DIETA Gorizia e Gradisca redatte sulle annotazioni stenografiche álP liQMitf. Gorizia 1897 Tip. Seitz. — La Giunta prov. ed. 25216 j fëzf Indice alfabético. Addizionaii e tasse peí fondo provinciale : esercizio provvisorio pro 1897 Addizionali * „ „ „ „ prolangameuto dell'esercizio prov- visorio pro 1897 Agro monfalconese : interpellauza del deputato prov. Grca riguardo all' Agro » „ „ „ „ Corouiai Conte Alfredo salle pretese di quel Consorzio .... Amministrazione forestale di Dol : interpellauza del deputato provinciale Berbuc sugl' inconvenienti di quell' amministrazione . Apertura della Dieta provinciale : II tomata Epoca YIL &»• BerbUC deputato provinciale : interpellauza, se il ministro deH'Interno intende favori re la costruzione del le strade da Vercoglia per Kobaliáée sopra Zapotok, per Liga e Kostan.jevica nel distretto di Oanale, di compilare un progetto per la strada da Oolobrida sino a Kostanjevica e un altro progetto per quella da Srednje per Kambrezka a Ronzina e per k rettificazione di quella fra Canale e Maria Zell Berbuc deputato provinciale : interpellauza sugli inconvenienti neU'amministra-zione forestale di Dol .... c. Canale e Maria Zell, strada fra : interpellauza, se il ministro dell' Interno intende provvedere alia rettificazione di quella strada . Capodistria Istituto magistrale : interpellauza Turna suüe condizroni di quel-1' Istituto ..... Chiusura della sessione dietale per ordine Sovrano del 21 febbraio 1897 (II tomata, época VII) Colobrida sino a Kostanjevica, strada: interpellauza, se il Ministro dell'Interno intende compilare un progetto per detta strada Comitato amministrativo di sette membri : proposta del deputato Turna perchó venga istituito un tale comitato .... Consorzio acque dell' agro monfalconese : interpellauza del deputato Alfredo Conte Corouini salle pretese del ... Coronini Conte Alfredo deputato provinciale : interpellauza salle pretese del Consorzio dell'agro monfalconese 1897 1896 1897 1897 19/2 I 45 28/121 4 3/2 19/2 3/2 1896 28/12 1896 1897 1896 1897 Deputati provinciali sloveni: loro dichiarazione di non poter cooperare piii nella Dieta senza uu riordinamento delle condizioni provinciali 1896 1897 28/12 3 19/2 41 3/2 19 3/2 35 19/2 42 3/2 35 19/2 42 3/2 28/12 3 19/2 41 3/2 30 3o 42 30 1 28/12 19/2 41 3/2 31 40 Dieta pioviuciale II tomata, época VII (solenne apertura) Dieta provinciale : deputati sloveni dichiara.no di non poter cooperare più iiella Dieta senza un riordinamento delle condizioni provinciali Dieta provinciale : Chiusura della sessione per ordine Sovrano del 21 tebbraio 1897 (II tomata, época VII). Dol amministrazione forestale : interpellanza del deputato provinciale Berbuc sugl' inconvenienti di quell' amministrazione Dottori deputato provinciale e cousorti : interpellanza se il Governo è disposto di proporre una legge che esprima 1' assoluto divieto di fabbricare e smerciare vini artefatti .... Ei Equiparazione della liugua slovena all'italiana: interpellanza del deputato provinciale Gréa tendente a conseguiré che oegli ufflci municipali di Gorizia venga equiparata la seconda lingua del paese all'italiana Esercizio provvisorio pro 1897 del fondo provinciale Esercizio „ „ „ del fondo provinciale (prolungamento) i 896 1897 giorno deJla seduta 28/12 3/2 3/2 19/2 3/2 1896 28/12 1897 19/2 pagma F. Fabbricazione e smercio di vini artefatti : interpellanza Dottori 19/2 44 Giunta provinciale: rapporti riguardo l'esercizio provvisorio provinciale pro 1897 Giunta provinciale : rapporto con cui rassegna i coati consuutivi pro 1895 e preventivi pro 1897 dei fondi da lei amministrati Giunta provinciale : rapporto col quale domanda la sanatoria al sorpasso della spesa preventivata peí restauro degli ediflci della scuola agraria provinciale sezione slovena .... Giunta provinciale : rapporto con cui domanda alcune sanatorie Giunta provinciale : rapporto col quale dutnanda la ratiñcazione dell* assegno di f. 95 accordato al nuestro Matteo Kante Gorizia municipio : interpellenza del deputato provinciale Grca tendente a conseguiré che negli ufflci municipali di Gorizia renga equiparata Ja seconda lingua del paese all'italiana Grca deputato provinciale interpellanza riguardo all' Agro Monfalconese Grca „ „ » tendente a conseguiré che negli ufflci municipali di Gorizia venga equiparata la seconda lingua del paese all' italiana . Grca deputato provinciale: interpellanza sul trattamento delle parti slovene egualmente alie italiane .... 11896 11897 28/12 19/2 7 45 » 26/1 12 » V 26/1 26/1 12 13 » 26/1 16 1896 3/2 28/12 27 4 1897 3/2 27 » 3/2 28 Interpelíanza del deputato provinciale Berbuô, se il ministro dell'Interno iri-tende favorire la costruzione delle strade da Vercoglia per Ko-balisce sopra Zapotok per Liga a Kostanjevica nel distretto di Cauale, di compilare un progetto per la strada da Colobrida sino a Kostanjevica e un altro progetto per quella da Srednje per Kambrezka, e per la rettiôcazione di quella fra Cauale e Maria Zell ..... „ del deputato Grôa riguardo all'Agro Monfalconese . „ » » » tendente a conseguiré che negli uffici muni- cipali di Gorizia venga equiparata la seconda lingua del paese ail' italiana ..... „ del deputato Grca sul trattamento delle parti slovene egualmente aile italiane ..... „ del deputato Klanciô sopra un articolo délia „Patria del Friuli" „ » « Lapanja sugli uffici delle Poste e telegrafi „ „ „ Berbuô sugli inconvenienti uell' amministrazione forestale di Dol y¡ „ „ Tuma sul le condizioni dell' Istituto magistrale di Oapodistria . „ » » Coronini Alfredo sulle pretese del Consorzio Agro Monfalconese . „ „ „ Rojic sulla questione dell' erezione del manicomio provinciale . „ , „ Rojic sulla relazione délia Giunta provinciale alla Dieta e sul Segretario provinciale „ „ „ Rojic su una nota délia Luogotenenza circa al sussidio alla popolazioue di Treuta , „ „ Pajer e Consorti relativamente alla trattazione degli affari nella Dieta e Giunta provinciale „ „ „ Dottori, se il Governo è disposto di proporre una legge che esprima il divieto di fabbricare e stner-ciare vini artefatti Jussa Enrichetta : sanatoria aU'ulteriore godimento del contributo d'educazione Kambrežka (Y. interpelíanza del deputato Berbuč e consorti) Kanal I e Maria Zell> strada fra : interpellanza se il Ministro dell' Interno J intende provvedere alla rettificazione di quella strada . . \ Kante Matteo, maestro di Sesana, sanatoria ail'1 assegno di f. 95 accordatigli Klančič deputato provinciale : interpellanza sopra un articolo délia „Patria del Friuli ...... giorno Nr. anco délia pagina del- seduta l'alleg. 1896 2S/12 3 1897 19/2 41 1896 28/12 4 1897 3/2 27 T) 3/2 28 « 3/2 29 » 3/2 29 y) 3/2 30 n 3/2 31 » 3/2 35 » 19/2 42 » 3/2 36 » 3/2 38 K 3/2 39 !) 19/2 42 n 19/2 44 » 26/1 13 1896 28/12 3 1897 19/2 41 1896 28/12 3 1897 19/2 41 » 26/1 16 » 3/2 29 TI Kclobrida sino a Kostanjevica, strada : interpellanza se il Ministro dell'Interno intende compilare un progetto per quella strada Komavec Antonio: sanatoria al sussidio di educazione accordatogli y 1896 1897 Lapania deputato provinciale : interpellanza sugli uffici delle Poste e Telegrafi Liga a Kostanjevica strada : interpellanza, se il Ministro deli' Interno intende favorire la costruzione délia strada per Liga ecc. Lingua italiana ; interpellanza del deputato Pajer e consorti relativamente alla trattazione degli affari nella Dieta e Giunta provinciale Linque del paese : interpellanza del deputato provinciale Grča tendente a conseguiré che negi i uffiei municipali di Gorizia venga equiparata la seconda lingua del paese all1 italiana Manicomio provinciale : interpellanza del deputato provinciale Dr. Rojic sulla questione dell' erezione del Mask Giovanna: sanatoria alia concessione del sussidio . • Monfalcone agro : interpellanza del deputato provinciale Grča nguardo al- 1' agro monfalconese . • • • Monfalcone agro : interpellanza del deputato provinciale Alfredo Conte Lo- ronini salle pretese del Consorzio Agro Monfalconese . I Municipio di Gorizia : interpellanza del deputato provinciale Grča tendente a conseguiré che negli uffici municipali di Gorizia venga equiparata la seconda lingua del paese all'italiana P. Pajer deputato provinciale e Consorti : interpellanza relativamente alla trattazione degli affari nella Dieta e Giunta provinciale Parti slovene : interpellanza del deputato provinciale Grča sal trattamento delle parti slovene egualuiente alie italiano Patria del Friuli: interpellanza del deputato provinciale Klančič sopra un articolo del giornale la „Patria del Friuli" . Pollencig Giuliana : sanatoria all' aumento di pensione • . ' Poste e Telegrafi : interpellanza del deputato provinciale Lapanja sugli uffici delle Poste e telegrafi . 1896 1897 giorno délia seduta pagina •28/12 19/2 26/1 3/2 28/12 19/2 19/2 3/2 1896 1897 3/2 26/1 28/12 3/2 19/2 3/2 Rapporti délia Giunta provinciale riguardo 1' esercizio provvisorio provinciale pro 1897 . . • • • . . Rapporto délia Giunta provinciale con cui rassegna i conti consuntivi pro 1895 e i preventivi pro 1897 dei fondi da lei amministrati 19/2 3/2 3/2 „ 26/1 3/2 1896 28/12 1897 19/2 26/1 29 7 45 12 Rapporío délia Giunta provinciale coil cui si domanda la sanatoria al sorpasso della spesa preveutivata pel restauro degli edifici della scuola agraria provinciale sezione sloveua .... „ della Giunta provinciale con cui domanda alcuue sanatorio „ della Giunta provinciale con cui domanda la ratificazione dell' as-segno di f. 95 concesso al maestro di Sesana Matteo Kante Relazione della Giunta provinciale alla Dieta e Segretario provinciale : inter- pellanza del deputato Rojic sulla Relazione ecc. RojiC deputato provinciale : interpellanza sulla questione dell'erezione del manicomio provinciale „ „ „ interpellanza sulla relazione della Giunta provinciale alla Dieta e sulla nomina del Segretario provinciale „ „ „ interpellanza su una nota della Luogoteuenza circa al sussidio alia popolazione Trenta Sanatoria al sorpasso della spesa preveutivata pel restauro degli edifici della scuola agraria provinciale sezione slovena Sanatorie, pensioni, graziali ecc accordati a maestri e vedove di questi Samiz Michele maestro, sanatoria alia concessione dell' intera pensione Scuoia agraria provinciale sezione sloveua : la Giunta provinciale domanda la sanatoria al sorpasso della spesa preveutivata pel ristauro degli edifici della . Segretario provinciale : interpellanza del deputato provinciale Rojic sulla nomina del Setnicar Francesco : sanatoria alia concessione del contributo d' educazione SmerciO di villi artefatti : interpellanza del deputato Dottori Srednja per Kambrezka a Ronzina strada : interpellanza se il Ministro del- l1 Interno inteude compilare un progetto per questa strada Strade da Yercoglia per Kobalisce sopra Zapotok. per Liga a Kostanjeviea nel distretto di Canale ; da Colobrida sino a Kostanjeviea ; da Srednja per Kambrezka a Ronzina e quella fra Canale a Maria Zell : interpellanza del deputato provinciale Berbuc se il Ministro del-1' Interno intende prendere provvedimenfi sulle accenuate strade ran Tasse e addizionali provinciali : esercizio provvisorio pro 1897 . Tasse „ „ „ prolungamento deli' esercizio provvisorio 1897 Telegrafi e Poste : interpellanza del deputato provinciale Lapanja sugli uffici delle Poste e telegrafi pro Trattamento delle parti Slovene : interpellanza del deputato provinciale Grca sul trattamento delle parti slovene egualmente aile italiane Treleani Vedova Regina : sanatoria al sussidio di f. 100 accordatole giorno armo délia pagina seduta 1897 26/1 12 y> 26/1 13 » 26/1 16 V 3/2 38 T? 3/2 36 w 3/2 38 » 3/2 39 » 26/1 12 » 26/1 13.16 n 26/1 14 » 26/1 12 » 3/2 38 n 26/1 13 » 19/2 44 1896 28/12 3 1897 19/2 41 1896 28/12 3 1897 19/2 41 1896 28/12 7 1897 19/2 45 » 3/2 29 » 3/2 28 n 26/1 14 Nr. del-'alleg. giorno Nr. anno della pagina del- seduta l'alleg. Trenta, popolazione di —; interpellanza del deputato Rojic su una nota délia Luogotenenza eirca al sussidio alia popolazione di Trenta 1897 3/2 39 Tuma, deputato proviíiciale : propone che venga istituito un comitato arnmi- nistrativo .... » 3/2 19 „ „ „ interpellanza sulle condizioni dell' Istituto ma- gistrale di Capodistria . » 3/2 31 „ „ „ dichiarazione a nome dei suoi colleghi di non poter cooperare più nella Dieta senza un riordi- namento delle condizioni provinciali V 3/2 40 Vercoglia per Kobališče sopra Zapotok : interpellanza se il Ministro dell'Iu- j 1896 28/12 3 terno intende favorire la costruzione di questa strada . . ) 1897 19/2 41 Vini artefatti : interpellanza del deputato Dottori per 1' assoluto divieto della íabbrica di vini artefatti ... » 19/2 44 MÁm Zapotok (V. interpellanza del deputato provinciale Berbuč e Consorti) . í 1896 28/12 3 l 1897 19/2 41 DIETA PROVINCIALE Capitano provinciale : S. E. Siguor CORONINI-CRONBERG Conte FRANCESCO, Consiguiere intimo attuale e Ciambellano di S. M., Colonnello f. d. s., Cav. di I. classe dell'or-dine délia Corona ferrea ; fregiato délia Medaglia del mérito militare ; Presidente deli' i. r. Società agraria di Gorizia e della Commissione pell' irn-boschimento del Carso in Gorizia ; Membro del Con-siglio ferroviario dello Stato ; Conservatore della Commissione centrale per monumenti artistici e sto-rici; Cittadino onorario della città capitale provinciale di Gorizia, nouchê delle città, borgate e dei luoghi di Aquileia, Canale, Cervignano, Dornberg, Plezzo, Aidussina, Caporetto, Comen, Monfalcone, Sesana e Serpenizza, Podestà di S. Pietro ecc. eletto dalla città di Gorizia. Sostituto : Signer D.r ANTONIO GREGORČIČ, professore di teología nel Seminario centrale di Gorizia, deputato al Consiglio dell' Impero. eletto dai comuni foresi dei distretti di Tolmiuo, Plezzo e Circhiua. Deputato per voto virile : S. A. Rever. Monsignore LUIGI ZORN, Principe Arcivescovo, Consigliere intimo di S. M. I. e R. A., Metropolita, Assistente al Soglio Pontificio, I. e R. Cappellano di Corte, Dottore in della Principesca Contea di II tomata, Epoca VII sacra Teología ecc. ecc. Deputati : Signor Dr. ABRAM GIÜSEPPE, avvocato in Gorizia. Signor BERBUC GIOVANNI, i. r. professore presso le Scuole reali sup. in Gorizia. CURONINI-CRONBERG Conte ALFREDO, possidente in Gorizia, Deputato al Consiglio del-T Impero. Signor DOTTORI ANTONIO, Cavaliere degli Alberoni, Cavaliere dell1 ordine di Francesco Giuseppe, decorato della Croce d'oro del mérito colla corona, possidente iu Ronchi. Signor GROA BIAGIO, Párroco di Sernpas. Signor KLANCIO ANTONIO, decorato della Croce d'oro del mérito, Podestà di Podgora. Signor LAPANJA GIOVANNI, geómetra civile iu Caporetto. Signor LOCATELLI barone MICHELE, I. e R. Ciambellano, Cav. dell'ordiue della corona ferrea di III classe, possidente e Podestà di Cormons. Signor D.r LOVISONI ERMANNO, avvocato in Cerviguano. Signor D.r MARANI FRANCESCO, avvocato in Gorizia. Signor MICHIELI VINCENZO, possidente e podestà di Campolongo. eletto dai comuni foresi dei distretti di Comen e Sesana. eletto dai Comuni foresi dei distretti di Gorizia, Cauale ed Aidussina. Siguor MUHA ANTONIO, possidente, Présidente del Comitato stradale di Sesana e Podestà di Corgnale. Signor D.r de PAJER LUIGI Cav. di Monriva, Commendatore dell' ordine di Francesco Giuseppe I. Cavaliere dell'ordiue della Corona ferrea di III classe, avvocato, Présidente della Caméra degli .avvocati in Gorizia e possidente. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dai comuni foresi dei distretti di Monfal- coue, Cervignano, Gradišča e Cormons. eletto dai comuni foresi dei distretti di Gorizia, Canale e Aidussina. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dai comuni foresi dei distretti di Tolmino, Plezzo e Circhina. eletto dalla cittá di Gradišča e dalla borgata industríale di Cormons. eletto dalle cittá e borgate industriali di Cervignano, Monfalcone e Grado. eletto dalla Camera di Commercio ed industria iu Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Monfalcone, Cervignano, Gradišča e Cormons. eletto dai comuni foresi dei distretti di Sesana e Comen. eletto dal grande possesso italiano. Signor PANIGAI Conté GIACOMO, I. 11. Tenente dei Bersaglieri tirolesi a cavallo n. a. possidente e Podestá di Scodovacca. Signor RITTER-Záhony Barone EUGENIO, Cav. deli' ordine della Corona ferrea di IIÍ classe, Presidente della Camera di Commercio ed industria in Gorizia, possidente. Signor ROJIC ALESSIO, dottore in medicina iu Gorizia. Signor TUMA ENRICO, i. r. Aggiunto giudiziario iu Gorizia. Signor D.r YENUTI CARLO, avvocato, Podestit di Gorizia. Signor D.r YERZEGNASSI FRANCESCO, avvocato in Gorizia e possidente. eletto dal grande possesso italiano. eletto dalla Camera di commercio in Gorizia. » eletto dal grande possesso sloveno. eletto dalle borgate e luoghi industriali di Tol-mino, Plezzo, Caporetto, Canale e Aidussina. eletto dalla cittá di Gorizia. eletto dal grande possesso italiano. GIUNTA della Dieta provinciale délia Contea Prîncipesca di Gorizia e Gradišča. Présidente : S. E. FRANCESCO Conte CORONINI-CRONBERG Assessor!'. Signor D r ABKAM GIUSEPPE eletto da tutta 1' assemblea della Dieta. D r de PAJER-MONRIYA LUIGI eletto dai depntati delle cittä, borgate e luoghi in- " ' dustriali e dalla Camera di commercio. D r TUMA ENRICO eletto dai deputati dei comuni foresi. " Dr YERZEGNASSI FRANCESCO eletto dai deputati del grande possesso. V Assessori supplenti: Signor prof. BERBUČ GIOYANNl D.r MIRANI FRANCESCO 7) D r GREGORČIČ ANTONIO D.r LOVISONI ERMANNO eletto da tutta 1' assemblea della Dieta, eletto dai deputati delle città, borgate e luoghi industriali e dalla Camera di commercio. eletto dai deputati dei comuni foresi. eletto dai deputati del grande possesso. COMITATI DIETAH Di Finanza: Pres.: Verzegnassi Berbuč Gregorčič Locatelli Maran i Ritter Roj ic Delle Petizioni: Pres.: Turna Abram Coronini C. Alf. Dottori L;i panja Michieli Venuti CoDtenntoi Allocuzione del Capitano provinciale. — Interpellanza del deputato Berbuč, se il ministro deli'Interno intende favorire la costruzione delle strade da Vercoglia per Kobališče sopra Zapotok, per Liga a Kostanjevica nel distretto di Canale, di compilare un progetto per la strada da Colobrida sino a Kostanjevica, e un altro progetto per quella da Srednja per Kambrežka a Ronzina, e per la rettificazione di quella fra Canale e Maria Zeli. — Interpellanza de) deputato Gréa riguardo all'Agro Monfalconese. — Rapporto della Giunta prov. sull'esercizio provvisorio pro 1897. — Aggiornamento della sessione dietale. Presentí : Il Capitano provinciale II Commissario Iraperiale S. E. il Conte Francesco Coronini-Cronberg Cav. Luigi de Bosizio e N. 20 deputati. (Principio della seduta ore 11 aut.) Capitano : Eccelsa Dieta ! Sua Maestà l'Augustissimo nostro Imperatore si ô graziosamente degnata di convocare la Eappresentanza provinciale pel giorno d'oggi affinchè ancora prima dell' e-spiro dell' anno corrente possa correttamente votare, iu via provvisoria almeno, le addizionali e tasse provinciali per 1' anuo venturo, restando riservata ai suoi lavori meritori un' época posteriore che ci verril fissata dal Sovrano volere. A chi già da una serie di anni ha l'ouorevole compito di dirigere a quest'Eccelsa Dieta le parole di saluto alla sua apertura, riesce assai difficile di non cadere in ripetizioni che necessa-riamente devono attediarvi, o Signori. Un anno ed anche un decennio è un lasso di tempo troppo breve n el la vita delle popola-zioui per poter sotto circostanze normali rimarcare e far risaltare notevoli mutamenti nelle loro condizioni. Malauguratamente già gli elementi, nemici delle umane opere, creano una deplorevole monotonía negli annui rendieonti delle nostre vicende. La scorsa estáte perí) è stata pur troppo ecce-zionalmente ricca di gravi disastri cagionati iu estese regioui della nostra Provincia. Yoglio sperare che l'Eccelso Governo ci porga in aiuto la sua mano forte e generosa per rimediare non solo ai danni momentanei che affliggono i nostri comprovinciali, ma pure per porre riparo a quelli che li minacciano in avvenire iu proporzioni crescenti ancora, raffermando viepiù in noi il sentimento di sicurezza ed orgoglio che desta il sapere di appartenere ad uu grande Impero anche económicamente potente. Sul campo piü elevato ed ideale della vita morale ed intellettuale non posso scorgere novitit degne di essere riferite. Saró quindi scusato, se, come dicono i francesi col loro noto adagio, che si ritorna seinpre ai suoi primi amori, fidando nell'imponente movimento pacifico che vediamo invadere tutto il mondo civile, esprimo il voto che si adempi, ed altrove e qui, quel sacro auguno che gh ultimi giorni lessi sulle cantónate di questa cittá : " Sia pace agli uomini! „ Visoki zbor! Vse poravnujoča narava, kise ne zmeni za jezik pozemskih romarjev, ko jim deli svoje dobrote, ali jih tepe sé svojimi nezgodami, se je v tekočem letu zelo nemilo znesla nad prebivalci raznih strani naše dežele. . . Toda naši deželani niso razvajeni, oni nosijo dostojno in vdano svoje gorje, m dasi je pomilovanja vredno njih stanje, moramo vendar priznati, da se je iz nesreče izcimilo tudi dobro zrmce. Yisoka vlada, koje znamenito uplivni ud je nedavno obiskal našo deželo, bo pnmoraua, poizvedeti njene razmere in temeljito spoznati njene prave potrebe in zmerne želje njenih prebivalcev ter — kakor upam — tudi ugoditi jim. Tudi nam se ponudi prilika, da kakor vselej, tudi to pot pokažemo, kako radovoljuo priskočimo na pomoč, naj je potrebna koder koli v deželi - seveda kolikor segajo naše moči, katere žalibog ne dopuščajo, da bi tako delili dobrote, kakor nas goni srcó. Eccelsa Dieta! L'attuale solenne momento é esclusivamente dedicato ali'espressione di sen-timenti comuni a tutti gli abitanti di questa Provincia, dei sentimenti di sincero attaccamento verso la grande nostra patria austríaca, dei sentimenti di inconcussa fedeltá e divozione verso L' Augustísimo suo Monarca, svisceratamente amato da tutti i Suoi popoli senza distinzioue, e profondamente venerato anche al di la dei pali giallo-neri. Coscienziosi interpreté dei pensieri dei nostri mandanti, porgiamo dunque unanimi e di tutto cuore l1 omaggio altrertanto spontaneo quanto dovuto alia Sacra Maesta del nostro Imperatore, esclamando nelle diverse loro favelle : Evviva Francesco Giuseppe I! Evviva ! Evviva ! Evviva! {tutti i deputati rispondono triph- catamente : Evviva ! Živio !) Con ció dichiaro aperta la presente tomata e l'odierna seduta dietale, constatando che gil onorevoli Deputati sono presentí in numero legale. In pari tempo ho 1' onore di presentare a quest'Ecc. Dieta quale rappresentante deli' Ec- celso Governo 1' Illustrissimo siguor Consigliere áulico Cavaliere Luigi de Bosizio, ed avendo il me- desimo chiesto la parola, gliela concedo. Commissario Imperiale. Chiamato dalla fiducia dell'Eccelso i. r. Governo aH'onorifica carica di Commissario Imperiale presso quest'Eccelsa Dieta, mi onoro di porgerVi all'atto dell'apertura di questa sessione in nome deli' Imperiale Governo un cordiale saluto. lo mi studieró di appoggiare la Vostra o p ero si t ¿i e tenendo calcolo delle legittime aspira- zioni delle diverse nazionalitá, di couciliarle fra loro. Yisoki zbor! Ker sem po zaupanji visoke vlade poklican na častno mesto vladnega komisarja pri tem visokem zboru, imam čast Vas v imenu cesarske vlade v začetku te sejne dobe srčno pozdraviti. Jaz si bodem prizadeval podpirati Vašo delavnost in ozirajoč se na opravičene želje raznih narodnostij, njih zenačiti. Capitano ; Possiamo passare all' ordine del giorno; osservando per6 che furono insinuate due interpellanze. L'una dell'onorevole Berbuč. Gli concedo la parola. Berbuč : Zelo pomankljive in žalostne so prometne zveze osobito v gorski strani poknežene grofije goriške-gradiščanske, o čemur se prepriča lahko Vaša ekscelencija iz neštetih prošenj, katere Vam je izročilo naše ljudstvo po svojih odposlancih ob priliki, ko ste počastili našo domovino s svojim pohodom. Ako si ogledamo cerkljanski, bolški, kobaridski in tolminski okraj, ako prehodimo naša Brda in druge kraje naše ožje domovine, zapazimo povsod, da nam pomankuje prometnih zvez, dobrih poti j in cest. In še one ceste, katere imamo, so na nekaterih mestih nevarne ljudem in živali. A noben okraj ni v tem oziru tako zanemarjen kakor ozemlje, ležeče v kanalskem okraju, med Sočo od Plavij naprej na jedni, in med avstrijsko-italijansko mejo ob Idriji na drugi strani. To pogorje s svojim proti italijanski meji rahlo padajočim pobočjem je glede prometnih zvez in cest skoro še povsem v deviškem stanu. Prebivalstvo na onem ozemlju je trezno in marljivo in zelo vneto za napredek ter prosi leto za letom pomoči in rešitve iz tega obupnega položaja ; a do sedaj brezvspešno. Lega tega pogorja kaže se na prvi pogled ugod na za sadjerejo ; ljudstvo bi se tudi rado poprijelo tega izdatnega pripomočka za zboljšanje svoje blagovitosti. Toda kaj hoče posestnik na onem ozemlju s sadjem? Ako je pridelka toliko, kolikor ga rabi za se in za svojo družino, je zadostno; vse drugo mu ne koristi nič, ker ga ne more izvažati ter spraviti v promet. Neverjetno, a resnično je, da mora prenašati ondotno prebivalstvo dandanes, koncem 19. stoletja, mošt oziroma vino v škafih in golidah od naselbine do naselbine, da ga sploh zamore še razprodati. Neverjetne so cene o prenosnim, — o vozniui tam ui govora, — katero mora plačati posestnik na onem ozemlju za prenos sena, žita iu drugih pridelkov v nekoliko kilometrov oddaljen trg Kanal ali druge kraje, ko ga sila pritisne, da mora one pridelke razprodati. To ozemlje veže od Kobalarja doli proti Vrhovlju z Brdami in Gorico neka pot, t. j. prav za prav po dežju izprano in po kolesih nekoliko izdolbeno kamenje, po kateri je peljal pred kratkem dvajsetletni mladenič, zapustivši na domu na smrt bolnega očeta, drva v mesto, da bi iztržil tam par goldinarjev za nujne domače potrebe; a kmalu izvlekli so ga mrtvega sosedje izpod voza ter prenesli na očetov dom. In to ni jedini slučaj te vrste na oni takozvani poti; v teku malih desetletji ubilo se je tam 15 oseb, nevštevši one, ki so bili ranjeni ali drugačno poškodovani. Nič boljša ni tudi ona pot, katera veže to ozemlje od Srednjega oziroma Kambreškega z Ročinjem in je na glasu, da na nji mrtveci žive pobijajo. Pred nekimi leti nesla sta namreč dva krepka moža po oni poti mrliča v Ročinj, prvemu se spodrsne na opolzlem kamenju, — pade in rakev pade tako nesrečno nanj, da je na licu mesta mrtev obležal. O klancih in stezah, ki vežejo posamezne vasi in selišča med seboj in s cesto onkraj av-strijsko-italijanske meje, nema pravega pojma oni, kdor jih ni videl. Taki so odnošaji in take prometne razmere na onem ozemlju. In kakor da ni še dovolj te usodne ironije, mora gledati in z užaljenim srcem opazovati tamošnje ljudstvo ugodne odnošaje in uzorne prometne zveze pri svojih rodnih bratih onkraj avstrijsko-italijanske meje. Ekscelencija ! Izvestno je, da si to ljudstvo samo iz sebe De more pomagati v tem oziru ; istotako je nedvojbeno, da dežela sama ne more zadoščati tej in drugim jednakim ali sličuim potrebam v deželi, ako noče davkov povišati. To je pa za nas nedotakljiva točka, kajti naše ljudstvo je tako preobloženo z davki in drugimi pristojbinami, da ni na to stran niti iskati, niti najti pomoči. Po tem takem prišli smo v tem oziru na takozvano mrtvišče, naprej ne moremo, nazaj ne smemo in ne moremo. In kakor je iz fizikalnih zakonov znano, ostanemo tudi na tem mrtvišču, ako nam ne pride pomoč od zunaj. A kdo drugi, nam more v tem oziru pomagati, ako ne visoka c. k. vlada ? Radostno in hvaležnim srcem pripoznavamo mi slovenski poslanci in pripoznava tudi naše ljudstvo, da je visoka vlada posebno v zadnjem času mnogo storila za nas v tem oziru; vendar pa nam je opomniti, da smo bili dolgo časa zanemarjeni, radi tega so naše potrebe velike in je pomoč nujna. Vemo sicer, da tudi visoka vlada ne more vsem našim potrebam na jedenkrat v okom priti; zato ji priporočamo za sedaj najtopleje, da pride najpred na pomoč označenemu prebivalstvu v kanalskem okraju ter odstrani kričeče in neznosne prometne razmere na onem ozemlju, in to s posebnim ozirom na sledeče razloge : 1. Ni noben okraj v našej ožji domovini gledč prometnih zvez tako zanemarjen kakor ravnokar označeni. 2. Je delo na slemenu onega pogorja začeto. Majhen kos ceste — približno jeden kilometer je že na pol dovršen ; vendar pa ni ta del ceste v nikaki zvezi s kako vasjo ali s kako drugo potjo ali cesto. Tam investiran kapital je torej brez vsake koristi, cesta je sedaj še povsem nerabljiva. 3. To zahtevajo tudi državni interesi. Visoka vlada ne more in ne sme trpeti, da bi se moralo ozirati prebivalstvo na onem ozemlju z užaljenjem na uzorne prometne razmere pri svojih rodnih bratih onkraj avstrijsko-italijaaske meje; visoka vlada ne sme dopuščati, da mora prenašati ono prebivalstvo svoje pridelke in izdelke poleg različnih sitnostij, ki so navadno ob mejah, na italijanski svet, kjer jih mora često skoro zameta vati. 4. V minolem poletju je bila toča na onem ozemlju večkrat in je pobila skoro vse pridelke, in kar ni toča pobila, ugonobila je moča, tako da preti temu okraju lakota, kar mora tudi naša visoka deželua vlada potrditi. Uvažuje vse to, vprašajo podpisani : 1. Hoče li Vaša ekscelencija naročiti c. k. tehničnim uradnikom, da dovrše nemudoma že pričeti cestni načrt, ki pelje od Vrhovlja črez Kobališče nad Zapotokom skozi Lig do Kostanjevice v kanalskem okraju ; da napravijo nov načrt za cesto z Golobrda kraj avstrijsko-italijanske meje ob Idriji do Kostanjevice, isto tako cestni načrt s Srednjega oziroma Kambreškega v Ročinj in cestni načrt za preložitev poti med Kanalom in Marijinim Celjem oziroma Kostanjevico 1 Hoče li Vaša ekscelencija podpirati izvršitev onih cestnih načrtov z izdatno denarno podporo ter za to skrbeti, da se bode gradila vsaj prva črta med Vrhovljem, Kobališčem in Kostanjevico zaradi preteče lakoti še tekom leta 1897 1 V Gorici, dne 28. decembra 1896. B. Grča — D.r Henrik Turna — D.r A. Gregorčič — D.r Abram — Ivan Berbuč D.r Aleksij Rojic — Iv. Lapanja — Aut. Klančič — Aut. Muha — Alfred Coronini. Capitano: L' onorevole Grča ha la parola per una sua interpellanza : Grča : Podpisani deželni poslanci poknežeue grofije goriške in gradiške, katerim je naloga čuvati in pospeševati javno blaginjo dežele, so visoki c. kr. vladi hvaležni za vsako, tudi najmanjšo podporo iz državnega zaklada v prospeh vse dežele ali posameznih njenih delov. Naša dežela je lepa in rodovitna, ima krasno lego med morjem in visokimi pogorji, združuje na majhnem površju dva naroda v najraznovrstuejšem podnebju in z najrazličnejšimi zemeljskimi svojstvi in pridelki. Ali zapuščena je ta dežela že cela stoletja, ker pozornost visoke c. kr. vlade je bila obrnjena na južnejše kraje v Benečijo in Lombardijo, kjer so avstrijske vlade uprizarjale na državne stroške podjetja v gospodarskem, prometnem in brambenem oziru, katerim se svet še dandanes čudi. % Po usodepolnih dogodkih leta 1859. in 1866. postala je poknežena grofija goriška in gra-diška mejna deželica avstrijskega cesarstva; ali vladne naklonjenosti, kakoršno so uživale prej omenjene mejne dežele, ni dosegla. Deželni vladi je bila, kakor se zdi, glavna szrb, kako bi se, kolikor mogoče malo investiralo in malo potrosilo za deželico, ki si ne more sama pomagati. Velikih naporov in ponovnih prošenj je trebalo za vsako še tako majhno podjetje v deželi, da je vlada dovolila svoj prispevek za stvari splošne in javne koristi. Zato je dežela nazadovala, blagostanje je minevalo, uboštvo se je širilo, beda je nastopala javno, prišla je pelagra, ljudstvo seje selilo iz dežele, ali pa se je mamilo s žganjem, ki znači gospodarski in nravni propad naroda. Vlada ni mogla zapirati oči pri tako kričečih razmerah in je začela po drobtinicah deliti državne podpore tudi na Goriško. Ali pri tem ni mogla zatajiti sama sebe in svojih načel, po katerih, ne šteje in ne pošteva ljudstva, plačujočega državi krvni davek in ogromne posredue davke, marveč z dopadajenjem gleda na mogotce, ki se svetijo v svojem imetju, na velikane, ki gospodujejo nema-ničem, ter skrbi, kako bi podkrepila njih moč in imetje. Visoka vlada pri tem niti na to ne gleda, ali so varovanci in zaščiščenci avstrijski državljani ali inozemci. Leta 1866. je visoka vlada dovolila 382.400 gld kot nepovračijiv donesek in 191.200 gld. kot brezplačno posojilo potom dežele vodni zadrugi za namakanje tržiške ravani. Leta 1896. namerava ista visoka vlada dovoliti isti vodni zadrugi nov nepovračijiv donesek gld. 660.000, ki naj bi se jej izplačal v 20 letih po 33.000 gld. na leto. Skupno je dala ali namerava dati visoka vlada omenjeni zadrugi 1,042.400, oziroma 1,233.600 gld. Blagrujemo zadrugo, ki si je znala pridobiti toliko simpatijo visoke c. kr. vlade ; povzdigujemo njene zaščitnike in zagovornike, ki so znali tako na stežaj odpreti njej v korist državno blagajnico ; ali odobravati tega ne moremo. Leta 1866. je zadruga navedla znesek 956.000 gld. kot potrebščino, da se izvrši omenjeno delo; par let kasneje zahtevala je novih 808.000 gld. k prejšnjemu znesku, torej 1,764 000 gl. za isto podjetje. Zadruga, ki tako računi, ne daje niti najmanjšega poroštva, da izvrši delo s pomnoženo svoto, ako se jej dovoli, marveč je popolnoma opravičena bojazen, da ko dobi višje zneske, dobi tudi nove izgovore za še višjo podporo, katero naj vlada dovoli, ako noče, da bo vse prej dovoljeno in izplačano popolno zgubljeno. V tem slučaju pomanjkuje najmanjša podlaga, na kateri bi se dalo pre-računiti, pri katerem znesku neha zadruga z novimi zahtevami. 1,233.600 gld.; kolika vsota! Naš deželni proračun jo doseže komaj v petih letih. Koliko hi se dalo doseči s to vsoto v vsi deželi, ako bi se pravično razdelila, posebno v gradiščanskem okraju, kjer je letošnja ponovna povodenj napravila velikanskih škod ob vodah in jezovih, na poljih in travnikih, kjer deloma pomanjkuje najpotrebnejših cest, namreč v severnem delu ! Koliko potreb v Vipavski in Soški dolini radi vOd in hudournikov ter na Krasu radi pomanjkanja pitne in rabue Tode! Vse to prezira visoka vlada in je obrnila svoje milostne oči v mali kotiček tržiškega okraja s 4470 hektari. Pa da hi vsaj ta okraj, to je ljudstvo tega okraja imelo dobiček od nameravanega namakanja ! Ali temu ni tako ! Namakanje tržiške ravani je edino le v korist kakim dvajseterim večjim posestnikom, med katerimi so celo milijonarji, ki si lahko napeljejo vodo na svoje stroške. Izmed 395 zadružnikov je 363 takih, ki imajo zemljišča pod 10 oralov; 363 zadružnikov ima 12% - 15% vsega zemljišča, ki se ima namočiti; ostalih 20 zadružnikov ima 85°/0 - 88°/0 vsega zemljišča. Ljudstvo spoznava, da ne more plačevati od svojega zemljišča državnih in deželnih davkov, občinskih in drugih doklad, obrestij in amortizacije od posojila, katero mora najeti za svojo taugento pri tem podjetju, ter stroške, ki bodo potrebni radi premembe raznih kultur, ako se namakanje izvede. Strokovnjaki in veščaki priznavajo, da mali posestniki padejo kakor ribice v žrelo velikih, ako se namakanje izvede. Niti vladni izvedenec ne nasprotuje tej misli, marveč priznava to kot mogoče za posamezne slučaje. Ako se pomisli, kako previden je ta gospod v graji v svojem poročilu, tedaj se inora reči, da ta nevarnost je očividna. Kaj pa, ako se podjetje ne posreči ? Tedaj so še le kuhani in pečeni mali posestniki in dežela, ki sodeluje. Velikaši bi v tem slučaju spravili vse na se za sramotne cene. Omenjeni vladui izvedenec navaja v svojem poročilu izrecno kot mogoče, da se vse podjetje izjalovi. Ljudstvo nima niti zdaj pri delu zaslužka ; kajti neka zemljišča in stavbe je zadruga kupila od visokih posestnikov za eksorbitanten denar; tehnična dela izdelujejo italijanski podaniki ; druga dela večinoma delavci iz sosednje kraljevine. Zato je naravno, da ljudstvo nasprotuje nadaljevanju po sili začetega dela ter da zadruga ne more imeti zborovanja, pri katerem ne bi zahtevala večina zbo~ rovalcev, da naj se zadruga razide. Ali ljudstvo ne more priti do veljave, ker glasovi niso dani ljudem, marveč zemljišču, katerega 85% Je v rokah velikih, a le 15% v rokah malih posestnikov. Podpisani protestujemo proti temu, da bi se donesek, katerega namerava visoka vlada dati vodni zadrugi, smatral kot podpora, dana goriški deželi, marveč ga smatramo kot dar, podeljen nekaterim avstrijskim in neavstrijskim velikanom, da lože spravijo v svojo odvisnost še ono malo posestvo ki je zdaj še v rokah prostih malih ljudij. Kako nevarno je tako početje dandanes v socijalnem oziru, je vsakemu jasno, in menimo, da nam ni treba to še posebe pojasnjevati. Z ozirom na vse to dovoljujejo si podpisani vprašati Njegovo Vzvišenost gospoda poljedelskega ministra : 1. Ali so Vaši Vzvišenosti znane okoliščine, ki so tukaj opisane ? 2. Ako so, ali hoče Vaša Vzvišenost na to delati, da se vodna zadruga za namakanje ravani razide, ter da se državni denar, ki bo tako vladi na razpolago in znesek 660.000 gld., ki je zadrugi namenjen, porabi za urejenje hudournikov in za druge investicije posebno v gradiščauskem ©kraju, v katerem se je dosedanja zamuda strašansko maščevala, in v drugih okrajih goriške dežele? V Gorici, 28. decembra 1896. Grča — Alfred Coronini — D.r Rojic — D.r Turna — D.r A. Gregorčič Berbuč — Klančič — Lapanja — Muha. Capitano: Queste due interpellanze essendo rivolte aH' Eccelso Ministero, le passerö al suo-Tappresentante. Commissario Imperiale: Übe interpelaciji predložim visoki vladi. Capitano: Passiamo ora a trattare sul rapporto della Giunta provinciale che risguarda 1' e-sercido provvisorio provinciale pro 1897. E' ricercato 1' onorevole Tuma di riferire. Tuma : (GN. 5942j96). Visoki zbor ! K^r smo uže pri konca leta in ker ima državni zbor prihodnjega meseca januarja dokončati še razna prevažna dela, ki so določena za to njegovo zadnje zasedanje, bo mogel visoki deželni zbor baviti se z razpravo proračuna za deželni zalog najbrž^ še le meseca marca, tedaj ni pričakovati, da se pred aprilom konečno potrdijo deželne doklade in davščine, ki se določijo na podlagi proračuna. Zato treba, da se tudi to pot začasno preskrbi za pobiranje deželnih davkov v prvih štirih mesecih prihodnjega leta. Toda v dotični predlog zakona ni možno sprejeti nespremenjenih davščin na žganjine, kakoršne so potrjene in se pobirajo za tekoče leto, mariveč se morajo vtesniti na ono mero, kakoršna je bila določena v poprejšnji dobi, ker je vis. ces. kr. namestništvo vsled izrecnega povelja vis. c. kr. ministerstva izjavilo z dopisom z dnč 15. marcija 1896 št. 6598, da se v prihodnjih letih po nobenem načinu več ne dovole davščine presegajoče mero 18 oziroma 10 krajcarjev. Deželni odbor si všteva torej v dolžnost, da predlaga, visoki zbor naj blagovoli sprejeti naslednji načrt zakona : Od 1. januarja do konca aprila 1897 se bodo I. opravljali navadni upravi stroški po potrebi v mejah proračuna deželnega zaloga potrjenega za leto 1896, toda na račun kreditov, ki se določijo v dotičnih poglavjih in naslovih proračuna deželnega zaloga za leto 1897 ; II. pobirale za deželni zalog a. doklada po 8% na skupno vsoto vseh državnih zemljiških davkov ; b. doklada po 12°/0 skupno vsoto državne najmariue, hišariue, obrtariue iu dohodarine; c. doklada po 20°/0 nil vžitnino mesa, vina in mošta; d. davščina 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva; e. davščina 18 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin, navedenih v I. členu B. II. 1. točka, zakona, z dne 18. maja 1875 (državni zakon št. 84) in 10 kr. od vsacega litra ua drobno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki istega zakonovega člena. fF. di Segreiario : Eccelsa Dieta. Essendo prossimo 1' espiro dell' anno e dovendo il Con-siglio dell'Impero portare a compiinento aticora nel genuaio p. v. parecchi importantissimi lavori stabiliti per questa sua ultima tornata, quest'Eccelsa Dieta probabilmente non potrž, occuparsi della trattazione del conto di previsione per 1' anno 1897 del fondo provinciale prima del mese di marzo, per cui non si pu6 attendere che la sanzione delle addizionali e tasse provinciali da stabilirsi possa seguire prima del mese di aprile p. v. E' perci6 che si rende anche questa volta necessario un provvedimento provvisorio per i primi quattro mesi dell'anno venturo. Nel proporre peri) a quest' Eccelsa Dieta il relativo progetto di legge, la Giunta provinciale non pu5 conservarvi inalterate tutte le imposizioni, che erano state votate ed appro vate per 1' anno corrente, ma deve proporre la riduzione delle tasse sugli spiriti alia misura, nella quale queste veni-vano stabilite e riscosse in antecedenza e ci5 perche l'Ecc. i. r. Luogotenenza colla sua nota del 15 marzo 1896 N. 6598 ebbe, sopra espresso ordine dell'Ecc. Ministero, a dichiarare che imposizioni eccedenti il tasso di soldi 18 e rispettivamente soldi 10 per litro non verrebbero iu avvenire in nessuu caso ammesse. La firmata Giunta si fa quindi un dovere di proporre che 1' Eccelsa Dieta si compiaccia di accogliere la seguente proposta di legge : Dal 1. gennaio sino a tutto aprile 1897 sarauno : I. da sostenersi a secouda del bisogno entro i limiti del preventivo stato approvato per l'anno 1896, perí) per conto dei crediti da stanziarsi uei relativi capitoli e titoli de! preventivo del fondo provinciale pell' anno 1897 le spese ordinarie di amministrazione. II. da riscuotersi pel fondo provinciale : a) Y addizionale dell' 8% sulla somma complessiva dell' imposta fondiaria erariale ; l) 1' addizionale del 12% sulla somma complessiva delle imposte erariali, pigioni, casatico, industria e rendita ; c) 1' addizionale del 20°/o sul dazio consumo della carne, del vino e del mosto; d) la tassa di soldi 50 per ogni ettolitro di birra smerciata al minuto ; e) la tassa di soldi 18 per ogni litro venduto al minuto dei liquidi spiritosi indicati all'art. I B II, punto 1 della legge 18 maggio 1875 (B. L. I. N. 84) e di soldi 10 per ogni litro venduto al minuto dei liquidi indicati al punto 2 dello stesso articolo di legge. Capitano : E' aperta la discussione generale. Nessuno dei Signori domandando la parola, possiamo passare alia discussione articolata di questa legge finanziaria. Tilma: (legge il punto primo.) fF. di Segretario: (Jo legge nel testo italiano) CapitailO : "Viene chiesta la parola al punto primo di questa legge 1 Non essendo il caso, lo metto ai voti. Prego i Signori che lo approvano di voler rimanere seduti. (nessuno si aha) ET accolto. Turna : (legge il punto secondo). fF. di Segretario: (lo legge nel testo italiano.) Capitano: Viene chiesta la parola a questo punto ? Non ó il caso. Lo metto ai voti. I Signori che lo approvano, sono ricercati di voler rimanere seduti. (nessuno si move) E' accolto. L' onorevole Tuma ha la parola per una proposta fórmale. Turna : Ker smo že pri konci leta in je nujno potrebno, da dobimo v najkrajšem času cesarsko potrdbo deželnih davkov, predlagam, naj se ta načrt zakona uže danes razpravlja in potrdi tudi v zadnjem čitanji. Capitano : L'onorevole Tuma propone che questa legge finanziaria venga trattata in seconda lettura abbenché non si trovi all'ordine del gioriio. Viene chiesta la parola per discutere sull'urgeuza? Non é il caso. I Signori che accettano 1' urgenza della trattazione di quest' oggetto sono pvegati di rimanere seduti. (nessuno si alea) L'urgenza é accolta, e metto ai voti in seconda ed ultima lettura la legge testé citata. I Signori che approvano l'esercizio provvisorio pro 1897 del fondo provinciale anche in ultima lettura, sono pregati di voler rimanere seduti. (nessuno si move) E' accolta anche in ultima lettura. Devo osservare che per presentare questa legge finanziaria per la sanzione Sovrana, al rapporto con cui 1'accompagna deve acchiudersi il protocoilo dell1 odierna seduta. Prego dunque il ff. di segretario di volerlo preleggere. fF. di Segretario : (lo legge in amledue i testi) Dieta prov. di Gorizia e Gradisca. I seduta della II tomata Epoca YII del 28 dicembre 1896. (9 Capitano : Mi permetto domandare se viene questo protocollo approvato dagli onorevoli Signori ? (non se ne fanno eccezioni) E' approvato. Con ció üichiaro chiusa l'odierna seduta, e per ordiue Sovrano aggiornata la sessione sino a che non ci verrá indicato il momento di indire un' altra seduta. (Fine della seduta alia 1/2 dopo pranzo. Contenuto! Annuncio petizioni. — Rapporti della Giuuta provinciale: a) con cui rassegna i conti consuntivi e preventivi. — 6) con cui domanda la sanatoria al sorpasso della spesa pel restauro degli edifici della scuola agraria provinciale sezione slovena. — c) con cui domanda altre sanatorie. — Elezioni dei comitati di tínanza e delle petizioni. Presentí : Il Capitano provinciale II Commissario Imperiale S. E. il Conte Francesco Coronini-Cronberg Cav. Luigi de Bosizio e N. 12 deputati. (Principio della sedata a ore 113/4 aut.) Capitano : Sua Maestà L' Augustissimo Imperatore con risoluzione Sovrana del 15 dicembre 1896 si è degnata di ordinäre la riapertura di quest' Eccelsa Dieta pel giorno d' oggi e quindi io ho convocato gli onorevoli Signori. Dichiaro aperta la seduta constatando il numero legale degli in-terveuuti. Furono preseutate aH' Eccelsa Dieta le seguenti petizioni : Il Rettorato dell' Université di Vienna riproduce la domanda per sussidio alla mensa acca-demica. — Il Rettorato dell' université di Graz domanda sussidio per la mensa accademica. — Il C'apitanato distrettuale di Sesana accompagna la domanda di sussidio della Podesteria di Skopa pei danni della grandine in Krajnavas. — II Municipio di Monfalcone accompagna 1' istaiiza della Dire-zione della scuola professionale per un sussidio. — La Direzione della Scuola industríale di Nabre-sina domanda aumeuto del contributo annuo per poter aprire il terzo corso — II Consorzio acque in Scodovacca chiede sussidio per lavori d' espurgo della roggia aPolz¡no.„ —■ Il Senato dell'università di Vienna (mensa accademica) chiede un sussidio — II Comitato stradale in Podgora accompagna la istanza dei frazionisti di Gradiscutta per sussidio al ponticello da costruirsi sul Vippaco. — Sigon Augusto assolto legale chiede sussidio per V anno di laurea — La Podesteria di Moraro trasniette istanza di quella deputazione comunale tendente ad ottenere un prestito di ñor. 200 — Zandomeni Giorgio inserviente postale in Pola chiede un sussidio per sua figlia Albina, allieva del II corso del-1' Istituto magistrale di Trento — Il Comitato stradale di Comen chiede un sussidio per la costru-zione della strada Reifenberg-Comen. — La Podesteria di Chiopris-Viscone informa circa i danni agli argini dei torrenti Iudri e Corno, e domanda sussidio — II Comune di Romans chiede sussidio per la riattazione e riuforzo degli argini al torrente Pascut — I possidenti alie sponde dell'Idria nel distretto di Canale domandano sussidio per la costruzione di una strada. — Albino Burba študente veterinaria chiede sussidio. — II Capitanato distrettuale di Gradišča accompagna 10 istanze di alunui della scuola industríale di Fogliano per sussidio — II .Comitato stradale di Aidussina domanda sus-sidio per la strada Rebek-Reifeuberg-Comen. — La latteria sociale in Caporetto chiede un sussidio. — Le Podesterie di Campolongo e Ruda domandano sussidio per opere di difesa dalle inondazioni del Torre — La Societá austríaca di viticoltura in Retz nell' Austria inferiore, chiede sussidio — II Capitanato distrettuale di Gorizia cede 1' istanza del Consiglio d' amministrazione di Dol-Otelca per sussidio. — La Societá alpina austríaca, sezioue di Gorizia chiede un sussidio — La Societá per sussidiare študenti in Vienna chiede sussidio — II Curatorio della scuola industríale di Rauziano chiede un sussidio — La Podesteria di Sagrado chiede un sussidio per la. strada di S. Martino del Carso — La Podesteria di Cerviguano accoinpagna l1 istanza per sussidio di Narciso Venier študente. — La Direzione del Convitto italiano di S. Luigi chiede sussidio. — L'Asylverein dell'Universitá di Vienna chiede sussidio — La Podesteria di Quisca domanda sussidio pella strada Vercoglia-Krasno-Visnovico — La Podesteria di Quisca domanda sussidio pella costruzione della strada da Vipulzano a Cormons — II Comitato stradale di Monfalcone chiede sussidio per la strada Monfalcone-Staran-zano-S. Canziano-Begliano. — Giacomo Zaiec študente chiede sussidio — Giuseppa V. Radizza chiede sussidio — Biagio Skrinjar lavorante nella curtiera di Podgora chiede sussidio — La Podesteria di Pliscovizza chiede sussidio. — II Comitato stradale di Plezzo chiede sussidio per strade e pel restauro del pont6 presso Čczsoča. — II Comitato stradale di Tolmino chiede un sussidio per quelle strade. — La Societá di S. Vinceuzo de' Paoli chiede un sussidio. — La Podesteria di Canale do-manda V appoggio a 11' istanza dei Comuni di quel distretto pel provvedimeuto di comunicazioni. — Giulio Justulin pittore chiede sussidio. — Antonio Camaur študente belle arti chiede sussidio. — Giuseppina V. Kersevani chiede sussidio — Luigi Kodermaz študente politécnico chiede sussidio. — Antonio Zigon študente farmacia chiede sussidio. — II Comitato stradale di Podgora chiede sussidio per strade — La Podesteria di Dolegna chiede sussidio per la riattazione del tronco di strada che dalla Chiesa di Ruttars mette alia casa di Vincenzo Seccardi. — La Podesteria di Versa domanda un sussidio per la costruzione di un pozzo artesiano. — Adolfo Bresnig assolto legale chiede sussidio — Riccardo de Fornasari praticante legale chiede sussidio. — La Direzione della Cassa rurale di prestiti e risparmi di Capriva chiede un sussidio. — II Comitato stradale di Gradišča chiede una sovvenzione per opere da effettuarsi fra Sagrado-Sdraussina al confine di Rubbia. — La Podesteria di Kreda chiede sussidio per la regolazione del Natisone. — Giuseppe Čopi chiede sussidio pel figlio alunno della scuola industríale di Mariano. — La Direzione della scuola industríale di Mariano ac-compagna 13 istanze per sussidio ad alunni di quell' Istituto. — II Comitato stradale di Cerviguano chiede sussidio per quelle strade. — II Cornil ato stradale di Sesa,na domanda sussidio per la costruzione del ponte sal torrente Susič, e diverse altre petizioni di študenti presentate alia Giunta prov. per l'ottenimento di stipendi prov. Tutte queste petizioni, per la loro Índole, credo dovranno passare al Comitato delle petizioni, che verrá nominato giá oggi. Ne abbiamo pni alcune altre che crederei dovrebbero demandarsi al Comitato di finanza : Di Velicogna v. Luigia, che chiede aumento della saa pensione, — di Angela v. Zepič, che parimente chiede 1' aumento della sua pensione, — di Pippan v. Agríese, che chiede anche 1' aumento della sua pensione, — di Giuseppe Crovatin, maestro dirigente, che chiede 1' aumento di pensione. Queste domaude riguardanti un aggravio stabile credo che vadano al Comitato di finanza, Dientre le seguenti per la loro Índole dovrebbero demandarsi al Comitato legale. L1 Associazione dei maestri del distretto di Tolmino che chiede la modificazione della legge 7 aprile 1864 in quanto riguarda il diritto elettorale dei maestri, — il municipio di Gorizia che avanza un progetto di legge riflettente 1'attivazione di una tassa peli'uso dei velocipedi, — il Municipio stesso che avanza un progetto di legge concernente la polizia per gli incendi e pel loro spegnimento, — lo stesso Municipio che domanda 1' einanazione di una legge che autorizzi i comuni ad introduire delle tasse comu-uali oppnre di elevare le diggià esistenti, — il comitato stradale di Monfalcone che domanda la dichiarazione a regionale del tronco di strada Moufalcone - Staranzano - S. Canziano - Begliano, — il Comitato della Chiesa di Comen che chiede 1'illustrazione del § 16 della legge provinciale 29 novembre 1863, e finalmente i frazionisti di Prebacina che domandano la separazione dal Comune di Dornberg. Passiamo ora all' ordine del giorno. Il primo punto è il rapporto della Giunta con cui ras-segna i conti consuntivi pro 1895 e i preventivi pro 1897 dei fondi da lei amministrati. L' onorevole Turna è ricercato di riferire a nome della Giunta. Tuma : (GN. 424/97) Visoki deželni zbor, Deželni odbor všteva si v dolžnost, izročiti visokemu zboru račune za leto 1895 in proračune za I. 1897 vseh zalogov, katere oskrbuje, in predlagati, naj jih blagovoli odstopiti v preiskavo posebnemu odseku 7 udov^ ff. di Segretario : La Giunta provinciale si fa un dovere di rassegnare a quest' Eccelsa Dieta i conti consuntivi pro 1895 ed i conti preventivi pro 1897 di tutti i fondi da lei amministrati colla proposta che vengano, come di metodo, affidati per la disamina ad apposito comitato composto di 7 meinbri. Capitano : "Viene chiesta la parola per discutere su questa proposta ? Non è il caso. La metto ai voti. I Signori che la accettano sono pregati di voler rimanere seduti. (nessuno si mové) E' accolta. Passeremo alia nomina di questo comitato quando sarà esaurito 1' ordine del giorno. Prego ora l'onor. Verzegnassi di riferire a nome della Giunta, la quale domanda la sanatoria al sorpasso della spesa preventnata pel restauro degli edifici della Scuola agraria prov. sezione slovena. Verzegnassi : (GN. 5008/96) Eccelsa Dieta, Durante 1' estáte dell' anuo decorso venuero eseguiti i lavori di restauro, già da lungo tempo uecessari agli edifici della Scuola agraria provinciale sezione slovena. Sulla base dei due atti di collaudo, rassegnati dall'architetto sig. Alessandro Pich col rapporto al GN. 5008, veonero liquidati i lavori di muratore in complesso cou fi. 1277.81 quelli di falegname con ..........» 323.85 e quelli di scalpellino con . .............» 313.36 la totale spesa per i lavori di restauro importa quindi......fi. 1915.02 che dimostra, in confronto all' occorrenza stabilita dai rispettivi fabbisogni d. 30 maggio e 7 luglio 1896 con.........fi. 1990.64 un risparmio di ........... fi- 75.62; rimpetto all'importo di fi. 1200 s tauziato nel preventivo del fondo provinciale per 1'anno 1896 emerge perô un sorpasso di fi. 715.12. Yisto che i lavori di restauro in discorso erauo di urgente necessità, e che se non fos-sero stati eseguiti ancora a tempo, gli stratempi dello scorso autun-no avrebbero cagiouato senz' altro ulteriori guasti agli edifici della scuola a grave scapito del fondo provinciale, la Giunta provinciale si permette di proporre che all'Eccelsa Dieta piaccia di deliberare: Viene impartita la sanatoria al sorpasso della spe sa preventivata pel ristauro degli edifici della Scuola agraria slovena con fi. 1200, nell1 ammontare di fi. 715.02. ff. di Segretario : Visoki zbor ! Tekom preteklega poletja so se na poslopjih slovenskega oddelka deželne kmetijske šole dovršile potrebne poprave. Na podlagi dveh kolaudacijskih spisov, katere je predložil arhitekt gospod Aleksander Pičli s poročilom od odb. št. 5008, so se ugotovila zidarska dela skupaj na . . . . . . . . _ > gl. 1277 81 mizarska na.............. 323.85 in kamnoseška na............b 313.36 Torej znaša skupni potrošek za dovršene poprave.....gl. 1915.02 Oe se primerja ta potrošek s potrebščino razkazano v dotičnih proračunih z dne 30. maja in 7. julija 1896 z.........gl. 1990.64 dozna se, da se je privarčilo........? ^ 75X2 Ker je bilo pa v proračunu deželnega zaloga za leto 1896 v ta namen določena vsota .......... . . gl. 1200 _ prekoračil se je proračun za..........?? 715.12 Gledó na to, da je bilo nujno potrebno, da so se poslopja popravila, ker bi bila sicer izredno slaba vremena v preteklej jeseni prizadela še večje pokvare v občutljivo škodo deželnemu zalogu, vsoja si podpisani deželni odbor predlagati, visoki zbor naj blagovoli skleniti : Odobruje se presežek vsote 1200 gl. proračun jene za popravo poslopij slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v iznosu 715 gl. 02 kr. Capitano : Dichiaro aperta la discussione sopra questa proposta. Nou domandando alcuno dei Signori la parola per disenteria, la metto ai voti. I Signori che accordano la sanatoria proposta dalla Giunta provinciale sono pregati di rimanere seduti. (nessuno si tnove) E' approvata. Segue la domanda della Giunta di alcune altre sanatorie. L' onorevole Pajer é pregato di riferire. Pajer : (GN. 463/97) Eccelsa Dieta, Sopra proposta dell' i. r. Consiglio scolastico provinciale e sotto riserva della ratifica da parte dell'Eccelsa Dieta, la firmata Giunta concedeva i se-guenti assegni sul fondo delle pensioni per i maestri delle scuole popolari : 1. Ad Enrichetta figlia del defunto maestro di Perteole, Pietro Iussa, veniva accordato l'ul-teriore godimento per un anno ancora del contributo d'educazione di fi. 25 annui. Essa stava com-piendo gli studi presso quest' I. R. Istituto magistrale ed era veramente bisognevole di soccorso. 2. A Francesco Setničar, figlio del defunto maestro dirigente della scuola popolare di Aidus-sina, Giacnmo Setničar, si accordava la graziale annua di fi. 50 quale contributo d'educazione per la dura ta di tre anni, cioó sino al coinpimento degli studi teologici presso questo Seminario centrale. Esso percepiva sino al 9 novembre 1895 la pensione concrétale di fi. 155 all'anno. Essendo riinasto orfano con scarsissimi mezzi di sussistenza e senza parenti che potessero aiutarlo, vale a diré, mantenerlo durante le vacanze e provvederlo dei necessari vestiti e libri, la Giunta ritenne di non poter negargli il sollievo proposto dall' autoritá scolastica in suo favore. 3. Si diede 1' assenso che alia maestra delle scuole popolari di Gorizia Giuliana Pollencig all' atto del di lei pensionamento venisse assegnata la pensione annua di fi. 400 anziché di fi. 312 che normalmente le spetterebbe con riguardo ai suoi anni di servizio computabili nella pensione, e ció con riflesso alla sua età di 65 anni, alla sua malferma salute che la rese inabile al servizio nonchè alie sue tristi condizioni economiche. 4. A Regina Vedova del maestro dirigente la scuola popolare di Mariano Giuseppe Treleam morto il 10 settembre dell'anno decorso, veniva accordato un sussidio di fi. 100 per poter supplire alie spese di malattia e dei funerali ; si presero in riflesso i seri imbarazzi della disgraziata fauiiglia il cui capo, dopo 30 anni di ininterrotto servizio dovette abbaudonarla sprovvista di beni di fortuua. 5. Si acconsenti che al maestro dirigente di I classe presso la scuola maschile in via Edliug di Gorizia Michele Sarniz, all'atto del suo collocamento nello stato di permauente riposo, venisse asse-gnata l'iatera pensione di fi. 1000. Egli aveva varcato il 39. anno di servizio préstate quasi tutto il tempo presso l'istessa scuola e sempre a piena soddisfazione delle preposte Autorità. Il suojpensionamento venne decretato sopra sua istanza in seguito a malattia crónica tiratasi addosso nel faticoso servizio. 6. A Giovanna Mask vedova del defunto maestro di Cerou superiore si concedeva un sussidio di fi 20 83 per spese di malattia sostenute peí di lei figlio Carlo, allievo dell'i. r. Istituto magistrale di Capodistria, il quale morí il 15 settembre 1896, nonchè la percezione di una rata di fi. 50 del contributo di educazione, scaduta dopo la sua morte. Quest' assegno venne concessojn vista delle deplorevoli condizioni economiche in coi versava la petente. 7. All' orfano Antonio Komavec, figlio del defunto maestro di Peuma Giovanni Komavec, si concedeva il sussidio di educazione di mensili fi. 9 sino all' assoluzione del corso di perfezionamento industríale in Mariano, perché, privo di mezzi di sussistenza, senza un tale soccorso non avrebbe potuto compiere il tirocinio nel mestiere cui si è dedicato. Ora la Giunta si fa un dovere di proporre che all'Ecc. Dieta piaccia di deliberare: Viene impartita la sanatoria : I. Al consenso dato dalla Giunta all'i. r. Consiglio scolastico provinciale colla nota del 27 maggio 1896 N. 2547 che ad Enrichetta figlia del defunto maestro di Perteole Pietro lussa venisse per un anno ancora accordato il godimento del contributo d' educazione di fi. 25 ; J II. Alia concessione del contributo d' educazione di annui fi. 50 per tre anni in favore di Francesco figlio del defunto maestro dirigente di Aidussina Giacomo Setniôar, partecipata all' i. r. Oonsiglio scolastico provinciale colla nota del 17 giugno 1896 N. 2629 ; III. All 'adesione data colla nota del 14 ottobre 1896 N. 4559 alia concessione d' un aumento di pensione alia maestra Giuliana Pellencig dai fi. 312 ai 400 ; IV. Al sussidio di fi. 100 accordato coll' assenso della Giunta in data 4 novembre 1896 N. 5059 alia vedova del defunto maestro dirigente di Mariano Giuseppe Treleani ; V. Al consenso dato dalla Giunta all' i. r. consiglio scolastico provinciale colla nota del 9 dicembre 1896 N. 5609 che al maestro dirigente di I classe presso la scuola maschile di Gorizia Via Edling, Michele Samiz venisse accordata l'intera pensione di fi. 1000 annui. VI.'Alia concessione di uu sussidio di fi. 20.83 a titolo di sussidio di malattia in favore di Giovanna Mask, vedova del fu maestro Mask di Cerón superiore ed al permesso che essa potesse percepire 1' ultima rata del contributo di educazione di fi. 50 che era stato accordato al defunto di lei figlio Cario. VII. All' adesione data colla nota del 21 gennaio 1897 N. 5943 al deliberato dell' i. r. Consiglio scolastico provinciale di accordare all' orfano Antonio Komavec il sussidio di educazione di fi. 9 mensili sino all' assoluzione del corso di istruzione presso 1' i. r. scuola industríale di Mariano, ff. di Segretario: Visoki zbor ! Po predlogu c. kr. deželnega šolskega sveta in s pridržkom deželnozborske potrdbe je dovolil podpisani odbor, da so se nakazali iz penzijskega zaloga za učitelje ljudskih šol naslednji zueski : 1. Heuriketi, hčeri r. učitelja v Perteolih Petra Iussa, se je dovolilo, da je smela še eno leto dobivati vzgojevalni donesek 25 gl., ker je bila zares vboga in potrebna podpore, da je mogla končati šolanje na c. kr. ženskem učiteljišči v Gorici. 2. Francetu Setničarju, sinu r. nadučitelja na ljudski šoli v Ajdovščini, Jakoba Setuičarja, se je še za tri leta naklonila vzgojevalna podpora letnih 50 gl., dokler konča namreč bogoslovske študije t tukajšnjem osrednjem semenišču. On je do 9. nov. 1895 užival konkretalno pokojnino letn:h|155 gl. Ker je osirotil in je le malenkost podedoval po očetu, pa nima sorodnikov, ki bi ga mogli podpirati, to je prživljati za časa počitnic in preskrbovati s potrebno obleko in s knjigami, menil je deželni odbor, da mu ne more odreči olajšave, kakoršuo je predlagalo šolsko oblastvo v njegov prid. 3. Privolilo se je v to, da se je učiteljici goriških ljudskih šol Iulijani Pollenzig pri njenem vpokojenji nakazala pokojnina letnih 400 gl. namesto 312 gl., kolikor bi jej praviloma šlo z ozirom na njena v pokojnino vračunljiva službena leta. Deželni odbor se je opiral na to da je vže 65 let stara in tako slabotna in bolehava, da ni več za službo, pri tem pa da živi v prav velikih stiskah. 4. Regini, vdovi po ranjkem nadučitelju na ljudski šoli v Marijanu, Josipu Treleani, umrlemu dne 10. septembra p. 1. se je dovolilo 100 gl. podpore v olajšavo stroškov prizadetih po zadnji bolezni in po pogrebu. Vzele so se v poštev zadrege nesrečne družine o zgubi očeta, kateri je po 30 letnem nepretrganem službovanji zapustil mnogobrojno družino pa nič premoženja. 5. Dovolilo se je dalje, da se je učitelju I. razreda na deški ljudski šoli v Gorici, Mihaelu Samiz-u pri njegovem stalnem vpokojenji nakazala cela pokojnina letnih 1000 gl. On je služil nad 39 let skoro ves čas na istem zavodu in vedno v popolno zadovoljuost predpostavljenih oblastev. V trudapolni službi je oslabel in vsled tega prosil in dosegel vpokojenje. 6. Ivani Mask, vdovi r. učitelja Maska v Gor. Cerovem, seje dovolila podpora, 20 gl. 83 kr. vsled bolezni njenega sina Karola, kateri je kot učenec na c. kr. učiteljišči v Kopru umrl dne 15. septembra 1896 in dovolilo se je tudi, da je potegnila zadnji rok njegove odgojevalne podpore 50 gl.; oboje z ozirom na to, da vdova hira v velikih denarnih stiskah. 7. Siroti Antonu Komavcu, sinu rajnkega učitelja na ljudski šoli v Pevmi Ivana Komavca, se je naklonila mesečua odgojevalna podpora 9 gl. za čas, dokler ne konča obrtne izobrazbe na c. kr. mizarski šoli v Marijanu. Ker ni rajnki oče zapustil nič premoženja, bi se deček ne mogel izšolati brez dovoljene podpore. Po vsem tem si všteva deželni odbor v dolžnost predlagati, visoki zbor naj blagovoli skleniti: Odobruje se I. da je deželni odbor z dopisom z dne 27. maja 1896 št. 2347 dovolil c. kr. deželnemu šolskemu svetu, podeliti Heuriketi, hčeri rajnkega učitelja Petra Iussa v Perteolih še za jedno leto odgojevaluo podporo 25 gl. II. da ja z dopisom 17. jnnija 1896 št. 2629 pritrdil podelitvi odgojevaluega doneska letnih 50 2-1. za tri leta Francetu sinu r. Jakoba Setničarja nadučitelja v Ajdovščini III. da se je s privolitvijo deželnega odbora z dne 14. oktobra 1896 št 4559 povikšala pokojnina učiteljici Julijani Pollensig od 312 na 400 goldinarjev ; IV. da se je dogovorno z dež. odborom — kateri je v to privolil z dopisom z dne 4. no- vembra 1896 št. 5059 — podelila podpora 100 gl. vdovi rajnkega voditelja ljudske šole v Marjanu Josipa Treleani-ja; V. da je deželni odbor z dopisom 9. decembra 1896 št. 5609 privolil v podelitev cele pokojnine letnih 1000 gl. voditelju ljudske šole v Gorici Mihaelu Samiz-u; VI. da se je Ivani Mask, vdovi cerovskega učitelja dovolila podpora 20 gl. 83 kr. in pa da je smela potegniti zadnji rok odgojevalne podpore letnih 50 gl. podeljene njenemu rajnkemu sinu Karolu; VII. da je deželni odbor z dopisom 21. januarja 1897 št, 5943 privolil v podelitev mesečne podpore 9 gl. Antonu Komavcu, siroti po rajnkem učitelju v Pevmi Ivanu Komavcu, dokler se ne izšola na obrtnem učilišču v Marjanu. Capitano : Mi permetto domandare se viene chiesta la parola per discutere su questa proposta? Non essendo il caso la metto ai voti. I Siguori che accettano la medesima nel suo complesso sono pregati a voíer rimanere seduti, (>nessuno si alza) Unanimitá. Segue ancora un altro rapporto della Giunta chiedente altra sanatoria. Pajer: {GN. 3552¡96) Eccelsa Dieta, II maestro dirigente la scuola popolare di 4 classi in Sesana Matteo Kante venne col rescritto del signor Ministro pel Culto ed istruzione del 14 marzo 1895 N. 2046 nominato Ispettore scolastico distrettuale pell' omonimo distretto. Cif> nonostante esso continuara ad impartiré 1' istruzione nella detta scuola, venendone sollevato soltanto durante i suoi viaggi d' ispezione, nel quale tempo venivano distribuite le ore di istruzione in modo che gli altn insegnanti addetti alia scuola potevano sostituirlo. Tale divisione delle mansioni del maestro dirigente non si dimostrava peró proficua, né al servizio d' ispezione che si estende sopra oltre 50 classi scolastiche, nó all" istruzione nella scuola popolare di Sesana. Ond' é che 1' i. r. Consiglio scolastieo distrettuale si trovó indotto di proporce ed il Consiglio scolastico provinciale di ammettere che il suddetto Ispettore venga del tutto sollevato dairinsegnamento nella scuola affidata alia sua direzione e che alia di lui sostituzione venga prov-veduto a mente del § 28 della legge sulla sorveglianza delle scuole popolari dell' 8 febbraio 1869 N. 8 e 9 B. L. P. . In conseguenza di ció veniva assegnato alia scuola di Sesana un maestro ausiliano per la durata delle funzioni dell' attuale Ispettore scolastico con una spesa di annui fi. 380 che a tenor della succitata legge va accollata al fondo delle scuole normali. Siccome a tale sostituzione venne provveduto giá dal 1 setiembre 1896 in poi, mentre nel conto di previsione del detto fondo per 1' anuo 1896 non era stanziato alcun importo per supplire alia relativa spesa, la Giunta provinciale, interessata in proposito colla nota dell' i. r. Consiglio scolastico provinciale del 24 luglio 1896 N. 614, accordava in data 13 setiembre 1896 N. 3552 la necessaria aggiunta di sostituzione con fi. 95 pel IV trimestre 1896 impeguandosi contemporáneamente di proporre ehe anche nei conti preventivi del fondo scolastico per gli anni in avvenire venga stanziato 1' importo di fi. 380 a titolo di salario di un sotto maestro presao la scuola popolare di Sesana, quale supplente personal dell'Ispettore scolastico distrettuale durante l'epoca delle sue funzioni. Ció esposto la firmata Giunta si fa un dovere di proporre che 1' Eccelsa Dieta si compiaccia di deliberare : Viene ratificato l'assegno di fi. 95 concesso dalla Giunta provinciale colla sua nota del 16 setiembre 1896 N. 3552 a carico del fondo delle scuole normali per supplire alie spese di sostituzione dell'i.r. Ispettore scolastico distrettuale Matteo Kante nella scuola popolare di Sesana durante il IV trimestre 1896. Dieta prov. di Gorizia e Gradišča. II seduta della II tomata Epoca YII del 26 gennaio 1897. (17 ff. di Segretario : "Visoki zbor! Na d učitelja na 4 razredni ljudski šoli v Sežaui Matija Xante je gospod minister za bogočastje in uk z razpisom z dne 14. marcija 1895 št. 2046 imenoyal šolskim nadzornikom za sežanski okraj. Pri vsem tem pa je gospod Kante še dalje podučeval na isti šoli, in samo kedar je opravljal nadzorovalue posle po okraju, uravnalo se je poučevanje tako, da so ga lahko nadomeščali drugi učitelji. Toda taka delitev njegovih poslov ni ugajala niti nadziralni službi, koja se razteza nad 50 šolskih razredov, niti poučnim namenom sežanske ljudske šole. Zato je c. kr. okrajni šolski svet; predlagal in deželni šolski svet ukrenil, da se je imenovani šolski nadzornik popolnoma oprostil poučevanja v šoli, ki je izročena njegovemu vodstvu in da se je preskrbelo za njegovo nadomeščanje v zmislu §. 28 zakona zaradi nadzorovanja ljudskih šol z dne 8. februarja 1869 št. 7 in 9 dež. zak. Vsled tega se je odkazal ljudski šoli v Sežaui za čas, dokler bo posloval gospod Kante kot šolski nadzornik, en pomožui učitelj z letnim potroškom 380 gl., kateri gre na račun normalno-šolskega zaloga. Ker se je tako nadomeščanje začelo uže dne 1. septembra 1896, v proračunu šolskega zaloga za isto leto pa še ni bilo v ta namen nič priskrbljeno, dovolil je deželni odbor na prošnjo c. kr. deželnega šolskega sveta z dopisom 16. septembra 1896 št. 3552, da se izplača za ono nadomeščanje v IV. četrtletju 1896 iz šolskega zaloga 95 gl., obljabivši ob enem, da bo predlagal, naj se v proračune omenjenega zaloga za bodoča leta sprejema letnih 380 gl. za plačo pomožnega učitelja, koji bo nadomeščal gospoda nadučitelja Kanteja, dokler bo ta posloval kot okrajni šolski nadzornik. Zato si všteva podpisani odbor v dolžnost predlagati, visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti: Odobruje se, da je dež. odbor z dopisom 16. septembra 1896 št. 3552 privolil v plačilo 95 gl. iz normalno-šolskega zaloga za nadomeščanje nadučitelja Matevža Kante na ljudski šoli v IV. četrtletji 1896. Capitano: Viene chiesta la parola per discutere su questa proposta? Non essendo il caso la metto ai voti. Prego i Signori che si associano alia medesima di voler rimanere seduti. (nessuno si aha) La proposta š accolta a voti unanimi. Con ci6 6 esaurito l'ordiue del giorno, e passeremo ora alia nomina dei Comitati di finauza e delle petizioni. Prego di raccogliere le schede per il Comitato di finanza. (si raccolgono) Prego parimente di raccogliere quelle pel Comitato delle petizioni. (si raccolgono e vengono consegnate alia Presidenza). Senza incomodare i Signori di occuparsi dello scrutinio, ho 1'o nore di comunicare che pel comitato di finanza furono eletti i seguenti Signori : Verzegnassi, Berbuč, Gregorčič, Locatelli, Ma-rani, Ritter e Rojic. E pel Comitato delle petizioni vennero eletti a voti unanimi i Signori: Dottori, Abram, Coronini C. Alfredo, Lapanja, Michieli, Tuma e Venuti. Dunque questi comitati dovranno co-stituirsi per procedere alia nomina dei presidenti; mi riservo di invitarli, come pure di convocare in iscritto tutti i Signori per una prossima seduta quando šaril del materiale da trattarsi. La seduta 6 levata. (Fine della seduta alle 12V4 pom.) CoDfenuio : Verificazione del verbale della II seduta — Proposta Turna per 1' elezione di un comitato amministrativo — Interpellate : tendente a conseguiré che negli uffici municipali di Gorizia venga eqniparata la seconda lingua del paese all' italiana — sul trattamento delle parti Slovene egualmente alle italiane — Interpellanza Klančič sopra un articolo della "Patria del Friuli„ — sugli uffici delle Poste e telegrafi — sugli inconvenienti nell' amministrazione forestale di Dol — sulle condizioni dell' Istituto magistrale di Capodistria — sulle pretese del Consorzio agro mon-falconese — Interpellanze dirette alla Giunta 1. sulla questione dell' erezione del manicomio provinciale; — sulla relazione della Giunta alia Dieta e sul segretario prov., — su una nota della Luogotenenza circa al sussidio alia popolazioae di Trento. — Dichiarazione del Deputato Turna a nome dei colleghi di non poter cooperare più nell a Dieta, senza un riordinamento delle condizioni provinciali. Presentí : Il Capitano provinciale II Commissario Imperiale S. E. il Conte Francesco Coroniiii-Cronberg Cav. Luigi de Bosízío e N. 20 deputati. (Principio della seduta ore 5 pom..) Capitano : Ci troviamo in numero legale, dichiaro aperta la seduta. Prego di leggere il protocollo dell' ultima. ff. di Segretario : (legge il P. V. della seduta del 26 gennaio.) Capitano : Se non viene chiesta la parola per fare qualche osservazione al P. Y. testé preletto, lo dichiaro per approvato. (non ne viene fatta alcuna) Il protocollo è approvato. Ho l'onore di comunicare che si sono costituiti i due comitati di finanza e delle petizioni e nominarono a presidente del primo 1' onorevole Verzegnassi e del secondo 1' ouorevole Tuma, riser-vandosi di nomiuare di caso in caso i relatori. Sono pervenute le seguenti petizioni : Martino Kabai di Bela e la Società política „Slovenski jez" in Biljaua domandano sussidio per una strada comunale nel comuue di Kozbana. — Ugo Pellis študente montanistica in Leoben. — Giuseppe Simčič študente legge. — Carlo Niederkoru študente legge. — Dauiele Fajgelj maestro in Serpenizza domanda sussidio per la pubblicazione di sue composizioni musicali. — Carlo Mariuig studeute d'ingegueria. — Guido Spongia študente montanistica, — Egidio Violin študente filosofía. — La Podesteria di S. Lucia chiede sussidio per iscavi di autichità. — Il Comitato per 1' ospizio marino di Grado. — Il Comitato del convitto sloveno di S. Luigi. — Il Municipio di Aquileia chiede sussidio per la costruzione di pozzi artesiaui. — Mazzarol Giuseppe študente belle arti. — La Po- desteria di Locavec chiede provvedimenti per la regolazione dei torrenti Grajšček e Lokavšček. — Andrea Vertovec maestro iu Tolmino attualmente in S. Michele del Tirolo al corso di caseificio. — La Podesteria di Kozbana per sussidio alia strada da Peternel a Kuzini. — I Rappresentanti del comune di Gra disculta domandano sussidio pel nuovo ponte per pedoni oltre il Vippaco. — Giuseppe Primosič chiede sussidio di educazione al figlio adottivo Mariano Helzengruber. — Martino Fratnik e Cons. di Poliek domandano sussidio per una strada. — La Societá per sussidiare študenti coltura del suolo iu Vienna chiede sussidio, e Giuseppina y. Marini chiede sussidio per sostenere Tesame di levatrice. Tutte queste petizioni per la loro Índole credo debbano passare al Comitato petizioni. In-vece quella delle podesterie del distretto político di Sesana che domandano venga accolto nel preventivo pel fondo provinciale pro 1897 un importo per mutuo senza interessi a danneggiati dalla fillossera, trattandosi di un aggravio pel fondo provinciale, credo si dovrebbe passarla al comitato di finanza. Mentre le altre petizioni dovrebbero passare al comitato legale che verrá nominato, che sono le seguenti : I rappresentanti dei comuni del distretto político di Sesana domandano provvedimenti riguardo all' aumento delle esigeuze per le scuole di quel distretto, — il comitato stradale di Sesana domauda la classificazione a strada regionale dal tronco del címitero di Škofije alia crocevia di Zavrhka, — i comuni di Gargaro, Bainsizza S. Lorenzo e Bainsizza S. Spirito, Kal, Lom e S. Lucia domandano la classificazione di una strada, — i comunisti e artieri di Podgora domandano la co-stituzione in proprio comune lócale, — il comune di S. Mauro domanda che venga respinta la do-manda della podesteria di Podgora per un proprio comune lócale, — i frazionisti di Peč e fíupa domandano la separazione dai comuni di Merna e di Savogna, e finalmeute la Direzione del Veloce club di Gorizia insta contro la domanda del Consiglio Comunale per 1' autorizzazione di introdurre una nuova tassa per 1'uso dei velocipedi. Furono insinúate diverse interpellanze, e la prima é dell' on. Grča concernente la domanda riguardo una lagnanza contro la maniera colla quale procede il Municipio di Gorizia nell' evasione di ricorsi, ma prima chiede la parola 1' on. Tuma. Tuma : Dovoljujem si staviti formalen predlog. Do sedaj sta se ustanovila že dva odseka v našem deželnem zboru : peticijski in finančni. Kakor danes čujemo iz ust gospoda deželnega glavarja, ima se voliti tudi pravni ali legalni odsek. Želja naše stranke je, da bi se volil še četrti odsek, kateri bi obravnaval upravne ali administrativne in avtonomne predmete deželnega zbora. Moj predlog se glasi tako-le : Poleg že obstoječih vsakoletnih odsekov deželnega zbora naj se ustanovi še upravni odsek sedmih članov, v katerega področje bi spadali vsi predlogi, ki se tičejo delovanja avtonomno-administrativnih organov v zadevah, ki spadajo v oblast deželnega zbora, in naj se v današnji seji izvrši volitev tega odseka po glasovnicah. D.r Henrik Tuma — Blaž Grča — Anton Klančič — Lapanja — D. Aleksij Rojic A. Muha — I. Berbuč — Alfred Coronini — Dr. A. Gregorčič — Dr. Abram. Capitano : Prego il ff. di Segretario di daré la traduzione di questa proposta, ff. di Segretario: Mi permetto di fare la proposta fórmale che venga istituito oltre ai detti tre comitati ancora un comitato amministrativo di sette membri, cui spetterebbe di trattare le proposte e mozioni risguardanti 1'autonomía provinciale e 1' Autoritó amministrativa come pure di esaminare la relazione sull' attivitá della Giunta provinciale. Chiedo che 1' elezione si effettui ancora nella presente seduta. Capitano : E' sufficientemente appoggiata la proposta. Si tratta di una proposta formale, veraraente quella di nominare uu comitato apposito composto di 7 membri. Àuzitutto metterù ai voti la proposta che si nomini uu comitato legale, e poi metterô ai voti quella dell'onorevole Tuma. Tuma : Prosim, da se že danes o mojem predlogu razpravlja ker se predlog tako glasi. Pajer : Finora si sono eletti due comitati, quello delle petizioni e quello di finauza ; rimar-rebbe da eleggere il comitato legale. Questi tre comitati costituivano in passato i tre comitati permanent per inveterata pratica della Dieta. Oggidi si fa una proposta di unire a questi tre Comitati un quarto permanente, cui si attribuisce il nome di comitato amministrativo. Non so ben conoscere la differenza che si fa nel concetto di un quarto comitato, le cui attribuzioni su per giù dovrebbero essere quelle che già spet-tano ai comitati di fiuauza, delle petizioni ed in parte a quello legale. Non vedo la necessità di questa istituzione, di cui non mi sembra bene intuito il carattere. Bisoguerebbe dimostrarla colla enumerazione delle relative materie, le quali perô non sono state indicate dal proponente e per ora non esistouo fra gli oggetti avanzati alla Dieta. Io credo che quaudo di tali materie dovessero in seguito presentarsi, sarebbe meglio couveniente istituire il comitato apposito di volta in volta. Riguardo poi al modo di trattare questa proposta, osservo che, quantunque sia una proposta formale, il Regolamento per la Dieta non faceudo differenza tra proposte formali e proposte di merito, doveva esser messa all' ordine del giorno come le altre per una prossima seduta, quando non venga votata 1' urgeuza. Io per me perè non reputo motivata 1' urgenza, nè trovo motivi suflicienti per accettarla, mancando per ora oggetti da trattarsi in taie comitato. Chiedo dunque che la sua proposta venga messa ail' ordine del giorno in una prossima seduta per discutere poi con studio ed agio se convenga istituire un comitato permanente, o di isti-tuirne di volta in volta quando se ne vegga l'opportunità. Io quindi mi oppongo alla trattazione di urgenza della fatta proposta. Tuma: "Predlog ni samostalen, nujen predlog, ampak formalen, kajti tiče se načina, kako se imajo predmeti razpravljati. Kolikor jaz poznam poslovni red deželnega zbora, sme se kaderkoli staviti formalen predlog. To ne velja le za naš dežeini zbor, ampak je v rabi po vseh drugih zborih. Nečem obširno utemeljevati uujnosti svojega predloga, ker mislim, da visoka zbornica nujnost tako razumeva, da je skrajni čas, da se deželni zbor odloči kaj ukreniti, da se razmere v deželi zboljšajo. Od leta do leta imajo zastopniki nasprotne stranke večino v dveh odsekih, v finančnem in pravnem, dočim jo ima naša stranka le v peticijskem. Y onih se obravnavajo vse važne stvari, ki se tičejo cele dežele, proračun, računi iu vsi zakoni, v tem pa prihajajo na red le prošnje za podporo dijakom, cestam in enako. Torej pač lahko zahtevamo, da dobi tudi naša stranka važen odsek, v katerem bi imela večino. Ta odsek naj bi se pečal posebno z gospodarskimi vprašanji, z našimi potrebami. Imenujemo ga tudi lahko gospodarski odsek, dočim obsega naj dosedanji pravni odsek le zgolj pravna vprašanja, na kar bi kazal že izraz "legalni odsek. n Omejiti se hočem na to, da določim le nekoliko snov, ki bi se odkazala odseku po mojem predlogu, "materijo», kakor pravi častiti poslanec dr. Pajer, s katero bi se pečal novi odsek. Spadalo bi vanj pripravljanje predlogov in obravnavanje vseh zadev upravnih ali administrativnih in samoupravnih ali avtonomnih, katere ne zahtevajo strogo jurističnega zuanja, in so pred vsem gospodarskega pomena. Oe bi pa že drugega predmeta ne bilo, zadošča eden : pretresovanje poročila deželnega odbora na deželni zbor, ki se predlaga vsako leto. Deželni odbor deluje celo leto, obsega vse predmete, ki se tičejo dežele, in je odgovoren za svoje delovanje deželnemu zboru. Pač vredno je, da se za pregle-danje, pretresovanje in poročanje o njem deželuemu zboru določi poseben odsek. Nočem kriviti deželnega odbora, da svoje naloge ne vrši, kakor gre, saj sem sam njega član. A po deželnem redu je deželni odbor odgovoren deželnemu zboru, zato želim dajati mu odgovor in zato sem v klubovi seji naših poslancev stavil predlog, naj se ustanovi poseben, vsakoleten odsek, ki bi delovanje deželnega odbora nadziral in o njem poročal deželnemu zboru. To bi bila prva naloga novega odseka. Obsegal bi pa pač lahko še mnogo drugih snovij, sploh vse, kar se tiče materijalnega ali gmotnega napredka naše dežele. Naš deželni zbor dosedaj ni dosti drugega delal, nego reševal vsakoletne račune, proračune, peticije, dovoljeval podpore, ter sklepal zakone, kakor o varstvu MočniceB in dajanje podpor po zavarovalnih društvih vgnjegascem. Ni pa resno sklepal o tem, kako bi uredil in zboljšal deželne razmere po zakonih, kakor je imajo že vse druge kronovine naše države. Nimamo zakonov, ki urejajo in pospešujejo naše gospodarsko-ekonomične zadeve; nimamo šolskih zakonov; zakoua, ki bi uredil važnejše ceste, deželne ceste; nimamo zakonov, ki bi uravnavali zdravstvene razmere, in nasa dežela je edina v celi državi, ki je brez zdravstvenega zakona, dasi je bila vložena prva vladina predloga o njem že leta 1872 in praznujemo letos 25 letnico te predloge. Poleg tega lahko priznavamo, da je deželni urad, deželni odbor, sploh cela organizacija taka, kakor je bila leta 1861, ko so se prvič zbrali deželni poslanci. To velja za avtonomno organizacijo občin in cele dežele. Deželni urad je še vedno v istem položaju, v katerem je bil prvotno, samo da deželnega tajnika že mnogo let ni, niti urad ne posluje tako, kakor bi moral. Vrnimo se k prvi materiji, in ne da bi veliko iskali, ozrimo se na naše ubogo ljusdstvo, da vidimo, koliko je dela, in da je še vse storiti. Začnemo li gori ob Predelu, pokažejo se nam gole stene planin, preti prebivalstvu smrt od lakote ali izseljevanje po svetu. Gozde, ki so tamkaj rastli, ogolil je večinoma črar in nekdanje grajščine in gosposke, ter splavil drva po Soči. Neuki kmet je delal za njimi, kakor je videl, in po goljavah pasel koze, edino svoje živilo, tako da je dandanes ostala gola skala. Skrbi naj se za pogozditev naših goranjih planin. Imamo zakon za pogozdovanje na Krasu, naredimo ga tudi za planine. Stem bi skrbeli ob enem za bodočnost Furlanije. Po bregih gora trgajo hudourniki, nastali vsled razgozdovanja, in valč kamenje v dolino. Reke rijejo po gorskih strugah in odnašajo cele kose naše dežele v furlansko nižino in v morje. Znano je gg. poslancem poročilo veleučenega profesorja Franke-ta. V njem med drugim posebno povdarja, da preti furlanski nižini velika nevarnost. Hudourniki nabirajo grušč v doline; Soča ga nanaša iz gor v nižino. Sočina struga pod Gorico se neprenehoma viša in viša po nanesenem produ in v enih krajih je v isti ravaui s sosednimi vasmi, kakor pri Pierris-u in sv. Petru. Skrajni čas je, da se odvrne ta nevarnost in edino izdatno sredstvo je pogozdovanje planin in zagrajenje hudournikov. Gozd, gospoda, rase počasi. Treba je nujno ukreniti, da se pogozdovanje uredi po zakonu. Visoka vlada ima resne intencije, podpirati deželo pri takih podjetjih. Storila je to na Tirolskem, Koroškem in drugod ; tudi naše dežele ne zapusti, da pogine. Zagradba hudournikov pa ni samo neobhodno potrebna, marveč nosi tudi neposredno gmotno korist obubožanemu prebivalstvu, ki bi pri delu marsikaj prislužilo. Zakon o zagradbi hudournikov bi bil torej drugi prepotrebni zakou, s katerim naj bi se pečal upravni odsek. Ako mislimo na pogozdovanje, moramo ob enem skrbeti, da se uredi skupua paša po pla- niuah, in kozoreja. Oboje je z uravnavo hudournikov v tesni zvezi. In vender deželni zbor ni prišel še do tega, da bi sklepal o tej zadevi. Profesor Franke v svojem poročilu poudarja posebno, naj se goved ne pase po strminah. -Težka živina odira rušo in vali kamenje v vodne struge, in to mnogo bolj nego koze. Koza je v bolškem okraju skoro edina žival, katero je mogoče rediti. K zakonu o pogozdovanju nujno potreben je torej zakon o kozoreji. Deželni zbor v tolikih letih v tem oziru ni storil še nič, vender je čas, da se enkrat odloči. Potrebna je uravnava Soče. Tudi tu vlada ponuja obilno pomoč, a deželni zbor se ne gane. Uravnava ni le potrebna od Kobarida do sv. Lucije, ampak tudi od Gorice do izliva v morje. To so zakoni, katere moramo skleniti v obrambo in ohranitev cele, skupne dežele. Istočasno nam je skrbeti za gospodarski razvoj dežele. Živinoreja v gorenjem delu naše dežele je ondi edini vir blagostanja. Napravimo oddelek kmetijske šole v Tolminu, mlekarsko šolo. Ta zadeva gotovo ne spada v dosedanji legalni odsek samih juristov, in mislim, da je celo bolje, ako v novem odseku ne sedč le odvetniki, marveč je celo potrebno, da so ondi tudi posestniki in drugi zastopniki. Ta zadeva spada edino le v upravni odsek, ki bi bi! zajeduo gospodarski odsek. Kakor v gorah za živinorejo, naj skrbimo v dolinah po Vipavskem in Furlaniji za trtorejo Ena in draga naj se stavi pod deželno nadzorstvo. To je potrebno naši nižini zlasti radi trtue uši. Tudi ta skrb spada gotovo le v gospodarski odsek in nikakor ne v legalni, pravniški. Morda ameje zdaj častiti gospod dr. Pajer, da je za upravni ali gospodarski odsek dokaj " materije. „ Ravno naša stranka pa stavi ta predlog, ker se ravno na uas ni nikdar in nikoli oziralo. Za furlansko nižino se je vse mogoče storilo. Mi sedaj pred vsem pričaku emo in zahtevamo, da se organizujejo moči cele dežele in se zanašamo in vemo, da nas vlada ne zapusti, in ne pusti, da naše ljudstvo umira lakote. Če preidem na drugo skupino zakonov, k šolskim zakonom, moramo pač biti vsi edini, da tako, kakor je bilo dosedaj, ne more biti dalje. Legalni odsek je sicer že 35 let posloval, a tako, da smo danes tam, kjer smo vedno bili, in morda ravno on je uplival na to, da nobena šolska zadeva ni prišla pred deželni zbor in do rešitve. Tu je nastopila skrajna potreba, da se kaj stori; ako pa deželni zbor noče izpolnovati svoje naloge, svoje dolžnosti, katero mu nalaga ustavni zakon, posegne naj vmes tista moč, ki ima vrhovno nadzorstvo nad tem, da se ustava izvršuje. Doklade za šolske potrebe so po vseh okrajih naše dežele narasle tako, da človek strmi! Deželni zbor se ni ganil in tudi šolske oblasti se niso dovolj oglašale. Jelo se je sicer prihajati do spoznanja. Poročevalec v deželnem šolskem svetu je izustil nedavno pri razpravljanju o proračunih nehote besede " tako ne more več dalje ! „ Tolminski okraj ima v letu 1897 v proračunu 40000 gld. potrebščin, 25.000 pasivnih, 25.000 aktivnih zastaukov in 55% doklad na vse izravne davke. Goriški šolski okraj ima nad 100000 potrebščin in 65% doklade. Sežanski okraj ima celo 75% in je nameraval na dohodnino in obrtnino naložiti 120% doklade, katere deželni šolski svet ni potrdil le iz razloga, ker so se mu zdele preo-gromue, in se je delalo na to, da okrajni šolski svet drugod kaj prištedi. Nič na boljera ni gradiščanski okraj. Ima 115.000 gld potrebščin, 45% doklade. Pri tem ta okraj ni posebno varčen, kajti ima pisarno, ki ga stane 3400 gld. in okrajnega tajnika, kateremu plačuje 600 ali 700 gld. Vsa ta bremena tež6 edino le na izravnem davku okrajev, torej po večjem le na zemljiškem davku; vse teži le na ramenih Kmetovalca. Ako sklenemo zakon o deželnem šolskem zalogu, nismo samo odvzeli krivično breme z ramen kmetovalca, ampak smo ga preložili enakomerno na vse davkoplačevalce, na celo prebivalstvo. In mislim, da smo v tem vsi jedini, da ni dalje trpeti takih razmer. Tudi drugi deželni zastopi so gojili prvotno idejo, da naj vsaka občina sama zase skrbi za šolske potrebe in sama upravlja velike zadeve. A vsi so prišli do spoznanja, da je avtonomija prazna beseda, ako se vsa skrb in briga za šolske zadeve prepušča le občinam in okrajem. Deželni zbor in po njem odbor mora po občinskem in deželnem redu paziti, da se ohranja zakladno premoženje dežele iu občin. Tega pa ne stori, ako prepušča, da propada kmečki stan vsled krivične razdelitve davščin, in hira cela dežela. Opazilo se je tudi ponovno, da okrajni šolski sveti postopajo samovoljno, in če se ne motim, očitalo se je to ravno gradiščanskemu. Opažalo se je, da so okrajni šolski sveti preveč odvisni od okrajnih glavarjev ali okra|nih nadzornikov. Dolžnost je deželnega zbora, ako hoče varovati v istini avtonomijo občin, da šolstvo reši te odvisnosti. Združena z vprašanjem o šolskem zalogu je uravnava učiteljskih plač. In tudi to je zgolj upravna-administrativua zadeva. Učitelji ne morejo več obstajati v naši deželi. Deželni zbor mora skrbeti, da se ohranja učiteljsko v deželi in se izomikuje. Boljši učitelji so se jeli seliti drugam, ker so prenizko plačani, trpe pod uplivom osebuosti, ki često zavladajo pri okrajnih šolskih svetih. V zvezi z uravnavo plač je tudi upravna zadeva, da se možko učiteljišče preloži iz Kopra v Gorico. Vsi vemo, do so v Kopru take razmere, da se bodoči učitelji ne morejo omikati. Živeti jim je v taki stiski in v takih okoljščinah, da morajo izgubiti veselje do vsega, tudi do svojega stančl! V tretjo skupino upravnih zadev spada nedvojbeno cestni zakon. Imamo sicer okrajne ceste. Ali, ako pomislimo, da naša dežela povprek daje 100.000 gl. podpornine cestnim odborom in je dala v 30 letih 300.000 gld.; ako računimo, da se pobira po cestnih okrajih počrez po 20%, kar je vsakako mnogo prenizko vzeto; oziraje se na to, da so posebno prva leta doklade bile visoke v denarju in robotah; ker znaša izravni letni davek v vseh okrajih nad 500.000 gld., naložilo se je na zgolj izravue davke 3,300.000 gld. Poglejmo po deželi, kaj imamo za teh 3,300.000 gld ? Deželni zbor si menda ni nikdar ogledal, kam gredo od leta do leta pobirane doklade za skladovne ceste. Ako bi bil to storil, gotovo bi skrbel za deželni zakon in odločil deželne ceste na račuu deželnega zaloga. To je jako hvaležen predmet in ne spada v legalni odsek, ker mislim, da naši posestniki bolje vedo, katere ceste so potrebne ali ne. Deželni odbor bi potem lahko imel nadzorstvo nad podjetniki iu nad izvrševalnim delom. Vsekako bi se moral namestiti deželni inženir. Ravno vsled tega se je toliko denarja za-metalo, ker so priprosti ljudje delali ceste in jih deželni odbor ni mogel pregledati brez deželnega inženirja. Faktično imamo ceste malo koristne, a bogati okraji so brez zveze. Pri tem vprašanju gre nam tudi za mesto Gorico. Lahko bi se zjedinile vse ceste v eno točko v Gorici. Nam je istotako na srcu razvoj Gorice, kakor nasprotni stranki. Vemo, da to mesto le napreduje, če uapredujejo naši kraji in pada, ako padajo le-ti, in zato hočemo tesno z vezati naše kraje z Gorico. Tretja skupina, ki daje obilo gradiva novemu upravnemu odseku, so zdravstveni zakoni. Tako po sklepu državnega zdravstvenega zakona leta 1870 seje obrnila vlada na vse deželne zbore, da se naj sklenejo dotični deželni zakoni, iu tako tudi na našega. Deželni odbor je prvo predlogo vlade skratka zavrnil iu deželni zbor se sploh ni resno bavil s poznejšimi. V tem deželnem zboru se kaj rada naglasa liumaniteta. Vprašanje zdravstvenega zakona je pač najvažniše humanitarno vprašanje. Saj gre urediti po njem zdravstveue razmere po deželi, privabiti in porazdeliti zdravstveno osebje, gre za ohranitev naj dražjega, kar ima človek, za življenje. Furlanska nižina in mesto Gorica imata sicer zdravnikov in babic dovolj. A v planinah je stvar drugačna, kakor naravno, in dandanes porodnice ondi mnogokrat nimajo druge pomoči, ko se vijejo v smrtnih mukah, nego hlapca, nič boljše kakor živina. Le po zdravstveuem zakonu je mogoče privesti zdravniški naraščaj v planinske kraje dežele. Važna zdravstvena zadeva je naprava deželne bolnišnice. Imamo sicer dvoje javnih bolnišnic. No, meni se zdi, da je obstoječa mestna bolnišnica bolj nekako podjetje, da bi se pridobivalo toliko in toliko od bolnika. Najmanj odgovarja zdravstvenim zahtevam mestni zavod in v njem norišuica. Ta oddelek so že gospodje nasprotne stranke naslikali v takih barvah, da se mi ni treba spuščati v daljše podrobnosti. Ustanoviti se mora deželna hiralnica. Ako hočemo sploh kaj prištediti pri zdravstvenih zavodih in zlajšati bremena deželi in občinam, dosežemo to le tako, da izločimo od navadnih in besnih bebce, kretine in kronične, neozdravljive bolnike. Potem ne bo treba našim okrajem oddajati blizu 80°/o vseh bolnikov v norišnico. Tudi to je zgolj upravno, gospodarsko vprašanje. Urediti je že vendar treba razmere ubožcev po deželi. Dosedaj ne moremo reči, da je v naši deželi sploh kaka skrb za ubožce. Vsi deželni zbori so že sklepali, kako preložiti ogromne stroške za preskrbo ubožcev od občin, le naš še ne. Imamo o tem predmetu lepe načrte od drugod, treba jih je le uporabiti in utegnejo občinam obilo koristiti, ako se izvedejo. Skrbela bi dežela tako tudi za sirote-maloletnike. Nasprotni gospodje tudi vedo, da je varstvo, kojega podajajo sodišča maloletnikom, tako minimalno, da že ni več varstvo, ampak k večjemu neko pobiranje kolkov in pristojbin za neka opravila, ki bi po zakonu bila ukrenjena v varstvo maloletnikov. Vsled tega bi samoupravne oblasti, občine in dežela morale prevzeti, ali vsaj uplivati na varstvo sirot, kakor jim je dolžnost preskrbovati ubožue sirote in ošibele, ki niso več za delo. Tudi tu je dovolj materije za upravni odsek ! Prepotrebna je preustrojitev deželnega urada. Naši deželni uradniki so preslabo plačani, premalo jih je, in ne vemo, kaj in koliko smemo od njih zahtevati. Naš organizacijski statut, ki ureja razmere in opravila uradnikov in deželnega odbora, je še vedno isti, kakor je bil s početka. Nujno vprašanje je, prenoviti deželni urad. Letos prehiteli so nas uradniki sami s prošnjo za preureditev. Neobhodno potrebno je imenovanje deželnega tajnika. Treba je za to pravnika, ki deželne jezike pozna. Pospešilo bi se z njegovim imenovanjem ne le delo samo, ampak potem tudi nebo treba najemati eno celo moč samo za to, da prevaja spise. Ker dosedaj že več desetletij ni deželnega tajnika in vsi odborniki v deželnem zastopu niso zmožni slovenskega jezika, rabi se eden uradnik skorej največ za prevajanje spisov, in delo zastaja. Naša dežela plačevala je zadnjih 30 let najmanj po 600 gld., le za prevajanje, torej najmanj 18000 gld., denar, ki je vržen skozi okno. Ako bi imeli tajnika, opravljal bi vse to delo brez prestavljalca, vse to delo bilo bi prihranjeno. Organizacijski statut predelati je tudi glede razmerja deželnega odbora. Opozarjam na to, da se mora deželnim odbornikom določiti natančniši delokrog. V drugih velikih kronoviuah, ali v krouovinah, ki so prebivalstva ene narodnosti, je razdelitev sama po sebi taka, da se vsakemu deželnemu odborniku odkaže delokrog po snovi, po gradivu, da ima eden šolske ali občinske zadeve itd. V vsaki tej stroki je toliko opravila, da bi eden odbornik težko zmagoval več strok. Pri nas je dežela razkrojena na dve narodnosti, na različne pokrajine. Posamezne stroke ne dajejo odbornikom dovolj gradiva. Združiti je treba več strok v eni osebi. Pri nas mora vsak odbornik poznavati potrebe svojega okraja in delati srcem za stvar, katero zastopa. Edino prava razdelitev dela v odboru je torej ta, da zastopajo odborniki svoje okraje po narodnosti in obsegajo vse gradivo svojih okrajev. Res je, da se delo opravlja po taki ali enaki razdelitvi, velika razlika pa je, kako se upliva na občine. Tu velja rek: * Littera occidit, spiritus vivificat. „ Odbornik, ki ima srce za okraj, kojega zastopa, je gotovo pripravljen žrtvovati ves svoj trud in čas za blagor ljudstva. Opisal sem le na kratko materijo novega upravnega odseka, čeravno bi se je dalo še mnogo več navesti. Nujen je postal moj formalni predlog vsled žalostnih razmer v deželi. Ne, ker se d ¿t vsa navedena materija danes rešiti, a ker je skrajni čas, da se deželni zbor odloči, da stori resen korak, da uredi deželne razmere. Zastopniki slovenskega ljudstva so se dosedaj udajali upanju, da tudi zastopniki nasprotne stranke pridejo do spoznanja, da je treba drugam kreniti in skupno delati. Glasovali so za mnoge predloge, ki so zgolj nižini v korist, vedno upajoč, da se stori vendar že kaj za celo deželo. Bili so trdnega prepričanja, da jih mora vlada podpirati, kedar jim gre za resne, gospodarske namene. Čakali so trideset let, a danes smo tam, kjer smo bili. Ravno oni činitelji, oni faktorji, ki bi nam morali biti v oporo, razdirajo še to, kar bi namerili in zavlačujejo vsa važna vprašanja cele dežele dalje in dalje. Vlada, ki ima nadzirati pravilno poslovanje deželnih zastopov, ne samo, da ničesar ne stori, da pušča vse tako, kakor je bilo naši stranki in celi deželi na škodo, mnogokrat celo onemogoči delovanje. Današnji sistem vlade na Primorskem je tak, da je moralo vse zastajati, kakor je bilo od nekdaj. Ne kaže nam drugega, nego se obrniti na gospode nasprotne stranke, da se izrazijo, ali hočemo kreniti na drugo pot, da skupno delamo ; da pokažejo, ali imajo voljo, da se razmere v naši deželi predrugačijo. Obrniti se moramo na nasprotno stranko tem bolj, ako pomnimo moža, ki stoji že toliko let na čelu deželne uprave, v čegar roki je, lahko rečemo, osoda cele dežele. S polnim zaupanjem zrli smo vedno nanj, misliš da skrbi za vse deželne potrebe v enaki meri, da čuje nad obema strankama enako nepristranski. No, danes prišli smo do prepričanja, da je vse tako ostalo, kakor je bilo, da se ni ničesar storilo za celoskupno deželo ; da nimamo zakona, ki bi ščitil eden okraj proti izkoriščanju po drugem. Vse to privedlo nas je, da smo stavili predlog, naj se ustanovi nov upravni odsek, da se vsaj deloma popravi zamujeno. Vidim, da so gospodje one strani postali nepotrpežljivi. Mnogo imel bi še gradiva za nje, no izjavljam, da sem zvršil. Ostajam pri svojem predlogu, kakor je, in posebej, da se takoj danes izvoli odsek po glasovnicah. Odsek pa naj dela na to, da se preustroje razmere v naši deželi. „ Capitano : Viene ancora chiesta la parola ? Pajer : Io non posso che esprimere un senso di meraviglia come si sia lasciato dalla Pre-sideusa divagare 1'on. Turna e inotivare non I'urgenza, ma invece 1' essenza della sua proposta. Seeondo le disposizioni del Regolamento per la Dieta, chi insinua una proposta deve osser-vare le prescrizioni di quello. Qui invece il preopinante, in luogo di esplicare i motivi atti ad ac- 4 creditare il chiesto trattamento della sua proposta in via d' urgenza, espone un programma non solo considerevole ma gigantesco di azione per la Dieta e per la Giunta provinciale, che per isvolgerlo appuntiuo non basterebbero 10 anni di attività. Ammetto che quanto in essa si comprende puö tutti interessare, giacchè vi abbraccia tutti gli immaginabili interessi materiali e morali della provincia. Ha egli cominciato a parlare dell'esame della Relazione della Giunta alla Dieta, che quel Comitato permanente avrebbe il compito di esaminarla ; poi delle leggi risguardanti la regolazione delle strade; della legge sanitaria; deH'organizzaziooe degli uffici provincial! ; dell' imboschimento in provincia; della regolazione dell'lsonzo e suoi affluenti ; della pastorizia, del pascolo delle capre e non so di quanti altri argomenti concernent la montagna ; degli ospedali ; delle case di ricovero ; di istituti di fanciulli ; della regolazione dei rapporti delle scuole e dei maestri ; dell' istituto magistrale di Capodistria, che vorrebbe trasportato a Gorizia ; degli uffici provinciali e della mancanza in questi di un segretario ; e via ; insomma ha parlato de omnibus rebus et de quibusdam aliis. E que-sto Comitato da lui immaginato dovrebbe es sere un Comitato omnibus che dovrebbe assorbire il pas-sato, il presente e 1' avvenire della provincia e della sua rappresentanza. Ora io conosco che per molti riguardi tutta questa massa di voti abbia qualche fondaineuto, ma non credo che si possauo risolvere tante questioni da un comitato permanente. Per digeriré tutta questa montagua legislativa ci vorrebbe uno stomaco più che di ferro, e per di più non si possono elaborare leggi saltuariameute, ma con un ordinato e progressive lavoro serio e lungo. Disse che la materia è importante, ma l'importanza della materia non ne giustifica perí» la trattazione in via d'urgeuza e meno che meno la domanda che tutta quella massa di lavoro possa venire esaurita da un único comitato istituito ad hoc. Ha toccato egli un altro motivo ancora, il lamento cioè che nei due comitati legale e finan-ziario la parte italiana della Dieta tiene già la maggioranza e quindi necessariamente in questo nuovo comitato la parte slovena dovrebbe avere la maggioranza, sostenendo lui dicendo che hanno diritto di pretenderla gli sloveni. lo intanto il diritto per principio non lo ammetto, giacchè la votazione nella elezioue dei membri dei comitati segue sempre per ischede e decise sinora la maggioranza dei voti che diede a quei comitati la maggioranza attuale. E questa è una questioue di regolamento interno. Del resto riguardo alia questione formale ritorno a quello che ho detto, che cioè il nostro Regolamento fa differenza tra il modo di trattare ed il tempo di motivare le proposte formali e le domande di ammissione dell' urgenza per la discussione di una proposta in prima lettura. La rnoti-vazione in prima lettura è ammessa appena in una delle sedate successive a quella ove fu annun-ciata, mentre quando si muove la proposta dell' urgenza, sono ammessi solo i ragionamenti in ap-poggio dell' urgenza. Oggi invece, si è il caso di essere stafca moti vata prima la proposta e poi niente affatto l'ur-genza a cui l'on. Turna si è attaccato, e perciö io mi pronuncien) tanto coutro 1' urgenza che contro la trattazione della proposta principale. Capitano: Mi psmietto di osservare che ¡1 pioponente ha proposto 1'urgenza. II relativo § 26 del regolamento interno suona come segue : „Sulle mozioni indicate come urgeuti, il proponente ha la parola per motívame brevemente 1' urgenza, e chiusa la discussione la Dieta delibera." Veramente questo è un termine un po' vago siccome spesso riesce difficile definire se una motiva-zione corrisponda all'espressione „brevemente". In ogni caso si tratterà prima della votazione sull'urgenza. Pajer : Ma lui ha motivato la proposta, e iu fine appena con poche insignificanti parole ha proposto V urgenza. Tuma : Jaz sem tega mnenja, da se formalni predlog sme vedno staviti, iu jaz sem utemeljeval ta svoj formalni predlog, in se spustil le radi opazke predgovomikove v omembe nekaterih podrobnosti, ker je namreč g. nasprotnik rekel, da ne ve, kaj bi se imelo obravnavati v tem novem odseku. Tudi nisem mislil s predlogom nujnosti reči, da bi se "železni želodec,, za rešitev vseh o-menjenih zadev ne potreboval. Ostajam tedaj pri tem, da se moj predlog smatra nujnim. Capitano : Mi permetto dire che riguardo ali' urgenza ha pieuamente ragione 1' on. Pajer, cioč che il Eegolamento non fa diferenza tra proposta formale e di merito. Quindi devo mettere ai voti I' urgenza e potremo passare poi ali' argotnento della proposta. Gregorčič: "Jaz sem proti temu, da bi se pri pričujočem predlogu o nujnosti debatovalo. Ako je g. predsednik izjavil, da naš poslovni red ne dela razlike med formalnimi in stvarnimi predlogi, moram omeniti, da to pa zahteva naša dolgoletna praksa. Volila sta se že dva odseka, finančni in peticijski, ko se je predlog stavil v zboru samem, in nikdo ui zahteval, da naj se o nujnosti glasuje, nikdo ni izrazil te misli, da to nasprotuje poslovnemu redu. In kakor se je v zadnji seji godilo, tako se je godilo vedno, kedarkoli je prišel kak predmet v razpravo v našem zboru. Vselej se je predlagalo, naj se stvar odda kakemu odseku, in ni se posebe utemeljevalo. Ako hoče deželni zbor ostati zvest svoji dosedanji praksi, tedaj ni mogoče, da bi se v pričujočem slučaju o uujnosti glasovalo ; ali za, predlog, ali proti njemu. Prosim tedaj, naj se glasuje takoj o predlogu samem „. Capitano: Io non posso dividere le vedute espresse dall'on. Gregorčič, poichd tosto che uno dei Signori si appella al regolamento interno, io debbo atteneruii strettameule al medesimo. Altre volte le cose si facevano di comune accordo, ora le condizioni si sono cambiate, e tutti i Signori sanno che io sono imparziale. Devo quindi mettere ai voti la proposta d' urgenza. I Signori che sono d' accordo, sono pregati di voler alzarsi. (minoranza) Metterb allora V argomento all' ordine del giorno della prossima seduta. C' S un'interpellanza dell' on. Grča, gli accordo la parola. Grča : Vprašanje poslanca Blazija Grča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra notranjih poslov. Vsak dan se ponavljajo pritožbe slovenskega, prebivalstva v Gorici, kak6 pristranski in krivično postopajo na magistratu z vsemi, ki nočejo izdati svojega rojstva in postati renegatje. Neštevilno slučajev je dan na dan, kakč magistratni uradniki in služabniki zlorabijo svojo službo in pritiskajo na ljudi, naj bi pošiljali svoje otroke v laške šole in naj bi sploh pristopili italijanski stranki. Kak6 daleč sega taka zloraba, naj osvetljuje naslednji slučaj : Černigoj Jožef iz Sela pri Crničah, stanujoč mnogo let v Gorici, boleha nad leto dni j na hudi bolezni ; zdaj že več mesecev leži, a njegova mnogoštevilna rodbina živi v pomanjkanju, kajti edini nje hranitelj še sam potrebuje njene pomoči. — Danes 3. februarja mu je predpisal zdravnik dr. 0. Morpurgo zdravilo in poslal njegovo ženo na magistrat, da bi ji dali ondi potrdilo, s katerim bi dobila zdravila brezplačno. Toda na magistratu niso hoteli dati ženi tega potrdila, ker pošilja otroke v slovensko šolo. — Bekli so ji, naj vpiše vse svoje otroke v laške šole, potem bo dobivala zastonj zdravila in še drugih podpor. Toda žena ni hotela tega obljubiti in ostala je brez potrdila in brez zdravil. — Ako bi bil Černigoj tudi dobil zdravila, ne bi jih bila plačala mestna občina goriška, marveč zahtevala bi lahko in tudi dobila povračila od občine Črniče, kamor Cernigoj spada. — Toda ker noče izročiti svojih otrok v ostudno žrelo reuegatstva, zato naj umr6 brez pomoči. Tako daleč sega narodnostna strast in zagrizenost na magistratu v Gorici. Toda zastopniki slovenskega naroda te dežele morajo svečano protestovati proti takim zlorabam in spletkarstvom proti slovenskim prebivalcem v Gorici, zato vprašajo : Ali hoče Nj. Vzvišenost poučiti mestni magistrat goriški, ki je ob enem tudi za mesto po-litiška oblast prve stopnje, da mora poslužiti v vsakem oziru enako Slovencem kakor Italijanom ter da je kazni vredno hujskanje proti večini deželnega prebivalstva ter zavajanje v renegatstvo, če tudi prihaja od strani inagistratuih uradnikov in služabnikov ? V Gorici, 3. februarja 1897. B. Grča — D.r Turna — D.r A. Gregorčič — Alfred Coronini — D.r Rojic — Berbuč — Muha — Klaučič — Lapanja. CapitaiTO: C' š una seconda interpellanza deli' on. Grča. Grča : Vprašanje poslancev Blazija Grča in tovarišev na Njegovo Vzvišenost gospoda mini-sterskega predsednika kot voditelja miuisterstva notranjih zadev zastran uradovanja mestnega županstva v Gorici. Ze meseca oktobra leta 1896 so poslali nekateri goriški meščanje na veleslavno c. kr. na-mestništvo v Trstu tole pritožbo : „Veleslavno c. kr. namestuištvo ! Mestno županstvo v Gorici je izdalo in nabilo po mestnih voglih dva razglasa; prvi se tiče črne vojske z dne 24. septembra 1896 st. 8278, drugi pa kontrolnih zborov z dne 25. septembra 1896. Oba ta razglasa sta pisana izključno v italijanskem jeziku. Toda v Gorici sami je po u-radnem ljudskem štetju skoro 4000 Slovencev, v resnici pa jih je dvakrat več. Katastralna občina „Staragora" je n. pr. izključno slovenska. Vrhu tega je Gorica središče čisto slovenskega ozemlja, in tu je osobni promet največ le s slovenskim ljudstvom. Zategadel bi morali biti vsi taki razglasi, ki se tičejo vojaških zadev, kakor sploh vseh v izročenem področju, izdani in nabiti ua voglih tudi v drugem deželnem jeziku, v slovenskem. Saj ureduje n. pr. mestni magistrat v Ljubljani dosledno vseskozi v slovenskem in nemškem jeziku, dasi v Ljubljani razmeroma ni niti toliko Nemcev, kolikor v Gorici Slovencev; a na celem Kranjskem jih je komaj 30.000, dočim je Slovencev na Goriškem dve tretjini vsega prebivalstva. Ako toraj v glavnem me?tu dežele Kranjske uraduje mestni magistrat v slovenskem in nemškem jezikn, moral bi toliko bolj uradovati mestni magistrat goriški v italijanskem in slovenskem jeziku. To zahteva praktična potreba, ker mnogokrat nastanejo radi take pomanjkljivosti ljudem sitnosti in težave; to zahteva tudi člen 19. državnega temeljnega zakona. Podpisani se zategadel pritožujejo proti takemu uradovanju na mestnem magistratu v Gorici in prosijo: Veleslavno c. kr. namestuištvo izvoli naložiti v zmislu člena 19. drž. temeljnega zakona mestnemu magistratu v Gorici, da mora uradovati vseskozi v obeh deželnih jezikih zlasti pa v izročenem področju. V Gorici, dne 6. oktobra 1896. (Slede podpisi). Pritožniki do danes zaman pričakujejo rešitve te pritožbe, dasi je povsem jednostavna in dasi zahtevajo stvar, ki je nujna iu javue koristi, za katero mora skrbeti mestuo županstvo v prenesenem in avtonomnem delokrogu. Za primerno in zakonito rešitev ima veleslavno c. k. uamestništvo dovolj analognih slučajev v raznih mestih avstrijskih iu celo v Trstu samem iz najnovejšega časa. Da je bila ona pritožba opravičena in neopravičeno zavlečevanje njene postavne rešitve, razvidno je iz dogodkov zadnjih dnij. Dasi je polovica onih, ki bi morali voliti pri bodočih državno-zborskih volitvah v peti skupini goriški, slovenske narodnosti, in dasi opravlja mestno županstvo volilne zadeve v prenešenem delokrogu, izdalo je svoje razglase z dne 23. in 25 januarja t. 1., zadevajoče omenjeno volitev v peti skupini, edino le v italjiauskem jeziku, katerega ne razume velik del goriškega prebivalstva. Zato ti razglasi niso dosegli namena, ki ga imajo postave. Z ozirom na vse to vprašajo podpisani ; Ali hoče Njegova Vzvišenost gospod ministerski predsednik kot voditelj ministerstva za notranje posle poskrbeti, da se čim prej in sicer ugodno v zmislu §. 19. drž. temelj, zakona reši v tej interpelaciji označena pritožba ter da bo drugi deželni jezik v mestnih uradih goriških povsem ra-vnopraven italjanskemu ? V Gorici, dne 3. februarja 1897. B. Grča — A. Klančič — I. Lapanja — Alfred Coronini — Dr. Rojic — Berbuč — A. Muha — Dr. Tuma. Capitano : Segue uu' iuterpellanza deli' onor. Klančič. Klančič: Interpelacija deželnega poslanca Antona Klančič-a in tovarišev na Njega Eksce-lenco gospoda miuisterskega predsednika Kazimira grofa Badeni. V Vidmu, sosedne kraljevine Italije izhajajoči list „La Patria del Friuli" prinesel je v svoji številki z dne tridesetega januvarija t. 1. nesramen članek poln najnižjih podtikanj in ostudnega sra-močenja članov Presvitle Naše dinastije, kar je globoko žalilo vsacega Avstrijea, posebno pa nas obmejne, Habsburški hiši prevdane Slovence. Kljubu temu, da onstranki listi prinašajo naše patrijotično čustvo žaleče članke prav pogostoma, da navedeni list prinaša redno članke nasičene strupa in zaničevanja proti slovenski narodnosti, in je tukajšnja policija opozorjena na list, ki je v gotovih krogih jako priljubljen in v gotovih kavarnah željno čitan, ležala je gori napominjana številka „La Patria del Friuli" prosto na razpolaganje vsacemu obiskovalcu javnih lokalov ne eden, ampak dva dni — kakor po navadi, dočiin se zapleni najmanjša opazka v slovenskih listih, dasi so vsigdar lojalni. Podpisani deželni poslanci usojajo si torej staviti na Vašo Ekscelenco vprašanje : Ali je Njega Ekscelenci znana ta skrajna brezbrižnost tukajšnjega redarstva ? Kaj misli Njega Eksceleuca ukreniti, da se odpravi ta nepatrijotična malomarnost in posebno, ali bi ne uvidelo prepovedati imenovanemu listu vhod čez meje Austrijske države ? V Gorici 3. februarja 1897. A. Klančič — B. Grča — Lapanja - Alfred Coronini — Dr. Rojic — Berbuč — A. Muha Dr. Tuma — Dr. Gregorčič. Capitano : Segue ancora un'interpellanza dell' onor. Lapanja e consorti in affari postali. Lapanja : Vprašanje poslanca Ivana Lapanja in tovarišev na Nj. Vzvišenost gosp. trgovinskega ministra glede poslovanja c. k. poštnega in brzojavnega urada v Gorici s slovenskimi strankami. Dasi ima c. k. poštni urad v Gorici naj več posla s Slovenci, ker je okolica čisto slovenska in je tudi v mestu veliko tisoč Slovencev ter vse vožne pošte gredo po slovenskem ozemlju, vendar se čujejo pogoste pritožbe, da se ta urad veliko premalo ozira na slovensko prebivalstvo. Tu so nameščeni nekteri uradniki, ki ne razumejo slovenskega jezika ; mnogi sicer dokazujejo v uradnih izkazih znanje slovenskega jezika, v resnici ga pa ne znajo ali ga — kar je še slabše — v obče-vauju s strankami nočejo znati. Slovenske tiskanice poštnih vrednostnic, potrdilni listi za priporočena in denarna pisma in za nakaznice se ne izdajajo strankam vselej, kadar bi seto moralo zgoditi; tako, da stranke morajo posebej in izrecno kaj takega zahtevati. Posebne graje je pa vredno, da ta c. k. urad, ki ima vendar večinoma s Slovenci opravila, hoče nekako varovati italijansko lice goriškega mesta s tem, da izdaja nemško-laške poštne prejemne liste tudi za tak6 vročene pošiljatve, ki imajo čisto sloveuski naslov. Kako pridejo Slovenci v Gorici do tega, da morajo podpisovati nemško-laške potrdilne liste? Nekaj časa je isti poštni urad izdajal nemško-sloveuske poštno-prejemne liste za vse take vročene pošiljatve, ki so imele slovenski pisan naslov, a v novejšem času je ta lepa in pravična naredba nakrat prenehala. Yrhu tega rabi ta urad le nemško-laški poštni pečat, dasi se prvotno ime Gorica največ rabi v navadnem občevanju prebivalstva. Z ozirorn na gori opisane nepravilnosti vprašajo podpisani Njegovo Vzvišenost trgovinskega ministra, ali hoče odrediti : 1) da se bodo pri c. k. poštnem uradu v Gorici nameščali le taki uradniki, ki so popolnoma vešči slovenskemu jeziku ? 2) da se bodo izdajale slovenski uprašujočim strankam brez izrecnega zahtevenja slovenske poštne vrednostuice •— in na slovenski naslovljena priporočena in denarna pisma in na tovorine slovenski tiskani in izpolnjeni potrdilni listi ? 3) da se bodo izdajali na došle in slovenskim strankam vročene pošiljatve slovenski tiskani in izpolnjeni poštno-prejemni listi — ali pa za vse enako v treh jezikih — nemško-slovensko-italjanski? 4) da se napravijo in bodo rabili poštni pečati tudi s slovenskim imenom Gorica, ki je edino pravilno, ker izvirno, najstarejše in največ rabljeno ? V Gorici dne 3, februarja 1897. Ivan Lapanja — Dr. Turna — Dr. Al. Rojic — Dr. Gregorčič — I. Berbuč — Dr. Abram B. Grča — Ant. Klančič — Alfred Coronini — A. Muha. Capitano : Segue un' interpellanza riguardo ad affari forestali insinuata dali' onor. Berbuč. Gli accordo la parola, Berbuč : Interpelacija I. Berbuča in tovarišev do Njegove Ekscelencije gospoda poljedelskega ministra. Podčavenske občine v vipavski dolini zgradile so z izdatnimi troški in velikim naporom dobro urejeno cesto, ki veže srednjo vipavsko dolino s trnovskim gozdom, nadejaje se, da si priskrbé na ta način lahkim potom in cenó goriva iz erarskega gozda. Toda varale so se, kajti gozdarski urad v Dolu oddaja drva označenim občinam po načinu, ki je jediui svoje vrste. Vsak podžupan mora najpred poizvedavati v svoji občini, kdo in koliko drvij hoče dobiti iz erarskega gozda za celo leto, mora iztirjati dotične zneske od posameznih občinarjev ter skupno vsoto odposlati gozdnemu uradu na Dol, ne da bi dotičniki niti slutili, kje in kaka drva dobe ! Šele potem se povabijo občinarji na določen dan v gozd, kjer se jim deleži odkažejo, pre-pustivši odjemuikom vso daljuo skrb za varstvo odkazanih deležev. Pripeti se pri tem često, da mora pustiti odjemnik plačana drva v gozdu, ker so ali v takih krajih in legah, da jih sploh ne more spraviti do poti, ali pa le s takimi troški, ki niso v nobenem razmerju z vrednostjo odkazauega goriva, ali pa tudi radi tega, ker se mu radi kakovosti dr vi j delo in trud ue izplačata. Pripeti se tudi, da odjemnik ne najde svojega deleža v gozdu, ko pride z vozom ponj, ker niso jedenkrat odkazana drva pod nobenim varstvom več. Vsem tem neprilikam bi se lahko v okom prišlo, ne da bi trpel visoki erar škode, ako bi imel dotični urad le nekoliko dobre volje v to. Občinarji označenih občin se tudi britko pritožujejo, da so ceue odkazauemu gorivu zelo visoke, pretirane. In res z ozirom na kraj in kakovost drvij zdi se. da so te pritožbe opravičene, kar se lahko razvidi iz sledečih podatkov, vzetih iz uradnih izkazov. B u kov 1 e s Znesek B u kov 1 e s Znesek oklešček frn8 čvrž fm3 vejevje m3 oklešček fm3 čvrž fm3 vejevje ms gl gl- 1.38 3.65 2 17 0.82 0.5 7.35 3.57 1.25 3.4 13.50 1.01 0.24 1.3 3.86 1.17 1.37 1.5 6.19 0.66 0.83 1.9 4.22 1 54 0.22 0.9 4.97 1-24 0.43 1.3 4.76 0.84 0.68 0.6 3.69 0.48 1.13 0.3 3.26 0.83 0.59 0.2 3.27 0.55 0.94 0.8 3.45 2.02 0.44 0.6 6.41 0.82 0.65 0.7 3.64 Izvestno je, da dobiva sedaj odjemnik drva iz erarskega gozda dražje, nego pred uravnavo označene ceste na Čaven, dasi je bilo prej izvažanje drvij z Dola, skozi Lokavec zelo zamudno in potratno. Toda še o drugih neprilikah toži naše ljudstvo. Vse izkaze, vsa vabila, sploh vse dopisovanje izvršuje imenovani urad dosledno in trmoglavno v jeziku, katerega naše ljudstvo ne razumi, kar mu provzročuje mnogo situosti in neprilik. In to je tem bolj obžalovanja vredno, ker dobro razumi in pozna osobje pri imenovanem uradu slovenski jezik, torej tiči v tem postopanju poleg uradne ne-ugodljivosti očividno in ostentativno preziranje ljudskih pravic, katere so v državnih zakonih zagotovljene. Z ozirom na to, da niso navedene nedostojnosti niti v interesu ljudstva, niti v korist državi, usojajo si podpisani staviti Vašej Ekscelenciji prašanje : Ali hoče Vaša Ekscelencija zapovedati dotičnemu gozdarskemu urada v Dolu, da se navedene nedostatnosti in krivice ko hitro mogoče odstranijo ? V Gorici dne 3. februarja 1897. Berbuč — Dr. Gregorčič — Dr. Turna — Alfred Coronini — Dr. Aleksij Eojic — Grča Ant. Klančič — Lapanja — Dr. Abram — A. Muha. Capitano : Segue ora 1' interpellanza deli' on. Tuma rivolta al Ministero del Culto ed istra-zione concernente 1'Istituto magistrale di Capodistria. Tuma : Interpelacija deželnega poslanca dr. Henrika Tuma in tovarišev na Njega Eksce-lencijo g. ministra za uk in bogočastje, Pavla barona Gautscha pl. Frankenthurn. Malokoje mesto v Avstriji je tako pripravno za ustanovitev učnih zavodov, kakor mesto Gorica. Po ugodni svoji zemljepisni legi je postalo znano zdravišče, postavljeno ob izhoda Vipavske in Soške doline v planjavo, sredi krouoviue, obkoljeno krog in krog po prebivalstvu slovenske narodnosti, zvesto-udanem širši svoji domovini, v bližnji zvezi s furlansko nižino, objemajoče v sebi tri narodnosti v takem razmerju, da je vladnemu aparatu dano na voljo odkazati prednost in premoč eni ali drugi; ter brez posebnega napora zavzeti vsako prostopašuost in objestnost med njimi, v takih odnošajih, da je stanovnikom prilika dana spoznavati se v družbi med seboj in z lahka se naučiti troje jezikov : slovenščine, italijanščine in nemščine. Malokoje mesto v širni Avstriji pa je tako neugodno za napravo učnih zavodov nego Koper. V močvirnem kraju, ob zaprtem morskem zalivu, obvejeuo po izprijenem vzduhu parečih se solin, nakopičeno na tesnem prostorišču, polno ozkih, zakrivljenih ulic in zagat, nesnažnih, temotnih hiš, brez vode, brez odtokov. Prebivalstvo se žalostno odlikuje, kakor ono v Piranu, Poreču in enakih isterskih mestih, po skrajni sovražnosti do vsega slovenskega, nebrižnosti nemškega, dvomljivi ravnodušnosti avstrijskega prebivalstva, ki je pravi izgled narodne neiztrpnosti vladnega aparata tako, da jo je osorej težko brzdati brez oborožene sile Uprav neverjetno je torej, da se je šolska oblast odločila postaviti žensko učiteljišče v Gorico — možko v Koper. Neverjetno tembolj, ker se to razpostavljanje ne da opravičiti niti iz ozkosrčnega stališča t prištediti erarju par novcev. Neverjetno še bolj, ako se pomisli, da je odločila baš šolska oblast, ki tako rada poudarja geslo : mens sana in corpore sano. Brezpogojno mora zahtevati pač vsaka šolska uprava za vsako učilnico, in še posebej za učiteljišče, zdravo lego kraja, snažno poslopje, mirno mesto, kjer se mladina ne le uči, ampak tudi vzgaja, ne le v šolski klopi, ampak tudi izven šole v dotiki s prebivalstvom, v kretanju sredi omikane družbe. No teh zahtev ni hotela znati vsaj za naše slovenske učence ne. Višje šolsko oblastvo v Trstu in za tem višji šolski nadzornik ni se ozrl bodrim, odprtim očesom okoli sebe, ko je odbral za učiteljišče najnesposobnejše mesto v celi kronovini in se odločil pošiljati mladeniče slovenske in hrvatske narodnosti v hiralnico — ne ker hirajo, a zato da ohrome in okrmejo — one mladeniče, ki naj se vračajo v ožjo domovino, polni ljubezni do svojega rodu, do svoje zemlje, zdravi in čili na umu in telesu, priljudni in dojetni za višje ideale človeštva, kojim naj kronovina izroči svojo mladino, svojo bodočnost, da s pridobljenimi vedami in mladostnim veseljem do življenja blažijo srca naše dece. Na ločitvi možkega in ženskega učiteljišča na Primorskem tiči pečat malenkostnih ozirov, kvarnih interesom domovine, škodnih, ker jim podlaga ni skrb za stvar, nimajo za cilj blagor in razvoj naše mladine. Goli podatki pokažejo naj le približno stanje koperskega učiteljišča, žalostni položaj naše mladine in učiteljev ondi ; Leta 1894, maja je bilo v I. tečaju 11 Slov. 6 Hrv. 14 Ital. = 31 II. „ 10 „ 4 „ 10 „ = 24 „ III. „ 9 „ 5 , 10 , = 24 » 7 , 2 „ 7 „ = 16 skupaj 37 Slov. 17 Hrv. 41 Ital. = 95 junija jo bilo v I. tečaju 17 Slov. 9 Hrv. 13 Ital. = 39 II. » H „ 5 » 12 » 28 III. n 8 „ 3 19 11 v 22 IV. » 10 „ 5 y> 10 » - 25 skupaj 46 Slov. 22 Hrv. 46 Ital. 114 Letos je v I. tečaju 16 Slov. 5 Hrv. 16 Ital. = 37 II. n 17 „ 4 » 13 » 34 III. » 8 „ 4 » 13 » 25 IV. 11 7 » 3 H 10 » — 20 skupaj 48 Slov. 16 Hrv. 52 Ital. — 116 Italijanska vadnica ima 2 učitelja in 53 učencev. Slovenska 23 učencev z jednirn učiteljem. Hrvatske vadnice ni, ker ni hrvatskih otrok in dijaki hrvatske narodnosti poslušajo na slovenski vadnici. Število kandidatov se je sukalo zadnjih deset let okoli sto, le da ono slovenske narodnosti nazaduje, italijansko napreduje. Število otrok na vadnici je padlo že trikrat na osem učencev in navadno ne doseza 20. Torej vadnica z 8 učenci in 15 hospitanti! Pač unicuin v Avstriji ! Profesorjev je 10 s 14 kvinkvenijami, dva suplenta, trije vadnični učitelji, en podučitelj, en učitelj telovadbe, en glasbe. Eden profesor je na dopustu kot nadzornik, dva vadnična učitelja istotako. Šolsko poslopje je kot bivši samostan lastnina verskega zaklada. Pritlične sobe so vlažne, nezdrave. Italijansko časopisje je ponovno pretresovalo neiznosne razmere, kazaje, da po notranjih stenah šolskega poslopja rasto - glive. Lausko leto se je poslopje jelo rušiti tako, da je padal stenski omet med poukom po sobah. Podtaknilo se je med počitnicami par železnih prečnic pod stropuve in „Potemkin"ovo učiteljišče je bilo za silo prirejeno za vsprejem Njega Ekscelencije ministerskega predsednika. A le za silo, kajti spremljajoči gospod namestnik baje ni imel preveč poguma, izkazovati notranje mestnosti tako, da visoki gost ni imel prilike opaziti ni gliv, ni železnih traverz. Telovadnica je bila nekdaj cerkev, potem oslovska štala in sedaj - plačuje visoki erar koprski občini najemščino. O tem je zapisal šolski nadzornik g. Lešanovsky prav umestno poročilo, zdi se, da brez uspeha, in oslovska štala še vedno nosi nepričakovane dohodke. Za protesorje dostojnih in zdravih stanovanj ni, za majhno nezdravo bivališče plačati je do 250 gld. najemščine. Dijakom stanovati je večinoma pri rokodelskih družinah in plačevati od 16 do 20 gl. na mesec. Hrana je dražja nego v Trstu, ker se večina prevaža iz tega mesta, v Kopru pa je v rokah prekupčevalcev. Krčme so drage, postrežba ondi slaba, vsaj za ljudi našega kraja. Stanovanja so navadno brez peči, za ribiče in pohajkovalce v pomorskem mestu res nekaki luksus, zato pa mora dijak o zimskem času bridko zmrzavati in študirati pod odejo. Stanovanja so poleg tega nizka in zaduhla brez stranišč po ondotnem sistemu. V socijalnem oziru Koper ne more ničesar podajati - ker nima nič, tem manj dijakom slovenske narodnosti. 5 Življenje in bivanje slovenskih in hrvatskih dijakov in profesorjev je prava trnjeva pot, polna samozatajevanja in poniževanje, pot, ki postaja od leta do leta bolj opasna iu bridka. Inzultov vsake vrste in napadov od strani prebivalstva, odkar zavod obstoja, ni manjkalo, ob času volitev postaja stanje naravnost neiznosuo. Leta 1891. in 1895. je napadala pobalinska druhal, združena z gimnazijci, učitelje in učence slovanske narodnosti z navadnimi psovkami: „fora i ščavi". Leta 1891. utekla sta ¡jomaj dva profesorja pred kameni nahujskane poulične brazge. Vršila se je sicer preiskava z uspehom pač takim, kakor je pod tržaškim vladnim sistemom - umeven. Leta 1895. so morali ostati posamezni dijaki slovenske narodnosti iz strahu pred kamenjem po več dni doma, učiteljski zbor se je moral pritožiti preko glave ravnatelja brzojavnim potom na ministerstvo za obrambo. Kako daleč sega zdivjanost prebivalstva iu iz kakih slojev izhaja, kaže najbolj dogodek 19. novembra 1884. Slovenski dijaki so se zabavali na irnendan Nje Veličanstva cesarice Elizabete v gostilni „Al Vaporetto". Peli iu svirali so, seveda tudi slovenske pesmi. Italijanska družba je jela izzivati z žvižganjem in roganjem, prišlo je do pretepa, pod vodstvom deželnega poslanca, doktorja, in ris utriusque odvetnika Gambini-ja, kateri je lastnoročno potolkel nekega kandidata slovanske narodnosti iu bil zato milostno obsojen na 30 gl. globe, dasi so tekmovale olajševalne okoliščine in se je ranjenec preiskal po vseh pravilih znanosti in vede. Ako dijaka mimogrede v šolo govorita med seboj slovenski, pripravljena morata biti na inzulte mimoidočih. Da bi učenci že vsaj imeli potrebnih učil na razpolaganje ! No, fizikalni kabinet pri zavodu je za veliko silo, naturhistoričnega kabineta sploh ni - razun ene omare kamenja, katere imenujejo mineralije, iu en star brezbarven herbarijum !! Zavod ima par glasovirjev - za sto dijakov, to je učiteljskih kandidatov, katerim je poverjen razvoj narodnega in cerkvenega petja v kronovini. Glasovirjev v najem ni dobiti ali za nerazmerno plačilo. Orgelj, zdi se, sveta Cecilija ni iznašla za kopersko učiteljišče. Mala knjižnica je premajhna, da bi dobivali dijaki, a kaj še celo profesorji, dovolj duševne hrane. Druge knjižnice v Kopru ni - in niti knjigarne, marveč treba je dobivati vse iz Trsta. Pravih učil dijak torej nima, nima čistega stanovanja in hrane, nima budilue družbe, čuti se zauičevanega in zatiranega, živi štiri leta v nekakem prognanstvu; in je li čuduo, ako često zajde v krčmo? Iz kmetov prihajajo navadno naši dijaki v Koper, zdravi na telesu in ukaželjni, potrti na duhu po bedi iu brezobzirnem narodnostem nasilstvu vračajo se v domovino učit našo deco. Isterski Italijani sami priznavajo, da kopersko učiteljišče ne odgovarja svojemu namenu. Brezštevilno pritožb leži na mizi namestnika ekscelencije Rinaldiui-ja, interpelacije v deželnem zboru v Poreču. Vse brez nastopka, in naši dijaki in profesorji naj se še dalje mučijo. Ako bi se vlada odločila, da bi prestavila učiteljišče iz Kopra v Gorico, bi storila ne le nujno dolžnost s tem, da bi napravila na enem mestu ugleden zavod iu prištedila bi gotovo svoto. Vadnica in trošek, združen z isto, bi odpadla, postal bi odveč eden učitelj petja, eden telovadbe, kar bi dajalo približno letnega prihranka do 7000 gl. t Pomagalo bi se pa tudi tukajšuemu ženskemu učiteljišču v moralnem in didaktičnem pogledu. Odpravila bi se vedua krpanja z učiteljskimi močmi, da ena pomaga drugi tudi v predmetu, za kateri ni usposobljena. Potem bi se ne prigajalo več, da profesor prirodoslovja poučuje italijanščino, zemljepisje in še druge stroke. Usposobljeni profesorji bi ostajali pri svojem predmetu gotovo le v prospeh slušateljicam. Nudi se tedaj potrebna prilika združiti oba zavoda, ko je naučno ministerstvo baje naklonjeno graditi nova učna poslopja v Gorici in se bliža doba odstopa velezaslužnega gospoda ravnatelja goriškega učiteljišča. Iz vseh teh podatkov in razlogov usojajo si podpisani poslanci staviti na Vašo Ekscelencijo sledeča vprašanja : 1. Ali so Vaši Ekscelenciji znani oduošaji na učiteljišču v Kopru in nepovoljna razdelitev učiteljskih močij na onem v Gorici ? 2. Ali so Vaši Ekscelenciji znane številne pritožbe, interpelacije in prošnje v tej zadevi? 3. Ali ni Vaša Ekslencija resne volje, storiti konec takim razmeram in delati na to, da se preloži možko učiteljišče iz Kopra v Gorico, in če ne celo, vsaj slovenski oddelek ? V Gorici, 3. februarja 1897. Turna — Dr. Gregorčič — Dr. Rojic — B. Grča — A. Klančič -- I. Lapanja — Alfred Coronini A. Muha — Berbuč — Dr. Abrain. Capitano : Segue un' interpellanza diretta ali' Ecc. Ministero di agricoltura concernente il sussidio all' agro monfalconese. Concedo la parola all' onor. Alfredo Coronini. Coronini Alf.: Interpelacija deželuega poslanca Alfreda Corouinija na njega Ekscelenco gospoda ministra za poljedelstvo Ivana grofa Ledebur. Tukajšnji list „Corriere di Gorizia" od 23. januvarja 1897, št. 10, koji se privija (pod •/■) prinesel je pod pridevko „Maneggi sventati" članek o razslutem „agro monfalconese", v katerem pod vsakovrstnimi napadki proti Slovencem in njih poslancem oznanja, da se zadeva o daljši podpori zadrugi „agro monfalconese" ne prinese več pred deželni goriški zbor, marveč se uredi drugače, pravičnim in povoljnim potem po Vaši Ekscelenci. Nečem se podajati na podle namečke tega članka proti Slovencem in posredno proti moji osebi, kateremu se podtika postopanje, ki odgovarja nameram in strahopeti mišljavi one pasme, katere predstavitelji in podpomagatelji v napominjanem listu uganjajo svoje negode v največjo škodo krščanskega ljudstva in italijanske narodnosti, a ne mojemu značaju in vsegdar odprtemu načinu bojevanja ; predmet moji odkritosrčni bojazni in mojega presenečenja in toraj tega poprašanja je obrat, meni do cela neverjeten, v zadevi podpore vodne zadruge „agro monfalconese", kateri bi bil nastopil po obnovni odločitvi Vaše Vzvišenosti. Vaša Eksceleuca ste mi izjavili na 15. dan januvarja tega leta na vprašanje, kako stoji z „agro monfalconese", da se popolnoma opusti pot zasebnih dogovorov z zadrugo, kojo je vlada nastopila radi ureditve obstoječih denarnih potežkoč, ko je že ta zadeva pridrla na javnost in se je o njej izpregovorilo v deželnem in državnem zboru, ter naj bi se dosegel ta cilj po zakonu, ki bi se predložil vnovič goriškemu deželnemu zboru. Uvažuje, da bi odgovarjala taka rešitev tega vprašanja le trgovalnosti prirejalcev onega lista in njih zaplečnikov, dočirn se težko oškoduje vse prebivalstvo dežele in zlasti velika večina so- udeleženih manjših posestnikov že po tem, da se dela na nesrečnem „agro monfalconese" sploh nadaljujejo, s tem pa, da se razreši to životno vprašanje, če tudi po mnenju Vaše Ekselence spadajoče pred forum goriškega zbora, zasebnim potem, izključivši javnost, spravi v največjo preplašenost, dovoljujem si poprašati Vašo Eksceleuco : „Je-li res, da ste Vaša Ekscelenca predrugačili že storjeni sklep, predložiti pokritje novih terjatev vodne zadruge „agro monfalconese" deželnemu zboru poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske tako, da se zadrugi zagotovi svota 660.000 gl. iz kreditnega postavka c. kr. poljedelskega ininister-stva „melijoracije" v 20 letnih obrokih po 33.000 gl. in se ji prepusti pozajeti precej potrebno gradbeno svoto po kreditni operaciji ? V Gorici 3. februarja 1897. Alfred Coroniui. Capitano : Tutte queste interpellanze essendo dirette ali1 Eccelso Governo mi far5 un do-vere di passarle all' 111. Sig. Commissario imperiale. L' onorevole Rojic ha chiesto la parola per tre interpellanze dirette alia Presidenza. Gli concedo la parola. Rojic: Vprašanje poslanca dr. Aleksija Rojica in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda deželnega glavarja radi deželne blaznice. w Potreba dobro urejene, našim razmeram primerne deželne blaznice je obče priznana ; ali enako obče priznano je, da dobro urejena bolnišnica je še potrebnejša, in da dokler zadnje ni, se prva graditi ne more in ne sme. Nujnost potratne blaznice se pretirava, ker se število umobolnih umetno muoži in ker se nekako zanika mogočnost uspešnega zdravljenja brez nje. Izmed bolnikov in bolnic, ki se zdravijo kot umobolni, ne sodijo vsi v blaznico, nego večina njih sodi v hiralnico, kjer se dajo hraniti z malimi stroški. Isti zdravniki, ki so namenjeni kot psihijatri prihodnji deželni blaznici, imajo že zdaj v svoji oskrbi goriške umobolnike. Žaljivo bi bilo trditi, da ti gospodje dobč sposobnost za zdravljenje umobolnih še le tedaj, ko jim bo delovati in stanovati v lepi palači, in daje nimajo že zdaj. Prostore za možke umobolne v zavodu milosrčnikov sta deželni odbor in c. kr. vlada proti graji na prvem mestu podpisanega vedno zagovarjala, kakor je razvidno iz odlokov, ki so na razpolago. Prostori za ženske umobolne so v rokah uprave goriškega mesta, katera je po mnenju nadzo-rovalne državne oblasti uzorna. Ako je mestna uprava vedno ukrenila, kar je najboljše, gledč na pitno in rabno vodo, na kanalizacijo in na pokopališče, tako da visoka vlada ni imela povoda, posegati vmes, ali je verojetno, da samo za uboge umobolne ne bi bila znala prav skrbeti ? Umno urejeua blaznica je v naši deželici nemogoča, dokler nimamo umno urejene bolnišnice, ker zadnja je pri naših razmerah podlaga in pogoj prvi. Umno urejena bolnica je radi tega bolj nujna nego blaznica ; bolj nujna je pa tudi za to, ker za bolnišnico deželani na leto veliko več potrosijo nego za blaznico. Kdor hoče v zdravstvenem oziru deželi v resnici koristiti, skrbeti mora najprej za potrebni deželni zdravstveni zakon, potem v smisli sklepa deželnega zbora z dne 11. januvarja 1887 za dobro bolnišnico, dalje za tako blaznico, ki prija našim potrebam in našim močem, in slednjič za hiralnico. Zdravstvenega zakona nimamo ; in vse to ne dela skrbi deželnemu odboru : le potratna blaznica, ki bi stala skoro pol milijona, ki bi se vzdrževala večinom z deželnimi novci, ki bi bila dražja od prej imenovanih zavodov, ki bi se kmalu pokazala za naše razmere kot prevelika in nepotrebna, je deželnemu odboru pri srcu. Ni čudo, da so se v deželnem zboru goriškem vedno nahajali možje veščaki in modri gospodarji, ki so se upirali takim nameram ter zahtevali, naj se gledč na zdravstvo deluje po pravem redu in le s takimi stroški, ki so neobhoduo potrebni in naši deželici mogoči in primerni. Žal, da deželni odbor ni pošteval takih predlogov, marveč se je oziral na nepraktične teorije, ki meujejo dan za dnevom, ki ne odgovarjajo našim podnebnim in drugim našim razmeram, ter je bil vedno pripravljen izdajati velike vsote za blaznico brez bolnišnic« in brez hiralnice. Govori se, da deželni odbor hoče to zadevo zopet prinesti pred deželni zbor, ki naj bi dovolil nad 400 000 gld. v ta uameu ter nakupil potrebno zemljišče v občini goriški. Umevno je samo po sebi, da oni poslanci, ki poznajo bedo ubozega kmeta, ki ved6, koliko siromak trpi pri zdravju in v bolezni, ne morejo pritrditi, da bi se na deželne stroške zidale potratne in neprimerne palače namišljenim blaznim in njih zdravnikom. Zato je, kakor se govori, deželni odbor izmislil način, po katerem bi se zaprla usta poslancem, ki zahtevaio naravni red v zdravstvenih napravah in se vpirajo prevelikim stroškom pri do-tičnih stavbah. Deželni odbor namerava, kakor se govori, spraviti blaznico v zvezo s patrijotičnimi čuti prebivalstva in njegovih zastopnikov s praznovanjem petdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja. Podpisani poslanci, ki so, kakor njih volilci iz dna srca udani in zvesti presvitlemu vladarju, ne morejo pripustiti, da bi se zdravstvena in gmotna zadeva, s katero se ne strinjajo, spravljala v zvezo z imenom presvitlega vladarja, ter odločno oporekajo proti taki nameri. Jasno je kot beli dan, da je neopravičeno in nedopustno, da se poslanci silijo k molčanju v stvari, katere ne odo-brujejo, s tem, da se ta stvar spravi v zvezo z najvišjim imenom, ali da se silijo k odporu in ugovoru vkljub taki zvezi in se tako postavljajo v nevarnost, da bi se njih vedenje lahko smatralo kot nelojalno. Slovensko ljudstvo in njegovi zastopuiki so vzvišeni nad vsakim dvomom gledč na zvestobo in udanost do presvitlega vladarja in preslavne države ter ne morajo dopustiti, da bi se najvišje ime verižilo s stvarjo, o kateri deželni poslanci niso edinih misli. Uže 8. januvarja 1895 se je zgodilo, da je bil predlog, ki je zadeval slavljenje petdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva, po deželnem odboru stavljen v deželnem zboru potom nujnosti, ne da bi se bili prej slovenski poslanci o tem obvestili. Ako je deželni odbor takrat tako postopal, ni, da bi smel tudi zdaj enako postopati, in da bi to, česar po drugi poti ne more doseči, smel izsiliti s pomočjo najvišjega imena. Deželnemu odboru ne more biti neznano, da smo podpisanci s svojimi tovariši nasprotni brezpogojni gradbi deželne blaznice, kakor jo namerava deželni odbor. Zato smo tudi nasprotni, da se bliizuica veriži z najvišjim imenom. Da je deželnemu odboru naše mišljenje znano, dokazuje govorica, ki trdi da se ima poklicati v onem slučaju v zbornico član, ki se sicer ne udeležuje deželnozborskih razprav, katerega vežejo enake vezi očetovske ljubezni do obeh strank deželnega zbora. Nezaslišano bi bilo, ako bi se pod pretvezo, da lojalnost do prevzvišenega prestola to zahteva, hotelo, naj skupni dušni pastir v gmotni, prepirni zadevi s svojim glasom razsodi v prilog jedni, in proti drugi stranki. Podpisani ne morejo, da bi pri tej priliki ne opozorili ua to, kar so češki listi mesecai avgusta preteklega leta pisali, ne da bi se jim bilo ugovarjalo, dasi so navajali imenom uglednega in visokega plemenitaša, na katerega so se pri vsem tem sklicevali, da Njegove Veličanstvo ne odo- bruje, da se povodom slavljenja Njegove petdesetletnice nakladajo društvom, občinam in deželam butare, katerih ne morejo nositi, po ljudeh, ki hlepe po lastni slavi in časti. Podpisani upajo, da deželni odbor ne stavi omenjenega predloga v rečeni zvezi, in želijo naj bi se tak poskus o pravem času za prečil. Zato stavijo do Njegove Vzvišenosti gospoda deželnega glavarja naslednja vprašanja : 1. Ali je res, da namerava deželni odbor staviti deželnemu zboru predlog, naj dovoli nad 400.000 gl. za zgradbo potratne deželne blazuice, dasi \6, da so temu mnogi poslanci nasprotni ? 2. Ali je res, da hoče deželni odbor spraviti ta predlog v zvezo s petdesetletnico vladanja presvitlega cesarja, dasi da niso vsi poslanci za potratno blaznico brez potrebne bolnišnice in hiralnice, tako da hoče s spojenjem gmotnega vprašanja z najvišjim imenom siliti poslance : ali glasovati proti svojemu prepričanju, ali izpostaviti se nevarnosti, da se bo njih glas smatral kot znak nelojalnosti do presvitlega vladarja ? 3. Ali je res, da se namerava vabiti pri tej priliki k seji na poseben način višji duhovni dostojanstvenik, da bi v prepričanju, da lojalnost do presvitlega vladarja tako zahteva, s svojim glasom odločil v čisto gmotni zadevi, katero razglašajo kot človekoljubno, in radi katere so poslanci razdvojeni ? V Gorici, 3. februarija 1897. Dr. Rojic — Alfred Coronini — A. Klančič — Berbuč. Capitano : Prego di leggere la seconda interpellanza. Rojic: Vprašanje poslanca dr. Aleksija Rojica in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda deželnega glavarja. »Deželna ustava za Primorje, razglašena s cesarskim patentom z dne 26. februarja 1861, drž. zak. št. 20, določuje v §. 27., kakor sledi: ,Deželni odbor oskrbuje navadne opravke, kise tičejo gospodarstva z deželnimi zalogi in napravami, ter vodi in nadzoruje službo njemu podrejenih uradnikov in služabnikov. Odbor daje deželnemu zboru odgovor za to, kakor tudi za izpeljavo tistih sklepov deželnega zbora, kateri se smejo izvršiti". S a podlagi te določbe deželne ustave, ki se da spremeniti le z dvetretjinsko večino v deželnem zboru, dolžan je deželni odbor poročati deželnemu zboru o svojem delovanju ter polagati mu račun o svojih korakih. Organizacijski načrt deželnih uradov navaja kot glavno nalogo deželnega tajnika, da sestavlja vsakoletno poročilo deželnega odbora, ki se predloži deželnemu zboru. Proračuni deželnega zaloga navajajo leto za letom plačo deželnega tajnika v znesku 1200 gl. ter dragijnsko dokiado v znesku 120 gl., skupaj 1320 gl V resnici pa nimamo deželnega tajnika, ne poročila deželnega odbora; tajnika nimamo že mnogo let; poročila pa skoro nikoli o takem času, da bi mogel deželni zbor mirno in polagoma o njem razpravljati in sklepati. Sedanje zasedanje n. pr. začel je deželni zbor dne 28. decembra preteklega leta; od tedaj je preteklo že 38 dnij; ali poročila deželnega odbora ni še nikjer in tudi ne vidimo nikakega znamenja, da ga sploh dobimo pred svojim razhodom. Enako se je godilo lansko leto. Dasi je bil deželni zbor skupaj nad poldrugi mesec, ni dobil poročila deželnega odbora. Še le dolgo potem, ko se je bil zbor že razšel, dopostalo se je tiskano poročilo posameznim poslancem brez vsaktere opombe. Tako ravnanje dež. odbora se ne vjema z navedenim paragrafom deželne ustave ter otežuje poslancem pogled v deželno upravo in nje pregledovanje. A še lepše je to, da znesek, ki se postavlja v letni proračun kot plača tajuikova, se navadno, kakor razkazujejo računski sklepi deželnega zaloga, do zadnjega krajcarja izplača v pokritev stroškov deželne pisarne in da se še posebe od te vsote izplačuje znesek 300 gl. kot nagrada za sestavo poročila deželnega odbora. Ako se tajuikova plača izplačuje drugim uradnikom in služabnikom, naj bi se tudi tajnikov posel opravil glede na poročilo in na druga dela, ki pripadajo tajniku. Ali to se ne godi, marveč dela zastajajo in bati se je velike zmedenosti v deželni pisarni, ako se za časa ne pomore tako, kakor zahteva organizacijski štatut za deželne urade. Z ozirom na to stavljajo podpisani do Njegove Vzvišenosti gospoda deželnega glavarja naslednja vprašanja : 1. Iz katerih razlogov ni še predložil deželni odbor deželnemu zboru poročila o svojem delovanju od zadnjega, do sedanjega zasedanja, kakor zahteva to §. 27. deželne ustave? 2. Ali je izplačal deželni odbor tudi leta 1896 znesek, ki je bil postavljen v proračun kot plača deželnega tajnika, ali del tega zneska, dasi je bilo mesto tajuikovo prazno skozi vse leto, oziroma, ali je deželni odbor prihranil na stroških, proračunjenih za deželno tajništvo in pisarno, oni zuesek, ki je bil namenjen kot plača deželnemu tajniku ? 3. Ali je deželni odbor izplačal tudi iz kreditov dovoljenih za leto 1896 znesek 300 gl. za sestavo poročila deželnega odbora ? 4. Ali je pričakovati, da dobi deželni zbor poročilo deželnega odbora za čas od zadnjega do sedanjega, zasedanja v določenem, kratkem obroku ? 5. Kaj misli deželni odbor ukreniti, da mu bo mogoče izvrševati dolžnost, katero mu nalaga §. 27. deželne ustave ? V Gorici, 3. februarja 1897. Dr. Rojic — A. Muha — Dr. Gregorčič — Berbuč — Alfred Coronini — A. Klančič Lapanja — Grča. Capitano: Prego di leggere la terza. RojiC : Interpelacija deželnega poslanca dr. Aleksija Rojic in tovarišev na Njega Prevzvi-šenost gospoda deželnega glavarja Franca grofa Coronini. Z dopisom od 6. februarija 1896 št. 2606/11. naznanilo je visoko c. kr. namestništvo v Trstu, da je visoko c. k. ruinisterstvo notranjih reči z ukazom od 2. februarija 1896 št. 1666 od-menilo 4000 gl. podpore za občino Sočo in Trento za nakup živeža in piče, da se vsaj deloma odpo-more bedi provzročeni po slabi letini 1895, pozivljaje visoki deželni odbor, da tudi iz deželnega zaloga odmeri podporo. Dopis nameslništva došel je v deželni urad že 7. februarija 1896 pod št. 828. Navzlic temu, da je vis. deželni zbor zboroval 10., 11. in 12. februarija 1896 in je bilo časa dovolj, da mu je deželni odbor stvar predložil, je navedeni dopis namestništva še danes nerešen. Nasprotno pa se prav istemu deželnemu odboru jako mudi s predlogom pod štev. 1 današuega dnevnega reda. Z ozirom na to dovoljujejo si podpisani prašati: Kaj je Vaši Eksceleuci znanega o dopisu pod presentato 7. februarija 1896 it. 828 ? Kako opravičuje slučaj, da se tako važna zadeva humanitarnega pomena ni pravočasno predložila visokemu deželnemu zboru ? V Gorici 3. februanja 1896. Dr. Rojic — Grča — Berbuč — Muha — Klančič — Alfred Coronini — Lapanja. — Tuma. Capitano : Te tri interpelacije, ki so na ine obrnene, predložim deželnemu odboru, da sklene, kako se ima odgovoriti na nje. Le tre iuterpellauze che sono state dirette a me le avanzeró ¡illa Giunta proviuciale onde possa deliberare sulle risposte da darsi. Tuma : Zadnjo interpelacijo sem jaz podpisal po pomoti. Capitano : II signor deputato D.r Tuma dice di avere apposta la sua firma per svista all'ultima delle testé prelette tre interpellanze. Cancello quindi la sua tirina. Commissario Imperiale: Na interpelacijo častivrednega gospoda poslanca Klančiča in tovaršev zaradi kasne zaplembe nekega lista lahko že danes odgovorim, da je policijsko oblastvo sekvestrovalo "La Patria del Friuli* in "Gazzetta di Venezia, ki sta oba prinesla isto, avstrijsko čustvo razžaljivo vest, še istega dne, ko sta lista došla v Gorico. Tuma : Prosim besede. (Čita :) Izjava : Uvažuje, da je nasprotna italijanska stranka odvrnila današnji predlog, naj se poleg obstoječih odsekov ustauovi še upravni odsek, ki je za preustrojitev deželnih razmer neobhodno potreben, in je ista stranka s tem odklonila vsako poroštvo, da hoče-resuo sodelovati z nami na korist cele dežele; uvaiujé, da po dosedanjem postopanju ni mogoče nikakega napredka in prospeha pričakovati, marveč se je po kmečkih občinah davčno breme po dokladah dvignilo od 150 do 300°/0, in da kmečki stan v deželi propada ; uvažuj0, da je vladajoči sistem Nj. preuzvišenosti g. namestnika RinaLlinija tak, (dež. glavar pozvoni) da pospešuje dosedanje neznosno stanje in da se gubi naša narodnost in upliv narodnih poslancev; uvažuj0, da se po sistematičnem poročanju (Dež. glavar pozvoni zopet) Capitano: Devo interrompere il signor oratore. Questa non é una dichiarazione...... Tuma : Torej končam. Prisotni poslanci slovenske narodnosti, izjavljajo, da jim ni mogoče več sodelovati v deželnem zboru, dokler se jim ne da poroštva, da se resno misli preustrojiti deželne razmere; niso pa nasprotni, da se reši redni letni proračun. Y Gorici, 3. februarja 1897. Tutti i deputati sloveni si alzano ed escono dalla sala. Capitano : Non siamo piü in numero legale ; la seduta si chiude da se. Fine della seduta alie 71/i Con slabo razpoložene, ni možno prezračevati je, imajo slab tlak, so postavljene blizo okornega stranišča, so sploh take, da jih ni možno prav snažiti, in kar je najhuje, je to, da so natlačene z blaznimi. Te osamnice se morajo popolnoma odstraniti in nadomestiti z drugimi. Da se doseže ta namen, je posebna mešana komisija sestavljena iz stavbnega in zdravstvenega odbora, mestnega protofizika, nadinženerja stavbnega urada in bolnišničnih primarjev, pred vsem opustila misel, da bi se pridobil prostor s tem, da dosedanjemu poslopju dozida stransko krilo, kar bi pobralo preveč časa in prizadelo prevelike stroške ; dalje opustila tudi drugo misel, da bi se namreč zgradilo novo leseno poslopje za mirne bolnice, a porabili sedanji prostori za togotne, ker se blazni nikakor ne smejo držati v lesenem poslopji, zidana stavba bi pa zahtevala mnogo časa in prizadela preobčutljive stroške, potem pa sklenila da naj se sedanjim nepri-ličnostim začasno odpomore s tem, da se v nekdaj Kansteinovo hišo, ki se zdaj rabi za nalezljive otročje bolezni, spravijo mirne blazne ženske ; na njih mesto pa da se preložijo togotne, odnosno, da se preložijo osamnice v I. nadstropje in da se zgradi posebna, priprosta hišica, v kateri bo osem postelj za Dalezljive bolezni. Vse to bi stalo, in sicer: 1. Uravnava Kansteinove hiše v bivališče mirnim blaznim gl. 250:— 2. Pregradba sobane v oddelku za mirne, da se napravijo osamnice za togotne . ......... 450: — 3. Zgradba novega poslopja za difteritične in škrlatične otroke, namesto Kansteinove hiše, vse skupaj razven vrednosti v to potrebnega zemljišča.................5250:— skupaj gl. 5900:— Seveda bi moral ves ta strošek plačati deželni zalog, kajti, če je zapopadena tudi zgradba poslopja za nalezljive bolezni, je ta zgradba potreben nasledek preložbe blaznih v hišo, katera služi dandanes za nalezljive bolezni, zgradilo bi se poslopje za nalezljive, namesto poslopja za blazne in to iz uzroka, ker se tako poslopje lahko zgradi v par mesecih za 5000 gl., ko bi novo poslopje za blazne stalo nič manj od 16000 gl. in bi se zidalo vsaj 6 mesecev. Sedanjih 6 osamnic bi se pa popolnoma zatrlo, da ne ostane niti spomin na nje. Podpisano županstvo pa mora izrecno naglašati, da, če se preskrbi po na-svetovanem načinu, ne bode druzega uspeha, nego ta, da se izpraznijo sedanje o-samnice, katere so postale nezdrave, ker je bilo v njih zgačenih preveč blaznih; da bodo pa pri vsem tem blazne v obče slabo pospravljene v bolnišnici, da bi se moglo torej s to priredbo potrpeti kot začasno k večemu dve leti; določno pa bi se na smelo drugače priskrbeti, nego z redno blaznico. Uvažuje vse to, usoja se podpisano županstvo podati naslednje predloge: 1. Spoznavši neobhodno potrebo, da se odpravijo kot nezdrave sedanje osamnice za blazne v mestni ženski bolnišnici ter nadomestijo z drugimi spodobnimi, naj d& deželni zalog občini na razpolago 450 gl. za pregradbo sobane sedanjega oddelka za mirne v osamnice za togotne ; 2. Naj da na razpolago drugih 250 gld., da se uravna Eansteinova hiša v bivališče mirnim blaznim; 3. naj sprejme izključno na svoj račun potrebne stroške za zgradbo poslopja za difteritične in škrlatične bolnike kot odškodbo za prostore v Kausteinovi hiši, ki se odstopijo v namen ad 2 in sicer k večemu do 5200 gl.; mesto pa se obveže, da predloži pravilen stroškovnjak in po končanem delu redno ugotovilo. Deželni odbor je priobčil to poročilo namestnistvu v namen, da bi ono izrazilo svoje menenje o njem : opomnil je pa, da bi to, kar in kakor namerava mestni zastop preskrbeti, nikakor ne zadostovalo, dasi gre tu samo za začasuo priredbo. Z dopisom 25. februarja p. 1. štv. 4066 je priobčilo namestništvo odpis svojega odloka istega dne in enake številke, poslanega mestnemu zastopu zaradi pri-merniše oskrbe togotnih blaznih v ženski bolnišnici in potrebne preložbe mirnih v druge prostore. Pri tej priliki je poudarjalo namestništvo, da nikakor ne more več trpeti, da ostanejo stvari, kakor so zdaj in da mora zapovedati, da se odstranijo osamnice koncem prihodnjega marca, izjavilo je dalje, da je čisto nezadostna vsota 2000 gl. ki jo je visoki deželni zbor na razpolago dal odboru za razširjenje ženske bolnišnice, da bi se moglo v njej nastanjevati večje število blaznih žensk, in omenivši, da je dežela dolžna skrbeti za blazne, ki potrebujejo zdravljenja, prosilo je, naj odbor preskrbi potrebnih sredstev, da bo slednjič konec sedanjim zares strašnim razmeram. Vsled tega je deželni odbor z odlokom 4. marca p. 1. štv. 1236 pozval mestno županstvo, naj brž ko brž izvrši nameravana potrebna dela, da se bolje nastanijo blazne, dostavši, da se podpora 2000 gl., ki jo je v ta namen dovolil visoki deželni zbor, izplača v dveh enakih obrokih, prvi ob začetku in drugi koncem dela. Dne 9. marca 1896 je bil v ženski bolnišnici ogled na licu mesta; nav-zočni so bili deželni glavar, odposlanec deželnega odbora dr. France Verzegnassi, predsedniki občinskih odsekov zdravstvenega, tehniškega in dobrodelnega, protoflzik, mestni inžener in pa bolnišnična primarija. Y zmislu namestništvenega razpisa z dne 25. februarja 1896 štv. 9066 je komisija po pregledanju prostorov sklenila, da se odpravijo sedanje osamnice ter zgradb v prvem nadstropju poslopja, da se Kansteinova hiša uravna v otroško bolnišnico, mirnim blaznim pa da se odkažejo tisti prostori, katere zavzemajo do zdaj otroci in slednjič, da se difteritični in škrlatični bolniki spravijo v pomožno bolnico (lazaret) v Canduttijevi hiši. Z uradnim pismom 9. marca 1. 1. štv. 3036 je mestno županstvo poročalo ob izidu tega lokalnega ogleda ter ob enem prosilo, naj se mu nakaže prvi obrok podpore, zatrjevaje, da se nemudoma izvrše vse nameravane zgradbe in poprave. Na to je deželni odbor nakazal polovico dovoljene podpore. S pismom 1. maja 1896 štv. 3244 je mestno županstvo priobčilo stavbno poročilo, po katerem bi neizogibne priredbe v bolnišnici prizadele skupnega stroška 3265 gl., dodavši naslednje opombe : „Vsled teh priredb bode neobhodno potrebno, da se preloži mrtvašnica, ki je zdaj tik otroške bolnišnice in porodilnice, kar bo stalo 2060 gl., in da se preloži soba za razkuževanje, oziroma da se zgradi za ta namen novo poslopje, kar prizadene zopet 1700 gl. stroška, tako da bo treba potrositi skupaj 3760 gl. Priredbe obstoje v takih delih, ki se izvrše v edini namen, da bo možno bolje nastaniti blazne ; to so taka dela, katerih nikakor ni trebalo bolnišnici kot taki in zato se tudi ne morejo kakor si bodi naložiti občini, ampak pripadejo deželnemu zalogu, na kojega račun so naročena in se izvrše. Prav za prav bi se morali istemu zalogu naložiti tudi zadnji dve deli, za koji bo trebalo potrositi še 3760 gl., kajti, kakor se je že poprej omenilo, postali sta ti deli neobhodno potrebni vsled izvršitve prvih, katera samo dopolnjujejo. Glede pa na to, da se po njih popolnijo higijenične razmere bolnišnice in lazareta, in s posebnim ozirom na to, da je po milosti Nj. Veličanstva presvitlega Cesarja došlo bolnišnici iz XXX. državne loterije pri 8000 gl. za zboljševalna dela v bolnišnici, ne mara podpisano županstvo kakor si bodi izkoristiti vslužnosti vele-slavnega oblastva, torej ne ostaja pri tem, da bi tudi ta strošek prevzel deželni zalog, mariveč se hoče v ta namen poslužiti omenjenih 8000 gl. ; enake odpovedi pa ne more izreči gledš presežka 1300 gl. za deli ad 1 in 5, za kateri se je dovolilo 2000 gl. Teh del bi ne bilo nikakor potreba, ako bi ne šlo za to, da se spodobno nastanijo blazno. Glede tedaj na to okoliščino; glede na to, da se je v teku izvršitve ponudila prilika, da se uvede kaka prememba v prvotni program, po kateri pre-membi bi se brez znamenitega večjega stroška ponudila deželi trojna velika korist in sicer prvič ta, da se nastani lahko 6 nesnažnih blaznih več v sedanjih pritličnih stanicah, katere se nalašč za to ohranijo in primerno priredi ; drugič, pa bo možno nastaniti še deset mirnih blaznih več, za katere se priredi sobana, ki služi dandanes usmiljenim sestram kot delavnica, katera se preloži, in tretjič, da se vsled te pre-ložbe jedno celo bolnišnično krilo odmeni v izključno porabo blaznim, jeden del za to-gotne, drugi za mirne. Glede na to, da bo mogla potem dežela, dokler se ne zgradi nova blaznica, primerno nastaniti ne samo toliko blaznih, kolikor jih je bilo nastanjenih do zdaj, ampak da jih bo mogla oskrbeti še 16 več; glede torej na te znamenite koristi za deželo, in uvažuje na drugi strani, da se mora občina vsled priredb, ki se izvršujejo v bolnišnici, obremeniti sč stroškom 3760 gl. za zgoraj navedena dodatna dela, in da preložba oddelka za nalezljive bolezni v lazaret, kateri je ločen in oddaljen od bolnišnice, prizadene še večje stroške, ker bo treba skrbeti za posebno zdravniško postrežbo, nadzorstvo in pomočno osebje; glede na vse to, izraža podpisano županstvo trdno zaupanje, da veleslavui 3 odbor, preverjen po navčdenih razlogih, sprejme na svoj račun ves strošek zadevajoč dela, ki se izvršb na račun in v korist dežele in sicer vsoto 3300 gl., to je vrh že dovoljenih 2000 še 1300 gl. Podpisano županstvo mora tem bolj trditi to zahtevo, ker ne preostaja niti mestnemu, niti bolnišničnemu zalogu toliko, da bi mogla opraviti ta strošek. Utegnilo bi se morda ugovarjati, da dobi bolnišnični zalog 8000 gl. iz državne loterije ; a pomisliti se mora, da se je od teh zastavilo že celih 3760 gl. za zgorej omenjeni neizogibni dve deli, da je zraven tega nujno potrebno, popraviti vsa stranišča in preložiti periluico in da bo samo za to zadnje delo trebalo veliko več denara, nego ga ostane na razpolago. Po vsem tem prosi podpisano županstvo, veleslavni deželni odbor naj blagovoli zraven že odločenih 2000 gl. dovoliti še 1300 gl., da se izvrše v mestni ženski bolnišnici ona dela, katerih je potreba, da bodo bolje nastanjene blazne ženske." Ysled tega poročila je odbor nakazal drugo polovico podpore. Kar pa tiče zaprošeni povišek 1300 gl., je zahteval, naj mu županstvo predloži obrise nameravanih del in podroben, od starešinstva potrjeni stroškovnjak, potem da odloči, kako in kaj. Z uradnim pismom 12. julija 1896 štv. 6487 je mestno županstvo predložilo zahtevani tehniški operat, potrjea od občinskega starešinstva, razkazujoč skupni potrošek 4021 gl., tako da je bilo potreba še večjega doneska iz deželnega zaloga, to je, namestu 1300 gl. 2021 gl. Županstvo je opravičevalo ta povišek tako-le : „Ta razloček je razlagati s tem, da se je sklep z dne 6 junija 1896 naredil na podlagi popolnih obrisov, novi sklep pa se opira na podrobne stroškovnjake, ki razkazujejo natančno dejanski potrošek ; ta se pa po nobenem načinu ne prekorači niti za vinar ne, ker so sedaj v stroškovnjakih zapopadne vse najmanjše podrobnosti. Skupni potrošek se utegne zdeti morda na prvi pogled nekoliko pretiran; toda, če se pomisli, da se je po priredbah, kakoršne so v načrtu, odkazalo jeduo celo krilo v I. nadstropju blaznim ženskam v porabo, da je torej oddelek za blazne prav povoljno oskrbljen s prostori, da je čisto ločen, da ima 6 novih osamnic, ki so se izvrstno sponesle in so odmenjene togotnim; da se je ohranilo pritličnih 6 osamnic, pa da so se vse popravile, tako da so zdaj pripravne za nesnažne blazne ; da so se morale kot neizogiben nasledek teh priredb izvesti v nekdaj Kansteinovi in Candutti-jevi hiši korenite prezidave, katerih bi drugače ne bilo potreba; če se pomisli, da s plačilom zneska, ki se zahteva enkrat za vselej, pride deželni odbor v položaj, da preskrbi za čas, dokler se ne zgradi vsa kakor potrebna deželna blaznica, primerno zavetišče vsem blaznim ženskam naše dežele, ker jih bo odslej možno sprejeti poprečno vsaj 100 ; če se vpošteva ta korist, pa tudi ona, ki je v zdravstvenem oziru še veliko važniša, da se sme samo po novih priredbah smatrati bivanje blaznih v mestni ženski bolnišnici kot dopustljivo ; če se vzame vse to v poštev, mora se priznati, da strošek ni niti prevelik, niti slabo uporabljen. Da pa pristoja plačilo tega stroška edino deželi, o tem pač ni treba nobenega dokaza, saj je dežela dolžna skrbeti za blazne." Ker se deželni odbor ni smatral pooblaščenega, da bi prekoračil od visokega zbora dovoljeno podporo, pripomnil je občini dne 5. avgusta 1897 pod štv. 3360, da namerava v prihodnjem deželnozborskem zasedanju predlagati, naj se za priredbo mestne ženske bolnišnice kot dopolnitev deželnega doneska dovoli še vsota 2021 gl. Z vlogo 10. avgusta 1896 štv. 9195 je mestno županstvo ponovilo prošnjo, da bi se mu nakazala omenjena vsota ; prigovarjalo je, naj bi se to storilo predplačilo s pridržkom pozneje zborove potrdbe ; a deželnemu odboru se ni zvidelo, da bi odnehal od svojega sklepa. Ker se je razširil oddelek za blazne v ženski bolnišnici, nastala je neobhodna potreba, da se pomnoži tudi dotična oprava. Mestno županstvo je razložilo v svojem poročilu z dne 1.2. julija 1896 štev. 7589/111, da je bilo že takrat v oskrbi 85 žensk, to je 72 blaznih, 13 pa v opazovanji, ko je bilo popolnih postelj samo 68, tako da je moralo 16 žensk ležati na priprostih slamnjakih. Ker je zdaj možno sprejeti do 100 žensk in ker je za zavod dostojno, da tudi oprava sob odgovarja zboljšanju, ki se je uvedlo v prid bolnicam dotičnega oddelka ; ker je dalje v javni bolnišnici neobhodno potrebno, da ima vsak bolnik na svojo razpolago posteljo z vso potrebno opravo, prosil je mestni zastop, naj deželni odbor preskrbi 32 postelj in kar treba. Na to je dal odbor kupiti 32 popolnih postelj (železne postelujake, elastične podlage, žimnice in žimnata podglavja, volnene in bombažaste odeje, rjuhe, blazine, površuice in nočne mizice); vse skupaj je stalo 1772 gl. 84 kr. Ker ostanejo te stvari deželna lastnina, dal jih je odbor zabilježiti v deželnem inventarju. Pogozdovanje Dotacijo 2000 gl. za pogozdovanje Krasa smo izplačali za leto 1896 de- • Vi gozdorejskega, deloma iz deželnega zaloga, iz prvega 1250 gl., iz druzega Odb. stv. 2996 in 2997 1. 1896. P* «70 gl. Komisija za pogozdovanje Krasa je podala z uradnim pismom 19. junija 1896 št. 169 podrobno poročilo o svojem delovanji in pa svoj obračun za leto 1895. Poročilo se glasi blizo tako-le : I. Seje. Komisija je imela v tem letu samo dve seji; istočasno so se zbirale tudi ožje komisije za politične okraje goriški, gradiški in sežanski v seje, da so rešile svoja navadna opravila. Stroški za seje so znašali skupaj 67 gl. 30 kr. II. Pridobitev zemljišč. V preteklem letu začeto postopanje proti občini Opatjeselo radi razlastitve zemljiščne parcele 5/2 v davčni občini Vertoče, obsegajoče 61-0794 hektarjev in parcele l/2 del a v davčni občini Opatjeselo obsegajoče 28 4957, se je letos dovršilo s tem, da je vis. c. kr. narnestništvo razsodilo, naj se ona pravokrepno v pogozdo-valni kataster sprejeta zemljišča posilno razlasti v korist zalogu za pogozdovanje goriškega Krasa, določivši po komisijski cenitvi kupno ceno s 4209 gl. 58 kr. Ko je ta razsodba že zadobila pravno moč, so se nekateri občinarji pritožili proti njej na visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo ; a razsodbe ni bilo še do konca leta. Komisijski stroški za razlastitev so znašali 50 gl. 50 kr. III. Pogozdovanje. Ker je visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo dovolilo tudi za leto 1895 višo državno podporo pogozdovalnemu zalogu, smo mogli še nekoliko več sveta po-gozditi, kakor v poprejšnjem letu. Na novo pogozdeno površje obsega 227"27 hektarjev; na njem je nasajenih 1,965.160 rastlin (v poprejšujem leta je bilo 182 76 liekt. z 1,603.750 rastlinami). Novi nasadi so razdeljeni toko-le po politiških okrajih: a. ji a s a d i v lastni upravi: občin zemljišč, hektarjev, rastlin Gorica 24 29 88-80 801.000 Gradišče . 12 17 22 70 208.450 Sežana 40 46 86'90 799.100 Skupaj . .....76 92 198-40 1,808.550 b. p o d p i r a n i zasebni nasad i: občin zemljišč, hektarjev, rastlin Gorica • • • • • 9 11 28-57 154.410 Gradišče . .....4 4 0-30 2.200 Sežana — — — — Skupaj...... 13 15 28-87 156.610 Poboljšave in dopolnitve se raztezajo na velik del poprej pogozdenih zemljišč in so pobrale skupaj 1,369.480 rastlin (v poprejšujem letu 1,884.300). Presadilo se je torej vsega skupaj 3,334.640 rastlin (v poprejšnjem letu 3,488.050) in sicer naslednjih vrst: Borovcev ........ 3,043.070 smerek....... 248.070 mecesnov in..............14.500 jelš................29.000 Za nove, v lastni upravi dovršene nasade smo potrosili 5462 gl. 80 kr. Iz tega sledi, da znašajo stroški za nove nasade — za 1 hektar 27 gl. 53 kr., oziroma za presajenje 1000 rastlin 3 gl. 2 kr. Po posameznih političnih okrajih kažejo se naslednji poprečni stroški za pogozdovanje: poprečno za 1 hektar za 1000 rastlin Gorica 2009 gl. 75 kr. 22 gl. 63 kr. 2 gl. 51 kr. Gradišče 834 „ 42 „ 36 „ 76 „ 4 „ — „ Sežana 2618 „ 63 „ 30 » 13 , 3 „ 28 „ V teh stroških ni zapopadeno to, kar stane izkopanje jam, ker so jih izkopali zemljiščni lastniki sami. Samo za izkopavanje jam na občinskem zemljišču v Dol-Otlici, v polit, okraju goriškem, so se stroški založili z dovoljeuo državno in deželno podporo. Za poboljšave je šlo 3604 gld. 27 kr. in poprečna- cena za razkopavanje starih jam in nasajenje 1000 rastlin se računi na 2 gl. 87 kr. Zasebne nasade smo podpirali s tem, da smo brezplačno podeljevali potrebne rastline. Vse druge stroške so poravnali posestniki sami. Vsi stroški za nove nasade, poboljšave, za prevažanje rastlin na mesta odločena za pogozdenje so znašali 9067 gl. 7 kr. Ker je bilo za časa sajenja vgodno vreme in so se delavci za pogozdovanje v sežanskem okraju najemali s Kranjskega — večinoma dekleta, ki so jako pripravna in navadno nagleje delajo od domačih, so se znatno olajšali stroški za delo. Dežja je bilo zadosti, da je ohranil zemljo ves čas vlažno ; sicer bi jo bili morali dova-žati. Samo v tržiškein okraju smo morali mnogo zemlje dopeljati, posebno ker so bila tla preplitva, da bi bila mogla ohraniti rastline v prvem letu. V novih nasadih se ni sprijelo, ali je posahuilo, v nekaterih krajih več, v drugih manj in sicer od 35 do 80 od sto rastlin. Samo jeden nasad, oni na hribu sv. Valentina v šmavrski občini pri Gorici, se je ponesrečil popolnoma, ker je od 21.000 nasajenih ostalo po enem letu samo kakih 300 rastlin. Navadno gredo nasadi deloma podzlo, če jih poleti pritiska trajna suša, ali pa če je v kakem kraju mnogo podjedov, kakor o. pr. lani na Trnovem in v Čepovanu v goriškem polit, okraju in pa na Barki, v Škofiji, Lokvi, Gorenji, Gabro-vici, Koprivi, Volčjem Gradu in Pliskovici v sežanskem okraju. Tudi druge škodljive žuželke so nadlegovale nasade ; tako je borov sukač (Kieferntrieb\vickler) nastopal povsod; laška sprevodnica (Pinien-Processions-Spinuer), katero smo v poprejšnjih letih videli samo v niže ležečih nasadih goriškega okraja, se je prikazala lani tudi v vših legah in prvič je napadla nasade v škrbinski občini na Krasu ; tu pa tam je bilo videti borovo grizlico (Kiefernblattwespe), a nikjer ni pretila posebna nevarnost po teh žuželkah, ker so posestniki pogozdenih zemljišč, dasi ne povsod prav radi, škodljivke pokončevali. Tudi občinski gozdni in poljski čuvaji so pri tem delu marljivo pomagali. Po sporočilu c. kr. gozdnega nadzorovalnega komisarja v Sežani se je prikazal tudi mali rujavi rilčkar Pissocles notatus v štiri do šestletnem gozdnem nasadu „Videz" občine Rodik. Ker hira ta nasad na prav revnih tleh, je pač že po naravi vgodno bivališče takim škodljivcem. Po poizvedbah zastran nastopa te žuželke se je doznalo, da so jo zatrosili z neolupljenimi borovimi in smrečjimi koli, kakoršne rabijo za plote ali ograde. Ti so došli s Kranjskega in so ležali na kolodvorih istrske državne železnice Divača-Herpelje in od tam se je gomazen zanesla v gozdne zasade. Zato je preskrbelo c. k. deželno gozdno nadzorstvo v Trstu, da bodo odsihdob na želez-ničnih postajah hranili in rabili samo olupljeu les za ograde. Tudi po požaru so trpeli nekateri nasadi. Iz neznanih uzrokov je nastal požar v dveh nasadih, v Koprivi in Skopem v obsegu 25 hekt. oziroma 0'4 hekt^ ter učini! škode v prvem sa 200 gld., v dragem za 23 gl. Pri pokončevanji borovega sukača se je po neprevidnosti v občini Malidol vnel nasad in je pogorel na površju 550 štirjaških metrov, prizadevši 16 gl. 50 kr. škode. V občini Doberdobu je nepreviden kadivec zapalil prav redek nasad obsegajoč 8 hektarjev; ta požar je naredil 96 gl. škode. Dalje je pogorel med varstvenim zidom in železnico ležeči del gozdnega nasada, pare. štv. 55/ž v davčni občini Divača v obsegu 1041 štirjaških metrov. Tu je iskra švignila iz lokomotiva in zakrivila požar. Vsled tega smo dali celi zvunaj varstvenega zidu ležeči nasad posekati in tla ogoliti in tako napraviti varstveni pas, da se se bolje zavaruje za njim ležeči obširni uasad. Da se kolikor možno zaprečijo požari, ukrenili smo tudi v preteklem letu, da se je ob železnici, potem ob potih in na nevarnih mestih sploh trava s srpom požela in proč spravila in samo v Rodiku smo morali uradoma preskrbeti, da se je to delo opravilo na račun zamudnikov. V varstvo nasadov smo dali v rodiški oHčini postaviti šest svarilnih tabelj, v zagrajski pa štiri in zazuamiti meje nasadov z apnom ali z slamnimi snopiči. Prestopkov gozdnega zakona in gozdno-policijskih predpisov je bilo vseh skupaj 50 in sicer: 1. protizakonitega sekanja 34 slučajev, 2. previsokega posekanja vej 1 slučaj, 3. pašnje po nasadih 7 slučajev, 4. dobave stelje 1 slučaj, 5. poškodovanja svarilnih tabelj 2 slučaja, 6. zaradi požara 2 slučaja, 7. zaradi škode po divjadi 1 slučaj in 8. zaradi škode po vojaških vajah 2 slučaja. Z ozirom na veliko obsežnost nasadov je število ovadeb vsakakor malo, in to dokazuje zadostno, da se ljudstvo le redko kdaj loti nasadov ; kjer ima pa ono vsled posebnih določil služnostne pravice po nasadih, oglašajo se dotični posestniki pri pristojnem političnem oblastvu, da jim dovoli vzeti, kar jim gre užitka. Gozdno nadzorovalno osebje nakazuje take užitke in nadzoruje dotičuo delo. Nasadi so se z vso paznostjo oskrbovali in vzgojevali, kjer je bilo potreba, so se drevesa s pravilnim obrezovanjem pomlajevala itd. IV. Braniki. Akopram je zelo važno, da se za ohranitev in varstvo narejenih nasadov jtgradč braniki ali brambeni zidovi, smo mogli, ker je bilo v ta namen premalo denar» na razpolago, samo najuujuiše zgradbe podpirati in sicer v davčnih občinah : Vižovlje 828 dolg, 80 cm visok, 50 cm debel branik po 20 kr.; ker se je že leta 1894. na račun plačalo 35 gld., poravnalo se je še 130 gld. 60 kr.; Vermeljan-Selce 555 m dolg, 1 m visok, 50 cm debel branik po 20 kr. — 111 gld.; Ravnica 987 m dolg, 1 m visok, 50 cm debel branik po 20 kr. — 197 gld. 40 kr. skupaj 2370 m zidu, za koji se je dovolilo na ime podpore 474 gld., in za leto 1895 plačalo gld. 439:—. Dalje se je plačalo za 1962 metrov dolgi branik, ki se gradi v zagrajski občini — po 20 kr. meter na račun „ 100:— in za popravo zidu na pare. štv. 55/, v davčni občini Divača . . „ 2:40 Skupaj je stala zgradba branikov gl. 541:40 Škrbinska občina je na svoje stroške z zidom ogradila svoje v pogozdenje odločeno zemljišče „Kačiiik". Zaradi zgradbe še nekaterih branikov se pogaja komisija z občinama Tržič, Pliskovica in Volčjigrad ; a stvar še ni končaua. V. Vzdrževanje semenišč. Razun obstoječih treh drevesnih semenišč, ki jih ima komisija, in sicer v Ivomnu v obsegu ........ V (JOI IC1 yj ff m • • • • • • • « v Še m pasu .......... li a sej ali smo v trnovski občini mecesue na zemljišči obsegajočem katero nam je brezplačno prepustila občina; tako da so obsegala naša semenišča leta 1895. vsa skupaj ........ štirjaških metrov površine. Na teh zemljiščih smo nasejali leta 1895 m* 7940 3500 2816 100 14.356 Seme Gorica Šempas Ternovo Komen Skupaj borov ....... 59.8 50.00 32.00 141.8 paroliu. borov..... 5 — — — 5 smerek....... 14.9 5.0 — 8.0 27.9 mecesnov...... 2.0 — 8.0 — 10.0 — 10 — — 10 skupaj 81.7 65.0 8.0 40.0 124.7 vrednost v goldinarjih 156.34 126.68 8.80 80.65 372.74 Seme parolinjevih borov nam je, kakor druga leta, tudi letos brezplačno podelilo c. kr. deželno gozdno nadzorstvo. Te setve so se razun jelš prav dobro sponesle; jelšja setev v Šempasu pa se je polnoma ponesrečila. V sameniščih je bilo koncem leta 1895 rastlin: v Gorici 900.000 borovcev, 32.000 parolinijevih borovcev, 250.000 sme-rek, 14.000 inecesnov, skupaj 1,196.000 komadov; v Šempasu 775.000 borovcev, 36.000 smerek, skupaj 811.000 rastlin; na Trnovem 60.000 mecesnov; v Komnu 420.000 borovcev, 130.000 smerek, skupaj 550.000 rastlin. Vsega skupaj 2,095. borovcev, 32.000 parolinijevih borov, 416.000 smerek, 74.000 mecesnov, torej skupaj 2,617.000 rastlin. Šibkejih rastlin smo presadili v šempaskem semenišči 140.000 borovcev in 101.000 smerek, skupaj 241.000 rastlin. V letu, o kojem poročamo, porabili smo iz komisijinih semenišč naslednje množine raslin za stalne nasade : borovcev smerek skupaj Gorica...... 480.300 — 489.300 Šempas..... 826.600 104.650 931.250 Komen...... 755.000 37.200 792.200 skupaj 2,070.900 141 850 2,212.750 Dalje je komisija iz svojih semenišč prepustila c. kr. namestništvu v Trstu za razdelitev med posestnike: 75.185 borovcev, 105.450 smerek in 2050 paroiinijevih borov in zraven tega je odstopilo c. kr. spodnje avstrijskemu namestništvu 200.000 borovcev, ker so bili preveč razviti in torej ne dobro porabni za pogozdovanje Krasa. Torej je šlo leta 1895. iz komisijinih semenišč vsega skupaj 2.595.435 rastlin. Na drugi strani pa je prejela komisija iz državnih semenišč za pogozdovanje Krasa: boroveev smerek mecesnov jelš 876.400 75.650 8.000 14 000 skupaj 974.050 rastlin Vrh tega so si nekateri posestniki za svoje nasade oskrbeli 15.000 rastlin. Za pogozdenje zemljišč gozdnega erarja, zabiljVženih v pogozdovalnem katastru je gozdni erar sam preskrbel in dal na svoje stroške nasaditi potrebno število rastlin in sicer 95.770 borovcev, 30.570 smerek in 6500 mecesnov. Vzdrževanje vseh štirih drevesnih semenišč je stalo skupaj 1516 gld. 64 kr.; ta trošek se razdeluje na posamezna semenišča in na potrebščine tako-le : Potrebščina Semenišče Gorica Šempas Ternovo Komen Skupaj v goldinarji i zakupščiua...... delavci....... gnoj........ zakrivalo...... inventar...... ranni stroški ..... Skupaj 32.00 324.74 40.96 50.60 5.40 7.91 28.00 214.38 126.68 28.97 42.25 3.42 18.72 8.80 1.70 45.00 260.26 80.65 13.32 21.00 5.54 105.00 818.10 372.47 83.25 115.55 5.40 16.87 617.95 443.70 29.22 425.77 1516.64 Nadaljevali smo poskušnje z umetnimi gnojili (kali-amonjakov fosfat) in zopet s prav dobrim uspehom ; kajti pognojene rastline so se prav krepko razvile, kar se je posebno očitno pokazalo pri smerekah. Tudi koncentrovau goveji gnoj (od tvrdke: Singer, Zweig & Comp, na Duuaji), z dvema deloma zemlje, se je prav dobro sponašal; rabili smo ga za pokrivanje semena. Vsled tega se ni delala skorja po "vrhu in rastlinam je gnoj dobro ustrezal, zlasti ker je močna umetna gnojila vpo-rabljati še le v drugem letu. Na goriškem drevesnem semenišču je bilo pomladi vse polno podjedov; preganjali smo jih na razne načine, a nič ni hotelo pomagati. Slednjič smo z vsikalom „pal injecteur de Gastin" po vsem, 1100 m- obsegajočem zemljišču vsikali bencin in s tem smo v kratkem popolnoma uničili škodljivo gomazen. To sredstvo je po ceni in se lahko izvaja. Tudi nadležne krte smo z enakim vsikanjem pregnali iz gred. Ker ne zadostuje več drevesno semenišče v Gorici za čedalje množečo se potrebo rastlin in ker je nismo mogli razširiti, sklenili smo, popustiti dotično zemljišče ter smo ob enem v zakup vzeli drugo 5476 m2 obsegajočo, primerno njivo v mestu za letnih 90 gl, in na njej smo leta 1896 napravili novo semenišče, a staro popuščamo polagoma. VI. Gozdno nadzorstvo. V gozdnem nadzorstvu se je v tem oziru nekaj spremenilo, da je komisija namestila gozdnega poinagavca in ga odkazala v službovanje c. kr. gozdno-nadzorstve-jiemu komisarju v Gorici. On oskrbuje zraven pisarskih poslov tudi službo paznika pri pogozdovanji v občinah Solkan, Kronberg, Ravnica, Loge, Trnovo, Grgar, (Jepovan, Št. Mavr in Renče. S tem se je razbremenil nekoliko c. kr. gozdnar v Gorici, kateri zdaj lažej opravlja gozdno-polieijsko službo. Štiri c. kr. gozdnarje in tri gozdne čuvaje pogozdovalne komisije so tudi v preteklem letu občinski gozdni in poljski čuvaji podpirali v njih službi; zato smo med 24 posebno zaslužnih čuvajev razdelili 200 gld. skupne nagrade, po 5 do 15 goldinarjev vsakemu. VII. Pogozdovalni kataster. Začetkom leta 1895 so bila po §. 5. zakona z dne 9. decembra 1883 (dež. zak. štev. 13 iz leta 1884) v pogozdovalnem katastru pravokrepno zabilježena naslednja površja: občinskih zemljišč ..... zasebnih „ ..... gozd. erarja zemljišč ..... komisijiuih ...... Tej površini je po komisijskih sklepih doraslo odpadlo ...... torej je do konca leta doraslo in končno staoje znaša . 6257-0120 hektarjev 1916-4708 168-1395 5-7864 kupaj 8348-3087 hektarjev 6-0405 hektarjev 2-7818 3-2587 hektarjev 8351-5674 hektarjev Ker se je po sumaričnem izkazu do zdaj uže pogozdilo . 1805-9570 „ trebalo bo pogozditi še...... 6545'6104 n VILI. Dogovori zastran izvajanja in podpiranja nasadov. Takih dogovorov ni bilo v preteklem letu, ker so vsi zemljiščni posestniki zadovoljni s tem, da komisija preskrbuje in nagaja rastline, oni pa da na svoje stroške napravljajo jame. Samo gozdni erar izvaja na svojih zemljiščih vse nasade na lastne stroške. Res je sicer, da se zemljiščni posestniki na mnogih krajih ustavljajo izkopavanju jam iu da morajo gozdni organi z vso odločnostjo posredovati v namen, da se pravočasno iu prav dovrši to delo. Ljudstvo pa se v obče ne protivi brezplačnemu izkopavanju jam, morda zaradi tega, ker je nasprotno pogozdovauju Krasa, mariveč ker je poizvedelo, da plačujejo v sosednjih deželah stroške za izkopavanje jam deloma ali čeloma iz pogozdovalnih zalogov, akopram imajo tam v tem ozira enuk zakon, kakoršeri je naš. Pri nas se zakon strogo izvaja, drugod ne; ljudstvo pa kaže na sosedne dežele ter zahteva enako postopanje kakor tam. IX. Razne stvari. Kakor v poprejšnjih letih, popraševala so politična oblastva tudi v preteklem po mnenji pogozdovalne komisije vsakrat, kadar so se imele dovoljevati služnosti, ali kadar je šlo sploh za naredbe na zemljiščih odločenih v pogozdenje. Enako se je tudi komisija obračala do političnih oblastev, kadar je menila, da bi bilo njih posredovanje v gozdno-policijskem oziru potrebno. Ker se je povekšal državni donesek za pogozdovalni zalog, poraslo je tudi delovanje .iomisije in tedaj so se namnožila tudi njena blagajnična opravila, koja nalagajo blagajniku in knjigovodji mnogo dela. Tu podajamo sumaričen pregled o denarnem prometu pogozdovalne komisije leta 1895 in pa v dobi od njene ustanovitve do konca leta 1895. a o PREDMET Leta 1895 Od kar obstoji komisija gl. | kr. gl. j kr. Dohodki: 1 Državni donesek . . . 2 Deželni donesek . . . 3 Obresti naložene gotovine 4 Razni dohodki . . . 12000 — 2000 -56 60 5 50 99450 — 14750 — 1350 43 5915 26 Skupaj . 1406210 121465 69 Stroški: 1 Za nakup iu razlastitev zemljišč . 2 Za pogozdovanje ..... 3 Za zgradbo branikov . . . . 4 Za vzdrževanje drevesnih semenišč 50 50 1813 00-5 9199 61 77901 66-5 54140 5808 67 1516 64 16978 69 5 Zapored, štev. PREDMET Leta 1895 Od kar obstoji komisija gl- kr. g-1. kr. 5 4 56 4 56 6 Za gozdno nadzorstvo ...... 1742 40 11433 98 7 Za pogozdovalni kataster..... — 780 47 8 Komisijski stroški....... 67 30 1090 09 9 Pisarnični stroški........ 80 36 725 16-5 10 140 — 2075 — 11 105 84 1311 55 Skupaj . . . 13448|61 119928 85 Osebne spremembe. Ker se je dosedanji c. kr. deželni gozdni nadzornik Anton Rossipal, povikšan v c. kr. gozdnega nadsvetnika, pozval v ministerstvo za poljedelstvo, kjer je zdaj predstojnik IV. oddelku, izstopil je iz pogozdovalne komisije in njegov naslednik, sedanji c. kr. deželni gozdni nadzornik Josip Pucich, je po zakonu član komisije. Za cestna in drn- I. Cesta od Kanala skozi Avče do Vogerščka. — Sklep vis. deželnega ga javna dela do- j^j-a z ^ne 12. februarja 1896 zastran te ceste smo z dopisom 19. istega meseca voljene podpore. . štv. 774 priznanih c. k. namestništvu v Trstu m kanalskemu cestnemu odboru. Ta je sporočil z uradnim pismom 9. nasled. marca št. 36, da je uže začel graditi nameravano cesto in da je za prva dela med Kanalom in Bodrežem in Bodrežem in Logom potrosil že nad 14.000 gl., in ker je v ta namen postavil tudi v svoj proračun vsoto 3000 gld., je prosil, naj bi se čim brže nakazala odplačila deželnega in državnega doneska, da more nevtegoma nadaljevati delo. Odbor je poslal ta spis namestništvu, prosivši, naj ga predloži minister-stvu, da izjavi zagotovilo državnega doneska 50.000 gld. v zmislu pogoja v 1. točki dotičnega deželnozborskega sklepa. Namestništvo je odvrnilo z dopisom 18. septembra 1896 štv. 15.362, da se mora po razpisu vis. c. k. ministerstva za notranje stvari z dne 12. julija 1896 štv. 15.482 državni donesek 50.000 gld. razdeliti med dva cestna kosa Kanal-Vo-geršček in Vogeršček-Sv. Lucija tako, da dobi prvi 28.000 gold., drugi pa 22.000 gld. Prizuanilo je dalje^ da je po prejetih naročilih naložilo c. kr. nadinženerju Bo-navia, naj pregleda načrt, na katerem bi bilo kaj spremeniti in ob enem je nakazalo 3000 gld. na račun prvega odplačila državnega doneska. Glede na to, da namera visoke vlade, da bi se donesek 50.000 gld. razdelil med oba okraja kanalski in tolminski, ni nikakor odgovarjala pogojem deželnozborskega sklepa, smatrali smo za svojo dolžnost, podati c. kr namestništvu sledeči ugovor: „Podpisani odbor se podviza javiti iskreno zahvalo visoki c. kr. vladi za izdatno podporo 50000 gld., ki jo je po sporočilu visokega namestništva z dne 18. septembra t. ]. štv. 15382 dovolila za cesto, katero grade na levem bregu Soče od Kanala do Sv. Lucije, a dodati mora vendar naslednje pomisleke : Visoki deželni zbor je se svojim sklepom z dne 10. februarja 1806 dovolil kanalskemu cestnemu odboru 15.000 gld. podpore, ki bi se nakazala v treh enakih letnih obrokih po 5000 gld., toda razločno za kos od Kanala skozi Avče do meje kanalskega okraja ob potoku Vogrščku, za kateri se je proračunilo 100.000 gld. potroška in s pogojem, da prevzame država 50 odstotni donesek v naj više m iznosu 50.000 gold. in da zagotovi kanalski cestni odbor za isti namen 35 odstotni donesek v najvišem iznosu 35.000 gld., da bi bil po tem načinu založen omenjeni potrošek za zgradbo ceste od Kanala do potoka Vogrščka, kolikor je namreč te ceste v kanalskem okraju. Ker se je zvidelo visokemu c. kr. ministerstvu za notranje stvari, da je podelilo podporo 50000 gld. za celo črto od Kanala do Sv. Lucije, bi se za cestni kos, ki ga je imel za zdaj v mislih visoki deželni zbor, to je za kos od Kanala do potoka Vogrščka, odkazalo samo 28.000 gld. ter bi ostala proračunjena vsota 100000 gld. nepokrita za 22 000 gld. Te bi moral prevzeti kanalski cestni odbor vrh onih 35.000 gld., ki gredo že zdaj na njegov račun, tako da bi moral cestni okraj skladati v založbo stroškov za zgradbo te ceste nič manj nego 57.000 gl. Jasno je pa, da bi bilo tako ogromno breme za okraj, katerega je vštevati med najrevnejše v celi deželi, skoro da neznosno. Na drugi strani pa bi tudi deželni odbor, kateri je navezan na določilo poprej omenjenega deželnozborskega sklepa, ne mogel začeti nakazavati deželne podpore, ki je odločena edino za zgradbo ceste od Kanala do Vogrščka, ako bi visoko c. kr. ministerstvo ne hotelo preklicati svoje odločbe zadevajoče razdelitev 50.000 gld. med dva okraja kanalski in tolminski, ter nakloniti celo podporo v korist kanalskemu cestnemu odboru za cestni kos od Kanala do Vogrščka v zmislu prej navedenega deželnozborskega sklepa. V tem položaju usoja se podpisani odbor naprositi visoko namestništvo, naj blagovoli prizadevati si v namen, da odloči visoko c. kr. ministerstvo celo državno podporo 50000 gld. za dovršitev prvega cestnega kosa od Kanala do meje tolminskega okraja pri potoku Vogrščku in da kakor hitro mogoče sklene, kar mu je v tej zadevi skleniti, da bode možno delo brez zamude nadaljevati, kar bi bilo v veliko pomoč prebivalstvu kanalskega kraja, katero je vsled letošnjih izrednih razmer in slabe letine v hudih stiskah. Z dopisom 25. novembra 1. 1. štv. 24360/11 je sporočilo namestništvo, da je sklenilo visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari, kakor stoji v njegovem razpisu z dne 15. istega meseca štv. 36279, nakloniti državno podporo, ki je odločena za zgradbo ceste med Kanalom in Tolminom na levem bregu Soče v najvišem znesku 50.000 gld. za zgradbo cestnega kosa od Kanala do Vogrščka. Istočasno je namestništvo nakazalo še 2000 gld. na račun odplačila 10000 gld., dovoljenega za leto 1896, ter zapovedalo c. kr. inženerju Rudolfu Machuitschu poslujočemu pri c. kr. okrajnem glavarstva v Tolminu, da ima vsako toliko pregledati, kako napreduje in se izvršuje delo, da se v pravi primeri nakažejo nadaljna odplačila. Vsled tega obvestila je tudi deželni odbor z odlokom 9. decembra 1. 1. štv. 5523 nakazal prvo odplačilo deželnega doneska, to je, 5000 gld. II. Cesta od Soče do Trente. — Vsled dopisa c. kr. nainestuištva v Trstu z dne 11. novembra 1896 štev. 19278 smo dne 25. istega meseea pod štv. 5381 nakazali svoto 1000 gld. kot deželni prispevek za leto 1896 na račun skupnega doneska 5000 gld., ki ga je visoki zbor v seji dne 28. januarja 1. 1. dovolil za zgradbo ceste od vasi Soče do Baumbachove koče v Trenti. III. Most Čez potok Ter. — Po predlogu c. kr. liamestništva v Trstu, zapopadenem v dopisu z dne 15. januarja p. 1. štv. 829, nakazali smo dne 23. istega meseca pod štv. 502 vsoto 6850 gld., izplačavši s tem, kolikor je še šlo v poravnavo deželnega doneska 300C0 gld., ki ga je bil visoki deželni zbor dovolil v seji dne 31. oktobra 1890 v korist zadrugi za zgradbo mosta čez hudournik Ter med Vi-lešem iu Rudo. Tekom leta smo v zmislu dotičnih sklepov nakazali vse tiste podpore, katere je visoki deželni zbor v sejah dne 11. iu 12. februarja 1. 1. naklonil posameznim cestam in sicer 1300 gld. za ceste komenskega okraja, 400 gld. cestnemu odboru v Bovcu, 200 gld. cerkljanskemu cestnemu odboru za zgradbo jeza pri mostu čez Idrijco v Stopniku, 1200 gld. za okrajne ceste v goriški okolici in 400 gld. za. občinsko cesto od Vrhovlja, skozi Krasno do Višnjevka, 1300 gl. za okrajne ceste v Sežanščini, 1200 gld. za ceste v tolminskem okraju, 2400 gld. za zgradbo ceste po braniški dolini, 600 gld. za občinsko cesto ob potoku Kožbanščku proti Kožbani, 1200 gld. za zgradbo okrajne ceste od Ronkov skozi Viloraspo do Bestrinje, 2800 gld. za cestna dela červisjanskem okraju in 1000 gld. za popravo jezov v romanski občini, 1200 gld. za zgradbo mosta čez Reko in uravuavo ceste pod grajščino v Dobrovem v Brdih, V prihodnjem poročilu priobčimo izvestja cestnih odborov in občin o porabi podeljenih podpor. Cesta Bračan- Izpolnovaje nalogo prejeto v deželnozborski seji dne 29. januarja 1895 Jenkovo. zastran preložbe ceste med Bračanom in Jenkovim, je deželni odbor z okrožnico 2. Odb. stv. 208 r . leta 1895, 1493 junija 1896 št. 1893 povabil županstva kormiusko, dolenjsko, bračansko in kožbansko leta 1890. jn 0jj etiem tU(jj cestni odbor korminski, naj pospešujejo vresničbo nameravane nove ceste ob bračanskem holmcu s tem, da se med seboj dogovore ter določijo v gotovih zneskih, koliko se vsaka omenjenih treh občin in koliko cestni odbor obveže prispevati v namen, da se založi proračunjena potrebščina 13.000 gld. in pa še oni stroški, ki niso še proračunjeni, pa so vendar potrebni za nakup tistih kosov zasebnih zemljišč, kateri se bodo potrebovali za cesto. Ako I)i visoka vlada dovolila kaj podpore za nameravano cesto, naj bi se deželnemu odboru naznanila dotična vsota. Ko bi se dovršilo vse to, naj bi se predložilo obširno poročilo ob izidu ter podala vtemeljena prošnja za podelitev deželne podpore in za uvrščenje nameravane ceste med okrajne. Preden je prejel deželni odbor odgovor na to vabilo, došla mu je prošnja Iv. Kr. Del Conte iz Bračana, kateri je v imenu več tamkajšnjih posestnikov predložil načrt za preuravnavo sedanje okrajne ceste med Bračanom in Jenkovim ter prosil, naj se sprejme uamestu onega, ki so ga podali posestniki Seccardi in tovariši iz Jenkovega zadevajoč novo zvezo med imenovanima krajema. Deželni odbor je to prošnjo z načrtom vred priobčil dne 29. julija 1896 štv. 3505 cestnemu odboru v Kormiuu z vabilom, da poda poročilo in razodene svoje menenje o tem novem uačrtu. Na to je cestni odbor sklenil in svoj sklep priobčil deželnemu odboru z uradnim pismom 14. oktobra 1896 štv. 83, da, — ker bi se morala oba načrta kaj spremeniti, naj se sprejme že ta ali uui in to vsled sprememb, ki so se dogodile na zemljiščih, po katerih bi jo trebalo izvesti, — naj bi deželni odbor napovedal ogled na licu mesta z vdeležbo tehnika in prizadetih strank, da se tam pregleda in pretehta, kateri izmed dveh projektov bi kazalo izvršiti z ozirom na potrošek in na uspešniši izid dela. Deželni odbor pa ni spoznal za dobro, da bi vgodil tej prošnji, mariveč je naznanil županstvu z odlokom 4. novembra 1896 štv. 4786 to-le : „Kolikor po starem, toliko po novem cestnem zakonu so cestni odbori auto-nomni organi, kateri imajo v cestnih zadevah svojih okrajev oblast in dolžnost sklepati, česar treba; sklepe pa mora izvrševati načelnik kot izvrševalni organ cestnega odbora (§.§. 20 in 30). Deželni odbor je samo pristojen, da na 2. stopinji razsoja o ugovorih proti določilom cestnih odborov, in na 1. stopinji samo o tistih cestnih zadevah, katere so v sedaj veljavnem zakonu posamezno določene. (§. 39). Po tem takem ne spada v pristojnost deželnega odbora, da on napove, kakor se je prosilo v zgoraj navedenem poročilu, ogled na licu mesta z vdeležbo tehnika in prizadetih strank v namen, da se pregleda in pretehta, kateri izmed dveh projektov, to je, projekt gospoda Ivana Kr. Del Conti ali oni iuženerja De Biasio, ki merita na zboljšanje okrajne ceste med Bračanom do potoka Kodavica v potezi proti Dolenji, bi bolje kazalo izvršiti z ozirom na potrošek in na uspešniši izid dela. To je edino stvar cestnega odbora. Zato naj se cestni odbor ravna po določilih odloka z dne 24. junija 1896 štv. 1493, in kadar izpolni to, kar je v njem nav&deuo, naj sestavi prošnjo, ki se predloži deželnemu zboru v dosego podpore iz deželnega zaloga za zgradbo novega cestnega kosa; zraven tega naj ponovi prošnjo, da se nova cesta uvrsti med okrajne in naj sporoči, koliko podpore mu je dovolila visoka vlada za isto cestno zgradbo. Tu so prenehale razprave s cestnim odborom, in tudi deležne občine se niso več oglasile o tej stvari. Cesta Čepovan- O prošnjah čepovanskega županstva, vloženih dne 14. decembra 1894 štv. ^Odb štv. 5664 5664 in 24. decembra 1895 štv. 5870, da bi se cesta po zgornjem Čepovanu do leta 1894, 4302, Vrat uvrstila med okrajne, tekč še vedno obravnave v zmislu §. 18. novega cestnega <3008 leta 1806. za]£0uil) v kateri namen jih je visoki zbor v seji dne 11. februarja 1896 odstopil deželnemu odboru. O tej stvari zaslišani cestni odbor za goriško okolico je izjavil v svojem poročilu z dne 14. septembra 1. 1. štv. 20, da od svoje strani privoli v to, da se cesta od Čepovana do Vrat sprejme med okrajne, samo če je tudi tolminski eestni odbor voljan, prevzeti polovico stroška za dotični načrt na svoj račun. Tolminski cestni odbor je na dotično vabilo z uradnim pismom 4. novembra 1896 št. 160 priobčil svoj sklep, da hoče podati visokemu deželnemu zboru prošnjo, da se cesta od Vrat na meji čepovanskega ozemlja do Slapa in od tam čez Idrijo skozi Roče do meje davčne občine Pečine v Trohčah uvrsti med okrajne. Cestni odbor je ob enem v isti namen zagovarjal tudi cesto, katera od cerkve v Kneži drži skozi Klovže do državne ceste ob Idriji. Slednjič smo z dopisom 30. decembra 1. 1. štv. 6009 prosili poveljništvo c. in kr. vojnega kora štv. 11, naj izrazi svoje menenje o tej zadevi ter pričakujemo tudi, da omenjena cestna odbora predložita potrebne obrise in stroškovnjake, da bo možno izgotoviti predloge, ki se podajo visokemu zboru. Cesta iz Medane Enako prošnjo, ki jo je podala biljanska občina zastran ceste držeče od ^Odb.^gfcv. 37, skladovne ceste pri Medani do cerkve v Barbani, smo po naročilu prejetem v zborovi 4203 lela 1896. seji dne 11. februarja 1. 1. z odlokom 26. istega meseca štv. 37 poslali cestnemu odboru za korminski okraj, da bi izrazil svoje menenje o tem, ali kaže povzdigniti ono cesto med skladovne. Ker se je cestni odbor v svojem poročilu z dne 4. septembra 1896 št. 72 izjavil v odločno nasprotnem zmislu, in ker deželni odbor sam tudi nima uikake zadostne zaslombe v zmislu §. 2. cestnega zakona, da bi mogel vkljub protivanji cestnega odbora podpirati prošnjo, sklenil je, da ne poda o tej zadevi nobenega predloga visokemu deželnemu zboru, ter je o tem obvestil biljansko županstvo z odlokom 16. septembra 1896 štv. 4203. Mitnica na do- Prošnjo občin Sovoduje, Opatjeselo in Št. Andrež, da bi se opustila mitnica lanski c»6sfci Odb štv 5919 na dolanski cesti, smo po deželnozborskem naročilu z dne 11. februarja 1. 1. pri-leta 1895, 1730, občili najprej cestnima odboroma goriškemu in tržiškemu, potem pa z vgodnim po-5176 leta 1896. rogiiom prvt.ga ju z nasprotnim druzega odstopili tržaškemu namestništvu, da ono» razsodi stvar v svojem področju. Do zdaj še ni razsodbe. Komeja v gor- Občinsko starešinstvo v Logu na Bovškem je izja vilo v seji dne 26. ja- ^Odb^v^SOl' ,,narJa 1396, da ni dopustiti nakratne prepovedi kozje paše na občinskih pašnikih, 1747, 2521,5bTi> ker nt možuo, da bi mogli revni kmetje prodati vse svoje koze hkratu. leta 18%. Tolminsko e. kr. okrajno glavarstvo je ustavilo izvršitev tega sklepa v zuiislu §. 92. občinskega reda. Ko je uamestništvo se svojim dopisom 29 marca 1896 štv. 5460 prašalo po odboroveiu menenji o tej stvari, smo, nanaša je se na prošnji občinskih zastopov iz Soče in Trente pod odb. štv. 5909 leta 1.895 in 301 leta 1896, ki sta se obravnavali v zborovi seji dne 12. februarja 1. 1. razložili v dopisu z dne 8. aprila štv. 1767 to-le : „Niti gubernijalna naredba od 13. julija 1844 štv. 7507, niti gozdni zakon in posebej §. 60 točka 8 ne izključujeta kozoreje nasebno in ne glede na krajevne razmere. Smoter propisov in naredeb o kozoreji je edino le-ta, izključiti kozorejo ondi, kjer je obstanku gotovega gozda ali nastanku neobhodno potrebnega gozda nevarna ali pogubna. Predpogoj izvrševanji propisov o kozoreji je tedaj, da se pristojno gozdno oblastvo izreče, kateri gozdi se morajo ohranjati in kje je neobhodno treba nasajati novih gozdov. Dokler gozdna oblast tega ni storila, ni mogoče najti meje za kozorejo in merila strahova nja. Gozdna oblast bi pač težko pravo zadela, ako bi od slučaja do slučaja ukrepala nav&deue predpogoje. Pravično in sorazmerno ukreniti se dad& ti predpogoji le po določnem načrtu za celo pokrajino. Deželni odbor izrekati se mora tedaj z vso odločnostjo proti temu, da u-pravne politične oblasti izvršujejo propise o kozoreji po prostem preudarku in z največjo strogostjo, pred no je najvišja stopinja gozdne oblasti storila to, kar zahteva stvar sama po sebi in najnujnejše dejanske razmere. Krivično in ustavne države nevredno bi bilo, ugonabljati gmotno stanje celih občin tam, kjer ni državi nikake druge koristi. Ker pa država določa enim občinam na škodo in drugim na korist, je nje dolžnost, da prve odškoduje iu dokler tega ne stori, nema pravice škodovati je. Deželni odbor hvaležno priznava, da je visoka vlada zadnje leto pokazala resno voljo skrbeti za to, da se občinam, kjer se prepoveduje kozoreja, ustvari drug viv gmotnega izhajanja, in dejanski izvršila s podporo cesti v Trento in z denarno podporo. Deželni odbor mora poudarjati, da miloščina ne vzgaja državljanov, ampak edino le pravilno gospodarstvo. Po novih cestnih zvezah utegnejo se gospodarske razmere v kakem kraji izboljšati in celo preznačiti, ako imajo gotov cilj pred očmi. Kedar bode imela vlada ta gotov cilj pred seboj in načrt, po katerem se dado izboljšati gospodarske razmere v goriških planinah, takrat bode deželni odbor z vsemi močmi slavno vlado podpiral pri izvrševanji in tudi pristajal na to, da se kozoreja brez premišljevanja zatre. Dokler pa slavna vlada ne vč, kako pomagati občinam gorenje soške doline, in ondi ni proučila gozdnih razmer, in ni opredelila, kje ima obstajati ali nastajati gozd in kje ne, doslej pa je sveta dolžnost deželnega zbora in odbora poknežene grofovine goriško-gradiščanske, da brani svoje občine popolnega propada vsled brezobzirnega zatiranja kozoreje. Visoko namestništvo v gori navčdenem dopisu navaja, da se je leta 1872 setavila enketna komisija za zboljšanje gospodarskih razmer v Trenti in da le-ta ni prišla in ni mogla priti do nikakega rezultata. Potreba energičnega postopanja c. kr. vlade bila je tedaj že očitna in dokazana. Ni tedaj uiti logično sedaj po 24 letih izrekati, ker se ni nič storilo, kar bi se moralo storiti, odpraviti je brezpogojno kozorejo iz državnih gospodarskih razlogov ter uničiti obstoj občin, katere brez kozoreje sploh nemajo nikake podlage gospodarstvu. Visoko namestništvo samo v gori navedenem dopisu spoznava, da je kozoreja revnemu delu prebivalstva še potrebna, tedaj priznava, da kozoreje ni še brezpogojno uničiti. Ako torej sem in tje kako županstvo v proračun stavlja užitkovino od kozjereje, ni se že s tem golim činom pregrešilo proti zakonom in ni prestopilo svojega področja. Iz navedenih razlogov deželni odbor odklanja vsako strahovalno postopanje proti občinskemu zastopu v Logu. Deželnemu odboru goriškemu morajo biti dovoljno znane gospodarske io-krajevne razmere na Tolminskem. Iz teh sledi, da gozd ni izključno potreben vserodi po tolminskih planinah, niti da je gozdno oblastvo že sklepalo in odločilo one oddelke, ki so sposobni le za gozdno gospodarstvo. Ob pasu, ki meji na snežno mejo, sploh gozdnega gospodarstva mogoče ni. Po drugi strani je v več občinah vir pridobitve edino le kozoreja in to ravno v krajih, kjer je gozdno gospodarstvo ali nemogoče ali tako težavno, da bi je zmagovala le državna uprava Deželni odbor obrača se iz vseh teh razlogov na visoko c. kr. namestništvo, da stori potrebne korake, da se izreče najvišja gozdna oblast o pogozdovanji tolminskih planin in posebej, da odloči one oddele, ki niso sposobni za gozdno gospodarstvo, kjer je torej kozoreja dopustljiva in one oddele, kjer se začasno sme puščati kozoreja, dokler se ne odpomore žalostnim razmeram občin. Deželni odbor se s tem nikakor noče protiviti uveljavljenju dosedanjih propi-sov o kozoreji, mariveč teži na to, da omogoči obstoj občinam, dokler državna uprava stvari ne reši." Namestništvo je naznanilo z dopisom 11. maja 1896 štv. 8070, daje razveljavilo sklep loškega starešinstva, ker je protiven določilom gubernijalnega ukaza z dne 13. julija 1844 štv. 7507 o kozji paši, kateri je še vedno veljaven, ker ga je bilo namestništvo dogovorno z deželnim odborom zopet razglasilo dne 28. septembra 1870 štv. 9590, potem tudi zato, ker obsega splošno določilo tudi za pašo kozi na gozdnih zemljiščih, ko ne spadata uiti vredba gozdno-policijskih zadev, niti vzdrževanje gozdne policije v delokrog občinskega starešinstva ali županstva. Namestništvo pa si je pridržalo, da se o svojem času zopet loti stvarne obravnave tega predmeta. Pri tej priliki je deželni odbor razposlal vsem deležnim občinam vabila, naj mu preskrbé potrebnih podatkov, da se natančno pouči o vseh razmerah nanašajočih se na kozorejo. Ko so vsa županstva ustregla temu vabilu, je deželni odbor ¡sto-hno pretresel nabrano gradivo in na to podal namestništvu razložbo z dne 9. decemk 1896 štv. 5574, ki se glasi tako-le : „Odnosno na cenjeni dopis od 29. novembra 1896 št. 19154/11 in tukajšnje sporočilo od 9. decembra 2896 štv. 5575 usoja se podpisani deželni odbor priobčiti sledeče podatke: Na poziv od 24. junija 1896 štv. 2521, ki se je poslal vsem občinam sodnih okrajev Bovec, Tolmin in Cerkno, niso se odzvala županstva v Volčah, pri Sv. Luciji in v Cerknem. V teh občinah ne redé kozá. To so izrečno dala na znanje tudi županstva Kobarid, Idersko, Livek, Ponikve, Serpenica in Kred. V občinah Volče, Sv. Lucija, Cerkno, Idersko, Livek in Ponikve je svet goden za govedorejo in konjerejo, Kobarid se peča z obrtnijo in trgovino, Serpenica s pohiševanjem. Občina Kred razdeli občinske pašnike in se je županstvo vsled tega izreklo proti kozoreji. Županstvi na Trnovem in v Sedlu sta napovedali, da se je kozoreja morala opustiti vsled hudega kaznovanja po c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu, ter prosite, naj bi se kozoreja zopet dovolila. Grahovo in Št. Viškagora nista dali podrobnih podatkov, a prosita za dovolitev kozoreje. V občini Šebrelje redi se le 12 koz, a ker je v občini 644 govedi in 678 ovac, opustiti bi se znala kozoreja brez škode. Občina Libušnje ima 44 koz, katere se rede v hlevu in služijo za živež v poletnem času, kadar se goveda odžen6 v planino. Davčna občina Breginj-Logje redi 11 koz poleg 565 govedi in 668 mlečnih krav in ovac in ni potrebna kozoreja. Za kozorejo so se odločno izrekle občine Bovec, Log, Čezsoča, Trenta, Soča, Žaga, Drežnica, Tolmin za oddelke Čadrg, Zadlaz, Zabiške-Ravni, Ljubin, Pod-melec, Zatolmin, Volarje, Selišče in davčna občina Robidišče. Log ima 112 krav, 1186 ovac, 224 koz Trenta „ 10 „ -813 ,, 923 „ Soča ima 40 krav, 1500 ovac, 1200 koz Bovec , 785 v 1515 » 356 » Oezsoča . 24 57 257 9 44 » Žaga „ 187 1263 9 142 9 Drežnica „ 450 * 1783 9 270 V Tolmin , 1009 9 692 9 294 9 Bob i d išče , 141 » 158 9 80 n Vsled pritiska c. kr. okr. glavarstva v Tolminu je padlo število koz v Bovcu od 6.26 leta 1892 na 356 leta 1896, v Čezsoči od 489 na 44, v Drežnici od 1200 leta 1890 na 270 leta 1896. Iz vsega se vidi, da je c. kr. okrajno glavarstvo kozorejo več ali manj že uničilo izven občin Trenta in Soča. V drugih občinah, kjer se drže, zdi se držš se le po skrivše in tudi težko, da so dobljeni podatki natančni. V zgolj hribovitih občinah Log, Bovec, Žaga, Drežnica, Čezsoča, je blagostanje vsled preganjanja koz padlo, ker kraji niso zato, da bi se redilo le govedino in ovce. V Trenti in Soči je brez koz sploh življenje nemogoče, isto velja skoraj za Čezsoeo, ki je kozorejo sicer močno opustila, zato pa je prebivalstvo prisiljeno, iskati si zaslužka v ptujini. Deželni odbor priznava hvalevredno prizadevanje c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu, zboljšati gozdne razmere v planinah, a ne more si kaj, da bi ne opozarjal na to, da je treba v to svrho poleg zatiranja kozoreje še drugih pozitivnih sredstev, katera žalibog se dosedaj niso uporabljala. Iz gorenjih podatkov razvidno je, da je razdelitev občinskih zemljišč eno naj gotovejših sredstev, pripraviti ljudstvo samo na to, da opusti kozorejo. Največkrat razkosanje ogromnih pašnih kompleksov kar naravnost onemogoči kozjorejo. Visoko c. kr. namestništvo se torej pred vsem naproša, naj delitev občinskih zemljišč kolikor le moč pospešuje; občinam Žaga, Čezsoča in Serpenica bi se začasno pomagalo z dovolitvijo pohiševanja. Občina Ternovo ima velike občinske gozdove, katere treba le razdeliti, da se dvigne blagostanje. Seveda hi moralo visoko ces. kr. namestništvo izvesti najnujnejšim potem dodelanje državne ceste v tej občini, da se delitev sploh omogoči. Deželni odbor ponovno poudarja, da ni načelno proti temu, da se kozoreja zatre popolnoma. Istočasno naglaša potrebo, preskrbeti prebivalstvu drugi vir gospodarskega življenja. Da bi predelska železnica obživela in pretvorila gorenjo soško dolino, ni le mnenje prizadetih občin, ampak vseh oblastev. Visoko namestništvo naj torej blagovoljno podpira vse korake, ki merijo na vživotvoritev te železniške proge, začasno vsaj kot krajevne železnice od Gorice do Bovca. Občinam Trenta, Soča, Čezsoča, Bovec in Log pomagalo bi se nekoliko z razvojem in pospeševanjem turistike. Ondotne planine tekmujejo po naravni lepoti in zdravi legi s solnograškimi in štirskimi. Ako visoka vlada skrbi za potrebno zvezo in priskoči na pomoč z denarnimi sredstvi in vzpodbujno po posredovauji c. kr. okrajne politične oblasti v Tolminu olepševalnima in planinskima društvoma v Tolminu in Bovcu, bi se dal promet ptujcev podvojiti in v Bovcu ustanoviti priljubljeno letovišč,e, kar bi celemu ubožnemu gorskemu okraju prišlo v prid. Najznamenitejša cestna, zveza v to svrho je ona od Bovca na S^očo in Trento, čez prelaz Mojstrovko v dolino Pišenco in Kranjsko Goro na Kranjskem. W porazumu s kranjsko deželno vlado, deželno in državno pomočjo bi se ta zveza dala gotoifo doseči. Oteti se da gorske okraje pretečemu poginu pa le po enem sredstvu, katero se nudi po naravi sami, t. j. sistematično pogozdovanje in uravnava in zagradba hudournikov. Goline bovških planin so bolj nastopek nepremišljenega drvarenja in bolj kot tega neprestanega rovanja vodit. Državni organi se do nedavno niso mnogo zmenjali za ohranitev gozda. Ne le, da se niso protivili razgozdavanju po občinah, zasebnikih in bivših grajščinah, marveč so tudi sami brez pomisleka izsekavali do golega erarske gozdove v planinah. Temu postopanju priča so starši prebivalci gorenje soške doline. Vsled razgozdovanja odnašala je voda tenčico raz pečin, narejala nove jarke in rove, trgala bregove potokov in reke Soče in Nadiže. Goličave gorskega okraja nastale so tem naravnim potem in kozoreja nastala in razvila se je z razgozdovanjem, je posledica tega in ne povod in vzrok, ako se odmisli od gospodarskega stanja, ki je vladalo do nedavno v onih krajih t. j. do dobe, ko je bila gozdna posest erarna in grajščinska in revni kočar sploh ni mogel rediti druzega nego koze. Visoki erar in bivše grajščine imele so braniti planinske gozdove, tega niso. Poleg njih redil se je siromašno planinar s kozami, ki so se pomnožile znatno šele potem, ko njih gospodar ni imel več rednih dohodkov iz drvarenja v erarnih in grajskih gozdovih in so erar in grajščine opustošenj svet prepustile kozam. Sedaj, ko se je bila avstrijska vlada začela zavedati bolj in bolj, da je ena njenih najvažnejših nalog za bližnjo bodočnost, pomagati na noge kmetovalcu in o-brtniku, bilo bi pravično, za soško dolino in kobariški Kot odločilen čas, da se visoko c. kr. namestništvo loti velikega in težkega podvzetja pogozdovanja planin in uravnave hudournikov. Temu podjetju se država ne sme odtegniti, ako sploh ne namerava prepustiti slovenskega dela Primorske usodi in uničenju. Sistematično pogozdenje ima kot, pogoj uravnavo hudournikov in le-ta pogozdovanje. Prva korist podjetja bode pomoč sestradanemu, brezdelnemu prebivalstvu po dnevnem delu. Z razvlastitvijo potrebnega sveta pride nekoliko glavnice v občine. S i>0£ zdovanjem odtegne se svet kozoreji, ustavi se prst na mestu, stvari se nova gruda, uredi se tok gorskih potokov, pridobi se plodnega zemljišča in ohrani že obdelano. Z uravnavo gorskih hudournikov in Soče pride se konečno okom preteči nevarnosti, da se ne poplavi sčasoma lepa furlanska ravnina. Grušč, ki se melje po planinskih hudournikih, dvigal in dvigal je soško strugo tpiko, da bode skoro v ravni ali nad ravnjo fnrlanske nižine. Pomoč in edina pomoč proti temu ni uravnanje Soče pri izteku, ampak celegii obsežja, pričenši s pogozdovanjem planin in zagradbo in uravuanjem gorskih hudournikov, Nadiže in Soče. Dokler se visoko namestništvo ne loti tega težavnega, a neobhodnega podjetja, priporoča deželni odbor, naj bi se kozoreja dovolila začasno v občinah, v katerih je p treba glasom statističnih podatkov, in nadziralo okrajno glavarstvo v Tolminu, da l ne postopalo tako drakonično proti ubogemu prebivalstvu." Pritožba proti gospodarstvu v dolenjski žnpa-niji. Odb. štv. 38, 2922 leta 1896. Z odlokom 20. februarja 1. 1. štv. 38 smo poslali pritožbo Antona Kocjan-čič-a posestnika v Neblem in tovarišev, podano proti dolenjskemu županstvu zaradi pre-tveznih nerednosti v občinski upravi, toženemu županstvu z naročilom, da jo vsestransko pojasni, jej priloži zapisnike dotičnih sej in potem vse spise predloži v razsodbo. Ko je županstvo zadostilo temu povelju, predloživši podrobna pojasnila o pritožbi, povrnili smo z odlokom 17. junija 1896 štv. 2922 spise občini v namen, da se najprej predložijo občinskemu starešinstvu v zmislu §. 38. občinskega reda. Deželni odbor ni prejel nobenega poročila ob izidu starešinstvene seje in ker ni bilo pozneje nobene pritožbe, smatra stvar, katera se je razpravljala v deželno-zborski seji dne 11. februarja 1. 1., kot končno rešeno. Podpore za vodnjake. Odb. štv. 2726, 3437, 3767, leta 1896. Podporo 600 gld., katero je visoki deželni zbor v seji dne 10. februarja 1. 1. dovolil za zgradbo vodnjakov, vodovodov in napajališč, smo razdelili med občine Kobiljaglava, Veliki Dol in Šmarje ; prva je prejela 300 gld., ostali dve pa po 150 goldinarjev vsaka. Podelitev šfci-pendijev visoko-šolcem. Štipendije, katere je visoki dež. zbor ustanovil v pomoč štirim vseučiliščnim prvoletnikom, našim deželanom, podelili smo za šolsko leto 1896/1897 Majonica A-leksanderu in Vidrig Ahila pravnikoma na dunajski univerzi, Sreberniču Josipu mo-droslovcu na isti univerzi in Komavcu Albertu pravniku na graški univerzi. Jeden štipendij po 300 gl. izmed tistih, katere je visoki zbor ustanovil v proslavo 401etnice vladarstva našega pres\itlega Cesarja, smo podelili modroslovcu na dunajski univerzi Ivanu Kranjcu. Štipendij za tehnologičen muzej na Dunaju. Odb. štv. 3835 leta 1896. Po priporočilu ravnateljstva tehnologičnega muzeja na Duuaji smo podelili Alojziju Bregantu iz Gorice, ko je po dokončanem nižjem tečaju prestopil v I. višji tečaj za metal urgično obrt, štipendij 400 gld. Štipendije za male obrtnike. Odb. štv. 2784 leta 1896. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je z zadoščenjem na znanje vzelo deželnozborski sklep z dne 28. januarja 1896 zadevajoč ustanovitev 4 štipendijev po 50 gld., kateri bi se podelili tistim malim obrtnikom iz naše dežele, katere bi sprejeli kot obiskovalce posebnih učnih tečajev, bodisi že ustanovljenih ali pa tistih, ki se še ustanove na c. kr. tehnologičnem muzeju na Dunaju ; opomnilo je pa z razpisom 2. aprila 1896 štv, 15421, da je svetovalstvo za pospeševanje malih obrtov odločilo iz dotičnega kredita c. kr. trgovinskega ministerstva štipendije po 90, oziroma po 70 gld. za čevljarje in po 120, oziroma po 95 gld. za stavbno mizarje ; deželni odbor naj bi torej preudaril, ali bi ne kazalo, da se tudi deželno podpore povikšajo v enaki primeri, oziroma, da se jih ustanovi manj, pa v večjih zneski^.. Odbor je odvrnil z dopisom 17. junija 1.1. štv. 2784, da se namesto štirih štipendijev, kateri bi znašali skupaj 200 gld., podelita samo dva štipendija pio 100 gld. — Toda leta 1896. ni podelil nobenega teh štipendijev. Pogozdovanje zemljiSč na bregovih Lokavščka. Odb. štv. 1648 leta 1896. Na prošnjo komisije za pogozdovanje Krasa smo dne 2. aprila 1896 štv. 1648 nakazali prvi obrok 150 gld. na račun podpore 600 gld., ki jo je visoki deželni zbor dovolil v seji dne 28. januarja 1896 v namen, da se pospešijo pogozdovalna dela na zemljščih ob hudourniku Lokavščku v občini Lokavcu. Razne podpore. Podpore, katere je visoki zbor v I. zasedanji VII. dobe leta 1895/1896 blagohotno odmenil posameznim visokošolcem, društvom, zaslužnim in potrebnim osebam, izplačali smo v zmislu prejetega naročila; onih 1000 gl., ki so se dovolili za zgradbo nove cerkve presv. srca Jezusovega v Gorici, še nismo nakazali, ker še ni zagotovljena izvršitev dela. Pobiranje davščine od najem-ščin v Gorici. Odb. štv. 5837 leta 1896. V seji dne 10. februarja 1. 1. je visoki zbor odstopil svojemu odboru načrt zakona zastran pobiranja najemninskega krajcarja v deželnem glavnem mestu Gorici na korist občini z nalogom, da pretresa stvar in poda svoje predloge. — Ker je mesto z uradnim pismom 13. decembra 1896 štv. 2900 predložilo pojasnila, ki so se bila od njega o tej zadevi zahtevala, štel si bo odbor v dolžnost, da jih priznani visokemu zboru ob enem sš svojimi predlogi. III. Navadna odborova opravila. Deželni odbornik dr. France Verzegnassi je tudi leto 1896., kadar je trebalo, nadomeščal deželnega glavarja v vodstvu deželnega odbora. Osebje deželnih Mesto deželnega tajnika je ostalo ves čas prazno. uradov in zavodov. Z odlokom 26. februarja 1896 štv. 383 iz leta 1895 smo podelili službo deželuega racunarja gospodu Ivanu Kranjcu, računskemu revidentu pri vodstvu graščinskih posestev gospoda barona Fr. Mayr pl. Welnhof v Ljubuem. Ker se je pa on odpovedal, smo zopet razpisali službo in jo po preteku dotičnega roka podelili gospodu Evgeniju Kaučič-u, takrat blagajniškemu oficijalu pri c. kr. deželni finančni blagajnici v Trstu. Po dotičnem odloku z dne 13. maja l. 1. štv. 2160 je imenovanje začasno in se potrdi šele po jednoletnem povoljnem službovanji. — Po sklepu visokega deželuega zbora z dne 12. februarja 1. 1. smo dne 26. istega meseca razpisali službo II. računijskega pristava in jo po preteklem roku podelili praktikantu gospodu Josipu Matteuz. Z drugim odlokom 26 februarja 1896 štv. 886 smo imenovali diurnista pri deželni računiji gospoda Mihaela Gorjup-a računskim praktikautom z letno plačo 700 gld. Ravnatelja italijanskega oddelka deželne kmetijske šole, gospoda Lippizzer Josipa smo po končanem poskusnem letu z odlokom 25. novembra 1896 štv. 4031 stalno potrdili v službi z dohodki in pravicami, kakoršne določajo pravila. — Dne 12. avgusta 1896 smo pod odb. štv. 3710 razpisali službo ravnatelja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole in jo po preteklem roku z odlokom 31. oktobra istega leta štv. 3806. podelili edinemu prosivcu gospodu Viljemu Dominku, ki je do takrat kot pristav začasno vodil zavod. Njegovo imenovanje je za zdaj začasno. Z odlokom z; dne 6. maja 1895 štv. 2124 smo na predlog ravnateljstva slovenskega oddelka kmetijske šole poslovili pomožnega učitelja gospoda Matijo Lavrenčič-a in na njegovo mesto začasno sprejeli gospoda Milana Ivančiča, kateri se je z odličnim uspehom izšolal na kmetijiskem učilišči v Mčdlingu in je torej sposoben tudi za predavanje strokovnih predmetov. Nakazali smo mu 720 gld. letne plače. Decembra meseca 1. 1. je zapustil službo kmetijiski opravnik na slovenskem oddelku gospod Alojzij Sirca, ker mu je samostan čast. sester sv. Uršule v Gorici izročil oskrbništvo svojih posestev. Deželni odbor mu je pri tej priliki izrazil svojo popolno zadovoljnost za njegovo zvesto in vspešno službovanje. Istočasno je razpisal službo, odločivši rok za vložbo prošenj do konca decembra p. 1. Sožalje. Ko smo poizvedeli, da je umrla Njega cesarska Visokost prejasni Nadvoj- voda Albert Salvator, naprosili smo brzojavno njegovo prevzvišenost predsednika mi-uisterskega sveta grofa Kazimira Badeni-ja, naj pokloni Njegovemu Veličanstvu pre-svitiemu Cesarju prespoštljivo sožalje goriške dežele zaradi bridke zgube, ki je zadela staroslavno cesarsko hišo. Pokroviteljstvo Njegova prevzvišenost gospod cesarski namestnik je obvestil odbor z dopisom rudečega križa. 2. julija 1896 štv. 1241/P, da je Njegovo ces. in kr. apost. Veličanstvo s cesarskim. pisom 11. julija premilostno blagovolilo imenovati prejasnega gospoda nadvojvodo Ludvika Viktorja pokroviteljem društva rudečega križa na Avstro-Ogerskem. Imenovanje. Deželni odbor je z odlokom 4. marca 1896 štv. 1261 imenoval svojega odbornika dr. Henrika Turno namestnikom udu dr.u Abramu v komisiji za pogozdenje Krasa in z drugim odlokom 8. julija 1897 štv. 3109 je poveril istemu odborniku dr.u Tumu zastopstvo v nadzorovalnem odboru slovenske nadaljevalne šole za obrtnike v Gorici. Coronini-jeva ustanova za obnemogle delavce. Odb. štv. 1868, 2916, 4345, 5667 iz leta 1896. O ustanovi deželnega glavarja Franca grofa Coronini za obnemogle delavce je deželni odbor spisal in c. kr. namestništvo v Trstu dne 12. junija 1896 štv. 11878/VII potrdilo sledeče ustanovno pismo: Deželni odbor poknežene grofovine goriške in gradiške spričuje s tem, da je nj. prevzv. gospod grof France Coronini-Cronberg, Nj. c. kr. apost. Veličanstva pravi tajni svetnik, komornik, vitez reda železne krone I, razreda, ces. in kr. konjiški polkovnik itd. itd. kot deželni glavar odredil s pismom pisanim v Šempetru dne 31. julija 1890, vi. julija 31. 1890 štv. 3219, tako-le : „Želeč pripomoči v to, da ostane med nami trajno ohranjen spomin na srečen dogodek, ki danes razveseljuje presvitlo našo cesarsko rodbino, to je na zaroko prejasne nadvojvodinje Marije Valerije, razpolagam se svojimi dohodki kot deželni glavar za časa sedanje deželnozborske dobe v korist ustanove na sledeči način: „Ves čas sedanje deželnozborske dobe je moje dohodke kot deželni glavar — ko se poplačajo državnemu erarju dotične pristojbine — nalagati na obresti, hitro, ko dotečejo v izplačilo, tako tudi vse dotične obresti, kadar postanejo plačni, da se nabere ustanovna glavnica. Kadar bo koncem sedanje deželnozborske dobe glavnica skupaj, naj se iz obresti, po odbitku doneska deželnemu zalogu za upravne stroške, pred vsem odmeni 10 odstotni znesek za nadaljuo pomnožitev glavnice skozi 20 let; po preteku te dobe ohrani se lahko to določilo, ali pa se razveljavi, ali pa morda tudi v pozneji dobi zopet uvede, če tako sklene deželni zastop." „Ostali letni dohodek bo uporabljati za podpore, — prednost gre občasnim, — ki naj se bodo podeljevale delavcem in delavkam, pristojnim kaki občini poknežene grofovine goriške in gradiške, kateri so trajno obnemogli, oziraje se v prvi vrsti na take, kojih moči so se obrabile v veliko- ali maloobrtnih ali pa v kmetijskih podjetjih naše dežele." „Deželnemu odboru bo določevati zneske posameznih podpor in pogoje, po katerih bo poteza ti se za nje ; on bo podeljeval podpore." „Če se kdaj zgodi, da bo postavodajnim potem izdatno preskrbljeno za obnemogle delavce, tako da ne bo več uporaba ustanovnih dohodkov opravičena po zgoraj navedenem načinu, tedaj bo pooblaščen deželni zastop, da jih dogovorno s c. kr. državnim oblastvom nakloni drugemu, kolikor mogoče s koristjo delavskega prebivalstva te grofovine spojenemu namenu." „Slednjič se počaščujem prositi veleslavni deželni odbor, da blagovoli z ouo izborno uljudnostjo, katero mi je vedno izkazaval, prevzeti upravo te moje ustanove po zgoraj razloženih namerah." To ustanovo prevzema deželni odbor v svojo upravo ; ona bo poseben zalog naslovljen : „Zalog za obnemogle delavce, ustanovljen po nj. prevz. grofu Francu Coronini - Cronberg deželnem glavarju v spomin na zaroko prejasue nadvojvodinje Marije Valerije." Poslovniua deželnega glavarja nj. prevz. grofa Coronini-Cronberg sedanje deželnozborske dobe, ki je posvečena tej ustanovi, se je obrestonosno naložila do konca decembra 1895, ko izteče šestletna doba, od kar zaseda njegova prevzvišenost mesto deželnega glavarja; kupile so se namreč državne obligacije in imovina te u-stanove obsega dandanes: 1. državno obligacijo z obrestmi v papirju, glasečo se na ime zaloga št. 180983 z dne 78 1895 za ...... 2. državno obligacijo z obrestmi v papirju glasečo se na ime zaloga št. 92364 z dne y,, 1895 za ..... 3. državno obligacijo z obrestmi v papirju glasečo se na ime ustanove štv. 91981 z dne \l.0 1895 za...... 4. državno obligacijo z obrestmi v papirju glasečo se na ime zaloga štv. 92181 z dne 1/5 1895 za...... 5. državno obligacijo z obrestmi v papirju glasečo se na ime zaloga štv. 181869 z dne V8 1895 za...... 6. državno obligacijo z obrestmi v papirju glasečo se na ime zaloga štv. 30706 z dne */,, 1895 za..... vse obligacije skupaj gld. 14.900.— in denarnienega preostanka koncem leta 1895 gld. 53.54. Ker je pa prevzvišeni grof France Coronini-Cronberg s pismom z dne 30. decembra 1895 štv. 6011 odmenil svojo poslovnino leta 1896. v znesku 2000 gl. v pomnožitev nedotakljivega zaloga te ustanove, naj se tudi ta vsota oziroma primerna vrednost v obligacijah, ki se imajo nakupiti in navezati na ime ustanove, pridruži zgoraj razkazani glavnici. Do konca leta 1895 je bila ta ustanova oproščena plačevanja upravnih troškov. III. Od leta 1896. se bodo uporabljali letni dohodki te ustanove, po odbitku 5°/0 za upravne stroške in 10% ^ namnožitev ustanovne glavnice, za podpore, v prvi vrsti občasne, ki se bodo podeljevale delavcem in delavkam pristojnim kaki občini poknežene grofovine goriške in gradiške, kateri so trajno obnemogli, oziraje se pred vsem na take, kojih moči so se obrabile v veliko- ali maloobrtnih, ali pa v kmetijskih podjetjih naše dežele. IV. Deželni odbor bo imel popolno oblast, določevati število podpirancev zneske, koje bo podeljevati posameznikom in pa pogoje, po katerih bo potezati se za podpore; slednjič bo on podeljeval te podpore. Deželni odbor se zavezuje, da ohrani neokrnjeno ustanovno glavnico, da je ne spoji z imovino drugih ustanov in da bode uporabljal obresti v zmislu pričujočega ustanovnega pisma. 8300.— 5100.— 700 — 200.— 500.— 100.— O pričujočem pismu so se napravili trije izpisi, jeden za c. kr. namestništvo v Trstu, drugi za deželni odbor v Gorici in tretji za zaslužnega ustanovitelja. V dokaz in potrdilo tega slede podpisi. Deželni odbor poknežene grofovine goriške in gradiške v Gorici dne 11. decembra 1.895. Za deželnega glavarja: Dr. Verzegnassi. Deželna odbornika : Pajer, Dr. Josip Abram. Predno je deželni odbor razpisal prve podpore iz te ustanove, obrnil se je z dopisom 1. julija 1896 štv. 2916 do c. kr. namestništva v namen, da bi ono kot vrhovno nadzorovalno oblastvo nad ustanovami pomagalo pravično ocenjati prave razmere tistih oseb, ki se bodo potezale v dosego razpisanih podpor. Ker se imajo podpore razdeliti po meri, ki se določi od slučaja do slučaja z ozirom na razmere dotičnih prosivcev, samo med potrebne, trajno obnemogle delavce, je mnogo na tem, da so v prošnjam priloženih spričevalih fizične in ekonomične razmere verodostojno popisane. Vsakdanje skušnje uče, da so na primer spričevala o bolnikih, ki se pošiljajo v javne bolnišnice in ubožni listi, ki se izdajejo za različno rabo, mnogokrat taki, da se ni na nje zanašati; uzroki te nenatančnosti prihajajo zopet iz različnih virov in jim ni lahko na sled priti. Zato bi bilo želeti, da se vsaj, kolikor se da, zabranijo take zlorabe. V razpisu podpor se mora po vsakem načinu zahtevati, da predložijo pro-sivci spričevalo pristojnosti, v katerem mora biti popisano, koliko let ima prosivec. kolikošna je njegova obitelj, ob čem živi, na kakem glasu je, kako se obnaša prosivec, ali in kako se je bavil kot delavec z obrtnijami, potem zdravniško spričevalo obsegajoče vesten popis bolezni, vsled katere je prosivec trajno obnemogel. Zato je menil deželni odbor, da bi imela taka spričevala veliko večjo veljavo, ako bi namestništvo dovolilo, da jih potrdijo okrajna glavarstva oziroma okrajni zdravniki in ako bi ono o tem izdalo prav ostra vodila. Deželnemu odboru se je zdelo, da bi bilo prav, zaslišati c. kr. deželni zdravstveni svet o tem, kako naj se potrjujejo in pregledujejo zdravniška spričevala in je prosil, naj mu namestništvo o tej zadevi na strani stoji se svetom in dejansko pomočjo. Namestništvo je odvrnilo z dopisom 14. septembra 1. 1. štv. 14234/VII, da ne more dati okrajnim političnim oblastvom, oziroma okrajnim zdravnikom strogih vodil glede potrjevanja spričeval, ki se bodo prilagala prošnjam za podelitev podpor iz Coroninijeve ustanove. Ono je namreč trdilo, da to nikakor ne gre, da bi se uradnim zdravnikom nalagal prigled zdravniških spričeval v korist zasebnim ustanovam, še manj pa da se jim morejo v ta namen izdajati stroga vodila. Ne gledč na opravila, s katerimi so uradni zdravniki že obloženi, da bi oni po takem vodilu zadobili neko ingerenco, koja ne spada v njih delokrog. Namestništvo je menilo, naj bi se rajši naprosila zdravniška zbornica, da ona priporoči podrejenim zdravnikom vestno izdavanje spričeval v korist prosivcem za omenjene podpore. Dne 30. septembra 1.1. smo pod štv. 4345 prvič razpisali podpore, in ko je iztekel rok, smo zbrali izmed 10 prosivcev najpotrebniše in najvredniše, dovolivši vsakemu 120 gld. letne podpore, katera se plačuje v mesečnih obrokih po 10 gld. Ti podpiranci so : Larise Alojzij r. Ivana iz Gorice, bivši steklarski delavec, Josip Stacul kmečki delavec iz Medeje, Peter Košir iz Gorenje Vasi pri Kanalu, nekdaj krojaški, pozneje kmetijski delavec, Štefan Kofol, kmetijski delavec v Oepovanu, Jakob Komel iz Kronberga, bivši delavec v tovarni za vinski kamen (kremor). Izdavanje ubož-nih listov v spornih zadevah. Odb. štv. 2219 leta 189«. Ko je c. kr. namestništvo v Trstu z dopisom 25. aprila p. 1. štv. 8350 prašalo po menenju deželnega odbora o izdavanji ubožnih listov po določilu §. 65. novega sodnega postopka v spornih stvareh z dne 1. avgusta 1895 štv. 113 drž. zakona, je dež. odbor v svojem odgovoru z dne 17. junija 1896 št. 2219 razložil to-le: Oblastva, katerim pristoja izdajati ubožne liste, bi se morala zavezati, da si preskrbe natančnih in zanesljivih pojasnil kolikor glede imovine, toliko glede zaslužkov osebe, katera zahteva spričevalo, in da izjavijo tudi v spričevalu samem, kako in od kod so zajela dotična pojasnila. Ubožnemu listu bi se morala vsakrat dostaviti potrdba duhovnijskega urada tistega kraja, v katerem stanuje dotičnik. Spričevalo bi morala podpisati zraven občinskega načelnika in njegovega namestnika še dva druga uda občinskega starešinstva. Ker je slednjič znana stvar, da je v malih kmečkih občinah redko najti takih znajdenih in izvežbanih oseb, katere bi znale sestavljati pravilne ubožne liste, in ker se ne more od vseh občinskih načelnikov in županov ali kuratov zahtevati, da poznajo določilo §. 69. novega civilnega postopka, meni dalje deželni odbor, da bi moralo c. kr. pravosodno ministerstvo preskrbeti, da se izdajo in objavijo obrazci ubožnih listov, v katerih naj bi se omenila določila navedenega §. 69., zadevajoča nevšečne nasledke, ki zadenejo tiste, kateri spričujejo vedoma take dejanske okoliščine, katere ne odgovarjajo resnici. Menenje o ukaz« k zakonu o zajmih za zboljšavo tal. Odb. štv. 3130 leta 1896. Po zakonu z dne 6. julija 1896 štv. 144 drž. zak. o zajmih, ki se vzprej-mejo zastran zboljšave sveta (melioracijskih zajmih), trebalo bo izdati nekatera podrobna določila ukazoma in sicer se bode morala določiti dopuščena najviša izmera prispevkov k upravnim stroškom in varščine v zalaganje pravdnih in esekucijskih stroškov, ki se nabtrb vsled izterjevanja zaostalih zneskov meljoracijske rente; slednjič bo moralo ministerstvo za poljedelstvo izdati ukaz zastran primernega nadziranja v zmislu 2. odstavka §. 4, oziroma 2. in 3. odstavka §. 7. in §. 8. Vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo z dne 9. junija 1. 1. štv. 12772 je c. kr. namestništvo v Trstu z dopisom 26. istega meseca št v. 13041 naprosilo deželni odbor, naj izrazi svoje menenje in stavi svoje predloge o ukazih, ki naj bi se izdali; posebno pa naj tudi poizve in sporoči, v kakšnih odstotkih odmerja goriška hranilnica donesek k upravnim stroškom in varščino, oziroma kaki pogoji veljajo in se uporabljajo o tej zadevi. Deželni odbor je z dopisom 2. septembra 1. 1. štv. 3130 razodel svoje menenje tako-le : „Opažamo pred vsem, da smo poizvedeli iz pojasnil ravnateljstva tukajšnje zastavljavnice in ž njo združene hranilnice, da pravila tega zavoda ne obsegajo posebnih določil o tem, kako je dovoljevati zajme ali posojila, mariveč da se ravnateljstvo oziroma skrbstvo ravna po nekem starem, skoro stalnem običaju glede pogojev, po katerih dovoljuje posojila; upravnih stroškov pa hranilnica ne nalaga za-jemnikov. Zato pa morajo ti, kadar se jim izplačuje posojilo, naprej plačati pogojene obresti za šest mesecev in poravnati vse stroške za pogodbo in za vknjižbo. Obrestna mera je izpremenljiva. Dandanes je določena po 5°/n od posojil do 10.000 gld., in po 4Va°/o '/AX vsote liad gld- Kiti zastran vsote, katero postavljajo zajemniki kot varščino v zalaganje pravdnih in esekucijskih stroškov, se niso sprejela v pravila omenjene hranilnice posebna določila, mariveč se določa vsota varščine za vsak slučaj posebej dogovorno z zajemnikom. ftavaduo določa hranilnica varščino 10 odstotkov od posojil do 1000 gld. in 5°/0, kadar gre za večja posojila. Tacega merila pa ni spejeti za varščino v zalaganje pravdnih in esekucijskih stroškov za meljoracijske zajme (§. 2. odstavek 8. zakona o meljoracijskih zajmih), mariveč meni deželni odbor, da bi se morala napraviti lestvica, po kateri bi se moralo računiti više merilo varščine in sicer: a. do vsote 1000 gld., ki se izposodi, po 10°/o od glavnice, b. in za večje zneske vsota od 100 do 500 gld. Kar zadeva najviši iznos, ki bi se imel po istem zakonu zastran meljoracijskih zajmov določiti (§. 2. točka 7) za upravne stroške, misli deželni odbor, da bi moral biti ta iznos veliko manjši od onih, ki jih zemljiško-kreditni zavodi navadno določajo za ta namen in sicer zato, ker s takimi posojili ni pospeševati koristij posojilnic, mariveč je varovati koristi zajemnikov. C. kr. priv. avstrijski zemljiško - kreditni zavod določa praviloma upravne stroške pod naslovom 3/i °/0 provizije. Deželnemu odboru se zdi to merilo upravnih stroškov za meljoracijske zajme preveliko, on meni, da bi kazalo določiti je k večjemu z V4 % ; njega skupna vsota bi se pa seveda primeroma manjšala, kakor bi se manjšalo vsako razdolžitveno odplačilo. Organ za nadziranje nad tem, da se natančno izpolnujejo predpisi zapo-padeni v 1. odstavku §. 8. zgoraj navedenega zakona, bi utegnilo biti c. kr. okrajno glavarstvo ; a vedno je ima v tem podpirati ono politično oblastvo, na kojega ozemlji bi se izvajalo namakanje ali zboljševanje sploh. Posvetovanje zastran pomorskega ribarstva. Odb. štv. 3225, 4951, 5935 leta 1896. Visoko c. kr. trgovinsko ininisterstvo je dovolilo z razpisom 5. junija 1. L štv. 29390, da se je vršilo septembra meseca pri c. kr. pomorski vladi v Trstu posvetovanje o tem, kako, s kakimi naredbami in sredstvi naj bi se pospeševalo pomorsko ribarstvo. Na dotično vabilo je deželni odbor z odlokom 8. julija 1896 štv. 3225 odredil gospoda Ivana Corbatto, gradežkega župana, da ga je zastopal pri onem posvetovanji. Sprejemši ta mandat se je gospod Corbatto deležil sej, ki so bile od 5. do 16. oktobra 1. 1. in je tudi posegal v razpravo, ko se je govorilo o pomočnih sredstvih za pomorsko ribarstvo. Z dopisom 11. decembra p. 1. štv. 193/P je predsedništvo pomorske vlade poslalo jeden iztis sejnega zapisnika obsegajočega komisijske razprave — in ta je shranjen v knjižni zbirki našega deželnega arhiva. Poučni tečaj za Tukajšnje c. kr. kmetijsko društvo je z dopisom 15. septembra 1. 1. štv. U Odb. štv. 4363 ^^ odpis poročila, katero je podal gospod Ivan Franke, profesor na leta 1896. c. kr. veliki realki v Ljubljani, o poučnem tečaji za ribiče, ki se je vršil avgusta meseca 1. 1. v Tolminu. Kmetijsko društvo je preskrbelo in visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo je dovolilo denar za to, da se je priredil ta tečaj. Ker so v prezanimivem poročilu obširno popisane sedanje ribarske in vôdne razmere cele naše dežele in so tudi dodani nasveti, kako naj bi se te razmere zbolj-šale in kako naj bi se zaprečile nadaljne nezgode, ki prêté celim deželnim stranem o vsaki povoduji, meni deželni odbor, da ustreže visokemu deželnemu zboru in vsem tistim, ki se zanimajo za stvar, s tem, da obljavlja tu v prilogi št. 6 omenjeno poročilo. Poduk zastran pregleda zemlja-rinskega katastra. Odb. štv. 3856 leta 1896. Z dopisom 7. avgusta 1896 štv. 699 je goriško c. kr. kmetijsko društvo priobčilo svojo okrožnico istega dne in enake številke, razposlano vsem županstvom v pokneženi grofovini, s katero je poživljalo kolikor občinske zastope, toliko posamezne posestnike, naj v svojo in v korist svojih ljudij čim brže predložijo pritožbe in oglase, dopuščene po zakonu z dne 12. julija 1896. državnega zakonika št. 121, in to tudi v namen, da olajšajo težavno nalogo dež. komisiji za revizijo zemljarinskega katastra. Ob enem je opozarjalo deželni odbor na drugi odstavek §. 15. navödenega zakona, po katerem je deželni komisiji pri izvrševanji njenih poslov v poštev jemati dotična naznanila, ki bi jej- došla od strani deželnega odbora. V svojem odgovoru z dne 19. avgusta 1896 štv. 3856 je deželni odbor, pridržuje si, da opravi, če bo treba, vse to, kar določuje navedeni §. 15, da je le v njegovem področju, — opozoril kmetijsko društvo na knjižico naslovljeno : „Die Durchführung der Revision des Grund-Steuer-Catasters," katero je objavil Anton Rudolf Walz v Gradcu, in nasvetoval, naj preskrbi posnetek iz te knjižice in ga objavi v obeh deželnih jezikih, ali pa naj se obrne do pisatelja in ga prosi dovoljenja, da sme knjižico prevesti v slovenščino in italijanščino in jo na svoje stroške izdati. Imenovano društvo je na to v svojih glasilih in v posebnih knjižicah objavilo pouk o reviziji katastra, ki ga je z ozirom na razmere, kakoršne so v naši deželi, na podlagi dotičnih zakonov in ministerskih ukazov zložil gospod E. Klavžar, ud njegovega glavnega odbora. Sadjerejsk» poizvedovanje po deželi. Odb. štv. 4343-leta 1896. Okrožnica za-stran nadziranja tehtnic in utež. Odb. štv. 4079 leta 1896. Naprošeno po velezaslužnem našem c. kr. kmetijskem društvu je visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo avgusta meseca lanskega leta odredilo odličnega sadje-rejskega strokovnjaka gospoda prof. Karola Mader-ja iz S. Mihaela na Tirolskem, naj pregleda, kako je s sadjerejo v naši deželi in naj potem poroča in nasvetuje, kako in s kakimi pripomočki pospeševati to prevažno kmetijsko stroko, da dospemo do tacega napredka iu razvoja kolikor gledč sadjereje, toliko glede sadne kupčije, da bodemo mogli tekmovati z drugimi deželami, katere, dasi morda v manj ugodnih legah, dobivajo iz sadjarstva bogate dohodke. Deželni odbor hot6 podpirati prizadevanje kmetijskega društva, na drugi strani pa priliko ponuditi ravnateljema obeh oddelkov deželne kmetijske šole, da pobliže poizvesta kmetijske razmere raznih strani naše dežele in da se potovaje z odličnim veščakom kolikor možno navzameta njegovih naukov o sadjereji, naročil je imenovanima ravnateljema, naj spremljata gospoda prof. Maderja in ga podpirata v izpolnovanji njegove važne naloge. Tej komisiji je tukajšnje c. kr. kmetijsko kemično poskuševališče dodalo gospoda kemika Dr. Papeža, deželni odbor pa še uradnika Klavžar-ja in sicer zadnjega zato, ker so mu dobro znane krajevne razmere naše dežele iu je tedaj mogel olajšati komisiji njeno delovanje. V dvanajstih dneh je komisija končala svoje potovanje po deželi. V tem času jo je skoro neprenehoma nadlegoval dež, da je bilo pregledovanje sadnih dreves na posameznih posestvih zares prav težavno. Profesor Mader je podal o tem potovanji in o vsem tem, kar je v sadjarskem oziru videl in poizvedel v naši deželi, c. k. kmetijskemu društvu jako obširno poročilo, dodavši tudi svoje veljavne nasvete, kaj bi bilo početi, da se doseže namen, koji je imelo e. kr. kmetijisko društvo, ko je prosilo visoko miuisterstvo, naj pošlje strokovnjaka v deželo. Kmetijsko društvo objavi jako zanimivo poročilo v svojih glasilih ali v posebni knjižici, in nadejati se je, da bodo društva in sadjerejci napeli vse svoje moči v to, da se dejansko izvedejo v njem obseženi modri nasveti. Zgorej imenovanim trem deželnim uradnikom se je nakazala skupna vsota 172 gld. 83 kr. na ime potnih stroškov. Vsled razpisa visocega c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 3. julija 1896 štv. 19536, priobčenega z dopisom c. kr. namestništva v Trstu z dne 12. avgusta štv. 14. 377/1, je deželni odbor z okrožnico 23. septembra 1. 1. štv. 4079 priporočil vsem občinskim oblastvom, naj pazijo in ukažejo, da si morajo opravniki, katerim je izročeno nadziranje tehtnic in utež, pridobiti potrebne znanosti v mero-skustvu bodisi s tem, da obiskujejo poučne tečaje, katere so dolžni prirejati meroskusni nadzorniki, bodisi, da si preskrbe za vsak slučaj posebej potrebnih poukov pri me-roskusnih uradih. Državne podpo- Z dopisni 30. avgusta 1896 štv. 18183/VII je naznanilo c. kr. namestništvo pouk.a kmetl,'skl v Trstu, da je visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk z razpisom 12. maja štv. 8470 dovolilo 400 gld. podpore za pospeševanje kmetijskega poduka na ljudskih šolah poknežene grofovine goriške in gradiške, in je predlagalo, naj se ta denar z ozirom na šolske vrte, ki se nahajajo v posameznih šolskih okrajih, razdeli tako-le: Za šolski okraj goriške okolice......gld. 120.— „ gradiški ........ 100.— „ „ „ sežanski........„ 80.— n v » tolminski.......„ 100.— skupaj gld. 400.— Deželni odbor je z dopisom z dne 16. septembra p.l. št. 4192 izrazil svojo hvaležnost za to podporo, dostavši, da se popolnoma vjema z nasvetovauo razdelitvijo. Kakor za poprejšnja leta, je visoko naučno ministerstvo tudi za preteklo podelilo obema oddelkoma deželne kmetijske šole 500 gld. skupne državne podpore za nakup učil. Italijanski oddelek je potrosil svoj delež za kletarsko opravo, slovenski pa si je omislil vinsko sesalko, zemljemersko mizico, zbiralko kmetijstvu škodljivih žuželk, drugo zbirko rudnin, 4 toplomere in 5 škarij za obrezavanje trt. Visoko ministerstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 4. oktobra 1. 1. štv. 14.549 odobrilo račun o porabi podeljene podpore. Državne podpo- Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z razpisom 12. maja p. " 0db0bžtv^3066 L štv< 11791 dovoIil° v korist nadaljevalnih obrtnih šol v Gorici z italijanskim iu 3504, 4995 leta slovenskim učnim jezikom, vsaki 1000 gld. podpore, oni za kamnoseke v Nabrežini 1896> pa 440 gld. za leto 1896. Pri tej priliki naj povemo, da je omenjeno ministerstvo z razpisom 7. julija 1. 1. štv. 12706 dovolilo, da se obrtna šola za kamnoseke v Nabrežini pomnoži s tem, da dobi še jednega učitelja za strokovno risanje, in da se jej začetkom šolskega leta 1896/97 doda še III. tečaj. Nadaljevalno obrtno šolo za zidarje v Benčah so slovesno otvorili dne 18. oktobra 1. 1. Vpisanih je 44 učencev. Oglašanje podpor za kmetijske namene. Odb. št. 747, leta 1896. Namestništvo v Trstu nas je naprosilo z dopisom 29. januarja 1. 1. štv. 1735, naj je nemudoma obvestimo o vsaki podpori, ki bi se dovolila iz deželnih zalogov za zemljiške zboljšave ali druge kmetijske namene, dostavši, da nam tudi odo sporoči o vsaki podpori, ki jo vlada dovoli za kmetijske namene. S takim vzajemnim oglašaujem bi se doseglo, da bi se takim društvom ali drugim prosivcem, kateri bi istočasno s posebnimi vlogami prosili državne in deželne podpore, ne dovoljevale tolike podpore, da bi presegale pravo razmerje med podporo in potrebščino dotičnega podjetja. Deželni odbor je na znanje vzel ta opomin in ob enem priznanil namestništvu vse v pretekli deželnozborski sesiji za kmetijske namene podeljene podpore. Obravnave za-stran skladanja stroškov za uravnavo hudournikov pri Šempasu. Odb. štv. 59f>5 leta 189(1. Vsled prošnje šempaskega županstva za primerne naredbe, da se zabrani nevarnost preteča zemljiščem ob hudournikih Školjek, Tribuša, Lepeušček in Ozeljanšček, prejel je c. kr. tehniško-gozdarski oddelek za uravnavo hudournikov v Beljaku nalog, naj na licu mesta pregleda in poizvč, kako stoje stvari, in z razpisom 18. julija 1. 1. štv. 15329/2293 je visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo poslalo namestništvu v Trstu poročilo in stroškovnjak, koja je podal imenovani oddelek, s poveljem, da mu je pogajati se z deželnim odborom in c. kr. cestno upravo zastran mere, po kateri bi se deležila nameravanih brambenih del, in pa tudi z drugimi po tem podjetji prizadetimi strankami, da se določi, koliko bi one prispevale v založbo skupne potrebščine. Izpolnovaje ta nalog je namestništvo v svojem dopisu z dne 15. avgusta 1896 štv. 15738 opozorilo deželni odbor na vsako leto množečo se nevarnost omenjenih potokov, in oprto na obširno poročilo oddelka za uravnavo hudournikov, na do-tično poročilo c. kr. gozdnarskega tehnika v Gorici in pa na županstveno prošnjo, je naglašalo, da bi se, odlašaje izvršitev tega dela, ne doseglo nič druzega, nego da se shujšajo sedanje razmere in da vsled tega nastane potreba še večjega stroška, kateri je sedaj proračunjen na 24.800 gld. Deželni odbor je odvrnil z dopisom 2. septembra 1896 štv. 3965, da se ne smatra pooblaščenega, obvezno izjaviti, ali in koliko bi prispeval deželni zalog k potrebnim stroškom za namenjeno uravnavo hudournikov pri Šempasu in za njihovo zagradbo, ker gre tu za stvar stoječo v področju deželnega zbora. Da bo pa mogel o svojem času podati določne predloge zastran morebitne podpore, ki naj bi se dovolila za izvršitev ravno omenjenih del, menil je, da bi se morale najprej izvesti poizvedbe in obravnave v zinislu zakona z dne 28. avgusta 1870 štv. 40 deželnega zakona zastran rabe, napeljevanja in odvračanja vod, ter preskrbeti za to, da se ustanovi dotične zadruge v zmislu §§. 45, 52 in naslednjih omenjenega deželnega zakona. Pozneje ni odbor prejel nobenega dopisa več o tej zadevi. Kako pospeše- Glavni odbor štajerskega c. k. kmetijskega društva v Gradcu je priobčil dne val'ke^solh° Z*~ 6' fe^rnarJa št- 2754 sv0Je menenje, katero je oddal na poziv njegove prevzvi- Odb. štv. 963 šenosti gospoda finančnega ministra viteza Biliusky o vzrokih, radi katerih se kme- leta 1896. tovalci tako malo deleži dobave živinske soli po znižanih cenah in kako naj bi se pospeševal večji konsum te soli. Tudi naše kmetijsko društvo je prejelo enako vabilo in je vsled tega izrazilo svoje menenje tako-le : „Po našem menenji tiči vzrok, da se tako malo kmetovalcev deleži dobave živinske soli, v tem, ker je način, po katerem je dotične oglase delati, prezmeden in nadležen, potem ker so stroški za prevažanje in drugi, ki jih prizadeva dobava soli, preobčutljivi. Tudi zaloge živinske soli, katere določa ukaz finančnega ministerstva z dne 28. decembra 1894 štv. 244 držav, zak., niso v nobeno korist, in to od ene strani zaradi prevelike osebne odgovornosti trgovcev na drobno, od druge pa zaradi izrednih pisarij in drugih zaprek in tudi zaradi podražauja blaga samega ravno vsled teh zaprek. Visoko ministerstvo bi lahko pospešilo dobavo živinske soli s tem, da odpravi vse fiskalne nadležnosti in težave, ki so zdaj združene ž njo in da preskrbi prodajalnice v vsakem okraju, kakor n. pr. za tobak. Slednjič je želeti, da bi se živinska sol dobivala v prodajalnicah po 5 gld. kvintal. Deželni odbor se je pridružil temu menenju ter prosil dne 25. februarja 1. 1. štv. 963, naj bi visoko ministerstvo sprejelo nasvete kmetijskega društva. Ustanovni prispevek dijaškemu društvu „Schiiler-lade" v Kloster-neuburgu. Odb. štv. 2094 leta 1896. Društvo „Schulerlade", ki se je ustanovilo na c. kr. vinarskem in sadjarskem učilišču v Klosterneuburgu v namen, da bo podpiralo potrebne in vredne dijake, prosilo je z vlogo 23. aprila 1896 štv. 2094, naj bi tudi naša dežela stopila v krog dobrotnikov nove ustanove. Ker obiskujejo skoro vsako leto tudi sinovi naše dežele dobroglasni zavod v Klosterneuburgu, je deželni odbor menil, da ne more odreči ustanovnega prispevka 20 gld. Delež iz zaloge Ravnateljstvo c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju je z dopisom dne 18. Š°Odbh štv'5987 decembra 1896 štv- 1385 Poslal° naši dežel,li blagajnici 1075 gld. kot delež, ki leta 1896.' je visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk z razpisom 26. novembra 1896 štv. 26359 odmenilo naši deželi iz preostankov c. kr. zaloge šolskih knjig. Ta vsota se je zabeležila v dnevniku zaloga penzijske blagajnice. Stavbni red za Ker se je že mnogokrat izražala želja in se je tudi že v deželnem zboru °^Odb štv 3343 liaglašala potreba, da bi se za naše občine čim brže izdal poseben stavbni red, je 3862 leta 1897.' odbor naročil svojima odbornikoma dr.u Tuma in dr.u Verzegnassi, naj se bavita s to zadevo in če mogoče, sestavita dotični načrt zakona, kateri bi se predložil v prihodnjem zasedanju visokemu deželnemu zboru v razpravo. Imenovana odbornika sta se lotila dela in v tem jih s privolitvijo c. kr. namestništva podpira tudi gospod c. kr. nadinžener Edvard Bonavia. Prošnja za stavbni oddelek v Gradišči. Odb. štv. 4779 leta 1896. Vsa županstva gradiškega okraja so podala prošnjo, da bi se ustanovil poseben stavbni oddelek z sedežem v Gradišči. To prošnjo smo predložili c. kr. na-mestništvu v Trstu z dopisom 28. oktobra 1896 štv. 4779/96, ki se je tako glasil: „Podpisani odbor se počaščuje predložiti visokemu namestništvu prošnjo, katero so mu izročili združeni občinski zastopi cele Furlanije. Narastla voda brezštevilnih rek, hudournikov in potokov je prizadela letos ubogi Furlaniji ogromno škodo. Že samo ta predmet zadostuje v dokaz, kako potrebno bi bilo, da se zopet namesti pri gradiškein glavarstvu poseben liidrauličen inžener, kakor je bil nekdaj v veliko korist okraju. Ne samo obširna ravan, kjer so pogosti poplavi samo zaradi tega, ker nimajo vode skoro nobenega padca in se torej lahko vzdigajo čez bregove in širijo po obdelani rodovitni ravaui, ampak tudi mnogobrojni gosto obljudeni kraji, državne, okrajne in občinske ceste, ki posredujejo promet, zahtevajo ročnega varstva ; pa še druga jako važna okoliščina kliče dandanes bolj kakor takrat, ko je bil hidrauličen inžener razpostavljen v Villa Vicentini, po razumnem in skrbnem nadzorstvu. Ta imenitna okoliščina obstaja v čedalje množeči se in v zadnjem času tako nakopičeni polegi grušča od Zagraje do ustja Zdobe, da se vzdiguje Sočina struga do čedalje više gladine ter vedno huje grozi zemljiščem in stanoval iščem na obeh bregovih. Nezgode, ki so v letošnji jeseni užalile občine Turjak, Pieris, Paparijan, Vileš in dr., so predhodnice bodočih opustošenj, če se o pravem času ne preskrbi pomoč. Ubogi goriški deželi manjka denarnih močij, da bi sama vzdrževala svoj tehniški urad ter z lastnimi sredstvi ukrenila potrebne naredbe. Toda, ker v Tolminu posluje c. kr. tehnik, nadeja se podpisani odbor, da blagovoli visoka vlada uslišati tudi željo ubogih Furlanov in v tej nadi priporoča prav toplo visokemu c. kr. namestništvu omenjeno prošnjo, da bi jo blagovolilo z vso gorečnostjo zagovarjati pri visokem c. kr. ministerstvu za notranje stvari.* Do zdaj še ni odgovora. Povišek prelira-nitnin v 2 javnih bolnišnicah v Gorici. Odb. štv. 803, 804 leta 1896. Vsled dobro vtemeljenih prošenj oskrbništva bolnišnice milosrčnih bratov iu mestnega županstva v Gorici je dovolilo namestništvo sporazumno z deželnim odborom, da se je od dne 1. marca 1896 naprej povikšala pristojbina za preskrbo in vzdrževanje bolnikov in blaznih, ki se zdravijo na račun deželnega zaloga v III. razredu tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov, od 40 na 50 kr., zunanjih bolnikov in blaznih pa od 70 na 81 kr., v goriški ženski bolnišnici pa za navadne domače bolnice od 40 na 50 kr., za domače sifilitične bolnice od 45 na 50 kr. in za bolne in blazne tujke od 70 na 81 kr. Za zadnje omenjeno bolnišnico se je dalje določila prehranitnina druzega razreda z 1 gld. 40 kr. na dan. To naredbo smo objavili z okrožnico 19. februarja 1896 štv. 804. Z vljudno privolitvijo prečast. načelnice samostana milosrčnih sester v Go- VazeVallJG DlaZulU žensk. rici je odredil deželni odbor dne 8. avgusta 1896 štv. 3334, da spremljajo od tis- Odb. štv. 3334 tega časa naprej čast. sestre vse tiste blazne ženske, ki se iz drugih blaznie pre-,a 6> kladajo v tukajšnjo žensko bolnišnico in da predplačuje deželni zalog vse dotične stroške na račun dotičnih domovnih občin, katere jih potem povračajo na podlagi popotnih partikularjev, podanih za vsak slučaj posebej. Za vsako pot je doseči 50 odstotni odbitek voznine III. razreda, ki ga dovoljujejo državne železnice in južna železnica za blazne in dotične spremljevalce. Deželni odbor je dal o tej zadevi prečast. načelnici omenjenega samostana potrebna vodila. Naredbe proti steklim psom in drugim živalim. Odb. štv. 3187 leta 1896. Na prošnjo tržaškega namestništva z dne 28. junija 1.1. št. 13262 je dež. odbor razposlal županstvom v deželi okrožnico z dne 29. julija 1896 štv. 3187. Priporočil jim je v njej, naj skrbč za to, da se bodo izpolnovale vse naredbe izdane proti steklim psom in drugim steklim živalim ter ob enem naznanil, da se vse take osebe, ki so bile oklane po steklih psih ali drugih živalih, zdravijo v dunajski bolnišnici „Rudolfova ustanova" s tem, da se cepijo s posebno snovjo, in da je plačati za zdravilo in zdravniško pomoč 1 gld. na dan. Prepoved ljudskim učiteljem, da ne smejo taj-nikovati Odb. štv. 2989, 5692 leta 1896. Z okrožnico 24. junija 1896 štv. 2989 smo priobčili vsem občinskim za-stopom na znanje in kot vodilo naslednji dopis c. kr. deželnega šolskega sveta v Trstu z dne 2. junija 1896 štv. 511 : »Glede na to, da potrebuje učitelj cele svoje moči za izpolnovanje svojih službenih dolžnosti, sklenil je c. kr. deželni šolski svet v svoji seji dne 18. maja, da ne dovoli nobenemu učitelju več, prevzeti službo občinskega tajnika in da morajo tisti učitelji, kateri sedaj še poslujejo kot občinski tajniki, dne 31. decembra 1896, popustiti to svoje poslovanje." Toda že z dopisom 3. decembra št. 953 je naznanil isti dež. šolski svet, da je vsled vtemeljenih pritožeb posameznih okrajnih šolskih svetov in občin preklical omenjeno svojo prepoved, spremenivši svoj sklep v tem zmisla, da je na voljo dano okrajnim šolskim svetom, dovoliti posameznim učiteljem, da sprejmejo občinsko tajništvo, ali jim pa zabraniti to. Deželni odbor je o tem obvestil vsa občinska oblastva z okrožnico 30. decembra p. 1. štv. 5691. Odprava gospo- Zaradi nerednosti v upravi davčne občine Vareje je c. kr. okrajno glavarstvo darskega sveta v Y sežani z dopisom 14. januarja 1896 štv. 334 podpiralo prošnjo nakelskega žu-^Odb^štv. 375, panstva, da bi se odpravil gospodarski svet iste občine. 3263, 3809 leta Deželni odbor je odstopil vlogo z dopisom 19. februarja štv. 375 namest- ništvu, opazivši, da nima nič proti odpravi gospodarskega sveta in da mu ni nič znano, ali se je ta o svojem času ustanovil po določilu §. 5. občinskega reda ali ne. Z dopisom 30. junija 1. 1. štv. 13052 je odgovorilo namestništvo, da je gospodarski svet v Varejah, kakor je doznalo po narejenih poizvedbah, zakonito u- stanovljen ; a da bi se ono iz javnih ozirov vendar nikakor ne ustavljalo njegovi odpravi in preložbi njegovih poslov v roke nakelskega občinskega zastopa, ako meni deželni odbor, da dajejo določila §. 5. občinskega reda in deželnega zakona z dne 20. decembra 1868. štv. 25. deželnega zakonika, zakonito zaslombo za odpravo gospodarskega sveta. Ako se pa deželni odbor vjema z menenjem, da po sedanjem zakanodajstvu ni preskrbljeno za odpravljanje gospodarskih svetov, ko so enkrat zakonito ustanovljeni, da torej ni veljavne opore za odpravo, niti podlage za dotičuo postopanje iu pristojnost, tedaj bi se lahko razpustil sedanji gospodarski svet v zmislu §.§. 96 in 104, občinskega reda in po šestih tednih bi sledila nova volitev. Deželni odbor je z dopisom z dne 22. julija 1896 štv. 3163 ugovarjal tako-le: „Podpisani odbor se zlaga popolnoma z nazori visokega namestništva, da nimamo izrečnega zakonskega določila, po katerem bi bilo ravnati, kaderkoli bi šlo za to, da se v kateri občini odpravi dejansko že obstoječ gospodarski svet. Ees je tudi to, da, če bi se hotelo pripisovati pomanjkanju tacega zakonitega določila toliko važnost, bi bilo kar naravnost nemogoče, odpraviti katerikoli že obstoječih gospodarskih svetov. Podpisani odbor pa meni, da c. kr. namestništvo in deželni odbor, kojih privolitve treba po namenu § §. 4. in 5. občinskega reda v to, da se v posameznih davčnih občinah ustanové posebni gospodarski sveti, lahko popolnoma svobodno oce-njata razloge, na katere se opira dotična občina, kadar prosi dovolitve posebnega gospodarskega sveta in da lahko podelita ali pa odrečeta svojo privolitev, ki jo zahteva zakon. Dosledno bi se po menenji podpisanega ne mogla odreči pristojnima oblastvo-ma pravica, da pozneje prekličeta dano privolitev, kadar vsled premenjeiiih razmer nehajo opravičevalni pogoji za obstoj posebnega oskrbništva, ali se na drug način kaže, da bi bilo nepotrebno ali celó škodljivo, ako bi se še dalje ohranilo posebno gospodarstvo, kakor n. pr. v pričujočem slučaju, ko se razvida iz poročila nakelskega županstva z dne 6. januarja 1896 štv. 912, da davčna občina Yareje nima skoro nič svoje imovine in da stroški, ki jih prizadeva lastna uprava, ne stojé v nobenem razmerji z ničevimi dohodki občiuske imovine. Če se visoko namestništvo pridruži tu izraženemu menenju, naj blagovoli vsekakor proglasiti odpravo varejskega gospodarskega sveta ter naročiti c. k. okrajnemu glavarstvu, da izvrši to odredbo." Na to je izjavilo namestništvo z dopisom 17. avgusta 1. 1. štv. 15.803, da nima iz javnih ozirov nič proti temu, da se zatre gospodarski svet v Varejah in da se dotična opravila izrocé zastopu nakelske županije, pripustivši deželnemu odboru, da izda dotični odlok. To se je zgodilo dne 19. istega meseca pod štv. 2809. Nadzorstvo nad Da bodo občine še redniše kakor do zdaj sestavljale, obravnavale in pred- ičinami. ]ag.a]e svoje letne pr0račune, razposlal je deželni odbor vsem županstvom in gospo- darskim svetom okrožnico z dne 8. julija 1896 štv. 3809, ki se glasi tako-le : „Dasi je deželni odbor uže v mnogih okrožnicah in odlokih naročal občinskim zastopom, naj pravočasno (§. 65 o. r.) sestavljajo, rešujejo ter v presojo in potrditev predlagajo občinske proračune, godilo se je vendar v zadnjih letih zopet, da je blizo polovica županstev in gospodarskih svetov predlagala svoje proračune še le po novem letu in da se je rešitev nekaterih zakesnjevala do srede leta, ker so bili prepozno podani in zraven tega še nepravilno sestavljeni, ali pa ker je bilo protizakonito preskrbljeno za založbo občinskih potrebščin. Prepozna rešitev občinskih proračunov pa, ne glede na to, da prizadeva deželnemu odboru, c. kr. finančnemu ravnateljstvu in zlasti c. kr. davkarskim uradom znamenite nadležnosti, ima pogostoma tudi za občino prav nevšečne nasledke. Dokler niso končno ustanovljeni proračuni, nima občinsko gospodarstvo nobene zanesljive, zakonite podlage ; občine se zapletajo lahko v denarne zadrege iu zgubljajo dohodke na občinski užitnini, ker se dotične doklade in davščine ne smejo pobirati za ves čas, kolikor ga je preteklo pred končno njih potrdbo. Zato se resno opominjajo vsa županstva in vsi gospodarski sveti, naj se v tem oziru točno ravnajo po zapovedi §. 65 o. r. ter skrbč za to, da bodo proračuni na gotovo postavljeni in potrjeni še pred začetkom leta, za katero so odmenjeni. Deželni odbor opozarja uže zdaj, da bo s postavno strogostjo postopal proti vsem zamudnikom in da naloži odgovornost za vsako škodo, ki bi občinam nastala zaradi zamude, osebno županom oziroma načelnikom gospodarskih svetov. Pri tej priliki vidi se deželnemu odboru primerno, da obuja spomin na nekatera določila dosedanjih, o tej zadevi izdanih okrožnic, katera občinski zastopi premnogokrat prezirajo pri sestavljanji in predlaganji proračunov : a) Vse troške za preskrbljevanje ubogih, torej tudi bolnišnične troške, je smatrati skupnimi potrebščinami cele županije in sprejemati jih je torej v skupni proračun. b) Enako določilo velja tudi za troške, ki jih prizadeva zgradba in vzdrževanje občinskih cest in poti (§§. 13. in 14. novega cestnega zakona). c) Zaradi služb ali robot, ki se nalagajo za javna občinska dela, ravnati se je po tukajšnji okrožnici z dne 15. maja 1874 štv. 1468. Službe se morajo precenjene v denar sprejemati med druge občinske troške iu v bilanci (sklepu) vsacega posameznega proračuna razkazati je najprej doklade, katere bo v gotovem plačati v založbo obč. troškov, potem pa odstotke služb, katerih cenjeno vrednost je po meri izravnih davkov razdeliti med obdačence (§. 79 o. r.). d) Za potrebščine cerkvenih občin sestavljati in reševati je posebne proračune in sicer spada to v področje občinskih zastopov tam, kjer leži cerkvena občina v mejah županije; kjer segajo pa njeni deli v drugo županijo, opravlja to poseben odbor po določilih §§. 11. 12. in naslednjih zakona z dne 29. novembra 1863 dež, zak. štv. 2 iz leta 1864. — Glede zalaganja potrebščin cerkvenih občin naj se ne prezirajo določila zakona z dne 31. decembra 1894 štev. 7. deželnega zakonika za leta 1895. e) Za plačilo erarskih davkov in drugih stroškov od občinskih zemljišč je, skrbeti po §. 70 občinskega reda. f) Za plačilo bolniških troškov mora biti zadostno preskrbljeno in sicer se mora sprejemati v proračune vsaj toliko dotičnega dolga, kolikor ga bo primeroma ugotovljenega koncem tistega leta, v katerem se ustanavlja proračun. Kadar se predlagajo proračuni deželnemu odboru, pridevati jim je: 1. zapisnik seje občinskega starešinstva oziroma gospodarskega sveta, obsegajoč razpravo in rešitev proračuna; 2. razglasa v zmislu §§. 65. in 81, obč. reda ; 3. v občinah, kjer običinarji uživajo občinsko posestvo, razdelilnik zadevajoč erarske davke in druge troške v zmislu §. 70. obč. reda ugotovljen od starešinstva; 4. kadar so se na podlagi proračuna naložile doklade k izravnim davkom, sumar predpisanih erarskih davkov, ki si ga je vsako leto naročati od c. k. davkarskega urada; 5. ugovore, ki so se utegnili v zakonitem roku podati proti naloženim dokladam in davščinam, o katerih ugovorih ima županstvo v svojem poročilu vestno razložiti svoja pojasnila. Slavnim županstvom in gospodarskim svetom se prav nujno priporoča, naj se natančno ravnajo po tej okrožnici, da se v okom pride vsem onim nepriličnostim, ki izvirajo iz preziranja navedenih pravil". Pridjani razkaz obsega vse doklade in davščine, ki se pobirajo za tekoče leto iia račun dežele, občin, šolskih in cestnih okrajev. Deželni odbor v Gorici aprila meseca 1897. Deželni glavar CORONINI. Priloge poročilu: 1. Zalogi oskrbovani po deželnem odboru leta 1895. 2. Deželna kmetijska šola, slovenski oddelek. 3. Deželna kmetjiska sola, italijanski oddelek. 4. Deželna gluhonemica. 5. Deželni muzej. 6. Poročilo o poučnem tečaju za ribiče v Tolminu avgusta meseea 1896. 7. Razkazi obsegajoči posnetke iz računskih sklepov vsih zalogov o gospodarstvu deželnega odbora leta 1895. 8. Glavni posnetek iz računskega sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih ljudskih šol za leto 1895. 9. Posnetek iz preudarka penzijskega zaloga za ljudske učitelje za leto 1896. 10. Izkaz predelka dohodkov „Globe radi slabega obiskovanja šole" leta 1895. 11. Izkaz predelka dohodkov „Postavni doneski od zapuščin" za leto 1895. 12. Računski sklep deželnega zaloga za leto 1895. 13. Glavni posnetek iz računskega sklepa zemljiščno-odveznega zaloga za leto 1895. 14. Glavni razkaz o oskrbavanjr. premoženja zemljiščno-odveznega zaloga, odkar se je ustanovil, to je od 1. oktobra 1850 do konca decembra 1895. 17. Splošni inventar premakljivega in nepremakljivega premoženja dežele koncem leta 1895. 16. Posnetek iz računov vseh zalogov okrbovanih od deželnega odbora leta 1895. 17. Izkaz občinskih naklad na podlagi preudarkov za leto 1896, deželnih" naklad* kakor tudi doklad cestnih odborov in okrajnih šolskih svetov. Zalogi oskrbovani po deželnem odboru leta (895. i. Zalog za bolne in ranjene vojake, (2. stran) Imovina v obveznicah se je pomnožila za 200 gl. in je znašala koncem leta 1895 gld. 30.214:0874. Primerjanje s proračunom se je opustilo ker ni bil ta-le predložen v po-trjenje visokemu deželnemu zboru. II. Deželno-občinski zalog, (4. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 300 gl. in je znašala koncem leta 1895 gld. 50.750:— Primerjanje s proračunom se je opustilo radi vzroka navedenega ad 1. III. Zalog za gozdorejo in ribarstvo, (6. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 16.050. Koncem leta 1895 je znašala ta imovina : a) v obveznicah v korist zaloga za gozdorejo . . gl. 16.000:— l) v obveznicah v korist zaloga za ribarstvo . . „ 50:— c) v glavnicah „ „ „ „ „ 66:79 Primerjanje s proračunom se je opustilo radi vzroka navedenega ad 1. IV. Gospinski zalog, (8. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 300 gl. in je znašala koncem leta 1895 gld. 146.450.— Primerjanje s proračunom se je opustilo radi vzroka navedenega ad 1. Zalog Werdenberških štipendijev, (10. stran) Imovina v obveznicah ostala je nespremenjena v znesku 86.300:— gld. Uprava je bila v primeri s proračunom ugodna za 74 gl. 60 novcev. VI. Štipendijski zalog, (12. stran) Imovina v obveznicah se je pomnožila za 600 gl. in je znašala koncem leta 1895 gl. 68.700: — Uprava je bila v primeri s proračunom ugodna za 23 gl. 94 nov. VIL Depoziti in ptuj denar, (22. stran) Izid leta 1895 razkazuje konečnega ostanka : rt. v gotovini........gl. 1.464:21 Vj 1). v obveznicah ........ 88.750:— koji je na drobno pojasnjen v razkazu pridjanem računskemu sklepu. VIII. Šolski zalog, (14. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 3.500 gl. in je znašala koncem leta 1895 gld. 107.800:— Primerjanje s proračunom se je opustilo radi vzroka navedenega ad 1. IX. Razni mali zalogi, (16. stran) Imovina v obveznicah se je pomnožila za 200 gld. in sifrer na korist „podpornega odbora" za 100 gl. in ravno toliko na kosist zaloga „globe od občinskih zastopnikov" in je znašala koncem leta 1895 gl. 4.300:— koji spadajo: a. zaloga podpornega odbora ...... gl. 3.150:— b. zaloga globe od obč. zastopnikov „ 1.150: — Uprava je bila v primeri s proračunom neugodna za 29:11, ker globe od občinskih zastopnikov niso dosegle preudarjene vsote. X. Ustanova Nj. Ekse. Franceta grofa Coronini-Cronberg, deželnega glavarja i. t. d. za delu nezmožne težake, (18. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 2500 gl. in je znašala koncem leta 1895 gl. 14.900: — Uprava je bila v primeri s proračunom neugodna za 11.55 gld., ker so se plačale poravnalne obresti od novih obveznic in ker obresti od nekaterih novih obveznic so zapadle še-le v naslednjem letu. XI. Deželna glnlionemica, (20. stran) Imovina v obveznicah pomnožila se je za 200 gl. ; zasebnikih in vrednost posestev ostala je pa nespremenjena. To premoženje je znašalo koncem 1895 : a) v obveznicah ....... b) v glavnicah naloženih pri zasebnikih, in sicer z obresti in brez obresti ...... c) v vrednosti posestev...... skupaj Vrednost pohištva ....... in živine ......... Primerjanje s proračunom se je opustilo radi vzrok; XII. Glavni zalog za uboge, (24. stran) Zakladno premoženje tega zaloga je znašalo : a) v zalogovih obveznicah..... toraj 2.400 gl. več nego leta 1894; glavnice naložene pri • gl- 20.450:— • n 1.050:— « n 1.748:51 • » 29.363:52 • v 52.612:03 ■ 8'1. 2.736:04 • » 437:50 navedenega ad 1. gi. 418.959:76 b) v obveznicah vezanih na korist bilših bratovščin ki je ostalo nespremenjeno prinos gl. 418.959:76 . _ 154 640:24 skupaj . gl. 573 600:- gl c) v glavnicah naloženih pri zasebnikih in kupninah . to je za 215:40 manj, ker to vsoto so vrnile stranke in se je zopet obrestonosno naložila vsled nakupa državnih obveznic; rf) v nepremankljivem premoženju in uživalnih pravicah e) v konečnih aktivnih zaostanhih..... vse premoženje je torej znašalo koncem leta 1895 Uprava bila je v primeri s proračunom : neugodna pri dohodkih za...... in ugodna pri troških za...... torej ugodna sploh za XIII. Penzijski zalog za učiteljsko osobje, (33 stran) Ta račun razkazuje skupnih dohodkov . . . . gl. troškov........... torej končne gotovine . „ XIV. Deželni zalog, (41. stran) Račuuski sklep tega zaloga za leto 1895 razkazuje a. potirjanih dohodkov od deželne denarnice kakor tudi od c. k. davčnih uradov ako se temu prišteva gotoviua začetkom leta kaže se skupnih dohodkov . b. plačanih troškov .... c. konečnega preostanka v gotovini . Koncem leta 1895 so znašali pasivni zaostanki aktivni......gl. 497.452:74x/, 31.927:44 13.491:32 V, 63.194:18 1.483:73V2 gl. 651.769:2472 gl- in ako se tem prišteva končni denarn. preostanek skupaj . je koncem leta 1895 čistih aktivov 30:93 Va 375:53 '/2 344:60 14.367:2072 13.433.56 933:64 lL gl. 250.962:85'/j 41.905:17 „ 292 868:02 V2 „ 260.940:58 Y2 31.927:44 gl. 310.782:727, gl. 529.380:18 7s gl. 218.597:46 Primerjanje s proračunom se je opustilo radi vzroka navedenega ad 1. Glavni inventar razkazuje koncem leta 1895 : aktivnega premoženja za . . . . - . gl. 1,166.245:56*/2 pasivnega premoženja za ...... 671.352:92'/2 torej čistega premoženja ....... gl. 494.892:64 to je za..........„ 90.908:71 več nego koncem leta 1894. Obveznice novega dežel, posojila, ki niso bile izžrebane do konec leta 1895 so: Vrste A : 81 po 100 gl, 67 po 500 gl., 152 po 1000 gl. gl. 193.600:— „ B: 83 „ 100 „ 31 „ 500 „ 87 „ 1000 „ „ 110.800: — . skupaj gl. 304.400:— XV. Zemljiščno-odvezni zalog, (27. stran) Uprava kaže za leto 1895 sledeče: Vsi dohodki od 1. januarja do konee decembra 1895 so znašali, ako se tirn prišteje še končna gotovina leta 1894 . . . . gl. 12.057:58% vsi troški........... 9.592:057. torej končne gotovine je bilo......gl. 2.465:53 Konečni aktivni zaostanki so znašali „ 19.052:85 skupaj . gl. 21.518:38 ki bodo služili v založbo končnih pasivnih zaostankov v enaki vsoti. Da se poterjajo aktivni zaostanki, preskrbelo se je večkrat v letu z do-tičnimi predlogi. Deželna kmetijska šola. Slovenski oddelek. Poročilo o delovanji šole v dobi od 29. novembra 1895. do 15. decembra 1896. I. Šola. Glede učiteljev so se vršile v tem šolskem letu naslednje spremembe: Gospod Matija Lavrenčič voditelj ljudske šole v Šempetru je poučeval še dalje do konca maja t. 1. Dne 1. junija t. 1. pa je blagovolil vel. deželni odbor, imenovati pomočuim učiteljem g. Milana Ivančič-a iz Podsela, absolventa srednje kmetijske šole v Modling-u. Pristava Viljema Dominko, kateri je cela tri leta nadomeščal vodjo, je blagovolil vel. dež. odbor imenovati vodjem dnč 31. oktobra t. 1. Dne 10. decembra t. I. pa je izstopil iz službe g. opravnik Alojzij Širca, kateri je sprejel službo oskrbnika v tukajšnjem nunskem samostanu. Dne 6. novembra 1895 se je začel nov dvoletni tečaj. Vpisalo se je 13 učencev in sicer: 2 iz Gorice, 6 s Krasa, 1 s Tolminskega, 3 iz Brd in 1 z Vipavskega. Od teh jih je vstopilo 12 in sicer 8 štipendistov in 4 plačujoči, eden pa ni vstopil, ker ni dobil štipendija. Dne 20. prosinca t. 1. je blagovolil slavni odbor sprejeti še enega plačujočega učenca iz Brd. Vseh dijakov je bilo toraj 13. Med prvim šolskim letom sta zapustila zavod Franc Drufovka iz Gorice in Ignacij Kožlin iz Biljane. Prestopilo je toraj v drugo šolsko leto 11 dijakov. Tudi v tem šolskem letu je priredilo vodstvo z dovoljenjem vel. dež. odbora razne poučne tečaje. Poučeval je tukajšnji vodja o cepljenji trt na zeleno in sicer: Dne 17. maja predpoldne v Rihenberk-u. Udeležencev je bilo nad 60. Dne 17. maja popoldne v Dornberg-u. Udeležencev je bilo 80. Dne 18. maja precipoldne na tukajšnjem zavodu. Udeležencev je bilo 80. Dne 25. maja predpoldne v Števerjauu. Udeležencev 150. Opomniti moramo, da nas je v tem letu t. j. 10. septembra počastil Njihova Ekscelenca c. kr. minister g. grof Badeni. Meseca svečana je nadzoroval šolo preblagorodni g. Anton vitez Klodič Sabladoski, c. kr. deželni šolski nadzornik. S pomočjo državne podpore 250 gl. nakupili smo letos nektera učila in sicer kupili smo prevažno orodje za mlekarstvo in sirarstro. Za knjižnico smo kupili 24 raznih strokovnih knjig. Za šolsko sobo pla-aiglobus in „avstro-ogerska monarhija" (zemljevid hrvatski). Šola je naročena na 8 strokovnih časnikov, „Gospodarski list" pa nam pošilja c. kr. kmetijska družba v Gorici brezplačno za vse učence. Konvikt. Kar se tiče oskrbovanja dijakov z hrano in odškodnine za hlapčevska dela, je ostalo pri starem. II. Kmetija, Vinograd. Letos smo napravili dva vinograda in oba zasadili z odpornimi amerikanskimi trtami, da lahko postrežemo domačim trtorejcem z dobrim in zanesljivim materijalom. Nasadili smo kacih 1000 Eiparia Portalis (zvana tudi Gloire de Montpellier) in kacih 800 Eiparia Selec. Pocepili smo nekaj trt na drveno in v zeleno, vsled mrzlega trajnega deževja je bil rezultat slab. Trtna strupena rosa in plesnjoba nista letos prav nič škodovali, ker smo pridno škropili in žveplali. Klub slabemu vremenu pridelali smo letos nad 11 kvintalov namiznega grozdja in kacih 80 hektolitrov vina. Grozdje je bilo sicer jako mošteno, mošt je pa bil za 2, da celo za 4 odstotke slabeji od lanskega. V tem šolskem letu smo prodali le 5900 amerikanskih kolči, iz česar se lahko razvidi, da jih imajo že več ali manj vsi trtorejci. Klet. V kleti imamo še blizo 3Y2 hektolitrov vina od leta 1893, blizu 17 hektolitrov vina od leta 1894, 17 hektolitrov vina od leta 1895. in še 72 hektolitrov vina od leta 1896., toraj skupaj 109 hektolitrov. Napravili smo tudi 120 litrov tropinovca. Drevesnica in sadovnjak. Letos smo pocepili precej stoto v sadnih dreves. Prodali smo 1500 požlahnjenih sadnih dreves in 2500 raznih divjakov. Prodali smo dokaj sadja, za katero smo prejeli nad 185 goldinarjev. Polje. Vsled trajnega mrzlega deževja se je žito le srednje dobro obneslo. Cinkvantin je le slabo dozorel. Napravili smo tudi poskušnje z 10 raznimi vrstami amerikanske turšice, o prednostih teh bomo mogli poročati še le prihodnjo jesen. Izmed 10 raznih vrst ovsa so se prav dobro obnesle „Triumph, Nubian, Ligovo in Kanada, "VVilkomm, kateri se odlikuje ne le po bogatem pridelku, ampak tudi po težini zrnja. Krompir je prav dobro obrodil in ostal je zdrav, ker smo ga škropili. Pesa in repa sta se pa slabo obnesli vsled trajnega dežja. Za poskušujo smo posadili tudi nekaj hmelja, kterega nam je podarilo tukajšnje c. k. kmetijsko društvo. Vrt — razen zgodnje vrtnine se je druga slabo obnesla. Goveji hlev. V hlevu je ostalo še 14 glav, čeprav smo prodali 2 para volov, 2 teleti in bika „Triglav". Kupili smo pa na Koroškem v belanski dolini mladega bikca in telico čiste belanske krvi, da spodredimo zopet čisto belansko pasmo. Kupili smo tudi novo slamorezuico, za klet pa 6 sodov po 4 in 5 hI. Sviloprejke. Tudi letos smo redili 1 ončo sviloprejk, ktere so se pa le srednje dobro obnesle, vsled bolnega listja. Prešičji hlev. Lansko leto je ostalo v hlevu 9 prešičev, letos pa je vrgla svinja yorkširske pasme 10 pujskov, bilo je toraj vseh 19. Od teh smo prodali 13. V hlevu so še svinja in mrjasec jorkširske pasme in 4 pitani prešiči. Čebelnjak, število polnih panjev je narastlo v rojenji od 5 na 12, ker je pa vedno deževalo, jim je zmanjkalo strdi in bilo je zato mogoče, ohraniti jih za pleme le 5. Travniki. Pognojili smo letos travnik na Blančah z raznimi umetnimi in pa z hlevskim gnojem. Vsled deževja smo pa pridelali manj sena nego lani. Kmetijo smo tudi letos dokaj zboljšali in pokrili smo vse stroške z dohodki kmetije, ter bomo imeli koncem leta skoro gotovo dokaj ostanka, ker je še skoro vse letošnje vino in žganje v kleti t. j. za kacih 1500 goldinarjev. Vodstvo slov. oddelka deželne kmetijske šole V Gorici dne 15. decembra 1896. vodja: V. Dominko. Deželna kmetijska šoBa. Italijanski oddelek. Ravnateljstvo je poročalo o delovanju tega zavoda v dobi od decembra 1895. do konca decembra 1896. tako-le : V dvoletni tečaj, ki se je otvoril dne 1. decembra 18D5, vstopilo je 12 gojencev. Izmed teh sta dva prostovoljno zapustila šolo zaradi nezmožnosti. Ostalim desetim so se proti koncu leta pridružili trije drugi kot izredni učenci. Zadnji bodo nadaljevali v prihodnjem dvoletju kot redni učenci. Konvikt oskrbujejo zdaj učenci sami. Eden izmed njih vodi račune, ki se poravnavajo vsaki mesec. Stalna prehranitnina za plačujoče učence je odpravljena. Vsak učenec plačuje na mesec samo toliko, kolikor spada nanj od skupnega, med vse gojence razdeljenega stroška. V preteklem letu je bila disciplina v zavodu ves čas uzorna ; to je pro-uzročila veČjidel stroga, skoro vojaška vredba v zavodu. Zdravstveno stanje gojencev je bilo tudi izvrstno in dokazalo se je, da vpliva redno in delavno življenje, v katerem se razumno vrstita duševno in telesno delo, dobrodejno zlasti na telesno slabotne mladeniče. Pri podučevanju smo prednost dajali naravopisnim znanostim ter jih obširnejše razlagali, ker se po njih razvija um mladeničem in ker ni prav, da daje kmetijiska šola samo predpise, mariveč jej je tudi izpodbujati mladeniče k premišljevanju in privajali, da razlagajo kmetijiske stvari s pomočjo naravoslovnih véd. Kot nov predmet smo uvedli praktično zemljemerstvo z risanjem, ker je zeló važno za praktične potrebe. Tudi sadjereje ne smatramo več kot dodatek k drugim predmetom, mariveč jo razpravljamo kakor trtorejo kot predmet prve vrste. Teoretičnemu poduku so po našem urniku odkazane 4 ure na dan, toda o zimskem času smo predavali tudi po 5 do 6 ur, ker je ravnatelj prostovoljno predaval tudi zvun določenih ur. Dvakrat na teden podeljava Monsignor Alpi verski pouk v obliki pogovorov o versko-moralnih predmetih. Vsak dan dve uri je gojencem učiti se v sobi, pet do šest ur — o poletnem času — vežbati se v raznih kmetijskih delih. Prav koristno bi bilo, da bi se uvedel metodičen poduk v materinščini, in da bi se ta naloga izročila kakemu profesorju italijanščine v mestu. Zadostovali bi dve uri pouka na tt-den. Materinščino uče kot poseben predmet na vseh kmetijiskih šolah avstrijskih, na Nemškem in v Italiji. Tudi na slovenskem oddelku tukajšnje kmetijske šole jo učč ; toda, če tam zadostuje za poučevanje v slovenščini učitelj kme- tijstva, ne velja isto tudi za poučevanje v italijanščini, mariveč treba zato posebnega učitelja. Začetkom tekočega dvoletja smo obvezali vse učence k praktičnemu delu, po katerem se učenci ne samo uč6, ampak tudi odgajajo. Gojenci so se vežbali v vseh raznovrstnih kmetijskih opravilih, v kletarskih delih, v žganji tropin, v hlevu, pri gnojitvi s kemičuimi gnojili, pri sviloreji itd. Seveda se pri odkazovanju del oziramo na telesne moči posameznih učencev. Naša kmetija je dala tudi letos povoljne dohodke, da smo založili vse šolske stroške in da je še preostalo precej gotovine. Izvršili smo razna dela učencem v pouk in kmetiji v korist, tako smo n. pr. z brano prevlačili iu z umetnimi gnojili natrošali travnike, obkolčili nov ameriški vinograd ter napojili podporne kolce z modro galico, škropili trte proti „An-traknozi" in drugim boleznim, obrezavali sadna drevesa, napravili novo drevesnico, katero nameravamo zdaj razširiti, nasajali po raznih načinih cepljene kolči ameriških trt, za poškušnjo nasadili hmelj, potem poskušnje delali z umetnimi gnojili; žito se je po njih izvrstno izponeslo ; a ugajala so tudi drugim setvam, kakor fižolu, krompirju in rastlini „Convolvulus batatas" : poskušali smo po novem načinu beliti radič (regrat) ; obdelavali artičoke, ki so bogato rodili, potem na poškušnjo „La-thyrus silvestris Wagneriia in druge manj važne rastline itd. Grozdna trgatev je bila obilnejša od one leta 1895 iu vsa dotična dela so opravili gojenci sami po pravilih naprednega vinarstva. Začetkom junija smo priredili poučni tečaj o cepljenji trt na zeleno za kmetovalce z dežele, pa tudi učenci so se vadili v cepljenji ameriških trt na zeleno in v les. Septembra meseca je Nj. Frevzv. gospod ministerski predsednik grof Badeni izkazal šoli redko čast s svojim pohodom, in tudi med letom jo je obiskalo več odličnih oseb; bili so tukaj tudi učenci višega tečaja kmetijske šole v Koneljanu s svojim ravnateljem in so se posebno zanimali za poskušnje z umetnimi gnojili in pa za naša vina. Med letom so večkrat prihajali kmetovalci z dežele popraševati po tem ali onem, in vstre^li smo jim radovoljno z dobrimi sveti. Ravnateljstvo i tal. oddelka deželne kmetijske šole v Gorici dne 15. januarja 1897. Josip Lippizer vodja Deželna gluhonemica. Ravnateljstvo je podalo o zavodu za dobo od 27. novembra 1895. do 31. decembra 1896. naslednje poročilo; V zavodu je bilo v preteklem šolskem leta 67 gojencev, izmed teh smo poslovili vsled odlokov veleslavnega deželnega odbora z dne 18. decembra 1895. št. 5625 in 29. februarja 1896. štev. 1177 dva gorieana in ednega tržačana in vsled odlokov isterskega odbora z dne 21. decembra 1895. štev. 5669 iu 30. julija 1896. št. 3719 dva istrana ; razlogi so navedeni v naših poročilih štv. 261 iu 265/1895 in 24 in 118/1896. Začetkom tekočega šolskega leta smo s privolitvijo veleslavnega deželnega odbora z dne 14. oktobra. 1896 št. 4693. čisto izjemno sprejeli gluhonemo goričanko Viljemino Coffou, tako da je zdaj vseh gojencev v zavodu 64 (41 dečkov in 23 deklic). Med temi je : 34 goričanov, 22 istranov, 5 tržačanov, 3 plačujoči. Gled6 napredovanja smemo zatrjevati, da je še vse tako, kakor smo povedali v poprejšnjih poročilih. Tega se je prepričal tudi prevzvišeni gospod deželni glavar France grof Coronini, ko je marcija meseca blagovolil obiskati prva dva šolska razreda in dne 7. avgusta preteklega šolskega leta posamezne razrede ; v obče se je kazal zadovoljnega s tem, kar so gojenci znali. Sicer so uspehi šolskega pouka izkazani v izvestju, katero smo s poročilom 16. avgusta p. 1. št. 175 podali vele-slavnemu dež. odboru. Skrbeli smo dalje za to, da so se gojenci v prostih urah fzaradi zdravja in da so imeli kaj opraviti in so se kaj naučili in tudi zavodu koristili, vadili v raznih kmetijskih in vrtnih delih, gojenke pa v raznovrstnih ženskih delih. Vmes pa so se tudi sprehajali po vrtu in po zavodovi kmetiji in seveda tudi zunaj mesta. Zdravstvene razmere prehranjencev so bile izvrstne in razun lahke vratne bolezni, katera je po zimi nadlegovala skoro polovico gojencev, in precej hude bolezni, koja se je bila novembra meseca polotila gospodične učiteljice Berlot, je bilo v obče vse zdravo v zavodu. Dne 20 junija 1. 1. se je vršil v zavodu v prisotnosti preblagorodnih gospodov c. kr. deželnega šolskega nadzornika viteza Klodič-a, ravnatelja c. kr. ženskega učiteljišča vit. Hafner-ja, deželnega odbornika in poročevalca o našem zavodu viteza dr. Pajer-ja sposobnostni izpit štirih kandidatinj za podučevanje gluhoneuicev, katere je podučeval gospod učitelj Anton Rudež v posebnem tečaju tekom II. šolskega poluletja 1895/96. Dne 15. oktobra se je začelo tekoče šolsko leto z navadno slovesnostjo v domači kapeli. Na kmetiji in na vrta smo vkljub neprestanega deževja pridelali obilo zelenjave, sočivja iu sadja in tudi grozdna trgatev je bila bogata, ker nam je dala 21 hektolitrov dobrega vina. Slednjič je omeniti, da je domače gospodarstvo v popolnem redu; kakor kažejo čast. razpisi veleslav. dež. odbora št. 74, 1734 in 4529/1896 in naše poročilo z dne 3. januarja 1897 štv. 1, smo v dobi od 1. januarja do 31. decembra 1896 privarčili 899 gl. 63^ kr. gotovega denara, s kojim se pomnoži zalog dež. gluhonemice. F Gorici 6. januarja 1897. Friderik Lenardig, ravnatelj. Deželni muzej. •m Zgocovinsko-starinski oddelek. To poročilo zadeva razvoj zgodovinsko-starinskega oddelka deželnega muzeja tekom leta 1896. V tem letu se je mnogo storilo. Podpisano vodstvo je z dobrotno podeljeno podporo nakupilo, kolikor je moglo, za domačo zgodovino pomenljivih listin in spomenic ter je skrbelo, da jih ohrani v dobrem stanji. Škoda, da ni primernih prostorov, v katerih bi se lahko na ogled razložile vse do zdaj nabrane zanimive zgodovinske starine. Med letos nakupljenimi stvarmi je vredno omenjati 10 diplomov goriškega jezuitskega kolegija, celo vrsto pergamentnih in papirnatih listin, zbirko pečatnih vtiskov iz one dobe, ko so imeli Francozi Goriško v oblasti in prelepo zbirko najstarejših spisov iz Furlanije in sosednih dežel in slik goriškega mesta. Dasi so se več ali manj namnožile vse druge zbirke, doznati je vendar največji razvoj v zgodovinski knjižnici deželnega muzeja. Ta zbirka je obogatela po nakupljenih knjigah, zlasti pa po pridobitvi knjižnice rajnkega Tomaža Luciani iz Benetk, v kateri se nahajajo prevažna zgodovinska dela, posebno bogata zbirka monografij in knjižic, kakoršne je prav redko dobiti v trgovini. Podpisano vodstvo je poskrbelo tudi za to, da se je dostojno popravila edna najlepših slik goriškega slikarja Tominz-a ter izraža svojo zahvalo gosp. Florjanu Goldbergu, akademičnemu slikarju na Dunaju, da je zares mojsterski in z največjo natančnostjo dovršil tc delo. Občinstvo se je tudi v tem letu vrlo zanimalo za deželni muzej ter mu je trajuo ohranilo svojo dobrohotnost. Poizvedavalo je tu marsikaj in tudi prinašalo raznih darov. Med posebno zaslužene podpiratelje vštevamo : Visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk, veleslavni deželni odbor, slavno ravnateljstvo c. kr. vel. gimnazije v Gorici, slavno vodstvo tropavskega muzeja, upravništvo lista „Corriere di Gorizia" in pa gospode : Achilliu E., Chiades Aleksander, Devet Karol, Garimberti Cezar, Gualio I., Jona A. V., Klaučič J. iz Števerjana, Logar Andrej, Malteuz Josip, Panzera France, Prof. Lavrencij Pertout. Slokar Ivan, Tavčar Ivan, Tuda Ruggero. V Gorici, januarja, 1897. Prof. Henrik Maionica vodja. Naravopisni oddelek. Dasi zeld obložen z drugimi službenimi opravili, je podpisani tudi tekom leta 1896. zastavil vso svojo skrb v ohranitev zbirk naravopisnega oddelka deželnega muzeja. Te zbirke se namreč vedno kvarijo, ker jih napadajo žuželke in ker izhla-peva tekočina, ki se rabi za njih ohranitev. Zato treba posebno poleti, vztrajnega, skrbnega nadziranja in dela, da se zaprečijo pokvare. Podpisani se ne straši truda in vporablja v ta namen taka sredstva, ka-koršna priporočajo vzorni zavodi, ne da bi mu šlo za kako gmotno priznanje, ampak samo zato, da ohrani v dobrem stanu to deželuo imovino. v ( ....... . Zal, da ni možno več množiti in razširjati zbirk, ker so prostori, kakor smo uže večkrat tožili, pretesni. To je krivo, da se omišlja le več kaka prav redka, v znanstvenem oziru posebno zanimiva stvar. Nekoliko knijg in knjižic smo nakupili, nekoliko jih je muzej prejel v dar. Zraven tega so precej narastle zbirke ptic, rib, in rudnin. Med novimi pridobitvami navajamo posebno : Morsko žabo (Lophius piseatorius) čudovito veliko, morsko želvo (Chelonia caretta) tudi silno veliko; našli so jo v morju pri Tržiču; to je morda največji eksemplar, kar so jih do zdaj našli v jadranskem morji, potem belega krokarja (Corvus monedula-albino), jako redko in izredno lepo tico. Josip Matteuz vodja. POROČILO o poučnem tečaju za ribiče, ki ga je priredil podpisani v Tolminu v dobi od 17. do 21. avgusta 1896. Tečaja se je deležilo redno 15 slušateljev, katerim so se bile v ta namen podelile primerne državne podpore. Med njimi so bili 4 Tolmiuci, 1 od sv. Lucije, 2 iz Bače na Idriji, 3 iz Kanala, 1 iz Avča, 2 iz Cirknega, 1 z Žage in 1 s Pra-petnega. Zadnji je pravi ribič, ki lovi s trnkom. Ta se je s početka deležil pouka brez podpore. Toda, ker je pazljivo poslušal in lahko sprejemal pouk, prejel je po priporočilu poročevalca enako podporo kakor drugi. Razvun ednega so bili vsi slušatelji mladi, ali še v krepki možki dobi in so večinoma prav dobro razumeli predmet predavanja. Zraven teh so pa še 2 ali 3 domači prijatelji ribištva prihajali k predavanju, katero se je vršilo po predloženem načrtu. Dodatno smo razpravljali tudi o jegulji in o raku. Vaje na vodi so pričele koj po prihodu poročevalca v Tolmin dne 16. avgusta popoludne. Soča je bila umazana, Tolminka motna, obe nenavadno veliki. Istega dne in v naslednjih dneh smo zgodaj zjutraj in popoludne po končanem predavanji iskali po tolminski okolici z meukom ali ribico cukaje globoko in blizu dna vode, z vrtečo se ribico, ki se daleč (30—40 m) vrže, potem s pernico (prot z umetnimi muhami za vado). Iz gradiva razdeljenega med slušatelje smo napravili popolne ribnice, tudi dva prota smo zložili in povezali iz leskovine. Gledš vodne višine boljšal se je položaj od dne do dne, a rib le ni bilo videti nikjer. Takih krajev, kjer se navadno ribe rade drže, je bilo vse polno in prav lepih, a rib pa prav malo. Poročevalec še ni imel nikjer tako slabega uspeha, in uzroka ni bilo takoj iztakniti. Poročevalec je v vsem času ujel 15 postrvi, med temi edno samo nad pol funta težko in dva večja lipana, pri katerih se je slednjič mogla riba pravilno utruditi z najšibkejšo ribuico in s prav tanko vrvico ter vzdigniti jo, ko je otrpnela, z ročno mrežico iz vode. V tolminski okolici je ribji stan zdaj zel6 reven. Dasi neradi in obotavljaje se, so morali slednjič tudi Tolminci sami to priznati in tako tudi uzroke, ki so zakrivili tako stanje. V Tolminki in pristopni Soči so ribiški diletantje trajno ribarili: ostale ribe so večjidel uhajalke in že večkrat obrezane. Tolminko nad obema jezoma do tesni so puščali ribiči zaradi večjih tolmunov pač bolj pri miru, a v tednu pred tečajem so plavili drva po njej in s tem so prepodili ribe, da ni bilo prav nobene videti. Soča je bila lansko leto in v pretekli zimi navadno nizka, in zato so jo, kolikor so mogli, oropali z lovnicami (tenetvami), sakom, z drozanjem in s trukom. Zgoraj omenjeni ribič Jožef Humar je tudi tožil, da je letos kaj malo rib. Vse se vzame, kar se vjame, postrvi izpod 17 cm dolgosti; težke ribe pa se navadno odtrgajo ali pobegnejo na drug način. Mreže, kakoršne rabijo navadno na Tolminskem, imajo premajhne križe. V obče se ni spoštovala varstveua doba; zlasti po zimi kradejo mnogo, ker se ribe zbirajo na klečetih (v plitvicah na produ), so lahko pristopne in ker ni nadzorstva. Ribe se zatekajo tudi v studenčine, kjer jih pobivajo s palicami. Povodnjih kosov je mnogo in po več skupaj se prikazujejo na plitvih drstiščih. Tudi severnega kosa so uže zapazili. Nikdo ne preganja vider, ki se klatijo po vodovji, dasi tukaj dobro vedo, kako so škodljive. Nekdaj je bilo v tukajšnji pokrajini vse polno rib, zdaj pa so vodS malo da ne prazne, in nič se ni čuditi, da je n. pr. Humar v,a časa tečaja ujel vsega skupaj kakih 5 postrvi, drugim poslušavcem pa se je v najboljšem slučaji posrečilo, da je morda ena riba hlastnila po trnku. Dne 18. avgusta smo se peljali do reke Idrjie in smo tam ribarili navzdoli od Bače. Voda je bila čista, dasi precej globoka, stališča so bila izvrstna. Podpisani je ujel 2 srednji postrvi z muho in klena, težkega 1.7 kgr. z ribico ; s tem je bilo dokazano, da je klen riba roparica. Drugim so tu pa tam ribe hlastnile po trnku, najbržš kleni, a vsega skupaj so ujeli vendar le 2 postrvi; Humar se je vrnil prazen. Hoteč dokazati, da so postrvi v reki, sta dva moža bredla do nad trebuha v vodi in sta drozala, a prignala nista ničesa. Dne 20. avgusta se je podala cela družba z mrežo k Soči. Mreža je 12 m dolga, 1 m visoka : v globokeji vodi jo je na enem koncu dolgega kola voditi, v plitveji pa jo držita dva brodeča moža vsak od svoje strani in jo vlačita navzdoli po reki. Lovili smo od solnčnega zahoda do po 11. uri, prebrskali vsa primerna mesta od izpod Volarjev do tolminskega mosta, a ujeli smo 11 malih, 4 srednje postrvi in 4 večje lipane ; vse ujete ribe skupaj so tehtale okoli 3 kile. Da si je bila reka za tako ribjo lov še previsoka in se je moglo samo na dveh mestih prebresti jo, smo vendar, z oziroin na daljavo, bore malo nalovili, kajti ribe se ne drži! tam, kjer je voda dereča, kamor ne sega mreža. Srednja mrežina stena ima pregoste križe ; kadar se dalje časa vleče ž njo, sgosti se spodaj tako, da ne pušča niti menkov (kapeljnov) skozi. Saki, kakoršui se rabijo, imajo tudi premajhna oknica. Tu ribarijo, kakor drugod, brez načrta in razkosano. Razume se samo po sebi, da smo na podlagi narejenih skušenj razjasnili, kako napačno je dosedanje ravnanje ter razložili, kako naj se primerno in strokovno uravna ribištvo. Na nepristopnih mestih živč leta in leta stare, velike postrvi, tako v tesnih pri Sv. Luciji in v baški Kluži; te so nad 1 m dolge, ne rastejo več, so najbržš jalove in požr6 vse, kar je rib v dotičnem vodovji. De se take ribe polove, pokazal sem, kako se nastavlja živa ribica s trnkom in razdelil tudi nekoliko oprave za ta namen. Slednjič sem seboj prinesene preparate v alkoholu pustil v občinskem uradu. Dogovorjeno je bilo, da pojdemo dne 21. avgusta do Tolminke 3 ure hoda više od tesni. Toda, ker je zopet začelo deževati, smo morali to opustiti. Razložil sem še nekatere paragrafe zakona in nameravane spremembe nekaterih ribarsko-policijskih določil, in s tem smo zaključili tečaj. Iz Tolmina sem se podal na Žago in od tam v Bovec. Hotel sem natančneje preiskati ribji stan v Soči med Kobaridom in Bovcem; kar se pa mi ni prav posrečilo, ker je v noči od 21. do 22. voda zelč porasla. Dnč 22. sva z učencem Sekli-jem z Žage, edinim z Bovškega, lovila s sakom in z lovnico na ranti (na drogu). Plen je pokazal takoj, da je tu mnogo rib. V naslednjih treh dneh je sicer Soča zelč padla, a ostala je motna in bela, da se je moglo samo ob pritokih čistih studenčin, potem pa tudi v že popolnoma Vedrem Glijunu in v Učeji s trnkom loviti. Ko ni bilo okoli Tolmina s trnkom nič opraviti, sponašal se je tu popolnoma. 3 do 8 porabnih postrvi sva na enem mestu takoj ujela. Jaz in moji trije ali štirje spremljevalci smo se prepričali, da učinja ribji lek, če je prav nastavljen, na soško postrv enako kakor drugod, da je za tako ustvarjeno reko prot (ribnica) prav sposobno, ceno, majmanj vtrujajoče lovilo. Na Žagi je tudi priležno mesto za napravo velicega poltarja, to je, shrauje-vališča, vališea (na potoku Volčiču); v bližini so studenčine za vkladanje zaroda, tako n. pr., na levem bregu pod Čezsočo, v Logu, na desnem bregu Glijuna i. dr. Da je na Bovškem še precejšnja množina rib, prihaja od tod, ker je obširna pokrajina skupno v zakup oddana in ker se razumni zakupnik briga za stvar. Na Žagi je bilo možno, primerjati ribe in po tem določiti njihovo raščo v prvih treh letih Vse postrvi so bile brez očitnih rudečih pikic, manjše so bile tudi brez temnejih mladeniških prečnih lis. V vedri vodi potoka Glijuna so bile temneje barvane in bolj mramorovane kakor v Soči. Leta 1895. izvaljene postrvi so bile avgusta meseca dolge 6.4 — 7.8, v Učeji do 10 cm. Enoletnice (iz 1. 1895) avgusta 15 — 18 cm Iz 1. 1894 „ 19—24 „ , , 1893 „ 26-30 „ Dolgost: Teža : 26 cm............0.2 kgr. 30 „............0.3 u 36 .............0.5 , 46 „............1.5 , Glede topline smo zaznamili to-le : Tolminka je imela ves čas 10° C, Soča prve dni 13, ko je narasla, 11° 0, Učeja (Uča) 12°, Volčič moten in veder 8° C. Vse te vode so po vsem hladne. Leta 1895. je imela Soča pri Kanalu 15, pri Gradišči 20° C, ob istem letnem času pri izviru pa samo 7° C. Za preiskovanje dolge in globoke soteske, v kateri je vse polno velikih skal, derečin, vrtincev in globočin, med Srpenico in Kobaridom, je bila voda prevelika in motna. Tudi Učeja je bila še pregloboka, nego bi se jo bilo moglo prebresti in više navzgori po reki se tudi ni moglo prodreti med visokim pečevjem nego 3/t ure hoda od Žage; veliki tolmuni, ki so še više in o katerih gre govorica, da se nahajajo v njih orjaške postrvi, še niso bili pristopni. Ker je še dalje časa vstrajalo slabo vreme, bi bili tudi potem zastonj čakali. Vsled dopisa c. kr. kmetijskega društva z dne 18. julija t. 1. štv. 642, prišel sem dne 26. avgusta v Gorico, kjer sem imel naslednjega dne pogovor s prevzvišenim gospodom grofom Fr. Ooroniui-jeui in dr. pri seji deželnega odbora. Razpravljaje o povzdigi ribištva se je naglašal razloček med zgornjo Sočo in mnogobrojnimi rojami v Furlaniji. če se je tudi do zdaj v vodah med Kobaridom in Sv. Lucijo čezmerno ribarilo, tako da ni skoro nič več rib v njih, prenovi in dopolni se vendar ribji slan po eni strani s tem, da se o povodnjih zanesó ribe iz še vedno ribovitega bovškega okraja, po drugi strani pa po preselitvi pred in med drstenjem iz pokrajine od sv. Lucije do Peskle in Plavi, katera je zaradi nedostatnih sredstev manj izlovljena. Tam ima S<>ča skoro povsod globoko v skalovje vdobljeuo strugo, ter je tako rekoč že po naravi prisilno vstvarjeno varstveno lovišče. Y prospeh ribstva bi zadostovalo tu, da se ono opravlja strokovno, to je, da se varujejo male in polovó velike ribe, da se spoštujejo varstvene dobe, da se z strogim nadzorstvom zapreči tatvina, da se pokončajo roparice, da se ribari po načrtu in da postopajo oblastva brezobzirno proti rabi pregostih mrež (izpod 3 cm) in proti jemanju premajhnih postrvi (izpod 26 cm). Y vodo ne prihaja nobena nesnaga, nič ne zavira selitve rib; plodonosnih rib je še zadosti na mestu, drstišč je v izobilji. O vrednosti umetne riboreje izrazil sem obširneje svoje menenje v svojem, leta 1895. tržaškemu namestništvu podanem poročilu. Y Idriji, katera je po naravi še ugodniša ribstvu od Soče, so postrvi v spodnjem delu proti sv. Luciji polovljene; klene pa so zanemarjali. Zraven tega, kar sem navedel zgoraj v prospeh ribstva, naj bi se torej tudi preganjala ta ribja vrsta. Y višej legi se onesnažuje voda; zato sem potoval namenoma skozi Idrijo in sem našel to-le: Na desnem bregu reke je zraven tvornice živega srebra in cinobra nakopičen kakih 400 in dolg nasip prežganih skopin tik vode, naz dva do sredi vode držeča mosta vsipajo enak materjal neposrednje v reko ; vsaka povodenj odpljuje velike množine teh skopin navzdol po dolini. Omenjeni nasip je pomešan s kosi živega apna ; manjši, izbrušeni in razdrobljeni kosi apna se nahajajo na levem bregu navzdol od nasipa med prodom. Med nasipom in rebrom dovaža obilno z vodo oskrbljeni vodotok v brzern teku črno-rujavo tekočino Idriji, to je, zmlet in z vodo spojen materjal. Yoda postaja po tem popolnoma motna, je tudi črno-rujava in motuost sega do izliva, celó od Kanala navzdol je nekda še vidna; motnost se polega na dno kot rujav glen. Omenjeno nasipanje materjala je zel6 škodljivo, ker se po njem množi prod in se zagrinjajo najboljša rečna tla, to je ona pod mirno vodo, z neplodnim glenom ; vsled tega postajajo tla nerodovitna, ne morejo obrajati nič živeža ribam. Razun tega pokvari glen vsako ikro popolnoma. Živo apno je strupeno, pokvari ribam škrge (ušesa), da vsled tega poginejo. Učinek onesnažbe pa se polagoma zgublja v nadaljnem teku reke. Poročevalec je vzel uzorce škodljivega materjala seboj, a do zdaj niso še strokovno preiskovani. Škodljivost bi se zmanjšala, ako bi se prebirali in odstranjali apneni kosi iz vode in bi se naplavljeui glen lovil v greznicah. (Je se namerava zboljšati ribarstvo, pa vdomačiti in namnožiti poslrvi v furlanskih rojah, katere vode so, kakor vse kaže, za take ribje vrste izvrstno sposobne, je poglavitni pogoj za to, da se odstranijo domače race iz dotičnih voda, oziroma da se omejijo na taka mesta, kamor se ne pomiče postrvja zalega in kjer se ne drestč postrvi: dalje treba tudi, da se iztrebi ščuka. Potem bi se vteguila šele z uspehom vlagati zalega in bi se lahko začela in razširjala umetna riboreja. V ta namen pa si ni obetati uspeha od učnega tečaja prirejenega v deželi; kdor se hoče naučiti umetne riboreje, se mora sam dalje časa pečati ž njo, vsaj eno valitveno dobo na kakem ribarskem zavodu, n. pr. v dobi mavrične postrvi od marca do junija ali julija. Slednjič naj omenjam stvar, katera sicer vpljiva na ribarstvo, pa zadeva v še veliko večji meri druge deželne interese, in to je prod ali gramoz v Soči in njenih pritokih. Soška dolina kaže še povsod ostanke visoke plasti diluvijalnega proda; 20 do 80 m in više vzdigajo se nad sedanjim globokim dolinskim dnom, nad vodami, širše in ožje police, več ali manj vodoravne planote, ki imajo proti vodi strma pobočja in so tesno naslonjene na obronke hribov. Bovec leži na takem starem, zelo obširnem groblji, enako kakor Tolmin in Gorica. Večji del te naplavine (diluvijalnega proda) je izpran in zanešen proti morji, iz njega obstajajo zdaj tla nižine na obeh bregovih Soče, to je avstrijska Furlanija. Manjši del starih, mogočnih grobelj se je spojil v konglomerat, kakor pri Gorici in Solkanu — večji je rahel, ni vezan, voda ga dalje izpira. Na desnem bregu Uče je kakih 100 m visoko groblje, zloženo iz velikih klad med drobnim materjalom, zelč rahlo in premičuo ; vsak močneji naliv ga odtrže nekoliko, da zdrči v rečno strugo. To navajamo samo kot izgled. Rečni prod prihaja dalje od materjala, ki se drobi in lomi od trdnega gorskega pečevja, od melov ali prodnih nasipov na podnožju, pa tudi v gabah in žlebih hribov. Deževje pospešuje pomikanje proti dolini do voda; slednjič se nabere primični in prosti materjal v vodi, katera ga polagoma premika naprej do doline kofc prod, pesek ali sipa. Nasipanje naplavin traja še vedno. V viših legah ima vodiu tok zadostno moč, da dalje odnaša materjal; blizo morja pa, kjer ponehava padec, začenja se prod polegati, rečno dno se vzdiga, voda preplavlja nasipe. Ker se dno ne vzdiga enakomerno, postaja nereden tudi tok, enostransk, poševen, krši rahle bregove, izpodjeda nasip in ga prodira. Med Bovcem in Žago se mi je zdela struga Soče v primeri z lanskim letom vsa spremenjena, zasuta, v polno malih žlebov razdeljena. Tudi med Kobaridom in Tolminom in od tam naprej proti Gorici učinjajo povodnji velike premembe. Silovite vode so: V gorenji Trenti, kjer je struga navadno suha, Soča med Logom (Baumbachovo kočo) in vasjo Sočo, pod Bovcem, Koritnica, Boka, Uča, Nediža in Ter. Čisto kratka Boka goni skale nad 1 m3 obsežne. V noči od 21. do 22. avgusta t. I. so srditi njeni valovi razrušili pri mostu na državni cesti polovico pred-mostja in 4U del stebra, velike, s cementom zvezane, obsekane kamne (kvadre), in ti leže daleč raznešeni do Soče ; nekateri so tako obrušeni, da jih ni več poznati. Uča vali še veliko večje skale navzdol po dolini ; čuje se votel šum in ropot podoben podzemskemu bobnenju pred potresom. Pomikanje kamenja do 1/i m3 debelega pro-vzročuje skladno ropotanje, koje je slišati skozi šumenje in sikanje vode. Ko je padla voda, so bile velike jame in tolmuni popolnoma zasuti s prodom, velikanske skale prevaljene in tu pa tam nakopičene in zložene v jezove V 2 do 3 urah po nalivih je Uča že visoko narasla, na ustji nasiplje proda visoko in okoli 500 in na široko. Kdor pozna nekoliko položaj, kakoršeu je, prorokuje lakho nižini katastrofe, tudi če ni prorok. Ko je poročevalec potoval po nasipu nad mostom pri Pierisu proti Šempetru, se mu je zdelo na nekem ineetu, da je rečno dno više od zemljišča r.a levem bregu; lahko je prebredel reko in na enak način se je vrnil pri Vilešu. Kolik razloček, kadar je voda majhna, ali kadar naraste o povodnji, ko je obširni prostor med nasipi tako napolnjen, da voda uže čez plunka ! Kolike gromade proda in sipa se premičejo tu skozi ! Na nekaterih mestih se zasipava, drugod se razriva struga. Pri sv. Kocjanu proti ustju postajajo bregovi omahljivi, kažejo se velike zareze, v naplavinah lahkega, drobnega uiaterjala ruje lahko vodna sila, kolikor hoče. Tu jemlje reka nove množine zasipalnega gradiva seboj in zasipa in podaljšuje čedalje bolj svojo strugo ob ustju. čim bolj se tu daljša proden svet, tem bolj pojema pomikalna moč in tem večja postaja nevarnost, da se zasipalno gradivo ne odvšde v morje, ampak da obleži dalje ali bliže nad ustjem. Nevarnost, da se s peskom zasuje in vzdigne rečno dno in da nastanejo vsled tega katastrofe, raste z vsako novo povodnjo. Pod enakimi pogoji nastopajo povsod po tako gromadnem zasipanji isti nasledki na Savi, na Padu (La rotta del Po 1. 1872), naj so vode male ali velike. Varstvene stavbe, jezovi in nasipi, dajajo od leta do leta manjšo varnost. Villavicentina leži 10, Turjak 12, Pieris 9 m nad morsko gladino. Ne daleč od teh vasi je dno Soče, in še bolj dno Tera, uže zdaj više. Mnenje, da so varstvena dela potrebna ne samo v tistih krajih, katerim preti rieposrednje nevarnost, ampak da morajo obsegati celo padavinsko ozemlje, spoznavajo pač uže povsod kot pravo, a le redko kje je vporabljajo. Korenito se odpomore samo tedaj, če se /.manjšajo in vtrdč prod in njegovi viri, če se obrastejo brežine ali rebra hribov z mejo in rušo in sploh zagrnejo z živo rastlinsko odejo, dalje če se zavarujejo melovi, laberje in prodovine. Če se Soča vravna med Sočo in Serpenico, med Kobaridom in Tolminom, s tem, da se napravijo nasipi iz prodja (fašin), kakor so jih naredili ob Savi, pridobilo bi se obširno površje za obdelovanje; enako tudi med Gorico in Gradiščem. Silovite Boke pač ni drugače brzdati, nego da se ji od izpod slapu do ustja napravi nova tlakovana struga. Skale butajo v zidovje mosta, je pretresajo in razsipajo. Na strmih, še obraščenih rebrih nad Učo v občini Žaga iztepta pasoča se živina tenko zemljeno plast do trdih tal ; vsled tega dež lažej izpira svet in to je začetek ogoljenja. Na italijanskem delu Uče so nekda posekali gozd in zaradi tega se je bati še hujšega. Nedižo je videl poročevalec samo med državno mejo pod Robičem do Podbjele; toda obširna prodovina in znamke kazoče, kako visoko sega voda o povodnjih, zadostujejo, da zadobi človek pojem o silovitosti te vode. Italiji mora biti enako mari za to, da se brzdati Nediža in Ter, kakor Avstriji, vsaj za kolikor specijalni zemljevid odgovarja istinitosti. Ako bi se imela varstvena dela izvršiti v celem padavinskem ozemlji, bilo bi to velikansko, zraven tega mednarodno, torej tem težavniše podjetje. Ko bi se pa za nje potrosili le stotisočaki, pobotal bi se ta potrošek deloma samo s tem, kar bi se dobilo obdelavnih zemljišč, v nižini pa bi se trajno zaprečile katastrofe, kojih škode ne poplačajo milijoni. RAZKAZI obsegajoči posnetke iz računskih sklepov vsih zalogov v gospodarstvu deželnega odbora leta 1895. ____________Glavni posnetek iz računa Redna štev. j Dohodki Aktivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zastanki 3 >o rt '—i p C cd Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 o p-l večja manjša A) Dejanski : 1 2 o o Aktivne obresti..... Volila in darila..... - — - 1186 83 - 1186 83 - 1.186 83 - — - _ — — — Iznos - — _ 1186 83 _ 1186 83 _ 1186 83 ____ _ _ — _ _ _ _ B) Iz kreditne uprave: 4 C) Prehajalni. 5 6 Predplače prejete..... Predplače vrnjene .... _ — - z Z - — — - — — - — — - Skupaj - — - 118683 _ 1186 83 _ 1186 83 _ _ _ _ Gotovina ob začetku leta . . 169 41 5 169 41 5 Vsi dohodki...... 1356 24 5 25 79 5 Vsa aktiva znašajo ob začetku leta 169'41 5 In koncem leta...... 25 79 5 zaloga za r Ranjene in bolne vojake" za leto 1895.______ > 0 rt 0 '3 o> Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 0 PH manjša večja A) Dejanski: 1 Podpore : a) stalne .... b) premenljive . . Upravni stroški 28 960 85 3 05 - 988 85 3 05 - 984 85 3 05- 4 — - — — — — — Iznos 28 _| - 1107 05 _ 1135 05 _ 1131 05- 4 __ - , _ _ B) Iz kreditne uprave: 4 Naložene glavnice .... C) Prehajalni : 199 40 199 40 199 40- 5 j 6 Predplače dane..... Skupaj 28 _ 130645 _ 1334 45 1330 45- 4'— „ 25 79 1356 24 V primeri z aktivi .... 169 41 25 79 kaže se aktivnega ob začetku 141 41 t leta......... I 21 79 6 i Imovina v obveznicah : a) s obresti v papirju: domest. dež. goriške št. 6. 7. 8 od 3/u 1804 st. den. 57 „ ia/6 1812 „ 180970 „ V8 1895 avst- ve'j- • 181870 „ '/g 1895 92360 „ V,i 1895 n v " unif. držav, dolg v n i n „ m „ b) z obresti v srebru: unif. držav, dolg št. )i » n 28571 od 80143 „ 710 1872 avst. velj. 77 1895 Stan koncem prejšnega leta........ V letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za 2 2 5 5 -5 - Skupaj Glavnica čisti letni dohodek 1500 2514 3300 200 20700 400 1600 08 3021408 30014 08 200 35 59 138 8 869 16 67 43 39 60 40 40 80 • 20 ■ 1195 23-1186 831- 140- _ _Glavni posnetek iz računa > o -US Kn si a -a aj 25 I>oliodLlci Aktivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zastanki >o rt O V-. P* 'S ".— Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 "o Oh večja manjša A) Dejanski: 1 2 Aktivne obresti..... — — - 2118 90 - 2118 90 - 2118 90 - — — - — — — — — Iznos — — - 2118 90 - 2118 90 - 2118 90 B) Iz kreditne uprave: 3 Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: — — — 4 5 - Skupaj __ _ _ 2118 90 _ 2118 90 2118 90 __ _ Gotovina ob začetku leta . . 361 06 5 361 06 5 Vsi dohodki...... 2479 96 5 Gotovina koncem leta . . . 472 79 5 Vsa aktiva znašajo ob začetku leta 361 06 5 472 79 5 „Provincijalno občinskega" za leto 1895. Stroški Pasivni zastan k i koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni pasivni zastau k i >o jd p S, Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja A) Dejanski: Občinam obresti Upravni stroški Razni stroški . Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni: Predplače vrnjene Predplače dane Gotovina koncem leta Vsi stroški . . . Skupaj V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... 261 24 201 24 261 24 - 361 06 99 82 , 1710 106 2 1818 11 304 35 1971 106 2 1594 106 2 2079 35 304 35 1702 82 304 35 122146 5 2383 7()| 6 200747 472 2479 79 96 6 in koncem leta Imovina v glavnicah : a) z obresti v papirju: unif. deižavni dolg št. 180696 dd. 78 1895 avst. velj. „ \'8 ^ n n ?? n 180980 „ 92361 „ Vn 1«95 )>) obresti v srebru: 60844 „ '/4 1B95 80144 „ J/7 1895 376 53 376 53 376 53 472 79 96 26- /o o - : ö 5i- Stan koncem prejšnega leta........... V letu 1895 se je imovina v glavnicah zvekšala za . . . Skupaj Glavnica 300 I 1260 45950 — - 1929 90 1500 — - 63 — 400 ■ 16 80 2600 — - 109 20 50750 2131 50 50450 — - 2118 90 300 12 60 čisti letni dohodek Glavni posnetek iz računa Dohodki Aktivni zastanki koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zastanki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša A; Dejanski. Aktivne obresti zaloga za gozdorejo ........ 2 Aktivne obresti zal. za ribarstvo 3 Kazni zarad gozdnih prestopkov 4 Globe zarad prestopkov ribarst. 5 Globe zarad prestopkov vodnih pravic ........ 6 Tičje lovnine...... 7 Razni dohodki ...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice .... C) Prehajalni: 9 Predplače prejete..... 10 Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta..... 39 15 39 15 - 672 2 635 15 237 01 - 15(36 12 - 259 62 672 2 635 15 , o — 237101 1566:12 259 62 1825 74', 1825 74!, 672 2 635 15 — i 5-237 01 1566 259 62 1825 74', 39 15 1864 89 397 397 80 80 zaloga za „Gozdorejo in ribarstvo" za leto 1895. ; — Stroški Pasivni zastanki Pristoj- bina koncem leta tekočega leta 1894 Skupaj A) Dejanski: Podpore za gozdorejo . . . Upravni stroški ..... Kazni stroški zal. za gozdorejo Kazni stroški zal. za ribarstvo Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Skupaj Gotovina Koncem leta Vsi stroški . . . V primeri z aktivi .... kaže se pasivnega ob začetku leta......... 230'60!, 230 60' 3915 191 45 1228 1 7 ¡49 1236 49 259 62 1496 11 1228 1 7 49 1236 490 49'- 23 1726 Na to je došlo Končni pasivni zastanki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proiačun je manjša in aktivnega koncem leta Imovina v obveznicah: I Zaloga za gozdorejo : a) z obresti v papirju : unif. deržavni dolg št. 76556 od V5 1891 avst. velj. „ „ 166376 „ % 1891 b) z obresti v srebru : , „ „ „ 39847 „ '/a 1882 „ „ „ 60845 V* 1895 II Zaloga za ribarstvo : z obresti v papirju: „ „ „ • , 67352 „ V5 1889 „ 1228 1 7 49 123649'- 230 60 1467 09 397 80 1864 89 Pri tukajšnji hranilnici na knjižico štv. 15229 naložena glavnica, Stan koncem prejšnega leta ............. V letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za ... . 25962 259 62 397 o ca o S. 'i? Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 o P-i manjša večja 1 2 A) Dejanski: Prebende Razni stroški...... 205 94 - 5658 9 90 94 5864 9 84 94 - 5813 9 36 94 5 51 47 5 — — Iznos 205 94: _ 5668 84 _ 5874 78 _ 5823 30 6 51 47 5 — — _ _ __ 0 t) B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnine .... C) Prehajalni: — — - 303 55 303 55 - 303 55 ~ — — 4 5 Predplače vrnjene .... Predplače dane..... — — _ _ — _ _ - — _ — - Skupaj 205 94 _ 5972 1 39- 6178 33 6126 85 5 51 47 5 1 36004 5 6486 90 „ V primeri z aktivi .... 271 23 5 442 93 - kaže se aktivnega ob začetku 65 29 5 391 45 5 Vrednost posestev in užitnih pravic : Glavnica čisti letu dohodek i Glavnica preraeunjena po letni najemščini poslopja bilšega samostana Sv. Vrednost koncem prejšnega leta............. . • 9946 9946 10-10- 497 30 497|30 - — — — Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KAUČIČ. 3 Glavni posnetek iz računa l>oliodlvi -C A) Dejanski: i 2 Aktivne obresti liazni dohodki 4 5 Aktivni Pristojbina zastanki koncem tekočega leta leta 1894 Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zastanki o Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja Iznos B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: Predplače prejete .... Pred plače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta iii koncem leta..... o86 40 - 386(40- 3624 60 3624 60 3624 (iO- 3624 60 362460 3624 60- 3624 60 ■ 3624 60 3624160 386 40 - 401] 143 88 143 88 - 3625 3625 manjša 40 40 zaloga ,.Werdenberških štipendij" za leto 181)5._ > £ s Stroški Pasivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zastanki >3 o 'S a> Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 o CH manjša večja 1 0 A) Dejanski: Štipendij....... — — - 3525 _ - 3525 - 3150 — - 375 _ - 3600 75 — — — Iznos _ _ „ 3525 _ _ 3525 __ _ 3150 _ _ 375 __ _ 3600 75 _ _ B) Iz kreditne uprave: $ Naložene glavnice .... — — - — — - — — - — — - — — - 4 5 C) Prehajalni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... 717 12 - — — - 717 12 - 717 12 - — — - Skupaj 717 12 _ 3525 _ 4242 12 _ 3867 12 375 .— Gotovina koncem leta . . . 143 88 _ 4011 - V primeri z aktivi .... 143 88 _ kaže se pasivnega ob začetku 330 72 231 12 - Imovina v obveznicah: /o Glavnica Cisti letn dohodek i a) z obresti v papirju : unif. deržavni dolg št. 123999 od x/2 1882 avst. velj. . . 5 - 65450 — - 2748 90 - b) z obresti v srebru : „ 2582 od Vt 1809 « • • , „ 7611 „ Vio » • • - 18400 2450 ___ - 772 102 80 90 - Stan koncem prejšnega leta........... Skupaj 86300 863U0 3624 60 362460 V letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za . . . .— — _ 12 _ _Glavni posnetek iz računa > o> Dohodki Aktivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zastanki >o © O Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 £ večja manjša A) Dejanski: 1 2 o O Aktivne obresti..... Volila in darila..... Razni dohodki..... - - 2872 80 - 2872 80 - 2872 80 — — 2860 12 80 — — Iznos - -- 2872 80 _ 2872 80 _ 2872 80 _ — 2860 12 80 _ B) Iz kreditne uprave: 4 Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: - - - i 6 Predlače prejete..... Predplače vrnjene .... _ — - . Z - — — - — — - — - Skupaj _ _ 2872 80 _ 2872 80 _ 2872 80 _ _ _ _ Gotovina ob začetku leta . . 505 89 - 505 89 _ Vsi dohodki...... _ Gotovina koncem leta . . . 680 99 _ Vsa aktiva znašajo ob začetku leta 505 89 _ In koncem leta...... | 080 99 - imovina v obveznicah: o/ 0 Glavnica Čisti letni dohodek a) z obresti v papirju : iinif. deržavni dolg Ji JT » "1 » » št. n n 92178 od '/s 1895 avst. velj........ 180982 „ % 1895 „ ....... 92362 „ % 1895 „ ....... 5 0 5 - (300 34200 13750 — 25 20 1436|40 577 50 - b) z obresti v srebru: n n n r, n n n n 60846 od lU 1895 r ....... 80146 „ 7? '895 „ ....... 2-100 17750 - 100 745 80 50 : Stan koncem prejšnega Skupaj 68700 68100 - - 288540 2860J20 - V letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za........ 600 _ 2520 _ štipendijskega" zaloga za leto 1895_____ > rsi & Stroški Pasivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zastanki >o O O 'Z? Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 c2 manjša večja A) Dejanski: 1 9 3 Štipendij....... Oskrbništveni stroški . . . Eazni stroški...... 237 2 30 14 - 2377 142 13 86 - 2614 142 16 30 - 1931 142 16 — - 683 30 - 2402 142 25 — 13 86 Iznos 239 44 _ 2532 86 2772 30 _ 2089 _ _ 683 30 _ 2544 11 14 __ B) Iz kreditno uprave : 4 Naložene glavnice .... C) Prehajalni: 608 70 608 70 608 70 5 6 Predplače vrnjene .... 1'redplače dane..... — - — _ _ — _ _ _ - — — - Skupaj 23944 3141 56 3381 .— 2697 70 683 30 _ Gotovina koncem leta . . ■ 680 99 _ Vsi stroški...... 3378 69 _ V primeri z aktivi .... 505 89 - 680 99 _ kaže se aktivnega ob začetku 266 45 _ in pasivnega koncem leta. . 2 31 - Razdelitev unstran razkazanega a) ustanova Stanič-eva . b) J7 Alessio-va . c) !) Gatej-eva d) JI Stubelj-eva . e) Rijavec-eva . i) Pravica-va . g) » Abram-ova . h) rt Leoni-jeva . i) v Codelli-jeva . 1) n Prokop-ova . m) n Cecotti-jeva . n) » Coronini-jeva Skupaj ženja med posamezne ustanove : Glavnica čisti letni dohodek 767309 322 27 10353114 5 434 83 - 1925 76 5 80 88 - 908 48 38 15 - 729 87 - 30 66 - 2511 17 - 105 47 - 6250 _ - 262 50 4813 48 - 202 17 - 8565 - 359 73 - 6605 — - 277 41 - 1115 — - 46 83 - 17250 — - 724 50 - 68? 00 _ - 28S5j40 Glavni posnetek iz računa „Šolskega" zaloga za leto 1805. M Dohodki Aktivni zastanki koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zas tanki A) Dejanski. Aktivne obresti . Državna podpora . Doneski .... Zapuščine in darila Eazni dohodki . . Iznos B) Iz kreditne uprave : Vrnjene glavnice .... C) Prehajalni: 1'redplače prejete..... Predplaee vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta..... 310 70 310 70 4380 60 3231 10;- 70 7613 70- 4380 3231 60 240- 7613 70 7G13 70 - 4380 3231 7613 70 7613 70- 310 705 7924 40 L 309 21 309121 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša Stroški Pasivni zastanki koncem Jeta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo A) Dejanski: Doneski okr. šolskim zalogom Službena doklada (dež. post. §. 28) Pokojnine učiteljskim udovam Podpore........ Razni stroški...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni: Pred plače vrnjene .... Predplače dane..... Skupaj Gotovina Koncem leta Vsi stroški . . . V primeri z aktivi .... kaže se pasivnega ob začetku leta......... 409 26 50!- 435 75 435'75 - 310;70 125 04 345209- 6o!—!■ 1051-4 1160- 362869:- 3550 75 717944 3861 60 131 11 59- 25 60 4064 44'- 7615|19 in aktivnega koncem leta Imovina v obveznicah : a) z obresti v papirju-. unif. deržavni dolg št. 180695 od. Va 1895 avst- yelJ- 'o » JI n T! 180978 92357 Vb i/ 1895 1895 n 111 b) z obresti v srebru : 71020 - '/, 1892 60847 „ Vi 1895 3861 60 131 11 4064 44 - 3550 75 - 7615 19 30921 7924 40 Končni pasivni zastanki Pristojbina tekočega leta z ozirom aa proračun je manjša 309 21 večja 309 21 °/o o 5 5 - Stan koncem prejšnega leta........... V letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za . . . Skupaj Glavnica 3500 81800 18500 1500 2500'- 107800-104300|- 3500 ■ čisti letni dohodek 147- 3435,60 ■ 777 —i- 63!—-105 — - 4527 60 438060 147 — - r Glavni posnetek iz računa Dohodki A) Dejanski: Aktivne obresti..... Volila........ Globe občinskih predstojnikov Razni dohodki...... Iznos B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni • Predplače prejete..... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ..... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In koncem leta...... Aktivni Pristojbina zas tank i koncem tekočega leta leta 1894 Skupaj Na to je došlo 84 42 84 42 176 20 40 196 40 196 40!- 176,40 20 — 196 40 19640 176 20 40 196 40- Končni aktivni zas tanki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja 196i40,-84 42 280 82i 6341 63'41 172 50 2 22 40 manjša 30 25 60 „razitih malih zalogov" za leto 1895. Stroški A) Dejanski: Upravni stroški Razni stroški . Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... / C) Prehajalni: Predplače vrnjene Predplače dane Gotovina koncem leta Vsi stroški . . . Skupaj V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta . , ....... Pasivni Pristoj- zastari k i bina koncem tekočega leta leta 1894 8442;, 84142 Skupaj 11'— 3 51 14 202 51 90 11 14 202 51 51 90 21741 - 21741- Na to se je plačalo 11 3 51 14 202 51 90 217 41 63 41 280 82 in koncem leta Končni pasivni zas tanki 63 41;« 63 41 p< G Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša 11 11 večja 3 51 3 51 Imovina v obveznicah: I. ,.0d podpornega odseka" a) z obresti v papirju : unif. deržavni dolg št. 16.3362 od % 1890 avst. velj. * „ 92179 „ % 1895 j. n 55 y) 92355 ,, /ji l!-95 n b) z obresti v srebru : „ „ „ 55880 od '/10 1891 II. „Na globah obč. predstoj." a) z obresti v papirju : „ „ 166378 „ V« 1891 , » 92180 „ J/5 1895 „ „ 92359 „ '/n '895 b) z obresti v srebru: 55881 Vi o 1891 Stan koncem prejšnega leta............ V letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za . . . Skupaj Glavnica 100 100 2800 150 400 100 600 50 — 4300 4100 200 — Čisti letni dohodek 4 4 117 6 16 80 4 20 2520 2,10- 180 172 8 40|- _Glavni posnetek iz računa ustanove N. E. Fr. grofa Coroninija-Cronberg i >olioclSvi Aktivni zastauki koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zastauki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša A) Dejanski: Aktivne obresti Volila in darila Eazni dohodki Iznos B) Iz kreditne uprava: Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: Predlače prejete..... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In koncem leta..... 577 50 2000 — 2577 50 ■ o 5 39 577 50 2000 — 2577 50 257750- 2577 50 35 39 577 50 2000,— 2577 50 2577 35 2612 89 - 53 54 53 54 565 2000 2565 12 12 50 50 dežel, glavarja, itd, itd, za „DeBa nezmožne težake" za leto 1805. g •S O 03 StroŠKi A) Dejanski: Podpore . . . Upravni stroški Eazni stroški . Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni: Predplače vrnjene Predplače dane Gotovina koncem leta Vsi stroški . . . Skupaj V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... in koncem leta unif. držav. 55 n 15 )? 55 55 v n n v Pasivni zastanki Pristoj- bina koncem tekočega leta leta 1894 oO 35 39 39 25 05 ■ 25 2534 05 30 2559 35!- Skupaj 25 05!' 25 051- 2534 30 - 2559 35 - Na to se je plačalo Imovina v obveznicah : s obresti v papirju: dolg 91981 od 1/ 15 1895 avst. velj. . 92181 55 V. i 895 v n 180983 55 'U 189;> 55 T) 181869 55 v« 1895 55 «2364 55 1/ /11 1895 55 * ?? 92925 55 Vat 1895 n Stan koncem prejšnega leta........ V letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za 25 05 - 25*05- Končni pasivni zas tanki 2534 30 2559 53 54 .'55 2612 89 I I - 53 54 53 54| o 5 5 5 5-5- Skupaj Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja 2405 24 05 Glavnica 700|—I- 200— J- 8300 —■ 500j I 5100 — ■ 100--- 14900 12400 - 2500. ■ Cisti letni dohodek 29 8 348 21 214 4'20 025 80, • 520 so • 105 — • Glavni posnetek iz računa Dohodki Aktivni zastanki koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to je došlo n Končni >o ce o aktivni u, zastanki OJ o Ph Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je večja manjša zaloga zaloga ubogih A) Dejanski: Aktivne obresti . . Dohodki iz posestva. , Dohodki od živine . Doneski: a) dežel, goriškega (stalni) . . . b) dežel, goriškega (premenljivi) . . c) glavnega zaloga d) goriškega mesta . c) tržaš. mesta za njegove gojence f) istrske dežele za njene gojence g) za ptuje gojence .... Darila in miloščine .... liazni dohodki..... Iznos B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... C) Prehajalni: Predplače prejete .... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta . 44 10 oo 150 25 274 378 652 10 09 19 913 50 119 295 600 652 19 3(363 735 157 1125 4950 575 20 10192 13255 82 3400 16655 82;- 957 109 295 600 3663 735 157 1125 5005 725 45 101 | 13529.92 3778 17308 09 01 - 913 119 295 600 3427 735 157 1125 4895 575 20 101 38 50 92- 12964 68 , 3608 83 16573 52 16673 52 44 236 110 150; 10 13 25¡- 565 169 23 25 734 7 49- 92 742411 „Deželne gfuhonemžce" za loto 1895. Strošk i Pasivni zastanki koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je Končni pasivni zastanki Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja 13 A) Dejanski: Za živež gojencev . . . Obleka, postelja itd. . . Obutev . ...... Krizne potrebščine gojencev Plače......t . Pohištvo....... Za izdrževanje in snaženje poslopja ........ Davki........ Upravni stroški posestva . . Stroški za nakup in rejo živine Razni stroški...... Izvanredni stroški .... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Gotovina koncem leta Vsi stroški. . • . V primeri z aktivi . kaže se aktivnega ob začetki leta........ in koncem leta 50 237 50; ■ 19; 118 30 414 99 - 414 99 - 652 19, 237 20 4193j82;-1094 64|-355 04 ■ 5527 49 26 48 -48¡-58- 301-19 103 07 760 55 - 233'32,'- i I 13375 77 101 40 3400 — 16877 17 - 4243 82! 10i>464| 355 04 708 4 5764 49 332 26 103 07 76055 23332 118|30 13790 76 101 3400 40 7292 16 9 O ob-> ( 34, 1094 64 355 04 70848 54-14 98 49 58 26 103 760 55 23332 118 30 13064 19 101 40- 3400)— 16565159,, I 7 92 , 16573 52 406 47 320 09 726 56', 726 56' 742 41 15 85 G državno posojilo štv. 47/1210, 47/; Stan premoženja. I. Obveznice: unif deržavni /1210' dolg Št. 8033' 13/3037 !! » >1 a) z obresti v papirju: od 4'3 1854 pn 250 g!, st. velj. 12524 od '/s 1869 avstr. velj. . . . 92176 „ "I, 1895 „ . . . 180985 „ '/8 1895 „ . . . 1895 ..... 92363 /i b) 0 obresti v srebru : 80199 od 1895 Stan koncem prejšnega leta . Leta 1895 j« več .... Skupa Budau Andrej Pavlelič Josip II. Glavnice naložene pri zasebnikih: % I Glavnica j Cisti letni | duhodek i_ 750!-- 4500|— 1001—I- 8500—| -4300 - 2300 20450!-- 202501— - "JO! > ■ 2520-18V)|-!-4l20-357 —!- 180 60- | 96 60:- «52:60! 844 -A) 'S'40 - "kupaj lOool-U1 174851-j — 63 — - Stan koncem prejšnega leta Leta 1895 je več . . . 27US51!-2798 511- III. Posestva in užitne pravice: Na podlagi posestne pole štv. 145 pod. odb. štv. 4833/91 : 1. Hiša štev. 117 star voj. pop. anagr. št 124 in št. 26 obrisa ki odgovarja stavb. pare. št. 399 in vrt št. 47 (I. telo zemljeknj. vložka št. 64)............ 2. Njiva št. 36 pare. štv. 120 (II. telo).................. 3. Hiša za vratarja pri glavnem poslopju.................. 4. Železni most čez potok.......................f. 313:22 manj 3% obrabe se pokaže vrednost 5. Gozd v Starigori, 1. in 2 telo vložka štv. 373 9:40 6. Zemljišča v Starigori, ki so se kupile na javui dražbi in vpisale na ime zavoda vsled odloka tnkajš. c. k okr. sodnije z due 13/9 1890 štv. 4158 (odb. štv. 3807/90) t j. vložek 67 zemlj. knjig v Starigori sestavljajoč zemljeknižna telesa: n„r„ 432/ 209/ paro. /177, /3, 2811 /l> 43 2/ /146 m «7, Stan koncem prejšnega leta Leta 1895 je manj . . . Skupaj 25000 — 2100—1 1700! —' 303,82 - 187 SO 25030 29354! 1■ 29363 52 ■ 9. 40 IV. Pohištvo : Vrednost koncem prejšnega leta................. v teku leta 1894 je odpadlo kakor se posnema iz dodatnih inventarjev de pres. pod št. 96/96 ostaja manj 3°/0 obrabe.......................... se pokaže vrednost ......................... prištevaje prirastek vsled navedenih inventarjev ............... se pokaže koncem leta 1895 vrednosi pohištva, orodja i. t. d............ V. Živina- Vrednost koncem prejšnega leta!..................... prištevaje prirastek ......................... se pokaže vrednost koncem leta 1895 ................... ! 1 2769 29 50 31r 2718|98 -81157 - 2637 41 p 98,63!- 27>M>:04 - 247-- 190 50 - 437J50|- (jl-i-- 63 — - Deželno knjigovodstvo F Gorici, meseca julija 1896. KAUČlC. Glavni posnetek za „ in p tuj denar" za leto 1895. Ostanek iz prejšnega leta.......... Od 1. januarja do 31. decembra 1895 je došlo : a) na depozitih............. b) na dohodninskem davku za c. kr. erar . • • c) na pokojninah ki se imajo izplačati za druge dežele Od 1. januarja do 31. decembra 1895 se je izdalo: a) na depozitih............ b) na dohodniskem davku c. kr erarju .... c) na pokojninah za druge dežele...... Bilanca: Dohodki Stroški končni ostanek, kateri se je prenesel v naslednje leto ¿s o o to 599 92 .i S1750 33748 71L (>',>50 (105,82!-j --247 ¡901- — 40202136 -I 984001- 1 I i i Skupai 37558)39 , 577 69 Cnžloel' 38738114;, 40202 36 -38738 14i,. 1464 21 9650 9650 98400!-96501- 88750 Opombe Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KAUČIČ. Glavni posnetek iz računa H>oliodki Aktivni Pristojbina zastanki koncem tekočega leta leta 1894 Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zas tanki Pristojbina tekočega leta z ozironi na proračun je večja manjša A) Dejanski: Aktivne obresti : a) zalogovih obveznic . . b) od obveznic vpisanih na ime občinskih siromašni© . . c) od glavnic pri zasebnikih d) od kupno-prodaja i h cen . Dohodki od posestev in užitnih pravic ....... liiizni dohodki: a) navadni ...... b) na zamudnih obrestih . . Iznos B) Iz kreditne uprave: Vrnjene glavnice..... a) od zasebnikov .... b) od kupuo-prodajnih cen . C) Prehajalni: Pred plače prejete .... Predplače vrnjene .... Skupaj Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina koncem leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in koncem leta ..... 599 02 34,98 60 — 69401 - 184 09 , 878 375 10 I 12oS!46|- 17310 6495 742 413 43 42, 'i' 24- 15- 01 - 62-20 44! - 24658 06 1540 200 101 63 a 2497.-10 17310 12 6495 17 1341 81 103 20 26 13 01, 62 44!- 17310 42; 5 649547 6 I 831 80-54 89,- 103 01 5 I ! — 62 - 20 44 - 25352 07 15 40-200 — 285 73- I 2481636L 15 40 • 200 — ■ 92 90 25853 20 25124 67!- [ 375 ¡35 2550002 509 46 5 26,24 s 535 71 - 192182 728 53 , 755 20; 1483 73 r, 17233 6495 798 S9 O 41 20 50 " 42 5 I7r, 2,01s 55 76-5 35- !9 38----- 29 56- 24689 30 93 r, „glavnega zaloga za uboge" za leto 1895. Stroški Pasivni zas tanki koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zas tank i Pristojbina tekočega leta z o/.irom na proračun je manjša večja A) Dejanski: Obresti: a) ustanovam . b) bratovščinam Doneski: a) stalni . . b) premenljivi c) za pelagroze Za vzdrževanje poslopji. Davki...... Razni stroški .... Iznos B) Iz kreditne uprave: Naložene glavnice .... C) Prehajalni : Predplače vrnjene Predplače dane Gotovina koncem leta Vsi stroški . . . V primeri z aktivi . kaže leta in koncem leta Skupaj kaže se aktivnega ob začetku 107 44 13852 37 6170 29 1234 110 22 58 6445'-66:77 - 13959 82 617029 735 — 1234 — 110 — 22 58 6445 66 77 13838 6169 735 1234 82 22 64 64 80 58 45 67 107 44 22255 46 2431 30 101 107 44 1253 46- 63 22362 2431 101 63 91 - 30- 2221189 - 2431 30 10163 24788 401- 24895 84 24744 755 20 25500t02' 1146 01 121 27 20 i 210 151 02 151 1483 02 73 1332 71 13852 6170 735 1234 500 30 40 70 390 7 3 42-23- 24 376 29- 45- 22631 375 oo, Stan premoženja. I. Obveznice zaloga: a) z obresti v papirju : domestikalne goriške: unificiran državni dolg: št. V« » » 11 » 1801 st. velj. 1895 avst. velj. 1895 1895 „ 1895 „ 3 od 92177 „ V5 181871 „ Vs 180984 „ \<8 92365 „ Vn b) z obresti v srebru : „ 60848 od '/4 1895 „ 80148 „ '/T 1895 II. Obveznice bilših bratovščin : a) z obresti v papirju : 9636 od V„ 1869 92366 1/11 1895 /o Stan koncem prejšnega leta ........ \ letu 1895 se je imovina v obveznicah zvekšala za Skupaj III. Glavnice pri zasebnikih IY. Kupno-prodajne cene . Stan koncem prejšnega leta . . . V letu 1895 se je imovina znižala za Skupaj V. Posestva in užitne pravice: a) Poslopje tukajšne bolnišnice milosrčnih bratov v ulici „Alvarez" stavb, parcela štv. 907 št. popis, pretim. „Aequedotto" , , ,. ,, —, ki se sestavlia deloma iz vrta štv. 452, odgovarja štv. 9 S. V. 5 razgleda ulica „Alvarez" J ° J P. ulice „Studeniz" v Gorici. To posestvo je bilo vpisano v zemlj. knjigah na ime glav. zaloga za uboge (odb. štv. 3644/90). Ker se poslopje in vrt rabita za omenjeno bolnišnico, ne dasta nikakih dohodkov in sta cenjena na........................... b) Na javni dražbi na račun glavnega zaloga kupljena posestva: 1) bilše posestvo Janeza Semolič-a v Brestoviei, vredno po dotičnein cemlniku..... 2) „ „ Pahor-jevo v Selu, „ „ „ „ ..... 3) „ „ Sedmak -ovo pri Sv. Ivrižu, „ „ „ „ ..... 4) „ „ Perc-Pahorjevo v Selu, „ „ „ „ ..... Stan koncem prejšnega leta . . . V letu 1895 se je imovina zvekšala za Skupaj Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KA.UČIČ. Glavnica Čisti letni dohodek 10000 2200 200 283300 41050 28800 53400 154500 150 573600 571200 2400!—' 1278342 70» 20 - 13491 13706 215 40 62000 574 422 45 152 6319448 63194118 189 92 8 11898 1724 1209 2242 6489 6 30 23860 20 23759140 100 SO ■ 753 13 4049 793 806 12 92 - 20 16:25 - 36 36 25; • 25; ■ Glavni posnetek iz računskega sklepa zemljiščno-o d veznega zaloga za leto 1895. 28 __________Glavni posnetek iz računskega sklepa > 23 Oolioill^i Aktivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega Skupaj Na to je došlo Končni aktivni zastanki >o a L- O 3 Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 leics. o p-f večja manjša A) Dejanski: 1 2 a) Vplačila zavezencev : glavnice ... ... obresti....... 2537 2120 02 92 5 5 28 68 5 2537 2149 02 61 5 926 678 76 07 5 5 1610 1471 26 53 5 — — — — — 3 4 b) od dežele: glavnice ...... dohodkov ...... 8112 9708 71 52 - 4178 564 10 75 - 12290 10273 81 27 - 7517 ¡6 - 12290 2756 81 11 - — — — — — 5 6 7 8 c) od države: glavnice....... dohodkov in obresti . . . Obresti od zastanega dolga Razni dohodki..... 386 65 5 — — - 386 65 5 — 90 385 75 : - 5 — — — — — Isnos 22865 83 » 4771 53 5 27637 37 _ 9122 90 _ 18514 47 _ —_ _ _ _ __ B) Prehafalni: 9 10 11 Nazaj dobljene predplače . . Pred plače prejete .... Depozitirani denar .... 527 22 5 2902 42 92 92 - 2902 570 92 14 5 2902 31 92 76 5 538 38 - Skupaj 23393 06 - 7717 37. 31110 43 5 12057 58 5 19052 85 Gotovina ob začetku leta . . — — - _ — - Vsi dohodki...... 12057 58 5 2465 53 _ Vsa aktiva znašajo ob začetku leta 23393 06 _ in koncem leta..... 21518 38 - zemljiščno-odveznega zaloga za leto 1805._ > tv -M xß cS C -3 iu 03 Stroški Pasivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivui zastanki c! ö HO cS p 'a CD ' \—J Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 O CM manjša večja A) Dejanski: 1 Upravni stroški..... — — - 521 60 - 521 60 - 135 - - 386 60 - — — — — — 2 Plačane glavnice : a) vsled izsrečkanja in vkupo-vanja po borsni ceni . . b) za premije izrečkanih 1186 59 50 32 5 — — 1186 59 50 32 5 651 32 55 - 535 26 50 77 5 — — — — — 3 4 5 Obresti opravičencem . . . Državi pasivne obresti . . . Razni stroški...... 8852 5 4237 83 5 88 4237 52 83 5 5 50 4237 73 83 5 37179 5 — — — — — Iznos 1334 35 4759 43 ft 6093 78 5107 11 5 986 67 _ .— _ __ — 6 7 8 B) Prehajalni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Depozitirani denar .... 22070 SI - 2902 42 92 92 - 24973 42 73 92 4442 42 02 92 _ 20531 71 Znesek 23405 16 _ 7705 27 5 31110 43 5 9592 05 5 21518 38 _ Denarničui ostanek koncem leta , 2465 53 „ 12057 58 5 V primeri z aktivi .... 23393 06 - 21518 38 _ kaže se pasivnega ob začetku leta......... 12 10 _ in koncem leta..... — — - Glavni razkaz o oskrbovanja premož. zemliščno-odveznega zal. goriškega, a> a a -a a> Dohodki Koncem decembra 1895 je bilo poterjanega se je imelo še poterjati V gotovem denarju OJ & a a? I>otioo 03 S-. O S. Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 o PH večja manjša 1 A) Dejanski: Postavni doneski od zapuščin (§. 82 deželne postave 10/3 1870) (§. 7 deželne postave 16/1 1881) 1428 79 5 4359 09 - 5787 88 5 4522 84 5 1265 04 - 8032 07 - — — 3672 98 2 Odbitek po 10 in 2% na plačah učiteljskega osebja — — - 2939 25 _ 2939 25 _ 2939 25 _ — _ _ 2771 05 _ 168 20 _ _ 3 Globe radi nemarnega obiskovanja šole..... 131 — - 444 74 5 575 74 5 543 80 - 31 94 5 671 53 - — _ 226 78 4 Na presežkih pri gospodarjenji se zalogo šolskih knijg — — - 1244 — - 1244 — - 1244 — - — — - 896 28 - 347 72 _ — 5 lnterkalarji...... 50 — - 1139 84 5 1189 84 5 889 84 5 300 — - 320 — - 819 84 — — 6 7 Doneski iz deželnega zaloga - — - 500 — _ 500 _ _ 500 - - — _ 500 iznos 10627 14 - 13190 93 _ 1335 97 389976 8 B) Prehajalni: Predplače vrnjene .... ^_ _ _ 8 61 8 61 8 61 9 Predplače prejete iz deželnega zaloga..... _ _ _ 3235 06 3235 06 3235 06 skupaj 1609 79 5 1387081 _ 1548060 ft 13875 01 _ 1605 59 5 Gotovina ob začetku leta . 492 19: 0 Vsi dohodki...... 14367 20' 5 > s> >® -3 s> i—i t i-O i I v i Pasivni zastanki koncem leta Pristojbina tekočega leta Skupaj Na to se je plačalo Končni pasivni zastanki cz p P* S Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je 1894 o p-i manjša večja A) Dejanski: 1 Pokojnine učiteljem . . . 12 50 6643 30 6655 80 6655 80 6727 99 84 69- 2 Pokojnine učiteljicam . . 123 23 rj 1998 32 - 2121 55 5 2022 02 - 99 53 5 1998 o o O O - — 01- — 3 Pokojnine udovam .... 317 79 - 2U42 20 5 3259 99 B 3125 nT H i 1 - 134 22 a 2843 30 5 — — 98 90 4 Odprave in pogrebne četrtine — — - 122 50 - 122 50 - — - 122 50 - 100 — - — — 22 50 5 Milostine in odgojni doneski 250 70 - 1535 70 6 1786 40 5 1465 23 - 321 17 5 1421 30 - — — 114 40 6 — — 83 49 83 49 - 83 49 - — — - 100 - - 16 51- — — 7 Upravni stroški .... — — - — — - — — - — — - — — - — — - — — — iznos 13325 52 13190 92 S 101 21- 235 80 B) Prehajalni: 8 9 Predplače dane..... Predplače vrnjene deželnemu zalogu....... — — - 8 3235 61 96 - 8 3235 61 06 - 8 72 61 64 - 3162 42 - skupaj 704 22 6 16569 19 _ 17273 41 5 13433 56 i 1319092 ij Gotovina koncem leta . . 933 64 5 14367 20 5 Posnetek iz preudarka za leto 1896 penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih ljudskih šol poknežene grofije Goriške in Gradiške. DOHODKI Preudarje nih M Oi STROŠKI Preudarjč nih II IV VI Postavni doneski od zapuščin .... (§. 82 deželne postave 10 marcija 1870) (§. 7 deželne poztave 16. januarja 1881) Odbitek po 10 in 2 °/c na učiteljskih plačah 3138 6270 Globe radi slabega obiskovanja šole. Presežek pri gospodarenji se zalogo šolskih knjig.......... Interkalarji 59 558 53 1142 512 33 72 II III Prenos 11622 17 Pokojnine učiteljem 1. Stare Jernej . . 2. Vouk Josip . . 3. Kancler Valentin 4. Codellia Josip . . 5. Srebernio Josip 6. Favetti Karol Feliks 7. Vogrič Janez . . 8. Baudel Janez . . 9. Likar Gašper . . 10. Fabris Peter . . 11. Bunc Franc . . 12. Hrovatin Josip 13. Bresigher Mihael . 14. Petrič Jakob . . 15. Hoban Josip . . 16. Drašček Andrej . 17. Berščak Andrej 18. Pa uliti Mihael . . skupaj Pokojnine učitelijcam : 1. Bombich Helena . . . 2. D'Esté Alojzija . . . 3. Rossi Alojzija .... 4. Stanič Eugenija . . . 5. Fachitietti Filoména . . 6. Wohinz Amalija . . . 7. Marega-Vidoz Amalija . 8. Faganelli Katarina . . 9. Štrukelj Justina . . . skupaj Pokojnine udovam : 1. Šuc Ana . . . 2. Marega Uršula 3. Cvek Marija . . 4. Bombich Marijana 5. Komavc Lucija 6. Černic Amalija 7. Jelšček Marija . . 8. Marušič Terezija . 9. Fajgelj Marija . . 10. Volarič Terezija . 11. Colavini Marija . 12. Pa ki ž Marija . . 13. Kosič Jvanka . . 14. Jug Ana.... 15. Leban Karolina . 16. Volarič Frančiška skupaj f. 343:75 „ 547:50 „ 600:— 180:— 193:33 166:66 455:— 150:— 300:— 727:50 705: -303:75 200.— 220: — 262:50 890: — 120:— 352:50 f. 180:— 264:— 284:-160:— 133:33 455:— 150:— 372:— 128:— 206:66 V3 300:— n n 286:66 n 213:33 V3 n 220:— n 203:33 v 156:66 7S )) 166:67 n 226:66 n 90:— n 180:— n 163:33 !) 143:34 r 226:66 )! 143:33 »1 163:34 Prenos 6717 49 2126 3089 98 -11933j80|- DOHODKI Ph Prinos VIII Doneski iz deželnega zaloga IX Na račun aktivnih zastankov od zapuščin iu glob znašajočih koncem leta 1895 . skupaj Ako se primerjajo preudarjeni stroški v skupnem znesku ........ se pokaže ostanka . Pre udarjenih 1162217 500 — 1409 74 13531 13531 91 91 Ph IV v VI IX STROŠKI Prinos Odprave in pogrebne četrtine . . Milostnine in odgojni doneski: A. 1. Golja Katarina . 2. Mask Ivanka . gl. 120:— . „ 50:— 3. Simzig Marija in Karolina 160;— 4. Setničar Franc 380:— B. 1. Komavc Henrik in Albert . . gl, 2. Jussa Henrika „ 3. Cernic Valerij in Konrad po 50:— „ 4. Šuč Franc, I-vanka, Alojzij in Avguštin . . „ 5. Fajgelj Ottolija in Anton . „ 6. Volaric Olga in Ana po 45:— „ 7. Colavini Juri „ 8. Berščak Aleksander . . . „ 9. Pakiž Anton . „ 10. Kosič Marija. „ 11. Jug Ana, Avguštin in Danila „ 12. Volarič Stanislav, Frančiška, Friderik in Lavra po 20:41 V2 ■ skupaj gl. 380. 41:85'/, 25:— 100:— 80:— 71:26 90: — 90:- 60:— 81:67 71:66 113:34 81:66 Preuaarje-nih G 1. Komavc Ema in Auton . . skupaj gl. 906:44V2 ■ • g]- H I:'37 iznos . . . Razni stroški . . . Vrnjene predplače . . . Vse potrebščine znašajo skupaj Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KAUČlC. IZKAZ predelka dohodkov „Globe radi slabega obiskovanja šole" red. štv. 4 računskega sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih ljudskih šol po-knežene grofije boriške in (iradiške za leto 1895. Aktivni Pristojbina tekočega leta Od te dohodnine > 03 .— >X C« a T3 ® S3 Šolski okraj zastanki koncem leta 1894 Skupaj je došlo v gotovem se je poravnalo s zaporom skupaj Konečni aktivni zastanki 1 Krajni mesta šolski svet Goriškega — — - — — - — — - — - — — - — — - — — - 2 Okrajni okraja šolski svet Goriškega 492 44 - 865 — 5 1357 44 5 176 30 - 372 — - 548 30 - 809 14 5 3 Okrajni čanski šolski svet Gradiš- 204 - - 703 — - 907 — - 48 — - 350 — - 398 — - 509 — - 4 Okrajni šelski svet Sežanski . 195 — - 184 — - 379 — - 299 — - 32 — - 331 — - 48 — - 5 Okrajni ski . šolski svet Tolmin- 334 50 - 168 50 - 503 — - 20 50 - 39 — - 59 50 - 443 50 - ski! paj 122594 i - 1920 50 5 3146 44 5 543 80 i - 793 — 1336 80 - 1809 64 5 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KAUClČ. IZKAZ predelka dohodkov „Postavni doneski od zapuščin" red. štv. 1 računskega sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih ljudskih sol poknežene grofije Goriške in Gradiške za leto 1895. ■n 05 Sodnijski okraj Aktivni z as tanki koncem leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Došlo je C. kr. okrožna sodnija v Gorici c. kr. mest. odred, sodnija „ Gorici o 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 sodnijski okraj „ Kanalu . „ Červinjanu „ Komnu . „ Korminu „ Bovcu „ Gradišči . „ Ajdovščini „ Cerknem „ Tržiči . „ Sežani . Tolminu 108 80- 336 98 23 80 515 74 31 71 1 16 3 25 182 20 05 40- lOjtiOj-102 ¡50 - 142879 1420 40 623 54 63 385 90-12- Ii2j5»;-634 30 -23 30 33 110 30 30 80 438 05- I | 124112, ! i 359;70 - 4359 091- 1529.20 ■ 960 87 900 144 705 24 49 113 55 620 134 462 52 5 t I 70- I 86- | 15|- I i25 I 30- i 50,- I 85-45-72|5 20|- 5787 881, 1329 30- j 88547 , I ! 62 30 • | | 376p7|' 129.95- 577 12 6 I 19 50- 46 40- 110 10|-52,65 -487 05 - I I 115(32 6 | 331 40- 4522 841 s Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KAUČIČ. Računski sklop DEŽELNEGA ZALOGA za leto 189 5. > iS M o Oh a vsled dovoljenih odpisov na dokladah ter preneslo v pričujoči račun kot zastanek prejšnega leta le.............'......... 12673.501/2 ad a c d Končni zastanek obsega tudi pristojbino meseca decemb. 1895, ki je došla meseca januarja 1896" Prejete predplače: Znesek 5000:— gl. obsega to, kar je poddružnica e. k. pri v. kreditnega zavoda v Trstu plačala na račun dežele zadrugi za napravo mosta čez Ter; ta znesek se je pa že vrnil omenjeni poddružnici. Vrnjene predplače: Končni zastanek obsega sledeče predplače : 1) od uradnikov........•............g]. 1914:22 2) od deželne pisarnice............,....... 310:60 3) od občin....................... 1127:38,/„ 4) od zemljščno-odveznega zaloga...............„ 20531:71 5) razne predplače..................... 8529:58'/ž skupaj gl. 32413:50 Povračilo zneska 382400:— gl. od strani vodne zadruge za namakanje Tržiške rovani se bo vršilo v 40 letnih rokih, ter prične še-le 8 let po dovršenem, delu. Zastanek koncem leta 1894 v znesku 487627:15 se je znižal: 1. pri H. pogl. b 61. za..............gl. 3:98 2. pri dokladah k izravnim davkom za........... 344:04'/., skupaj.....gl. 348:02 y2 kot zastanek prejš. leta preneslo se je v ta račun le.........gl. 487269:12'/2 4G Pasivni PLAČALO SE JE: Poglavje člen Trošk i za s tanki iz leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo poglavje znaša skupaj na račun zastan-kov na račun tekoče pristojbine Skupaj Celo poglavje znaša skupaj Troški za deželni zbor: Dnine in potnine gosp. poslancem Za hilropisca........ Kazsvitljava deželne dvorane . . Tiskovni troški...... Razni troški....... Glavni upravni troški: Pristojbine udom dežel, odbora . . . . Deželna pisarnic.a.......x . Deželno knjigovodstvo....... Deželna blagajna......... Pisaruične in druge potrebe dež uradov . Izdaja dež. postav, (dež. zak. in ukaz.) Nagrade ii: podpore dež. uradnikom Pokojnine udovam bilših deželnih uradnikov ............ Doneski za odgoj maloletnih otrok dežel, uradnikov........... Troški privaino-pravnega premoženja: Cllv aju deželnega poslopja . Uzdrževanje deželnih poslopij Javni davki...... Troški za kmetijstvo in obrinijo Podpora c. k. kmetijski družbi . Darila za uničenje roparskih zveri prenos 17 50 18 69 36 19 - 66046 90 ■ 638 28 73 63 65 6800 5821 4892 1902 1273 94 368 82 1440 349 98 210 348 1068 83 95 63 1170 27203 23 660 90 46 - 638 28 73 6Sl 6800 5821 —j 4892 (55 1902 — 127394!. 368^82 1140 — 349 227 50 98 348 — 1087 52 95:,;; 1170 1170 14(52 37 23075 89 1531 15 2606942 17 50 18 69 - 36 19 660 90 638 73 6800 5821 4892 65 -1902 1273 368 14io 210 46 94 -82,- 9 98 3-Í8. 939 09 -95 63 1170 2707349 660 90 46 638 28 73 63 6800!- 5821 4892 65 -1902 — 1273 94 368 82 1440 - 349|98 -227 50 i J i<8 - 957 78 - 951(53 1170 1170 - 1462 37 23075 89 140141 25939 68,- 47 Končni zas tanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna na podlagi posebnih sklepov Pristojbina tekočega leta z ozirom na proiačun je POJAS I L A manjša večja 129 74 - 129 74!- t» c3 "Sé o O Trositi Pasivni zastanki iz leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo poglavje znaša-skupaj PLAČALO SE JE: na račun zastau-kov na račun tekoče pristojbine Skupaj Celo poglavje znaša skupaj V. VI. VII. pnnos Donesek za obrtnijsko izobraževalno šolo v Goiici....... . . . Kazni troški deželni komisiji za uničenje trtne uši........... Donesek komisiji za pogozdovanje krasa . Risarski šoli za kamnoseke v Nabrežini . Troški za javno varstvo : Za nastanitev žaudarmerii 'je Za vojaško in žandarsko vožnjo . Potirni troški....... Za posilne di-lainiee .... Za prevažanje obsojencev . Troški za zdravstvo: Plača okrajnim kirurgom...... Za cepljenje koz . "....... Potnine in dnine deželnemu zdrastvenemu svetniku .... ...... Troški zarad goveje kuge...... Dobrodelne naprave: Za prehraujenje blaznih Za porodišnice . . . Za prehraujenje najdencev Za deželno gluhonemico Za prehr.uijenje bolnikov: a. na račun dežele . . b. na račun oliein . . prenos 36 77 271; 19 28 - (jO 2829 07 27203 1000 447 772 300 7653 641 6378 2918 48 23 120 — 2239 44 32780 1089 693 4027 144 66528 154987 12 1170 1000 447 772 300 23 7653 641 96 82 6378|23 29181231-48 70 - 120 — 223944 32857 1089 693 4027 144 69244 108057 16! 26069 3689 17640 42 94 2359 44 49759 36 19 77 28 2715 60 2829.07 27073 1000 447 772 300 7653 641 6276 2224 48 49 23 120 22;;:' 44 32780 877 669 4027 144 55277 142573143!- 1170 1000 447 772 23 300—!- 7653 96 - 641 82 6276.47 5 2224,05 -48 70 - 120 2239'44' 32857 877 669 4027138 144 10- 57992:72 - 25939 68 3689: 16845- 2359 44 ■ 96569 14 , 48833 35 Potrj eni zneski od visokega deželnega Pristojbina Končni zbora tekočega leta z ozirom na POJASNILA na podlagi na podlagi proračun je zastanki posebnih proračuna sklepov manjša večja 129 74- —■ - - — - — — — — V. POGLAVJE. _ _ _ — _ — — _ — _ — — ad 3. in 4. Končna zastanka obsegata v letu 1895 nakazane izneske, ki so se pa izplačali še-le 101 76- — — - — — - — — — — v naslednjem letu. 694 18- 212 55 — --- - — — - — — — — 23 60 — — - — - - — — — — VIL POGLAVJE. ad 2. in 3. Končna zastanua obsegata v letu 1895 nakazane izneske, ki so se pa izplačali še le leta 1896. ad 5. b Končni zastanek v znesku 11251.861/» obsega bolniške troške, ki se so ugotovili decembra 1895 in izplačali še le v naslednjem letu in sicer: 1) Tržaški bolnišnici za mesec avgust in september 1895 . . gl. 9119.59 — — — — - — — - — — - — 2) tuk. mestni bolnišnici za III. četert-letje 1895 .....„ 1690.30 — — - — — - — — - — — — — 3) devet drugim bolnišnicam............. 441.97'/9 — — - — — - — — - — — -- — skupaj gl 11251.86'/,, 11251 86 i | 5 - — 1 — - — — — • 12413 69 o -- - —■ - -- — — > cš o Ph O VIII. Tr*ošl«i Pasivni zastanki iz leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo poglavje znaša skupaj PLAČALO SE JE: na račun zastan-kov 2. prinos 2828 07 154987 12 5 108057 16 c. letni donesek verskemu zalogu . . . 185 76 „ 185 76 371 52 Letni donesek za morsko kopelj v Gradežu — - 200 — 200 Troški za uk in omiko: Donesek Goriškemu municipiju za realko šolo............. — — - 500 — 500 Troški za deželno kmetijško šolo: a) Plače in stanovnine : 1. laški oddelek........ — — - 2469 88 2469 88: 2. slovenski oddelek....... — — - 2049 80- 2049 SO h) Pokojnine.......... 80 _ _ 1418 21 1498,21! c) Odgojnine.......... 5 25 - 178 65 183 90' d) Štipendij učencem delalcem : 1. za laški oddelek....... — — - 721 13- 721 13 2. za slovenski oddelek...... — — - 791 35- 791 35 e) Stroški za šolo: 1. za laški oddelek....... 110 82 - 1574 20 1685 02 2. za slovenski oddelek...... 125 66 - 639 06 - 764 72 /'. Za vzdrževanje in oskrbovanje kmetij : 1. za laški oddelek....... 500 17 - 7355 50- 7855 67 2. za slovenski oddelek...... 556 73 - 2730 41 - 3287 14 g) Javni davki ......... — — - 355 28 - 355 28 h) Razni in izvanrecLni: 1. za laški oddelek....... _ — 1968 03 - 1968 03 2. za slovenski oddelek ...... 27 03 487 61 - 514 64 prenos • 4420 49 178612 5 24644 78 na račun tekoče pristojbine skupaj Celo poglavje znaša skupaj 49759 03 108028 08 158387 71 2829 185 07 7G - 80 5 25 110 125 50017 550 73 27 4420 03 49- 142573 185 200 43- 7G - 500 239G 55 1984 81 141821 ITS G5 65448 724 71 G 40 370 2289 723 355 34 819 43 359 34 156374 91 96569 14 371 52- 200'— 500 2396 1984 1498 183 65448 724 751 496 71 39 - 2789 99 1280 26 355 28 819 43 386:37 14821: 48833 o o 97140 66 14597402 Končni zastanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna na podlagi posebnih • sklepov Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je manjša večja P 0 J A S N L A 12413 69 73 64 33 99 66 66 65 ■ 64 933(63 268¡72 5065 68 2006 88 1148 60 128 27 22237 09 VIII. POGLAVJE. ad 2. al. Končni zastanek obsega pristojbine šolskega osebja, izplačljive koncem leta 1895, ki so se pa vzdignile v naslednjem letu. ad 2. 1. Končni zastanek obsega troške za šolo, ugotovljeni za leto 1893 in za I. čet. letje 1894, ko je bil vodja pokoj. Josip Velicogtia.......gl. 7G5.09 in pa ravno enake troške IV. čet. letja 1895 v znesku .... „ 168.54'/a skupaj gl. 033.6372 Ta dva zneska sta prišla vsled blagajnič. obračuna med troške; nahajala se bodeta pa kot izplačana v računu leta 1896. a d 2. in 2. Končni zastanek obsega troške II. čet. letja 1895 v znesku . . gl. 25.43 1/s III. „ „ „ % „ • 71.96 IV. „ „ „ „ ... 1713:'. skupaj gl. 268.38 ad 2. f. 1. Končni zastanek obsega troške koje je bil napravil pok. vodja Josip Velicogna v teku leta 1893 in v I. čet. letju 1894 v znesku...... gl. 4484.38 in troške IV. čet. letja sedanje uprave v znesku......gl. 581.30 skupaj gl. 5065.68 ad 2. f 2 Obsega troške II. čet. letja 1895 v znesku........„ 789.85 lil- » n » » » ........n 719.34 IV. „ „ „ „ „ ................497.09 skupaj gl. 2006.88 c/,c 2. h 1. Končni zastanek se sestavlja: 1) iz troškov, ki so se napravili v teku leta 1893 in v I. čet. letju 1894 za ame-rikanske trte v znesku.............gl. 1131.10 2) iz odškodnine zidarja Jasnig-a za II. čet. letje 1895, izplačane leta 1896 ..................................17.50 skupaj gl. 1148.60 a d 2. h 2. Končui zastanek obsega: 1) troške II. čet. letja 1895 in III. čet. letja 1895 za amerikanske trte v znesku................gl. 210.77 2) troške II. čet. letja 1895 za zidarsko delo ......„ 17.50 skupaj gl. 128^7 i Pasivni PLAČALO SE JE: Poglavje S o Troški zastanki iz leta 1894 Pristojbin; tekočega leta Skupaj Celo pogla vje znaša skupaj na račun zas tankov na račun tekoče pristojbine skupaj Celo poglavje znaša skupaj prinos 4420 49 _ 178612 _ 5 24644 78 - 158387 71 5 442t »49 - 156374 91 5 14821 38 5 145974 02- 3 Goriškemu municipiju za glasbeno šolo . — — - 525 - 525 - _ 525 - 525 — 4 5 Donesek goriškemu ličnemu zalogu . . . Donesek penzijskemu zalogu za učitelje na ljudskih šolah na podlagi proračuna omenj. zaloga............ 178 50 178 500 50 - - 357 500 - 17? 50 178 500 50 - 357 500 _ - G Donesek za šolo porodništva: za plačo in stanovanje prof. in podpore učenkam . . 126 — 628 53 754 53 126 _ 628 53 754 53 7 Štipendije dijakom obiskajočim više šole: a) 4 štipendij višešolcem za prvo leto . — — - 700 — 700 — — — 650 — 650 - 8 b) Večna ustanova 4 štipendijev po 300 v spomin 401etnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Fr. Josipa I. . . Stalni doneski: 300 — - 1275 --- 1575 -- 300 — 1275 — 1575 9 a) za cerkveno godbo v Goriški stolni cerkvi ........... b) za cerkveno godbo v Gradiški . . . Deželni muzej.......... 17 24 50 15 - 180 96 1220 32-60- 197 120 1220 82- 30594 17 24 50 15- 153 72 1220 89 45- 171 96 1220 39 60 88 20670 91 - IX Podpore za skladovne ceste..... 3000 — 1150 — - 4150 -- 4150 3000 __ 1000 ___ 4000 __ -- 4000 -- X. Za vojaško prtprego in druge vojaške potrebščine: 1 Doklade za vojaško priprego..... — — - 1117 77 - 1117 77 - -- 1117 77 - 1117 77 - 2 O fj 4 Doklade za deželne brambovce .... Goriš, magistratu kot komisarijairu za vojaško priprego......... Za nastanitev vojakov .... - . . — — - 113 216 90- 113 216 90- 1447 67 - — -- 113 216 90- 113 216 90--1- 1447 67 - prenos 8066 64 - 186513 62 5 — -- 194580 26, 8066 64- 164025 96- — -- 172092 50- Končni zastanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora Pristojbina tekočega leta z ozirom na proračun je POJASNILA na podlagi proračuna na podlagi posebnih sklepov manjša večja 22237 50 26 24 150 09 42 15 5 I — — - — — — — — Mil l MI ; l i l l i i • IX. POGLAVJE Tekoča trošnina tega poglavlja obsega podporo, katero je vis. deželni zbor dovolil vže leta 1881 za most čez Reko v znesku 1000 gl., ki se je nakazala vsled novega sklepa z dne 15. januarja 1895; in pa letni stalni donesek 150 gl. izplačan nabrežinski občini. 22487 66 5 — — - — — - — — — Pasivni PLAČALO SEJE : Poglavje 3 »O Troški zastanki iz leta 1894 Pristojbina tekočega leta Skupaj Celo poglavje znaša skupaj na račun zastan-kov na račun tekoče pristojbine skupaj Celo poglavje znaša skupaj prinos 8006 64 - 186513 62 5 — — - 194580 26 5 8066 64 - 164025 96 - — - 172092 60 XI. Deželni dolg: 1 la 1 Ib Vrnjene pasivne glavnice..... Obresti od vrnjenih pasivnih glavnic . . — _ - — — — __ __ - , — — — - 2 /a 2(b Razdolžitev dežel, posojila...... Obresti od obveznic novega deželnega posojila ............ 148 — _ 2800 12288 : - 2800 12436 - - 148 — - 1800 12022 - - 1800 12170 - 3 4 Dohodninski davek obvezničnili obresti Davščina od obvezničnih odrezkov . . . — — - 447 28 20 28 - 447 28 20 28 - — — _ 447 28 20 88 44720 28 28 - 5 Obresti od starih domestikalnih obveznic . 32 99 - 2527 66 - 2560 (¡5 - 13 32 99 - 1721 06 - 175405 - 18272 - 16199 53 - XII. Razni troški: a) povračila na dokladali ..... b) razni drugi troški....... c) obresti od naloženega dolga .... d) nenadni .......... — — - 343 5127 400 46 10 - 343 5127 400 46 10 - — — - 343 5127 400 46 10 - 5127 400 46 10 5870 06 - 5870 56 - XIII. Izvanredni troški........ 9200 — - 12350 — - 21550 - 9200 -- - 2300 — - 11500 - XIV. Vrnjene predplače: 21550 11500 - al državnemu milijoracijkemu zavodu b) razne vrnjene predplače..... — — - — — - — — - — — - — — - — — - XV. Dane predplače: a) vod:ii zadrugi za namakanje Tržiške ravani ........... — — - — — - — — - _ __ _ _ _ — — - — — - Vsi troški izvirajoči iz proračuna . . 17447 63 - 222825 32 5 — — - 240272 95 5 17447 63 - 188215 06 - — - 205662 69 - prenos 17447 63 222825 32 5 —• — - 240272 95 5 — — - — — - — — - 205662 69 - Končni Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora Pristojbina tekočega leta zastanki na podlagi na podlagi posebnih z ozirom na proračun je POJASNILA proračuna sklepov manjša večja 22487 S65 — -- - -- — — — XI POGLAVJE. 1000 266 -- -- — -- — — — — ad 2 a ad 5. Zastauek obsega obveznico novega deželnega posojila vrste B, ki se je izsrečkala za izplačilo dne 1. maja 1895, in plačala pa še-le v naslednjem letu. Obsega zapadle obresti leta 1895, ki so se izplačale še-le leta 1896. -- — — — -- — - — — 806 60- — — — -- - — — — XII. POGLAVJE. — — — — — -- — — — — ad c ad d Znesek 5127.10 obsega obresti od nezaloženega dolga, ki so se izplačale tržaškemu c. k. pr. kredit, zavodu v znesku 2869.60 in pa tuk. hranilnici 2257.50. Znesek 400 gl. obsega podporo odposlano ljubljanskemu magistratu v namen da se razdeli med poškodovane po potresu. Ta trošek je bil potrjen od vis. dežel, zbora v seji dne 28. januarja 1896. 10050 - ——. """""" XIII. POGLAVJE. Visoki deželni zbor je dovolil leta 1895 le........ 100:— podpor, a vendar pod to poglavje so se sprejeli še sledeči zneski : 1) tretji in zadnji rok od 30.000 gl. dovoljenih od vis. dežel, zbora v seji 31. oktobra 1890 za zgradbo mosta čez Ter med Vi- 2) četrti rok za leto 1895 doneska dovoljenega od vis. dežel, zbora v seji dne 31. marča 1892 za zgradbe v varnost nasipa na bregu Soče in Tera.............. 1000.— 3) dve podpori po 100 gld. dovoljeni učencema Iosipu Cirilu Makue-u in Francu Rojic-u za obiskovanje podkvaške šole 4) podpora dovoljena že v seji dežel, zbora z dne 10. februarja 1894 za uravnanje potoka Bela v občini Sedlo, katera se je pa nakazala še-le leta 1895 ...........„ 600. - 5) podpora dovoljena od vis. dežel, zbora enemu učencu obiska- jočemu tebnologični muzej na Dunaju......... 400.— in 6) podpora dovoljena visokošolcu Alojziju Kodermatz-u . . . „ 50.— 34610 26 5 - 34610 26 5 skupaj gl. 12350.— 5 G t» o3 "bo o Ph O Troški Pasivni zastanki iz leta 1894 Pristojbina tekočega leta prinos Troški ne izvirajoči iz proračuna: Vrnjene predplače: a) Denarnim zavodom...... b) državnemu miljoracijskeimi zalogu c) druge vrnjene predplače .... Dane predplače: o) uradnikom ........ b) deželni pisarnici ....... c) deželni kmetijski šoli: 1. laškemu oddelku...... 2. slovenskemu oddelku .... d) zemljiščno-odveznemu zalogu . . e) razne dane predplače..... Vsi troški ......... Gotovina koncem leta...... Vsi troški znašajo skupaj .... 17447 63 126629 40 191200 14174 222825 335418 77 5000 33 1474 310 32 46 50 66 - 2902192 3757 67 236304 54 Skupaj Celo poglavje znaša skupaj PLAČALO SE JE: na račun zas tankov 13162940 191200 — 175,20 - 147450 310 66 2902j 92 3757167 323004 60 240272 95 8445 75 571723 31 46690 141 na račun tekoče pristojbine skupaj 1474 50-31066 2902 92 3757 67 46690 40 -141 74:- 1474 310 2902 92 3757,67 Celo poglavje znaša skupaj 205662 69 46832 14- 8445¡75 5 260940 31927 i 58 = 44;- 29286802 Končni zastanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi proračuna na podlagi posebnih sklepov Pristojbina tekočega leta z o žiro m na proiačun je POJASNILA manjša večja 34610 26 84939 191200 33 46 - 310782 72 a d a. a d h. Vrnjene predplače. Znesek 84.939: - gld. obsega nezaloženi dolg te dežele in se sestavlja iz dolga, ki je ostajal še vrniti koncem leta Tržaškemu c. k. priv. krčit, zavodu v znesku 34939:— gl. in pa iz posojila tukajš. hranilnice v znesku 50000 gl. Ta pred plača se prične vračati deželi še-le 8 let po dovršenem delu Tržiškega namakanja, in takrat jo bo ona pričela vračati c. kr. pr. Ired. zavodu v Trstu. Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KLauoio. Splošni inventar premakljivega in nepremakljivega premoženja poknežene grofije Goriške in Gradiške koncem leta 1805. > >02 Stan imovine Vrednost M posamna skupna Gotovina: 1 Preostanek v gotovini koncem leta 1895, glasom dotičnega računskega sklepa .... Končne terjatve: 31927 44 2 Končni aktivni zastanki znašajo na podlagi računskega sklepa dežel, zaloga..... Pohištvo: 497452 74 5 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 pri dežel, pisarnici.............. „ „ knjigovodstvu................... „ „ denarnici............. „ varhu dežel, palače............. „ dežel, muzeju................. meteorologičnem ogledišču.............. ... žandarmerijskih postajah (inventar se je predložil pod štv. 896/91 a v njem ni navedena vrednost dotičnih stvari).......... . . „ tukajš. ženski nornišnici .................... Mestna zbirka Della-Bona-ve knjižnice (inventar je predložil goriški magistrat pod štv. 3090/95 a v istem ni navedena vrednost dotičnih knjig).......... Pohištvo, knjige, stroji, zbirke, živina in pridelki laškega oddelka tukajš. dežel, kme- tijške šole............... . . Pohištvo, knjige i. t. d. pri slovenskem oddelku tuk. dežel, kmetijske šole..... Pohištvo, priprava, orodje in živina pri tuk. dežel, gluhonemici, kakor kaže dotični računski sklep.............. 946 233 761 1524 15066 246 3175 14246 10275 3173 59 09 02 26 49 90 22 95 39 54 - Obveznice : 49649 45 - 15 16 17 Vrednost državnih obveznic dežel, zaloga v znesku 235.750:— gl. je znašala po dunajski borsni ceni z dne 31. decembra 1895 ....... Vrednost držav, obveznic deželne gluhonemice je znašala po dotičnem računskem sklepu . Vrednost delnic društva c. k. furlanske železnice t. j. 250 delnic po 200 gl. . . . 234810 20450 50000 30 - Obrestonosne glavnice: 305260 30 18 19 Njegovo c. k. apost. Veličanstvo je odkazalo znesek 100.000 gl. od čistega dohodka XXIII. in XXIV. držav, loterije za zgradbo nornišnice na Primorskem. Ta vsota naložena je v držav, obveznicah, ter pripada tej deželi, glasom dotične razdelitve pod štv. 3484/96 (ki pa potrebuje še Cesarske potrdbe).......... Olavnica dežel, gluhonemice, naložena pri Andreju Budal-u znaša po dotičnem računskem sklepu............. 62100 1050 — - Glavnice brez obresti: 63150 — - 20 21 Vsled pogodbe z dne 30. julija 1864 Goriškemu mestu za razširjenje c. k. realke brez obresti izposojena vsota...... . . Glavnica dežel, gluhonemice, naložena pri Josepu Pavletič-u......... 15000 1748 51 - 16748 51 - prenos — — - 964188 44 5 Stan imovine prinos Nepremičnina: Deželna palača v Gorici, anagraf. štv. 8, v približni vrednosti......... Hiša na Plačuti, katero je najel vojaški erar in jo rabi za bolnišnico....... Hiša v Podturnu, anagrf. štv. 55 in 136. nov. štv. 23 in 25, za jo rabo laškega oddeleka dežel, kmetijške šole ....................... Hiša za gluhonemico v Gorici, anagrf. štv. 124, nov. štv. 27, kakor tudi hiša za vratarja in most čez Korenj........... .......... Vrti na Goriškem gradu, pare. štv, 223/3, 163/2 in 259 (R. štv. 957/94,) so cenjeni na Kmetija v Podturnu, obdelovana po laškem oddelku dežel, kmetijške šole..... Travniki na Blanči in na Peči, kakor tudi gozd v Starigori, obdelovani po obeh . ■ . oddelkih dežel, kmetijške šole.................... Zemljišča obdelovana po dežel, gluhonemici, vredna na podlagi dotičnega računskega sklepa............................ Glede poslopja in pridruženih zemljišč na gorišk. Gradu, katere uživa c. k. vojaški erar, pridržal se je deželni odbor, da o svojem času dožene zemljekujižui prepis teh nepremičnin na korist dežele (štv. 1325/94 2292/94 in 2500/94). skupaj TJživanjske pravice: Slovenski oddelek dežel, kmetijške šole obdeluje tudi staro kmetijo pri kapucinarjih, katero je c. k. kmetijsko društvo, dokler bo obstajala kmet. šola, odstopilo deželi vsled pogodbe 11/11 1881 št. 4007, sklenjene na podlagi sklepa dežel, zbora z dne 6/9 1881; novo poslopje zidano na ravno istem zemljišči je cena starega poslopja znaša pa...... stalo 75 34474:05 n 1500:— gi- 45974:05 skupaj Te nepremičnine vpisane v zemljišč, knjigah na ime c. k. kmetijšk. društva in vživa-njska pravica do istih pa na korist deželne kmetijške šole. Skupni znesek imovine Vrednost posamna 75000 35000 27000 27003 95 7000 28608 2350 82 30- skupna 964188 44 202057 12 1166245 56 Stan dolgovine 23 Znesek posamm skupni Končni dolgovi: Pasivni zastanki dne 31. decembra 1895 znašajo po dotičnem računskem sklepu . . Pasivne obveznice: Imenska vrednost domestikalnih obveznic znaša v stari veljavi . . . gl. 88780:123/4 Od teh obveznic plačuje se 2527:66 avst. velj. letnih obresti. Eazdolžitvena glavnica ki bi dajala po 41/2°/o ravno te obresti in bi se morala izplačati za razdolžitev teh obveznic iznaša Obeveznice novega deželnega posojila, ki niso bile izžrebane do konca leta 1895 so: vrste A: 81 po 100 gl., 67 po 500 gl. in 152 po 1000 gl. skupaj . gl. 193600:— vrste B: 83 po 100 gl., 31 po 500 gl. in 87 po 1000 gl. skupaj . „ 110800:— iznos Skupni znesek dolgovine Pregled premoženja: Stan imovine...................gl. 1166245:561/2 Stan dolgovine.....................67)353:92V2 torej čista imovina znaša ...............gl. 494892:64 in ako se primerja čista imovina z dne 31/12 1894 ......„ 403983:63 se pokaže koncem leta 1895 pomnožitev..........gh 90908:71 56170 20 304400 310782 72 360570 20 - 671352 92 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. KAUCI& Splošni posnetek iz računskih sklepov vsih zalogov v upravi deželnega odbora v letu 1895. ; Redna štev. ■ Zalog Gotovina iz prejš. leta Pristojbina upravnega leta Skupaj Vplačila Gotovina koncem upravnega leta 1 Za ranjene in bolne vojake . . , . . 169 41 5 1186 83 _ 1356 24 5 1330 45 79 5 '2 Provinčijalno občinski...... 361 06 5 2118 90 - 2479 96 5 2007 17 - 472 79 5 3 Za gozdorejo in ribarstvo..... 39 15 - 1825 74 5 1864 89 5 1467 09 5 397 80 4 Gospinski........... 188 35 - 6298 55 - 6486 90 - 6126 85 D 360 04 5 5 Werdenberski......... 386 40 - 3624 60 - 4011 — - 3867 12 143 88 - 6 Štipendijski.......... 505 89 - 2872 80 - 3378 69 - 2697 70 680 99 - 7 Glavni zalog za uboge...... 375 35 5 25124 67 - 25500 02 5 24744 82 5 755 20 - 8 Depoziti........... 599 92 5 39602 43 5 40202 36 - 38738 14 5 1464 21 5 9 Normalno solški......., 310 70 5 7613 70 - 7924 40 5 7615 19 - 309 21 5 10 Deželne glnhonemice....... — — - 16573 52 - 16573 52 - 16565 59 5 7 92 5 11 41905 17 - 250962 85 5 292868 02 5 260940 58 5 31927 44 - 12 Zemljiščno-odvezni........ - — - 12057 58 5 12057 58 5 9592 05 5 2465 53 - 13 Penzijski zalog za učiteljsko osebje . . 492 19 5 13875 01 - 14367 20 5 13433 56 - 933 64 5 14 Razni mali zalogi........ 84 42 5 196 40 - 280 82 5 217 41 - 63 41 5 15 Ustanova Nj. E. Franc-a grofa Coroni-ni-ja za dela nezmožne težake .... 35 39 - 2577 50 - 2612 89 - 2559 35 - 53 54 - skupaj 45453 43 5 386511 10 - 431964 53 5 391903 10 5 40061 43 - Za zgoraj navedene zaloge so torej znašali: a) ostanki v gotovini iz prejš. leta .............f. 45453:43V b) pristojbina upravnega leta................i 386511.10 2 el sklJPyaj ......................t 431964:53'/, d) vPla6lla......................„ 391903:10'/2 e) gotovina koncem upravnega leta..............£ 40061:43 V primeri s potrjenim pro računom je vspeh - Koncem upravnega leta je znašala imovina: Zakladno premoženj«; ugoden za neugoden za v v glavnicah naloženih pri zasebnikih v posestvah se je OPOMBE obveznicah m uživalnih pravicah pomnožilo znižalo 30214 08 _ _ - _ __ - _ 200 -— — — ad 7. 74 23 344 60 94 60 - — — - 50750 16050 146450 86300 68700 573600 - 66 13491 79 32 5 9946 63194 10 18 5 300 300 600 2400 — 215 40 Premoženje v obveznicah se je pomnožilo za 2400:— gld. ker se je ualožil preostanek v gotovini in to, kar se je prejelo na kupno-prodajnih cenah. Nasprotno se je pa znižalo premoženje v glavnicah naloženih pri zasebnikih in uži-valnih pravicah za 215:40 ker so se nakupile obveznice z glavnico, kojo so vrnili zasebniki in to. kar se je prejelo na kupno-prodajnih cenah. ad 12. — — - — - 107800 20450 235750 — - f 1050 i 1748 51 - 29363 172703 52 - 3500 200 — 9 40 *) Glede da proračun zem-ljiščno-odveznega zaloga se naslanja na 20 ia 40 letni raz-dolžitveni načrt, in glede da večina tekočih pristojbin je za-popadenih med zastanki prenesenih iz prejšnega v upravno leto, ni mogoče primerjati ■— kakor pri drugih zalogih —-tekočo pristojbino s proraču- ; nora. Primera med proračunom in došlimi dohodki se pa nahaja na svejem mestu. — — - 29 11 - 4300 — - — — - — — - 200 — — ■— — - 11 55 - 14900 — - — — - — — - 2500 — — — 1355264 08 16356 62 5 275206 80 5 Deželno knjigovodstvo V Gorici, meseca julija 1896. ' KAUČIC. Izkaz občinskih naklad vpeljanih na podlagi preudarkov za leto 1896, deželnih naklad, kakor tudi doklad cestnih odborov in okrajnih šolskih zalogov. o Gorica . Stan d rež Bilje . Cepovan Dornberg Steverjan V Šempeter Podirora Kojsko Davčna občina ali občinski oddelek Po poterjenim preudarku znašajo za leto 1896 : dohodki i iergar Loniik. Miren . Opačjeselo Golita mesto in Štandrež Bilje . Oreliovlje (JepoVan Dornberg Pervačina Sleverjan (.Vrovo dol j C e rov o gor ! (.iergar. j ! Ravnica | Ločni k . Miren Rupa . . j Opačjeselo i | Nova vas ' I.M . Šempeter Podpora t 8. Maver ti Podsabotin Pevma sko . Kozami Krasno Šmartno l| Gunjače | 88966 — 51579 94 852 46 1356 52 404.96 218683 933 — 8571-230' — 589 — 629 — 272 01 1725 30 3545 - I 239 20 403: — 192;— 3 6 7 j— 840 60 118442 l 3 4 7 80 i 205'9 4 19010 21742 117 97 515 48 151 34 26 1? razhodki 2-1. ' 11 260618 517 7 1878 14 : 1643 24 2758 45 57421 — 296204 21; 5 2 1107 1373 i 177895 i 545 57 4024 71 4375 — , j 758 — 1868 - | 599 50 j ] 627 1065 -3989 85 443 20 ! 36503 2015 72 1317 — 1668 — 47482 987 404 83 prenumj- Zraven razkazani premanjkljaj se pokrije: z doklado na vse neposredne državne davke > rt ¡3 > ~ O* r5 171652 1025 68 286 72 2353 49 17 2029 04 1795 877 784 1149 273156 2299 41 830 j— 518 so! f 34 i 39 15 26 26 50 40 50 50 50 357, 10 25 50 65 60 1465 -407:50 1260 y2 224 40 2805 43 417 07; 31723 180978 1126 9oj 42 1450 5«! 66 356 85 24 15 15 25 471 52 -53 49 28 33 52 29 25 100 54 | 59 | 15 26 78 79 65 50 50 50 44 V, 35% 10 150 138 61 121 20 17 26 50 24 35 32 25 42 92 78 •i '> o o 33 na užitni no -iS j CD II! 10 z davščino rt OD O ¿~ rt ¿2 o >o c rt bD* T3 O bfj II. Za deželni zalog se je vpeljala do klada CD ui > O) _ a -.3 5 C3 " 0/ /o davščina Sledeča doklada se je vpeljala za Izravni davki so znašali v letu 1895 /o n. Opazke 180 100 100 0 4 01 100 100 100 100 100 35 35 100 50 100 100 100 100 30 50 30 30 40 30 40 30 30 30 83 ^ 50 50 30 100 100 100 100 100 35 35 100 50 100 100 100 100 30 30 30 40 30 30 30 70 1 70 1:70 1|70 1:70 l 70 70 10 10 10 11 11 o "" "M o OD 3 07 11 11, o 10J -5 10 10; 10 ^ ° •X) o PH 20 bo rt OD OJ o -Jj O i >o 24 24 16 24 24 24 24 16 16 24 4 8 8 8 24 24 24 24 8 8 8 24 24 24 8 24 24 38 06 ¡260834 13 351776 2010 757 1601 26 I 3838 34. 2351 ¡48 2702 36 1296,70 i 1235 04 218890 653 13 545855 2888 85| \ Po 34% na zemljami in domarini in po 39"/„ na vse druge vrsto davkov. j za stolp še po 637„. I Za vsacega psa po 1 gld. 911i61 i Za vsacega psa po 1 gld. V cerkveni občini še po 50°/0. ()36 15 275 59 832 84 4338 68 6631. 61 1888 48 288992 2017 72 1389 60 439 62 1780 72 } Na liišarini še po 20°/o. | Na hišarini Se po 145°/„. Na liišanui še po 17°[0. o Zraven razkazani premanjkljaj se pokrije: Za deželni zalog Sledeča doklada se je vpeljala za m s— ca > Davčna Po poterjenim preudarl ai znašajo z doklado z davščino se je vpeljala Izravni davki cS sn o ŽUPANIJA občina za leto 1896 na vse neposredne državne na užitni no ¿A a. s» a. i '»s — 0 — _ O) doklada Javš-čina so znašali Opazke s? ali občinski davke iC O/ in"*" a:__ 2 ® 0 C rfj bO C v letu O s-^ oddelek dohodki razhodki prenianj kija j s» rt -CT s > "33 "3 ■—5 cL, CO rt t- Iri CD rt ■n 0 0 — 2 0" 2 % in s "S 0 N C3 S = .5 2 g > i 0 '.5 — ^ C —— ¿i £ CJ ■a a 0 bo 0 '5 1/1 & 0 a •S NJ CZ u ¿¡3 O ■Sl "0 >£ZJ 1895 O n. gl. j n gl- 1. / n 7 Jl-I 1. II. 7 0 gl- 7 0 gl- n. Vedrijan . . 170 533 26 i 363 26 26 26 30 30 _ _ 8 503 72 j Na hišarini še po 148°,0. 1 Verhovlje . . 22 10 386 96 | 36486 | 55 18 73 30 30 — — ■ • 24 • • ! 976 20 | Na hišarini še po 60n/„. 1 Brest je. . . 28 40 34496 31656 55 18 73 30 30 — — — • • 24 i i Yi polže . . 125 G i 1741 18 ] 615 87 48 34 82 40 40 — — • • 24 1944 89 | Na hišarini še po 950/o. Višnjevek . . 119 92 1163 i S4 1043 92 35 50 85 40 40 — — — ■ • --S 8 858 20 Renče . . . Renče . 955 — 3227 13 2272 13 50 —- 50 100 100 — 50 - • ■ bfj rS 24 3303,69 Gradiškuta 352 50 1449,85 109735 50 — 50 100 100 — 50 - 16 916 86 "J Solkan. . . Solkan . . 3001 — j 4792 13 1791 13 15 15 20 20 — 50 5 1 10 0" CM 1—1 bD QJ O 8 4625 29 1 j Po 5 novcev od litra žganj in in po 10 novcev od špirita. Kronberg . . 487 55 1012; — 524! 45 26 26 20 20 — •— -- 0 . ~h 4 1655 42 Loka . . . 210 01 348; — 137 99 18 ■— 18 20 20 — — - CJ ¿A — 4 798 61 Šempas . . Šempas . . 768 89 126128 492 39 1 15 — 15 50 50 1 — 10 £b p 0 0 4 2085 81 •H S. Miha . . 411 72 764 16 352'44 35 — 35 50 50 1 — 10 0 4 1080 76 Ozeljan . . 1328 16 .1881 45 553 29 30 — 30 50 50 1 — 10 0 ■n s 4 1733 75 Osek . . . Vitovlje . . 400 1203 34 19 751 68 143246 351 229 34 27 25 20 — 25 20 50 50 50 50 1 1 _ 10 10 rt O , 20 p 0 co -H 4 4 . 58 1238 1234 92 8C • H Sovodnje . . Sovodnje . . 3748 73 276490 — — — — — ■— — — — — .S 24 1300 85 Gabri je . . 318 ¡04 539 59 221 55 25 — 25 50 — — — :>; C.- 8 479 88 Peč . . . 1223 04 1081 75 — " -- — — —; — - — — 8 727 41 Rubije. . . 181 286 93 105 93 20 — 20 — — — — 0 co '3 24 536 37 i 1 0 Vertoče 119 307 53 188 53 50 — 50 — — — — — 0 PH 4 328:12 | Ternovo . . Ternovo . 521 47 668 50 147 03 8 — 8 — — — — - O l— 4 204191 i ■ Lažna . . . 170 58 166 04 — — — — — — -- • • O 4 382 43 i Lokva . . . 498 2C 572 ;70 7451 4 4 — — — O O 4 2150 98 0 Tribuša . . Tribuša . . 337 77 755 15 417 38 40 — 40 26 26 -- — ■ • 4 979 05 1 Vertojba . . Vertojba dol. Vertojba gor. 1837 811 7C U 2621 227(1 22 41 783 1465 ¡65 '32 35 35 — — 35 35 100 10C 100 10C — — -— . . 24 24 209240 i 2167 10 Za zgradbo duhovnijskega poslopja so se vpeljale še v gor. in dol. Vertojbi sledeče doklade: za leto 1896 po 31°/0. za leto 1897 po 297„, za leto 1898 po 28»/„, za leto 1899 po 27%, za leto 1900 po 26% in za leto 1901 po 25%, štv. 2551/%. Bukovica . . 726 91 1658 7[ 931 8^ ! 25 — 25 10C 10C 1 — • • 24 189644 i Aro^ersko . . Vos;ersko . 93C 2( ) 192C — 989,8( 4C — 4C 5 C 5 C — 50 — • • • • 16 • • 2296 90 > Zraven razkazani premaujkljaj se pokrije: Za deželni zalog Sledeča X !>■ Davčna Po poterjenim preudarku znašajo z doklado z davščino se je vpeljala doklada se je vpeljala za Izravni 11 ' i rl- i ~5r C Ä* občina ali občinski — ŽUPANIJA za leto 1896 : na vse neposredne državne na užitnino A X ¿3 > Vo «s i doklada davščina so znašali v letu Opazke (lil V K,K bD a- > rt ¡n o s-« O so 0 ¿a ö oddelek dohodki razhodki premanj-kl.] aj ■;—; S- | S S > ~ -C --5 S. s ■M sS -ca j. OJ S si v: >• -C O .—i o ~ x p* > C C bo — M e^ T" rt cd t3 «j > cd rt n a •i .s-rt ^ D s.5 S s S c< s cd o v3 .t - ° — cd T3 rt O Sfi O co OJ 0 '3 "rt t-M 0 co 0 t n 1895 gl- n. gl- n. gl. n. 10 0 1° gl- II. II. /0 gl- /0 gl- |n. Ajdovščina Ajdovščina 677 30 4427 52 375022 55 — 55 50 50 1 70 04 1 13 . , 2569 07 j Za vsacega psa po 2 gld. Kamnje . . Kamnje . . 161 42 1129 75 968 33 46 21 67 50 50 1 — — . . 11 • • 1287 36 Ceruiče . . Oemiče . . 950 82 2357 72 1406 90 71 — 71 50 50 1 70 — 11 • • 2339 76 Cv Batuje . . . 1000 17 1339 20 339 03 41 — 41 50 50 1 70 10 13 • • 876 27 Selo . . . 1031 04 1269 34 238 30 21 — 21 50 50 1 70 — t—1 13 • • 971 77 S. Križ . . S. Križ . . 313 98 2076 84 1762 86 45 — 45 50 — 1 70 — o a. 11 • • 2941 26 Dobravlje . . 59 10 806 51 747 41 48 — 48 50 50 1 70 — bi) p ab 11 • • 1107 86 0 Vel. Zabije . 447 50 692 15 244 65 13 — 13 40 — — — — ■ 9 11 - 58 1466 573 29 98 j Za vsacega psa po 1 gld. Lokavec . . Lokavec . . 833,44 2132 06 1298 62 47 — 47 50 50 1 — 01 KO T3 C 13 2097 30 — Dol-Otlica . 181 — 1148 06 967 06 50 — 50 50 50 1 — — ¿5 >■ oj o t- 9 1454 80 Kihenberg Kihenberg- 647 60 2190 — 1542 40 32 — 32 60 60 1 70 11 n _ o O O 13 3571 34 Berje . . . 455 40 1247 — 79260 31 — 31 60 60 1 70 11 o 00 rh OS 11 1989 18 Šmarje . . Šmarje . . 824 — 1241 — 417 — 12 — 12 30 — — — — o tU S c 13 3022 42 - Skril je. . . Skrilje. . . 113 65 507 10 393 75 72 7 79 50 — — 50 — • • 'S 0 OO 11 460 98 S. Tomaž 275 53 1115 — 839 47 69 6 75 50 — 50 — • • a 9 1104 87 Vertovino . . Vertovino . 787 40 2498 61 1711 21 77 25 102 77 77 1 — — • • oi s» 'EL rš 11 1740 04 0 Ajba . . . Ajba . . . 73 14 905 20 832 06 33 — 33 50 50 1 10 05 -g 8 • • 2628 93 Anhovo . . Anhovo . . 158 20 1137 54 979 34 33 50 83 50 50 — — — o o öm . . 9 1242 11 Plave . . . 565 — 1734 IG 1169 16 21 41 62 50 50 — - — i=a- . . t* o) 9 1919 94 Ukanje . . 41 47 347 91 306 44 11 40 51 50 50 — — -S • • O > 5 8 581 04 0 Avče . . . Avče . . . 736 79 1888 — 1151 21 29 44 73 100 100 1 — 20 0 LO 18 58 1470 41 Banjšica S. Lov. Banj. S. Lovr. 733 10 1300 — 5G6 90 25 — 25 50 — — — — »mm "Ü . . 6 . . 2049 68 „ S. Duha „ S. Duha 80 — 1552 — 1472 — 32 50 82 30 — - — — o3 1=3 O . . 6 . . 1641 83 Kanal . . . Kanal . . 478 — 1592 09 1114 09 49 30 79 100 48 1 68 08 © oo «=> p 1 . . 12 . . 1434 97 Bodrež. . . 113 96 570 32 456 36 40 36 76 100 48 l 68 08 . . 18 . . 623 74 § ŽUPANIJA ¡Zraven razkazani premanjkljaj .se pokrije: Davčna občina j ali občinski oddelek Po poterjenim preudarku znašajo za leto 1806 : Za deželni zalog se je vpeljala s Kal Deskla . Lokovec Breginj Kobarid Kreda Drežuica Grahovo Idersko Libušno Gorenjavas Idrija . Morsko Veril . . I Kal . Deskla . Lohovee . | Ročinj Doblar . Breginj Robedišče Kobarid Suzid . S vino . Kreda . Borjana Siaroselo Drežniea Grahovo Kneža . Nemskirut O bloke . | Podbrdo Stražišče Idersko Kanino Ladri . Sledeča doklada se je vpeljala za t - o/ Izravui davki so znašali j v letu 1895 O p a z k c n. 8 8 8 CO 16 --s rP 8 6 S 8 ifj o. o ■st 8 29 21 8 1155|26 504 74 I 545 55 i 387 SO| 3564'47 26 2-1-18 ! 115416 140342 312 05 { V oddelku Lom i.- po 50'/, štv. 892/96. 1297 — 176 96 1545 08 559 27 441 22 00 2248 1257 1023 1292 58 70 51 71 700 391 1293 530 1563 1012 300 31 70 12 29 38 40 19 Za Tolminski cestni odbor v denarju po 29°/,, na pridobnini in po 21"/„ na vse druge neposredne davke z vojno priklado vred. lvazun tih doklad se je vpeljala pa še doklada po 20°/„ v delu in sicer: 1) za cesto Sturosel o-Loge: Breginj, Sedlo in Kreda; 2) za cesto S. Lucija-Ladri: Ladri. Smast, Kamno. Volarje, Dolje, Tolmin in S. Lucija ; iS) za cesto Kraj-Bače: Polubinj, Lubinj, Podmelec, Kneža, Grahovo, Obloke in Podbrdo; 4) za cesto vrh Mela-Kozurišče: Kozarišče, Volče in Ciginj. ( V oddelku Temlin še po 50"/„ v delu v zmislu §. 79 i obč. reda. ¡ V cerkveni občini še po 50",. štv. 1624/96. o > -t—> Zraven razkazani premanjkljaj se pokrije Za deželni zalog; Sledeča | T. Davčna Po poterjeuim preudarku znašajo z doklado 7, davščino 1 se je vpeljala doklada se je s Izravni davki "bi: občina ali občinski . — vneliala o cz ŽUPANIJA za leto 1896 : na vse neposredne državne (ion IT- na užituino eu -O " p. S '»o 0 1 j doklada davščina za, so znašali v letu Opazke ^i u.ci v ac OD D -J bx> I ^ o — ■1—- O bo fc~ O oddelek dohodki razhod ki prema n j-kljaj v denarju > "3 -o s« iS in p- */. IX) o £ ^ O Ti O o ■ — rs C ' & o ■n ■ O -I na vse hn ne davke na užituin vina in mesa od pive ii žganih opf tekočin iS O «3 O O CZ ,3 15 Q U1 O . / 1895 S gi. n. gl- |u. gl- |n. /0 o/ gl.|n. JI. / 0 gh /o gl- n. Smast . . . 222 6C 775 |4S 54S 89 16 V, 47 63 V, 1 868 64 Vršno . . . 384 06 384 06 i — 1 — — — •— 719 60 S. Lucija . . S. Lucija . . 338 96 719 67 38C 71 22 27 25 2; — -- . i | 142289 m Idrija . . . 328 36 759 ;o8 430 72 30 25 55 25 25 — ---- 1 78488 Lom . . . 430 85 1238 63 i 807 ¡78 35 5( 85 25 25 - j.. i 953 04 Mod rejce . . 185 91 316 95 | 131 04 15 10 25 25 25 — . , ■—s ¿"b , # 517 29 Slap . . . 58 40 906 90 i 848 50 30 50 80 25 25 — - >N: iS 1062 43 •H Livek . . . Livek . . O '1 t) O 00 70 1096 64 762 94 31 35 66 50 50 — — 03 j ^o c5 103040 Ponikve . . Ponikve . 228 — 1238 — 1010 — 25 50 75 — — — — — i ° iN OD cu O « 1347 94 Pečine . . . 116 — 543 — 427 — 24 50 74 — — — — — o & >• 577 72 Sedlo . . . Sedlo . . . 998 42 1184 10 185 68 18 — 18 — — —- — D br> p fc- • • 1081 73 S Tolmin . . Tolmin . . 1464 92 5066 10 3601 18 80 — 80 50 50 1 — — CD r/J OJ o o 2626 47 { Za vsacega psa po 2 gl. Oadra . . . Dolje . . . 124 134 70 50 665 548 84 39 541 413 14 89 100 50 — 100 50 — — — — — S a 20 0 T—1 1 ,29 i 21 j 55 541 827 15 78 Lubinj . . 133 80 330 14 196 34 40 -- 40 — — — — — >/ —i 1 £ O 490 85 Podmelec . 342 73 1249,67 906 94 70 — 70 25 25 — — — CS3 CO .—< 1209 91 Polubinj . . 158 20 1104 66 j 946 46j 50 50 100 25 25 — — •— S o .s 931 46 Zatolmin . . 133 — 865 65 732 65 100 — 100 — — — — C OO 732 65 Volarji . . 279 91 692 80 412 89 70 — 70 -— — — — — O Ph -4-3 589 841 C Žabče . . . 170 40 700 21 529 81 90 — 90 — — — — _ . . 588 68 Volče . . . Volče . . . 357 90 140725 j 1049 35 34 20 54 30 30 — 50 — • . —■ 2313 49 { V cerkveni občini še po 8°/0. Čiginj . . . 45 90 269 68 1 223 78 35 10 45 30 — 50 — • . t- o 760 10 Kozarišče . . 59 42 26279 203 37 30 10 40 30 — 50 — o o 583 05 H Rute . . . 5 23008 225 08 40 10 50 — — — O iO 438 76 Selo . . . 279 93 541 39 261 G6 32 10 42 — — — • • • • • • . 592 43 Čez-Soča . . Čez-Soča . . 1211 19 2610 31 1399. 321 100 100 _ 20 50 55 1418 41 o Sraven razkazani premanjkljaj se pokrije: Za deželni zalog Sledeča m >■ Davčna Po poterjenim preudarku znašajo z doklado z davščino se je vpeljala dokiada se je vpeljala za Izravni davki bJj O ŽUPANIJA občina za leto 1896 - na vse neposredne državne na užitni no 7Í _ Cj dok ada davščina so znašali Opazke i— ali občinski aavKe OD o. g OJ o S"? t-* O to o v letu O O oddelek dohodki razhod ki p reman j kljaj - čE -o t- -T •73 'Ti cu '/J K» 'Z -3 C o 2 c £ O bi J O .s; N "T-1 D (Si > o rt na užitni: vina in mesá od pive žganih 0[ tekočin O "5 o o — rt 'c? N O "Č/2 "o >rJJ 1895 gl- n. gl. n. gl- n. /o 7 0 sl-l n. II. /0 gl. 7 0 gl. n. Log . . . Log . . . Stermec . . j- 1135- 1940 805- 80 — 80 — — — — o C^J -ua • • 9 • • J- 659 45 Bovec . . . Bovec . . . 2175 6344 4169 90 — 90 25 25 — 70 02 1 04 cri šfi • • 20 • • 3781 26 i \ Davščina po 2 novca od litra žganja, po 4 novce od litra špirita in 2 gl. od vsacega psa. Koritnica . . 302 620 — 318 80 — 80 25 — — 70 02 T=) • • 20 i o — / • o i 6 24 { Za vsacega psa po 1 gl. H Žaga . . . Žaga . . . G64 20 1390 30 726 10 83 — 83 50 — — 50 v. 20 9 55 847 15 H Serpeiiica . Serpeuica . . 737 62 1086 74 349 12 40 — 40 — — — — — "š • • ih 9 • • 927 96 Soča Soča 846 30 1657 50 811 20 80 — 80 — — — — -— crS en • • ci 25 • • 804 45 Ternovo . . Ternovo . . 496 719 — 223 — 32 — 32 25 25 — 50 03 ^ o o oo • ■ ci 9 • • 628 75 •H Trenta. . . Trenta. . . 370 29 695 61 325 32 76 — 76 — — — — — P-. ■ • -O O o 15 • • 42,s 74 Cerkno . . Cerkno . . 190 05 1231 73 1041 68 35 35 40 40 _ 50 _ O t- o 1655 17 V županiji Cerkno za vsacega psa po 1 gl. razun onih za varstvo štv. ¿578,'.Hi. Bukovo . . 66 45 2020 57 1954 12 55 100 155 — — — — — o 1116 46 Gorje . . . 15 21 885 10 869 89 48 100 148 — — — — — - Davčna Po poterjenim preudarku znašajo z doklado z davščino se je vpeljala doklada se je Izravni "Si občina ali občinski rt z2 vneliala Uit V K o es" ŽUPANIJA za leto 1896 : na vse neposredne državne rl o *\t it* r\ na užituino O; ^ .E -S ">3 zz o d ¿> doklada davščina za so znašali opazke sá uci v ivn od ^ cd ^ o* > o a ¡-i O so v letu m d> oddelek dohodki razhodki premanj-kljaj v denarju s skupaj rs i/j o> s « CA > T s 'o od vsac Žff. opoj na vse izr¡ ne davki na užitnin vina in mesa od pive ii žganih opc tekočin rzi o co d O okrajni šolski zale 1895 gl- n. gl. u. gl. 1 n- /0 o i gl |n. 11. ¡0 gl. 7« gl- In. Brestovica Brestovica 175 — 1435 81 1260 81 7( 50 120 100 .— 1 70 - 8 I • • 981 87 Berje . . . Berje . . . 160 — 793 22 633 22 32 80 112 50 50 1 70 10 28 521 86 c3 Kobiljaglava . Kobiljaglava . 162 71 553 59 390 88 44 44 __ — — 1 8 t 30 897 06 Komen . . Komen . . 909 30 2639 99 1 730 69 50 10 60 50 50 1 70 06 1 8 \ 30 1994 11 ! Za vsacega psa po 2. gl. Malidol . . 245 — 422 42 177 42 50 65 115 50 50 — — — "—s i 8 l 20 154 60 { Za vsacega psa po 2. gl. Sveto . . . 343 — 1150 02 807 02 68 50 118 75 75 1 70 — S) 1 8 >. 20 62C 36 [ Za vsacega psa po 50 novcev. Tomačevica . 341 — 738 55 397 55 50 33 83 50 50 — — — J 1 8 i 30 455 22 { Za vsacega psa po 2. gl. S Volčjigrad. . 405 — 974 12 569 12 50 60 110 50 50 — — — rt 'od cd 1 8 l 20 491 50 i t Za vsacega psa po 2 gl. Kopriva . . Kopriva . . 320 — 694 75 374 75 50 — 50 50 50 — — — _ o o CM i—t o CC f. t» 1 8 l 30 719 72 Štanjel. . . Štanjel. . 293 52 701 28 407 76 27 30 57 45 45 — — — -O O 1 8 l 30 720 65 Kobdil. . . 148 63 705 30 556 67 37 30 67 45 45 — — — & O) > O o > 1 8 i 30 830 79 ce Koboli . . . 28 20 66 48 38 28 21 — 21 45 45 — — — 7í 13 o a o 38 184 18 Hruševica . . 128 52 349 74 221 22 30 30 60 45 45 - — — O) 60 t—1 1 8 l 20 372 28 Gabrovica . . Gorjansko . Gabrovica . . Gorjansko . . 780 485 50 1489 1922 05 708 1437 50 05 42 52 75 55 117 107 50 100 50 100 1 1 70 70 10 10 'S rt a . 20 S o co ! 8 1 20 I 8 l 30 60 555 1091 43 16 { Za vsacega psa po 50 novcev. >s Ivanigrad . . 352 — 1157 95 805 95 — 237 237 100 100 — — — o ! 3 l 3 0 o o o ooo (Jo Mavhinje . . Mavhinje . . 196 57 1323 47 1126 90 25 52 77 75 75 1 50 — rt 3 8 1031 27 Nabrežina. . Nabrežina . 4456 02 4645 44 189 42 4 — 4 -— — — — — n £ j j 8 1 30 4727 39 Pliskovica Pliskovica 375 — 1210 — 835 — 80 — 80 — -— — — __ o o co o Pn — o -i—J ! ! 8 1 20 1046 64 © Šempolaj . . Šempolaj . . 146 — 847 — 701 — 44 42 86 90 90 1 70 — cd HQ ! 8 1 30 618 94 Škrbina . . Škrbina . . 456 01 1494 — 1037 99 37 72 109 100 100 1 70 10 t3 o 3 1 30 887 25 Selo . . . Selo . . 115 — 467 — 352 — 30 44 74 90 — 1 70 — p o ! 8 l 20 491 91 Slivno . . . Slivno . . . 99 47 831 — 731 53 35 90 125 90 90 1 70 — a O 28 • • I 499 37 9) Štijak . . . Štijak . . . 761 67 1670 — 908 33 50 — 50 50 50 — — o 8 20 1783 30 Temnica . . Temnica . . 430 76 919 24 488 48 20 48 68 100 100 1 70 10 8 20 636 48 Kostanjevica . 379 50 1283 56 904 06 29 50 79 100 100 1 70 10 8 30 954 32 Lipa . . . 524 79 903 85 379 36 25 50 75 100 100 1 70 10 • • J 8 20 > 439 99 o s» Zraven razkazani premanjkljaj se pokrije: Za deželni zalog Sledeča IZ) ** > Davčna Po poterjenim preudarku znašajo z doklado z davščino se je vpeljala doklada se je vpeljala Izravni davki bfi o ŽUPANIJA občina za leto 1896 ■ na vse neposredne državne na užituino < cž 5H i '>3 — C — ¿A rž ® doklada davščina z; i so znašali Opazke 's? ali občinski davke bD te"" rt ® O s 3 "S* U, O ^ to o v letu o r oddelek dohodki razhod ki premanj kija j - v denarja i a P- ~ skupaj cd VČ Ti o zS '/1 > -O O "o S c" « e- c- ° "S o na vse i zi ne davk na uzitm vina in mesa od pne žganih op tekočin O 'a co QJ O okraju šolski za 1895 gl- n. gl- 1" gl- 1 n. /0 7 0 n. n. 7 0 gl- 7 9 gL n. Yeliki-Dol . Veliki-Dol . 713 02 1 1752 20 1 1039 18 100 100 200 50 50 - — 06 • . 20 8I 60 510 10 Vojščica . . Vojščica . . 1G2 945 783 92 50 142 100 100 1 10 • • i 8 l 3G 515 22 Avber . . . Avber . . . 458 956 — 498 — 45 _ 45 40 40 - — — 25 . . 1068 23 c3 Lokve . . . Lokve . . . 1566 — 2245, — 679 35 35 50 50 1 70 08 —s 20 • • 1465 62 Dutovlje . Dutovlje . . 1138 — 2435, — 1297 — 50 — — 50 50 1 50 — OD 20 1714 81 Naklo . . . za skup. potrebe Naklo . . . 60 277 48 4784 — 19248 4724 — 35 22 57 75 75 1 25 — - -4-3 ci bo CD 15 5446 354 51 10 Za cestni odbor razun razkazanih doklad na zemljarini. hi Sarini in hišni najmarini še po 15"/„ na pridobnini in dohodnini. fl Barka . 32 73 127 63 94 90 13 — 13 — — - — — o o O sS X 1 > 8 730 Dane . . . 300 — 342 75 42 75 9 — 9 — — — — — o a -T3 O 10 475 67 Divača . . . 887 62 1358 62 471 — 23 V, — 23 V, — - — - — — > O o > 20 2001 94 i Doklada po 231/s°/0 se bo terjala v šolskem okraju. ¡3 Ležeče. . . 140 —■ 174 — 34 — 23 V2 — 23% — — — — — cd TD s 20 424 15 1 Misleče . . 22 95 112 25 89 30 38 — 38 — — - —- — bD P T3 rH g 8 235 13 Podgrad . . 29 01 80 60 51 59 20 — 20 — — — — — t» S 8 257 98 >N Skoflje. . . Vareje . . . 61 35 80 36 170 86 16 59 108 51 36 23 18 30 ___ 18 30 1 — - , cS 20 'S O CO 1—1 15 8 60 602 170 08 79 Vatovlje . . 27 29 93 25 65 96 34 — 34 — — - — — "C rž 8 194 67 Povir . . . Povir . . . 1044 75 1385 14 340 39 25 — 25 50 50 - — — •-5 "Su 20 1217 59 © Merče . . . 274 41 620 46 346 05 50 50 50 50 — — 3 B "o -4-3 20 645 87 Vel. Repen . Vel. Repen . 1220 — 1496 — 276 — 15 — 15 50 50 1 — — o OO 15 763 23 Voglje . . . 409 — 737 — 328 — 50 50 50 50 1 — — o n j hM "3 O 20 497 54 Rodik . . . Rodik . . . 1110 37 1736 08 625 71 30 — 30 50 50 1 08 O g O 10 1085 72 (Ti Skopo . . . Skopo . . . 374 — 545 73 171 73 28 28 50 50 _ 5( — • • =3 O O 20 613 33 Krajnavas . . 240 377 83 137 83 28 28 50 50 - 50 — • • 20 456 5o Sežana. Sežana . 3126 6330 35 3204 35 30 — 3G 100 100 1 60 08 20 5081 1£ Zgouik . . Zgonik . . 70 — 1418 29 1348 29 69 65 134 100 10C 1 5C 1C 10 933 61 Gabrovica . . 50 — 890 42 840 42 4G 37 83 100 10C 1 5G 10 • ■ 10 823 7 4 Salež . . . 55 — 1135 62 1080 69 58 86 144 10G 10C 1 5C 10 10 • • 700 >81 o > Zraven razkazaui premanjkljaj se pokrije: Za deželni zalog Sledeča CB ec t*- Davčna Po poterjenim preudarku znašajo z doklado z davščino se je vpeljala doklada se je vpeljala za Izravni il:i viri —■ S® c o r^i «j 2 O ■ —- ŽUPANIJA občina ali občinski za leto 1896 : na vse neposredne državne na užitnino -ns O) ,23 ce doklada davščina so znašali v letu Opazke J2 uaviie OD Cj o C 'o5 o to o o C o oddelek dohodki razhodki premanj-kljaj > 1 QJ T2 s > "S •■o "—3 CZ a* iS t/: rt a z- -CŽ C/2 OJ a m ^ o s— "c rt C d. fc- C -e C fcD »N; na vse izr ne davki = -d v. a; 3.2 S od pive i žganih op tekočin T3 O o o 3 rt C3 5, S O co "o 1895 g'- 1" g-1- 1 n. gi. ! n. /o 1° o/ gl. n. II. /o gl- 0 'o gl. | n. CS Štorje . . . Štorje . . . 537 19 1200 69 663 50 48 48 50 50 1 05 C 15 j 1059 39 C 5« >N Kazlje . . . 253 — 71466 461 66 48 — 48 50 50 — — — --■ o • • 15 • • 899 32 Tomaj . . . Tomaj . . 102 65 1045 65 943 — 60 — 60 50 50 — — — g ,2 ~ S 20 20 60 1405 13 Križ . . . 270 — 83082 560 82 46 — 46 50 50 — — — o • • 20 • • 1138 84 (K) Utovlje . . 58 70 446 26 387 56 47 — 47 50 50 — — — "O S s • • z: --3 C rt to 25 • • 799 11 Fara . . . Fara in Villanova . \ 2283 59 5478 44 3194 85 40 - 40 72 72 1 36 — o • • rt rt tO a. o rt • • 1 4331 1 41 Gradišče . . Gradišče in Bruma . . . 3850 3000 — 7100 6400 — 3250 3400 -- 30 30 — 30 30 100 100 50 50 1 1 70 70 10 10 i—i o & CD • • K- O t» o 36 j 8281 69 '0 Marjan . . Marjan in Korona . . 1495 825 83 26 393758 1562 37 2441 737 75 11 50 50 — 50 50 80 80 80 80 1 1 50 50 10 10 rt -d ip L- • • o t- C o T—1 • • j 4508 85 Za cestni odbor Gradišk. okraja po 6°/„ na zemljarino in po 10°/0 na vse druge davke. X» Roman s . . Romans . Frata . . . 2955 82 37 90 5847 54 i 678 52 2892 595 17 62 30 50 ■— 30 50 70 50 70 50 1 1 — 10 C /. > rt 20 rt p v o 6 10 } 30 4716 887 05 77 ■m Zagraja . . Zagraja . . 1131 — 3791 13 2660 13 40 — 40 100 100 1 — 10 O 00 T—1 3109 12 Boškin . . G6 33 66 33 - — — ■— — — — — — — rt •-3 . . 129 95 V Sv. Martin . Zdravšina 91 95 60 501 1802 — 409 1707 40 80 30 — 80 30 100 100 100 — — 05 S a> >N: rt C o •S. rt 36 385 3810 26 60 Versa . . Versa . . . 1363 44 1982 s 4 619 40 9 — 9 50 50 — 50 — o co C > -a CD • • 3028 O i ' O O z Vileš . . . Vileš . . . 4034 43 5933 47 1899 04 40 — 40 50 50 1 — 05 C-1 O t- o • • 3614 96 u Biljana . . Biljana 272 55 3741 52 3468 97 44 40 84- 100 100 — — — o O 17 3539 85 Bračan Bračan 1387 96 3222 38 1834 42 25 — 25 80 80 1 70 10 ca -2 ® ~~ • • O 10 • • 2733 77 0 Kapriva . . t Kapriva . . Speša . . 708 10 48 20 2010 995 76 66 1302 985 28 46 40 80 — 40 80 75 75 1 — — H "S »esa ed ~ & 20 10 10 36 1751 1236 63 85 Čopris-Viskon Oopris . . 647 85 1149 83 501 98 18 — 18 50 50 1 — — O S s • • 10 1888 48 Viskon . . 135 70 895 06 759 36 49 — 49 50 50 1 — — 10 1357 71 ŽUPANI J A Davčna občina ali občinski oddelek Po poterjenim preudarku znašajo za leto 1896 : dohodki razhodki n. gl. a. p rema n j- kija j si- li. Zraven razkazani premanjkljaj se pokrije z doklado na vse neposredne državne davke na užitni no /o "L 10 gl.l... z davščino to O ZZ >o — o — dj a;__ ° o" I & t/j 11. Za deželni zalog se je vpeljala doklada g O K M S OJ -Z3 l/i > O _ o '.Ñ g 2 /o Kormin . . Kormin 6356 32 20950 73 14594 41 45 — 45 83 83 1 70 10 o o © Kožbana . . Kožbana . . 59 59 1286 56 1226 97 34 50 84 70 70 1 50 11 <=> Mernik . . 26 40 2080 84 2054 44 35 50 85 70 70 1 50 11 crS Dolenje . . Dolenje . . 273 02 4579 35 4306 33 40 50 90 70 — — — — Sv. Lovrenc . Sv. Lovrenc . 1094 20 2023 13 928 93 20 — 20 70 70 1 — 05 «S ca >0 Medana . . Medana . . 691 29 1628 25 936 96 23 — 23 100 — — — — .EÜ Medeja. . . Medeja. . . 1896 86 2813 50 916 64 15 — 15 50 50 1 — 05 ~Š3 c=3 Morar . . . Morar . . . 711 06 1527 05 81599 32 — 32 60 60 1 — 03 ... O O ©o a Muša . . Muša . . . 1217 05 1631 64 414 59 10 — 10 75 75 — 50 — Ajel . . . Ajel . . . 2374 73 7012 82 4638 09 48 __ 48 135 135 1 70 10 .. •H Oglej . . . Oglej . . . 2885 57 7867 36 4981 79 24 — 24 100 100 1 60 10 • • Belveder . . 413 93 413 93 — — — — — — — — — — • • Čamplung . . Čamplung . . 953 10 2324 17 1371 07 35 — 35 30 30 1 70 — __ o (M t Cervinjan . . Fiumičel . . Kavenzan . . Cervinjan . . Fiumičel . . 150 4519 7001 55 14 92 913 12445 12735 68 48 763 7926 5733 13 34 08 40 f 30 BO ( 100 40 — 40 30 60 100 40 30 j 100 100 30 100 100 1 1 1 70 70 11 ( 5 > 10 O - o; ČD Morozins. otok 791 45 791 45 c3 Gradež. . . Gradež . . 13057 34 15857 34 2800 — — — — 100 100 1 70 10 OJ U» Ivanic . . . Ivanic . . . 2078 03 3725 09 1647 06 60 — 60 100 100 1 70 08 r~ Muškli. . . Muškli . . . 110 94 1154 75 1043 81 34 — .i O'J 100 100 1 — 11 O » Pradicjol . . 6 40 793 63 787 23 51 — 51 — — — — — 1—. £ N Strassoldo 208 66 1689 21 1480 55 63 — 63 100 100 1 ¡— 11 o» j rf Perteole . . Perteole . . 1305 07 4452 — 3146 93 35 — 35 50 50 — 75 05 __ o o Huda . . . Ruda . . . 6128 52 6120 44 — — — — — — — — — — OO o PH (5 Škodovaka Škodovaka 187 01 1972 25 1785 24 30 — 30 50 50 — — 10 Tapoljan . . Tapoljan . . 2551 67 2427 11 — — — — — — — — — — • • Terc . . . Terc . . . 5322 8960 63 3638 63 29 — 29 50 50 1 11 . . davščina — o Sledeča doklada se je vpeljala za /o Izravui davki so znašali v letu 1895 Opazke 20 20 -O Oi o o o K- o si o 00 "3 o o o O iQ 10 17 17 10 10 17 10 10 10 9 11 11 9 9 11 11 11 11 9 9 9 9 9 11 11 9 11 36 19708 81 1230 72 2005 25 4007 09 1731 45 2515 48 4234 06 1763 82 3026 40 5597112 14300 1258 3517 1620 94 93 57 78 8018 90 11929Í48 3880 31 4252 04 2310 90 1819 37 1558 37 2211 50 7892 43 5561 — 4874 78 2601 69 10251 47 Za vsacega psa po 2 gl. { Za vsacega psa po 2 gl. { Za vsacega psa po 2 gl. Po 30°/o na zemljarino in na hišno-razredni davek: po -najmarini in po 100", „ na pridobnim in i Po 300/„ na zemlja: < 60° /„ na hišno-najn dohodnini. / Od litra špirita po 10 nove., od litra žgaujin po 5 in i za vsacega psa po 1 gl. | Za vsacega psa po 2 gl. { Za vsacega psa po 1. gl. j Za vsacega psa po 1 gl. CO rt rt iL O Jas O d ŽUPANIJA Davčna občina ali občinski oddelek Po poterjenira preudarku znašajo za leto 1896 : dohodki gl. n. razhodki preinanj-kljaj gl. Zraven razkazani premanjkljaj se pokrije: z doklado z davščino na vse neposredne državne davke a t- | aj T3 rt O. S cn IO na užituino a "P- 1° ol O) -ä > rt 'pL, CD S rt TS O rl.ln. .-J o ■S c ^ rt a< o ■—< rt C -/; p« c- O O bfi I). Za deželni zalo£ se je vpeljala doklada o is- _ «J « s ; a.S a /o davščina « o — P. s a; ° '.S i« o -^a ai r^- si o .n gl. Sledeča doklada se je vpeljala za Q M 10 Izravui davki so znašali v letu 1895 gl. |u. Opazke © XI) iS 0 Yilla-Yicentina Višk . . . Sv. Vid . . S. Kaucjan Doberdob . Devin . . Foljan . . Teržič . . Sv. Peter . Ronki . . Turjak Villa-Vicentiiia Višk . . . Sv. Vid in Nogared . Kraulj . J S. Kancjan Pieris . . Doberdob . Devin . . Jatnlje. . Medjavača . Foljan . . Redipulja . Teržič . . Sv. Pavel. Starancan . Sv. Peter . Kaseljan . Konki in Šoleškjan. Vermeljau in Selce . . Turjak 370 1560 895 1193 1321 347 60 577 85 366 185 695 257187 765 50 479 20 05 70 78 1962 2175 1201 1388 1547 8339 269 768 168 1301 134 352 172 1662 3023 1533 1100 1021 1063 670 04 2084 810 21 97 94 50 60 72 93 24 99 59 50 65 58 16 33 78 20841 2368 2202 1225 6048 301 1634 548 56 59 25 43 65 16 36 89 3895 45 1592 614 306 195 225 21 80 92 24 72 2676 — 95587 734 — i 836 93 j 368 24 412 1318 331 12501 2099 1433 1056 4747 167 1282 376 2233 17 50 57 75 78 07 03 11 45 28 20 10 10 10 41 15 50 48 61 36 40 15 30 30 40 50 60 30 30 45 45 50 28 20 10 10 10 40 40 50 50 50 41 15 50 48 61 36 40 15 30 o o 40 50 60 30 30 45 45 50 100 100 100 90 90 90 100 100 110 110 100 100 100 100 100 100 loo 40 40 50 50 50 100 100 100 90 90 90 100 100 110 110 100 100 100 100 100 100 100 50 50 50 1170 1 70 1 ¡70 1 70 70 1 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 08 06 06 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 oo «s P-. (M o a. rt T3 bo a o os N O CO cu 20 20 rt SD ►N! rt öß OJ o rt O O O > o a o &-1 '3 o CO pj rt ■a o o o o a o iO 11 9 9 9 9 co 36 36 , 36 4829 1947 3351 1984 5559 2456 782 1732 33 38 21 76 j Za vsacega psa po 1 gl. j Za vsacega psa po 2 gl. j Za vsacega psa po 2 gl. 81 06 61 15 60492 02 65 48 88 1169 1649 1139 16651 1020 05 4348 84 2443:87 1735 6186 l, 2677 2406 71 82 86 91 { Za vsacega psa po 1 gl. Do/el n o knjigovodstvo F Gorici, meseca julija 189G. KAUČIČ.