilo predsednika Hooverja, ko je govoril v New Yorku. MALI OGLASI Mlada Slovenka želi dobiti službo, sposobna za vsa hišna opravila. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (259) Dvoje stanovanj se odda, eno sedem sob, za $25, drugo pa tri sobe in trgovina. Oddajo se tudi štiri sobe za $1.3. Vprašajte na 871 E. 67th St. (257) Soba se da v najem, s hrano ali brez. Vprašajte na 15005 Westropp Ave., zgorej. (262) Stanovanje se odda, 5 sob, kopališče, fur-nez, vse ugodnosti. Vprašajte na 1048 E. 74th St. (259) čedna front soba se odda poštenemu fantu, s hrano ali brez; jako poceni. Vprašajte na 6421 Varian Ave. (med St. Clair in Superior.) (W. 257) Stanovanje se da v najem jako poceni. Tri čedne sobe zgorej, kopališče, podstrešje za sušenje oblekel klet za pranje in posebna klet za sadje. Vse na novo predelano in samo za sebe. Tudi garaža se dobi, ako jo hočete. Vprašajte na 6207 Carl Ave. (Oct.28.31.Nov.2.) St. Clair Music School podučuje na razne glasbene inštrumente. Priporoča tudi svoj orkester za vsako-jake prilike. Cena je nizka. 652S St, Clair Ave. Vaški apostol Za "Ameriško Domovino" prestavil M. C. ! WILLIAM A. VIDMAR * ; SLOVENSKI ODVETNIK •I 212-214 Ensrineer« Bld«. J < Tel. MAin 110S U < ^ U R E i B do 8 3 Pondeljek. torek, četrtek rf 1 od 6:30 do 8. in v H 4 Buboto od 2 — 4. C:30 — 8 18735 Chapman Ave. j Tel. KEnmore 2307-M Q XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX:! Dr. A. L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK G411 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba št. 10 Tel. HEnderson 0910 LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽALKO LEDU IN PREMOGA 1191 E. 1671 h St. Pokličite! KEnmore 4181 Ima od 10 do 15 ton črnega, najboljšega grozdja po zelo nizki ceni. 4 do 5 ton belega, finega grozdja iz lastne farme. Oglasite se pri ANTONU FIDEL 15506 Holmes Ave. Telefon: Madison 878 Volivcem v Lake County! Cas je že enkrat prišel, da ee otresemo jarma, ki nas je žulil od stranke, ki je bila do Sedaj na krmilu s svojimi privrženci. Sedaj je prišel čas, da izvolimo može, katere vsi poznamo, da so pošteni, delovni, da jim bo ljudski blagor pri srcu. Po vsej ameriški deželi gre glas, da želi narod izpre-membo in da izvoli v razne *avne urade može, ki bodo tudi izpolnili, kar nam obljubljajo. Vsak zaveden državljan Lake okraja bo na 8. novembra pokazal,, da se zaveda sedanjega slabega položaja in da bo š glasovnico •protestiral proti sedanjim neznosnim razmeram. Slovenci in Slovenke, Hrvatje in Hrvatice! Volite za može, ki so spodaj označeni in dobro boste volili za boljši blagor našega okraja. Vsi štirje kandidirajo na demokratskem tiketu. Cenjenemu občinstvu se priporočam, za naročila. Pri nas boste dobili prvovrstno grozdje in mošt po prav nizkih cenah. Prejšnja leta smo bili na 72. cesti. J. KOPRIVEC 1157 Norwood Rd. By STANLEY THE OLD HOME TOWN Registered U S Patent Office S OTEX, ) Vv/OULDNT VOTE if FOR. n-us teri in meni . . . daroval! Dr ■ va poneseš zopet nazaj!" Prestraseno jo je Peter pogledal. "Ampak, otrok! Za Kri-ščevo voljo! Kako naj zavržem, ako je nekdo tvoji materi dober? Tone, glej . . ." Vzela mu je poleno iz rok ter ga vrgla, k drugim. "Raje bom bredla jutri ves dan po snegu! Mati . . . mati ne sprejme ničesar v dar!" "Pojdi, pojdi, glej . . ." Počasi je Peter vstal. "Saj to vendar ni nikak dar. Tone je to storil le iz krščanske dobrote. Njegove sani so bile vzrok, da si ti svoja drva izgubila. Glej, in tako je mislil, da mora škodo pač poravnati!" "Kaj?" je vprašala Marijana, ki ni ničesar razumela, "škoda? Sani? Kaj p& je?" "Nu, da. . ." Peter se je prekrižal. "Ko bi pa naše sani skoro Lizabeto povozile." "Jezus, Marije!!" Izgledalo je, kakor da ne zadostuje materi, v prvem strahu, da samo vidi ' svojo hčerko pred seboj živo in zdravo — potipati jo je morala in prijeti jo z obema rokama. "Kaj takega! Nak! In niti be-j sedice mi ne pove!" ■ Elizabeta je hotela govoriti. 1 Vendar pa je le molče šla k mi- ■ zi ter pričela s tresočima roka- ■ ma prekladati bele deščice in - barve. ' : Marijana je venomer klicala - vse svetnike, medtem ko ji je - Peter Janez na svoj običajni po- časni način pripovedoval, kaj se je bilo v drči zgodilo. O svojem lastnem strahu, o svoji izviti nogi ni besnil niti besedice. Vsa in vse je le Tone storil! Da ni bilo njega, potem bi se bila stvar kaj slabo iztekla! Ampak Tone je pač Tone! In tudi ima tako pravo krščansko srce, ter poravna edino škodo, ki so jo sani povzročile. Za butaro suhljadi cel seženj lepih polen. Tak je Tone, da! In da je tako dober . . . glej, Lizabetica, kako se ti le more to fržmagati ?" Tudi mati Marijana ni mogla tega razumeti. "To vendar ni dar," je menila. "Dobro delo je, katerega je treba sprejeti! In če nam ljubi Bog pokaže enkrat človeka, ki je dober — to pa se itak ne zgodi pogosto . . . veš, potem moramo takoj reči: Bog-lonaj! Jutri je nedelja,, glej ... v nedeljo vendar ne moreš bresti po snegu in nabirati dračja! Bodi zadovoljen, otrok, da je na svetu še dobrih kristjanov . . . pa da bo naša peč zopet imela hrane!" Med temi besedami je Marijana pokleknila ter položila poleno za polenom v peč. Elizabeta je iztegnila roke, , kakor bi hotela preprečiti. Roke pa so se ji trudno pobesile — v peči pa je pričel plapolati plamen. Nepremično je strmela v vedno rastočo svetlobo, ki je prihajala iz peči. Ko pa je stopila mati k njej, je vzdihnila, kakor da ji težak kamen teži prsa. "Ampak, otročiček, pojdi," z obema rokama ji je mati gladila lica, "ali si sedaj popolnoma izgubila besedo? Govori vendar !" "Strah pač," je menil Peter Janez, "in če se ta enkrat zaje v kri, veste, potem se ga ne re-šite tako kmalu. Jaz ga sam čutim! . . . Glejte, mati, nikar ne mučite več ubogega otroka!" (Dalje prihodnjič) Najboljše grozdje! Grozdje, mošt, sodi! Za šerifa _ X : T. J. Kiicawley Za okrajnega komisarja j X i John Newell, Jr. Za okrajnega komisarja X I W. W. Cook Za surveyorja "T X i Kelsey