238
O. Angelik Hribar.
Dne 5. aprila t. 1. je umrl v Ljubljani slovenski skladatelj o. Angelik Hribar, splošno priljubljen po svojih pesmih in po ljubeznivem delovanju v svojem duhovskem in glasbenem poklicu.
O. Angelik se je rodil v Tuhinju 3. marca 1843. Šolal se je v Kamniku in Ljubljani. Kot gimnazijec se je lotil glasbe, petja in klavirja in imel v tem izvrstnega učitelja, rajnega Nedveda. Po šesti gimnazijalki stopi v frančiškanski red. Leta 1867. poje novo mašo, po končanih študijah pa postane v Kamniku učitelj ljudske šole, toda leta 1873. ga pokličejo v Ljubljano in mu izroče vodstvo cerkvenega kora. V službi organista je ostal do smrti. Več let je bil kurat v bolnišnici, ki takrat ni imela lastnega duhovnika; bil kurat na Gradu, tudi v prisilni delavnici; dolgo časa bil katehet v Šiški, priljubljen  spovednik  in pridigar.   Ko   se  je  otvorila  orgljarska
O. ANGELIK HRIBAR
šola, je takoj prevzel mesto" učitelja za klavir, figuralno in gregorijansko petje. Deloval je na tej šoli na strani gospoda A. Foersterja sedemindvajset in pol leta. Vsi orgljarski učenci ga zovejo svojega učitelja.
O. Angelik je bil izboren skladatelj. Zložil je tri lepe latinske maše, dva Requiema in nebroj cerkvenih pesmi, ki so izšle v raznih izdajah. Ob o. Angeliku se lahko študira razvoj slovenske cerkvene glasbe, kajti on se je z njo vred izpopolnjeval. Začetek o. Angelika Hribarja sega v Riharjevo dobo, ko je gospodovala lahka, poskočna melodija v preprosto narodnem tonu. Cecilijanstvo je vpeljalo resno umetno pesem, ki si je le polagoma in s težavami delala pot, a je mogočno vplivalo na vso izobrazbo naših skladateljev, ker jim je odprlo pogled v veliko mednarodno cerkveno umetnost ter jim je ne le v teoriji, ampak tudi dejansko vcepilo znanje in spoznavanje umetniških glasbenih pravil. S tem se je povzdignila slovenska glasba iz prvotnega avtodidaktstva do višje stopinje, na kateri stoji danes.   O. Angelik je bil po  svojem značaju
bolj nagnjen k naivni, preprosti narodni melodiji in je še do svoje smrti s posebnim veseljem zlagal lahke pesmice za mladino, vendar je resno učenje dvignilo vse njegovo glasbeno čutenje, da stoji med našimi najboljšimi skladatelji. Zato pravi o njem „Cerkveni Glasbenik" po pravici: „On je trden most, ki je strnil dobo Riharjevo in dobo cecilijansko v lepo harmonijo, v trajno celoto."
Društvo za krščansko  umetnost v Ljubljani.
Tiho in mirno deluje že trinajsto leto to društvo, ki ima že velike zasluge za našo domačo cerkveno umetnost. Iz ravno kar izdanega izvestja za 1. 1903 - 1906. se razvidi, kaj je storilo zadnja tri leta. Poglavitno skrb in največ dela je imelo društvo s tem, da je z nasveti, ocenami in z načrti pripomoglo, da se je na Kranjskem tudi zadnjo dobo izvršilo lepo število cerkvenih 'umetnin po pravilih liturgike in krščanske umetniške tradicije. Naj slede tu načrti za nove stavbe, ki jih je društvo odobrilo:
Podrobni načrti za novo župno cerkev v Gradu, na Bledu (stavbeni svetnik Jos. pl. Vancaš). — Načrt za novo župno cerkev v Cerkljah pri Krškem. — Nova župna cerkev na Polš-niku. Načrt skiciral župnik Fr. Avsec. — Načrt za kapelico na Plavžu, župnija Jesenice (konservator Jan. Vurnik). — Načrt za novo cerkev na Hrovači, župnija Ribnica (nadinženir Moric Kirchschlager). Neizvršeno. — Načrt za novo župno cerkev v Javoru pod Ljubljano (inženir Jaromir Hanuš). - Načrt nove cerkve Matere božje na Zaplazu, župnija Čatež pri Trebnjem. (Skice izvršil župnik Fr. Avsec). — Načrt iz stavbinskega oddelka c. kr. deželne vlade za novo župno cerkev v Šmihelu pri Žužemberku. — Načrt za novo cerkev sv. Antona Pad na Viču pri Ljubljani (arhitekt H. Pascher, Gradec). — Načrt za novo župno cerkev v Žireh (Faleschini-Schuppler). — Načrt za novo župno cerkev v Begunjah pri Cirknici. - Načrt za novo kapelico Matere božje na Goričici. — Načrt za novo podružnico v Zalogu, župnija Gorice. Še neizvršeno. — Načrt za novo cerkev Matere božje na Trsatu (arhitekt H. Pascher). — Načrt za novo župno cerkev v Rifenberku na Goriškem (arhitekt H. Pascher). - Načrt za ograjni zid, teraso in stopnice pri novi župni cerkvi na Bledu (arhitekt dr. Maks Fabiani). — Načrt za novo župno cerkev v Sv. Križu pri Kostanjevici. (Nadinženir M. Kirchschlager). — Načrt za novo župno cerkev v Prečini (stavbeni svetnik Jos. pl. Vancaš).
Načrti za prezidavo oziroma povečanje starih cerkva: Načrt za povečanje župne cerkve v Logatcu (arhitekt Ferdinand Trumler). — Načrt za povečanje župne cerkve v Šmarjeti, eventualno nova stavba (stavbeni svetnik Jos. pl. Vancaš). — Načrt za povečanje župne cerkve v Škocijanu pri Turjaku. — Župna cerkev v Mengšu: restavriranje gotskega presbiterija po načrtu Fel. Tomana, nova fasada po načrtu stavbenega svetnika Jos. pl. Vancaša. — Škofja Loka: povečanje in prezidava župne cerkve (arhitekt H. Pascher). — Restavriranje podružnice v Kosezah, župnija Št. Vid nad Ljubljano Glede lepote in liturgicne pripravnosti se bo tem stavbam nasproti onim preteklega stoletja smel pač priznati napredek
Notranja oprava cerkva: Veliki oltar in dva stranska oltarja v novi župni cerkvi naBledu (stavbeni svetnik Josip pl. Vancaš) — Nov veliki oltar na Colu (Al. Vodnik). — Nov veliki oltar v kuracijski cerkvi v Trnju in v podružnici v Paličju, župnija Slavina (Janez Vurnik). — Nov veliki oltar v kuracijski cerkvi v Št. Petru na Krasu (Fel. Toman). — Nov veliki oltar v župni cerkvi na Koroški Beli (Andr. Rovšek). — Dva stranska oltarja v župni cerkvi v Loškem potoku (Jos. Grošelj). Nov oltar v podružnici v Tehaboju, župnija Sv. Križ pri Litiji.   —   Nov