SOBOTA, 10. SEPTEMBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 209 (20340) • CENA 1,30 EUR (12 HRK)

minalistične policije oziroma da gre za
nepravilnosti, sta pred tedni ugotovi-
la tudi Računsko sodišče RS in Komi-
sija za preprečevanje korupcije, zato je
Kresalova odstopila s položaja.

Ena redkih priložnosti, kjer najod-
govornejši za slovensko zunanjo
politiko na istem mestu spregovo-
rijo o razumevanju slovenske vloge
in položaja v globalnem svetu, je
Blejski strateški forum. Slednji letos
poteka v sproščenem vzdušju, saj je
po eni strani nivo pomembnosti
udeležencev nekoliko nižji kot
prejšnja leta, po drugi stani pa
atmosfera na Bledu ni več obreme-
njena s pezo slovensko-hrvaških
obmejnih prerekanj.

V tej navidezni neobremenjenosti
je predsednik vlade Borut Pahor v
otvoritvenem govoru postregel s
staro novo idejo o Združenih drža-
vah Evrope kot edini možni poti iz
najgloblje dosedanje krize evrop-
skega integriranja. Če institucije
EU ne bodo edini center, kjer se bo
odločalo o davčni in finančni poli-
tiki, sta evropska ideja in integraci-
ja obsojeni na propad, je prepričan
Pahor. Kot odgovor na dolžniško
krizo sedemindvajseterice, ki je mo-
čno zamajala tudi skupno evrop-
sko valuto, Pahor ponuja politično
rešitev, ki jo vidi v federalizaciji
Evrope. Za več Evrope se trenutno
najbolj zavzema Francija, ki ima od
tega, spomnimo se skupne
kmetijske politike, največ koristi. V
katero smer bo politično gledano
šla ekonomsko razmajana EU, bo
odločila Nemčija, ki pa je kot
glavna rešiteljica zadolženih
evropskih držav vedno manj
zagreta za poglabljanje evropske
politične skupnosti. Nikoli pa za
več Evrope, kot je skupni notranji
trg, ni bila zagreta Velika Britanija,
tretja ključna članica EU, ki pa je
zaradi zaslepljenjosti z nemško-
francoskim vlakom ni na Pahorje-
vem evropskem radarju. Verjetnost
za realizacijo Združenih držav
Evrope v kriznih časih, na katere
se države odzivajo z ekonomskim
egoizmom, je torej zelo majhna.

Nič ni narobe, če predsednik vlade
na forumu ponuja skupno strate-
ško evropsko vizijo, k uresničitvi
katere ne more bistveno doprine-
sti. Narobe pa je, da se nobeden od
ključnih akterjev slovenske zuna-
nje politike ni dotaknil strateškega,
a realpolitičnega izziva, kakšno je
stališče Slovenije do državnosti
Palestine, ključne teme svetovne
diplomatske jeseni. Očitno in skrb
vzbujajoče je, da Slovenija, zaradi
mešetarjenja z glasovi za nestalno
članstvo v Varnostnem svetu OZN,
še nima stališča. Žal naši politiki
lažje razpravljajo o futuristični
politični organizaciji skupne
evropske države, kot pa, da
Slovenija, kot država, nastala na
pravici do samoodločbe, zavzame
jasno in na dolgi rok edino
pravilno stališče do državnosti
palestinskega naroda, ki trpi grobe
krivice že dolga desetletja.

Šolarji podpirajo odbor za
lokalno samoupravo za zni-
žanje plač javnih uslužben-
cev. Predvsem zaradi grožnje
učiteljev, da bodo v primeru
takega znižanja stavkali.

Deset let po terorističnem
napadu 11. septembra v
ZDA. Posebej za Večer o
premikih in spremembah
Lee Jones, Primož
Šterbenc, Dimitrij Rupel,
Ivo Vajgl, Marko Milosa-
vljevič in Metka Naglič

11. september ni spremenil sveta
Dr. Lee Jones, predavatelj mednarodnih
odnosov na univerzi v Londonu: "11.
september ni spremenil sveta, ga pa
je način, kako se je na 11. september
odzval Zahod. Največje izgube v tako
imenovani vojni proti terorizmu smo
si prizadejali sami: dramatično propa-
danje civilnih svoboščin, krčenje de-
mokratičnega prostora, brezkončna
rast politike strahu, grozljivi vojaški
posegi v tujini. Elite so poskušale svoje
volivce strniti okoli tako imenovane
vojne za svobodo, saj so želele ustvari-
ti novo hladno vojno. To jim je bedno
spodletelo, saj večina ljudi ni kupila
ideje o spopadu civilizacij. Namesto
tega je vzniknil globoko zajedljiv ci-
nizem glede namena zahodnega dr-
žavništva - v luči Abu Ghraiba in
Guantanama, ugrabitev in mučenja.
Ta cinizem zdaj preveva vse napredne
demokracije. Podobno so spodleteli
poskusi, da bi položaj Zahoda obnovi-
li s pomočjo napada na Libijo. Zahod
se očitno ni nič naučil iz Afganistana
ali Iraka, kako zablojene so liberalne
intervencije. Nadaljuje jih, kot da bi
Zahod po svetu še zmeraj užival neo-
krnjeno moralno avtoriteto. V resnici
pa se je hegemonija ZDA, očitno tako
nepremagljiva v devetdesetih letih,
ostro zmanjšala. Kitajska in Indija sta
zadnje desetletje to tihoma izkoristili,
konsolidirali sta se navznoter in razši-
rili svoj vpliv navzven. Obeta se nam
bolj multipolaren svet."

Dr. Primož Šterbenc, politolog in soci-
olog: "ZDA so v svetu uveljavljale po-
litiko krčenja človekovih pravic z
namenom (domnevnega) povečevanja
varnosti, poleg tega so generirale hude
kršitve človekovih pravic (nezakoni-
to zapiranje in mučenje osumljencev).
Ameriška napada na Afganistan in
predvsem Irak problema islamistične-
ga terorizma nikakor nista odpravlja-
la, temveč sta ga še intenzivirala, kajti
agresivni zahodni posegi v musliman-
ski svet praviloma spodbudijo nasta-
janje radikalnih tendenc. V zadnjem
času radikalne tendence ustvarja agre-
sivna ameriška politika do Pakistana.
Ameriški uboj Osame bin Ladna je
zadal udarec militantnemu islamiz-
mu, a ga brez strukturne spremem-
be ameriške politike ne bo mogoče
poraziti. Ni še mogoče podati poglo-
bljenih oziroma trajnejših ocen, kaj
bo prineslo dogajanje v zadnjem letu
v arabskem svetu. Tamkajšnji procesi
so kompleksni in večkrat nasprotujo-
či si. Vojna proti terorizmu je ameri-
ški ekonomiji zaradi stroškov zadala
velik udarec in okrepila ekonomski in
posledično politični položaj Kitajske.
ZDA so 11. september izrabile kot izgo-
vor za pozicioniranje v Evraziji in so v
Afganistanu in Kirgiziji (do 2005 tudi
v Uzbekistanu) namestile svoje enote."

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji slovenski zu-
nanji minister: "Teroristični napad je bil
utelešenje verske in ideološke blazno-
sti. Povzročil je zgodovinski preobrat
v mednarodnih odnosih in v življe-
nju mnogih držav. Glede na politične
posledice ga lahko primerjamo z no-
vembrom 1989, ko je padel Berlinski
zid. Ameriška reakcija je bila nenava-
dno ognjevita, evropska, predvsem ko
je šlo za 'staro Evropo' in za evropske
levičarje, pa nenavadno previdna. To
je mogoče razložiti z evropsko ambi-
valentnostjo do islamizma pa tudi z
oportunizmom, zaradi katerega se je
med Američani, ki naj bi bili pod vpli-
vom Marsa, razvil odpor do Evropej-
cev, ki naj bi bili pod vplivom Venere.
Ena poglavitnih posledic 11. septem-
bra je naraščanje nezaupanja med
Evropo in Ameriko. Odnos do člove-
kovih pravic se ni bistveno spremenil.
Države so za boj proti terorizmu upo-
rabile izredno ostra sredstva, ki so na-
vsezadnje dosegla učinek. Po vzponu
radikalizma smo v arabskih deželah
doživeli tudi demokratična gibanja,
ki se zgledujejo po evropskih vzorih.
Tega pozitivnega preobrata še nismo
dokončno izmerili."

Ivo Vajgl, evropski poslanec in nekdanji
zunanji minister: "Surovost, s katero so
pred desetimi leti izzvali najmočnejšo
državo na svetu, je povzročila odziv,
ki je zagotovo presegel pričakovanja
piscev scenarija tragedije na Manhat-
tnu. Vsaj od Pearl Harbourja naprej
svet ve, da se poskusi ponižati Ameri-
ko končajo z zelo odločnim vračanjem
udarca. Razlika med obema napado-
ma na ZDA je seveda velika, zlasti pa
je bistvena razlika v učinku povračila.
Vojna z drugačnimi sredstvi in drugi-
mi igralci se nadaljuje v Iraku. Mrtvih
svetovni mediji ne štejejo več. Sto-
pnjuje se vojna v Afganistanu in nič
ne kaže, da bi v njej države zavezni-
ce v spopadu s talibani lahko zmagale.
Tudi tam mrtvih ne štejejo več. Bobni
vojne se slišijo okoli Irana. V konfliktu
med Izraelci in Palestinci ni omembe

vrednega napredka. In vendar prav
ta kriza vzpodbuja skrajneže v islam-
skem svetu in obnavlja vrste teroriz-
mu predanih mladih ljudi bolj kot
katerikoli drugi motiv."

Dr. Marko Milosavljevič, predstojnik ka-
tedre za novinarstvo pri FDV: "Dogodki
11. septembra 2001 (v nasprotju s sfero
politike, varnosti ali medverskih od-
nosov) na sfero medijev niso poseb-
no vplivali. Glavna prelomna točka,
ki se je takrat zgodila pri medijih, je
bila produkcijske narave: dogodek je
zabeležilo na stotine kamer in foto-
aparatov in od teh jih je bila večina
amaterskih in naključnih. Medtem
ko je atentat na Johna F. Kennedyja
v Dallasu leta 1963 zabeležila le ena
kamera, sta digitalizacija in zniža-
nje stroškov omogočila, da so se proti
dvojčkoma Svetovnega trgovinske-
ga centra v trenutku obrnile desetine
naključnih kamer in stotine fotoapa-
ratov turistov in mimoidočih, ki so
omogočile, da imamo napad posnet in
za vedno zabeležen iz praktično vseh
kotov, razdalj, perspektiv in trenutkov.
Dogodek je pokazal moč in potencial t.
i. crowdsourcinga, kjer dogodke bele-
žijo množice ljudi, ki niso nujno profe-
sionalci. Val crowdsourcing poročanja
in beleženja, ki se je kasneje nadalje-
val ob drugih ekstremnih dogodkih,
kot je bil teroristični napad na podze-
mno železnico in avtobuse v Londonu
ali pa demonstracije v Iranu in arabska
pomlad, se je tako sprožil."

Metka Naglič, Amnesty International Slo-
venije: "Desetletje po napadih še ni bila
zagotovljena pravica žrtev do pravič-
nosti in resnice. Odgovorni za napade
niso bili privedeni pred roke pravice
na poštenih sojenjih, kot bi bilo prav.
Žal nam je preteklo desetletje tudi
znova pokazalo, da napadi oboroženih
skupin nad civilisti prepogosto vodijo
v kršitve človekovih pravic od držav.
Žal se številne države sveta niso od-
zvale na ta in druge napade s še zavze-
tejšim varovanjem človekovih pravic,
ki bi vsem prineslo večjo varnost. Po-
stavlja se vprašanje, ali smo dobili svet,
v katerem so spoštovanje človekove-
ga dostojanstva in življenja odvisni od
posameznikove nacionalnosti, vere,
imena. Boj proti terorizmu ni lahek.
A represija, na podlagi katere se člo-
vekove pravice nekaterih spoštujejo,
spet drugih pa ne, ni pravi odziv nanj.
V realnosti je žal svet tako v imenu te-
rorja kot boja proti terorju v preteklih
letih boleče izgubil številne svobošči-
ne in pravice."

Hišne preiskave
na notranjem ministrstvu
in v podjetju Ram Invest
zaradi najema stavbe
za potrebe NPU

V stavbi podjetja Ram Invest v Miklo-
šičevi ulici v Ljubljani, katerega la-
stnik in direktor je Igor Jurij Pogačar,
in v stavbi notranjega ministrstva v
Štefanovi ulici 2 v Ljubljani so včeraj
kriminalisti sektorja kriminalistične
policije Policijske uprave (PU) Ljublja-
na opravili hišne preiskave. Prišli so
po dokumente o domnevno spornem
najemu stavbe v Dimičevi 16 v Lju-
bljani, kjer je od 1. januarja lani sedež
Nacionalnega preiskovalnega urada
(NPU) in celotne kriminalistične po-
licije. V stavbo so se preselili v začet-
ku februarja, pogodba med notranjim
ministrstvom in Ram Investom pa je
bila sklenjena 20. februarja istega leta.

Kot je znano, je domnevno sporna po-
godba med Pogačarjem in notranjim
ministrstvom s položaja pred kratkim
odnesla notranjo ministrico Katarino
Kresal, osebno prijateljico Igorja Jurija
Pogačarja in njenega partnerja odve-
tnika Mira Senice. Kresalova bi lahko
ob tem, da je bilo sicer na javnem raz-
pisu, ko je notranje ministrstvo iskalo
primerno stavbo za delo NPU in kri-
minalistične policije, izbrano Poga-
čarjevo podjetje Ram Invest, morda
storila katero izmed kaznivih dejanj
s področja korupcije. To, da sta Kre-
salova in Senica Pogačarjeva osebna
prijatelja, je bilo v javnosti znano že
nekaj mesecev po sklenitvi pogodbe
za stavbo v Dimičevi 16.

Kot smo izvedeli neuradno, za
zdaj edini osumljeni v tej zgodbi
ostaja Damjan Lah, tedaj generalni
sekretar na notranjem ministrstvu,
ki je aktivno sodeloval pri postop-
kih za najem stavbe v Dimičevi in
tudi pri izbiri pohištva, stolov, miz
in druge opreme za potrebe NPU in
kriminalistične policije v Dimičevi.
Oprema je bila namreč nabavljena, še
preden je Kresalova podpisala pogod-
bo z Ram Investom, prav tako je bila
že opremljena tako imenovana varna
soba za potrebe dela NPU oziroma
kriminalistične policije (protislušno
in protihrupno izolirana), ki pa je po
neuradnih podatkih precej neupora-

bna za delo kriminalistične policije.
Za zdaj med osumljenimi ni nekdan-
je ministrice Katarine Kresal, ki je kot
ministrica za notranje zadeve pod-
pisala pogodbo z Ram Investom za
najem stavbe, in tudi ne lastnika in
direktorja Ram Investa Igorja Jurija
Pogačarja.

Lah, ki za medije ni bil dosegljiv, je
po neuradnih podatkih osumljen ka-
znivega dejanja zlorabe položaja, in
sicer naj bi bil drugi osebi omogočil
nematerialno škodo. Kot nam je
povedal odvetnik Stojan Zdolšek, za-
stopnik Igorja Jurija Pogačarja, tudi
nobeden izmed zaposlenih v njegov-
em podjetju Ram Invest ni v preiskavi
podjetja Ram Invest kot pravna oseba.
"Kriminalisti so prišli v podjetje, pro-
sili za vso dokumentacijo, povezano
z najemom stavbe na Dimičevi 16, za
potrebe kriminalistične policije, kar
jim je bilo tudi izročeno," je povedal
odvetnik Zdolšek.

O osumljencih ni želel govoriti,
povedal je le, naj se policija "sama s
sabo zmeni, kaj so delali narobe" pri
tem najemu.

Na notranjem ministrstvu je hišna
preiskava potekala v pisarni nek-
danjega generalnega sekretarja na
tem ministrstvu Damjana Laha. Po
odhodu državnega sekretarja Gorana
Klemenčiča, sedanjega prvega moža
protikorupcijske komisije, ki je bil v
času sklenitve pogodbe z Lahovim
podjetjem še državni sekretar na no-
tranjem ministrstvu, je Lah zasedel
njegovo mesto državnega sekretarja.

Preiskavo vodijo v sektorju
kriminalistične policije (SKP) lju-
bljanske policijske uprave. Sebas-
tijan Juhant, tiskovni predstavnik
ljubljanske policijske uprave, nam je
v sporočilu za javnost sporočil, "da
lahko potrdimo, da Policijska uprava
Ljubljana oziroma njeni kriminalisti v
sklopu kriminalistične preiskave, ki jo
usmerja ljubljansko okrožno državno
tožilstvo, in na podlagi odredbe
sodišča opravlja nekatera preiskovalna
dejanja (hišni preiskavi, zaseg predme-
tov in drugo) na območju PU Ljublja-
na". Dejal je še, da "zaradi tajnosti
predkazenskega postopka več in-
formacij ne moremo posredovati in
zaradi spoštovanja določil o varstvu
osebnih podatkov ne moremo posre-
dovati informacij o fizičnih osebah, na
katere se preiskava nanaša".

Spomnimo, notranje ministrstvo ozi-
roma Republika Slovenija po najemni
pogodbi za stavbo v Dimičevi 16 za
potrebe NPU in kriminalistične poli-
cije (gre za sedem nadstropij, od tega
dve zaseda NPU) Ram Investu zaradi
najema stavbe na mesec plača 136
tisoč evrov, Ram Invest pa za lizing
Hypo Leasingu plača 125 tisoč evrov
na mesec, tako da Igor Jurij Pogačar,
lastnik Ram Investa, v žep pospravi 11
tisoč evrov davkoplačevalskega denar-
ja vsak mesec. Ob odstopu Kresalove so
prekinili pogodbo med notranjim mi-
nistrstvom in Lahovim Ram Investom.

Pop TV, ponarejen. Kot takšen je bil
po njegovem mnenju osnova za pri-
krite preiskovalne ukrepe, s katerimi
so mu prisluškovali, zato župan Mari-
bora v prvi ovadbi skupino sumi ka-
znivega dejanja ponareditve uradne
listine in dodaja: "Po pregledu sodnega
izvedenca, grafologa Srečka Pušnika,
je možno sklepati in trditi, da je avtor
uradnega zaznamka in ovadbe ista
oseba."

Nezakonito tajno snemanje in
prisluškovanje, na kar se nanaša
druga nedavna kazenska ovadba, je
prvak Maribora že večkrat omen-
jal. "Po mojem mnenju so poslušali
kar polovici Maribora," je v svojem
značilnem vznesenem stilu navr-
gel in zatrdil, da se bori za človekove
pravice in svoboščine, ne za politične
točke. Odvetnik Bošnjak je opozoril na
težave pri vpogledu v dokumentacijo
(policijske pobude, tožilske predloge,
sodne odredbe) pri policiji in tožilstvu.
Opisal je nenavadno ravnanje, ko je v
hišni preiskavi pri Kanglerju doma
obramba zahtevala navzočnost prič
po osumljenčevi izbiri, vendar polici-
ja tega ni dovolila in je pripeljala svoje
priče. "Za eno od teh oseb se je izka-
zalo, da je že prej sodelovala s polici-
jo in ji posredovala podatke, za katere
je menila, da so za gospoda Kangler-
ja obremenilni," je povedal Bošnjak.
Prvi govorec tiskovne konference pa
je ogorčeno pribil: "Kriminalisti iz
Policijske uprave Maribor nadleguje-
jo zaposlene v ustanovah, v katerih
je občina Maribor lastnik. Ponujajo
jim imuniteto, ponujajo jim vse, da bi
pričali proti meni."

Zaradi ravnanja policije je Kangler
že pred časom naslovil pritožbo na
takratno ministrico Katarino Kresal.
"Vendar mi je po domače odgovorila,
da ni elementov za preiskavo, s čimer
je globoko kršila zakon o policiji,"
meni župan Kangler. Ali jo bo kazen-
sko ovadil, se še odloča.

Nove kazenske ovadbe
mariborskega župana
Franca Kanglerja zoper
štiri policiste zaradi suma
ponarejanja uradnih listin

NINA AMBROŽ

Približno tri mesece po tem, ko so
župan mestne občine Maribor Franc
Kangler in dva njegova tesna sode-
lavca sprožili prve kazenske ovadbe
zoper sedem oseb iz policijskih vrst,
župan Kangler nadaljuje povračilno
akcijo, povezano z odmevno majsko
korupcijsko afero, ko sta ga doletela
hišna preiskava in začasen odvzem
prostosti. Pretekli ponedeljek je na
vrhovno državno tožilstvo vložil nov
protiukrep in ovadil štiri kriminaliste.
Napovedal je še več udarcev.

O očitkih je spregovoril na
včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo
je presenetljivo sklical v ljubljanskem
hotelu. Za Ljubljano se je odločil zato,
da je ugodil svojemu odvetniku dr.
Marku Bošnjaku iz odvetniške družbe
Čeferin. Menda pa tudi zato, ker ima v
prestolnici sedež več medijev. Kangler
imen ovadenih ni navedel, je pa operi-
ral z njihovimi inicialkami, F. M., K. Z.,
D. Z. in G. A., in z dokumentom, pod
katerega je podpisan policist Zoran
Dorman iz Policijske uprave Mari-
bor. Preostali trije so najverjetneje
namestnik direktorja kriminalistične
policije Marjan Fank, Zlatko Krajnc,
vodja skupine znotraj mariborskega
sektorja kriminalistične policije, in
Aleksander Geršovnik, mariborski
kriminalist.

"Kriminalisti so sami sebi pisali
anonimne ovadbe," je poudaril Kan-
gler. Prepričan je, da je uradni za-
znamek o razvpitih gradbenih
postopkih na območju Radvanja pod
Pohorjem, ki ga je policist poslal tudi
tožilstvu, protikorupcijski komisiji in

Boštjan Videmšek, novinar Dela, ob
predstavitvi svoje knjige Vojna teror-
ja - deset let po 11. septembru, poroči-
lo priče: "Vojna proti terorju, katere
zmagovalka je Kitajska, je ubila
več sto tisoč ljudi, sprla civiliza-
cije, zamajala ameriški imperij in
svetovno gospodarstvo, hkrati pa
vzpostavila platformo tretje sve-
tovne vojne, ki je puljenje za ener-
getske vire in vodo. Težko bi rekel,
da v Sloveniji lahko najdemo koga,
ki misli, da nismo v vojni proti te-
rorju. V slovenski diplomaciji in
politiki pa nisem srečal nikogar, ki
bi bil sposoben priznati, da smo v
vojni. Svet vse bolj odhaja k vragu
in k temu odhajanju k vragu prispe-
va tudi Slovenija." (ue)

Minister za delo Ivan Svetlik se je
včeraj udeležil 21. ekonomskega
foruma v mestu Krynica na Poljskem.
Na forumu je sodeloval v razpravi o
reformah pokojninskih sistemov v
srednji in vzhodni Evropi. Predstavil
je ključne cilje in rešitve ter finančne
posledice slovenske pokojninske refor-
me, ki jo je slovenski parlament konec
lanskega leta sprejel, vendar zaradi
zavrnitve na referendumu junija letos
novi pokojninski zakon še ni začel ve-
ljati. Čeprav so pogovori med socialni-
mi partnerji potekali tudi čez poletje
in premier Borut Pahor pričakuje, da
bi se pogajanja o novi pokojninski re-
formi s sindikati in delodajalci lahko
začela še ta mesec, pa za zdaj po neu-
radnih informacijah pokojninski re-
formi bolj slabo kaže, ker vladni in
sindikalni predstavniki ne najdejo
kompromisnih dogovorov. (tm)

Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da
je novela zakona o knjižničarstvu, ki
jo je v državni zbor vložila skupina
poslank in poslancev s prvopodpisa-
no Silvo Černugelj, ustrezna. Vlada pa
ne podpira spremembe o oblikovanju
sestave organa upravljanja knjižnične-
ga informacijskega servisa. Novelo, ki
jo je pripravila skupina s prvopodpisa-
nim Francem Žnidaršičem, je pristoj-
ni odbor za kulturo v sredo označil za
neprimerno, z njo pa ni soglašalo niti
ministrstvo za kulturo. (ic)

V kriminalističnem poročilu glavnega
finskega preiskovalca v zadevi Patria
Kaja Erika Bjorkqvista, ki se je znašlo
v slovenskih medijih prej kot pri fin-
skih osumljencih in prej kot na fin-
skem tožilstvu, piše podobno kot v
slovenskem in avstrijskem obtožnem
aktu; da je finska Patria podkupovala
v Sloveniji zato, da bi pridobila 278 mi-
lijonov vreden posel z oklepniki.

Glede stranke SDS, ki je bila v času
sklepanja posla na oblasti, so Finci
prišli do podobnih sklepov kot njiho-
vi avstrijski in slovenski kolegi. Hkrati
so Finci osvetlili vlogo že pozabljenih
akterjev afere, slikarja Jureta Cekute,
poslovneža Rudolfa Lebana in nekda-
njega uslužbenca na obrambnem mi-
nistrstvu Petra Zupana. Slednjega celo
uvrščajo med prejemnike podkupnin,
Cekuta in Leban pa nastopata v znani
vlogi svetovalcev. Še posebno Lebanu
Finci pripisujejo pomembno vlogo. Kot
je znano, je bil poslovnež Leban eden
prvih, pri katerih je slovenska polici-
ja izvedla hišno preiskavo. Pred tremi
leti je razlagal, da pomaga Patrii pri
iskanju protidobav in da za to dobiva

Kaznivo dejanje, ki naj bi
ga bil storil Janez Janša,
preprosto ni ugotovljeno,
pred nadaljevanjem soje-
nja v zadevi Patria doka-
zuje prejšnji pravosodni
minister Lovro Šturm. V
Janševi stranki za izredno
sejo državnega zbora, če
generalni državni tožilec
ne bo preprečil "odtekanja
dokumentov"

Kar naj bi bil storil Janez Janša, ne vse-
buje znakov kaznivega dejanja, niti to,
kar piše v obtožnem predlogu v zadevi
Patria in je uperjeno v nekdanjega pre-

Države krčijo proračune za
zdravje, zdravniki predpi-
sujejo preveč zdravil, ljudje
pa umirajo zaradi bolezni,
ki jih je mogoče preprečiti

Hkrati ko države v EU zaradi varče-
vanja znižujejo proračune za zdravje,
v bolnišnicah opravijo veliko nepo-
trebnih operacij, zdravniki predpišejo
preveč nepotrebnih zdravil, daleč pre-
malo denarja pa je v zdravstvenih pro-
računih predvidenega za preventivo,
torej za preprečevanje razlogov za na-
stajanje bolezni, zaradi katerih umre
kar 86 odstotkov ljudi, so zdravniki
in politiki opozarjali v razpravi pred
letošnjim evropskim forumom za
zdravje v Gasteinu, ki jo je organiziral
redno, a razmeroma nizko mesečno
plačilo na podlagi sklenjene pogodbe.
Leban ni nikoli razlagal podrobnosti o
svojem delu, tudi ko smo ga spraševa-
li, katera podjetja sodelujejo v protido-
bavah za Finsko, nam ni želel navesti
niti enega, češ da se slovenski podje-
tniki ne želijo izpostavljati, saj je posel
s Patrio že dovolj razvpit.

Pozneje se je izkazalo, da pogod-
ba s Patrio ne govori o protidobavah,
temveč zgolj o rednih nakazilih denar-
ja za svetovanje. Mladina, ki se sklicuje
na vsebino finskega kriminalistične-
ga poročila, navaja, da se je Leban pri-
družil projektu na predlog Cekute in
Riedla, ker naj bi imel tesne vezi s slo-
venskimi politiki, še posebno naj bi bil
v odnosu s tedanjim gospodarskim mi-
nistrom Andrejem Vizjakom, povrh
vsega naj bi imel tudi tesne stike z Ja-
nezom Janšo, s katerim sta v preteklo-
sti odigrala tudi kakšno partijo golfa,
česar niso prezrli niti uslužbenci finske
Patrie, ko so iskali partnerje v projektu.

In kakšna je bila torej vloga
Lebana? Medtem ko je slikar Cekuta
prinašal Patrii informacije o obramb-
nih strateških usmeritvah, ki jih je

mierja, ne temelji na dokazih. Niso
ugotovljeni niti čas, kraj niti način iz-
vršitve domnevnega kaznivega deja-
nja, to pa pomeni, da kaznivo dejanje
ni ugotovljeno, je v izjavo o ustavno-
pravnih pomislekih v začetku sojenja
v zadevi Patria, ki so jo včeraj popol-
dne poslali iz Zbora za republiko, napi-
sal bivši ustavni sodnik in pravosodni
minister v Janševi vladi dr. Lovro
Šturm, ki pri strokovnem svetu SDS
vodi odbor za pravosodje.

"To je res," je za Večer kratek stro-
kovnjak za kazensko pravo odvetnik
mag. Mitja Jelenič Novak. Neugo-
tovljenega dne, na neugotovljenem
kraju, na neugotovljen način - takšen
(ne)opis, ni važno, za kateri kazenski
postopek gre, ne zadosti definiciji ka-
znivega dejanja.

Da je v obtožni predlog "nakna-
dno zašlo nekaj sto strani v nerazu-
mljivem tujem jeziku in da državno
tožilstvo poziva sodišče, naj kar samo

klub novinarjev v Bruslju. Zdravnik
Günther Leiner, predsednik foruma
v Gasteinu, je dejal, da je zadaj ekono-
mija, kajti več kot zdravnik dela, višjo
plačo dobi, tudi bolnišnice so danes
ustanove, ki morajo prinašati denar.
Zato se dogaja, da kirurg, preden se
odloči, ali bo nekoga operiral ali ne,
preveri, kaj bi operacija pomenila za
prihodke bolnišnice, in se odloči na
tej podlagi.

V Nemčiji ugotavljajo, da je 80 od-
stotkov operacij hrbta nepotrebnih,
podatki OECD kažejo velike razlike
med članicami EU pri številu opera-
cij kolka in kolena na 100 tisoč ljudi.
V Nemčiji opravijo 289 operacij kolka
na 100 tisoč ljudi, v Avstriji 243, na
Poljskem 39 in na Cipru 15. Opera-
cij kolena opravijo v Nemčiji 206 na
100 tisoč prebivalcev, v Romuniji le 6.
Günther Leiner na podlagi lastnih iz-
kušenj kot zdravnik pravi, da recimo
manjše število operacij kolka na Polj-
pridobival neposredno z obrambnega
ministrstva, je Leban skrbel za infor-
miranost s političnega parketa. Leba-
nove vire so v korespondenci lobisti in
uslužbenci Patrie imenovali "moštvo",
tudi "nogometno moštvo", v enem od
internih dokumentov, zaseženih na
sedežu Patrie, pa je bila celo postavka
"podpora za moštvo".

Mladina, sklicujoč se na finsko
kriminalistično poročilo, piše, da je
Leban potreboval svetovalno pogodbo

vse to prevede v slovenski jezik", je
po Šturmu daleč od poštenega sojenja
in nepristranskega sodišča. Pošteno
sojenje da preprosto ne dopušča, da bi
sodišče pomagalo eni od strank v po-
stopku pri urejanju dokaznega gradi-
va. No, drugi pravniki tu pripomnijo,
da bi bila pravkar opisana načelnost
dobrodošla v vsakem primeru, ki se
vrti po slovenskem pravosodnem
sistemu. Pritrjujejo pa nekdanjemu
pravosodnemu ministru, da je to, da
tožilstvo na prvi dan sojenja pride z
neprevedenimi dokumenti, nedo-
pustno. Jih je tožilstvo prebralo, jih
razume? Ali pa jih je na sodišče pri-
neslo samo za umetniški vtis?

V SDS medtem napovedujejo, da
bodo terjali izredno sejo državne-
ga zbora, da se ugotovi, ali je general-
ni državni tožilec dr. Zvonko Fišer,
ki mu je ta stranka ostro nasprotova-
la ves čas, od njegove generalnotožil-
ske prijave naprej, še lahko to, kar je, če

skem ni posledica slabšega zdravstve-
nega sistema, ampak imajo Poljaki
boljši sistem terapij.

Paola Testori Coggi, generalna di-
rektorica za zdravje in potrošnike v
evropski komisiji, je izpostavila stra-
tegijo zdravega staranja, kajti v EU
ženske povprečno živijo 82 let, od tega
so zdrave le do 62. leta, kar pomeni,
da četrtino življenja preživijo bolj ali
manj bolne. Cilj evropske komisije
je, da bi število let zdravega življenja
v prihodnjih desetih letih podaljšali
za dve leti. Evropska poslanka Karin
Kadenbach opozarja, da je 97 odstot-
kov denarja v proračunih za zdravje v
državah članicah namenjenega zdra-
vljenju in le trije odstotki preventi-
vi, hkrati pa 86 odstotkov ljudi v EU
umre za posledicami bolezni, ki bi jih
s preventivo, kot sta več gibanja in bolj
zdrava hrana, lahko preprečili. Med
njimi so najpogostejše diabetes, bole-
zni dihal, srca in ožilja.

in denar, da je lahko podkupnino pre-
dajal naprej, v zameno za informacije
in vpliv. "Imamo razloge za zaključek,
da je Leban del plačil, ki jih je dobil, v
obliki provizije posredoval vsaj Antonu
Krkoviču," piše v Bjorkqvistovem poro-
čilu. Slovenski obtožni predlog Krkovi-
ča omenja le kot enega tistih, ki so bili
predvideni za delitev profita Patrijine-
ga slovenskega zastopnika Rotisa. Finci
ga torej imajo za pomembnega igralca
"Lebanovega moštva".

ne bo, kakor je na tiskovni konferenci
rekel podpredsednik stranke Zvonko
Černač, "preprečil odtekanja dokumen-
tov in zaupnih gradiv s tožilstva in bo
nemudoma sprožena preiskava v zvezi
s kaznivimi dejanji, ki so bila pri tem
storjena". To leti na objavo poročila fin-
skih preiskovalcev v zadevi Patria, na-
menjenega slovenskim tožilcem, včeraj
v Mladini. V SDS so prepričani, da je v
javnost prišlo s tožilstva, in pričakuje-
jo, da se ugotovi, odkod curlja, kar ne
bi smelo. Na vrhovnem državnem tožil-
stvu so kratki: ne tožilec v zadevi Patria
Andrej Ferlinc ne generalni državni to-
žilec v tej fazi postopka ne dajeta izjav.
Je pa glasno na esdeesovem twitterju.
Če bi bil "osnutek policijskega poroči-
la" objavljen v času Barbare Brezigar,
bi bila javno (medijsko) linčana v dveh
dneh, je tvitnil Janez Janša, "seveda če
bi se poročilo nanašalo na Kučana ali
Jankovica". In: "Bo generalni državni
tožilec tokrat le odgovarjal?"

Slovenski poslanec Lojze Peter-
le vidi rešitev v socialnih inovacijah,
recimo takšnih, kot je mesto v Argen-
tini, kjer starejši raznašajo občinsko
pošto, zato se več družijo, vedo drug
za drugega, se dogovarjajo za skupne
aktivnosti. Prej za nekatere ljudi
sploh vedeli niso, da so umrli, ker so
bili zaprti v svojih hišah, se niso po-
znali med seboj. Sodelujoči v razpravi
so se strinjali tudi, da ne gre pozabi-
ti na naravna zdravila in alternativne
metode zdravljenja. Günther Leiner,
ki sam veliko uporablja homeopatijo,
pravi, da mora zdravnik preskusiti ce-
lotno paleto možnosti. Na Kitajskem
sta recimo sodobna medicina in tra-
dicionalna medicina skupaj pod eno
streho. Lojze Peterle se je zavzel za po-
enotenje uporabe alternativnih metod
zdravljenja v EU, saj je homeopatija v
nekaterih državah del uradne medici-
ne, ponekod pa zdravnik, ki jo upora-
bi, izgubi licenco.

Predsednika države
in vlade sta se včeraj
na Bledu zavzela za nujne
spremembe v ustroju
Evropske unije, pri čemer
je šel Pahor korak
dalje od Turka

"Nekoč bomo imeli Združene države
Evrope ali pa zaton evropske ideje," je
prepričanje slovenskega predsednika
vlade Boruta Pahorja, ki ga je včeraj
izrazil pred 400 udeleženci iz sveta
politike in gospodarstva ter akadem-
ske sfere na otvoritvi šestega Blejskega
strateškega foruma (BSF).

Pahor je v zadnji letih, odkar se
kot slovenski premier udeležuje za-
sedanj evropskega sveta, ugotovil, da
kriza v Evropski uniji (EU) ni bila in ni
samo finančna, gospodarska, socialna
in moralna, temveč je tudi institucio-
nalna. To velja zlasti za evroobmočje:
"Po mojem ni mogoče imeti skupne
trdne valute s sedemnajstimi različ-
nimi fiskalnimi politikami," je pove-
dal Pahor. Obstoječa institucionalna
ureditev evroobmočja po njegovem
mnenju onemogoča učinkovitejše po-
litično in gospodarsko voditeljstvo.

Kot korak v pravo smer, ki pa je
"dolgoročno nezadosten", pa Pahor
vidi zamisel o ustanovitvi gospodar-
ske vlade evroobmočja, kot sta jo sredi
avgusta predlagala nemška kanclerka
Angela Merkel in francoski predse-
dnik Nicolas Sarkozy. S tema ključni-
ma politikoma, ki sta tudi na čelu tako
imenovanega nemško-francoskega
vlaka, je Pahor letos podpisal meddr-
žavna sporazuma o tesnejšem sode-
lovanju. A Pahor je šel včeraj v Bledu
še korak naprej in kot edino pozitiv-
no izbiro za prihodnost EU postavil v
ospredje "dodatno odrekanje nacional-
nim pristojnostim na račun večje učin-
kovitosti Evrope", sicer sledi "gotov
razkroj sedanje skupnosti". Konkretno
se je zavzel za novo pogodbo o evru,
ki bi določila pogoje državam za član-
stvo v skupini. "Med drugim bi morala
taka pogodba vsebovati tudi določila o
enotnih načelih fiskalne politike evro-
območja, ki bi bila obvezna za vsako
državo članico," je povedal Pahor.

Glede na to, da je letos odpadel tra-
dicionalni posvet slovenske diploma-
cije, je letošnji BSF edina priložnost,
na kateri bodo nastopili vsi trije ključ-
ni akterji v slovenski zunanji politiki.
In včeraj smo lahko razbirali, kako so
ključni zunanjepolitični igralci usklaje-
ni v svojih temeljnih usmeritvah. Poleg
Pahorja sta na včeraj na Bledu nastopila
tudi zunanji minister Samuel Žbogar
in predsednik države Danilo Türk.
Podobno kot Pahor Türk meni, da EU
čakajo neizogibne spremembe, a te
bodo morale priti "od znotraj, od ljudi".
Medtem ko Pahor daje prednost insti-
tucionalnim spremembam, ki jih pelje-
jo močni voditelji EU, pa Türk sodi, da
pogovori o institucionalnih in pravnih
spremembah, o potrebi po novih med-
narodnih dogovorih, novih pogodbah,
novih sankcijah in novih institucijah
"še zdaleč niso zadostni in morda tudi
ne najpomembnejši". Glavno gibalo
prihodnjih sprememb v EU mora biti
po oceni slovenskega predsednika ci-
vilna družba.

Državna AUKN se je znebila nad-
zornikov, ki so potrdili imenovanje
Ervina Pfeiferja, ki ga je kot najpri-
mernejšega za zasedbo mesta pred-
sednika uprave preoblikovanih SŽ
predlagala kadrovska družba Profil.
Agencija je ves čas nasprotovala ne le
Pfeiferju, temveč vsem kandidatom,
ki so prišli v izbor za novega šefa SŽ, z
zamenjavo neposlušnih nadzornikov
pa je odprla vrata ustoličenju kandi-
data, ki bo ustrezal njenim merilom.

"Šefica AUKN Dagmar Komar
je sama priznala, da smo korektno
vodili postopke izbire predsednika
uprave, zato ne morem videti dru-
gega razloga za zamenjave kot našo
podporo kandidatu Ervinu Pfeifer-
ju. To gotovo ni upravičen razlog za
odstrel dosedanjih nadzornikov," je
ocenil Silvo Berdajs, ki je v nadzor-
nem svetu SŽ zastopal zaposlene in je
tako varen pred maščevanjem AUKN.
Da njegovo razmišljanje ni brez pod-
lage, kaže dejstvo, da je AUKN od
vseh zdaj že nekdanjih nadzornikov
v novem nadzornem svetu obdržala
le enega - Bojana Branka, ki je med

sejo o imenovanju novega šefa SŽ gla-
soval proti Pfeiferju (skupaj z Alenko
Podbevšek).

Skladno z aktom o preoblikova-
nju SŽ v holding s 1. septembrom je
bilo imenovanje novega nadzornega
sveta oziroma skrčenje njegove se-
stave z devet članov na šest nujno,
vendar šele v treh mesecih. Agencija
se je za rošade odločila vsega dan po
tem, ko so se nekdanji nadzorniki od-
ločili v korist imenovanju Ervina Pfe-
iferja. Tako bo o predsedniku uprave
odločal novi nadzorni svet, ki pa ima
vse možnosti, da njegovo kandidatu-
ro potrdi ali pa razveljavi in ponovi
postopek izbire. Poleg Branka bodo v
njem kot predstavniki države sedeli
še upokojeni ekonomist Viktor Mar-
kežič, sicer predsednik zunajpar-
lamentarne stranke Oljka in znani
nasprotnik koprskega župana Borisa
Popovica, predsednik uprave družbe
Datalab Lojze Zajc in profesor med-
narodnega pomorskega prava Mitja
Grbec.

"Gospod Brank je pravi človek na
pravem mestu in edino pravilno je,
da v novem nadzornem svetu SŽ še
naprej sedi predstavnik logistične

Silvo Berdajs: "Podpora kandidatu Ervinu
Pfeiferju gotovo ni upravičen razlog za
odstrel dosedanjih nadzornikov.

stroke. Drugih imen pa ne poznam,"
nam je povedal dosedanji predsednik
nadzornega sveta Igor Zajec. Dodal
je, da je "AUKN vse postopke izpe-
ljala v skladu s svojimi pooblastili in
ustanovitvenim aktom SŽ, ki predvi-
deva imenovanje novih nadzornikov
in šefa uprave". On in tudi Berdajs sta
nam dejala, da se zamenjani nadzor-
niki iz SŽ poslavljajo z dvignjenimi
glavami.

"Kljub burnemu začetku smo nato
nadaljevali dobro; naše debate so bile
preudarne in utemeljene in ljudje so
v njih zasledovali predvsem dobrobit
podjetja, ne pa posameznih intere-
snih skupin. Upajmo, da bo tako tudi
v novem nadzornem svetu," nam je še
dejal Berdajs.

NATAŠA GIDER

Praznovanje stoletnice obstoja romskega naselja Pušča pri Murski Soboti,
ki je tudi samostojna romska krajevna skupnost, je te dni odeto v veliko
besed o sožitju romskega in večinskega prebivalstva ter razvitosti in
urejenosti naselja. Zlasti v zadnjih dveh desetletjih je tamkajšnja romska
skupnost izrazito napredovala. Da je danes Pušča takšna, kot je, so morali
pokazati voljo in združiti moči na obeh straneh - v romski in večinski
skupnosti, aktivnosti za izboljšanje položaja romske skupnosti na Pušči pa
so se začele že veliko let prej, preden so se začeli postopoma kazati prvi
rezultati.

Brez napetosti in predsodkov tudi v zgodovini Pušče ni šlo, predsodki so
bili zakoreninjeni do te mere, da so na Pušči razmišljali že celo o spremem-
bi imena naselja, tako slabšalni prizvok je imelo, ko so na primer v šoli ali
pri iskanju zaposlitve povedali, od kod so. Pa se je začelo obračati drugače.
Medtem ko so se nekateri Romi iz Pušče preselili drugam, je bilo v naselju
v mešanih zakonih vse več pripadnikov večinskega prebivalstva - v eni
ulici toliko, da so jo poimenovali kar Bela ulica. V nekoč izključno
romskem vrtcu so danes tudi otroci večinskega prebivalstva.

Potrpežljivost in vztrajnost sta za nadaljnjo demarginalizacijo romske
skupnosti potrebni tudi v prihodnje. Kljub mnogim pridobitvam namreč
ostajajo na Pušči nekatere stare težave: izobrazbena struktura, čeprav
izboljšana, še vedno močno zaostaja za večinsko, stopnja brezposelnosti
daleč presega povprečje v regiji, vse potrebe na področju komunalne
infrastrukture in ureditve javnih objektov še niso izpolnjene. Ciljev za
prihodnji jubilej ne manjka, odgovornost za njihovo uresničitev pa ostaja
na obeh straneh.

Pušča je lahko model za ves evropski prostor, je lani tam poudaril predse-
dnik države dr. Danilo Türk. Da se lahko od romske skupnosti na Pušči v
luči njenega hitrega razvoja v zadnjih letih veliko nauči tudi večinsko
prebivalstvo, je ob zaključku projekta Vas sožitja izpostavil sociolog Alojz
Kavaš. Podobno je na včerajšnji slovesnosti ob stoletnici varuhinja človeko-
vih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik navedla zlasti veščine za preživetje
v različnih krajevnih in družbenih razmerah ter občutek za povezanost in
medsebojno pomoč, ki se jih lahko učimo od Romov.

V javnosti največkrat spregledano dejstvo o romski skupnosti na Pušči pa
je njena vse večja diferenciranost in večslojnost, kar je prav tako posledica
omenjenega razvoja in zaradi česar je že težko na splošno govoriti o njej;
vse bolj je namreč (tudi) v tem pogledu podobna večinski skupnosti.

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 39.000 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za september
2011 znaša 30,02 EUR, za upokojence in študente 26,86 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Interpol je včeraj izdal zaporni nalog za libijskega voditelja Moamerja Gadafija,
njegovega sina Saifa Al Islama in vodjo obveščevalne službe Abdulaha Al Sa-
nusija, so sporočili s sedeža mednarodne policije v francoskem Lyonu, potem
ko je to od nje zahteval tožilec mednarodnega kazenskega sodišča. Generalni
sekretar Interpola Ronald Noble je v zvezi s tem izjavil, da ima "sedež general-
nega sekretariata Interpola libijskega samodržca za ubežnika, da njegova država
in ICC zahtevata njegovo prijetje in da mu očitata vrsto kaznivih dejanj". Toži-
lec ICC Luis Moreno Ocampo mu očita zločine zoper človečnost, umore in pre-
gone ljudi. ICC je zoper to trojico že junija izdal zaporni nalog zaradi zločinov
zoper človečnost. (Reuters)

Črnogorski poslanci so s prepričljivo večino sprejeli zakon o izvolitvi odborni-
kov in poslancev ter s tem končno izpolnili prvega od sedmih pogojev, ki jih je
državi postavila Evropska komisija, da bi ji določila datum za začetek pogajanj
z EU. Zakon so izglasovali poslanci vladajoče koalicije DPS-SDP-HGI-BS, podprli
pa so ga tudi poslanci opozicijskih strank SNP, PzP in Nove srbske demokracije.
Štirje poslanci albanskih strank so zasedanje parlamenta zapustili, potem ko so
zavrnili njihov amandma, s katerim so zahtevali ohranitev sklepa o posebni vo-
lilni enoti, po zaslugi katerega jim je pripadlo pet poslanskih mest.

Pred sprejetjem volilnega zakona je premier Igor Lukšic dosegel dogovor z
opozicijskimi voditelji, da bodo v šolah poučevali črnogorsko-srbski, bosanski
in hrvaški jezik ter književnost. Prvi čestitki za sprejetje volilnega zakona sta
črnogorskim poslancem posredovala evropski komisar za širitev Štefan Fule in
podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za jugovzhodno Evropo Jelko
Kacin, ki je ocenil, da je Črna gora s sprejetjem volilnega zakona zdaj le korak
oddaljena od priporočila Evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj. V
nasprotju z večino črnogorskih poslancev pa njihovi albanski kolegi niso skri-
vali ogorčenja. Še posebno oster je bil Mehmed Bardhi, ki je kolegom poslan-
cem sporočil, da jim "bo, če pogledajo na zemljevid regije, jasno, da bodo prej
ali slej dobili ustrezen odgovor". Novi volilni zakon albanskim strankam omo-
goča, da s posamičnimi nastopi osvojijo največ tri mandate, medtem ko lahko
samo v primeru širše koalicije, torej če bi prestopili triodstotni prag, računajo
z več mandati. (nek)

Turčija je sporočila, da bo zagotovila spremstvo za ladje s humanitarno pomo-
čjo za Gazo in da ne bo dovolila, da bi se ponovil lanski izraelski napad, v ka-
terem je umrlo devet Turkov. S tem je dopustila možnost pomorskega spopada
s svojim nekdanjim zaveznikom, ki se za ta napad noče opravičiti. Turški pre-
mier Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da je Turčija sprejela ukrepe, s katerimi
bo Izraelu preprečila enostransko izkoriščanje naravnih virov v Sredozemlju.
"Naloga turških vojaških ladij bo predvsem zaščititi naše ladje, ki prevažajo hu-
manitarno pomoč v Gazo," je dejal Erdogan in dodal, da od zdaj naprej Turčija
ne bo dovolila, da bi bile te ladje tarča izraelskih napadov, kot je to bila Flotilja
svobode. Glasnik izraelskega zunanjega ministrstva Yigal Palmor je na to od-
govoril, da "teh besed sploh ni vredno komentirati". Odnosi med Turčijo in Izra-
elom, dvema največjima zaveznikoma ZDA v regiji, so se ohladili, potem ko so
izraelski komandosi maja lani vdrli na turško ladjo Mavi Marmara, ki je preva-
žala humanitarno pomoč v Gazo. Ankara je omejila stike z Izraelom in okrepila
svoje patruljiranje po vzhodnem Sredozemlju. Izrael pa trdi, da je povsem zako-
nito ukrepal zoper ladje, ki so poskušale prebiti njegovo blokado Gaze. Slednja
je pod nadzorom islamistične skupine Hamas, z blokado pa naj bi preprečevali
tihotapljenje orožja. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je v četrtek pove-
dal, da bosta Izrael in Turčija na koncu vendarle zgladila vse medsebojne težave.
Dejal je, da je preiskava po naročilu Ban Ki Moona, generalnega sekretarja ZN,
potrdila nujnost blokade, in napovedal, da bodo obsežni prevrati na Bližnjem
vzhodu prispevali k ponovnemu zbližanju Izraela in njegove nekdanje musli-
manske zaveznice. (Reuters)

Na stotine egiptovskih aktivistov se je včeraj zbralo na osrednjem kairskem
trgu Tahrir in zahtevalo objavo celotnega načrta prehoda na demokracijo in
konec vojaških sojenj civilistom. Protesti utegnejo biti izraz nezadovoljstva ljud-
stva glede ravnanja vladajočega vojaškega sveta, odkar so pretekli mesec začeli
soditi bivšemu predsedniku Hosniju Mubaraku. Islamisti, vključno s politič-
no stranko, ki jo je ustanovilo Muslimansko bratstvo, po razpadu Mubarakove
Narodne demokratske stranke najbolje organizirana politična sila v Egiptu, so
se od protestov ogradili.

Pripadnikov policije in vojske ni bilo videti ne na trgu Tahrir ne na okoli-
ških ulicah. Notranje ministrstvo je pripadnike policije za 24 ur odpoklicalo s
trga, da bi omogočilo mirne proteste. Mnogi Egipčani se pritožujejo, da še niso
opazili sadov svoje vstaje, med katero je umrlo 850 ljudi. Nekateri se bojijo, da
novi vojaški voditelji na skrivaj načrtujejo, da bodo po parlamentarnih in pred-
sedniških volitvah, ki naj bi jih izvedli do konca tega leta, iz ozadja vladali še
naprej. (Reuters)

Najlepšo čestitko ob 8. septembru,
dnevu neodvisnosti, so državljani
Makedonije prejeli iz Litve, kjer se je
makedonska košarkarska reprezen-
tanca z zmago nad Gruzijo uvrstila v
četrtfinale letošnjega evropskega pr-
venstva, kar je doslej največji uspeh
makedonskih košarkarjev. Prebivalci
prestolnice, ki so lahko tekmo nepo-
sredno spremljali na ogromnem zaslo-
nu v središču Skopja, so na tak način
dobili tudi najboljše geslo za veliča-
stno proslavo dveh desetletij neodvi-
snosti, ki jo je pripravilo približno 300
umetnikov in več kot 2000 drugih
udeležencev. Pod geslom Skupaj pod
soncem so Makedonci proslavljali
sami, brez povabljencev iz tujine, saj
je šlo po besedah ministrice za kul-
turo za "domačo proslavitev domače-
ga jubileja". Poleg tujcev pa na ulicah
Skopja v četrtek ni bilo predstavnikov
opozicije, tako iz makedonskega kot iz
albanskega bloka. Opozicija je po bese-
dah njenega voditelja Branka Crven-
kovskega, ki je prireditev vladajočih
strank VMRO-DPMNE in DUI označil
za "promocijo spomenika", morala boj-
kotirati to "strankarsko proslavo". "Na
tak način ni mogoče graditi skupnosti.
Žal mi je, da smo ta visoki jubilej pri-
čakali v takem vzdušju, vendar to ni
bila naša izbira," je dejal Crvenkovski.
Iz albanske opozicijske stranke DPA
so sporočili, da nimajo nič proti temu
prazniku, vendar na tej proslavi zanje
ni prostora. "Nič nimamo proti zazna-
movanju tega praznika, toda ta oblast
diskriminira Albance."

Iranski predsednik
Mahmud Ahmadinedžad
se je presenetljivo pridružil
drugim svetovnim
voditeljem s pozivom šefu
sirskega režima, naj pre-
neha z nasilnim
zatiranjem protestov in se
začne pogajati z opozicijo

Malokdo je pričakoval, da se bo nad
početjem Bašarja Al Asada zgrozil
celo iranski predsednik, ki pred dvema
letoma tudi sam ni okleval s trdo roko
zadušiti uličnih protestov kritikov
spornih predsedniških volitev. Da bi
se obrnil proti najbolj zvestemu zave-
zniku, kar jih ima v arabskem svetu,
se je zdelo povsem nemogoče. Padec
Asadovega režima bi bil za Iran hud
strateški udarec, ki bi omajal njegovo
vlogo zaščitnika šiitske skupnosti kot
tudi njegova prizadevanja, da v spopa-
du s sunitskima tekmicama Savdsko
Arabijo in Turčijo postane glavna re-
gionalna sila na širšem območju Bli-
žnjega vzhoda.

To je razlog, da zgroženosti iranske-
ga predsednika Mahmuda Ahmadi-
nedžada nad nasiljem prijatelja Asada
morda ne gre tolmačiti kot prvo gesto
na poti požiganja mostov med režimo-
ma, prej kot zaskrbljeno svarilo, naj se
loti političnih reform, dokler je še čas
oziroma dokler je še v sedlu. V bistvu
Teheran pošilja v Damask podobna
sporočila, kakršna so še pred kratkim
pošiljale ZDA, druge zahodne države in
celo sirska zaveznica Rusija v upanju,
da bi lahko Asada pripravile do poga-
janj z opozicijo. Odposlanec ruskega

V nasprotju z albansko opozicijo pa
se je Crvenkovski v sredo zvečer ven-
darle udeležil svečane prireditve ob
tem jubileju, na kateri je bil slavnostni
govornik predsednik države Gjorge
Ivanov. "V Makedoniji moramo izko-
reniniti prepričanje, da smo majhni,
brezpravni in zanikani, saj smo zgodo-
vinska in sodobna stvarnost, imamo
svojo državo, pravice in prihodnost.
Jutrišnji rojstni dan Makedonije naj
pomeni proslavitev ponosa, dostojan-
stva, samospoštovanja, ljubezni do
države, torej dan, ko bomo s ponosom
omenili vse naše prednike, preteklost
in ko bomo z veseljem gledali v priho-
dnost," je med drugim povedal Ivanov.

V četrtek zvečer po izvedbi ora-
torija Nepokornost s prizori iz make-
donske zgodovine in po častnih strelih
pripadnikov narodne garde v spomin
na vse umrle makedonske junake ter
po govoru premiera Nikole Gruevske-
ga so odkrili vrsto fontan z monumen-

predsednika za Afriko Mihael Marge-
lov je dobil nalogo, da bi v pogovorih z
obema stranema v konfliktu našel po-
litično rešitev, ki bi obdržala Asada na
oblasti. Včeraj se je v Moskvi že sestal z
delegacijo sirske opozicije, ki se je dan
pred tem obrnila na mednarodno sku-
pnost, naj pomaga preprečiti nadaljnje
pobijanje civilistov.

Medtem ko Moskva opozarja, da bi
padec Asada, že četrtega sekularnega
arabskega voditelja zapored, odprl pot
za prodor radikalnih islamističnih sil
na območju Bližnjega vzhoda, se Iran
boji, da bi izgubil svoj imidž varuha
arabskega odpora, v katerem so imela
poseben položaj islamistična gibanja,
kot sta libanonski Hezbolah in pale-
stinski Hamas. Obe dobivata občutno
iransko pomoč v orožju in denarju in
tudi Asad naj bi, vsak tako trdijo zaho-
dne obveščevalne agencije, prejemal
materialno in finančno pomoč Tehe-
rana, da bi lažje prestal sankcije, ki jih
je mednarodna skupnost uvedla proti
njegovemu režimu. Prejšnji mesec je na
primer Evropska unija uvedla sankcije
proti elitni enoti iranske republikan-
ske garde, obtožene, da je sodelovala v
pogromih proti sirski opoziciji.

Ni še dolgo od tega, ko so vodite-
lji Irana, Hezbolaha in Hamasa zaradi
sovražnega stališča do ZDA in Izraela
talnim, 15 metrov visokim in 30 ton
težkim spomenikom Aleksandru Ve-
likemu, ki so ga zaradi grških odzivov
na hitro prekrstili v "Bojevnika na
konju". Hkrati so deklaracijo make-
donske neodvisnosti prenesli v novo
poslopje Muzeja makedonskega revo-
lucionarnega boja.

Medtem ko so makedonski ele-
ktronski mediji - tiskani dnevniki
zaradi praznika v četrtek niso izšli
- objavili čestitko ameriške državne
sekretarke Hillary Clinton, ki je napi-
sala, da so ZDA ponosne, ker so pod-
prle razvoj Republike Makedonije in
njeno tranzicijo v zadnjih dvajsetih
letih, je profesor Ljubomir Danailov
Frčkoski, eden najuglednejših pripa-
dnikov opozicije in kritični intelektu-
alec, ob tej "faraonski proslavi" izjavil,
da pomeni "ves sistem populističnih
etnodiktatur koncept novih začetkov
in slavljenja preteklosti s selektivno
konstrukcijo slavnih, zlatih obdobij".

v očeh Arabcev veljali skoraj za naro-
dne junake. Toda v vetru arabske po-
mladi se je Iran nenadoma znašel, kot
je pred dnevi zapisal New York Times,
"na napačni strani barikad". Arabski
protestniki zahtevajo svobodo in de-
mokracijo, kar je Iran privedlo v ko-
čljiv položaj. Po eni strani želi biti del
tega revolucionarnega duha, po drugi
pa obvarovati usodo svojega ključne-
ga arabskega zaveznika. Ob tem iran-
sko vodstvo vznemirja možnost, da bi
zgled arabskih protestov lahko podž-
gal nov val nezadovoljstva med njiho-
vimi državljani, čeprav so doslej Iranci
ostali presenetljivo mirni.

Medtem ko je iransko vodstvo vsaj
na videz v dilemi, kaj storiti z Asadom,
ostajajo za sirski režim, ki se je znašel
v najhujši osami, odkar je pred 40 leti
oblast prevzela družina Asad, odnosi
z Iranom ključnega pomena. Vpra-
šanje je, ali bo Bašar Al Asad, ki mu
doslej niso prišli do živega mednaro-
dne obsodbe in pozivi po prenehanju
nasilnega obračunavanja z neoboro-
ženimi protestniki, kaj bolj pripra-
vljen prisluhniti svarilom Teherana.
Najbrž pa bo moral premisliti o tem,
ali bo Iran njegov režim podpiral v
nedogled, čeprav bi s tem postavil na
kocko svojo bitko za prevlado na Bli-
žnjem vzhodu.

Rekapitulacija dosežkov
človeštva ob deseti
obletnici terorističnih
napadov v ZDA 11.
septembra 2001 pokaže,
da smo se na teror odzvali
s še večjim terorjem

Verjetno se še noben dogodek ni tako
globoko ugnezdil v kolektivno zavest
generacij, kot so se teroristični napadi
na dvojčka Svetovnega trgovinskega
centra v New Yorku in na zgradbo
ameriškega obrambnega ministrstva
pred desetimi leti. Danes je jasno, da
tudi posledice enega samega dogod-
ka še nikoli niso tako močno vplivale
na naša življenja: v Iraku in Afgani-
stanu sta se vneli vojni, ki sta doslej
terjali že okoli 300 tisoč življenj, po
vsem svetu so začeli veljati varnostni
predpisi, ki posegajo v pravice in svo-
boščine posameznika, mučenja, tajni
zapori Cie in usmrtitve diktatorjev ali
terorističnih voditeljev pa so dobili
politični konsenz in navidezno legi-
timnost. Vse v imenu (naše) varnosti.

Manj kot dva meseca po terorističnih
napadih na ZDA je ameriški kongres
sprejel znameniti domoljubni zakon
(Patriot act), ki je dal varnostnim služ-
bam v boju proti terorizmu domala
proste roke in neomejena pooblasti-
la pri nadzorovanju komunikacij in
zbiranju podatkov. Da je nadzor nad
podatki, elektronsko pošto, telefon-
skimi klici, bančnimi izpisi in podob-
no segel daleč preko meja ZDA, smo
bili priča tudi v Sloveniji. Leta 2003
je bil na murskosoboškem sodišču
Tomi Sluga - zaradi nespametnega,
toda očitno sarkastičnega elektron-
skega sporočila - spoznan za krivega,
da je resno ogrožal življenje ameri-
škega predsednika. Zaradi elektron-
ske pošte, ki jo je bil poslal v Belo hišo
in v kateri je izkazoval prezir in ne-
simpatije do takratnega predsednika
ZDA Georgea W. Busha, je bil obso-
jen na štiri mesece pogojnega zapora.

Toda v primerjavi s tem, kar se je
dogajalo po svetu, je bil to le udarec
po prstih, demonstracija tega, da z
varnostjo (ameriškega predsednika)
ni šale. Danes lahko mirno zapiše-
mo, da je šlo za eno milejših posledic
dolge roke ameriške politike seja-
nja strahu po svetu, pri čemer se je
slovensko pravosodje izkazalo kot
nadvse fleksibilno. Tomi Sluga je bil
postranska, kolateralna škoda sicer
dobrih bilateralnih odnosov med dr-
žavama. Ti odnosi so bili na majhni
preizkušnji, ko Slovenija ni neposre-
dno vstopila v tako imenovano koali-
cijo voljnih, skupino 47 držav na čelu
z ZDA in Veliko Britanijo, ki je mimo
Združenih narodov leta 2003 začela
invazijo na Irak. Od avgusta lani je
v Iraku le še 50 tisoč ameriških vo-
jakov. Sadama Huseina, iraškega
diktatorja, ki je v očeh Američanov
poosebljal vse zlo tega sveta, so ujeli
decembra 2003 in pustili, da so ga Ira-
čani tri leta kasneje obesili. Orožja za
množično uničevanje, zaradi katerega
je sploh nastala koalicija voljnih, niso
v Iraku nikoli odkrili.

V ameriško vojaško oporišče Guan-
tanamo na Kubi so od januarja 2002
pripeljali 771 pripornikov, domnev-
nih teroristov, največ iz Afganista-
na in Iraka, za katere je ameriško
obrambno ministrstvo pogosto upo-
rabljalo oznako, da gre za "najslabše
med najslabšimi". Zgodbo o Guanta-
namu poznamo: pritožbe brezprav-
nih pripornikov zaradi nehumanega
ravnanja, mučenja, samomori. Večino
pripornikov so brez obtožb vrnili v
matične države, maja letos pa je bilo
v oporišču zaprtih še 171 priporni-
kov. Sledila so poročila o tajnih za-
porih Cie v vzhodni Evropi. Svet
Evrope je pooblastil nekdanjega švi-
carskega državnega tožilca Dicka
Martyja, naj razišče, ali so v kateri
od 47 držav članic dejansko bili tajni
zapori za "obdelavo" (rendition) tero-
rističnih osumljencev. Martyjevo po-
ročilo leta 2006 je bilo šokantno: na
podlagi dokazov, ki jih je zbral s sa-
telitskimi posnetki, je dognal, da je
vsaj 14 evropskih držav članic Sveta
Evrope kršilo evropske standarde va-
rovanja človekovih pravic s tem, ko je
pomagalo oziroma sodelovalo pri de-
lovanju tajnih zaporov ameriških ob-
veščevalcev. Kljub zanikanju vlad so

številni uslužbenci varnostnih služb
iz Poljske in Romunije priznali, da sta
državi skrivoma sodelovali pri tem.

Produkt ameriškega ministrstva
za domovinsko varnost (v sodelova-
nju z obrambnim ministrstvom) je
vsekakor tudi zloglasni zapor Abu
Grajb v Bagdadu, kjer so ameriški
vojaki mučili zapornike in se izži-
vljali nad njimi. Ko so posnetki mu-
čenja leta 2004 prišli v javnost, se je
končno zdrznila tudi ameriška jav-
nost, toda za to ni bil kaznovan no-
beden od visokih vojaških častnikov,
le nekaj vojakov. Precej zgrožena je
bila leta 2003 tudi slovenska javnost.
Slovenija kot kandidatka za članstvo
v EU sicer ni vstopila v koalicijo volj-
nih, je pa tedanji zunanji minister
Dimitrij Rupel podpisal sporno vi-
lensko izjavo. Ne samo da ta ni bila
usklajena z vsemi zunanjepolitičnimi
akterji v Sloveniji, naša mlada država
se je nenadoma strinjala tudi z voja-
ško akcijo zunaj pooblastil ZN. S tem,
ko smo skozi naš zračni prostor do-
volili transport vojaške opreme, ki je
del priprav za napad, smo posredno
stopili v iraško vojno. Po definiciji
napada ZN je namreč napadalec tudi
država, ki "dopusti, da druga država
njeno ozemlje uporabi za napad".

Osama Bin Laden, od maja mrtev, ni
soustvarjal zgodovine, pač pa časopi-
sne naslove. Ta ugotovitev nekdanje-
ga britanskega zunanjega ministra
Davida Milibanda se zdi po vsem
zapisanem samo kot slaba tolažba v
luči paradigme nove svetovne var-
nosti, njeni učinki pa v obratnem so-
razmerju z erozijo demokracije: bolj
ko smo varni, manj pravic imamo.
In obratno. Domneva nedolžnosti,
dokler se ti ne dokaže krivda, je nena-
doma postala domneva krivde, dokler
se ti ne dokaže nedolžnost. Družbe-
na, politična, gospodarska in verska
preganjavica so postale del našega
vsakdana, spremljajo nas na vsakem
koraku.

Teroristični napadi na Baliju, v
Madridu, Londonu in Mumbaju so
bili maščevanje zaradi maščevanja,
reakcije zaradi objave (za mnoge ža-
ljivih) karikatur preroka Mohameda
v danskem dnevniku pa so pokazale,
da Huntingtonov "spopad civiliza-
cij" očitno ni več le teorija. Z zato-
nom dobe ideologij po koncu hladne
vojne je prišla doba kulturnih in ver-
skih konfliktov.

V EU se pojavljajo različne ocene možnosti dogovora o svežnju šestih zako-
nodajnih predlogov za krepitev gospodarskega upravljanja, ki predvidevajo
krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi nerav-
novesji. Medtem ko so v evropskem parlamentu in evropski komisiji optimi-
stični, so v poljskem predsedstvu precej pesimistični.

Iz evropskega parlamenta so v minulih dneh prišle napovedi, da je do-
govor, ki bi moral biti po prvotnih načrtih dosežen že junija, blizu. Tudi v
evropski komisiji so včeraj izrazili optimizem, da je dogovor med evrops-
kim parlamentom in državami članicami blizu. A viri v poljskem predsed-
stvu, ki usmerjajo usklajevanje stališča držav članic, so včeraj izrazili veliko
previdnost, celo pesimizem glede možnosti skorajšnjega dogovora. Njihova
previdnost oziroma pesimizem izvira iz negativnih izkušenj v preteklosti,
so pojasnili.

Finančni ministri EU so dogovor o svežnju šestih zakonodajnih pred-
logov, ki velja za steber celostnega odziva EU na krizo, dosegli spomladi, a se je
nato zapletlo v pogajanjih z evropskim parlamentom, predvsem glede načina
odločanja o sankcijah za kršitelje proračunske discipline. Pri poljskem predsed-
stvu so sicer včeraj nakazali, da so evropski poslanci odprli še nekatera druga
vprašanja, ki so za članice problematična. Med drugim naj bi šlo za zahtevo, naj
se finančni ministri držav kršiteljic zagovarjajo pred evropskim parlamentom.

O svežnju šestih zakonodajnih predlogov naj bi bilo neformalno govora
tudi v ponedeljek na svetu za splošne zadeve, ki se ga običajno udeležujejo
ministri za evropske zadeve. Evropski parlament sicer glasovanje o svežnju
načrtuje za drugo plenarno septembrsko zasedanje. (sta)

Šivilje delajo po deset
ur za nizke plače, a je
zanje bolje, da se ne
pritožujejo, saj jim
žugajo z odpovedmi
pogodb, ki so nekatere
že doletele; pri inšpekciji
za delo več prijav in
nadzorov Boxmarka

Dobro leto od stečaja Preventa Global
in posledične oddaje Preventove hale
v Radljah ob Dravi v najem podjetju
Boxmark iz Kidričevega so razmere
za šivilje, ki so pri najemniku še vedno
zaposlene le za določen čas, slabe in
niti malo podobne pozitivnemu ozra-
čju, ki so ga delodajalec in vlada pri-
kazovali ob prihodu Boxmarka na
Koroško. Šivilje si o pogojih, v katerih
delajo, ne upajo spregovoriti javno,
vsaj ne z razkritjem identitete. V pod-
jetju so jih namreč že "podučili", da si
lahko že z napovedmi o prijavah de-
lovni inšpekciji ali objavah v medijih
zapravijo delovno mesto. Pri tem jih
tudi opomnijo, naj ne tvegajo odpo-
vedi zaposlitvenih pogodb, saj bodo
sicer pristale na zavodu za zaposlova-
nje brez možnosti uveljavljanja pravic
na zavodu.

Dejstvo pa je, da morajo šivilje
občasno delati po deset ur dnevno, kot
so na primer morale tudi v tem tednu,
ko je popoldanska izmena šivala od 14.
ure do polnoči. Dopoldanska izmena
mora redno v službo tudi ob sobotah.
Nedavno pa skupina delavk zaradi
preobremenitve v soboto protestno ni
prišla v službo, zato si je del te skupine
"prislužil" opomine, del pa še ostrejše
sankcije, saj jim pogodb o zaposlitvi, ki
so se iztekle s septembrom, nato niso
podaljšali. Na delo je sicer organiziran
avtobusni prevoz, kar za nekatere tudi
pomeni, da porabijo dve uri za prevoz
na delo in z dela, torej se vračajo iz
službe okoli ene ure zjutraj. Prevoz je
plačan le v obliki organizirane avto-
busne vožnje, zato si delavke ob mini-
malnih oziroma nizkih plačah niti ne
morejo privoščiti drugačnega načina
voženj, za katere ne bi dobile povrn-
jenih potnih stroškov. Malico jim
redno poravnavajo. V sindikat se po
propadu Preventa niso več včlanile.

Ali se ukvarjajo z razmerami v pod-
jetju in ali so morebiti prejeli kakšno
prijavo o kršitvah v radeljskem
Boxmarku, kjer je trenutno 340 za-
poslenih, smo preverili tudi pri in-

Niso krive banke, krivo
je zavajanje prejšnjega
vodstva, je razumeti iz
pisma, ki so ga medijem
tokrat poslale banke
upnice

Na včeraj objavljeno pismo delavcev
Alposa so se v zelo kratkem času od-
zvale tudi banke. Poudarile so (gre za
banke NLB, NKBM, Abanko, Factor
banko in Probanko), da so skupaj s Slo-
vensko industrijo jekla "kljub temu da
niso bile odgovorne za stanje, v kate-
rem se je podjetje znašlo, izkazale iz-
jemno podporo in pripravljenost za
izpeljavo vseh aktivnosti, ki bi družbi
Alpos omogočile nadaljevanje nemo-
tenega poslovanja". Jasno so v svojem
špektoratu za delo. Boris Ružič, v.
d. glavnega inšpektorja za delo, je v
zvezi z domnevnim kršenjem delov-
nopravne zakonodaje pojasnil, da so v
letu 2011 zoper delodajalca Boxmark
Leather prejeli več prijav. "Sicer je bil
navedeni delodajalec že v preteklih
letih predmet inšpekcijskih nadzorov
Inšpektorata RS za delo, pri katerih je
bilo ugotovljenih več nepravilnosti, v
zvezi s katerimi so bili izrečeni ukrepi
v obliki upravnih ureditvenih odločb
in odločb v postopku o prekršku (pla-
čilni nalogi in odločbe o prekršku). Pri
delodajalcu so bili v letu 2011 uvedeni
štirje inšpekcijski nadzori, pri čemer je
bilo ugotovljeno kršenje delovnoprav-
ne zakonodaje v zvezi z izrabo letnega
dopusta (163. člen zakona o delovnih
razmerjih). Za navedeno kršitev je bil
uveden postopek o prekršku ter de-
lodajalcu in odgovorni osebi deloda-
jalca izdan plačilni nalog," pojasnjuje
Ružič. Dodaja še, da so v obravnavo
pred kratkim prejeli novo prijavo, ki
pa jo obravnavajo v okviru pristojno-
sti in v skladu s pooblastili, ugotovitve
pa bo možno podati šele po zaključku
postopka.

Direktor Boxmarka Marjan Trobiš od-
govarja, da z aktualnim postopkom
inšpektorata za delo ni seznanjen.
Sicer pojasnjuje, da zaradi povečane-
ga obsega dela velja prerazporeditev
delovnega časa. Da delajo deset ur,
so se po njegovi razlagi strinjale ozi-
roma predlagale zaposlene, ki so dve-
urno podaljšanje izbrale namesto dela
ob sobotah, da so lahko takrat s svo-
jimi družinami. Sicer, kot ugotavlja
Trobiš, je produktivnost zato slabša,
kot bi bila ob rednem delovnem času.
Potrdil je še, da nekaterim delavkam,

pismu povzele še dejstva, ki jih je v in-
tervjuju za Večer konec avgusta pou-
daril tudi predsednik uprave Ljubo
Osovnikar. To je, da se stanje v podje-
tju, ki je bilo prikazano v času podpisa
posebnega sporazuma, bistveno razli-
kuje od realnega stanja.

Osovnikar je že takrat povedal,
da je podjetje "zaradi načrtnih ali
nenačrtnih napak" zabredlo v neob-
vladljive poslovne težave. "Dejstvo
je tudi, da je poslovanje na lokaciji v
Aleksincu bilo neobvladovano in je po
vseh indikacijah zrelo za stečaj. Sam
stečaj Aleksinca pa se lahko negativ-
no odrazi v skupini Alpos, saj bi kot
mati imela toliko negativnega kapi-
tala oziroma posledic, da bi bilo post-
opek prisilne poravnave težko peljati
naprej." Izpostavil je tudi dejstvo, da
so vsa hčerinska podjetja v enormnih
ki so bile omenjeno soboto neupravi-
čeno odsotne, niso podaljšali pogodb,
nobeni pa delovnega razmerja niso
odpovedali v smislu prekinitve po-
godbe. S septembrom so tako z večino
delavk pogodbe sklenili za pol leta,
ko se tudi izteče najemna pogodba.
Trobiš računa, da bo radeljsko halo
ob izteku najema februarja prihodnje
leto odkupil, a pričakuje sprejemljivej-
šo ceno od cene na prvi dražbi. Kot je
znano, je stečajni upravitelj Preventa
Global Boris Kastivnik na avgustovski
dražbi halo skušal prodati po izklicni
ceni 2,8 milijona evrov, ki pa je bila za
Boxmark s predkupno pravico previ-
soka. Trobiš ob pričakovanem nakupu
hale po nižji ceni napoveduje tudi na-
daljnje zaposlovanje.

Da številne delavke niso zadovolj-
ne z delovnimi pogoji in razmera-
mi v Boxmarku v Radljah, kaže tudi
velik interes teh delavk za nedavni
skupinski razgovor in oddaja prošenj
na podlagi povpraševanja po okoli
30 šiviljah, ki ga je na zavod za za-
poslovanje oddalo podjetje MTD Bio,
proizvodno, storitveno in trgovsko
podjetje iz Slovenske Bistrice, ki ga za-
stopa družbenica in direktorica Vera
Tadič. To podjetje je pri tej ponudbi za-
poslitev povezano s Preventovo proi-
zvodnjo AFC, ki je od nedavnega tudi
najemnik nekdanjih proizvodnih pro-
storov v Slovenj Gradcu. Skupina okoli
20 šivilj bo v tem okviru dva meseca
delala na Poljskem. A tudi zaposlitve v
tem podjetju niso dokončne, utegnile
bi biti tudi precej negotove. MTD sku-
pina in MTD, proizvodno, trgovsko in
storitveno podjetje, registrirani v Maj-
šperku in v lasti Milana Tadiča, sta
namreč v stečajih. (plt)

zneskih poroki za obveznosti matere.
"Gre tudi za to, kako so določene
stvari izkazane v bilancah, kako so
vrednotene določene nepremičnine,
osnovna sredstva. To onemogoča
nekatere aktivnosti, na primer dezin-
vestiranje."

Osovnikar je povedal še, da rešitev
vidi v prodaji cevarne (program alu-
minij lahko samostojno živi), saj de-
narja za poplačila prvih obrokov, ki so
jih dolžni v postopku prisilne porav-
nave poravnati upnikom, ne bo. Pro-
daja pa je mogoča le, če banke svoje
obveznosti še znižajo. Ali so to pripra-
vljene narediti, ni jasno, saj banke v
tem času šele preučujejo novougoto-
vljena dejstva "in bodo v najkrajšem
možnem času preverili realnost nada-
ljevanja izvrševanja sanacijskih ukre-
pov", je še zapisano v pismu. (rp)

Jemanje posojil v tujih
valutah je tudi oblika
špekulacije, nižji tečaj
švicarskega franka pa bo
pocenil mesečne obroke
pri vsakem petem
stanovanjskem kreditu
v Sloveniji

Mnogi v Sloveniji so končno zadihali
- vsi tisti, ki so najeli posojila v švicar-
skih frankih (CHF). Švicarska central-
na banka se je namreč odločila, da je
tečaj franka postal že občutno pre-
visok in da zato švicarski izvozniki
in turistični delavci trpijo prevelike
izgube. Zato je centralna banka napo-
vedala, da bo tiskala denar in z njim
kupovala tuje valute "v neomejenih
količinah" - tako da bo odslej evro
(EUR) vreden "najmanj 1,20 franka".

"Glede na pričakovanja glede gi-
banja tečaja EUR/CHF se lahko kre-
ditojemalci, ki so se zadolževali v
švicarskem franku, nekoliko pomiri-
jo," komentira mag. Žiga Gregorinčič,
analitik pri finančni hiši Alta Invest.
"Zaradi tega menim, da trenutno ni
pravi čas za menjavo švicarskih kre-
ditov v evrske, saj je večja verjetnost,
da se bo vrednost franka iz teh nivojev
znižala, kot pa presegla 1,2. Morebitno
znižanje vrednosti franka bi izkori-
stil za konverzijo švicarskih kreditov.
Sicer pa tudi menim, da je jemanje
kreditov v tuji valuti za povprečnega
državljana neprimerno, saj ga izposta-
vljajo izredno nepredvidljivim valu-
tnim trgom. To pa velja zlasti za tiste,
katerih obrok posojila predstavlja
večji del prejemkov." Tudi pri NKBM
odsvetujejo, da bi nekdo najel novi
kredit v evrih, da bi odplačal starega
v frankih."Mesečna obveznost ne spre-
meni veliko, obenem se stranka s tem
odpove morebitnem nižanju anuitete
v prihodnje, ko bi se morda tečaj gibal
v drugo smer. V zadnjem obdobju se
na podlagi ukrepov švicarske central-
ne banke dogaja prav to, frank izgublja
vrednost do evra in anuitete se s tem
nižajo," pojasnjuje Simon Hvalec, izvr-
šilni direktor uprave banke za podro-
čje vzhodne Slovenije.

Kaj pa to pomeni konkretno? Kot poja-
snjujejo pri slovenskem Unicreditu, bo
delovanje švicarske centralne banke
prineslo znižanje zneskov mesečnih
obrokov odplačil, tudi do 10 odstot-
kov. "Če primerjamo tečaj franka v
razmerju do evra, ki je v letu 2010 na
primer znašal 1,35, trenutni tečaj pri
okoli 1,20 še vedno pomeni višjo obre-
menitev za kreditojemalce kot takrat,
vendar ne več tako ekstremne kot v
začetku avgusta." Nižji tečaj franka
bo olajšanje prinesel približno vsa-
kemu petemu, ki se je zadolžil zaradi
nakupa nepremičnin. Iz majskega po-
ročila Banke Slovenije o finančni sta-
bilnosti je na švicarski frank še zmeraj
vezanih 22 odstotkov vseh stanovanj-
skih posojil. Konec letošnjega marca so
bili ti krediti skupaj vredni dobro mi-
lijardo evrov.

Slovenske banke se sicer trudijo, da
bi problem prikazale kot čim manjši. V
Novi KBM denimo poudarjajo, da to-
vrstnih posojil že od konca leta 2008
ne odobravajo več. "Še preden smo
ukinili tovrstne kredite, med našimi
strankami zanje ni bilo velikega zani-
manja. V banki je delež stanovanjskih
kreditov, sklenjenih v švicarskih fran-
kih, približno 20-odstoten."

Abanka poudarja, da kreditov v
frankih "že precej časa nima več v po-
nudbi" in da jih je odobravala "izje-
mno kratko obdobje, z začetkom šele
konec leta 2007". Tudi v banki Raiffe-
isen pravijo, da tovrstnih kreditov ne

Špekuliranje je
najbolje prepustiti
profesionalnim
finančnikom,
pa še ti pogosto
"vsekajo mimo",
kot dokazuje
nedavna
finančna kriza

nudijo več "vsaj že pretekli dve leti". V
SKB poudarjajo, da so svoje stranke že
pred leti svarili pred zadolževanjem v
frankih. "Obseg tovrstnih kreditov -
SKB je odobravala samo stanovanjske
kredite v CHF - je bil tudi na vrhun-
cu povpraševanja strank v naši banki
zaradi zelo selektivnega odobravanja
bistveno nižji kot pri ostalih bankah."

Odplačevanje posojila v tuji valuti je
namreč nevarno - gre za vrsto špe-
kulacije. Špekuliranje je najbolje pre-
pustiti profesionalnim finančnikom,
pa še ti pogosto "vsekajo mimo", kot
dokazuje nedavna finančna kriza.
"Takšno zadolževanje je izpostavlje-
no valutnemu tveganju in je primer-
no za tistega, ki ima vir dohodka v isti
valuti," pojasnjujejo v SKB. "Menimo,
da stranke priporočil bank in medi-
jev niso upoštevale in so predvsem
zasledovale svoje kratkoročne cilje."
Kakšni so ti cilji bili, je tudi jasno. Še
pred nekaj leti so kreditojemalci za
isti mesečni obrok ob odobritvi prejeli
večji znesek kredita, pojasnjuje Andrej
Meža, ki pri NLB vodi poslovni sektor
za trgovanje s finančnimi instrumen-
ti. "Poleg tega je bil CHF v zadnjih letih
pred finančno krizo relativno stabilen
in je celo izgubljal na vrednosti, kar je
šlo v prid kreditojemalcem."

Kreditojemalci tako niso niti
pomislili, da bi kupili zaščito pred
dvigom tečaja švicarskega franka.
To je pri velikih podjetjih, predvsem
pri izvoznikih, nekaj povsem običaj-
nega, banke pa ponujajo celo paleto
tovrstnih "zavarovanj" v obliki izve-
denih finančnih instrumentov. A na-
vadni občani imajo bistveno manj
možnosti, da se zaščitijo pred finanč-
nimi tveganji. "Bančna ponudba iz-
vedenih finančnih instrumentov za
fizične osebe je zelo omejena. Dej-
stvo je, da sklepanje tovrstnih poslov
s strankami predstavlja dodatno kre-
ditno tveganje za banko (kaj če gre
tečaj v nasprotno smer?), poleg tega
pa se pri sklepanju tovrstnih poslov
uporabljajo tudi pravno precej 'zah-
tevne' pogodbe," priznavajo pri

Abanki. "Drugače bi kreditojemalec,
ki bi najel posojilo v CHF, z morebi-
tno istočasno zaščito pred valutnim
tveganjem pravzaprav 'izničil pred-
nosti' oziroma si zaradi dodatnih
transakcijskih stroškov še celo povi-
šal stroške tega kredita, v primerjavi
z najetim kreditom v EUR." Podobno
meni tudi Andrej Meža iz NLB. "Cena
zaščite pred valutnimi tveganji je
vedno odraz trga v trenutku odloči-
tve o nakupu/prodaji zaščite. Kredi-
tojemalci se zanjo niso odločali, kajti
nakup tovrstne zaščite hkrati z naje-
mom kredita bi bil nesmiseln. S tem
bi namreč izničili prednosti/slabosti
kredita v CHF."

"Švicarski frank že nekaj časa velja za
eno izmed 'varnih pribežališč', kamor
se umika kapital v času finančnih kriz
in povečane negotovosti," pojasnjuje
Žiga Gregorinčič iz Alte Invest. "Glede
na trenutno dogajanje na finančnih
trgih in v realnem delu gospodarstva
torej ni presenetljivo, da je švicar-
ska valuta proti evru močno narasla."
V avgustu letos je en evro veljal 1,03
franka, še na začetku 2010. pa je bilo
treba za evro odšteti okoli 1,5 franka.
Beg kapitala je po mnenju večine ana-
litikov povzročil močno precenjenost
švicarskega franka in tako povzročil
precejšnje težave švicarskemu izvo-
znemu sektorju, ki je zaradi visokih
cen postal nekonkurenčen. Prav tako
so morala zaradi tečajnih razlik nižje
dobičke poročati švicarska podjetja,
gospodarska rast pa se je začela upo-
časnjevati. Posledično je švicarska
centralna banka sprejela eno najagre-
sivnejših potez po letu 2008. Odločila
se je, da ne bo več tolerirala vredno-
sti tečaja EUR/CHF nad 1,2. Pri tem je
nastopila odločno in nedvoumno pou-
darila, da je pripravljena za realizacijo
svojega cilja kupovati tujo valuto v ne-
omejenih količinah." Močan nastop je
sicer logična poteza, meni Gregorinčič,
saj mora centralna banka investitorje
prepričati, da se jim ne splača staviti
na dvig franka.

"Čeprav je pripravljena na trg pla-
sirati neomejene količine franka, to
vendarle ni v njenem interesu, saj
lahko dolgoročno povzroči inflacijo.
Za zdaj kaže, da je bila poteza uspe-
šna, saj se je tečaj EUR/CHF dvignil na
1,21, frank pa je izgubil na vrednosti."
Večina analitikov meni, da bo central-
ni banki vsaj kratkoročno uspelo zaje-
ziti višanje vrednosti franka, saj lahko
ustvari in proda neomejeno količino
frankov, dokler ni vpliva na inflacijska
pričakovanja. "Situacija je torej precej
drugačna od tiste, ko skuša država
dvigniti vrednost svoje valute. V tem
primeru mora prodajati tujo valuto,
te pa imajo države v omejeni količi-
ni. Če bo ukrep centralne banke uspel
in odvrnil kapital, ki išče 'varno zave-
tje', utegne imeti posledice za nekate-
re druge valute in naložbe," zaključuje
Gregorinčič. Analitiki tako že špeku-
lirajo, kam se bo ta kapital umaknil.
Največ se omenjajo norveška krona,
japonski jen, švedska krona in zlato.

Stanje na Ljubljanski borzi bi lahko ocenili kot spremenljivo. Po tednu
borzne rasti sledi teden, ko večina borznih tečajev upade. In tako je že kar
nekaj časa. Tokrat smo bili priča negativnemu borznemu trendu, saj je
osrednji borzni indeks Ljubljanske borze v tem tednu izgubil okrog dva
odstotka vrednosti in ga sklenil pri 655 indeksnih točkah.

Kot člana uprave, kar je v Sloveniji v zadnjem obdobju precejšnja redkost,
sta ta teden delnice "svojega podjetja" (do)kupila Srečko Čebron in Mateja
Treven, člana uprave Pozavarovalnice Sava. Čebron je dokupil 250 delnic v
znesku 1625 evrov in je zdaj imetnik 750 delnic, Trevnova pa se je z
nakupom 700 delnic v znesku 4382,70 evra sploh vpisala med lastnike
družbe. Ker je šlo za relativno majhna zneska nakupov delnic, se vrednost
teh (med 6,00 in 6,50 evra) na Ljubljanski borzi ni bistveno spremenila.
Kljub temu pa takšni nakupi delnic investitorjem dajejo pozitiven signal,
kajti uprava posameznega podjetja (tudi z vloženim denarjem) kaže, da
očitno verjame v uspešnost nadaljnjega poslovanja družbe, ki jo vodi. Ob
polletju je Sava Re na ravni skupine obseg zbranih kosmatih premij (143,56
milijona evrov) glede na isto obdobje lani povečala za 1,2 odstotka, čisti
dobiček (3,99 milijona evrov) pa za 45,9 odstotka.

Daleč največ poslov je znova pritegnila delnica novomeške Krke, s katero
je bilo v tem tednu za dobrih 1,8 milijona evrov prometa. Vrednost Krkine
delnice se je obdržala nad 57 evrov, k čemur je veliko pripomogla sama
Krka, ki je zadnji teden odkupila 6111 lastnih delnic v skupni vrednosti
346.870 evrov. Zdaj ima Krka v lasti 5,37 odstotka svojih delnic in jih
dokupuje, ker jih že v začetku naslednjega leta namerava uvrstiti vzpore-
dno tudi na katero od tujih borz (najverjetneje v Varšavo ali na Dunaj). Tuji
investitorji imajo v lasti 15,48 odstotka delnic Krke, ki tako lastniško
postaja vse bolj tuje podjetje. Delnice Nove KBM, kjer so tuji investitorji že
22,32-odstotni lastniki in te delnice že štiri mesece kotirajo v Varšavi, pa se
v teh dneh soočajo z rekordno nizko vrednostjo. Včerajšnji zaključni tečaj
delnice Nove KBM na Ljubljanski borzi je bil pri 5,30 evra, v ponedeljek
celo pri 5,20 evra. V Varšavi pa se je dalo včeraj delnico druge največje
slovenske banke kupiti celo za vsega 4,52 evra. Pri omenjeni vrednosti je
bila celotna banka vredna slabih 177 milijonov evrov.

Ukrajinski trg ponuja številne priložnosti za slovenska podjetja, so ugotavljali
na včerajšnjem seminarju v Ljubljani na temo poslovanja z Ukrajino. Seminar,
ki so ga pripravili pred obiskom slovenske gospodarske delegacije v Ukrajini
v začetku oktobra, je ponudil izkušnje slovenskih podjetnikov in konkretna
vabila ukrajinskih sogovornikov. Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slo-
venije (GZS), ki je seminar pripravila, je ekonomski svetovalec na ukrajinskem
veleposlaništvu Valerij Parubočij predstavil značilnosti ukrajinskega trga in
kot glavna področja gospodarstva navedel metalurgijo, kovinsko in kemično
industrijo, kmetijstvo in prehrambeno industrijo ter energetiko.

Ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu Miloš Prislan
je poudaril, da so obetavna področja predvsem kmetijstvo in prehrambeno-pre-
delovalna industrija, medicinska oprema in energetsko učinkovito gradbeni-
štvo ter okoljske tehnologije. Zaradi velikosti in posebnosti ukrajinskega trga
slovenska podjetja na ta trg težko vstopajo samostojno, zato je svetoval, da se po-
vežejo. Težave, s katerimi se srečuje ukrajinsko gospodarstvo, so po njegovih be-
sedah visoka zadolženost in razmeroma občutljivo ekonomsko-politično stanje.

Svoje izkušnje so predstavili nekateri slovenski podjetniki. Marjan Cvikl iz
Heliosa, ki je v Ukrajini prisoten že 30 let, s proizvodnjo cestnih barv pa na tam-
kajšnjem trgu zavzema 30-odstotni delež, je predstavil projekt nakupa tovarne
Aurora, vodja družbe Riko Janez Škrabec pa je izrazil zadovoljstvo z doseda-
njim poslovanjem ter omenil velike načrte in priložnosti, ki jih ponuja ta trg.

Svetovalec župana Harkova za ekonomske zadeve Igor Jaldin je spregovo-
ril o odličnih izkušnjah s slovenskimi podjetji. Harkovska regija, ki jo bo med
svojim obiskom oktobra v Ukrajini obiskala slovenska gospodarska delegacija,
je ena najbolj razvitih v Ukrajini in je sprejela poseben zakon o javno-zaseb-
nem partnerstvu. Pri predvidenih projektih izgradnje distribucije pitne vode
in predelave odpadnih voda, ravnanja z odpadki, modernizacije cevovodov in
izgradnje velike tržnice kmetijskih pridelkov vidi velike priložnosti za sodelo-
vanje s slovenskimi podjetji.

Predsednik Slovensko-ukrajinskega združenja poslovnežev Sandi Brezovnik
je poudaril, da so bili na ukrajinskem trgu od nekdaj najbolj uspešni veliki izvo-
zniki. Ti so se leta 2007 povezali v združenje, da bi na tak način lahko pomagali
slovenskim podjetjem, ki želijo sodelovati z Ukrajino. Udeležencem seminarja,
ki jih je uvodoma nagovoril novi veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Mikola Ki-
ričenko, so predstavniki SID - Prve kreditne zavarovalnice predstavili pomen
zavarovanja terjatev na tem trgu, direktor Centra za konkurenčnost pri GZS
Aleš Cantarutti pa jih je povabil, naj izkoristijo mrežo slovenskih gospodarskih
predstavništev v Ukrajini. (sta)

Evropska komisija je po tretjem, julijskem pregledu programa finančne pomoči
Irski ocenila, da je bil dosežen pomemben napredek na področjih fiskalne kon-
solidacije, krepitve domačega finančnega sektorja in strukturnih reform za
spodbujanje rasti. Letošnja fiskalna učinkovitost je bila doslej zadovoljiva in po
napovedih bo proračunski primanjkljaj v letu 2011 ostal krepko pod zgornjo
mejo, določeno v programu, ki znaša 10,5 odstotka bruto domačega proizvoda
(BDP), pravijo v komisiji. Komisija je pozdravila tudi namero irskih organov, da
pripravijo srednjeročni načrt fiskalne konsolidacije za obdobje 2012-2015, v kate-
rem bodo orisali načrtovane spremembe srednjeročne strategije za fiskalno pri-
lagajanje s ciljem znižanja primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2015. (sta)

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon.
= najboljša ponudba; v 000 € = prometv tisoč EUR; pL = promet v lotih; ŠP = št.
poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč
EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število
enot sklada

ALTA INDIA
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PRIMUS
ALTA TURKEY
ALTA USA
ALTA WATER
SENIOR

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD 1 Delniški
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
Perspektiva: BalkanStox
Perspektiva: EmergingStox
Perspektiva: EurAsiaStox
Perspektiva: ResourceStox
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva: WorldMix
Perspektiva: WorldStox
PSP Modra Linija

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends
Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect
Allianz RCM Oriental Income
Amundi Funds Bond Converging Europe
Amundi Funds Bond Euro Corporate
Amundi Funds Bond Euro Govies
Amundi Funds Bond Euro High Yield
Amundi Funds Bond Euro Inflation
Amundi Funds Bond Europe

Amundi Funds Bond Global
Amundi Funds Bond US Opportunistic Core Plus
Amundi Funds Equity Asia Pacific Ex Japan
Amundi Funds Equity Emerging Europe
Amundi Funds Equity Emerging World
Amundi Funds Equity Euroland Small Cap
Amundi Funds Equity Europe Restructuring
Amundi Funds Equity Europe Select
Amundi Funds Equity Euro Select
Amundi Funds Equity Global Alpha

Amundi Funds Equity Global Gold Mines
Amundi Funds Equity Global Luxury And Lifestyle
Amundi Funds Equity Global Resources

Amundi Funds Equity Greater China
Amundi Funds Equity Japan Target
Amundi Funds Equity Japan Value
Amundi Funds Equity Latin America
Amundi Funds Equity US Concentrated Core
Amundi Funds Equity US Growth
Amundi Funds Equity US Multi Strategies
Amundi Funds Equity US Relative Value
Amundi Funds Index Equity Euro
Amundi Funds Index Equity North America
Amundi Funds Index Equity Pacific

8.9.2011

8.9.2011
8.9.2011
8.9.2011
8.9.2011
8.9.2011
8.9.2011

8.9.2011

9.9.2011

8.9.2011

v %
13,50

12,92

12,40

-9,20

25,96

-3,09

-9,31

-8,67

1,44

-7,24

1,67

-3,78

11,94

18.17

-0,34

14,81

1,01

10,85

-7,37

14,38
W

22.18

11,22
W
-6,92

-6,84

11,48

25,22

-8,12

-6,05

-9,72

6,87
W
-5,61

10,14

-6,19

12,16

27,20

-2,11

-12,49
W
W
-18,08

-4,33

-14,82

0,10

-12,58

-12,75

-17,58

-10,17

-16,02

-15,18

-9,97

-0,74

-8,06

-11,22

-0,44
W

-11,64

-24,53

-17,99

-19,28

-9,63

1,98

-32,30

-15,45

-11,88

-20,62

-7,21

-2,21

-4,92

-12,45

-8,34

-14,38

-11,51

-12,01

-1,27

-12,93

-8,57

-8,24

-5,80

-27,48

-2,12

-10,76

-11,08

-3,11

-14,58

-5,68

-9,90

-4,50

-10,43

-16,53

-4,41

-9,45

-6,17

0,41

-20,29

-8,88

-6,91

-13,66

-9,08

-18,41

-18,14

-13,15

-7,91

-5,67

-11,02

-14,29

-6,50

-5,22

-3,80

-1,16

-6,48

-0,90

-2,18

-2,54

1,58

-9,25

-11,65

-7,65

-20,78

-12,57

-18,30

-9,48

1,00

-0,87

-9,22

-7,31

-14,54

-7,96

-8,22

v %

-38,84

-6,18

12,44

-33,84

-9,11

-18,52

-15,96

4,65

-18,41

9,12

-13,04

3,63

-58,67

8,75

-3,52

11,49

-16,32

-12,09

92,93

8,22

51,38

-35,24

-6,72

-30,44

-11,07

-9,66

-7,87

-0,40

15,38

-9,29

-17,09

-3,06

-41,73

15,37

-16,56

-29,98

7.81

-35,78

2,37

-29,26

-23,82

-34,83

-21,21

3,99

-8,34

-54,81

7,01

-42,29

23,51

6,89

-60,32

4,60

-4,98

-49,28

-4,67

-7,95

17,55

12,60

-20,26

0,74

-22,05

11,34

-21,40

7,41

-30,18

-15,88

-43,05

-0,34

-6,62

3,20

-20,29

-1,32

-16,23

-2,13

-27,97

-4,13

-4,30

-8,08

14,76

-65,40

-11,12

-2,48

3,77

-52,96

-7,81

-4,29

-22,66

-21,66

-32,50

-13,46

-19,43

-23,90

-1,98

-0,94

8,06

8,96

-2,35

-6,93

0,08

1,49

-16,89

-3,59

-31,93

-7,15

-45,29

-9,16

-6,74

4.82

2,93

-15,63

-29,90

Eurizon Manager Selection Fund - MS 70 7.9.2011 €
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 SAC 7.9.2011 €
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 SnC 7.9.2011 €

Franklin India Fund SAC 7.9.2011 €
Franklin India Fund SnC
Franklin Mutual European Fund SAC
Franklin Mutual European Fund SnC
Franklin Templeton Japan Fund SAC
Franklin Templeton Japan Fund SnC
Franklin U.S. Opportunities Fund SAC
Franklin U.S. Opportunities Fund - H1 SAC
Franklin U.S. Opportunities Fund SnC
Templeton Asian Growth Fund SAC
Templeton Asian Growth Fund - H1 SAC
Templeton Asian Growth Fund SnC
Templeton BRIC Fund SAC
Templeton BRIC Fund - H1 SAC
Templeton BRIC Fund SNC
Templeton Emerging Markets Fund SnC
Templeton Global Total Return Fund SAC
Templeton Global Total Return Fund - H1 SAC 7.9.2011 €
Templeton Global Total Return Fund - H1 SNC 7.9.2011 €

Legenda: * = zaustavitev vplačil in odkupov enot podsklada od 3. 8. 2011 do vključno
13, 8. 2011 zaradi preoblikovanja; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 =
pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka
redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so
navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena
VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Ljubljanska borza je trgovalni teden sklenila s padcem. Indeks
najpomembnejših podjetij SBI TOP se je v primerjavi s četrtkom
znižal za 4,33 točke oziroma 0,66 odstotka na 655,37 točke, med
blue chipi pa so se najbolj pocenile delnice Telekoma Slovenije.
Borzni posredniki so sklenili za 675.930 evrov poslov.

Med blue chipi so padec utrpele delnice Telekoma Slovenije
(108.280 evrov; -2,56 odstotka na 66,70 evra), Petrola (135.600
evrov; -1,76 odstotka na 167 evrov) in NKBM (11.140 evrov;
-0,93 odstotka na 5,30 evra).

Tečaji preostalih delnic v indeksu so ostali na četrtko-
vi ravni - tečaj delnic Gorenja, s katerimi je bilo sklenjenih
za 25.360 evrov prometa, je ostal pri 6,75 evra, Krke (274.520
evrov) pri 57 evrih in Mercatorja (28.770 evrov) pri 156 evrih.
Preostali delnici v prvi kotaciji pa sta ob sicer skromnem pro-
metu zabeležili rast: delnice Intereurope so se podražile za
14,13 odstotka na 1,85 odstotka, Luke Koper pa za 2,44 odstot-
ka na 10,50 evra.

V standardni kotaciji so se ob vidnejšem prometu podraži-
le delnice Zavarovalnice Triglav (11.320 evrov; +1,85 odstotka
na 13,50 evra), Žita (6980 evrov; +1,08 odstotka na 93 evrov) in
Aerodroma Ljubljana (7100 evrov; +0,79 odstotka na 14 evrov).
Pocenile pa so se delnice Pozavarovalnice Sava (-4,67 odstot-
ka na 6,10 evra), medtem ko je tečaj delnic Pivovarne Laško ob
11.420 evrov prometa ostal nespremenjen pri 12 evrih.

Med ostalimi so ob skromnem prometu rast zabeležile še
delnice Uniorja (+10 odstotkov na 11 evrov) in Save (+3,30 od-
stotka na 30,99 evra), Istrabenzove pa so se pocenile za 2,97
odstotka na 2,61 evra. (sta)

100,17

100,03

84,28

108,08

69,44

147,79

161,14

149.93

98,87

103,65

106,60

306,48

96,54

70,32

164,47

297,92

135,96

111,24

91,72

77.56

139,60

128,01

129,73

73,04

74,14

64.75

37,58

38,38

48,21

54,06

122,68

129,88

49.57

56.96

357,27

58,19

88.44

170,86

136,76

64.45

72,61

360.94

49,16

51.52

156,99

115,82

111,98

99.97

92,56

11,13

11,04

21.13

20.30

14,56

12.53

3,88

3,55

5,01

5,00

10,51

23,53

22.98

32,83

14,66

11,48

14,24

14,01

17.92

18,36

17.31

16.93

8,43

7,72

116,82

99.14

13,11

7,25

123,01

81,27

57.76

0,02

7,53

57.94

21,64

154,40

8,31

129,11

13,06

7,74

45,94

113,21

83,16

5,96

7,78

9,49

7,31

16,42

7,94

73,75

6,16

77,40

1,13

0,57

5.01

4,50

-24,35

12,30

20,45

17.52

4,61

1,43

-25,25

-8,21

14.34

10,60

6.52

2,57

-0,23

7.53

16,00

-2,78

-10,96

-13,51

-15,12

-26,65

-31,36

-38,99

2.71

-7,13

-5,38

-16,59

-16,37

-44,40

15,63

-3,42

-9,47

16,72

-9,25

4.02

-3,46

-3,56

7,29

0,57

7,92

12.96

10.97

1,95

-0,63

38,65

35,51

-10,18

-12,13

-17,80

-19,68

15,17

11,61

12.53

62.84

53,20

60.38

4,42

-3,53

2,89

19.85

55,69

51,74

49.35

52.39

-7,36

-9,39

-1,61

3,34

12,15

3.72

0,56

8,09

-49,34

-26,03

6,99

-10,99

-27,84

13,06

-3,48

-24,73

21,78

15,88

-14,95

123,88

13,65

-11,69

4,38

5,42

20,43

1,53

-6,44

17,80

-6,73

4,23

44,03

2,0 0,0

0,5 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

Z izpovedjo prič, edine
preživele Jerneje Rošer,
natakarice Anje Grum
in Mačkovega prijatelja
Aleša Kitka, se je včeraj
na celjskem okrožnem
sodišču nadaljevalo
sojenje Branku Mačku,
ki je oktobra 2009 pijan
povzročil prometno
nesrečo, v kateri so
umrli trije mladi ljudje

Z zaslišanjem Jerneje Rošer, edine
preživele usodnega trčenja 2. oktobra
2009, se je nadaljevalo zbiranje doka-
zov proti Branku Mačku, obtoženemu
kaznivega dejanja predrzne vožnje. Iz-
poved Rošerjeve je na dan ponovno
priklicala bolečino in solze na obrazih
staršev umrlih otrok, ki sodni proces
od njegovega začetka dalje spremljajo
v sodni dvorani. Sedaj 22-letna Rošer-
jeva se celotnega dogodka ne spomni.

Spomni se posameznih trenut-
kov s poti, ko so se vračali z Brnika
v Celje. Sedela je spredaj poleg svo-
jega fanta Petra Kračuna, prijateljici
Tjaša Koštomaj in Nataša Godec pa
sta sedeli na zadnjih sedežih avto-
mobila, je podoživljala vtise z absol-
ventskega izleta v Grčiji. Cesta je bila
mokra in zunaj je bila tema, pove.
Spomni se, da so vozili po prehite-
valnem pasu in trenutka, ko je za-
gledala luči nasproti vozečega vozila.
Spomin ponovno oživi na trenutke, ko
si je odprla varnostni pas in vstala ter
zaman klicala Petra, Tjašo in Natašo.
Začela je mahati in ustavljati moškega,
kateremu je nato povedala telefon-
sko številko svojega očeta. Maček in
edina preživela v nesreči še danes
slišita besede o tem, kako je zdravnik
v bolnišnici obtoženega vprašal, ali se
zaveda, da je ubil tri ljudi.

Rošerjeva se je v nesreči hudo
poškodovala. Utrpela je udarnino
levih pljuč in trebuha, odrgnino
levega lica, prelom spodnje čeljusti,
vdor zraka v prsno votlino in pretres
možganov. Po dveh letih na fizične

Zdravnik Tadej Battelini
meni, da je imel
Bor Nekrep presnovno
bolezen in da je okvara
centralnega živčevja
verjetno že nastala ob
sprejemu v mariborsko
bolnišnico

Dolgo pričakovano pričanje Tadeja
Battelinija, predstojnika kliničnega
oddelka za endokrinologijo, diabetes
in presnovne bolezni ljubljanske pe-
diatrične klinike, je na včerajšnjem
sojenju mariborskima zdravnikoma
Zlatki Kanič in Robertu Pogorev-
cu trajalo več kot tri ure. Spomnimo,
da sta se zdravnika na zatožni klopi
znašla zaradi očitka tožilstva, da sta
odgovorna za smrt dvanajstletnega
Bora Nekrepa. Deček je bil iz mari-
borske pediatrije 13. marca 2008 pre-
peljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je
po nekaj dneh umrl, zaradi poškodo-
vanih možganov kot posledice previ-
soke vrednosti amoniaka v telesu.

Battelini meni, da je imel fantič
zelo redko presnovno bolezen in da
bolečine spominjajo brazgotine,
medtem ko psihične rane in boleči
spomini ostajajo, pove. Pred letom
dni je od obtoženega Mačka prejela
pisno opravičilo, vendar nanj ni od-
govorila, na vprašanje pooblaščenca
oškodovanih, ali ji je Maček ponujal
odškodnino, pa je dejala, da ne.

Natakarica Anja Grum, ki je
Mačku in Kitku stregla pijačo v go-
stinskem lokalu v žalski industrijski
coni Arnovski gozd, je dejala, da se ni-
česar ne spomni v zvezi z njunim po-
pivanjem. Na opozorilo predsednice
senata Marjane Topolovec Dolinšek,
da je dolžna govoriti resnico in da je
njuno popivanje v gostinskem lokalu
vendarle pustilo tragične posledice, je
Grumova dejala, da sta spila najmanj
dve penini, da sta bila dobro razpo-
ložena in da nihče od njiju ni dajal
vidnih znakov pijanosti. Izpoved
Aleša Kitka se je na včerajšnjem za-
slišanju razlikovala od njegovih izjav
policistom novembra 2009. Takrat je
povedal, da sta z Mačkom spila štiri
steklenice penine, včeraj pa je zatrdil,
da sta zagotovo spila dve penini, mo-
rebiti tri. Z Mačkom sta se tistega dne
dobila v lokalu na Braslovškem jezeru,

je okvara centralnega živčevja glede
na podatke iz mariborske pediatri-
je verjetno nastala že ob sprejemu v
mariborsko bolnišnico. Tožilec Darko
Simonič je zahteval natančnejše po-
jasnilo, torej zakaj tako misli, in
prejel zdravnikov dogovor, da Boru
"ni na čelu pisalo, da ima presnovno
bolezen". Ko je tožilec vnovič spom-
nil, da je bila vrednost amoniaka pri
otroku na dan sprejema v mariborsko
bolnišnico ob polnoči 453 mikromo-
lov, je slednje tudi Battelini označil za
urgentno stanje, a hkrati pojasnil, da
se vedno ne konča slabo, če tega ne
zdravijo, da pa na kliniki, kjer dela,
raven amoniaka zbijajo zaradi var-
nosti. Je pa hkrati pojasnil, da če bi on
osebno vedel za tako visoko vsebnost
amoniaka ob polnoči, bi takoj odredil
prevoz v Ljubljano.

Zdravnik je spregovoril tudi o
sindromu Reye, k čemur ga je vz-
podbudila Nina Zidar Klemeničič,
odvetnica prvobootožene Kaničeve,
ki v svojem zagovoru vztraja, da je
pri otroku posumila na ta sindrom.
Glede tega je povedal, da če ni vedela
za vsebnost amoniaka, je zdravilo
pravilno, če bi pogledala v knjigo, pa
bi morala narediti to, kar so naredi-
skupaj odšla do Žalca in se vsak s
svojim avtomobilom odpravila do Ar-
novskega gozda, kjer je Maček Kitku
predlagal, da spijeta srebrno penino.
Dejal je še, da Mačku v jutranjih urah
ni ponujal prevoza na Polzelo, ker da
je Maček vztrajal, da se bo peljal sam,
prav tako ni z gotovostjo potrdil ne-
davne Mačkove izjave, da je, kadar je
pil, uporabljal taksi. Zavrgel je tudi na-
migovanja, da bi se stavila, ali si ob-
toženi upa pijan peljati po avtocesti,
po kateri naj bi se dotlej pogosto pre-
važal. Se pa spomni, da je Mačka, po
odhodu domov iz lokala, videl zavijati
na avtocesto. Sojenje se bo nadaljeva-
lo 23. septembra, ko bo senat zaslišal
vse tri voznike tovornjakov, ki so bili
priča nesreči, in izvedenca za raziska-
vo prometnih nezgod dr. Iztoka Ci-
glariča.

Maček je na obravnavi pred
tednom dni obžaloval nesrečo, v
kateri so umrli trije mladi Celjani,
staršem umrlih je izrekel sožalje. Dejal
je še, da je nesreča poleg staršev otrok
drastično spremenila tudi njegovo
življenje. Za povzročitev nesreče mu
grozi do dvanajst let zapora in odvzem
vozniškega dovoljenja.

li v Ljubljani. Pooblaščenec staršev
preminulega dečka Andrej Pitako,
ki prvoobtoženi ne verjame, da je
zdravila za sindromom Reye, je lju-
bljanskega zdravnika vprašal, kdaj je
prvič slišal za to varianto zdravljen-
ja pri Boru. "Kasneje," je dejal Battel-
ino, odgovora na dodatno Pitakovo
vprašanje, če morda po strokovnem
nadzoru, pa ni mogel dati. "Je bil v do-
kumentaciji o bolniku sindrom Reye
omenjen?" je vztrajal Pitako, rekoč,
da pri pregledu pisne dokumentaci-
je tega ni zasledil. Zdravnik je po-
brskal po svoji mapi, a iskanega v njej
ni našel.

Borov oče Matjaž Nekrep ne
bo nikoli pozabil, da se je s sinom
kritičnega dne še ob 16. uri pogov-
arjal. "Ob 22-ih mi je rekel lulat in šla
sva na stranišče," je pojasnjeval Bat-
telinu, a mu je zdravnik odgovoril, da
znaki možganske okvare niso nujno
takšni, da bi jih moral on kot oče opa-
ziti. Dečkova mati Tatjana Nekrep je
pripomnila, da je prepričana, da če bi
bil njen otrok v Mariboru deležen vsaj
četrtine takšnega odnosa, kot ga je bil
v Ljubljani, bi bil gotovo še živ. "Ne bi
imel samih petic v spričevalu, a bil bi
živ." (lev)

V Večeru 27. 8. 2011 je v članku z na-
slovom Ponoči morajo po bolnika
priti iz prestolnice na strani 11 novi-
narka zapisala, da je vodja takratnega
kolegija Dušanka Mičetic Turk prese-
netila s podatkom, da v mariborski
bolnišnici (sedaj UKC Maribor) nočni
prevozi niso sistemsko urejeni, kar
pomeni, da morajo po bolnika priti iz
prestolnice.

Pojasniti želimo, da navedbe niso
resnične. V UKC Maribor že vrsto let
poteka dobra praksa in tesno sode-
lovanje z reševalno službo Nujne
medicinske pomoči Zdravstvenega
doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru.

V tem smislu so urgentna reševalna
vozila na razpolago vedno, ko nas-
topi nujna indikacija za prevoz težko
poškodovanega ali obolelega bolnika
v UKC Ljubljana. OE Nujne medicinske
pomoči je organizirana in sestavljena
iz dveh urgentnih ekip z urgentnim
zdravnikom (Prehospitalna enota) in
dveh nujnih ekip brez zdravnika ter
še ekipe izključno za nujne prevoze.

Prav zaradi namigovanj, da v UKC
Maribor nekatere zadeve niso sistem-
sko urejene, je takratni strokovni
direktor UKC Maribor, v dopisu št.
112/205-9 z dne 30. 1. 2009, zaprosil
za pojasnilo predstojnika Nujne medi-
cinske pomoči Zdravstvenega doma
Adolfa Drolca glede možnosti prevo-
zov v Ljubljano. Kot izhaja iz prejetega
pisnega odgovora istega dne, je sode-
lovanje reševalne službe in Klinike
za pediatrijo UKC Maribor že vrsto
let zgledno. In v dogovoru navajajo,
da je tudi 12. in 13. marca 2008 bil
možen nujni prevoz obolelega otroka
iz Klinike za pediatrijo UKC Maribor
na Pediatrično kliniko v UKC Ljublja-
na, če bi bila ta zahteva postavljena.

Prav tako so bila tudi spornega dne
12. in 13. 3. 2008 v Centralni lekarni
UKC Maribor na razpolago vsa zdravi-
la, ki jih je naročil takratni predstojnik
Kliničnega oddelka za pediatrijo, kot
izhaja iz dopisa št. 101/08 z dne 2. 12.
2008, ki ga je posredoval predstojnik
Centralne lekarne.

V UKC Maribor obstaja tudi
možnost sklicevanja konziliarnih pos-
vetov, če zdravnik presodi, da je zaradi
zahtevnosti primera to potrebno. Ob-
stajala je tudi možnost posvetovanja s
Pediatrično kliniko Kliničnega centra
v Ljubljani.

Italijan umrl na avtocesti
pri Tepanjah

Na štajerski avtocesti, približno dva kilometra od počivališča Tepanje proti Slo-
venski Bistrici, se je včeraj popoldan zgodila huda prometna nesreča. V njej sta
bila udeležena tovornjak priklopnik z madžarskimi registrskimi oznakami in
osebni avtomobil iz Italije, katerega voznik je na kraju nezgode umrl.

Mariborski operativno-komunikacijski center je bil o nesreči obveščen ob
14.23, ko so na kraj odhiteli policisti, reševalci in gasilci. Po besedah Antona
Vinka iz mariborske policije je šofer madžarskega tovornjaka, ki je proti Mari-
boru peljal skrajno desno na voznem pasu za počasna vozila, od zadaj trčil v
osebni avtomobil Volkswagen Fox. Po včerajšnjih domnevah policije se je slednji
premikal zelo počasi ali celo stal na mestu. Šoferja povsem uničenega majhne-
ga volkswagna so iz vozila rešili gasilci, a mu zdravniška pomoč zaradi prehu-
dih poškodb življenja ni mogla rešiti. Madžarskega tovornjakarja bodo policisti
kazensko ovadili, je pojasnil Vinko. Zaradi prometne nesreče je bila avtocesta
na omenjenem odseku več ur zaprta, zato je nastal daljši zastoj, občasno pa so
zaradi varnosti zapirali predor Pletovarje. (lev)

Kriminalca zahtevata
vrednost svojih jaht nazaj

Da (pre)hitre odločitve, sploh če je govor o sodišču, za državo niso vedno nujno
ekonomične, sta se na mariborskem okrožnem sodišču odločila pokazati Ptuj-
čan Aleksander Vrbnjak in Mariborčan Zvonko Hajšek, katerih policijske kar-
toteke so sicer precej zajetne. Proti državi sta nedavno vložila odškodninsko
tožbo v skupni višini 352.000 evrov, ker je mariborska okrožna sodnica Tanja
Rot prižgala zeleno luč za prodajo njunih luksuznih jaht. Na dražbi sta bili
menda prodani le za petino cene. Spomnimo, da sta bila omenjena pred več
kot desetletjem obtožena pranja denarja, kasneje pa je tožilstvo zaradi poman-
jkanja dokazov, ko se je z jahtama vozil že novi lastnik, obtožbo zaradi tega ka-
znivega dejanja umaknilo. Zaradi pečanja z drogo pa sta se znašla v zaporu, in
sicer je bil Vrbnjak obsojen na dve leti, Hajšek pa na pol leta manj. Leta 2000 sta
se na zatožni klopi znašla s še enajstimi soobtoženimi ukvarjanja z mamilar-
skimi posli, štirim (tudi Vrbnjaku in Hajšku) pa je tožilstvo očitalo še kaznivo
dejanje pranja denarja, kar da sta imenovana zagrešila prav z nakupom jaht.

Sodišče je jahti Fairline targa 37 in fairline targa 43 zaseglo in ju zaradi pre-
visokih stroškov hrambe, kot že rečeno, prodalo na dražbi. Kupec naj bi bil le
eden, za luksuzni vozili pa mu ni bilo treba plačati nič več kot 92.248 evrov.
Iztrženo kupnino je sodišče oškodovancema kasneje sicer vrnilo, vendar je to
bilo zanju (pre)malo. Skupna razlika med kupnino in višino škode je po mnenju
njunih odvetnikov Viktorja Osima in Roka Gerloviča mnogo višja. Vrbnjak
tako toži za 91.000 evrov, medtem ko si bo Hajšek, ki je zdaj v priporu zaradi
znane zgodbe s športnimi stavami, državni proračun prizadeval oklestiti za
dobrih 261.000 evrov. Seveda državi obresti, ki so se nabrale v dobrem de-
setletju, ne bosta odpustila, kar v primeru njune zmage pomeni, da bi se vsota
lahko približala milijonu evrov. (lev)

V nedeljo, 4. septembra 2011, je bil v
dvorani Union šesti koncert Festivala
Maribor z nazivom Nauk za nesmr-
tnost. Pod vodstvom umetniškega
vodje Richarda Tognettija je igral
godalni orkester Festivala Maribor,
kot solisti so nastopili Dejan Lazic,
klavir, Matej Šarc, oboa, Milena
Lipovšek, flavta, Boštjan Lipovšek,
rog, Paolo Calligaris, fagot. Na
sporedu so bile te skladbe: W. A.
Mozart, Koncert za klavir št. 12 v
A-duru, op.4, K 414, W. A. Mozart,
Simfonija concertante v Es-duru, K
297b, Benjamin Britten, Variacije na
temo Franka Bridga op. 10, Igor
Stravinski, Muze iz baleta Apollon
musagete.

V Mozartovem koncertu za klavir je
blestel Dejan Lazic s svojim nepreko-
sljivim pianizmom. S prefinjeno
tonsko kulturo in dinamičnim
razponom, ki je našemu glasnemu
času skoraj neznan, je ustvaril
atmosfero oziroma zvočni svet, v
katerem lahko Mozartova glasba
polno zaživi. V ustvarjenih dinamič-
nih razmerjih so bili pianissimi
pritajeni in prozorni kot dih, pa
vendar dovolj intenzivni; vsak forte
je učinkoval neverjetno močno, in
vendar je ohranil duševno dimenzijo
in lepoto tona. Tako je bilo kljub vsej
jasnosti, eleganci, uravnoteženosti in

očarljivosti v igri tudi dovolj žara in
živosti. Kadar govorimo o stilni
zvestobi, nimamo v mislih zbira
zgodovinskih dejstev, temveč si
želimo, da bi skladba učinkovala živo
kot na dan nastanka. Umetniško
doživetje je navsezadnje odvisno od
živosti igre, in te živosti naši izvedbi
ni manjkalo. Edina pripomba, ki se
nam je pogosto prikradla med
poslušanjem, je ta, da je bilo premalo
svetlih tonov.

Koncertantna simfonija je dala
priložnost našim znanim solistom,
da so v izvedbi prikazali vrhunsko
znanje. Skladba je priložnostno delo
brez intenzivnosti in širine doživetja,
ki označujejo zrela Mozartova dela.
Zahteva pa virtuozno igro, muzikal-
nost, prilagodljivost in veliko mero
dobrega okusa. Orkester je pokazal
visoko izvajalsko kulturo, nismo pa
mogli spregledati nekaj razhajanj
oziroma nesoglasij v tempih, saj
konstantna upočasnitev variacij
tretjega stavka živahnemu učinku ni
bila v prid.

Benjamin Britten ni le med najpogo-
steje izvajanimi skladatelji 20.
stoletja, temveč je med vsemi
skladateljskimi figurami tega časa
najljubeznivejša. Nikoli ni pozabil na
družbeno funkcijo umetnosti; pisal
ni za prihodnost, temveč za seda-
njost, za izvajanje in poslušanje;
skratka, želel je "služiti soljudem in
njihovi različnosti", kot se je izrazil.
Zgodovina označuje njegovo tonsko
govorico kot zmerno moderno, v njej
pa skladatelj združuje izvirnost,

izostren čut za zvočne finese in
blesteče kompozicijsko znanje. Te
lastnosti se kažejo tudi v skladbi
našega sporeda. V njej variira lirsko
temo v desetih kontrastnih variaci-
jah, na primer italijansko arijo ob
dunajskem valčku, perpetuum
mobile ob žalni koračnici, ob koncu
pa kot prikaz briljantnega znanja
veličastno fugo. Izvedba je bila
neprekosljiva. Richard Tognetti se je
kot umetniški vodja razdajal v svoji
maniri: nebrzdan temperament,
virtuozno znanje, ustvarjalna
domišljija, občutek za trenutek,
odrski talent, karizma ... K temu
dodajte še bogastvo orkestralnega
zvena - ali bi si lahko želeli še kaj več?

Končati koncert s stavkom iz baleta
Apollon musagete Stravinskega, in to
po sočnem, prekipevajočem,
živahnem in barvitem Brittnu, je
rafinirana poteza. Kot Picassa tudi
Stravinskega ne bi mogli slogovno
označiti z določenim obdobjem
življenja in dela. V času, ko je
Stravinski pisal Apolona, je že veljal
za prvaka neoklasicizma. Rekli so, da
piše glasbo za šivalni stroj. Dejal je,
da je za jasno zgradbo skladbe, za
njeno kristalizacijo odločilno, da vse
dionizične elemente, ki spodbujajo
ustvarjalčevo ustvarjalno domišljijo,
na Apolonov ukaz pravočasno
ukrotimo in podvržemo zakonu.
Odkril je svojo ljubezen do medite-
ranske vedrine in klasične somerno-
sti. Izvedba Stravinskega je bila tako
fantastično dovršena, da smo začutili
ledeno hladen piš popolnosti.

Nastop v prvi dvorani za klasično
glasbo v Istanbulu - v koncertni dvo-
rani Kemala Resita Reya (KRR), zgraje-
ni 1989. leta, na elitni lokaciji mesta, v
okrožju Taksim, za zbor Carmina Slo-
venica ni bil le osvajanje novega prizo-
rišča evropske prestolnice kulture, kar
je bil Istanbul lani, in je že dvanajsta
EPK, kjer so se dekleta na čelu z diri-
gentko Karmino Šilec zadnja leta pred-
stavila. Prvi nastop od treh v Istanbulu
je bil predvsem zanimiv ustvarjalni
"spoprijem", možnost pimerjave z iz-
vrstnim madžarskim zborom Cante-
mus Pro Musica. Oba vodilna dekliška
zbora v evropskem in svetovnem
zbrovskem gibanju - po nagradah na
mednarodnih tekmovanjih pa tudi po
zaželenosti na svetovnih odrih, sta se
predstavila drug za drugim, vsak s ce-
lovečernim koncertom. Mogoče je bilo
zares od blizu, na nevtralnem terenu
22-milijonske prestolnice Evrope in
sveta, primerjati profesionalno moč,
odrsko poetiko, prezenco, zven, kako-
vost, prepričljivost obeh top korpusov.
Za občinstvo, v katerem so bili prete-
žno zborovski pevci in dirigenti iz vse
Turčije, je bil dogodek domala kultur-
ni šok, saj, kot je povedal Onur Isik,
programski koordinator koncertne
dvorane Kemal Resit Rey, tradicije ka-
kovostne umetnostne zahodne glasbe
v Turčiji skorajda ni oziroma so začeli
vabiti velike evropske orkestre in glas-
benike šele zadnjih dvajset let. Lastne
opere še nimajo, tudi filharmoničnega
orkestra še ne, obstaja zgolj duhovita
maketa lutkic v veži dvorane KRR, ki
je umeščena pod kip Kemala Atatürka.

Primerjava obeh vrhunskih
zborov pokaže zanimive, nepremo-
stjive razlike. Pro Musica pod vod-
stvom Denesa Szaba, ki sodi prav
tako kot Karmina Šilec med desete-
rico top zborovskih dirigentov ta čas
v svetu, so totalno nasprotje Carmi-
ni Slovenici, čeprav so si po kakovsti
izvedb zelo blizu. Tako intonančno
čistih, izpiljenih dekliških glasov, kar
velja za slovenski in madžarski zbor,
ni mogoče najti ta čas nikjer drugje,
pa vendar je pristop k odrski pred-
stavitvi, načinu prezentacije, pevska
tehnika, vse, kar v sodobnem zboro-
vstvu danes šteje in privlačuje, osu-
pljivo različno. Odlične Madžarke, na
čelu s šaljivim dirigentom, ki je tudi
na odru vseskozi malce šegav in ljud-
ski (med posameznimi točkami, pred
začetkom vsake pesmi na glas prosto
kramlja s pevkami), so odete v naro-
dne noše, v napihnjenih rokavčkih in
stoječe zvečine na praktikablih, pred-
stavljajo seveda najžlahtnejšo tradi-
cijo zborovstva v svoji deželi in širše.
Izvajajo pretežno madžarski klasični
repertoar za zbore - Zoltana Kodalyja,
Belo Bartoka in Miklosa Kocsarja, v
ljudskem etno slogu negujejo tradicijo
madžarske ljudske in umetne pesmi,
pa tudi sakralni repertor jim je blizu.
Nastop v koncertni dvorani KRR je
bil izvedbeno popoln, scensko pa za
današnje pojme precej zamrznjen v
nekem drugem času, ko so zbori bili
v nošah in striktno razporejeni togo
v tri vrste na praktikablih. Nekako
v osemdeseta bi lahko umestili ta
nastop, kot bi se vrnili časi Branka
Rajštra in zborovskih zletov v Celju.
Nastop Carmine Slovenice za Ma-
džarkami je bil resnično kot iz druge
galaksije, a slovenska dekleta so bila
enako vokalno močna, kakovostna,
ob tem pa so blestela tudi z odrskim
gibom, transformacijami, modulaci-
jami, se sprehajala po raznorodnem
repertoarju, variirala med etnom in
visoko klasiko, med napevi svetov-
nih religij, med ditirambom, Hilde-
gardo iz Bigna, "domačinko" Kassio,
inuitskimi napevi do Lebiča, brez ka-
terega seveda ne mine nobena turneja
CS. Dvorana je bila osupla, bliskali so
Iphoni in snemali.

Poziv JAK za promocijo avtorjev

Javna agencija za knjigo RS je na svoji spletni strani in v uradnem listu objavi-
la javni poziv za izbor kulturnih projektov na področjih promocije avtorjev in
slovenskih avtorskih del v tujini za leto 2011. Razpis je odprt do porabe raz-
položljivih sredstev oz. se zaključi najkasneje 10. oktobra, so sporočili z javne
agencije za knjigo.

Javni poziv obsega naslednja področja: mobilnost, namenjeno sofinanciranju
potnih stroškov posamičnih avtorjev; prevode v tuje jezike, namenjeno prevo-
dom knjižnih del slovenskih avtorjev v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja
za odrasle, otroke in mladino ter esejističnih in kritiških del s področja kulture
in humanističnih ved; vzorčne prevode, namenjeno lastnikom avtorskih pravic
izvirnih leposlovnih ter esejističnih del, izdanih v slovenskem jeziku, ki bodo
zagotovili prvi vzorčni prevod leposlovnega ali esejističnega dela v izbran tuj
jezik; promocijo slovenskih avtorjev v tujini, namenjeno slovenskim založni-
kom, ki bodo pripravili nove tujejezične kataloge posamičnih avtorjev lepo-
slovnih, esejističnih in humanističnih del, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku.

Vloge je potrebno predložiti na naslov: Javna agencija za knjigo RS, Tržaška
cesta 2, 1000 Ljubljana. Dokumentacija javnega poziva je na voljo na spletni
strani javne agencije za knjigo, zainteresirani jo lahko tudi dvignejo v glavni
pisarni agencije. (sta)

Cankarjev dom arhitekta
Ravnikarja v Ljubljani s
prenovljenim osrednjim
Prvim preddverjem v novo
sezono 2011/2012 tudi
v znamenju Evropske
prestolnice kulture

Hudo kri v strokovnih in medijskih
odzivih je že pred časom povzročalo
prenavljanje osrednjega, podzemnega
Prvega preddverja ljubljanskega Can-
karjevega doma (CD) zaradi menda ne
ustreznega spoštovanja izročila nje-
govega arhitekta Edvarda Ravnikar-
ja (1907-1993), z zdajšnjim končanjem
prenove in odprtjem preddverja pa bi
se po tamkajšnjih pričakovanjih lahko
to le ohladilo. In kot pravi generalni di-
rektor CD, Mitja Rotovnik, preddverje
že ob nastanku naj ne bi bilo na ravni
ostalih tamkajšnjih Ravnikarjevih
dosežkov, na primer velike Gallusove
dvorane, in niti ne na ravni za ustrezno
izpolnjevanje potreb občinstva.

Prenovljeno preddverje je po Rotov-
nikovih besedah veliko bolj (recimo,
trikrat več) zračno kot prej, z udobnej-
šimi oblazinjenimi sedeži in tudi iz-
boljšano požarno varnostjo. Nadalje naj
bi možnosti osvetljevanja umetniških
eksponatov, razstavljenih v njem, bile
bistveno boljše in ustreznejše prilago-
dljive. Sam Ravnikar pa naj bi ob izgra-
dnji CD, kot pojasnjuje Rotovnik, ki je
tesno sodeloval z njim med gradnjo, ne
bil zadovoljen z nekaterimi lastnimi
arhitekturnimi rešitvami, na primer
s ponekod preveč nizkim stropom. A
zato je zdaj v vhodnem delu preddverja
končno uresničena tedanja Ravnikarje-
va zamisel in želja, marmornata tla, ki
naj bi ob izgradnji ne bila uresničljiva
zaradi nezadostnih finančnih sredstev,
zadostujočih zgolj za tapisom, ta pa se
je skozi leta seveda utrudil.

Z odprtjem prenovljenega predd-
verja se CD, ki po poudarku Rotovnika
sicer opravlja in ponuja med drugim
vse kulturno-umetniške dejavnosti
razen snemanja filmov, podaja tudi v
novo delovno, kulturno-umetniško,
kongresno, razstavno, izobraževalno
idr. sezono 2011 / 2012. Med njenimi
vrhunci sta v središču pozornosti go-
stujoči glasbeno-gledališka oziroma
operna Vilinska kraljica (The Fairy
Queen) avtorja Henryja Purcella v iz-
vedbi zasedbe New London Consort (5.
decembra v Gallusovi dvorani) in no-
voletna predstava Nosi jih kot krono
(Wear It Like a Crown) švedskega Cir-
kusa Cirkoer (od 27. do 31. decembra v
srednji Linhartovi dvorani).

V središče pozornosti sta prav tako
uvrščeni domači uprizoritvi v Gal-
lusovi dvorani: gledališka predstava
Vampirji (Po Bramu Stokerju) režiserja
Diega de Bree v koprodukciji ljubljan-
ske Drame, CD in Evropske prestolni-
ce kulture (EPK) Maribor 2012 (od 19.
januarja do predvidoma najmanj 4. fe-
bruarja) ter opera Črne maske sklada-
telja Marija Kogoja in režiserja Janeza
Burgerja v koprodukciji ljubljanske in
mariborske Opere in baleta ter EPK
2012 (od 2. do 6. marca) z napoveda-
no premiero že 13. januarja v Maribo-
ru. Omeniti pa je treba vsaj še scenski
koncert Placebo (Komu potok solz ne
lije) avtorice in dirigentke Karmine
Šilec ter njene Carmine Slovenice in
sodelavcev (21. in 22. januarja v Lin-
hartovi dvorani) v koprodukciji Slo-
venske filharmonije in CD ter prav
tako EPK.

Nadaljuje se sodelovanje CD tudi
z nevladnimi organizacijami, s tem
da naj bi se nekatere od njih preseli-
le na sicer dobrodošla nova ljubljanska
prizorišča (recimo, kar zadeva sodob-
ni ples, v moščanski kulturni center
Španski borci). Medtem pa naj bi v
novi sezoni prostorske oziroma ter-
minske zmogljivosti CD bile že precej
zasedene tudi za prihodnje leto. A sicer
so v minuli sezoni zaznali zmanjšanje
obiska zelo približno za dva do štiri
odstotke, obenem pa že okoli 80-od-
stotno zasedenost zmogljivosti s kul-
turno-umetniškim programom.

Neposredni stroški posamezne sezone
znašajo ponavadi približno 3 milijone
400 tisoč evrov, od tega običajno za-
gotovi ministrstvo za kulturo (MzK)
milijon 400 tisoč, ostalo pa CD (od
sponzorjev, na tržišču ...). Vendar naj
bi po Rotovnikovih besedah pred za-
četkom sezone bilo zaradi določenega
"zatišja" na MzK še kar nekaj finanč-
nih nejasnosti.

V roke vzame svinčnik. Nariše
tri kroge, postavljene v stilu se-
maforja. Enega nad drugim.
Svojo pozornost preusmeri
na škatlo z vidno obrabljeni-
mi voščenkami. V njej poišče
zeleno, rumeno in rdečo. Škatlo
umakne, voščenke pa, ležeče na
listu papirja s semaforjem, poti-
sne na mojo polovico mize. "A
kaj delam s 'svojimi' upokojen-
kami? Tole," z očmi pomigne
psihologinja dr. Tilka Kren, ki
je po upokojitvi ohranila stik
s svojo strokovno dejavnostjo
v obliki prostovoljstva. Tako
vsako prvo sredo v mesecu vodi
skupinsko psihoanalizo udele-
ženk, ki se imenujejo Radove-
dne babice.

Krenova je nedvomno av-
tentična. Ne le, da je svojega
psa poimenovala Kani (znan-
stveno canis pomeni pes), prav
tako nosi predpasnik z napisom
"hotel babica", pa tudi svoje oči
je tisto popoldne zasenčila z
zeleno. "To je barva odprto-
sti," psihoanalizira mojo oseb-
nost, potem ko sem navpično
postavljene kroge z voščen-
kami povezala v rondo, v kar
me je prepričala, da bi poka-
zala svojo metodo psihoana-
lize. "Zelena pa je tudi barva
svobode. Sama sem politično
zelena že dvajset let. Sem otrok
narave. In verjamem, da je vse,
kar je naravno in sonaravno,
zdravo. Moja najvišja boginja je
mati zemlja. Tudi vrednote so
naravnega življenja in v ljudeh
se jih trudim občudovati in ne-
govati na razne načine."

Po izhodiščno-uvodnih psiho-
analitičnih skicah se s skupino
pogovarjajo naprej, pravi psi-
hologinja. "Govorimo o tem,
kaj so jim nekoč rekli njihovi
starši, kaj so kasneje naredile
same kot osvobojene odrasle
osebe." Je pri psihoanalizira-
nju starostne skupine, v katero
spadajo upokojenke, enako po-
membno, kaj so rekli njihovi
starši, kot recimo pri psihoa-
nalizi z mladostniki? Oziroma
konkretneje: je analiza odnosa
s starši v mladosti za upoko-
jence tako zelo pomembna kot
za mladostnike glede na to, da
so starostniki na neki točki ra-
zvoja svoje starše psihosocialno
prerasli (kar jih večina mlado-
stnikov še ni)? Dvakrat mama
in trikrat babica, kot se pono-
sno opiše, diplomatsko odvrne:
"Vsaka upokojenka analizi-
ra samo sebe. Tega ne počnem
jaz. Ponudim jim le možnost, da
povedo, kako je bilo v preteklo-
sti in kaj same čutijo kot mame.
Slednje je recimo popolnoma
drugačna življenjska vloga kot
tista, o kateri bi lahko govori-
li še ne starši." Pri prostovolj-
stvu ne dela po Freudu, temveč
uporablja humanistično gestalt
integrativno holistično psiho-
terapijo, obe pa se razlikujeta
predvsem v tem, "da je Freud
govoril o egu, superegu in idu,
kar je za sedanje čase preozko.
Za vsakega človeka ne veljajo le
tri barve, temveč šest".

"Prav tako se
sprašujemo,
koliko nam je
omogočeno,
da ima na stara
leta življe-
nje sploh svoj
smisel?"

"Pogosto ugotavljamo, da kot
mame vidimo, česa vse nismo
naredile prav in kako drugače
delajo enake stvari naši otroci.
Začnemo se spraševati, kje smo
ga polomile. Pa tudi kaj nam
danes ti revolucionarni mladi
ljudje sploh vračajo. Pri tem ne
moremo obiti dejstva, da so do
nas prijazni le še naši vnuki.
'Tastari' pa hočejo imeti svojo
hišo, svoj avto in tako rekoč
odidejo na drugi planet. Seveda
so kombinacije medgenera-
cijskih odnosov različne. Zato
vsaka radovedna babica anali-
zira svojo vlogo." Pa vendarle
je analiza otroštva za babice še
zmeraj izrednega pomena. "Kar
je otrok doživel prvih šest let, se
namreč zapiše v njegovo telo,
dušo in podzavest. Zato je av-
tomatsko prisotno v različnih
oblikah. Tudi kot strah za ge-
neracije in kot jeza na cel svet,
kaj si recimo dovoli politika."

"Gre za polnjenje prostega
časa," odvrne na vprašanje,
zakaj in ali sploh upokojen-
ke potrebujejo psihoterapijo.
"Ne hodimo tja, da bi se zdra-
vile, temveč da bi bile krea-
tivne. Pa vendar psihoterapijo
potrebuje vsaj ena tretjina po-
pulacije," je prepričana psiho-
loginja. In kako se upokojenke
spopadajo s kapitalistično idejo
o (ne le človeškem) staranju in
z njim povezano (ne)uporab-
no minljivostjo? "Danes govo-
rimo o mladini Yaris: young,
attractive, rich, intelligent and
successful (mladi, privlačni,
bogati, inteligentni in uspešni).
Taka mlada generacija je splo-
šni družbeni ideal. Prav zato
smo upokojenci ogroženi. Ta
je namreč za nas nedosegljiv."
Zato svoje možnosti delovanja
najdejo drugje. "Kot babice smo
na vrsti za obrambo vnukov, pa
tudi za strategije in sistem vre-
dnot. Starejši dobi človeka je
namreč dano, da raje osrečuje
in daje, kot prejema, kar nam
sugerirajo tudi pravljice, filmi
in druge oblike umetnosti." Pa
ni ravno to paradoks, glede na
to, da se želijo mladi praviloma
(ali vsaj do neke mere) osvobo-
diti vpliva in navezanosti na
svoje starše in ustvariti svojo
družino? Odvrne: "Sociologi in
statistiki ugotavljajo, da taiste
mlade družine neredko rešu-
jejo prav naše pokojnine, ki
so danes žal prepogosto edini
stalni vir brezposelnim mlaj-
šim generacijam." V upokojen-
ski skupini, kot pripoveduje,
vidijo starejše življenjsko ob-
dobje kot priložnost za branje
knjig in analiziranje zakoni-
tosti kulture. "Prav tako pa se
sprašujemo, koliko nam je omo-
gočeno, da ima na stara leta ži-
vljenje sploh svoj smisel? Babica
je lahko vzorec tudi staršem.
Njeno življenje in izkušnje
namreč karikirajo, kaj mlajše
generacije v življenju še čaka."

So upokojenci v sodobni družbi
ovrednoteni primerno ali se
čutijo potisnjene na rob? Svoje
gledanje opiše po sociološko:
"Vsak posameznik, ne glede
na starost, lahko doprinese do-
broto. Za to ima vsaka doba po-
dobne možnosti." Pri tem pa se
zaveda tudi (ne le) političnih
omejitev. "Na primer trojni vo-
lilni fiasko. Koliko smo uspeli?
Problem je, da so naše priložno-
sti omejene. In sugerirano nam
le, naj bomo raje tiho. Češ da
imamo zagotovljeno pokojni-
no. Ki je že tri leta enaka. Kljub
inflaciji. Tudi sama komaj pre-
živim, pa sem upokojeni doktor
znanosti."

Njeno skupino sestavljajo le
ženske. Nekaj moških upoko-
jencev je sicer nekoč pokaza-
lo zanimanje, a so si po obisku
radovednih babic premislili.
Zakaj? "Moški se praviloma ne
pogovarjajo o čustvih," razloži.
Pa jim tega skozi leta skupnega
življenja v partnerstvu upoko-
jene žen(s)ke vendarle niso vsaj
približno privzgojile? "Morda
so moški tozadevno napredo-
vali. A le za nekaj odstotkov. Še
zmeraj so ženske tiste, ki imajo
bistveno večjo pogovorno po-
trebo. To je njihova domena, saj
je naravna funkcija žensk čisto
drugačna. Kar je plod patrira-
halne kulture."

Kako pa je s pogledom upo-
kojenk na zdravstveni sistem?
"Večina zdravstvu zaupa. Ne-
katere celo preveč. Veliko se
pogovarjamo tudi o zdravilih
in o vprašanju, ali je medicina
resnično poklicana v to, da bi
morala vsako bolezen ozdra-

Najprej razčistite sami s
seboj, kaj bi sploh radi od
življenja, šele nato se lotite
spreminjanja svojega sveta.
BIK

Če hočete soditi drugim, bo
treba najprej pomesti pred
svojim pragom. Nekaj za-
pletov v denarnih zadevah.
DVOJČKA

Čeprav mislite, da ste
že zlezli na zeleno vejo,
kanček previdnosti ne bo
odveč, saj vam bo nekdo še
kako nevoščljiv.
RAK

Ker ne boste imeli dlake na
jeziku, se boste morali pred
nekom zagovarjati; posku-
site se tu in tam malo obrz-
dati.
LEV

Zapluli boste v mirnejše
vode in tako je tudi prav.
Pustite, da včasih kdo drug
kaj opravi namesto vas.
DEVICA

Čas bi bil, da se vaša čustva
malo ohladijo. Predah izko-
ristite za razmislek o tem,
kaj vse ste zakuhali sami.
TEHTNICA

Včasih vas pri dvigovanju
lastne cene zanese malce
predaleč, potem pa se
čudite, ko dobite vse vrnje-
no z obrestmi.
ŠKORPIJON

Ni nujno, da vselej pove-
ste na glas, kaj mislite. Radi
vas imajo, a preostre besede
prinesejo tudi sitnosti.
STRELEC

Če boste tu in tam pri-
pravljeni priznati svoje
napake, vas bodo imeli pri-
jatelji še raje. Hvalospevi
niso preveč simpatični.
KOZOROG

Če se boste spustili v prepir,
lahko izrečete nekaj preostrih
besed, zaradi katerih vam bo
kasneje upravičeno žal.

V zasebnem življenju lahko
nastane neljubi zaplet, ki ga
ne boste zakrivili sami, a
bo vseeno padlo po vas.

Preveč časa in energije
boste namenjali delu zunaj
doma. Treba bo najti pravo
mero, da bo doma lepše.

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Aakjaer, Ljapina, tur, roj, Goran, KI, Novkovic,
eneada, Dževad, INSA, rit, aplavz, ovula, Rodin, zadolje, Ila, glavkom, JAR.

Julijska zmaga Gregorja
Gazvode Ptujčanom
priskrbela še dve dirki
na Kitajskem

Po kalvariji s prestavitvijo leta iz Bu-
dimpešte, odpovedjo v Benetkah,
polno zasedenostjo v Ljubljani in "ba-
rantanjem" za doplačilo koles v Gradcu
so ptujski kolesarji z dnevom zamude
v torek vendarle odpotovali in v četr-
tek zjutraj pristali na Kitajskem, kjer
bodo danes začeli nastopati na Dirki
po Kitajski (1. kategorija). Včeraj so
dobili še zadnje kolo, ki se je izgubilo
nekje "v zraku", popoldne pa že vozili
5,6 kilometra dolg prolog v kraju Xian,
provinci Shanxi. Najboljši je bil Gregor
Gazvoda na 17. mestu, toda kronome-
ter ob koncu ne bo igral vloge, bil je
zgolj promocijskega značaja.

Ptujska zasedba, ki se bo drevi v ka-
ravani podala na 129 kilometrov dolgo
etapo v Xianu, nastopa okrnjena brez
Roberta Vrečerja - Celjan nastopa za
reprezentanco, in Mateja Marina, ki
se je poškodoval ob padcu v Vojvodi-
ni tik pred odhodom. Kitajska javnost
jih ima za favorite, saj je Gazvoda julija
slavil na eni največjih dirk v državi,
Tour de Quinghai Lake. Ob njem so v
ekipi Jure Golčer, Luka Rakuša, Dejan
Bajt in Boštjan Rezman. "Že v startu
smo hendikepirani, saj imamo enega
kolesarja manj od konkurence. Na
dolgi dirki to pomeni ogromno. A se
bodo fantje potrudili, druge izbire

Pred jutrišnjo dirko formule ena jutri
v Monzi (start ob 14. uri) je vodja Fer-
rarija Stefaano Domenicali sicer pri-
znal, da je letošnja sezona za Ferrari
slaba, a da so ustvarili strukture, ki
jih bodo že naslednje leto popeljale
na vrh in nadaljevale ero uspešnih
Ferrarijevih sezon. Vodja ekipe Red
Bulla Christian Horner, ki zadnji dve
sezoni obvladuje formulo ena, se je na
napoved konkurence odzval le z na-
smeškom. Včeraj je Horner podaljšal
sodelovanje z Renaultom, ki bo še pet
let dobavljal motorje, in napovedal,
da bodo naredili vse, da bodo tudi v
prihodnjih letih ostali na vrhu.

"Govorjenje v tri dni," je Christi-
an Horner odgovoril Ferrariju. "V
formuli ena si tako dober, kot si bil
na zadnji dirki, tam pa smo zmaga-
li. Ničesar ne moreš vzeti za samou-
mevno," je še dejal Horner in hkrati
priznal, da jim manjkata zgodovina
in lesk Ferrarija: "Seveda nimamo za
seboj tako uspešne preteklosti kot
Ferrari. Naše moštvo ustvarja šele
šest let in pol in zato je pomembno,

Nogomet - pari 8. kroga v I. SNL, danes ob 19. uri: Rudar - Hit Gorica; ob 20. uri:
Maribor - CM Celje, Domžale - Nafta; nedelja ob 15. uri: Mura - Olimpija; ob 16.
uri: Triglav - Luka Koper; pari 5. kroga v II. SNL, danes ob 16. uri: Šampion Celje

- Dravinja Kostroj, Bravo Interblock - Garmin Šenčur; jutri ob 16. uri: Kalcer
Radomlje - Šmartno, Aluminij - Krško, Bela krajina - Roltek Dob; pari 4. kroga
v III. SNL - vzhod, danes ob 16. uri: Tehnostroj Veržej - Grad, Aha Emmi Bistri-
ca - Rakičan, Koroška Dravograd - Malečnik, Zreče - Odranci, Paloma - Čarda,
Kovinar Štore - Stojnci; jutri ob 16. uri: Tromejnik G-Kalamar - Zavrč; pari 4.
kroga v štajerski ligi, danes ob 16. uri: Šmarje pri Jelšah - Boč, Šoštanj - Marles
hiše, Koroške gradnje - Tezno, Peca - Pohorje, Tehnotim Pesnica - Drava; jutri ob
16. uri: Carrera optyl Ormož - MU Šentjur, Podvinc Betonarna Kuhar - Krško B.
Rokomet - pari 1. kroga v I. SRL, danes ob 19. uri: Cimos - Maribor Branik, Trimo

- Krško, Ribnica Riko hiše - Izola Istrabenz plini; ob 20. uri: Loka - Pivovarna
Laško; jutri ob 18. uri: Krka - Jeruzalem Ormož.

Hokej na ledu - liga Ebel, 2. krog, nedelja, ob 17.30: Tilia Olimpija - Gradec, Acroni
Jesenice - KAC.

Veslanje: sobota, Bresternica, od 11. ure dalje, 33. mednarodna regata.
Motokros - v nedeljo v Škednju sedma dirka za pokalno prvenstvo Slovenije; fi-
nalna vožnja MX open/125 R1 ob 17. uri.

nimajo. Konkurenca nas zagotovo
dobro pozna, zelo bomo morali biti po-
zorni in veliko delati. Žal imamo skro-
men pogon, pravih rezerv ni veliko. A
kaj ko so Kitajci znoreli, hočejo zmago-
valce. In če plačajo vse stroške, ni nič
spornega. Treba je iti in pokazati čim
več," je povedal direktor Kolesarske-
ga kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik.

Dirka po Kitajski ima devet etap,
kolesarji bodo prevozili 1200 kilo-
metrov. Najdaljša, 4. etapa Mianyang-
Suining je dolga kar 214,6 kilometra.
Karavana se bo na prosta dneva dva-
krat selila. Zaključek bo 20. septem-
bra v milijonski metropoli Tianjin na
severu države. Toda za "perutninarje"
kitajske avanture še ne bo konec, ok-
tobra se bodo vrnili. Ne sicer na dirko
WorldTour po Pekingu, ki bo letos na
sporedu prvič, a vendar druge najviš-
je (HC) kategorije - Tour of Hainan (11.-
19. oktober).

da se osredotočamo na trenutne do-
sežke in ne na zgodovino. Zato bi bilo
arogantno, če bi govorili, da bomo do-
minantni tudi v prihodnosti. Doslej
smo zmagali na 22 dirkah, osvojili 32
najboljših startnih mest ter dirkaški
in konstruktorski naslov svetovne-
ga prvaka. Menim, da smo si s tem že
priborili spoštovanje med moštvi." V
pogovoru v Monzi je Horner besede
namenil tudi skrivnosti uspeha: "Za
uspeh moraš narediti domačo nalogo
na vsakem najmanjšem področju.
Mnogi menijo, da je naša moč v geni-
alnem konstruktorju Adrianu Newe-
yju. A ni tako. Adrian je bil pet let pri
McLarnu in ni osvojil naslova sve-
tovnega prvaka. V formuli je kot pri
nogometu. Tudi tam lahko imaš naj-
boljšega napadalca, a nisi uspešen. Po-
membna je ekipa, ne posameznik."

Dirkači so včeraj v Monzi opravili
dva prosta treninga. Dopoldne je bil
najhitrejši Lewis Hamilton, popoldne
je bil najuspešnejši svetovni prvak Se-
bastian Vettel, ki je na tem dirkališču
prvič v karieri zmagal pred tremi leti,
nato pa mu ni več uspelo stopiti na
oder za zmagovalce.

Po četrtkovi kazni, ki jo je disciplin-
ski sodnik Nogometne zveze Slove-
nije Simon Jeglič izrekel akterjema
dvoboja Olimpija - Maribor, se postavi
vprašanje, kdo je bil gostitelj tekme v
Stožicah. Mariboru 2800 evrov kazni,
Olimpiji pa skromnih 600. Resda skozi
zgodovino viole s svojimi dejanji
pridno polnijo blagajno zveze oziro-
ma skrbijo za nenehen pretok sredstev
iz kluba v zvezo. S tem omogočajo de-
lovanje organov zveze, v času krize je
vsak evro dobrodošel. Morda bo Mari-
bor, ki se je uvrstil v evropsko ligo, to
jesen še bolj pod drobnogledom disci-
plinske komisije. Tako NZS lahko po-
sredno črpa evropska sredstva, ki jih
je Maribor pridobil na evropskih igri-
ščih. "Zavezniki" pri tem bodo viole.

Toda krivec za nerede v Stožicah je
organizator, ker ni poskrbel za ustre-
zne ukrepe. Starše, ki so prišli z otroki,
je bilo strah, za nameček jih je predse-
dnik NK Maribor Drago Cotar v garaži
stadiona "fasal". V klubu včeraj niso
hoteli komentirati odločitve, ampak
so imeli veliko dela s pripravo na da-
našnjo tekmo državnega prvenstva,
ko se bodo ob 20. uri v Ljudskem vrtu
pomerili s CM Celjem, in na četrtko-
vo gostovanje v Belgiji, ko bodo igrali
prvo tekmo evropske lige. "Pred Bru-
ggeem ne bomo ničesar skrivali. Kader
je zelo širok in imamo možnost menja-
ti. Zoran Lesjak se je odlično vključil v
moštvo," razlaga trener Darko Mila-
nič. Kljub težavam Agima Ibraimija je
pomembno, da ima v kadru vse igral-
ce konice napada. Etien Velikonja spet
vadi na vso moč, Robert Beric pa naj ne
bi čutil posledic zadnjih udejstvovanj.
Tudi Marcos Tavres je popolnoma pri-
pravljen. Milanič pravi, da bo do prve
tekme evropske lige z Bruggeem dovolj
časa za pripravo. Bolj ga skrbi vrnitev iz
Belgije, saj bodo vso noč potovali, ob
koncu tedna pa jih čaka nova preizku-
šnja v državnem prvenstvu.

Osmi krog ponuja nekaj zanimi-
vih tekem. Jutri bo v Murski Soboti
spet veliki dogodek. Ob 15. uri bo

Na teniškem odprtem prvenstvu ZDA
sta znana dva polfinalista, to sta šte-
vilka ena moškega tenisa Srb Novak
Dokovic in Švicar Roger Federer. Do-
kovic si je napredovanje priigral proti
rojaku in velikemu prijatelju Janku
Tipsarevicu, ki je dvoboj v tretjem
nizu zaradi poškodbe predal, poškodo-
val si je stegensko mišico. Prvi igralec
sveta bo zaigral v šestem zaporednem
polfinalu turnirjev za grand slam, v
letu 2011 pa ima na svojem računu 62
zmag in le dva poraza. Zaradi dežja, ki
je motil teniške dvoboje v tem tednu,
so se predstavniki Ameriške teniške
zveze odločili, da bodo turnir v Flu-

Ko je Jaka Lakovič stopil pred novi-
narje, se je ograja, ki ločuje igralce od
sedme sile, skoraj podrla. Takšen pri-
tisk je bil. Zakaj nam Grki tako zelo
ne ležijo? Zakaj Slovenija ni izkoristi-
la psihološke prednosti? Zakaj, zakaj,
zakaj? "Grki so si zmago enostavno
bolj zaslužili," je priznal kapetan La-
kovič in dodal, da se tudi "eno samo
lovljenje" pač ni uspešno končalo.

Toda že selektor Božidar Maljkovic
je naš(t)el bolj konkretne razloge. "Za
tri smo metali obupno. Devet skokov
so si Grki izborili v napadu in tako ne-
posredno dosegli 17 točk. Kriminalno
smo metali tudi proste mete, zgrešili
smo jih deset. V zgodovino se prihaja
s prostimi meti, tja pridejo tisti, ki jih
od 24 zadenejo 23. Če jih zgrešiš deset
..." Selektor igralcem pri porazu ni imel
česa zameriti, saj, kot rad poudarja,
v tej postavi igrajo večinoma prvič
skupaj. "Nekateri so še zelo mladi. Tri
dni odmora? Tej ekipi to ne ustreza, pa
saj to ni prvič, se je dogajalo že prej, da
igralci ne reagirajo dobro na premor.
Poglejte, treningi so prekratki, igral-
ci so vajeni dveh ur, mi pa imamo na
voljo le po 45 minut."

Zakaj ob koncu, ko so Grki prihaja-
li do usodnih metov za tri točke (dva-
krat Zisis in enkrat Fotsis), niso storili
kakšnega prekrška več, skušali preki-
niti zdaj že tretjega zaporednega gr-
škega naleta? "Saj smo igralcem rekli,
da imamo še dva majhna prekrška.
Dejali smo jim to, jaz in oba asistenta,
ampak tega niso storili. Vstal sem, go-
voril, naj ga storijo, a takšna je pač ta
igra." Ni spregledal niti dejstva, da je
Slovenija izgubila z oslabljeno Grčijo,
še manj pa to, da so tudi Grki postavili
pričakovano cono in jo tako prisilili,
da je zaman metala z razdalje.

Slovensko izbrano vrsto po drugem
zaporednem porazu v Litvi danes po-
poldan čaka drugi obračun v skupi-
ni F z Makedonijo, ki je po zmagi nad
Gruzijo že uvrščena v četrtfinale. "Nič
slabša ni od Grčije. Pričakujem težko
tekmo, imajo izkušnje in McCalebba,"
je izjavil Maljkovic.

Kako se lotiti razigranega branil-
ca Boa McCalebba, novega makedon-
skega junaka? "Neugoden tip igralca
je, ampak seveda se ga da zaustavi-
ti," nam je včeraj povedal Rašo Neste-
rovic. Težko mu je bilo, ko je zdaj že
drugo zaporedno napeto tekmo spre-
mljal s klopi. "Nič ne moreš, sediš, tre-
petaš, upaš in se sekiraš." Strinja se z
oceno, da ima Slovenija eno najboljših
obramb in enega najslabših napadov.
"Ampak to velja le delno, kajti naša re-
prezentanca še ni pokazala vsega, kar
zna. In to je najbrž še naša največja

Zaradi vztrajne conske postavitve,
ki jo nasprotniki postavljajo, je Slo-
venija za tri točke poskusila kar
150-krat, kar jo skupaj z Makedoni-
jo uvršča na drugo mesto (prva je
BiH, ki je v petih tekmah vrgla še
en met več). Izkoristek je po drugi
strani najslabši, Slovenija je povsem
na dnu 24 reprezentanc, saj je od
150 poskusov zadela zgolj 39 metov
(26 odstotkov). Največ so jih zadeli
Jaka Lakovič (12-37), Erazem Lorbek
(8-21) in Sašo Ožbolt (7-29).

prednost, rezerva. Včasih smo se borili
in borili za četrtfinale, potem pa tam
nismo več pokazali vsega, kar zmore-
mo. Upam, da bo letos drugače."

Imeti možnost izbire ni nujno vedno pozitivno. Recimo pri javnem
prevozu. Slovenija izbire v, recimo, mestnem potniškem prometu ne pozna:
imamo zgolj mestne avtobuse in zdravo. Zato se malo iščemo, ko pridemo v
tuja, večja mesta, ki poleg avtobusov nudijo še trolejbuse, tramvaje in/ali
podzemno železnico. No, Vilna ima zgolj prve, a zato toliko bolj prilagojeno
in razvejano mrežo linij. Vsaka postaja je skrbno in na zanimiv način
opremljena z voznim redom posameznih linij. Vozni red namreč ni pribit
na steklo postajališča, temveč ga najdete na drogu pri postaji. V obliki
kolobarja. Ki ga sučete tako dolgo, dokler pač ne najdete linije, ki jo iščete.

In sem sukal. In sukal. In sukal. Iskal vozni red za avtobus številka 53, ki
pelje mimo dvorane v center mesta. Ni ga bilo, čeprav bi morala, po
voznem redu, do polnoči priti vsaj še dva. Nič. Vozni redi so bolj ali manj le
za okras. "Stotis? Center?" sem le zaustavil enega od številnih avtobusov in
vprašal šoferja, kod in kam. Vsi so namreč šli v isto smer, brez številke, le z
nekim napisom, na katerem je edina kolikor toliko prepoznavna beseda
spominjala na našo besedo za park. Skočil sem gor, vprašal za center, a se je
voznik že držal za glavo. "Ne, ne, center - ne!" In sem izstopil po vsega eni
postaji in na drugi strani ceste po čisti sreči le naletel na pravi avtobus. Že
sem preluknjal svojo vozovnico za dva litasa (tukaj se jih luknja in ne
"štempla"), ko je voznik začel kriliti z rokami. "Tri litas, tri, tri, tri!" je
ponavljal. Nočna linija je dražja (en evro).

Sprva sva drvela kot zmešana. On in jaz. Da, edini potnik sem bil na nočni
liniji 103. Nekje na polovici poti, še vedno na drugi strani reke Vilnia, je
šofer naenkrat upočasnil. V prvo prestavo je dal. In sva šla po polžje. Stala
na postajah, kjer ni bilo nikogar. In nikogar, ki bi izstopil. Ustavila sva se
na skorajda vsaki postaji. In tam počakala minuto. Ter nato po polžje
naprej. Do naslednje. In naslednje. In naslednje. Porabila sva 25 minut,
čeprav bi na končni postaji lahko bila že zdavnaj, vsaj dobrih deset minut
prej. Šoferji se očitno morajo držati voznega reda. In izrazite litovske
pedantnosti. Pa tudi če prevažajo le sami sebe. Ali največ enega potnika.

"Kakšni fenomenalni občutki!"
Smejal se je Vlado Ilievski. Kaj se ne
bi, slovenskim novinarjem je vsega
pet, šest minut po zgodovinski zmagi
Makedonije nad Gruzijo (65:63) raz-
lagal, kako je že biti uvrščen v četr-
tfinale. Kot prvi v skupini F. In to na
dan, ko je Makedonija slavila dvajse-
to obletnico osamosvojitve. Razlog
za rajanje jim je dal Bo McCalebb (27
točk), ko je vzel tekmo v svoje roke
in s solo akcijo praktično sam prema-
gal Gruzijo. Na tisoče in tisoče Make-
doncev je tako slavilo prvo uvrstitev
v četrtfinale ob novem enajstmetr-
skem kipu Junak na konju v središču
Skopja.

Po Hrvaški, Grčiji, Finski ter Bosni
in Hercegovini je - ob porazu s Črno
goro v prvem krogu - padla še Gruzi-
ja, Ilievski pa zagotavlja, da se zgolj z
eno zmago v drugem delu že ne bodo
zadovoljili, čeprav Makedonijo danes
še čaka obračun s Slovenijo, v ponede-
ljek pa z Rusijo. "Moramo ciljati najviš-
je, za to generacijo je to morda zadnja
priložnost. Seveda smo svoje cilje z
uvrstitvijo v četrtfinale že dosegli,"
je povedal 31-letni nekdanji igralec
Union Olimpije, ki bo kariero nadalje-
val pri turškem Anadolu Efesu. Pravi,
da ni utrujen, čeprav igra 37,3 minute
na tekmo.

"Najprej smo bili presenečenje, toda zdaj,
ko primerjam našo ekipo z drugimi v
skupini F, mislim, da smo vsaj enako-
vredni. Če igramo na najvišjem nivoju,
potem je vzdušje dobro na parketu in
zunaj njega. In to je najbrž naša največja
prednost - sproščenost. Neverjetno, res."

"Tri tisoč evrov smo dobili doslej, če
pridemo med šest najboljših, če bomo
torej konkurirali za olimpijske igre,
pa jih dobimo še pet tisoč zraven. Kar
je morda majhen znesek za večino
evropskih klubov, toda tudi to je lepa
pozornost, ki seveda da dodatno moti-
vacijo. Seveda zdaj prihaja z uspehom
tudi pritisk, dodatna želja."

Veliko se govori o vaši nenavadni
igri, skupaj z McCalebbom (183 cen-
timetrov) sta namreč nizka branilca,
igra pa sloni na obeh.

"Čudna igra, res je. Nepredvidljivi smo,
igramo atipično košarko z dvema or-
ganizatorjema igre. Če jaz igram bolj
umirjeno, pa zato McCaleb igra tako,
da ga nihče ne more zaustaviti. Ko
smo se dogovarjali za zadnji napad,
za zmago proti Gruziji, ni bilo nobene
dileme. Naj kar on vzame žogo, tako
smo se takoj odločili."

Vlado Ilievski (desno) o svoji Makedoniji:
"Nepredvidljivi smo, igramo atipično
košarko." (Reuters)

"Če bo Slovenija prišla nad nas s pora-
zom (intervju je bil opravljen pred po-
razom Slovenije z Grčijo, op. p.), potem
bo izjemno motivirana. Vsi so nevarni,
ampak če zaustavimo Erazma Lorbka,
bomo naredili ogromno. Slovenija ima
tudi dobro rotacijo in večji kader od
nas."

"Smo, smo, edino toliko reprezentanc
je na kupu, da bi hitro s kom lahko po-
klepetal, zato se v glavnem zadržuje-
mo v sobah. Časa za pogovor, tudi z
igralci Union Olimpije, bo še več kot
dovolj."

Hitro je včerajšnji popoldanski derbi
skupine E med Španijo in Srbijo
(84:59) postal formalnost. Španci so že
v prvem polčasu pobegnili Srbom, in
sicer tako, da so ustavili tokrat povsem
neprepoznavnega Miloša Teodosica (6
točk), gledalci pa so že pred koncem
obračuna za Paujem Gasolom (26 točk,
8 skokov) vpili "MVP!" (najkoristnejši
igralec, op. a.). V napol ekshibicijski
tekmi sta se razigrala še Marc Gasol
(20 točk, 10 skokov) in Juan Carlos Na-
varro (14 točk).

"Čeprav nismo zadevali dobro za tri
točke (5-17), smo metali pametno, ko je
bilo treba. Pokazali smo, da smo korak
pred ostalimi, zdaj že razmišljamo o če-
trtfinalu," je bil z igro zadovoljen špan-
ski selektor Sergio Scariolo, medtem
ko je srbski selektor Dušan Ivkovic
novinarjem povedal tisto, kar je svojim
igralcem v drugem polčasu. "Kako je
možno, da Španci, evropski prvaki, z
NBA-zvezdniki, spoštujejo bolj nas kot
mi njih?" se je vprašal Ivkovic. Španci
so se po zmagi nad Nemci in Srbi že
uvrstili četrtfinale, medtem ko srbsko
izbrano vrsto jutri čaka odločilni obra-
čun s Turki, ki so jih lani boleče izloči-
li v dramatičnem polfinalu svetovnega
prvenstva (82:83). "Proti Turčiji bomo
morali pokazati res vse, kar znamo. Za
take tekme smo se pripravljali," je na-
povedal Stefan Markovic. (jl)

Rezultati 4. kroga: Nemčija - Turčija 68:77,
Turčija - Francija 64:68, Srbija - Litva 90:100;
Španija - Srbija 84:59, Nemčija - Turčija
73:67, Litva - Francija (sinoči); jutri: Srbija -
Turčija, Francija - Španija, Litva - Nemčija.

Dolgih deset let slovenska moška re-
prezentanca čaka na prvo zmago na
evropskem prvenstvu. Prvenstva v
Češki, Rusiji in Turčiji so končali s
samimi porazi, zdaj so odločeni, da
ta črni niz prekinejo. Prva ura resni-
ce naše odbojkarje čaka že danes, ko
se bodo v mestni dvorani na Dunaju
pomerili z domačo izbrano vrsto.

Avstrijci letos prvič sodelujejo na
EP. Prvič so v tej sezoni zaigrali tudi
v evropski ligi in ob osmih porazih
vknjižili zmagi proti Nizozemski in
Grčiji, dobro so se upirali tudi Špan-
cem. Čeprav v ekipi nimajo igral-
cev zvenečih imen, bi to moral biti
dovolj dober opomin našim odboj-
karjem. "Gre za resno ekipo in večle-
tni projekt, podprt s strani avstrijske
države. Pokazali so, da lahko igrajo
dobro. Moštvo ima germansko disci-
plino. Ob tem so prve tekme vedno
težke. Verjetno je tudi interes do-
mačinov in Evropske odbojkarske
zveze, da ostanejo čim dlje v tekmo-
vanju. Pomembneje od taktiki bo to,
da odigramo mirni. Nekje na spo-
dnjem nivoju našega optimuma. To
in zmaga bi nam vlilo samozaupanje
za naslednje tekme. Naš cilj je drugi
krog. Fantje morajo odigrati borbeno,
kot so doslej. Rad bi, da se zdaj osre-
dotočijo le na Avstrijo. Tudi najdaljše
poti se začnejo s prvim korakom. To
je moja filozofija, ki bi jo rad prenesel
na igralce," pred začetkom prvenstva
pravi selektor slovenske reprezen-
tance Veselin Vukovic, zelo zadovo-
ljen z zadnjim obdobjem priprav. "Če
je bilo maja še nekaj težav, tudi z mo-

V Zagrebu so izžrebali skupine za
sedmo evropsko prvenstvo v dvoran-
skem nogometu (futsalu), to bo v
začetku februarja v hrvaški prestolnici
in Splitu. Tekmici slovenske reprezen-
tance v predtekmovalni skupini bosta
štirikratna evropska in dvakratna sve-
tovna prvakinja Španija in Ukrajina, ki
je bila doslej dvakrat druga na prven-
stvih stare celine. Prizorišče nastopov
naših malonogometašev bo zagrebška
športna dvorana Arena. (bp)

Za Abrahama. Matjaž Kek
ga je praznoval včeraj. Darila
od svojih nogometašev ni
dobil. Ampak ni vrag, da v
naslednjih petdesetih letih
reprezentance ne bo še
(vsaj) enkrat popeljal na EP
ali SP.

tivacijo, je bilo zadnji mesec vse, kot
mora biti. To mi daje upanje, da smo
na pravi poti."

Z igralci in vodstvom ekipe je na
Dunaj pripotoval v četrtek, včeraj
opoldne so na prizorišču prvenstva
opravili prvi trening. "Moram pohva-
liti organizatorje, za zdaj vse deluje,
kot mora. Dvorana je bila zunaj videti
zelo stara, znotraj je prava lepotica,"
nam je v avli hotela Mariott, bazi
vseh štirih reprezentanc skupine A,
dejal bloker v slovenskem moštvu
Matevž Kamnik. Kaj meni o današnji
tekmecih? "Na papirju smo favoriti,
toda to vlogo moramo potrditi še na
igrišču. Je prva tekma na prvenstvu,
povrhu še proti domačinom. Gotovo
bo težko."

Še težje delo čaka naše odbojkarje
jutri, ko se bodo pomerili s Srbijo. Še
nekaj let nazaj bi bilo iluzorno razmi-
šljati o zmagi Slovenije. Zdaj se naših
odbojkarjev nekoliko bojijo tudi Srbi.
Povrhu se še dobro poznajo. Selektor
Srbije je trener ACH-ja Igor Kolako-
vic, v ekipi "acehajevca" Igor Rašic,
Uroš Kovačevic in bivši član sloven-
skih prvakov, podajalec Vlado Petko-
vic. "Čeprav bolj razmišljamo o prvi
tekmi, smo z mislimi malo tudi pri
Srbiji. Ta tekma bo verjetno odločil-
na v skupini. Zanimivo bo. Da se po-
znamo, je hkrati prednost in slabost.
Bomo videli, kdo bo to znal obrniti
sebi v prid," meni Kamnik.

"Na ša sk upi n a je le n av idez no
lahka. Slovenci so tik pred prven-
stvom premagali Francoze in Bolga-
re. Moramo biti previdni. Uspehi iz
preteklih let niso nobena garanci-
ja za nove zmage," pravi novi kape-
tan Srbije, najbolje plačani evropski
odbojkar Ivan Miljkovic - v minuli

Sedem od devetih nastopajočih slov-
enskih čolnov se je prvi dan sve-
tovnega prvenstva v slalomu na
divjih vodah prebilo v nadaljnje tek-
movanje. Kajakaške so že zagotovi-
le Sloveniji prvo olimpijsko kvoto. V
polfinale so se uvrstili Sašo Taljat in
Luka Božič med dvojci v kanuju, vse
tri kajakašice, Eva Terčelj, Urša Kragelj
in Nina Mozetič, pa tudi naši udarni
kajakaški par Peter Kauzer, Jure Meglič
in tudi najmlajši, komaj 18-letni Celjan
Simon Brus.

Sašo Taljat in Luka Bočič sta se pri-
čakovano uvrstila z devetim mestom
med 20 najboljših med 43 čolni. V pol-
finale in verjamemo, tudi v današnji

Selektor: Veselin Vukovic
Pomočnik selektorja: Tine Sattler
Zdravnik: dr. Edvin Derviševic
Fizioterapevt: Mojca Adriana Pavlinič
Maser: Uroš Mavrič
Vodja ekipe: Mitja Koželj
VEČER

sezoni je v Fenerbahčeju v Turči-
ji zaslužil 550.000 evrov. Na mestu
kapetana je po mnenju mnogih naj-
boljši korektor sveta zamenjal orga-
nizatorja igre Nikolo Grbica, enega
od najzaslužnejših za srbske uspehe
v tem tisočletju, ki se je od modre-

prvi sklepni boj deseterice za kolajne.
"Bilo je, kot sva načrtovala. Že s prvo
vožnjo sva si zagotovila napredova-
nje. Ta voda ima več pretoka, to nama
odgovarja. Na veter sva vajena. Hitra
sva," ju vidi Sašo Taljat med deseteri-
co finalistov. Veterana Simon Hočevar
in Dejan Kralj ter Urban Jarc in Luka
Slapšak sta bila 27. in 28. Dosežene
olimpijske kvote za Slovenijo in uvr-
stitve vseh treh med 30 polfinalistk so
se veselile naše kajakašice. Naprej se je
namreč uvrstilo 13 držav, kar pomeni,
da bo eno naše dekle nastopilo v Lon-
donu, torej znova na olimpijskih igrah
po Atenah 2004. Najboljša je v kvali-
fikacijah bila z osmim mestom Eva
Terčelj, 13. Urša Kragelj in 26. Nina
Mozetič.

S prelahko progo, "avtocesto",
niso bili zadovoljni v našem kajaka-
škem taboru, čeprav se je vsa trojica
uvrstila naprej med 40 tekmovalcev
med 109. Najboljši v kvalifikacijah

ga dresa poslovil po bronasti kolaj-
ni na lanskem svetovnem prvenstvu.
"Naša ekipa je povsem drugačna kot
lani. Zato so tudi naši cilji drugačni,"
je dodal Miljkovic, pred leti soigralec
Tineta Urnauta v pirejskem Olympi-
akosu.

je bil Jure Meglič na devetem mestu,
Peter Kauzer je bil enajsti, Simon Brus
32. Proga je bila lahka, saj so imeli v
prvi vožnji po en dotik le štirje med
vodilnimi 40. "Najbolj važno je, da se
je končno začelo in da spet uživam.
Po dveh mesecih je s hrbtom boljše,"
je dejal Jure Meglič, lani tu podprvak
stare celine. Ko ga je ugnal le Peter
Kauzer: "To so le kvalifikacije. Upam,
da bo spremenjena proga za polfina-
le in finale zahtevnejša. Kvalifikacije
sem odpeljal brez mučenja, na sigur-
no."

Danes bosta dve končni odločitvi,
med dvojci in kajakašicami, pa kvalifi-
kacije kanuistov in kanuistk, v nedeljo
pa se bodo najprej spopadli v polfina-
lu in v finalu kajakaši, potem bodo
to storili še kanuisti in kanuistke. Za
konec SP bodo še ekipni spopadi. Vse
ob glasnem navijanju navijačev iz Hra-
stnika, Celja, Nove Gorice, Tolmina in
Tacna, ki so včeraj preglasili Slovake.

1	Igralno mesto	Klub
Rok Satler	podajalec	Astec Triglav
Dejan Vinčic	podajalec	ACH Volley
Tine Urnaut	sprejemalec	Perugia
Andrej Flajs	sprejemalec	ACH Volley
Vid Jakopin	sprejemalec	Politechnica Varšava
Jan Planine	sprejemalec	Calcit Volleyball
Alen Pajenk	bloker	Macerata
Davor Čebron	bloker	Hypo Tirol Innsbruck
Dragan Radovic	bloker	Prefaxis Menen
Matevž Kamnik	bloker	ACH Volley
Mitja Gasparini	korektor	Verona
Alen Šket	korektor	ACH Volley
Sebastijan Škorc	libero	Maribor
Miha Plot	libero	Lennik

12.00 Kajak, kanu - Bratislava, sve-
tovno prvenstvo (TVS 2)
13.55 Formula ena - Monza, velika
nagrada Italije, kvalifikacije (TVS 2,
ORF 1, RTL)

14.30 Košarka - Vilna, evropsko pr-
venstvo, Gruzija - Finska (Sport 1)
15.15 Odbojka - Dunaj, evropsko pr-
venstvo, moški, Slovenija - Avstrija
(TVS 2, ORF 1)

16.00 Nogomet - Sunderland, angle-
ško prvenstvu, Sunderland - Chelsea
(Sportklub +)

16.00 Kolesarstvo - Bilbao, dirka po
Španiji, 20. etapa (Eurosport)
17.00 Košarka - Vilna, evropsko pr-
venstvo, Slovenija - Makedonija
(TVS 2, Šport TV 1)
17.45 Tenis - New York, odprto pr-
venstvo ZDA (Eurosport)
17.55 Odbojka - Bratislava, evropsko
prvenstvo, moški, Nemčija - Poljska
(Sport 1)

17.55 Nogomet - Sociedad, špansko
prvenstvo, Real Sociedad - Barcelo-
na (Šport TV 2)

19.55 Nogomet - Madrid, špansko pr-
venstvo, Real Madrid - Getafe (Šport
TV 2)

20.00 Košarka - Vilna, evropsko pr-
venstvo, Grčija - Rusija (Šport TV 1,
Sport 1)

2.00 Tenis - New York, odprto pr-
venstvo ZDA (Eurosport)
12.00 Kajak, kanu - Bratislava, sve-
tovno prvenstvo (TVS 2)
12.00 Nogomet - Moskva, rusko pr-
venstvo, CSKA - Dinamo (Sport-
klub)

14.00 Nogomet - Dundee, škotsko
prvenstvo, Dundee United - Gla-
sgow Rangers (Sportklub)
14.20 Košarka - Vilna, evropsko pr-
venstvo, Turčija - Srbija (Šport TV 1)
14.30 Nogomet - Norwich, angleško
prvenstvo, Norwich - WBA (Sport-
klub)

14.30 Nogomet - Venlo, nizozemsko
prvenstvo, Venlo - PSV Eindhoven
(Sportklub +)

14.55 Nogomet - Murska Sobota, slo-
vensko prvenstvo, Mura - Olimpija
(Šport TV 2)

14.55 Odbojka - Bratislava, evropsko
prvenstvo, moški, Nemčija - Slova-
ška (Sport 1)

16.00 Nogomet - Lozana, švicarsko
prvenstvo, Lausanne - Young Boys
Bern (Sportklub +)
16.00 Kolesarstvo - Circuito de
Jarama, dirka po Španiji, 21. etapa
(Eurosport)

17.00 Košarka - Vilna, evropsko pr-
venstvo, Španija - Francija (TVS 2,
Šport Tv 1, Sport 1)
17.00 Nogomet - London, angleško
prvenstvo, Fulham - Blackburn
(Sportklub)

17.15 Hokej na ledu - Zagreb, liga Ebel,
Medveščak - Znojmo (HTV 2)
18.00 Nogomet - Mechelen, belgijsko
prvenstvo, Mechelen - Club Brugge
(Sportklub +)

18.30 Nogomet - London, angleško
prvenstvo, Bolton - Manchester
United (Sportklub)
20.00 Košarka - Vilna, evropsko pr-
venstvo, Nemčija - Litva (Šport TV
1, Sport 1)

22.00 Tenis - New York, odprto pr-
venstvo ZDA (Eurosport)
22.30 Nogomet - Barcelona, špan-
sko prvenstvo, Espanyol - Athletic
(Šport TV 2)

Nekdanja poslovna
sekretarka sindikata Skei
Štajerska naj bi bila
regionalno organizacijo
oškodovala za najmanj
276 tisoč evrov; predsednik
Branko Medik odstopil

Najmanj 276 tisoč odtujenih evrov naj
bi bila bilanca desetletnega skrivnega
delovanja poslovne sekretarke regijske
organizacije sindikata Skei za Štajersko
Ljubice Robnik. Kot je pokazala revizi-
ja, naj bi si bila sindikatova finančnica
praktično vse od zaposlitve v sindika-
tu leta 1999 na nezakonit način prisva-
jala denar iz naslova članarin, zadevo
pa je šele maja letos odkril takrat novi
sekretar sindikata Martin Dular.

Dular je takoj sprožil nadzor, zunanja
revizija, ki jo je opravila Karolina Čre-
šnar, pa je pokazala, da naj bi se Dular
ne bil motil. Robnikovo so nemudo-
ma suspendirali in zoper njo podali
ovadbo na tožilstvo. "Uslužbenko je
prijavil pooblaščeni odvetnik sindi-
kata zaradi suma storitve kaznivega
dejanja poneverbe in neupravičene
uporabe tujega premoženja. Ovadbo
je pristojni državni tožilec, ki usmerja
predkazenski postopek in bo po preje-
ti preveritvi preučil zadevo, odstopil v
preveritev Policijski upravi Maribor,"
je sporočil vodja Okrožnega državne-
ga tožilstva v Mariboru Drago Šketa.

Preiskava zoper Robnikovo še
traja, saj obstaja možnost, da je odtu-
jila še več denarja. Pri mariborski po-
družnici sindikata je namreč svoja
sredstva imelo več sindikalnih po-
družnic, pri katerih revizija še ni bila
opravljena oziroma dokončana. "Da
nekaj ni v redu, sem odkril takoj po
prihodu na mesto sekretarja. Zdelo
se mi je čudno, da nimamo sredstev,
glede na to, da smo dobro organizirani
in imamo precejšnje članstvo, čeprav
je njen argument bil prav ta, da de-

Ne moremo si predstavljati, da priznani strokovnjaki za cerkvene spomeni-
ke, župniki in dekani, tudi po sedemdesetih čistilnih akcijah ne opazijo, da
nekdo oltarje, cerkvene klopi, kipe in slike čisti z arfom, barva z akrilom in
ščiti z beltopom. V Sloveniji je kar nekaj čistilcev, ki lomastijo po sakralnih
spomenikih in uničujejo kulturno dediščino. Pred nedavnim so mariborski
konservatorji, predstavniki ljubljanskega konsevartorskega centra in mari-
borskega nadškofijskega ordinariata le ustavili enega od samooklicanih kon-
servatorskih mojstrov, ki se je v dveh ali treh mesecih lotil velikega čiščenja
pohištva, tal in oltarjev v treh znamenitih štajerskih cerkvah. Če ne bi po-
sredovala mariborski konservatorski specialist in črešnjevski župnik, bi se
kalvarija čiščenja slovenskih cerkva in baročnih oltarjev še nadaljevala.

Vzrokov za to, da so na površje izplavali kvazistrokovnjaki, je več. Med
drugim tudi huda finančna in gospodarska kriza mariborske nadškofije.
Več duhovnikov je zgroženih nad položajem, v katerem so se znašli po
razkritju afere v nadškofiji. Finančna stiska jih je prisilila, da sami iščejo
rešitve za obnovo notranjosti in zunanjosti cerkva. In ko od kolegov slišijo,
da jim je neki strokovnjak skoraj brezplačno popravil pročelje ter očistil in
prebarval oltar, je na dlani, da ga bodo poklicali še sami in mu zaupali
obnovo. Četudi duhovniki vedo, da morajo obnovo prijaviti nadškofijski
komisiji za cerkveno umetnost, se obveznosti izognejo in sami - skorajda
na skrivaj - obnovijo cerkev. Med župniki je žal premalo takih, ki bi takoj
ugotovili, kaj strokovnjak dela z oltarjem in s kakšnimi sredstvi jih
obdeluje. Mnogim je namreč povsem dovolj, če se kip in oltar lepo svetita.
Po razkritju kvazistrokovnjakov se je za nekaj časa ustavilo nadaljnje
uničevanje umetniških in kulturnih spomenikov. Tudi nadškofijski bilten
je pripomogel k temu, da se kamniškega, malečniškega in črešnjevškega
oltarja ne bo več dotaknil nepoklicani mazač, marveč samo strokovnjak s
konservatorskim pedigrejem.

Nihče ne nasprotuje, da čistilni servis opravlja svoje delo. Naj čisti tla,
odstrani pajčevino, pobriše prah z oltarjev, kipov in okvirjev slik ter opravi
tudi kakšno težje delo, nikakor pa tak servis ni pristojen za varovanje
spomenikov, ki so nastali v 13. ali 17. stoletju. Ne moremo si predstavljati,
da romanske freske na Šmartnem na Pohorju "obdeluje" mazač, tla iste
cerkve pa pometa konservator z magistrskim naslovom!

To nedeljo bo v Laporju v okviru poletnega festivala nastopil odličen pevec,
ukrajinski basist Valentin Pivovarov. Rusko klasično glasbo bosta predstavili
še pianistka Olga Pečeny in violinistka Oksana Pečeny. Koncert bo v laporski
cerkvi, začel se bo ob 19. uri. V festivalskem sporedu je samo še en koncert, ta
pa bo prihodnjo nedeljo. Nastopil bo oktet Planika v cerkvi na Pragerskem. (zk)

Da en občinski javni zavod ne bo podražil plavanja in drsanja,
je dobra novica. A žal pomeni, da bodo svoje storitve podra-
žili vsi ostali mariborski zavodi. Torej: plačevali bomo več, a z
vodo do grla in čez bomo občani vsaj nadrsali po stari ceni!

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih
je delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od
9. do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe
lahko uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na
www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza-
revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure,
nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so
ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21
zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstve-
na služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju
Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopol-
njenega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne
morejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od
15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02
22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let
deluje vsak dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo sve-
tovalnico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske
karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure,
zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in
četrtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah
pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski
ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo
zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici sta rodili: Natalija Danko dečka
(3160 g, 50 cm), Mirjana Mironov dečka (3840 g, 50 cm). Čestitamo.

Napoved direktorja Stanka Žumana, da bodo Karoserije v četrtek, 1. septem-
bra, vložile stečaj, se je uresničila. Podjetje je sicer v stečaju šele od včeraj, saj je
bilo treba prvi predlog dopolniti. Za stečajnega upravitelja je sodišče določilo
Simona Prelogarja, ta pa je včeraj že obiskal sedež podjetja v bivšem TAM-u.
"Zgodba je žalostna. Sindikat je vseskozi stokal, kako ubogi da so zaposleni,
še podžupan Ujčič me je klical na zagovor na občino, pa čeprav bi moral prej
pomesti pred svojim pragom. Naj najprej plača ljudi v svojem podjetju, potem
pa mene kliče. Podjetje bomo zdaj zaprli in tudi jaz bom šel na borzo," je bil
včeraj ogorčen lastnik Karoserij Franc Unuk, ki napoveduje, da bo svoje drugo
podjetje Karoserist podaril "pravemu interesentu".

V nasprotju z Unukom pa so se delavci, ki so stavkali dobre tri mesece, ste-
čaja razveselili. "Naša agonija je končno končana. Zdaj moramo samo še poča-
kati, da uredijo stvari z jamstvenim skladom, in pridemo do treh plač, čeprav
smo eno plačo - Karoserije nam namreč dolgujejo štiri - že tako izgubili," pa
je povedal predsednik stavkovnega odbora Dušan Mlakar. (ise)

Številne prošnje in negodovanja, ki so jih stanovalci Ulice Vita Kraigherja v Ma-
riboru pošiljali na občinski urad za komunalo, promet in prostor ter opozarja-
li na nemogoče razmere pri varnem prečkanju vozišča v sosednji Ulici heroja
Bračiča, so vendarle zalegla. Za izboljšanje prometne varnosti vseh udeležencev
v prometu na vozišču so namreč namestili dve hitrostni oviri, na očitke stano-
valcev, da lahko večjo varnost zagotoviš zgolj z dvignjenimi prehodi za pešce,
pa odgovarjajo, da prečkanje pešcev čez cestišče, kjer je dvignjen prehod, ni
nič varnejše kot prečkanje nivojskega prehoda. Stanje glede varnosti je lahko
še slabše, saj dobijo pešci in predvsem otroci večji občutek varnosti ter s tem
absolutne prednosti pred vozili, kar je lahko bolj nevarno kot klasični prehod.
Sicer pa morajo po njihovem največjo vlogo pri prometni vzgoji otrok prevzeti
starši, ki se lahko kot prostovoljci vključijo v šolsko prometno službo in s svojo
prisotnostjo na najbolj kritičnih mestih pomagajo otrokom pri varnem vklju-
čevanju v promet. (gt)

Po več letih zapletov se
je gradnja novega pasto-
ralnega središča med
Cesto proletarskih brigad
in Engelsovo vendarle
pričela; poleg cerkve in
kapele bodo postavili še
večnamensko dvorano

V drugi polovici avgusta so se na par-
celi nasproti trgovskega centra Qlan-
dia po več letih čakanja vendarle
pričela gradbena dela za postavitev
novega pastoralnega središča - centra
Don Bosko. Gre za središče, v katerem
se bodo prepletale različne dejavno-
sti, namenjene lokalni skupnosti. "V
centru bodo prostori za programe z
otroki, za mlade, odrasle in druge inte-
resne skupine. Poleg cerkve in kapele,
ki predstavljata duhovno jedro, bodo
tu še prostori za druženje, izobraže-
vanje in aktivno preživljanje prostega
časa. Temu bo namenjena večnamen-

Cvetličarna Palma, Ptujska cesta 110, Maribor, tel. 02/42 60 800 ali 051/611 616,

Cvetličarna Palma, TC Mercator Slovenska Bistrica, Ljubljanska 36, tel. 02/81 80 528,

cvetličarna Aralija - Dobrava, tel. 02/62 95 396, v soboto In nedeljo od 9. do 15. ure.

Cvetličarna Zvonka, Vrablova ulica 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure,
v nedeljo od 8. do 12. ure

Cvetličarna pri Slavlji, Partizanska cesta 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure,
v nedeljo ZAPRTO

LX-telegram lahko enostavno
naročite na www.posta.si, na
vseh poštah in na brezplačni
telefonski številki 08014 10.

rožu 17. Slovenski kemijski dnevi. V
treh dneh bo na teme materiali, vede
o življenje, inženirstvo in tehnologi-
ja ter izobraževanje predstavljenih
več kot 250 prispevkov. "Za zdaj je
prijavljenih že 263 udeležencev, ker
pa v četrtek, 15. septembra, praznu-
jemo obletnico, pričakujemo goste še
iz Avstrije, Nemčije, Norveške, Ma-
džarske, Slovaške, Hrvaške, Poljske in
Srbije. Tretjina udeležencev je z uni-
verz, druga iz javnih zavodov, tretja
pa iz industrije.

To je pomembno, saj gre za prenos
znanja iz akademske sfere v industri-
jo," o tradicionalnem mednarodnem
posvetovanju, ki ga organizirata Slo-
vensko kemijsko društvo in Fakulte-
ta za kemijo in kemijsko tehnologijo
(FKKT) Univerze v Mariboru, razlaga
dekan FKKT Željko Knez.

Proslavitev mednarodnega leta
kemije se bo nadaljevala tudi v Mari-
boru, kjer bo 23. septembra Noč raz-
iskovalcev, glavno poslanstvo vseh
dogodkov pa je spreminjanje percep-
cije o kemiji. V zvezi s to vedo mno-
gokrat namreč še vedno prevladuje
negativna predstava. "Včasih se res
dogajajo neprijetne stvari, včasih na-
merno pride do kakšnih izpustov,
preveč se uporablja umetna gnojila in
škropiva. Vendar pa za to niso krivi
kemiki. Problem je, da menedžerji
pogosto izberejo rešitve, ki so cenej-
še in morda ne toliko varne, kemiki
pa se trudimo delovati izključno v
dobre namene. Moramo pa vedeti, da
je kemija zelo pomembna, saj zdravi
in razvija nove tehnologije. Kemija
je povsod, tudi naše življenje je splet
kemičnih reakcij," poudari Venče-
slav Kaučič s Kemijskega inštituta v
Ljubljani in predsednik Slovenskega
kemijskega društva. Napredek pri od-
pravi negativnega predznaka kemije
pa že zaznava Knez: "Na fakulteti
opažamo zelo dober vpis, letos je že
po prvem roku večji kot v preteklih
letih. Zanimanje za kemijo torej na-
rašča in tudi naši diplomanti so zelo
iskani." (jaz)

Spletno peticijo Poziv
k odstopu mariborskega
župana Franca Kanglerja
je podpisalo 134 ljudi.
Malo? Veliko? Za Maribor?
O odzivih in stanju duha
v mestu z nekaterimi
podpisniki

Ko se je evropski poslanec Zoran
Thaler zapletel v podkupovalno zanko
novinarjev Sunday Timesa, je zaradi
škandala, ki je izbruhnil, odstopil s po-
ložaja. Ko je protikorupcijska komisija
v načelnem mnenju ugotovila, da rav-
nanje uradnih oseb na notranjem mi-
nistrstvu pri najemu prostorov za NPU
ustreza definiciji korupcije, je notra-
nja ministrica Katarina Kresal odsto-
pila. Ker se je znašel sredi preiskave o
vpletenosti v gospodarsko koruptivne
posle, je Gregor Jager odstopil z mesta
predsednika mariborskega odbora
Zares. Čeprav gre v slovenskem poli-
tičnem prostoru ob sumih korupcije
bolj za izjeme kot običajno prakso, jih
velja izpostaviti vsakokrat, ko se drugi
politiki pred očitki branijo z všečnimi,
a običajno za lase privlečenemi teori-
jami zarot.

O takšnem primeru (nerazumeva-
nja evropske politične kulture lahko
govorimo tudi v primeru mariborske-
ga župana Franca Kanglerja. Čeprav
je komisija za preprečevanje korup-
cije v aferi s spornim trgovanjem ze-
mljišč za bodočo toplarno že konec
leta 2008 opozorila, da so občinske
uradne osebe ravnale koruptivno,
temu pa je letos sledila še kazenska
ovadba kriminalistov, čeprav je zlo-
rabe uradnega položaja in uradnih
pravic osumljen tudi v primeru Doma
pod gorco, čeprav je poslovanju občine
pod njegovim vodstvom računsko so-
dišče izreklo negativno mnenje ... Kan-
gler niti ne pomišlja, da bi odstopil z
županskega stolčka. Tega ni storil niti
po obsežni kriminalistični akciji v za-
četku maja letos, ko ga je k odstopu s
spletno peticijo pozvala skupina za-
skrbljenih intelektualcev v Društvu za
razvoj humanistike Zofijini ljubimci,
ki je ocenila, da je Maribor zabredel še
v velikansko moralno krizo. O odzivih
na prvo tovrstno peticijo v novejši zgo-
dovini mesta in o stanju duha smo se
pogovarjali s prvopodpisanim, filozo-
fom in publicistom dr. Borisom Vezja-
kom, ter nekaterimi, ki so se podpisali
pod peticijo.

"Ker so prve reakcije mariborskega
župana po aretaciji kazale na to, da
mu številni sumi korupcije belih ovra-
tnikov na mariborski občini ne bodo
prišli do živega, smo se odločili, da ga
pozovemo k odstopu. Od odgovornega
politika bi se nam to zdela maksimal-
no higienična reakcija," razloži Vezjak.
Po njegovem obstaja cel niz razlogov,
zaradi katerih bi moral župan Kangler
odstopiti: da bi na ta način olajšal nor-
malno delo policiji in preiskovalnim
organom, da bi mariborska občina
lahko delovala razbremenjeno, brez
hipoteke, ki je zdaj nad njo, našteje
najbolj očitna. Ob tem izpostavi ele-
ganten, a spregledan trik Kanglerja, ko
je želel sume deliti z vsemi Maribor-
čani: "V svojih obrambnih reakcijah
se je ves čas skliceval na to, da je delal
zgolj v dobro Maribora. Kar pomeni,
da je ceneno emocionalno retorično
pihal na dušo Mariborčanom, da bi na
neki način legitimiral svoje početje. V
tej njegovi na videz demagoški potezi
obrambe je nevarna past. Kajti prefi-
njeno je dosegel, da so Mariborčani so-
krivi za to, kar je on storil. Ker karkoli
je že delal, je delal v njihovo dobro."

Vezjak omeni še vidik pravoča-
snosti, zaradi katerega je bil kot pobu-
dnik peticije deležen številnih očitkov
ali zavrnitev - pravi namreč, da mnogi
niso hoteli podpisati peticije, ker je
pač vsak nedolžen, dokler mu krivda

"Njihove aktivnosti kažejo na politično delovanje," si peticijo razlaga mari-
borski župan, meni namreč, da so nekateri podpisniki z Borisom Vezjakom
na čelu blizu levici oziroma stranki Zares. Da bi jim pojasnil "drugo plat re-
snice", jih je povabil na sestanek, a se vabilu niso odzvali. "Očitno nekateri
v Mariboru delujejo na ta način, da preko medijev plasirajo neresnice, da
lahko posamezniki intelektualci, kvazi intelektualci, obračunavajo s politi-
ki," pravi Franc Kangler. Zakaj so odklonili županovo vabilo, pojasnjuje Boris
Vezjak: "Odločili smo se, da županu nimamo kaj pojasnjevati, ker smo vse že
sporočili. Da bi pa šli tja, da bi nas ozmerjal, kot javno zmerja novinarje, pa
si nismo želeli."

Doslej je peticijo podpisalo 134 ljudi.
Malo? Veliko? Za Maribor? Vezjak
pravi, da čeprav peticija ni bila zami-
šljena kot široka akcija tipa Gremo na
volitve, ampak zgolj možnost, ki je
dana ljudem, prav tako ni bila propa-
girana, je vendarle naletela na odpor.
"Razlagam si ga z navzočim strahom.
Pravzaprav me ta izkušnja še bolj ža-
losti kot samo dejstvo, da Kangler ni
zmogel tega koraka, da bi odstopil.
Iz teh reakcij lahko v glavnem razbi-
ram, da so ljudje bodisi izrazito kon-
formistično in oportuno razpoloženi
in se ne želijo podpisati pod to peticijo,
ker imajo določene sedanje ali bodoče
namene sodelovanja z občinami ali in-
stitucijami, ki so povezane z občino,
ali se bojijo določenih težav, ali pa
jih je neposredno strah. Če je tako, bi
se morali znova vprašati, v kakšnem
mestu pravzaprav živimo. Da je ljudi
strah podpisati relativno nedolžno pe-
ticijo," Vezjak zmajuje z glavo.

Vendar Mariborčani Kanglerju še
zmeraj verjamejo, sredi najbolj od-
mevne korupcijske afere je v Veče-
rovi javnomnenjski raziskavi dobil
najvišjo oceno. Vezjak glavni razlog za
visoko podporo županu vidi "v splo-
šni mentalitetni strukturi Maribora,
ki je vedno bila naklonjena demago-
škim floskulam, po katerih je Maribor
drugorazredno mesto in v skladu s ka-
terimi je Maribor oškodovan. Ta teza,
biti drugorazredni državljan, je mari-
borska folklora. Politik, ki zaigra na to
struno, bo vedno naletel na ploskanje
in odobravanje, celo če se znajde pred
vrati sodišča s tako hudimi obtožba-

Ljudje preprosto nasedajo politiki, ko
ta vzbuja "psihopolitiko paranoje",
meni Vezjak. "To preprosto poveda-
no pomeni, da ljudje verjamejo v te-
orije zarote. Skušajo iskati zunanjega
sovražnika in ga prepoznavajo v tem
Drugem, kar je lahko bodisi Ljublja-
na, lahko je Hrvat, Rom, izbrisani ...,
v katerega se projicira vso sovraštvo.
To, česar se paranoik boji, je njemu naj-
bolj lastno. V drugega projicira lastna
čustva, strahove, zato da bi se nekako
razbremenil lastnih strahov. Ker je v
Sloveniji zarota že nacionalna folklo-
ra (afere Patria, Baričevič ...), smo Slo-
venci postali, ker je politika začela na
ta način manipulirati z nami, vedno
bolj paranoidni. Ta paranoja je pri Ma-
riborčanih še za malenkost bolj nav-
zoča, ker smo se v preteklosti vedno
počutili zapostavljene od glavnega
mesta. Ko to združiš, dobiš močnejši
naboj, na katerem jaha prepričljivost
Kanglerjevih nastopov," razmišlja
Vezjak.

Zanimiv mu je tudi argument
mnogih, ki verjamejo županu: "Pri-
znajo, da je verjetno res naredil kaj
narobe, ampak zakaj ne aretirajo tudi
Jankovica. Ta miselni horizont je dvo-
ličen. Ker tiho prizna, da je Kangler
najbrž storil koruptivno dejanje, ni
mu pa všeč, da ravno njega aretirajo.
Ja koga pa bomo, če ne tistih, ki so sto-
rili domnevno kriminalno dejanje?"

Zakaj so se pridružili pozivu in pod-
pisali peticijo, smo vprašali nekaj
znanih Mariborčanov. Kipar in redni
profesor na oddelku za likovno ume-
tnost na Pedagoški fakulteti Darko
Golija je bil kratek: "Ker sem se stri-
njal z vsebino poziva in ker verjamem,
da bi moral župan Mestne občine Ma-
ribor s svojim zgledom in dejanji na-
rediti veliko veliko več kvalitetnejših
potez."

Po prepričanju docenta za podro-
čje socialne psihologije na Filozofski
fakulteti dr. Bojana Musila bi morala
v ospredju političnega delovanja biti
zveza med zaupanjem širše javnosti
in odgovornostjo političnih akterjev
do skupnosti. "Glede na javne odzive,
ki jih je peticija sprožala, se bojim, da
je (znova) v prednosti interpretacija, ki
je sicer sam v njej ne vidim. Svet poli-
tičnih konstruktov in zarot. Zato vse
znova napotujem na ponovno natanč-
no branje. Ali je kdo vnaprej obtožen?
Ali je kdo kriv? Če mene vprašate, je
govor o socialni klimi, o okrnjenem
zaupanju. In socialni kohezivnosti, če
hočete. In v demokratičnem politič-
nem sistemu objektivna odgovornost
pade na vidne nosilce javnih funkcij,"
poudarja Musil. Na pomisleke nekate-
rih, da je peticija lokalnopolitična od-
govarja, "saj je in v tem ne vidim nič
slabega". Politično izkustvo na lokal-
ni ravni je neposrednejše, kar lahko
velja tudi za odzivnost javnosti, meni
Musil in sklene: "Sicer pa lahko tudi
rečemo, da je peticija po vsebini ma-
riborska, po praksi pa zelo enostavno
prenosljiva na celotno dandanašnjo
slovensko stvarnost. Brez političnega
predznaka."

Pesnik, prevajalec, urednik Nino
Flisar je peticijo podpisal, "ker se je v
času njegovega županovanja uveljavi-
la izrazito enodimenzionalna misel-
nost in vzpostavila oligarhija, ki nima
jasno zastavljenih razvojnih prioritet
in ni dorasla razvojnim izzivom mesta
ob Dravi". Ta politično-gospodarska
oligarhija, ki se napaja iz vseh mogo-
čih političnih opcij, nadaljuje Flisar,
drži v rokah večino vzvodov družbe-
ne moči v mestu. "Slabo pri njej je, da
nima dolgoročne vizije, zato tudi vse
prevečkrat postavlja svoje interese
pred interese mesta, namesto da bi jih
vključila v njega, zato so najrazličnejši
projekti (tudi z velikim potencialom)
vse prevečkrat preslabo zasnovani in
vodeni ter posledično tudi brez ustre-
znega efekta."

Flisar opozarja, da mesto ob tem
zapostavlja še svoje človeške vire,
predvsem izobražence vseh profi-
lov, kulturnike in ljudi iz akademskih
krogov (uspešne tudi zunaj Maribo-
ra in Slovenije), ki bi nujno morali
sodelovati pri vsestranskem razvoju
mesta, "pa so zaradi enodimenzional-
ne miselnosti bolj kot ne porinjeni na
obrobje. Njihovi pogledi, utemeljeni
in upravičeno kritični, pa so, name-
sto da bi bili dobrodošli, vse preveč-
krat prezrti; če pa so že opaženi, so
pogosto s strani župana označeni kot
del nekih 'protimariborskih zarot'".
Flisar je proti ekskluzivistični optiki
"mesto sem jaz", v katero župan, "kot
je videti, iskreno verjame, pri tem pa
je treba poudariti, da je to izkrivljena
podoba, ki mu jo, za ohranjanje svojih
položajev in bonitet, ustvarja obkro-
žujoča ga oligarhija".

Drevi se bo na Sv. Ani v Slovenskih
goricah zgodil že tradicionalni kon-
cert Anin' roll, ena najprepoznavnej-
ših prireditev s področja alternativne
glasbe v Slovenskih goricah, ki vsako
leto privabi mlado in staro od blizu
in daleč. Letos so v tamkajšnji Kul-
turno-turistični center povabi-
li vedno presenečenj polno pivško
skupino Ana Pupedan, ki bo poskr-
bela za polno dozo veseljaške meša-
nice rocka, funka in punka, reggaeja,
jazza in še česa. S svojim prvinskim
punk rockom, ki ga zadnja leta nosi
tudi daleč širom Evrope, se bo pred-
stavila radgonska skupina In-Sane,
iz Ljutomera pa prihajajo uveljavlje-
ni poustvarjalci opusa legendarne za-
sedbe Center za dehumanizacijo, ki
so se poimenovali Samo za dnar ali
krajše SZD. Nastopila bo tudi skupi-
na Mana iz Bistrice ob Sotli, ki vedno
znova navduši s svojo inovativno-
stjo in prepričljivim stoner rockom.
Ob mariborskih metalcih iz skupine
Frame pa se bo predstavila še domača
zasedba Sizzlin Cool. Koncert, ki se
bo začel ob 20. uri, prireja Kulturna
zadruga Sv. Ana. (rk)

Da, želim sodelovati v nagradnem žrebanju za dve brezplačni udeležbi avtobusnega

izleta iz Maribora v Lipico na ogled svetovnega prvenstva v vožnji vpreg, ki bo 24. septembra.

Navedeni podatki so točni in s podpisom dovoljujem, da jih CZP Večer, d.d., uporabi pri izvedbi nagradne igre.

Kupon vrnite do četrtka, 15. 9., na dopisnici na naslov: CZP Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2,
2504 Maribor. Rezultate žrebanja bomo objavili v Večeru v soboto, 17. 9.
Izžrebance bomo o izletu obvestili po pošti.

Ce sodelujete v akciji tako, da pošljete SMS-sporočilo, boste postali član SMS-kluba (VMS). Pogoji sodelovanja so objavljeni na
strani www.smscity.net/vecer. Clani VMS-a sodelujete v večini nagradnih žrebanj in dobivate največ eno reklamno sporočilo na
teden po največ 0,21 EUR. Sodelujete lahko preko operaterjev Mobitel, Simobil, Debitel in Izi Mobil. Cena poslanega SMS-a je po
ceniku operaterja, povratni SMS je brezplačen. Iz VMS-a se lahko kadarkoli odjavite tako, da pošljete SMS Vecer stop na 2929.

Na tiskovni konferenci je župan Alojz
Sok kazal na povsem zapuščeno grad-
bišče z začetka gradnje hitre ceste Or-
mož-Slovenska Bistrica ter predstavil
nekaj svojih prizadevanj v pogovorih
s podjetjem Primorje iz Ajdovščine in
Darsom. "V decembru leta 2008 smo
na občini Ormož podpisali pogodbo
o gradnji viadukta Sejanca med pred-
stavniki Darsa in podjetja Vegrad. Rok
za izvedbo del je bil dve leti. V dveh
letih Vegrad del ni niti pošteno začel,
kaj šele dokončal. Naredil je veliko
stroškov in oškodoval podizvajalce,
ki jim ni plačal opravljenih del. Ker
smo na občini verjeli podizvajalcem
in vodstvu Vegrada, da se bodo dela
intenzivno lotili, smo ob izteku po-
godbenega roka celo predlagali ob-
činskemu svetu, naj sprejme sklep, s
katerim bi Darsu predlagali podalj-
šanje roka. Seveda takrat dejanske-
ga stanja v Vegradu nismo poznali in
smo verjeli vodstvu, da so to sposob-

Ptujski župan Štefan Čelan je v četr-
tek sprejel zlate maturante ptujskih
srednjih šol. Ob vseh pohvalah jim je
naložil tudi odgovornost, saj v njih
vidi potencial, da bodo nekoč sposob-
ni prevzemati najodgovornejše naloge
v mestu, ki mu je treba povrniti staro
slavo oziroma se ji vsaj približati.
Menil je, da imajo vse potrebne vrline,
treba je dodati le voljo, željo in elan.
Hkrati jih je povabil, da se z delom v
mestu seznanijo že v času študija, in
jim obljubil podporo preko podjetij in
Znanstvenoraziskovalnega središča
Bistra. Svetoval jim je, naj kakšno leto
preživijo tudi v tujini, a naj se kasneje
vendarle vrnejo na Ptuj. Najuspešnej-
ši maturanti bodo študirali medicino,
biokemijo, strojništvo, elektrotehniko,
računalništvo in informatiko ter eko-
nomijo. (ug)

Na Ptuju te dni poteka
55. tekmovanje oračev
in 17. tekmovanje dijakov
biotehniških šol

Na posesti ptujske biotehniške šole
na Turnišču je včeraj bilo državno
tekmovanje oračev Slovenije, ki so
se pomerili v oranju strnišča in od-
piranju prvih brazd. Delo je šlo moj-
strom oranja kaj dobro od rok, kar so
si z zanimanjem ogledali tudi številni
obiskovalci prireditve, poleg dijakov
domače biotehniške šole še ptujski in
okoliški osnovnošolci. Ti so rade volje
sodelovali tudi v številnih delavni-
cah, ki so jih pripravili organizatorji
tridnevnega druženja najboljših slo-
venskih oračev, tisti, ki se v teh časih
še ukvarjajo s kmetijstvom, pa so se
udeležili strokovnih pogovorov in de-
monstracij.

"Tekmovanje oračev je ena naju-
spešnejših oblik prenosa novih teh-
ničnih in tehnoloških rešitev v prakso.
Dejstvo, da gre že za 55. državno pr-
venstvo, nedvomno potrjuje pomen
tekmovanja in dokazuje, da se naši
kmetje zavedajo, da le na ustrezno
pripravljeni njivi lahko pričakujejo
visoke pridelke. Oranje je zagotovo
ni narediti. Natvezili so nam različ-
ne laži, zakaj da del niso uspeli v roku
dokončati. Sklep o podaljšanju roka za
nekaj mesecev smo sprejeli tudi zato,
ker smo se bali, da Dars novega raz-
pisa ne bo kmalu objavil. Kot nam je
znano, do tega trenutka novi razpis
še vedno ni bil objavljen, čeprav je po
zapisu Darsa menda vse pripravljeno
za objavo.

Lani je bil, na naše veliko veselje,
objavljen razpis za gradnjo odseka
ceste v dolžini 4,2 km od Ormoža proti
Gorišnici. Na javnem razpisu je bilo
najugodnejše podjetje Primorje iz Aj-
dovščine. Primorje se je v začetku leta
2011 z velikim oklevanjem lotilo del,
a po dveh mesecih gradbišče zapustilo.
Ne da bi karkoli pojasnili, so enostav-
no odšli. S strani Darsa so nas obvesti-
li, da se Primorje, ki, mimogrede, gradi
najdražjo termoelektrarno na svetu v
Šoštanju in si je njegov direktor Črni-
goj kupil avto v vrednosti več sto tisoč
evrov, ne odziva. Kaj stori Dars, razen
da čaka na odziv Primorja, nas niso

eno pomembnejših opravil v kme-
tijstvu, ki ima neposreden vpliv na
ekonomski rezultat kmetovanja," je
oračem v pozdrav zapisal mag. Dejan
Židan, minister za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano. Na tokratnem dr-
žavnem tekmovanju v oranju s plugi
krajniki in obračalnimi plugi je sode-
lovalo 23 ekip iz vse Slovenije.

Danes bo na Turnišču še 17. držav-
no tekmovanje dijakov biotehniških
šol. Tokrat se bodo v oranju s plugi
krajniki in obračalnimi plugi pomeri-
li mladi orači biotehniških šol iz Nove
Gorice, Novega mesta, Naklega, Raki-
čana in s Ptuja. Organizatorja držav-

obvestili. Ker tudi sami s Primorjem
ne moremo vzpostaviti odgovorne
komunikacije, danes javnost napro-
šamo, da nam pri tem pomaga in Slo-
veniji predstavi več kot deset let staro
sramoto in zapostavljanje državljanov
tega obmejnega področja. Nimam sicer
dokazov, a lahko sklepam, da izvajalci
in Dars to delajo v dogovoru. Še zlasti,
če primerjam aktivno vlogo Darsa pri
razreševanju problema predora Mar-
kovec. Tam zelo zavzeto iščejo rešitve,
za nas tu v Ormožu pa se ne brigajo.
Le to vedo povedati, ko prihajajo, da
imamo resnično dobro kapljico ... , je
včeraj svoj gnev zaradi zastoja in ne-
gotovosti pri gradnji hitre ceste izlil
ormoški župan Alojz Sok.

nega tekmovanja v oranju sta Zveza
za tehnično kulturo Slovenije in Bi-
otehniška šola Ptuj, ki te dni vabi na
pokušnjo svojih sadjarskih in vinogra-
dniških pridelkov, v turniškem parku
so postavili številne stojnice, kjer obi-
skovalcem predstavljajo svoje delo in
jih vabijo k ustvarjalnemu sodelova-
nju, za popestritev dogajanja pa skrbijo
še s prikazom košnje po starem, vabijo
na ogled spretnostne vožnje s traktor-
ji, danes bodo po starem kosili tudi
župani, kaj zmorejo, bodo prikazali
lastniki starodobnikov, v spretnostni
vožnji s traktorjem se bodo pomerile
tudi ženske.

Ob stoletnici obstoja Pušče, ki je naj-
večje in eno najbolje urejenih rom-
skih naselij v državi, je tam v četrtek
in včeraj potekalo več prireditev, med
drugim odkritje spominske plošče ob
jubileju, zaključek enoletnega projek-
ta Vas sožitja in predstavitev zborni-
ka ob stoletnici Pušče, ki ga je uredil
Darko Rudaš, romski svetnik v mestni
občini Murska Sobota, zasadili pa so
tudi deset dreves - za vsako desetletje
Pušče po eno. Romska kultura in iden-
titeta sta na Pušči še v precejšnji meri
ohranjeni, ugotavlja Rudaš. Danes ima
to naselje, ki je tudi samostojna krajev-
na skupnost, okoli 650 prebivalcev.

Prvi krajan Pušče je bil Adam
Horvat, ki je bil iz bližnjih Černelavcev,
nekoč skupnega naselja. "Zanimivo je,
da je on takrat, leta 1911, zemljišče
tukaj kupil. Tudi to je najbrž prispeva-
lo k temu, da lahko danes tukaj govori-
mo o zglednem sožitju. Romi na Pušči
si nismo uzurpirali zemlje, ampak smo
jo kupovali, in to je tisto, kar je od za-
četkov tega naselja zbliževalo Rome
in Nerome," meni Rudaš. "Tudi po in-
tegriranosti in socializaciji je to nase-
lje zgledno v slovenskem prostoru in
širše," dodaja Rudaš. "Naši predniki so
bili iskalci tistega kraja na svetu, za ka-
terega so vedeli, da bodo dobro spre-
jeti, pravi legenda o Pušči. Danes se
potrjuje, da smo bili sprejeti in razu-
mljeni v naši različnosti," meni Rudaš.

Po prvega pol stoletja obstoja je
Pušča dobila svojo enoto vrtca, kar je
bilo za razvoj zelo pomembno. Čeprav
se je izobrazbena struktura v zadnjih
desetletjih izboljšala, se danes še
vedno soočajo z visoko stopnjo brez-
poselnosti in to je, tako Rudaš, eden
največjih izzivov za prihodnost; pro-
jekti, kot je Vas sožitja, pa dajejo eno
od izhodišč za to, kako jo zmanjšati.
Komunalna infrastruktura je v nase-
lju v veliki meri urejena, v naselju pa
deluje na različnih področjih, od kul-
ture do športa, danes že enajst društev.

Projekt Vas sožitja, ki ga je, s pod-
poro sredstev iz Evropskega so-
cialnega sklada, na Pušči izvajal
murskosoboški Mozaik, društvo za
socialno vključenost, je bil namenjen
usposabljanju prebivalcev Pušče, da
bi bolje prepoznavali, ohranjali in
predstavljali lastno kulturno dedišči-
no in "živo" izročilo, je povedal pro-
jektni svetovalec Goran Miloševič.
S terenskim delom so odkrivali člo-
veške in kulturne vire ter oblikova-
li vizijo in okvirni razvojni program
tega naselja, v projektu so potekala
tudi usposabljanja za obrti, poveza-
ne s tradicionalnim graditeljstvom,
z namenom zaposlitve v katerem
od kasnejših projektov izgradnje in
vzdrževanja "vasi sožitja". Predvsem
ženske so se vključevale v delavnice
izdelovanja okrasnih aranžmajev iz
krep papirja, nakita ter v likovne in ši-
viljske delavnice. Prebivalci Pušče so
lahko spoznali tudi proces nastajanja
dokumentarnega filma (nastal je do-
kumentarec Vas sožitja).

V vse te različne delavnice se je
vključilo okrog 50 ljudi, med njimi,
kot najstarejša udeleženka, tudi 58-
letna Ana Šarkezi. "Kako bo po izteku
projekta, ne vemo. Če nas bodo posla-
li v delavnice, si bomo rade volje šli
kaj zaslužit. Socialne pomoči ne pre-
jemam, mož dobiva pokojnino, ki pa
je zelo nizka," pravi Šarkezijeva, ki je
rojena v Dobrovniku, na Puščo pa je
prišla živet pri desetih letih in je, po-
udari, ne bi nikoli zapustila. "Naša de-
vetčlanska družina je takrat živela v
majhni leseni hiški, vodo smo prinaša-
li iz studenca, revščina je bila. Milijon
proti ena so sedanje razmere v pri-
merjavi s takratnimi. Ne samo mladi,
tudi mi smo sedaj bolj moderni, radi
bi imeli lepe hiše, lepo opremljene, se
imeli dobro. Mislim, da ima vsaka hiša
na Pušči vodovod, najbolj težko pa pri-
čakujemo sedaj še kanalizacijo."

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) ter Krajinski
park Goričko organizirata v ponedeljek, 12. septembra, ob 19. uri v evangeli-
čanski cerkvi v Gornjih Slavečih pogovor in predavanja o vplivih svetlobnega
onesnaževanja. O vplivih svetlobnega onesnaževanja na zdravje človeka bo pre-
davala prim. mag. Branislava Belovic z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska
Sobota, Temna plat svetlobe bo naslov predavanja dr. Mojce Stojan Dolar iz
SDPVN, Razbijmo mite, spoznajmo netopirje pa Monike Podgorelec. Pogovo-
ru bo sledilo opazovanje zvezd s članom Astronomskega društva Kmica Er-
nestom Harijem, z ultrazvočnimi detektorji pa bodo udeleženci prisluškovali
netopirjem. (ng)

Športno društvo Vidonci ter Društvo za razvoj in promocijo turizma občine
Grad Skouriš organizirata šesti pohod po Graščakovi poti, ki bo v nedeljo z za-
četkom ob 9. uri pred vinotočem Pod figo v Vidoncih. Proga, dolga osem kilo-
metrov, bo pohodnike vodila do marofske kapele in Belega križa ter po Dolnjih
Slavečih do Putarovega mlina, nato bo zavila proti Kruplivniku in po stari graj-
ski poti mimo gradu Grad nazaj do izhodišče točke. Startnina je šest evrov, pri-
jave sprejemajo na startu. (ng)

Skupina sedmih svetnikov gornje-
radgonskega občinskega sveta je na
zadnji redni seji, ki je bila junija, vlo-
žila zahtevo po sklicu izredne seje,
vendar ta doslej ni bila sklicana, zato
so konec avgusta ponovno vložili zah-
tevo, pred dnevi pa še odprto pismo
županu Antonu Kampušu (SD), saj se
rok za sklic seje izteka. Robert Žin-
kovič (Zares) in sopodpisniki iz vrst
strank Zares, SDS, NSi in SMS, Stranka
mladih - Zeleni Evrope zahtevajo sklic
izredne seje, ker naj bi po njihovih
ugotovitvah župan "hudo prestopil
meje svojih pooblastil in tako ravnal
v nasprotju z veljavnimi zakoni, sta-
tutom občine, odlokom o ustanovitvi
javnega podjetja Komunala Radgona,
d.o.o.," navajajo v obrazložitvi.

Očitek pojasnjujejo z navedbo,
da naj bi bil Kampuš aprila letos sa-
movoljno in brez soglasja občinske-
ga sveta spremenil akt o ustanovitvi
omenjene družbe, tako da je v njem
kot naziv družbe navedena Komu-
nala Radgona, javno podjetje, d.o.o.,
gre pa tudi za nekatere bistvene vse-
binske spremembe v aktu, ki se na-
našajo, navajajo podpisniki, zlasti na
organizacijo družbe, organe družbe,
način imenovanja direktorja in pro-
kurista ter na delovno področje nove
družbe. "Sedanje stanje dvojnosti, ko
je formalno v polni veljavnosti odlok
o ustanovitvi javnega podjetja, ki se v
celoti ne izvaja, v praksi pa se delno
že uveljavlja tudi županov akt o usta-
novitvi družbe Komunala Radgona,
javno podjetje, d.o.o., je resna in od-
govorna potreba, da občinski svet to
stanje obravnava in se do njega opre-
deli," navaja v ponovni zahtevi Žinko-
vič s sopodpisniki.

Na vprašanje, zakaj še ni skli-
cal zahtevane izredne seje, nam je
Kampuš odgovoril, da se po statutu
občine izredno sejo skliče v izrednih
primerih, omenjeni primer pa, pravi
Kampuš, to ni. To je tudi razlog, dodaja,
da izredna seja po tej drugi zahtevi ne
bo sklicana, temveč bo ta točka po
Kampuševih besedah uvrščena na
dnevni red naslednje redne seje občin-
skega sveta. Podpisniki menijo, da je
"vsak akt o ustanovitvi in spreminja-
nju javnega podjetja Komunala, d.o.o.,
ki ga sprejme kdo drug, in ne občinski
svet, nezakonit in neveljaven," in pre-
dlagajo sklep, po katerem naj se akt
odpravi, župan pa naj povrne nastale
notarske stroške ter čim prej predloži
občinskemu svetu v obravnavo potreb-
ne spremembe in dopolnitve odloka o
ustanovitvi omenjenega podjetja.

Komunalno podjetje (KP) Ormož je
bilo na razpisu izbrano, da bo pre-
navljalo ljutomerske mestne ulice in
Stari trg. Ljutomerska županja Olga
Karba je z direktorico KP Ormož Pavlo
Majcen podpisala pogodbo, ki zavezu-
je izvajalca, da do konca avgusta pri-
hodnje leto prenovi sedem ulic in Stari
trg v Ljutomeru. Pogodbena vrednost
del znaša 1,7 milijona evrov brez DDV,
od tega si je občina Ljutomer pridobi-
la 85 odstotkov upravičenih stroškov
investicije oziroma 1,5 milijona evrov
iz regionalnih razvojnih programov.

Izvedba je predvidena v dveh
fazah. V tem letu se bosta uredila Po-
stružnikova ulica in Stari trg, v pri-
hodnjem letu pa Vrazova ulica, Ulica
Ivana Kavčiča, Užiška, Zacherlova
ulica, Ulica Franca Kovačiča in Ulica
ob progi. "Ulice bodo urejene v skupni
dolžini 2273 metrov, urejeni bodo tudi
hodniki za pešce v skupni dolžini 1620
metrov. V Užiški in Postružnikovi
bodo urejena še parkirišča v skupni
površini 1350 kvadratnih metrov. V
sklopu investicije bodo urejeni tudi
kanalizacija, vodovod in javna raz-
svetljava," je ob podpisu pogodbe s
podrobnostmi javnost seznanila Kar-
bova. Nekatere ulice, ki bodo sedaj
dobile novo podobo, so bile asfaltira-
ne večinoma s sredstvi samoprispevka
občanov pred tremi desetletji, zato so
obnove potrebne. (mš)

Celjski arhitekti
in urbanisti opozarjajo
na posege v arhitekturne
rešitve brez soglasja
avtorjev

Društvo arhitektov in urbanistov
Celje je na mestno občino Celje naslo-
vilo javni protest proti nedopustnemu
poseganju v avtorska dela arhitektov.
"Takšna dejanja so še posebno sporna
za javne objekte, katerih rešitve so bile
pridobljene z javnim natečajem in ki
naj bi mestu dvigovale ugled. Večina
teh objektov je prejela tudi medna-
rodne nagrade in bila predstavljena
v številnih strokovnih revijah," je za-
pisal zastopnik društva mag. Gorazd
Furman Oman in navedel tri najbolj
aktualne primere.

Najprej se je lotil sprememb parter-
ja - zunanje ureditve knjižnice ob Sa-
vinji - osrednje knjižnice v Celju. Ta je
bila, pravi, spremenjena do neprepo-
znavnosti z neustrezno, neurbano iz-
vedbo otroškega igrišča z žagovinasto
podlago, predimenzioniranimi vidni-
mi nosilci steklene ograje, neprimerna

Podjetje Lesne gradnje je
na sodišče vložilo pobudo
za uvedbo nadzora
nad delom stečajnega
upravitelja Biva hiš

Mariborsko podjetje Lesne gradnje, ki
je na lahek način želelo priti do osnov-
nih sredstev gomilskega podjetja Biva
hiše, ne odneha. Tokrat je na celjsko
sodišče vložilo pobudo za uvedbo nad-
zora nad delom stečajnega upravitelja
Biva hiš Toneta Kozelja. Upravitelj
je tako moral vnovič razlagati, zakaj
osnovna sredstva vendarle niso last
Lesnih gradenj. Mariborsko podjetje
je tudi izvedba lesenih površin za se-
denje na stopnicah. Vse to brez soglas-
ja avtorjev.

Društvo je brezplačno pripravilo
projekt ureditve mestne plaže, s katero
naj bi mesto pridobilo urbani značaj.
Ne le, da je bil ta projekt le delno re-
aliziran, na to plažo so postavili še
kozolec, kar je v popolnem naspro-
tju z idejno zasnovo in, pravi Gorazd
Furman Oman, v posmeh urbani kul-
turi mesta brez soglasja avtorjev.

Pika na i rušenju vseh urbanih do-
sežkov arhitekturne in urbanistične
stroke v Celju pa je po mnenju društva
namera, da se na Trg celjskih knezov,
ki pomeni prelomnico v urbanizaci-
ji in prenovi mestnega jedra, postavi
spomenik znamenitemu celjskemu fo-
tografu Pelikanu. Da ne bo pomote, o
veličini in pomenu največjega celjske-
ga fotografa nihče ne dvomi, toda tudi
to rešitev je občina sprejela brez so-
glasja in sodelovanja z avtorjem trga.

"Zato mestno občino pozivamo,
da za vsa že izvedena dela in za vse
bodoče potrebne spremembe prido-
bi soglasje avtorjev izvirnih arhitek-
turnih in urbanističnih rešitev," je še
zapisano v javnem protestu Društva
arhitektov in urbanistov Celje.

je namreč oktobra 2009 z Biva hišami
(kar pomeni samo s seboj, saj je bilo
vodstvo in večinsko lastništvo v obeh
podjetjih enako) sklenilo kupo-prodaj-
no pogodbo, po kateri bi za prav vsa
osnovna sredstva in opremo Biva hiš
v roku dveh let odštela nekaj več kot
335 tisoč evrov. Kupnine kljub zatrje-
vanju ni plačala, temveč jo je hotela,
kot je razvidno iz upraviteljeve obra-
zložitve, kompenzirati, čemur je upra-
vitelj oporekal.

Ker v zakonskem roku Lesne gra-
dnje niso vložile tožbe, s katero bi do-
kazovale svojo izločitveno pravico, z
opremo sedaj končno spet razpolaga
gomilsko podjetje. Ker pa ob uvedbi
stečajnega postopka končno lastništvo
ni bilo opredeljeno, je opremo v najem
dalo mariborsko podjetje. Kot pa sedaj
opisuje upravitelj, je njihov najemoje-
malec malomarno ravnal z opremo,
zato je že angažiral sodnega izveden-
ca, da oceni nastalo škodo. Poravnati
jo bo moral najemojemalec ali pa na-
jemodajalec. (rp)

Pozivom delavcev, naj banke in država pomagajo
ohraniti proizvodnjo Alposa, se je pridružila še občina.
Če oživljanje Alposa ne bo uspešno, se bo
brezposelnost v Šentjurju povečala za polovico

tni propad podjetja pomenil nepred-
stavljiv udarec za socialno že tako ali
tako precej degradirano območje Koz-
janskega. "Podjetje Alpos namreč za-
posluje skoraj 400 delavcev, v največji
meri iz lokalnega okolja, kar pomeni,
da je od njegovega obstoja odvisnih
ravno toliko družin. Poleg tega se bi na
območju občine Šentjur, če bi delavci
Alposa ostali brez dela, brezposelnost
povečala za skoraj 50 odstotkov."

Zato tudi občina poziva vse subjek-
te, ki imajo v rokah škarje in platno,
torej banke pa tudi vlado, da se s tre-
nutnimi razmerami spopadejo v kon-
struktivnem duhu in z namenom
reševanja obstoja podjetja. "Ponovno

Učenje s parfumerijo LIMONI
Modno poslikani nohti z MANIKIRO
BIG BANG in delavnica NIKON

V okviru regijske
štipendijske sheme za
letošnje šolsko oziroma
študijsko leto razpisanih
kar 132 štipendij za dijake
in študente, pri čemer
sodeluje 37 koroških
delodajalcev

Ob čedalje slabših zaposlitvenih mo-
žnostih in ob hkratnem slabšanju so-
cialnega položaja koroških družin so
štipendije za dijake in študente vse
pomembnejši prihodek številnih dru-
žinskih proračunov. Ob upoštevanju
socialnih razmer v regiji zato toliko
bolj razveseljuje podatek, da so se ko-
roški delodajalci letos v še večji meri
kot lani odzvali na poziv Regionalne
razvojne agencije (RRA) za Koroško
za sodelovanje v regijski štipendijski
shemi. V tem šolskem oziroma štu-
dijskem letu je v okviru štipendijske
sheme razpisanih 132 štipendij, in
sicer za 80 dijakov in 52 študentov,
kadrovske štipendije pa je pripravlje-
nih sofinancirati 37 koroških deloda-
jalcev. Kot je pojasnila Urška Krajnc
iz RRA Koroška, so znatno presegli
številke iz lanskega leta, ko je bilo v
okviru štipendijske sheme razpisanih
98 potreb po štipendijah in vključenih
30 delodajalcev. Iz včeraj objavljenega
javnega razpisa štipendij je razvidno,
da delodajalci še vedno povprašujejo
predvsem po kadrih tehniške smeri,
prevladuje pa področje kovinskopre-
delovalne industrije, ki je v regiji med
prevladujočimi in trenutno tudi sta-
bilnejšimi in uspešnimi panogami.
Največ štipendij med prijavljenimi de-
lodajalci ponuja Metal Ravne, 23, med

njimi največ za poklice metalurg in
oblikovalec kovin, pa tudi za univer-
zitetni program inženirstvo materia-
lov ali metalurgija in materiali.

Metalu po številu razpisanih šti-
pendij sledi podjetje ŽR Monter Dra-
vograd, ki bi želelo štipendirati 20
dijakov oziroma študentov, predvsem
avtoserviserje, strojne mehanike,
oblikovalce kovin (orodjarje), meha-
tronike operaterje in pomočnike v
tehnoloških procesih. Litostroj Ravne
je v shemo prijavil 20 potreb po štipen-
distih, in sicer bi sofinanciral šolanje
oblikovalcem kovin, elektrotehnikom,
mehatronikom operaterjem, tehni-
kom mehatronike pa tudi izobraževa-
nje v univerzitetnih, magistrskih in
doktorskih programih (na področjih
strojništva in elektrotehnike).

Sistemska tehnika Ravne je pri-
pravljena štipendirati dvanajst ljudi,
in sicer predvsem rezkalce, strugarje
in brusilce. Šest štipendistov namera-
vajo sofinancirati tudi v Croning Li-
varni, po pet pa v Armaturah Muta in

Danes na letališču v Mislinjski Do-
bravi pri Slovenj Gradcu poteka 8. dr-
žavno tekmovanje gozdnih delavcev
Slovenije. Na prireditvenem prosto-
ru ob letališki stavbi se bo pomeri-
lo ducat domačih in nekaj gostujočih
ekip s po štirimi tekmovalci. "Povabi-
li smo tekmovalce z vseh gozdnogo-
spodarskih območij Slovenije in goste
iz Hrvaške, Italije in Avstrije, tako da
pričakujemo okoli 70 tekmovalcev," je
povedal predstavnik organizatorja, di-
rektor Gozdnega gospodarstva Slovenj
Gradec Silvo Pritržnik, ki meni, da so
tekmovanja dobra priložnost prever-
janja spretnosti in izurjenosti delav-
cev v gozdu. Za uspešno in varno delo
so potrebni bogate izkušnje, strokov-
no znanje ter fizična in psihična uspo-
sobljenost. Najboljši udeleženci bodo
predstavljali Slovenijo na svetovnem
prvenstvu gozdnih delavcev v Belo-
rusiji.

Gozdni delavci so se začeli zbirati
že pred deveto uro, medtem ko je zače-
tek tekmovanja predviden za 10. uro.
V program so organizatorji vključili
nastop konjenikov (ob 15. uri), nato
nastop humorista Vrliča, ob 16.30
nastop pevke Sare Kobold. Ob 17. uri
predvidevajo razglasitev rezultatov
in podelitev odličij in priznanj ter za-
ključni govor s predajo zastave tek-
movanja GG Maribor, ki bo prireditelj
naslednjega tekmovanja. Tekmovalci
se bodo pomerili v naslednjih disci-
plinah: menjava verige in obračanje
letve, kombinirani rez, zasek in pod-
žagovanje, precizni rez na podlagi,
kleščenje in podiranje na balon, ki bo
fakultativna disciplina. Podobna tek-
movanja gozdnih delavcev so si za-
mislili Norvežani, v Sloveniji so prve
tekme bile že leta 1964. (krp)

Datum prihoda: 1.12. 2011 - Potrebni dokumenti: potni list ali osebna izkaznica - Najmanjše število potnikov: 40
Program:

Costa Mediterránea vas bo popeljala na križarjenje polno lepih trenutkov, veličastnih mest in razvajanj. Vaš dopust se bo začel že v Mariboru, od koder se
boste v zgodnjih jutranjih z avtobusom odpeljali proti Savoni. Po vkrcanju na ladjo vas bo pričaka vaša udobna kabina ter slastno samopostrežno kosilo.
Sledi križarjenje po programu:

Plavajoča palača v stilu 17 stoletja vas bo očarala in razvajala s svojo čudovito notranjo opremo, ki jo je navdihnila italijanska eleganca in najlepše
svetovne mojstrovine. Poleg številnih slik boste na ladji lahko našli kar 139 srebrnih umetnin. Navdušila vas bo notranja oprema v stilu Renesanse in
Baroka. Le-ta se lepo zliva z moderno opremljenimi kabinami.

v Ischia wellness centru se vsekakor splača preživeti nekaj uric, ki jih namenite samo sebi. Poskrbeli bodo za dobro počutje vašega telesa in duha ter
še obogatili vaše počitnice za ladji. Sproščate se lahko tudi v masažnih bazenih, savnah ali v vrhunsko opremljenem fitnes centru, (savna in fitnes
center sta vključena v ceno križarjenja, ostale storitve so za doplačilo).

Cost Mediterránea ima kar 4 bazene, vključno z bazenom s premično streho in toboganom, 4 masažne bazene, fitnes center, Wellness center, tekaško
stezo in večnamensko igrišče.

Vrhunska kulinarika vas bo razvajala v 4 strežnih restavracijah in eni samopostrežni restavraciji. Club Medusa in Wellness restavracija vas bosta priča-
kali s posebnim a la carte menijem (obrok v teh dveh restavracijah je za doplačilo).

Kar 12 ladijskih barov in salonov bo skrbelo za vašo dobro voljo. Zabavali se boste lahko v ladijskem teatru, kjer bodo za vas nastopali vrhunski pevci,
plesalci, akrobati... Po predstavi poskusite srečo v Casinoju, zaplešite v Discu, preverite svojo pošto v internetnem kotičku ali si oglejte pestro ponudbo
nakita, torbic, kozmetike, spominčkov v ladijskih trgovinah. Na voljo je tudi knjižnica in soba za igranje kart!

Lepo je poskrbljeno tudi za vaše otroke. Lahko se zabavajo v otroškem klubu, igrajo igrice na Play station-u, ali se zabavajo v bazenu s toboganom!

SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIČNE ARANŽMAJE, ki so sestavni del programa In pogodbe, so vam na voljo v vseh poslovalnicah KOMPASA In v poslovalnicah pooblaščenih agencij ter na naših spletnih straneh www.kompas.sl. Prodaja do zasedbe prostih mest.

Cenik:

Tip kabine (povprečna velikost kabin)	Cena brez avtobusa	Doplačilo za povratni avtobusni prevoz iz Maribora
Notranja kabina (cca. I4m²)	310 €	120 €
Kabina z oknom (cca. 18 - 20m²)	410 €	120 €
Kabina z balkonom B1 - B4 (cca. 20 - 25m²)	520 €	120 €
Kabina z balkonom B5 - B8 (cca. 20 - 25m²)	620 €	120 €
3 in 4 odrasla oseba	260 €	120 €
Otrok do 18 let kot 3 ali 4 oseba v kabini	115 €	120 €
Obvezna doplačila so napitnine za osebje, ki se plaiajo na ladji. Napitnine znašajo 7 € na osebo na dan (35 € na križarjenje). Otroci, mlajši od 14 let napitnin ne plačajo. Otroci od 14-17 let starosti plačajo le 3,5 € na dan (17,5 € na križarjenje)
Možno doplačilo: Costino zavarovanje prtljage: 7,30 € na osebo (zelo priporočamo)

Informacije in rezervacije: KOMPAS MARIBOR 02/2346 950, KOMPAS PTUJ 02/7980 970, KOMPAS MURSKA SOBOTA 02/5241 577
__KOMPAS KLICNI CENTER 01 2006 111 • www.kompas.si

duh, risanka # (vps 8.20)
9.45 Male sive celice, kviz (vps 8.45)
10.30 Pesem tišine, kratki dokumentarni

film (vps 9.45)
10.45 Polnočni klub: e-starost (vps 10.45)
12.00 Tednik (Vps 12.00)
13.00 Poročila, šport, vreme (vps 13.00)
13.20 Glasbeni spomini z Borisom

(Pascal Elbe) (vps 14.25)
16.05 O živalih in ljudeh, pon. (vps 16.00)
16.20 Na vrtu (vps 16.20)
17.00 Poročila, šport, vreme (vps 17.00)
17.15 Sobotno popoldne (vps 17.15)
17.20 Kdo ima prav?
17.30 Jermanovo oko
17.40 Zdravje
17.50 Prenova doma
18.00 Trije na Damjana
18.30 Ozare (vps 18.30)
18.40 Fifi in Cvetličniki: Sršeni, risanka

(vps 18.40)
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.25 Utrip
19.40 Vreme
19.45 Šport

8.20 Slovenski utrinki (vps 10.55)
8.25 Pogledi Slovenije (vps 8.30)
9.45 Posebna ponudba, potrošniška

oddaja (vps 10.00)
10.10 Minute za... (vps 11.35)
10.45 Circom regional (vps 12.10)
11.05 Knjiga mene briga: A. Smith:

t Odbojka (M): EP, Slovenija -
Avstrija, prenos z Dunaja (vps 15.10)
Košarka (M): EP, Slovenija - Makedo-
nija, prenos iz Vilne
19.00 Kajak kanu: SP, posnetek
20.00 Odbojka (M): EP, Slovenija - Avstrija,

posnetek (vps 20.00)
21.50 Na lepše, pon. (vps 22.00)
22.15 Kristina Oberžan, posnetek

Mrzel zimski večer. Bivši dunajski
dvorni komponist Antonio Salieri
poskuša narediti samomor. V bol-
nišnici mu rešijo življenje, nasle-
dnji dan pa ga obišče duhovnik, ki
poskuša iz njega izvleči razloge za
tako drastično dejanje zoper lastno
zdravje. Salieri začne pripovedovati
zgodbo o svojem prvem srečanju z
znamenitim skladateljem Mozartom
in svojih razlogih za njegovo bole-
stno ljubosumje nanj.

komedija, 2006 (Tim Allen)
21.55 Na robu ljubezni, angleška roman-
tična drama, 2008 (Keira Knighthley)
0.05 Krog, ameriško-japonska grozljivka,

Ned in Jim sta zapornika, ki se kar
naenkrat znajdeta na prostosti.
Da bi pobegnila v Kanado, morata
prečkati reko, a nobeden od njiju ne
zna plavati. Po številnih zapletih se
fanta naposled znajdeta v samosta-
nu, kjer ju zamenjajo za svetovno
znana meniha, ki prihajata na
strokovni obisk. Bivša zapornika se
zdaj na vse načine pretvarjata, da bi
se izognila policiji in prikrila svojo
prevaro.

Čarovnije Crissa Angela, ameriška
dokumentarna serija
Živine, 9. del ameriške nanizanke
Šef pod krinko ameriška doku-
mentarna serija
Dokler naju smrt ne loči, 11. del
ameriške humoristične nanizanke
Filmske sanje, ameriška komedija,

ameriške nanizanke
0.40 Šest modelov, 15. del nanizanke
1.10 Love TV
3.10 Nočna ptica.

8.50 Smallville, nadaljevanka, 10. del
9.45 Ameriški top model, pon., 1. del
10.45 Ameriški top model, pon., 2. del
11.45 Varuška na pomoč, resničnostni
šov, 1. del

12.40 Razkrivanje čarovniških skrivno-
sti, razvedrilna oddaja, 11. del
13.40 Pa sem te!, resničnostni šov, 26. del
14.10 Modeli d. d., nadaljevanka, 29. del
15.05 Havaji 5.0., pon., 1. del
16.05 Vse za ples, resničnostni šov, 13. del
17.05 Glee, glasbena komična serija, 20. del
18.00 Ja, to sem že slišal, resničnostni šov,
1. del

drama,1996
22.10 Beli ovratnik, serija, 2. del
23.10 Po sledeh prihodnosti, akcijska

serija, 22. del
0.00 Dr. Halifaxova, nadaljevanka, 2. del
1.50 Survivor. Neverjetno preživetje,

TV Maribor ■ 7.00 Video strani; 9.00
Hrana in vino, pon; 10.00 Novice TV Mari-
bor; 10.10 Odmevi TVS; 10.50 Skozi čas;
11.00 Novice TV Maribor, pon; 11.10 Glas-
ba za vas; 12.00 Novice Tv Maribor, pon;
12.10 Kronike regij VTV; 12.40 Ptujska
kronika; 13.00 Poročila TVS; 13.20 Ljudje in
zemlja, pon; 14.10 Presihajoče jezero, dok;
15.10 Miš maš; 15.55 O živalih in ljudeh;
16.10 Sobotno popoldne; 17.20 Na vrtu;
17.45 Sobotno popoldne; 18.30 Preglednik
TV Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00 Fol-
kart 2009; 19.30 Ljutomerski oktet, pon;
20.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka,
8/15; 20.45 Preganjani na svoji zemlji, dok;
21.30 Preglednik TV Maribor, pon; 21.55
V dobri družbi, pon; 22.55 EP v košarki,
posnetek; 0.25 Informativni program TVS;
0.50 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 ZA zdravje;
8.30 TV prodajno okno; 9.00 Cecil in Pepo
odkrivata olimpijske igre: Hokej na ledu,
Hitrostno drsanje, Umetnostno drsanje,
dokumentarna oddaja; 9.15 Od besede
do besede, kulturna oddaja; 9.30 TV pro-
dajno okno; 10.00 Utrip tedna: Kronika;
10.30 Kaj povzroča bolezen: Bolna Zemlja
- bolan človek; 11.00 TV prodajno okno;
11.30 Zelena bratovščina; 12.00 Modro,
oddaja o navtiki; 12.30 Monitor, portretna
oddaja; 13.00 Kasaške dirke, reportaža;
14.00 Belin - oddaja o ljubiteljski umetno-
sti, predstava "Tajnica Lolita"; 16.00 TV
prodajno okno; 16.30 Veliko platno; 17.30
TV prodajno okno; 18.00 Kaj povzroča
bolezen: Bolna Zemlja - bolan človek;
18.30 Utrip tedna: Kronika; 19.00 Zgo-
dovinski dogodki, 17. del dokumentarne
oddaje; 19.30 Videomix; 20.00 Z Mojco po
domače; 21.00 Bizarno aktualno, satirična
oddaja; 21.15 Dokumentarci - Medijski
angažma mladih, kratki dokumentarni fil-
mi; 21.45 Randevu, ameriška romantična
komedija; 23.35 Utrip tedna: Kronika; 0.05
RTS Portal.;

NET TV ■ 8.00 Netko TiVi z Natašo;
11.00 Hrana in vino; 12.00 Najverjet-
nejši vzrok, dokumentarna oddaja; 13.00
Od šivanke do slona, TV prodaja; 15.00
Poročevalec, dokumentarna oddaja, pon;
16.00 Okusi sveta - Tajska, pon; 16.30
Mednarodno oko, pon; 16.55 Doku TV
Mohamed Ali, pon; 17.50 Pogovor ted-
na Waldorfska pedagogika, pon; 18.50
Sobotni večer z risankami; 20.00 Poletne
melodije, poletna narodnozabavna odda-
ja iz Mozirskega gaja; 21.30 Hiša glasov,
grozljivka, 2004; 23.00 Arhiv zločinov,
dokumentarna oddaja o svetovnih zloči-
nih; 23.50 Vsiljivec, akcijski triler, 1996;

1.25 Poletne melodije, poletna narodno-
zabavna oddaja iz Mozirskega gaja, pon;
2.55 Glasbeni predah.;

VTV ■ 9.00 Miš maš; 9.40 Vabimo k
ogledu; 9.45 Tomi, izgubljen v džungli;
10.25 Hrana in vino, kuharski nasveti;
10.50 Arhivski zakladi: Pozdrav soncu,
posnetek 2. dela; 12.00 Videospot dneva;
12.05 Videostrani, obvestila; 17.55 Vabi-
mo k ogledu; 18.00 Modri Jan: Od kod
pride voda na površje?; 18.15 Lahko noč,
otroci: Ponoči nikoli ne veš; 18.25 Glas-
ba za otroke; 18.40 Hrana in vino; 19.05
Videospot dneva; 19.10 Videostrani, obve-
stila; 19.55 Vabimo k ogledu; 20.00 1955.
VTV magazin; 20.20 Kultura, informativna
oddaja; 20.25 Vabimo k ogledu; 20.30 Kad
bi bio Bijelo dugme, posnetek 2. dela kon-
certa; 21.30 Skrbimo za zdravje: Sladkorna
bolezen; 22.30 Jutranji pogovori; 0.05
Vabimo k ogledu; 0.10 Videospot dneva;
0.15 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informa-
tivni kažipot; 13.00 Spletna TV Zveze
društev gluhih in naglušnih Slovenije;
14.00 Pozdrav Prekmurcem in Prlekom;
18.45 Pomurski tednik; 19.25 Aktualno,
ponovitev tedenskih oddaj; 20.15 Polka in
majolka, oddaja z narodno-zabavno glas-
bo; 21.15 Pomurski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 18.30 Bepil-
lantvpogled, magazin Porabja, produkcija
Gotthard TV; 19.00 Asov magazin; 20.00
Gnes, informativna oddaja; 20.30 Bepil-
lantvpogled, magazin Porabja, produkcija
Gotthard TV; 21.00 Ujemi sanje, glasbena
oddaja; 22.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 6.45 Glasbeni mozaik;
10.00 Kmet išče ženo, avstralska
resničnostna serija; 10.45 Rizzoli in Isles,
ameriška nanizanka; 11.30 Brez sledu,
ameriška nanizanka; 12.15 Policistka na
vrhu, ameriška nanizanka; 13.00 Odvet-
nik z ulice, ameriška nanizanka; 13.45
Urgenca, 8. del ameriške nanizanke; 14.30
Brodolomka ljubezni, ameriška romantična
komedija, 2005 (Amanda Bynes); 15.55
Odvetnik z ulice, 3. del ameriške nanizan-
ke; 16.40 Veronica Mars, 4. del ameriške
nanizanka; 17.25 Lepi ljudje, 3. del ame-
riške nanizanke; 18.10 Policistka na vrhu,
3. del ameriške nanizanke; 18.55 Glasbeni
mozaik; 20.00 Rizzoli in Isles, zadnji del
ameriške nanizanke; 20.45 Brez sledu, 23.
del ameriške nanizanke; 21.30 Zakon in
red: Enota za posebne primere, 8. sezona,
5. del ameriške nanizanke; 22.20 Zajeti tal-
ki, ameriški film, 2009 (Julie Benz); 23.45
Veronica Mars, ameriška nanizanka; 0.30
Kmet išče ženo, avstralska resničnostna
serija; 1.15 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 8.10 Hrvaška kronika BiH; 8.25
Navajo Joe, vestern, 1966 (Burt Reynolds);
9.55 Novice iz kulture; 10.00 Poročila;
10.10 Hišni ljubljenčki; 10.45 Gorski Kotar:
Goranska jesen, dok; 11.15 Normalno živ-
ljenje; 12.00 Poročila; 12.15 TV koledar;
12.30 Prizma, magazin; 13.15 Capri, serija;
14.05 Duhovni izzivi; 14.40 Jedilniki izgub-
ljenega časa; 15.05 Vedoželjna Rita, kome-
dija, 1983 (Michael Caine); 16.55 Poročila;
17.05 Novice iz znanosti; 17.10 Euromaga-
zin; 17.45 Lewis, serija; 19.15 Loto; 19.30
Dnevnik; 20.10 Capri, serija; 21.05 Festi-
val kajavskih popevk Krapina 2011; 22.40
Poročila; 23.00 Novice iz kulture; 23.10 V
imenu pravice, krimi drama, 1999 (Mark
Wahlberg); 1.00 Vesoljski bojevniki, zf film,
1997 (Casper Van Dien); 3.05 Navajo Joe,
vestern, 1966.

HTV 2 ■ 8.00 Program za otroke; 9.20
Mojstri godci: koncert v Križevcih (2); 9.50
Športne igre mladih; 10.05 Niti da niti ne;
11.00 Udbina: Dan hrvaških mučenikov,
prenos; 13.40 Pasji policaj, družinski film,
2008 (Billy Unger); 15.10 KS avtomagazin;
15.40 Obrtnik partner; 16.10 Zlate stru-
ne Slavonije, posnetek 1. večera; 17.40
4 stene; 18.10 Šembera: Toyota Corolla;
18.40 EP v malem nogomet, žrebanje sku-
pin; 19.25 Garaža; 20.00 20 obletnica HHO,
prenos; 21.15 Pogled z neba, dok; 22.15
Mesec nad Karolino, triler, 2007 (Claire
Forlani); 23.50 Čas je za jazz; 0.50 Glasbeni
program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.00 Otroški program;
12.10 Parker Lewis, serija; 12.35 Jamie Oli-
ver doma, dok; 13.05 90210, serija; 13.45
Formula 1, VN Italije, novice; 13.55 For-
mula 1, VN Italije, trening, prenos; 15.15
Odbojka, EP: Slovenija - Avstrija, prenos;
17.35 Simpsonovi, risanka; 18.00 Simp-
sonovi, risanka; 18.25 Newton, magazin;
18.55 Mladi zdravniki, serija; 19.20 Dva
moža in pol, serija; 19.45 Čili, magazin;
20.00 Čas v sliki; 20.15 Titanik, drama,
1997 (Leonardo DiCaprio); 23.15 Čas v sliki;
23.25 Nogometna arena, magazin; 0.10
Invazija, triler, 2007 (Nicole Kidman).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Policisti iz Rosemheima, serija; 9.50 Druži-
na Sonnenfeld, drama, 2006 (Marion
Kracht ); 11.20 Družina Trapp, komedija,
1956 (Ruth Leuwerik); 13.00 Čas s sliki;
13.10 Sramuj se, Brigitte, komedija, 1952
(Hans Moser); 14.35 Grajski hotel Orth,
serija; 15.20 Narava v vrtu; 15.40 Na poti
po Avstriji; 16.05 Stoecklova v soboto,
pogovor; 17.00 Čas v sliki; 17.05 Harr-
yjeve najljubše koče, dok; 17.30 Družin-
ska odvetnica, serija; 18.20 Bingo; 19.00
Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki;
20.05 Pogledi s strani; 20.15 Hansi Hinter-
seer, show; 22.15 Čas v sliki; 22.30 Noro
dobro poletje, kabare; 23.30 Levi na Lidu

- beneški filmski festival, reportaža; 23.45
Komisar Rex, serija. 0.30 Umori na podeže-
lju, kriminalka, 2004;

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Zmigaj se; 9.30
Za otroke in mlade; 11.30 In sedaj Buday;
12.01 Poročila. Vreme; 12.01 Poročila;
12.05 Zvezde, zab. odd; 12.55 Mondena
letovišča v 60. letih, polj.-znan. nad; 13.45
Madžarska, tur. magazin; 14.15 Boljše živ-
ljenje, am. kom; 15.50 Zgodovina Madžar-
ske; 16.20 Cunami in preživeli, doku. film;
17.25 Kako je bilo?; 18.20 Sa_ndor Matyas,
madž. nad; 19.30 Dnevnik. Šport. Vreme;
20.10 Luxor show, Loto in Joker; 21.00
Zoltan Latinovits; 21.10 Egy magyar n b,
madž. drama; 22.45 Koncert - Lilla Polyak in
Zsolt Homonnay; 22.45 Ketten, madž. film;
23.30 Komisar Montalbano, it. krimi. nad.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Glavni trg;
9.45 Tunizija; 10.15 Reka; 10.45 Milijon
in pol korakov po Madžarski, madž. doku.
nad; 11.25 Madagaskar; 12.30 Hiša tradi-
cije; 12.55 Zlatifest; 13.35 Pot v glasbo;
14.20 Koncert Roy in Adam; 15.30 Koncert
skupine Progn16.20 Rozsa Sandor, madž.
nad; 17.15 Voyager, it. nad; 17.45 Zdrav-
stvo v Evropi, doku. odd; 18.30 Risanka;
18.55 Komisar Montalbano, it. krimi. nad;
20.00 Poročila. Vreme. Šport; 20.30 McLe-
odove hčere, avstral. nan; 21.15 Večni
ansambel Zsuzsa Misura; 22.05 State of
Mind, ang. triler; 23.50 Telešport Ujpest FC
in Pecsi MFC.;

SPORTKLUB ■ 10.10 Nogomet, bel-
gijska liga: St: Truiden - Genk, ponovitev;
12.00 Nogomet, ruska liga: CSKA Moskva

- Dinamo Moskva, v živo; 14.00 Nogomet,
škotska liga: Dundee United - Glasgow Ran-
gers, vklop v živo; 15.30 Magazinska odda-
ja: Mobil 1 The Grid, prvič; 16.00 Nogomet,
Premier liga: Stoke City - Liverpool, v živo;
18.00 Nogometna oddaja: Premier League
World, ponovitev; 18.30 Nogomet, Premier
liga: Bolton - Manchester United, v živo;
20.45 Nogomet, nizozemska liga: Herac-
les - Ajax, v živo; 22.45 Motociklizem, Spe-
edway SP: Vojens, prvič; 1.45 Magazinska
oddaja: Inside Grand Prix; 2.15 Nogomet,
argentinska liga: Racing - Olimpo, v živo.

SPORTKLUB+ ■ 7.30 Rugby, World
Cup: Nova Zelandija - Tonga; 9.30 Telemar-
keting; 10.30 Rugby, World Cup: Argenti-
na - Anglija; 12.15 Nogomet, ukrajinska
liga: Shakhtar - Volyn; 14.00 Magazinska
oddaja: IAAF Athletix; 14.30 Magazinska
oddaja: Futbol Mundial; 15.00 Magazin-
ska oddaja: Premier League World; 15.20
Nogomet, Premier liga: Napoved kroga;
16.00 Nogomet, Premier liga.: Sunderland

- Chelsea; 17.45 Nogomet, švicarska liga:
Servette - Basel; 20.00 Nogomet, belgijska
liga: Standard - Westerlo; 22.00 Nogomet,
Premier liga: Arsenal - Swansea.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Košarka. Euroba-
sket 2011: Nemčija - Turčija, pon; 10.00
Hokej na ledu. EBEL: Jesenice - Alba, pon;
12.00 Atletika. Diamantna liga: Zuerich,
pon; 14.00 Nogomet. Kvalifikacije za EURO
2012: Rusija - Irska, pon; 16.00 Reli. WRC:
Avstralija, vrhunci 2. dneva; 16.30 Košar-
ka. Eurobasket 2011: Studijski program
pred tekmo Slovenija - Makedonija, prenos;
16.50 Košarka. Eurobasket 20l1: Sloveni-
ja - Makedonija, prenos; 19.00 Magazin.
Odštevanje do Londona: 85. oddaja; 19.25
Magazin. Kajak Kanu: 5. oddaja, pon; 19.50
Košarka. Eurobasket 2011: Grčija - Rusija,
prenos; 22.00 Košarka. Eurobasket 2011:
Zmagovalna analiza, prenos; 22.30 Reli.
WRC: Avstralija, vrhunci 2. dneva, pon;
23.00 Poker. Poker Stars, NAPT1: Mohegan
Sun Shootout, tretji del, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Atletika. Diamant-
na liga: Zuerich, pon; 10.30 Tenis. ATP
magazin: 57. oddaja, pon; 11.00 Nogomet.
Global Football: 266. oddaja, pon; 11.30
Ekstremni športi. World of Free Sports:
186. oddaja: Maroko 2011, pon; 12.00
Avtomoto šport. Motor World: 223. odda-
ja, pon; 13.00 Avtomobilizem. DTM: Brands
Hatch, pon; 14.30 Ekstremni športi. World
of Free Sports: 186. oddaja: Maroko 2011,
pon; 15.30 Hokej na ledu. EBEL: Jesenice

- Alba, pon; 17.25 Avtomoto šport. Motor
World: 223. oddaja, pon; 17.55 Nogomet.
Primera Division: Real Sociedad - Barcelo-
na, prenos; 19.55 Nogomet. Primera Divi-
sion: Real Madrid - Getafe, prenos; 22.00
Avtomoto šport. FIM Motoshow: 137. odd-
aja; 22.30 Nogomet. AC Milan magazin: 3.
oddaja, pon; 23.00 Nogomet. Campeonato
Brasileiro: Santos - Cruzeiro, prenos.

EUROSPORT ■ 8.30 Biljard, posne-
tek; 11.30 Tenis, posnetek; 13.45 Biljard,
posnetek; 16.00 Kolesarstvo, prenos; 17.45
Tenis, US Open, prenos; 0.00 Avtomobili-
zem, posnetek.

8.00 Timi gre: Zaklad, risanka (vps 8.00)
8.10 Pip] in Melkijad: Pipi in Melkijad

spat!, risanka (vps 8.25)
8.40 Mala kraljična: Hočem na
semenj!, risanka (vps 8.40)
8.50 Smrkci: Smrkci in Tulitič, risanka
(vps 8.50)

jajčne testenine, risanka (vps 9.10)
9.25 Zogarija, 2/10 (vps 9.25)
9.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije

Prebold (vps 9.55)
10.55 Prisluhnimo tišini (vps 10.55)
11.25 Obzorja duha (vps 11.25)
12.00 Ljudje in zemlja vps 12.00)
13.00 Poročila, šport, vreme (vps 13.00)
13.15 Razvedrilna oddaja (vps 13.15)
14.45 Prvi in drugi (vps 14.45)
15.05 Alpe-Donava-Jadran: Bogovi gora

dokumentarna oddaja (vps 16.00)
17.00 Poročila, šport, vreme (vps 17.00)
17.15 Polne vreče zgodb, dokumentarni

18.40 Gregor in dinozavri: Kdo pravi,
da dinozavri niso prima?, risanka
(vps 18.40)
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.25 Zrcalo tedna
19.40 Vreme
19.45 Šport

(vps 21.35)
22.55 Poročila, šport, vreme (vps 22.30)
23.30 Ars 360 (vps 23.00)

23.45 t Obljuba, angleška mini-serija,
2011, 2/4 (vps 23.15)
1.20 Alpe-Donava-Jadran, pon.(vps 0.50)
1.45 Dnevnik, pon. vps 1.15)
2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji (vps 1.40)
2.35 Infokanal.

8.55 Kraji in običaji: Trst - v iskanju
nove energije, dokumentarna
oddaja (vps 10.10)
9.25 Razkrita govorica plesa:
Akademska foklorna skupina
France Marolt, 3/4 (vps 10.45)
9.50 Turbulenca, izobraževalno-
svetovalna oddaja (vps 12.10)
10.20 Slovenci po svetu: Pogovor z

maček, nemški film za otroke, 2009
(vps 11.10)
11.55 Kajak kanu na divjih vodah, SP,
prenos

Odbojka (M): EP, Slovenija - Srbija,
prenos z Dunaja (vps 15.20) _
Košarka (M): EP, Francija - Španija,
prenos iz Vilne

21.30 Skozi oči Al Kajde, francoska
dokumentarna oddaja (vps 22.10)
My Way, kratki film

V temi, kratki film
Formula 1: VN Italije, posnetek
iz Monze (vps 0.30)
Zabavni infokanal.

Film nas popelje v čas, ko so
Rdeči kmeri začeli sejati smrt po
Kambodži. Umrlo je na stotisoče
ljudi. Dogajanje spremljamo skozi
oči novinarja Sydneyja Schanberga
ter njegovega vodiča in prevajalca
Ditha Prana. Najprej se skozi polja
smrti prebijata skupaj, potem pa se
njuni poti ločita. Medtem ko poskuša
Pran preživeti, se Schanberg na vse
načine trudi, da bi ga našel in rešil
pred smrtjo.

6.30 TV prodaja
7.00 Moj moj, otroški program
8.15 Dežela konjičkov
8.40 Florjan, gasilski avto
8.55 Mojster Miha Projekt gradimo
9.05 Profesor Baltazar
9.15 Bakuganski bojevniki
9.40 TV Čira čara, otroška zabavna oddaja
10.05 Živalski fenomeni, angleška

mladinska serija
10.20 Poštar Peter
10.40 Radovedni George
10.55 Robinson Crusoe, 4. del nanizanke
11.50 Oprah show, pon.
12.50 Čudoviti sanjač, ameriška drama,

2006 (Luke Wilson)
18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24UR vreme
19.00 24UR

Jason poskuša narediti samomor,
pri čemer v poslovilnem pismu
namigne, da smrt njegove pred leti
umrle mlajše sestre ni bila nesreča.
Vse kaže, da je imel Jason nekaj
pri tem. Njegova žena Lara, ki želi
odkriti moževo temno preteklost in
skrivnost, ki ga je gnala v samomor,
odide v mesto, v katerem je Jason
odraščal, da bi tam odkrila resnico.
Tapa je bolj nevarna, kot si je pred-
stavljala...

ameriške humoristične nanizanke
10.15 Starševske norčije, 9. del ameriške
humoristične nanizanke

t Ledeni vihar, kanadsko-ameriška
akcijska drama, 2009 (Mark Moses)
Čarovnije Crissa Angela, ameriška
dokumentarna serija
12.45 Zivine, 10. del ameriške nanizanke
13.35 Šef pod krinko, ameriška

ameriške nanizanke
1.30 Šest modelov, 16. del nanizanke
2.00 Love TV
4.00 Nočna ptica.

8.45 Smallville, nadaljevanka, 11. del
9.40 Ameriški top model, pon., 3. del
10.40 Ameriški top model, pon., 4. del
11.40 Ameriški top model, pon., 5. del
12.40 Razkrivanje čarovniških skrivno-
sti, razvedrilna oddaja, 12. del
13.35 Dee Rutherford, ameriška komedija,
2005

resničnostni šov, 1. del
16.05 Vse za ples, resničnostni šov, 1. del
17.05 Glee, glasbena komična serija, 21. del
18.00 VIP magazin, razvedrilna oddaja,
1. del

18.30 Navigator karavaning, 21. del
19.00 Navigator navtika, 18. del
19.30 Načrtno po pomoti, humoristična

kriminalni triler, 2010
21.50 Prava kri, serija, 10. del
22.45 Po sledeh prihodnosti, akcijska
serija, 23. del

TV Maribor ■ 7.00 Video strani;
9.00 Miš maš, oddaja VTV; 9.40 Sloven-
ski utrinki; 10.10 Mladinska oddaja VTV;
10.50 Skozi čas; 11.00 Hrana in vino;
12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Poročila
TVS; 13.15 Muraraba; 13.45 Utrip Ormoža;
14.35 Sledi; 15.05 Posebna ponudba;
15.35 Spoznajmose.com; 16.25 Horizont;
16.55 Dober večer; 17.45 O živalih in lju-
deh; 18.05 Na vrtu; 18.30 Preglednik TV
Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00 Glasbeni
spomini z Borisom Kopitarjem; 20.00
Festival narečnih popevk 20l1, prenos iz
SNG Maribor; 22.00 Preglednik TV Mari-
bor, pon; 22.20 EP v odbojki, Slovenija -
Srbija, posnetek; 0.20 EP v košarki, posne-
tek; 1.50 Informativni program TVS; 2.15
Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Duhovna
misel, verska oddaja; 8.15 Cecil in Pepo
odkrivata olimpijske igre: Hokej na ledu,
Hitrostno drsanje, Umetnostno drsanje,
dokumentarna oddaja; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Zelena bratovščina; 9.30 TV
prodajno okno; 10.00 Veliko platno; 11.00
TV prodajno okno; 11.30 Modro, oddaja o
navtiki; 12.00 Z Mojco po domače; 13.00
Kasaške dirke; 14.00 Monitor, portretna
oddaja; 14.30 Kuhinjica; 15.30 Dokumen-
tarci - Medijski angažma mladih, kratki
dokumentarni filmi; 16.00 TV prodajno
okno; 16.30 Bogati in slavni, 18. del
dokumentarne oddaje; 17.00 TV prodaj-
no okno; 17.30 Duhovna misel, verska
oddaja; 17.45 Bizarno aktualno, satirična
oddaja; 18.00 Utrip tedna: Kronika; 18.30
Štiri tačke, oddaja o živalih; 19.00 Vide-
omix; 20.00 Raj, romantični triler; 21.40
Duhovna misel, verska oddaja; 21.55 Veli-
ko platno; 22.55 V živo z Živo: Victory,
posnetek koncerta; 23.35 Utrip tedna:
Kronika; 0.05 RTS Portal.;

NET TV ■ 8.00 Netko TiVi z Natašo;
11.00 Hrana in vino, pon; 12.00 Obnova
Amerika, dokumentarna oddaja, 1. del;
13.00 Od šivanke do slona, TV prodaja;
15.00 Narava zdravi, kontaktna oddaja o
zdravilnih rastlinah, pon; 16.30 Poletne
melodije, pon; 18.00 Studio 5, pogovor-
na oddaja z zanimivi gosti, pon; 19.00
Nedeljski večer z risankami; 20.00 Izza
objektiva, dokumentarna oddaja; 21.00
Obnova Amerika, dokumentarna oddaja,
2. del; 22.00 Katastrofa v času groz-
ljivka, 1992; 23.40 Tankisti, adrenalinski
poizkusi, pon; 0.30 Poročevalec, doku-
mentarna oddaja, pon; 1.25 Obnova Ame-
rika, dokumentarna oddaja, 1. del,pon.

VTV ■ 9.00 Miš maš; 9.40 1954. VTV
magazin; 10.00 Kultura; 10.05 Župan
z vami: Janko Kos; 11.05 1955. VTV
magazin; 11.25 Kultura; 11.30 Župan
z vami:Martin Mikolič; 12.30 Vabimo k
ogledu; 12.35 Naj viža, oddaja z narod-
nozabavno glasbo, pon; 13.50 Hrana in
vino; 14.40 Videostrani, obvestila; 17.50
Vabimo k ogledu; 17.55 Palček Mihec
kašopihec; 18.15 Lahko noč, otroci! Prav-
ljica za otroke; 18.25 Arhivski zakladi:
Sredi zvezd: skupina Mauf; 19.00 Pop
corn, glasbena oddaja; 20.00 Festival
narečnih popevk 20l1; 22.00 Vabimo k
ogledu; 22.05 Jutranji pogovori; 23.30
CFB festival: Plava trava, 1. del; 0.20 Vabi-
mo k ogledu; 0.25 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativ-
ni kažipot; 9.00 Otroški direndaj; 9.30
Kasaške dirke, ponovitev; 10.30 Hrana in
vino; 11.30 Idea tour, turistična oddaja;
12.00 Dan KGZS na sejmu AGRA 2011,
reportaža; 12.30 Pomurske nevladne
organizacije: Romske ženske ambasa-
dorke romske kulture in dediščine; 13.00
Intervju; 13.30 Mozaik; 14.00 Liga male-
ga nogometa občine Puconci, posnetek;
15.10 Stube: domače; 16.05 Stube: tuje;
17.00 Pomurski tednik; 17.40 Aktualno,
ponovitve tedenskih oddaj; 18.30 Teden-
ski pregled Ptujske kronike, izmenjava
programa PeTV; 19.00 Polka in majolka;
20.00 Pomurski informativni kažipot.;

Teden ob muri, informativna oddaja; 9.35
Pregled dogodkov - ponedeljek; 10.15
Pregled dogodkov torek; 11.00 Pregled
dogodkov - sreda; 11.40 Pregled dogod-
kov - četrtek; 12.25 Pregled dogodkov
petek; 13.00 Ujemi sanje; 14.00 Pom-in-
fo.;

POP BRIO ■ 6.45 Glasbeni mozaik;
10.00 Kmet išče ženo, avstralska
resničnostna serija; 10.45 Skrite priče,
ameriška nanizanka; 11.30 Brez sledu,
ameriška nanizanka; 12.15 Policistka na
vrhu, ameriška nanizanka; 13.00 Odvet-
nik z ulice, 1. del ameriške nanizanke;
13.45 Urgenca, 9. del ameriške nanizan-
ke; 14.30 Zajeti talki, ameriški film, 2009
(Julie Benz); 15.55 Odvetnik z ulice, 4.
del ameriške nanizanke; 16.40 Veronica
Mars, 5. del ameriške nanizanka; 17.25
Lepi ljudje, 4. del ameriške nanizanke;
18.10 Policistka na vrhu, 4. del ameriške
nanizanke; 18.55 Glasbeni mozaik; 20.00
Skrite priče, 1. del ameriške nanizanke;

20.45 Brez sledu, zadnji del ameriške
nanizanke; 21.30 Zakon in red: Enota za
posebne primere, 6. del ameriške nani-
zanke; 22.20 Pod nožem lepote, ame-
riška nanizanka; 23.05 Veronica Mars,
ameriška nanizanka; 23.50 Premagajte
krizo!, ameriška dokumentarna serija;
0.15 Mame opremljajo, ameriška doku-
mentarna serija; 0.40 Kmet išče ženo,
avstralska resničnostna serija; 1.25
Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.10 Mala TV; 8.05 Program
za otroke; 10.00 Poročila; 10.10 Poirot,
serija; 11.40 Manjšinski mozaik; 12.00
Poročila; 12.30 Sadovi zemlje; 13.25 Split
- morje; 14.00 Apokalipsa, dok; 15.05 Mir
in dobrota; 15.40 Poročila; 15.50 Nebo
nad Montano, triler, 2007 (John Corbett);
17.20 Skrivno življenje primatov, dok;
18.15 Po lepi naši: Rab (1); 19.15 Loto;
19.30 Dnevnik; 20.10 Veliko mesto, serija;
21.15 11. september - 10 let kasneje, dok;
22.30 Poročila; 22.50 Novice iz kulture;
23.00 Foylova vojna: Čas za ubijanje, kri-
minalka, 2009 (Michael Kitchen); 0.35 Dan
za trening, triler, 2001 (Denzel Washing-
ton); 2.35 Ponovitve.;

HTV 2 ■ 7.45 Noč ljubezni - Waldbu-
ehne 2010 (2), posnetek koncerta; 8.45
Stalag 17, vojni film, 1953 (William Hol-
den); 10.40 Biblija; 10.50 Portret cerkve
in mesta; 11.00 Maša, prenos iz Ogulina;
12.05 Jim z železniške postaje, drama,
2001 (George Cole); 13.35 Klape v Areni,
posnete; 14.30 Annapolis, drama, 2006
(James Franco); 16.15 Nacionalni park
Mljet, dok. 16.45 Magazin nogometne
Lige prvakov; 17.15 Hokej, liga Ebel: Med-
veščak - Znojmo, prenos; 20.00 Bitka za
Britanijo, vojni film, 1969 (Michael Caine);
22.15 Od poldneva do tretje, vestern
komedija, 1976 (Charles Bronson); 23.45
Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 7.30 Otroški program;
9.30 Žandar iz New Yorka, komedija, 1965
(Louis de Funes); 11.05 Teen Buzz, serija;
11.30 Teen Buzz, serija; 11.50 Big Time
Rush, serija; 12.15 Športni pregled; 12.45
Formual 1, VN Italije, novice; 13.25 For-
mula 1, VN Italije, prenos; 15.50 Nogo-
metna arena, magazin; 18.00 Športni pre-
gled; 19.05 Dva moža in pol, serija; 19.30
Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15
Isenhart: Lovilec duš, pustolovski film,
2011 (Bert Tischendorf); 22.15 Čas v sliki;
22.25 Na kraju zločina: Miami, serija;
23.10 Preiskovalci na delu, serija; 23.50

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05 Avi-
so, magazin; 9.30 Katoliška maša; 10.15
Obrazi Islama: Mir in nasilje, _vdok; 10.35
Barok v gorah, dok; 11.00 Čas v sliki;
11.05 Novinarska ura, magazin; 12.30
Orientacija; 13.00 Čas v sliki; 13.05 Pano-
rama; 13.30 Tuja domovina, dok; 14.00
Pogledi s strani; 14.20 9/11 - 10 let kasne-
je, dok. 16.35 Doživetje Avstrija, dok;
17.00 Čas v sliki; 17.05 Sveže postreženo,
dok; 17.50 Poštna loterija; 18.25 Podobe
Avstrije; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30
Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15
Kraj zločina: Smrt učiteljice, kriminalka,
2011 (Harald Krassnitzer); 21.50 Čas v
sliki; 22.00 V središču, dok; 23.05 11.sep-
tember: Dan, ki je spremenil svet, dok;
0.35 Aviso, magazin.

MADŽARSKA 1 ■ 9.05 Verski pro-
gram; 12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.05
Budimpešta; 12.35 Dobrodelni koncert;
13.20 Viharni vrh, it. drama; 15.05 Hor-
tobagy, doku. film; 15.20 Pot v London;
15.50 Telešport - MVM Paks - DVTK; 18.00
Anno; 18.30 Kraljevi gusar, fr. nad; 19.30
Dnevnik. Šport. Vreme; 20.05 9/11/2001,
am. doku. film; 20.55 Karpathy Zoltan,
madž. film; 22.20 Up at the Villa, kopr.
drama; 0.20 Koncerti na ladji A38.;

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Za otroke in
mlade; 10.55 Cirkus Moire Orfei; 12.05
Verski program; 15.20 Don Matteo, it.
nad; 16.20 RSandor, madž. nad; 17.15
Voyager, it. nad; 17.50 Zdravstvo v Evropi,
doku. odd; 18.35 Risanka; 19.00 Komisar
Montalbano, it. krimi. nad; 20.00 Poroči-
la. Vreme. Šport; 20.30 McLeodove hčere,
avstral. nan; 21.15 Koncert Zsuzs Koncz;
22.35 Viharni vrh, it. drama; 0.10 Nogo-
met MVM Paks in DVT.;

SPORTKLUB ■ 10.15 Nogomet, Pre-
mier liga: Manchester City - Wigan, prvič;
12.05 Nogomet, Premier liga: Wolver-
hampton - Tottenham, prvič; 14.30 Nogo-
met, Premier liga: Norwich City - WBA,
v živo; 16.30 Magazinska oddaja: Mobil
1 The Grid, ponovitev; 17.00 Nogomet,
Premier liga: Fulham - Blackburn, v živo;
19.00 Nogomet, nizozemska liga: VVV
Venlo - PSV, prvič; 20.50 Nogomet, Premi-
er liga: Sunderland - Chelsea, prvič; 22.40
Nogometna oddaja: Premier League Worl-
d; 23.10 Nogomet, argentinska liga: Boca
Juniors - San Juan, v živo; 1.10 Nogomet,
belgijska liga: Mechelen - Club Brugge,
prvič; 3.00 Rugby, Svetovno prvenstvo:
Nova Zelandija - Tonga.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, ruska
liga: Lokomotiv - Zenit; 10.00 Telemarke-
ting; 11.00 Nogomet, Premier liga: Sun-
derland - Chelsea; 12.45 Nogomet, Premi-
er liga: Stoke - Liverpool; 14.30 Nogomet,
nizozemska liga: Venlo - PSV; 16.00 Nogo-
met, švicarska liga: Lausanne - Young
Boys; 18.00 Nogomet, belgijska liga: Mec-
helen - Club Brugge; 20.00 Nogomet, Pre-
mier liga: Norwich - WBA; 22.00 Nogomet,
Premier liga: Fulham - Blackburn.

ŠPORT TV 1 ■ 8.20 Magazin. Odšte-
vanje do Londona: 85. oddaja, pon; 8.50
Magazin. Emotions: 13. oddaja, pon;
10.00 Košarka. Eurobasket 2011: Slove-
nija - Makedonija, pon; 12.00 Reli. WRC:
Avstralija, vrhunci 3. dneva; 12.25 Nogo-
met. Serie A: Juventus - Parma, prenos;
14.20 Košarka. Eurobasket 2011: Turčija

- Srbija, prenos; 16.30 Timeout: Studijski
program, prenos; 17.00 Košarka. Euro-
basket 20ll: Španija - Francija, prenos;
19.00 Timeout: Studijski program, prenos;
19.55 Košarka. Eurobasket 2011: Litva

- Nemčija, prenos; 22.00 Košarka. Euroba-
sket 2011: Zmagovalna analiza, prenos;
22.15 Ameriški nogomet. NFL: Washing-
ton - NY Giants, prenos.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Campe-
onato Brasileiro: Santos - Cruzeiro, pon;
9.55 Hokej na ledu. EBEL: Jesenice - Alba,
pon; 12.00 Motokros. MX2: VN Italije,
prva dirka, prenos; 13.00 Motokros. MX1:
VN Italije, prva dirka, prenos; 14.25 Avto-
moto šport. FIM Motoshow: 137. oddaja,
pon; 14.55 Nogomet. Prva liga: Mura -
Olimpija, prenos; 17.00 Avtomoto šport.
Motor World: 223. oddaja, pon; 17.30
Motokros. MX1: VN Italije, druga dirka,
posnetek; 18.30 Nogomet. Serie A: Roma

- Cagliari, posnetek; 20.40 Nogomet. Serie
A: Palermo - Inter, prenos; 22.30 Nogo-
met. Primera Division: Espanyol - Athletic,
vklop, prenos.

EUROSPORT ■ 8.30 Avtomobilizem,
prenos; 9.00 Biljard, posnetek; 11.45
Avtomobilizem, prenos; 12.30 Svtomo-
bilizem, prenos; 14.00 Biljard, posnetek;
16.00 Kolesarstvo, prenos; 17.45 Avtomo-
bilizem, prenos; 18.30 Avtomobilizem,
prenos; 19.00 Avtomobilizem, magazin;
20.00 Nogomet na mivki, prenos; 21.15
Tenis, US Open, posnetek; 22.20 Tenis, US
Open, prenos.

26 I pisma.bralcev@vecer.com PODLISTEK, PISMA BRALCEV sobota, 10. septembra 2011

General von Falkenhayn naj
bi bil tudi osebno zelo neprije-
tna in arogantna oseba, Conra-
du pa nikakor ni ugajala vloga
"mlajšega brata", v katero so ga
Nemci vedno bolj potiskali.

Sredi septembra pa se je
von Falkenhayn le odločil za
večjo pomoč avstro-ogrskim
silam na vzhodni fronti. Rusi
so takrat imeli resno premoč in
pobudo. Za konec septembra so
načrtovali ofenzivo preko južne
Poljske, ki bi na koncu ogrozila
tudi nemške položaje v vzhodni
Prusiji.

Nemci so jih prehiteli: 28.
septembra so pričeli z ofenzi-
vo proti Varšavi in Ivangoro-
du. Nemški cilj je bil poraziti
Ruse na tej smeri in zmanjša-
ti ruski pritisk na armade do-
navske monarhije. Conrad von
Hötzendorf pa je imel večje am-
bicije: poskušal je s prebojem
do Lwova, ki pa je spodletel.

Borojeviceva tretja armada
je izvedla protinapad proti
Lvovu in Rawi Ruski. Toda ni
imel zadovoljive topniške pod-
pore in ofenziva je spodletela.
Uspeli so začasno deblokirati
Przemysl, akcijo deblokade je
oktobra 1914 uspešno izpelja-
la Borojeviceva 3. armada. Ve-
likanska trdnjava je v mirnem
času imela na razpolago tri
proge za oskrbo trdnjave, sedaj
pa je ostala na voljo le ena in
po njej so pričeli mrzlično do-
važati predvsem vojaški mate-
rial. Na oskrbo s prehrano niso
bili dovolj pozorni, kar se jim je
kmalu maščevalo. Nemcem ni
uspelo osvojiti Varšave, saj so
Rusi bili premočni. Morali so
se umakniti za reko Varto.

Z nekaj tedni zamude, sredi
oktobra, se je pričela nova
ruska ofenziva. Kmalu so ogro-
zili Poznan in Šlezijo. Rusi so
krenili, kakor so temu govori-
li njihovi zavezniki, kot "ruski
parni valjar". Zavezniki so
spodbujali Ruse k ofenzivne-
mu delovanju. Francozi so jim
zagotavljali, da bodo v primeru
zmage nad Nemci na zahodni
fronti zasledovali Nemce v nji-
hovo državo. Ruski namen je bil
vdreti skozi Sudete v Nemčijo.
Po logiki tedanje vojaške strate-

Knjiga Mira Simčiča je izšla pri
založbi Intelektualne storitve
v Kopru. Naročila tel. 04067
16 97, e pošta katarinasim-
cic@gmail.com.

gije niso imeli nobenih poseb-
nih rezerv. Ogroženim enotam
naj bi pomagali z bočnimi pre-
miki armad.

Nemcem je šlo tokrat precej
za nohte. Ustanovili so skupno
nemško poveljstvo za vzhod,
ki jo je vodil general Paul von
Hindenburg. Avstro-ogrskega
načelnika generalštaba Nemci
niso mogli prepričati, naj stopi
pod isto poveljstvo.

Kriptografija Rusom še
vedno ni šla od rok in Nemci
so iz njihovih radijskih depeš
kmalu ugotovili prave namene
nasprotnika. Rusi so hodili pet
dni v nemogočih vremenskih
pogojih, nemške čete pa so se
s pomočjo razvitih železni-
ških mrež udobno prevažale
na zbirna mesta za novo ope-
racijo proti Rusom. Rusi so 12.
novembra pričeli z globokim
napadom v Nemčijo in prvi tre-
nutek so uspeli potisniti Nemce
proti Lodzu.

Pri tem mestu je prišlo do
ene najhujših bitk prve svetov-
ne vojne. Zlasti na ruski strani,
čeprav ni bilo veliko bolje niti
pri nasprotniku, je to bitko
odlikovala predvsem zmeda.
Pomanjkanje koordinacije in
komunikacije s štabi. Nemci
so se odločili obkrožiti ruske
enote pri Lodzu, Rusi pa so se
odločili za še širšo obkolitev
nemških armad. Rusi so celo
uspeli obkoliti nemške enote,
ki pa so se kljub hudim izgu-
bam prebile iz obroča. Rusi so
dosegli uspeh pri Lodzu in to
jih je spodbudilo k nadaljeva-
nju ofenzivne akcije. Rusi so v
tej bitki dosegli taktični uspeh,
toda tudi nemške armade so
dokaj uspešno zavrle ruski
parni valjar.

Rusi so imeli velike težave z
oskrbo. Niso imeli problemov
z mobilizacijo novih vojakov,
saj so v prvi svetovni vojni v
uniformo oblekli kar 15 mili-
jonov vojakov, več kot katera-
koli druga država v tistem času.
Ruske enote na fronti so se silo-
vito osipale, ponekod se je po-
polnjenost enot zmanjšala celo
na eno tretjino redne formacije.

Avstro-ogrske sile so po ce-
lotedenskem umikanju dose-
gle Krakov. Načrtovali so novo
ofenzivo sredi novembra, tako
da bi obkolili ruske enote v za-
hodni Poljski. Z ofenzivo se je
zataknilo že na samem začet-
ku. Conrad von Hotzendorf je
za nasprotnika imel generala
Alekseja Aleksejevica Brusilo-

Vojska Avstro-
Ogrske je doži-
vljala poraze
tudi tam, kjer
so jih najmanj
pričakovali

va, enega najboljših vojskovodij
prve svetovne vojne, s kate-
rim se bo soočal tudi pozneje.
Rusom je tokrat uspelo potisni-
ti avstro-ogrske enote do Kar-
patov.

Konec novembra so Nemci po-
tisnili Ruse proti Lodzu in na
sv. Miklavža leta 1914 so celo
zasedeli to pomembno indu-
strijsko mesto. Von Hotzendorf
je izkoristil uspeh zaveznikov
ter udaril v ruski bok, tako da
je odbil ruske enote od Krako-
va. Conrad von Hotzendorf se
je odločil za napad iz krakovske
trdnjave na močnejše ruske sile.

Bitka bo ostala zapisana
v zgodovini vojskovanja kot
bitka pri Limanowu-Lipanowu,
po dveh poljskih vaseh, kjer je
potekala.

Borojeviceva 3. armada je tu
odigrala odločilno vlogo, saj je
zahodno krilo njegove armade
odbilo Ruse na reko Dunajec.
Ta bitka je imela velik pozitivni
moralni učinek na avstro-ogr-
sko vojsko, po drugi strani pa je
preprečila vdor ruskih sil v no-
tranjost Avstro-Ogrske. Conrad
von Hotzendorf pa se bo pozne-
je s to bitko hvalil v svojih spo-
minih kot s svojim največjim
življenjskim uspehom.

Toda na karpatskem odseku
so pred koncem leta 1914 Rusi
ogrozili dve avstro-ogrski
armadi. Ta zima v Karpatih
je bila huda preizkušnja
za vojsko dvojne monarhije.
Vojaki so bili slabo opremlje-
ni in oblečeni, veliko slabše od
ruskih, primanjkovalo je konj,
vsak polk pa je lahko računal
samo na en bataljon svežih
sil. Ti vojaki po svoji kakovo-
sti niso bili niti bleda senca av-
stro-ogrske vojske, ki je krenila
v vojno poleti leta 1914. Vojake
so pošiljali na fronto nepri-
pravljene. Ravno tako ni bilo
dovolj topov niti topovske mu-
nicije. Przemysl so Rusi znova
obkolili. General Ivanov je pred
koncem leta pričel z ostrim pro-
tinapadom in potisnil je Boroje-
vicevo 3. armado ter 4. armado
dvojne monarhije v karpatske
klance. Avstro-ogrsko vojsko
so pričele pestiti tudi epidemije.

Conrad von Hötzendorf je
pripravil nov ambiciozen načrt
napada na Karpatih, ki naj bi
potisnil Ruse ter omogočil de-
blokirati trdnjavo Przemysl,
kjer je pričelo primanjkovati
živeža. Zahteva za deblokado
Przemysla je prišla iz cesar-
skih pisarn od samega cesarja
Franca Jožefa I. Nemci so bili
pripravljeni pomagati in usta-
novili so Južno armado, ki je
zasedla položaje med Boroje-
vicevo 3. armado ter 7. armado
generala Pflanzer-Baltina.

Šlo je za akcijo iz obupa. V
globok sneg so pošiljali slabo
pripravljene in opremljene
vojake, tako da so cele čete
zmrznile na prostem, ne da bi
bile prišle na cilj. Konec januar-
ja 1915 pa je prišlo do nagle ato-
plitve in odjuge, razmočen sneg
in globoko blato pa sta onemo-
gočila učinkovito logistiko. V
tem času je Pflanzer-Baltinova
armada uspela osvojiti celo Bu-
kovino in do konca februarja
so prodrli do Dnjestra. Boroje-
viceva armada je imela zače-
tne uspehe na prelazih Dukla
in Uskok.

Rusi so se odločili za nov
protinapad proti Borojevicevim
enotam. Bili so bolje opremlje-
ni in pripravljeni za vojskova-
nje v zimskih pogojih, tako da
so prebili položaje Borojeviceve
3. armade. Borojevic se je znašel
v težkem položaju, v njegovih
vrstah je zazijala nevarna vrzel.
Nekatere njegove enote so zgu-
bile tudi tri četrt ljudi. Prze-
mysl je zaman pošiljal obupne
radijske pozive na pomoč. Ni
mu imel kdo pomagati. V ča-
sopisih iz tistega časa zasledi-
mo zapise, kako strumno so
se držali vojaki v obkoljeni tr-
dnjavi. Vsak dan so pozdravlja-
li zastavo, korakali, želeli so si
predvsem več pošte od doma in
prepričani so bili, da se Rusom
godi slabše kot njim. Preden so
trdnjavo predali Rusom, so zlo-
žili orožje in opremo na kup ter
vse zažgali. Poveljnik trdnjave
general Kuzmanek pa je ukazal
razstreliti ključne utrdbe,
preden so se predali.

"Veš, precej sem premišljevala o tem. Ne toliko o tebi kot o tem.
Se zavedaš, da so bile takrat edine izgovorjene besede med nama
tvoje povabilo na ples? In nič več. Niti ene besede nisva sprego-
vorila."

Res je vedel. Sanja je začutila iskrenost v njegovem odgovoru.
Ni bilo tako kot ponavadi pri moških, ki sicer nehote, a kljub temu
pozabljajo na obletnice, dogodke in druge malenkosti intimnih
odnosov, ki se ženskam vtisnejo v spomin.

Iztok je vedel, kaj misli. Ne na to, da je odšel z zabave, ampak
na njegov odhod potem. Že nekaj dni zatem je nepričakovano od-
povedal službo na njihovi šoli.

Pojasnil je, da je dobil drugo priložnost. Enkratno priložnost,
ki se je ne zavrne. Da je dobil možnost, da se vrne v domači kraj.
Da si je to delo močno želel. In potem je odšel iz Maribora in iz
šolstva in pustil svojo družbo in vse.

"Moj odhod ni bil povezan, mislim, s tem, kar se nama je zgo-
dilo tisti večer."

Čez čas je nadaljevala: "Bila sem bolj občutljiva, tiste čase, pa
sem se spraševala. Nisem te hotela kakorkoli prizadeti. Še danes
mislim, da je bila tista ura s teboj nekaj zelo lepega, ampak, nikoli,
nikoli, Iztok, ne bi bila šla s teboj dalje. In od tebe tega tudi nisem
pričakovala. Sem se pa bala, da si ti kaj takega pričakoval od
mene."

Iztok Palfi bi se ji rad zazrl v oči. Pogledal jo je, a ne preveč
očitno. Tu in tam je kak pogled od ostalih miz le zajadral k njima.
In previdnost ni nikoli odveč. Previdnost je mati modrosti in Iztok
Palfi je bil moder ... no, vsaj zelo previden človek.

"Ne, Sanja. Mislim, da sva si takrat povedala vse. Besede res
niso bile potrebne. Ničesar nisem pričakoval od tebe in vedel sem,
da tudi ti od mene ne. Enostavno, tako na hitro in nenadejano se
je pokazala možnost, da odidem in začnem delati to, kar me naj-
bolj veseli, in to tam, kjer sem odraščal, kjer so moje korenine."

Sanji je ob teh besedah, čeprav je že leta slutila, da je tako, od-
leglo. Lepo. Lep spomin bo lahko ostal lep za zmeraj.

"Vidim, da res rad počneš to, kar te je zvabilo nazaj na Koro-
ško. Gledam in poslušam te te dni. Res si dober predavatelj, vidi
se, s srcem si pri tem."

Tako, izrečeno in povedano je bilo. Bilo ni niti malo tako
strašno, kot si je predstavljala. "Nenazadnje," je pomislila Sanja
Klemenčič, "je le najbolje reči bobu bob in narediti, kar je treba
narediti."

Po izrečenem je njun pogovor zašel v vsakdanje vode. Ona kot
organizatorka seminarja za svoje delavce in on, izvajalec in koor-
dinator naročenega seminarja, sta imela precej tem in vprašanj,
o katerih sta se morala pogovoriti.

Pogovor med Sanjo Klemenčič in Iztokom Palfijem tudi v na-
daljevanju ni bil navadno dogovarjanje o posvetnih rečeh.

Pri armadi mladih brezposelnih se
"lotijo" šestdesetletnika za varilski
tečaj.

Pod takim naslovom bi lahko napisal
cel roman. Poleg vseh mogočih proble-
mov in različnih težav, ki smo jim priča
v tej naši ljubi deželi v zadnjih dvajsetih
letih, se srečujemo še z različnimi nepo-
trebnimi birokratskimi bedastočami in
neumnostmi, ki jim ni para.

Navdih za pisanje tega članka sem
dobil pred časom ob gledanju kmetij-
ske oddaje na TV. Praktično nobene ne
zamudim. Izjemno spoštujem delav-
ce in kmete. V eni izmed omenjenih
oddaj so pred časom prikazali društvo
kmečkih žena iz Haloz. Kaj vse so te
skromne in ponižne ženice prikazale.
Njihovi izdelki so bili na nekaterih raz-
stavah in različnih sejmih zelo visoko
ocenjeni. Te ženske bi rade svoje izdel-
ke namreč tudi tržile. Vendar, glej ga
zlomka, izdelkov ne morejo tržiti, ker
nimajo izobrazbe. Torej se je zataknilo
zaradi neživljenjske birokratske ovire,
ki jo predpisujejo nesposobni birokra-
ti. Sveta Marija, ker nimajo izobrazbe
... kako načelni in pikolovski smo v
tej državi za male ljudi. Spomnim se
pregovora, ki pravi, da ni važna barva
mačke, ampak da pridno lovi miši.
Da ljudje pridno delajo, so ustvarjal-
ni, da tudi kaj prodajo in s tem kaj za-
služijo, predvsem na pošten način, pa
tudi "brez izobrazbe", je to pri nas žal
očitno nemogoče. Me resno zanima, ali
imajo pri nas vsi preprodajalci avtomo-
bilov predpisano izobrazbo!

Po drugi strani imamo cel kup tajku-
nov, ki so "visoko izobraženi", vendar so
na cesto spravili na tisoče delavcev, po-
kradli ogromno družbenega premože-
nja in spravili podjetja v propad, državo
pa skoraj v bankrot. Tu se pa nihče ne
vpraša za stopnjo izobrazbe, kaj šele za
kako moralo. Te pri nas na žalost tako
ali tako že dolgo ni več.

In še ena birokratska neumnost.
Moj prijatelj, ki je v 61. letu starosti, je
prijavljen na zavodu za zaposlovanje
in prejema nekaj čez 200 evrov soci-
alne pomoči. V novembru bo izpolnil
pogoje za upokojitev. Pred meseci je
dobil od omenjene ustanove poziv, naj
se zglasi pri njih zaradi tečaja iz var-
jenja, če ne, mu po členu tem in tem
preneha plačilo socialne pomoči. Pri
armadi mladih brezposelnih se "lotijo"
šestdesetletnika za varilski tečaj.

Do sedaj so različne oblike groženj
praviloma prihajale iz določenih dr-
žavnih uradov. Sedaj pa so nam začeli
groziti že kar vsi po vrsti. Na primer di-
mnikarska podjetja nas pisno obvesti-
jo, da smo po členu tem in tem dolžni,
da nam delajo meritve izpusta dima, če
ne ... , pa pošta, če ne bomo imeli točno
določenega poštnega nabiralnika, sledi
kazen ... , sedaj so nam začeli groziti še
smetarji glede ločevanja odpadkov, če
ne ... Ja, porkaduš, kje pa je tisti člen,
ki bo zaščitil izkoriščane in obuboža-
ne delavce. Tu pa ni nikjer nobenega
člena. Eden od mojih prijateljev je za-
dnjič povedal zanimiv rek: "Živeti je
smrtno nevarno!" Pa še res je.

Po drugi strani pa zopet razumem
te neprijetne spodrsljaje. Domnevam,
da je v vseh teh zavodih, skladih, agen-
cijah, zbornicah, svetih, direktoratih
in različnih upravah verjetno občutno
premalo zaposlenih ljudi, da bi lahko
ažurno opravljali svoje delo, če pa že
kdo naredi kako napako, pa se krivda
praviloma prevali na tisto dijakinjo ali
študentko, ki je na počitniškem delu in
ki je žal vnesla napačne podatke v ra-
čunalnik. Taka so pač opravičila.

Teliček bo preživel več ur v nepo-
sredni bližini "veselice", v groznem
hrupu

Vživljanje v bitje sočloveka ali katerega
koli živega bitja je pogoj za ohranjanje
človečnosti, etične vitalnosti družbe,
zagotavljanje človeka dostojne priho-
dnosti. Sedaj pa se vživimo v bitje so-
človeka, ki uživa (ekstatično "navija"),
opazujoč prestrašenega telička, ki je
prisiljen v gibanje na tombolskem
prostoru, ob vpitju množice ... Kakšna
prihodnost nas čaka ob sočloveku, ki
ne opazi prestrašenega pogleda telič-
ka, sočloveku, ki ga nič ne gane njegov
pogled, ki vpije do neba "kaj počnete
z mano"? Ob sočloveku, ki bo največjo
življenjsko intenziteto doživel, ko se bo
teliček podelal na njegovo številko.

V okviru Jesenskih srečanj v občini
Prevalje je namreč napovedana prire-
ditev z živalsko tombolo, ki bo v ne-
deljo, 11. septembra, letos. Karta za
tombolo stane pet evrov. Teliček bo
preživel več ur v neposredni bližini
"veselice", v groznem hrupu, potem
bo moral "zaplesati" in se ob ekstatič-
nem izražanju "globokih" občutkov
množice podelati - to bo vrhunec do-
živetja. Kaj se je zgodilo s slovenskim
kmetom, ki je pripravljen na takšne
"marketinške prijeme", kaj je z izbran-
ci slovenskega ljudstva (župani), da si
na ta način zagotavljajo naklonjenost
okolja, kaj s slovensko družbo, ki po-
stavlja okvire za tovrstno iznajdljivost
- kaj bo z nami? Želimo lepšega sebe?
Želimo pravo stran življenja? Želimo
človeka dostojno prihodnost? Vživimo
se v telička, ki bo udeležencem Jesen-
skih srečanj v občini Prevalje zagoto-
vil "najvišje življenjske intenzitete".

Jesenski vpis abonmaja bo od 5. do 16. 9., vsak
delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 pri

Koncert Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Titov trg, danes, 10. 9., ob 19.00.
Koncert učencev in dijakov Glasbene šole Velenje. Velika dvorana Glasbene šole
Velenje, sreda, 14. 9., ob 19.30.

Koncert zborov in orkestrov Glasbene šole Velenje ob zaključku 27. Poletnih kulturnih
prireditev in 60-letnici Glasbene šole Velenje. Titov trg, četrtek, 15. 9., ob 17.00.

Lutkovna predstava za mladostnike in odrasle: KLOPCA PRED ŠOLO (Louise Ren-
nison). Kulturno-prosvetni dom Šentilj, danes, 10. 9., ob 19.00.

- zaključni dogodek festivala: Juha iz kamna. Lutkovno gledališče Maribor, od 11.00 naprej.

Sejem rabljenih učbenikov (informacije na 041 592 869). Od četrtka, 1., do
sobote, 17. 9., med 17.00 in 19.00.

Potopisno predavanje Gvida Pevca: Indokina. Medobčinska splošna knjižnica
Žalec, torek, 13. 9., ob 19.00.

1. srednjeveški dan: srednjeveški kulturni program in tržnica. Pred gradičem,
danes, 10. 9., ob 16.00.

Razstava ročno izdelanih lutk: LUTKE ŽIVIJO Z NAMI
Predstavljajo slovenske pisateljice in pisatelje: ANDREJ
ROZMAN - ROZA
Knjižnica Kamnica

Razstava OTROŠTVO JE POEZIJA ŽIVLJENJA. POEZIJA JE OTROŠTVO SVETA. -
IBBY poslanice

Razstava KRAJINE, MOJE MESTO IN PORTRET
Knjižnica Tabor
Razstava TRENUTKI SREČE
Knjižnica Pekre

Razstava ŽIVLJENJE IN DELO AKADEMSKEGA SLIKARJA RUDOLFA KOTNIKA
Knjižnica Bistrica ob Dravi
Razstava PRETEKLOST DANES
Knjižnica Šentilj

Razstava FOSILI IN MINERALI SLOVENIJE
Knjižnica Kamnica
Razstava VIZA ZA ŽIVLJENJE
Knjižnica Pesnica

Upodobitev dvorca Betnava skozi čas, občasna razstava. Galerijaje odprta od
10.00 do 16.00 vsak delovni dan.

Razstava KONTINUITETA. Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje.
Na ogled do 11. 9.

Vadim Fiškin: interaktivna inštalacija ZAPOMNI SI/REMEMBER. Friderikov stolp,
Stari grad Celje. Na ogled do 31. 10.

Razstava ROGAŠKA SLATINA NEKOČ IN V PRIHODNOSTI (1572-2069). Anina
galerija, na ogled do 11. 9.

MESTNO Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT. Na gostovanju v
GLEDALIŠČE Prvencih, danes, 10. 9., ob 19.00.

Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT. Na gostovanju v
Križevcih, nedelja, 11. 9., ob 19.00.
Vpis v otroški abonma - KRESNIČKA, ob 10. uri, in
ZVEZDICA, ob 11.30 - ter abonma za odrasle - REDNI
TESPIS in IZBIRNI ORFEJ - bo potekal od 12. 9. do 3.
10. 2011. Vpis bo možen v delovnem času blagajne -
vhod iz Murkove ulice.
Dosedanji abonenti bodo svoj abonmajski sedež lahko obnovili od ponedeljka, 12.
9., do vključno srede, 21. 9. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od četrtka, 22. 9., do
vključno ponedeljka, 3. 10.

Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah do 17.00 in uro pred
predstavo. Informacije po tel. 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si.

Dan odprtih vrat in vpis v zbor Carmina Slovenica in Pevsko šolo CS. Dvorana
Union, četrtek, 15., in petek, 16. 9., ob 17.00.

Koncert KUD POŠTA (dirigent: Ervin Hartman). Nedelja, 11. 9., ob 10.30 na Gra-
jskem trgu, ob 11.00 v paviljonu Mestnega parka.

- koncert orkestra Rodenbacher Blasorchester 1990 e.V. (D). Grajski trg, ob 11.00,

- povorka orkestrov po ožjem mestnem jedru in prihod na Trg Leona Štuklja ter
skupni program, ob 10.00,

- koncert orkestrov La Fanfare del Piave (I) in Speckbacher Stadtmusik Hall i. T. (A).
Trg Leona Štuklja, ob 11.00,

- koncert orkestrov Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo (SLO) in St. Veit am
Vogau (A). Paviljon v Mestnem parku, ob 11.00,

- koncert orkestra Rodenbacher Blasorchester 1990 e.V. (D). Glavni trg, ob 11.30,

- koncert orkestra Pihalni orkester Lesce (SLO). Pred Hišo Stare trte, ob 11.30.

Dobrodelni koncert mezzosopranistke Mojce Vedernjak ob spremljavi pianista
Pavla Pozdysheva (UA). Bistriški grad, danes, 10. 9., ob 19.00.

Poletje v Laporju 2011 - koncert glasbenikov iz Ukrajine: Valentin Pivovarov (bas),
Oksana Pečeny (violina), Olga Pečeny (klavir). Cerkev sv. Filipa in Jakoba, nedelja,
11. 9., ob 19.00.

Rock koncert ANIN' ROLL: Ana pupedan, In-Sane, Mana, SZD, Frame. KTC Sveta
Ana, danes, 10. 9., ob 20.00.

Koncert: Odpisani, Mediocracy, The International Rock'n'Roll Circus. Unterhund,
sobota, 17. 9., ob 21.30.

28. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SLOVENSKIH MEST Z USN-
JARSKO TRADICIJO, 10. 9. 2011

Združeni pevski zbori bodo ob 15.00 na Mestnem trgu zapeli Zdravljico in Goren-
jsko zdravico. Od 17. ure dalje bo v Žički kartuziji potekal koncert vseh zborov.

KULTURNI GALOP NA CKSC - koncert skupine Tuned Fish. Center konjeniškega
športa Celje, danes, 10. 9., ob 20.00.

Koncert Oktet 9 z gosti A-Kamela. Narodni dom Celje, petek, 16. 9., ob 18.30.
Tekmovalni nastopi: 4Given, A-Kamela, Amadeus, Vocabella, Jazzva, Pushluschtae,
Oktet9, Sonus, Audio Quattro (A). Narodni dom Celje, sobota, 17. 9., ob 19.00.

Koncert Big banda Špicikuc z gosti. Evropska ploščad, nedelja, 11. 9., ob 19.00.

Muzejski eksponati in razstava upodobitve vinskih
sort, vinoteka z vrhunskimi štajerskimi vini, ročno
izdelani pralineji, darila in spominki, prireditve ...
Razstaviščni, turistično-informacijski, degustacijski
in prodajni center. Delovni čas: vsak dan od 10.00 do
20.00. Informacije: www.maribor-pohorje.si, stara-
trta@maribor.si, Vojašniška 8, tel. 02 25 15 100.

Razstava Štefan Galič: Odtisi in zapisi v keramiki. V
četrtek, 15. 9., ob 17.00, bo o umetniku in njegovih
delih pripovedovala Breda Ilich Klančnik. Na ogled do
17. 9.

Galerija je odprta vsak delovni dan razen v ponedeljek, od 9. do 13. ure in od 16. do
18. ure. V soboto je galerija odprta od 10. do 13. ure.

Vodstvo po razstavi DUŠAN ZIDAR - Rdeča cona.
Vodi: Dušan Zidar, akademski kipar. Razstavni salon
Rotovž, danes, 10. 9., ob 11.00.
Razstava DUŠAN ZIDAR - Rdeča cona. Razstavni salon
Rotovž, na ogled do 10. 9.

Planinski svet in narava skozi fotografski
objektiv Franca Vogelnika, razstava v
razstavišču Per gradus.
Mariborski vodovod: 110 let. Razstava v
razstavišču Archivum.

Otvoritev nove literarne sezone
MKC Črke: razstava literarnih kolažev
udeležencev Male šole literature 2011;
Andrej Cvetnič: HUDI KOT, razstava
fotografij. Petek, 16. 9., ob 20.00. Na
ogled do 20. 9.

Otvoritev slikarske razstave slikarja Er-
vina Kralja. Razstavni salon Lučka, sreda,
14. 9., ob 17.00. Na ogled do 28. 10.

DRUŠTVO, KJER SE SLOVENSKO
GOVORI IN BERE: razstava ob 150.
obletnici ustanovitve Slovanske čitalnice
v Mariboru. Na ogled do 8. 10.

Gregor Radonjič: PUŠČICE/ARROWS -
razstava najnovejšega cikla meditativnih
fotografij. Na ogled do 1. 10.

Maja Šivec: ART IN THE WILD BEAUTY -
razstava članice Foto kluba Maribor. Na
ogled do 13. 9.

Razstave so na ogled vsak dan med 8.00
in 21.00 ter ob sobotah med 9.00 in
13.00. Vstopnine ni.

- ČLOVEKA NIKAR ... boji za slovenske
severne meje junij-julij 1991, občasna
razstava.

Stare judovske razglednice (izbor iz
zasebne zbirke Františka Banyaija). Na
ogled do 30. 11.

Skupinska razstava MLADI UMETNIKI POMURJA. Galerija Murska Sobota. Na
ogled do 14. 9.

Razstava ŽAR JEKLA - MARTINARNA JESENICE. Krčilna kovačnica Železarne
Ravne (Koroška cesta 12). Na ogled do 14. 10.

Razstava ob 20. mednarodni poletni violinski šoli prof. Igorja Ozima. Na ogled do
12. 9.

Razstava ZDRAVILNE RASTLINE in MED. V Delavskem domu Zagorje, na ogled do 12. 9.

Sodelujejo tudi Marija Skender (klavir), Tomaž Sevšek
(čembalo), Dragan Dautovski iokarine) in Številni drugi.

Glasba avstralskih aboridžinov. cerkveni gregorijanski koral,
Bach. Beethoven, Satie in Cage. The Beatles, Nirvana, Michael
Jackson in Lady Gaga!

KONCERTNA POSLOVALNICA NARODNEGA DOMA MARIBOR
VPIS ABONMAJEV V KONCERTNO SEZONO 2011/2012

10.00-19.00: ČITALNICA in IZMENJAVA KNJIG (Knjižna bolha)
10.00-13.00 in 16.00-19.00: USTVARJALNE DELAVNICE,
IGRALNICE in PRAVLJIČNE URICE
16.00-20.00: MASAŽNA RAZVAJALNICA

sobota, 10. 9.
17.00: gledališko-lutkovna
predstava CVETLIČNI VRT
PAJACKA NACKA

STROGI CENTER MB, popolnoma
prenovljeno, 70 m2, 3-sobno stan.,
pritl., park., 105.000 EUR. Tel.
041/208-250. (OJ49168/02/1)

3-SOBNO opremljeno stanovan-
je, 70 M2, LETNIK 1979, Rimska
ploščad, Ptuj, lega jug, cena 65.800
EUR, prodam.Tel. 031/309-959.

VEČSTANOVANJSKEM bloku, center
Mute, 58 m2, balkon, dve kleti, pro-
dam. Tel. 041/712-912. (OJ49468/02/1)
PRODAM ALI ODDAM 2-sobno
stanovanje na Pobrežju, MB. Tel.
031/221-472. (OJ49493/02/1)

ZARADI BOLEZNI UGODNO prodam
2-sobno pritlično stanovanje v
večstanovanjski hiši v Košakih. Tel.
02/25-24-056, 030/628-249.

v bližini bolnice oddamo. Tel.
040/699-806. (OJ49136/02/3)
ODDAM 1-SOBNO, 42 M2, in 3-sobno,
75 m2, sončno, urejeno stanovanje bli-
zu tehniške fakultete.Tel. 041/614-
396. (OJ49274/02/3)

POD POHORJEM V RADVANJU oddam
2-sobno dvonadstropno opremljeno
stanovanje. Tel. 041/708-603.

ŠTUDENTKAM ODDAM DVOSOBNO
STANOVANJE v Mariboru v bližini
bolnišnice. Tel. 040/602-556.

NA PTUJU ODDAM V NAJEM v poslov-
no-stanovanjski zgradbi dve stanovan-
ji, 100 m2, možna tudi garaža. Tel.
031/616-750. (OJ49408/02/3)

MB, STROGI CENTER MESTA, 3,5-sob-
no, komfortno urejeno in moderno
opremljeno stanovanje z ložo in kletjo
v urejenem bloku, funkc. razporeditev
prostorov, dvigalo, velika zaprta
garaža, vsi priključki, oddamo. Tel.
041/374-240 ali 02/624-0303.
(OJ49444/02/3)

ODDAM GARSONJERO NA TEZNU, op-
remljeno. Tel. 041/48-56-57, dopol-
dan. (OJ49478/02/3)

PRODAM VEČJO DVOSTANOVANJS-
KO HIŠO, v celoti podkleteno, primer-
no za različne dejavnosti na odlični lo-
kaciji, 5 kilometrov iz centra Maribora.
Cena po dogovoru. Tel. 02/461-7084.
(OJ49227/03/1)

STAREJŠO HIŠO V HOTINJI VASI z gos.
poslopjem in delavnicama, prodamo.
Tel. 041/263-780. (OJ49403/03/1)

NOVI DVOJČEK V RAČAH, parcela 570
m2, in parcelo v Radizelu prodam ali
menjam za cenejšo neprem. Tel.
040/650-606. (OJ49421/03/1)
PRI PODLEHNIKU PRODAMO starejšo
hiško z 2200 m2 zemljišča, zelo lepa lo-
kacija, cena 20.000 EUR. Tel.
070/270-130. (OJ49470/03/1)

KINO
Sobota, 10., in nedelja, 11. septembra
MARIBOR
^KOLOSEJ
SMRKCI	13.40, 16.00, 18.20, 20.40, v sob. tudi 23.00
TA NORA LJUBEZEN	14.00, 16.30, 19.00, 21.30, v sob. tudi 0.00
OSKRBNIK	12.20, 14.30, 16.40, 18.45, 20.50, v sob. tudi 22.55
ZELENA SVETILKA	13.55, 16.20
ZAMENJAVA	18.40, 21.00, v sob. tudi 23.20
HUDA UČITELJICA	14.10, 16.10, 18.10, 20.10, 22.10, v sob. tudi 0.10
PINGVINI GOSPODA POPPERJA 13.10, 15.10, 17.10
SUPER 8	19.05
PREKROKANA NOC 2	21.15, v sob. tudi 23.25
JANE EYRE	19.10
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	14.50, 17.00, 21.40, v sob. tudi 23.50
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 14.05, 16.45
KAVBOJI IN VESOLJCI	19.20, 21.45, v sob. tudi 0.15
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano 14.35, 16.55
VZPON PLANETA OPIC	19.15
ODDELEK GROZE	21.25, v sob. tudi 23.15
DVORANA XPAND SMRKCI, 3D	13.40, 15.50, 18.00
BREZ POVRATKA 5,3 D	20.10, 22.10, v sob. tudi 0.10
'vr^{rSi 1 /v(v/c}'°^c''^,mii
ZAMENJAVA	12.20, 15.45, 18.15, 21.05, v sob. tudi 23.35
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40
SMRKCI, sinhronizirano	11.00, 13.20, 15.40, 18.50
KAVBOJI IN VESOLJCI	21.20, v sob. tudi 23.50
HUDA UČITELJICA	11.40, 14.20, 16.30, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.10
BREZ POVRATKA 5, 3D	20.40, 21.50, v sob. tudi 23.00
BREZPOVRATKA 5	14.00, 16.30, 18.45, 21.10, v sob. tudi 23.25
TA NORA LJUBEZEN	12.50, 15.30, 18.10, 20.50, v sob. tudi 23.20
OSKRBNIK	12.10, 15.50, 18.00, 20.30, v sob. tudi 22.40
KINO UDARNIK BOŽJI MOŽJE	20.00 (samo v soboto)
CELJE
I\'pr s. 1/vc/clo domu
ZAMENJAVA	12.20, 15.45, 18.15, 21.05, v sob. tudi 23.35
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40
KAVBOJI IN VESOLJCI	21.20, v sob. tudi 23.50
SMRKCI, sinhronizirano	11.00, 13.20, 15.40, 18.50
HUDA UČITELJICA	11.30, 14.10, 16.20, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.10
BREZ POVRATKA 5, 3D	20.40, 21.50, v sob. tudi 23.00
BREZ POVRATKA 5	14.00, 16.30, 18.45, 21.10, v sob. tudi 23.25
OSKRBNIK	12.10, 15.50, 18.00, 20.30, v sob. tudi 22.40
TA NORA LJUBEZEN	12.50, 15.30, 18.10, 20.50, v sob. tudi 23.20
MESTNI KINO METROPOL CELJE VEČER PALESTINSKEGA DOKUMENTARNEGA FILMA 20.00 (samo v soboto)
CU DO VI TO	18.00, 20.30 (samo v nedeljo)

ATRAKTIVNO MANJŠO GARSONJERO

v centru Maribora (Forum) prodam.
Cena 45.000 EUR. Tel. 02/25-24-345.

(OJ49132/02/1)

AKCIJA - prodaja APARTMAJEV

v Stari Novalji; prva vrsta od morja - cena
samo 2200 €/m². Tel. 00385/91 51 78 382.
Jadran Gradnja d.o.o.,
Zadarska 11 d, HR-53291 Novalja

RUŠE, HIŠA, 160 m2 bivalne površine,
400 m2 zemljišča, lepa in mirna lo-
kacija. 90.000 EUR. Tel. 031/630-189.

GRADBENO PARCELO, 871 m2, v
Spodnjem Dupleku prodam, 43.000
EUR. Tel. 041/754-850. (OJ49171/05/1)
ZELO LEPO GRADBENO parcelo, 983
m2, okolica Maribora, cena po dogov-
oru. Tel. 040/473-520. (OJ49262/05/1)
PRODAM GRADBENO PARCELO na
sončni legi, 1255 m2, rel. Pesnica-
Šentilj. Tel. 031/272-142. (OJ49396/05/1)

PRODAM POSLOVNO-STANOVANJS-
KO HIŠO na Zgornji Polskavi, parc.
1100 m2, hiša 320 m2, cena po dogov-
oru. Tel. 041/625-712. (OJ49176/08/1)
LOKAL ZA IZVAJANJE MEDICINSKE
dejavnosti v bližini UKC Maribor, pro-
dam. Tel. 040/849-829. (OJ49367/08/1)

VEČ PISARN POD POHORJEM oddam v
najem. Tel. 031/307-609. (OJ48996/08/3)
SKLADIŠČA IN PISARNE ob Planetu
Tuš, Hoferju oddamo, Preradovičeva
22-24. Tel. 02/421-6220. (OJ49005/08/3)

NA DOBRI LOKACIJI ODDAM oprem-
ljen gostinski lokal za dalj časa. Tel.
041/420-966. (OJ49295/08/3)
GOSTINSKI LOKAL vzamem v najem
ali tudi diskoteko. Tel. 040/323-543.
(OJ49361/08/3)

CITROEN XANTIO, L. 98, lepo ohranje-
no in plastično cisterno za olje, 2000 l,
prodam.Tel. 041/872-781. (OJ49282/12/1)
HYUNDAI TUSCON 2.0 DISEL, letnik
2004, prvi lastnik, pogon 4x4, pro-
dam. Tel. 041/640-074. (OJ49486/12/1)

KARAMBOLIRANO ALI RABLJENO
VOZILO, plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM 041/726-236. (OJ35104/12/2)
POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TO-
TALKA, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM 041/679-
029. (OJ35106/12/2)
POŠKODOVANO ALI RABLJENO
VOZILO, od l. 2000 naprej, kupim. Go-
tovina takoj. Tel. 041/761-971.
(OJ35663/12/2)

RABLJEN ALI KARAMBOLIRAN AVTO-
MOBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.

GOTOVINSKO ODKUPIM rabljeno ali
karambolirano vozilo, uredim prepis
in odvoz. Tel. 041/408-375.

KUPIM VOZILO OD LETNIKA 2000
dalje. Prepis in izplačilo gotovine ta-
koj! Tel. 040/299-400. (OJ49177/12/2)
AVTO V KAKRŠNEM KOLI stanju ku-
pim. Tel. 070/266-493. (OJ49241/12/2)
TOTALKO, KARAMBOLIRAN ali
poškodovan avto kupim. Postavite re-
alno ceno, katere ne bomo zbijali. Tel.
041/638-336, 041/321-941.
(OJ49347/12/2)

RABLJENE, DOBRO OHRANJENE stis-
kalnice za grozdje 400, 650, 700, 900,
1200, 1600, 2000 l, prikolice za grozd-
je 600, 1200, 1800, 3000 l, sode za vi-
no 500-10.000 l. Tel. 031/550-988.
(OJ49450/16/1)

KUPIM TRAKTOR, 20-200 KS, od l.
1978 do 2010, in vso gradbeno meha-
nizacijo. Plačam takoj. Tel. 041/639-
450. (OJ49174/16/2)

REZAN LES ZA OSTREŠJA - rušt, late,
deske, prečke (štafli), mostnice (fosni),
prodam. Možna dostava. Žaga Babič.
Tel. 041/348-641. (OJ49459/17/1)

KROMPIR, BELI IN RDEČI, kvaliteten,
ter fižol, rumen - široki, poceni pro-
dam. Možna dostava.Tel. 041/723-
609. (OJ49154/20/1)

PRODAM STARI KONJSKI GNOJ. Cena
90-litrske vreče z dostavo 6 EUR. Okol-
ica Maribora. Tel. 041/533-944.

UGODNO PRODAM GROZDJE na braj-
dah in krompir za ozimnico. Tezno pri
radioodajniku. Tel. 02/461-3828.

KROMPIR ZA OZIMNICO beli, avalon,
rdeči, romano, I. kvalitete, po 0,23
EUR, čebula - ptujska 0,85 EUR, šalotka
2,70 EUR, r. pesa 0,90 EUR, r. korenje
po 0,85 EUR ter zelje za ribanje,
varaždinsko, po 0,38 EUR, iz Razvanja,
prodamo. Nar. po tel. 02/3313-088.
Možna tudi dostava. (OJ49338/20/1)
UGODNO! DOBRA JABOLKA, slov.,
kisle sorte, za stiskanje, sok, hruške.
Možna dostava. Tel. 02/6631031,
031/243-199. (OJ49363/20/1)

KROMPIR BELI KENEBEK, rdeči
dezire, rumeni marabel, 0,27 EUR in
krmni 0,10 EUR. Možna dostava. Tel.
040/230-437. (OJ49397/20/1)
PRODAM DOMAČ, ročno obdelan
krompir, cca 2000 kg (beli in rdeči).
Tel. 02/618-1834 ali 040/832-254.
Okolica MB. (OJ49405/20/1)
ZELO UGODNO PRODAM belo in črno
grozdje v virštanjčanskem rajonu. Tel.
041/446-760. (OJ49437/20/1)
KROMPIR, RDEČI, BELI, z Dravskega
polja, zdrav, ugodno prodam.
Brezplačna dostava. Tel. 040/644-581.
(OJ49471/20/1)

UGODNO, KROMPIR za ozimnico, be-
li, rdeči in rumeni 0,23 EUR/kg, možna
dostava, in sveža rdeča pesa, pozni pos-
evek, 0,80 EUR/kg. Tel.02/790-0351,
031/346-153. (OJ49498/20/1)

PIŠČANCE, 2 KG, PO 1,50 EUR/KG pro-
dajamo. Tel. 02/688-1381, 040/531-
246. Rešek, Starše 23. (OJ49297/21/1)
ODOJKE PRODAM. Tel. 040/644-353.

ZA ODDAJO IMAMO MLADIČKE
MALTEŽANE z rodovnikom, cepljeni,
čipirani in potni list. Tel. 041/349-398.

PRODAM PUJSKE, 25 KG, za nadaljnjo
rejo in smrekovo hlodovino. Tel.
051/219-444. (OJ49485/21/1)

AKCIJA - PUŠPAN 5 EUR, plazeči brin 7
EUR, srebrna smreka 5 EUR, omorika 7
EUR. Tel. 040/222-357. (OJ49374/22/1)

Ljubljanska cesta 5 a, Celje, zaposli
odvetniškega kandidata. Delovne na-
loge so: delo v odvetniški pisarni, zas-
topanje strank na sodiščih, pravno sve-
tovanje. Pričakujemo izobrazbo univ.
dipl. pravnik z opravljenim pravniških
državnim izpitom ter vozniški izpit B-
kategorije. Nudimo zaposlitev za
določen čas 7 mesecev, z možnostjo
podaljšanja za polni delovni čas, enoiz-
mensko delo. Pričakujemo vaše pisne
prijave. (OJ49210/23/1)
KUHARJA/-ICO Z IZKUŠNJAMI zapos-
limo za nedol. čas. Restavracija
Vnukec, Limbuš, tel. 02/614-22-00 od
16. do 22. ure. Sašo Vnuk, s.p., Ob
Blažovnici 86, Limbuš. (OJ49413/23/1)

PODJETJE PLOJ, d.o.o., ZAGREBŠKA
CESTA 24, MARIBOR, sprejme v redno
delovno razmerje več voznikov, m/ž, v
mednarodnem transportu, Pogoj: naj-
manj eno leto del. izkušenj, izpit C-, E-
kategorije. Za več informacij pokličite
051/399-098 (g. Črnko). (OJ49431/23/1)
IŠČEMO KVALIFICIRANE IN
POLKVALIFICIRANE SLIKOPLESKAR-
JE in tesarje z izkušnjami. Tel. 041/627-
827. Frančišek Eder, s.p., Gvajčeva ulica
8, MB. (OJ49487/23/1)

ČE POTREBUJETE IZKUŠENO žensko
za pomoč starejšim ali čiščenje
stanovanja, hiš. Tel. 070/264-644.

cevmi. Garancija. Beširevič Izet, Ju-
rovska cesta 49, Lenart, GSM 040/261-
390. (OJ48525/235/)

POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE
PARKETOV, slikopleskarska, knauf in
keramičarska dela. GSM 070/64-64-
64. LAC, d.o.o., Ulica Štravhovih 35,

laminatov. Izdelava stopnic, kuhinj in
drugega pohištva. Jožica Simonič, s.p.,
Cesta v Skoke 35, Miklavž. Tel.
041/623-340. (OJ49384/235/)
KNAUF, MANSARDE, STROPOVI, pre-
delne stene ...Andrej Janžekovič, s.p.,
Čufarjeva 13, Ptuj, GSM 040-617-367.
(OJ49464/235/)

Odplačilo na položnice. Vozilo vam os-
tane. Posredujemo za več kreditodajal-
cev. AVTOMOBILI P.R., d.o.o., Industri-
jska 9, MB. Tel. 02/228-3020.

.namenski in hipotekami do 30 let
. lizingi za nakup vozil ali nepremičnin
Tudi za nižje dohodke in poplačila
starih obveznosti!

Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev

v izobraževanju odraslih

SREDNJA ŠOLA ZA PREHRANO IN ŽIVILSTVO

- pomočnik v biotehniki in oskrbi,

- pek,

- slaščičar,

- mesar,

- živilsko-prehranski tehnik (PTI).
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

- organizator socialne mreže (izredni študij),

- inženir živilstva in prehrane (izredni študij).

IMAMO ŠE PROSTA MESTA, PRIJAVE IN VPISI V SEPTEMBRU.

IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR

Srednja šola za prehrano in živilstvo

Višja strokovna šola

Park mladih 3

2000 MARIBOR

Tel. št. 02 33 13 432, 02 320 86 15
www.icp-mb.si

ic-piramida.maribor@guest.arnes.si,

visjastrokovna.ic-piramidaguest.arnes.si,

silva.hostnik@guest.arnes.si

DIAGNOSTIČNI CENTER SANABILIS

ULTRAZVOČNE PREISKAVE, MERITVE MINERALNE KOSTNE
GOSTOTE - DOLOČANJE OSTEOPOROZE,
SPECIALISTIČNE AMBULANTE: AMBULANTA ZA ODKRIVANJE
BOLEZNI DOJK - MAMOGRAFIJA, UROLOŠKA, ORTOPEDSKA IN
NEVROLOŠKA AMBULANTA. Cenjena naročila in informacije:
Ulica heroja Bračiča 6, Maribor (TPC City jug), tel. 02 235 21 50,
na spletni strani www.sanabilis.si
ali elektronski pošti: info@sanabilis.si

KREDITI DO 15 LET! Pri višjih dohod-
kih - obremenitev tudi do 50 %.
Odplačilo starih kreditov. Možnost
tudi za nižje dohodke. Posredu-
jemo za več kreditodajalcev. PAN-
TA RHEI & CO, d.n.o., Industrijska
9, MB. Tel. 02/228-3021.
(OJ48929/24/1)

Upokojeni, pošteni moški išče
žensko za skupno življenje. Kadilke
in alkoholičarke izključene. Tel.
03/582-4611. (OJ49490/26/)

BRUNA, LADIJSKI POD, OPAŽ, rezan
les, drva za kamin, z dostavo prodam.
Tel. 041/331-831. (OJ37364/30/)

OTOK PAG, GAJAC, apartma z vrtom
blizu morja, ugodno oddam. Tel.
031/682-500. (OJ49332/30/)
BUKOVA DRVA UGODNO prodam.
Tel. 041/639-485. (OJ49491/30/)

Kontakt: g. Ivan Koželj
Tel.: 02 654 35 16
Fax: 02 654 35 17
Gsm: 041 719 688
e-mail: info@ecu.si

Za delovno mesto VODJA SLUŽBE ZA NOTRANJO REVIZIJO
VII/2, J017938, M/Ž mora kandidat/kandidatka poleg zakonsko predpisanih
pogojev izpolnjevati še naslednje:

- poznavanje zakonodaje, predpisov in standardov RS in EU
s področja financ in računovodstva,

- poznavanje zakonodaje, predpisov in standardov RS in EU
s področja visokega šolstva in znanosti,

- računalniška znanja MS Windows, Word, Excel, Power Point,
internet, e-pošta, el. poslovanje,

ali državne zunanje revizije proračunskih uporabnikov.
Ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega
dela naj kandidati/kandidatke posredujejo v petnajstih dneh po objavi na
naslov: Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.
Neizbrani kandidati bodo o odločitvi obveščeni najpozneje v osmih dneh po
sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.

Smo ena najuspešnejših in največjih slovenskih tiskarn.
Prispevajte svoje ambicije in znanje - rastite skupaj z nami!

Za naš strojni park iščemo po značaju odprtega in zaintere-
siranega sodelavca/ko za vzdrževanje proizvodnih strojev:

zanimanje in pripravljenost za učenje
tehnično znanje in ročna spretnost
samoiniciativnost in aktiven pristop k delu
aktivno znanje nemškega jezika
vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz
osnovno znanje dela z računalnikom
zaželeni iskalci prve zaposlitve

Ponujamo stimulativno plačo, možnost dodatnega izobraže-
vanja in strokovno-poklicni razvoj. K prijavi na razpis vabimo
kandidate in kandidatke, ki izpolnjujejo zahteve razpisa.

Celovite vloge z vsemi pisnimi dokazili in kontaktno telefon-
sko številko pričakujemo najkasneje v roku 8 dni od objave na
našem naslovu: LEYKAM TISKARNA d.o.o., Miklavška cesta
61, 2311 HOČE, tel.: 02/616 55 00, fax: 02/618 24 42, s
pripisom "Razpis-strojni mehanik".

P0GREBRE ST0R3TVE
Poskrbimo za organizacijo in
izvedbo celotnega pogreba, j
Nahajamo se: j

Dosegljivi smo 24 ur po telefonu: *
02/671 -22-12 ali 051/447-593. I
www.slovo.si

Obiščite nas v poslovalnici,
ki je v neposredni bližini :
mariborske bolnišnice,
Masarykova 16, i
ali ob vsakem času !
pokličite po telefonu i

Ob izgubi najbližjih smo ;
v pomoč s prijazno
besedo tolažbe in celotnimi \
storitvami, opravljenimi
z največjo pieteto.
Vse o naši ponudbi na:
www.help.si

Ko zaželimo tvoje si bližine,
gremo tja v mirni kraj tišine,
kjer srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več ni...

Že dan pred izidom lahko
spremljate Večerove strani na
spletni strani vecer.com ali z
iPad-aplikacijo.

Na nebu zvezd je milijon,
vsa noč je razsvetljena,
milijon je ptic, milijon cvetlic,
a mama je le ena.

Jutri, v nedeljo, 11. septembra 2011, mineva
leto žalosti, odkar nas je za vedno
zapustila naša draga mama in babica

Zadnje slovo od drage pokojnice bo v ponedeljek, 12. septembra 2011,
ob 16. uri na pokopališču na Prihovi.

Žara bo pripeljana v mrliško vežico na to pokopališče na dan pogreba
ob 10. uri.

Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na Ptuju, v Ljubljani, Kopru, Kranju, na
Jesenicah, v Murski Soboti in Velenju so na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan.
Če ste bili žrtev kakršnegakoli kaznivega dejanja, če nad vami izvajajo nasilje, če
ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, in ne glede na to, ali je
storilec znana, neznana oseba ali institucija, poiščite pomoč.
Prijazni svetovalci so vam na voljo osebno vsak delovni dan od 8. do 14. ure v
Obrtniški ul. 11,2250 Ptuj, ali po telefonu 02/7711017, in sicer 24 ur na dan (tudi
ob sobotah, nedeljah in praznikih). Pomoč je zaupna in brezplačna.

Ameriške oblasti so sporočile, da so
zoper 91 osumljencev, med katerimi
so tudi zdravniki in medicinske sestre,
vložili obtožnice v zvezi z novim
valom goljufij v okviru zdravstvenih
zavarovanj, s katerimi bi lahko držav-
no blagajno oškodovali za približno
295 milijonov dolarjev. Glavni ameri-
ški tožilec Eric Holder, ministrica za
zdravje Kathleen Sebelius in pomoč-
nik izvršnega direktorja FBI Shawn
Henry so v Washingtonu dejali, da so
vložene obtožnice rezultat preiskav
zoper kriminalne združbe v osmih
ameriških mestih, ki so se okoristile
na račun Medicara, državnega sistema
zavarovanja za upokojence in invalide.
"Od Brooklyna do Miamija in Los An-
gelesa so obtoženci zavarovanje Medi-
care očitno imeli za lastni hranilnik,"
je pred novinarji v Washingtonu pove-
dal Lanny Breuer, šef oddelka pravo-
sodnega ministrstva za kriminal.

Pri preiskavi je v preteklih dveh
tednih sodelovalo kakšnih 400
uslužbencev FBI, urada generalnega
inšpektorja ministrstva za zdravstvo
(HHS-OIG), oddelkov za preprečevanje
goljufij v okviru Medicara ter drugih
državnih in lokalnih organov ka-
zenskega pregona. Funkcionarji so
povedali, da so akcijo izvedli v Mi-
amiju, Houstonu, Baton Rougeu, Los

Sanfranciška policija je sporočila, da
je varnostni službi podjetja Apple Inc.
pomagala pri iskanju "izgubljene-
ga predmeta". Omenjeno podjetje je
namreč že julija poročalo o izginotju
prototipa najnovejšega iPhona. Pred-
stavniki policije niso navedli podrob-
nosti o izginulem predmetu, vendar
so svoje poročilo o iskalni akciji na-
slovili "iphone5.doc". Na podlagi tega
je mogoče sklepati, da gre za novo
različico prenosnega telefona, ki naj
bi ga podjetje kmalu začelo prodajati.
Pri Applu teh ugibanj niso hoteli ko-
mentirati.

Angelesu, Detroitu, Dallasu, New
Yorku in Chicagu. Približno polovica
obtožencev je iz Miamija, ki ga imajo
izvedenci za kazenski pregon za
ameriško prestolnico goljufij v okviru
zdravstvenih zavarovanj. Samo os-
umljenci v Miamiju so obtoženi sode-
lovanja pri sistematičnih goljufijah, v
okviru katerih so izdali za skoraj 160
milijonov evrov računov za izmišljeno
zdravstveno nego na domu, delovne
in fizioterapije, infuzije pri okuženih
z virusom HIV in druge storitve. "Jug
Floride ostaja središče goljufij v okviru
zdravstvenih zavarovanj," je na tis-
kovni konferenci v Miamiju povedal
John V. Gillies, vodja podružnice FBI
v Miamiju. V sodnih dokumentih piše,
da naj bi bili obtoženci sodelovali pri
zaroti, v okviru katere so Medicaru
izdajali račune za storitve, ki so bile z
medicinskega vidika nepotrebne, po-
gosto pa tudi nikoli opravljene.

Za tehnološke novosti special-
izirani portal CNET je poročal, da je
julija v nekem baru v San Francis-
cu izginil primerek iPhona 5, ki še
ni v prodaji. Po poročanju lokalne-
ga časnika SF Weekly je policija pre-
iskala dom nekega moškega iz San
Francisca in pri njem iskala omenje-
ni telefon. Lani je izginil že prototip
iPhona 4. Tokrat je podjetje Apple po
poročanju policije izgubljeni pred-
met izsledilo v neki hiši v San Fran-
ciscu. "Applova varnostnika sta se
srečala s prebivalcem stanovanja, ki
se je predstavil kot Sergio Calderon, in

Gillies je dejal, da so v torek in
sredo na območju Miamija prijeli 42
osumljencev, trije pa so še na begu.
Kljub uspešnosti te najnovejše akcije
zoper goljufije v okviru zdravstvenih
zavarovanj pa Gilles meni, da jih s
tem še zdaleč niso ustavili. "Preiskati
moramo še veliko primerov," je dejal
Gilles, pri čemer je mislil na goljufi-
je, ki ameriške davkoplačevalce po
oceni FBI stanejo od 70 do 234 mili-
jard dolarjev letno. "Sam za to nimam
vseh sredstev, ki jih potrebujem. In
mislim, da jih tudi HHS-OIG nima," je
še dejal Gilles, ko so ga vprašali, kako
je z denarjem in uslužbenci, nujnih za
boj zoper eno najhujših vrst krimina-
la v ZDA. Poudaril je, da je Florida na
prvem mestu tudi glede hipotekarnih
goljufij in na drugem mestu glede
goljufij z obveznicami. Hkrati ima
veliko težav zaradi raznih kriminal-
nih tolp. (Reuters)

v spremstvu policistov izvedla hišno
preiskavo. Ker pogrešanega pred-
meta nista našla, sta hišo zapustila,"
piše v izjavi policije. Applova varnos-
tna služba naj bi telefon izsledila s
pomočjo posebne satelitske opreme,
vendar ga v hiši niso našli. Samo
nekaj ur pred objavo sporočila za ja-
vnost je glasnik sanfranciške polici-
je Troy Dangerfield zanikal, da se je
podjetje Apple obrnilo nanje zaradi
izgubljenega telefona. Prav tako naj
ne bi bili v stiku s človekom, ki so ga
obiskali policisti in Applova varnost-
nika. (Reuters)

Skromnost najbolje dokazuje,
da imamo razum, in najbolje
prikrije, da ga nimamo.

Predlog za štiriodstotno znižanje
plač 160 tisoč javnim uslužbencem
vse do konca leta 2012 je v minu-
lih šestih dneh zasenčil vse. Celo
znižane gospodarske napovedi za
najpomembnejša gospodarstva,
na katera smo tako zelo navezani,
in tudi Pahorjevi bodoči ministri
so postali drugorazredna zgodba,
četudi Slovenci do novih mini-
strskih imen nismo brezbrižni.
In zakaj je že zgolj predlog enega
izmed zainteresiranih odborov,
ki se je le seznanil z rebalansom
proračuna in sam pri njegovem
amandmajskem popravljanju ni-
kakor nima odločilne besede,
povzročil tak sindikalni in sicer-
šnji vihar? Zato vendar, ker visi
v zraku nevarnost, da bi tolikim
ljudem za kar precej časa zniža-
li plače.

Politično tak predlog ne prina-
ša točk. Ne odboru za lokalno sa-
moupravo in regionalni razvoj
ter tudi vladi ne, če bi ga na tor-
kovi seji odbora za finance in

monetarno politiko zagovorni-
ki vladinega predloga rebalansa
proračuna iz finančnega ministr-
stva le podrli. A verjetnost, da bi
ga Pahorjevi zdaj prepoznali za
svojega, je majhna. Govorjenje o
znižanju plač namreč ta hip pri-
naša le zgražanje in spraševanje,
kje neki ti politiki živijo. Ali sploh
kdaj stopijo v trgovino in pogle-
dajo položnice, pa tudi, ali sploh
pomislijo, koliko ob mesecu dobi
medicinska sestra ali pa negoval-
ka, ki v domu za starejše vsak dan
nahrani morda prav njihovega
očeta ali mamo. Politične točke bi
tik pred ponovnim potrjevanjem
zaupnice Pahorjevi vladi prinaša-
lo vse kaj drugega.

Toda tudi če do znižanja plač ne bi
prišlo, je Trofenikovemu odboru
s tem predlogom uspel pomem-
ben preboj. V drugi plan je posta-
vil predlagano znižanje letošnjega
proračuna za 365 milijonov evrov
in zacementiral pričakovanja.
Zlasti plačna, saj bo poslej za sin-
dikate v javnem sektorju zmaga
že, če ostanejo plače v javnem sek-
torju nedotaknjene, torej take, za
kakršne so se v socialnem dialogu
z vlado dogovorili. Sicer bo taka
stavka, kakršne poznajo Italijani,
Slovenci pa je še nismo doživeli.

Za nameček je odbor odprl pogo-
vor o plačni politiki v javnih logih.
Bo temeljila na zatečenem stanju
in jo bomo popravljali z uravni-
lovko, ker v javnem sektorju ni
mogoče ničesar premakniti, ali se
bomo le začeli spraševati, katere
službe in javne storitve potrebuje-
mo in koliko smo ljudi, ki jih opra-
vljajo, pripravljeni plačati? Razlag,
zakaj je predlagano znižanje plač
potrebno, je zdaj namreč več. Pr-
venstveno temeljijo na trditvi, da
bo državo vrag vzel, če ne bomo
znali zajeziti javnega trošenja. Ker
se nočemo strezniti, se nam lahko
zgodi, da bodo tudi v šolah, bol-
nišnicah, vrtcih in drugod morali
zapirati delovna mesta, ker ne
bo denarja. Druga trditev igra na

karto, da si javnost tako znižanje
plač v javnem sektorju enotno želi,
saj naj bi bil javni sektor preveč
požrešen. S tretjo pa dokazujejo,
da imajo v javnem sektorju previ-
soke plače v primerjavi z gospo-
darstvom, pri čemer se delavcem
v javnem sektorju nikakor ne
more zgoditi, da bi jih odpustili.
Plače prejmejo vsak mesec ob uri,
vse prispevke za socialno varnost
imajo plačane in nobeno ministr-
stvo, urad, uprava ali sklad še ni
šel v prisilno poravnavo, kaj šele
v stečaj.

Ker obstajajo tudi dvomi, da so re-
snične le omenjene trditve, bi bilo
zdravo, da bi jih pred štiriodsto-
tnim zniževanjem plač analizirali.
Uravnilovka je namreč izenače-
vanje osebnih dohodkov ne glede
na količino in kakovost dela. Tako
pojasnjuje besedo slovar sloven-
skega knjižnega jezika, praksa pa
potrjuje, da se k uravnilovki tisti,
ki imajo moč, zatekajo zato, ker z
drugimi argumenti niso uspeli. ■

"Ah, to." To je bilo vse, s čimer je
dr. Alojz Križman pospremil naj-
novejšo vest o imenovanju za za-
služnega profesorja. Čeprav mu je
zaslugarstvo tuje, smo od človeka
njegovega formata vseeno pričako-
vali, da bo to vest opremil s kakim
modrim latinskim stavkom o
tem, kako čas postavi vse na svoje
mesto. To pričakovanje je slonelo
na dejstvu, da je zaradi nestrinjanja
z vladajočimi stališči na univerzi
pred petimi leti odšel v pokoj brez
tega imenovanja. V pogovoru sicer
priznava, da ga je ta odhod zabolel,
da pa kljub temu ni izgubil stika z
akademskim poljem. Ves čas je so-
deloval s Fakulteto za naravoslovje
in tehnologijo v Ljubljani, že sedmo
leto je glavni in odgovorni urednik
Livarskega vestnika, ki ga izdaja
Društvo livarjev Slovenije, katere-
ga častni član je postal leta 2008,
že sedmo leto je tudi programski
vodja vsakoletnega mednarodnega
livarskega simpozija v Portorožu,
sodeluje z gospodarstvom in tako
"vsaj delno ostaja v stroki".

Ampak "njegova" univerza je Uni-
verza v Mariboru: z njo je rasel in
ona je rasla z njim. Začel je kot ho-
norarni asistent na takratni Višji
tehniški šoli leta 1969, kmalu
postal predavatelj in leta 1976 na
univerzo tudi dejansko prišel, vezi
z Mariborsko livarno, v kateri je
bil do takrat zaposlen, pa ni nikoli
pretrgal. Čez tri leta je postal pred-
stojnik oddelka za strojništvo,
leta 1983 je postal dekan takratne
Visoke tehniške šole, ki je pod nje-
govim vodstvom leta 1985 prerasla
v Tehniško fakulteto. Leta 1987 je
postal rektor univerze, ponovil tri
dvoletne mandate in se konec leta
1993 vrnil na Fakulteto za strojni-
štvo ter leta 2006 upokojil. Zakaj?

"Tisti, ki smo na tej univerzi delo-
vali skoraj od vsega začetka, smo
izhajali iz gospodarstva. Mi nismo
zrasli na šoli, na eni strani smo
bili povezani z gospodarstvom, na
drugi pa z mestom. Ta univerza pa
se je zaprla v svoj krog in v svoje
probleme, začela je z vsemi raz-
prtijami, ki so značilne za institu-
cije, ki niso prevetrene. Ljudje, ki
so zrasli v teh institucijah in prišli
do pozicij, niso nikoli bili nikjer
drugje in niso okusili realnega ži-
vljenja. To je velik problem Uni-
verze v Mariboru. Tisto, kar smo
včasih očitali ljubljanski univer-
zi, da je namreč zaprta, se je na
mariborski ponovilo. To ni dobro.
Ljudje, ki prihajajo na njej do odgo-
vornih pozicij, nimajo realnih ži-
vljenjskih izkušenj."

Govoriva seveda o ljudeh, ki so
pri istem profesorju diplomirali,
magistrirali in doktorirali, nikjer
drugje raziskovali in nikjer izven

"V akademskem svetu velja pravi-
lo, da na univerzi, kjer doktoriraš,
neko določeno obdobje naj ne bi
služboval. Šele čez kakih deset let,
ko te ta univerza spet povabi k so-
delovanju, ti da vedeti, da si zaradi
svojega dela in izkušenj zanjo za-
nimiv."

"Slovenski prostor je majhen, te
fluktuacije ni, konec 80. let pa se je
pojavil še dodaten problem zlasti
v Mariboru: gospodarstvo se je
začelo rušiti in s tem tudi prostor
za naše diplomante v razvojnih od-
delkih."

"Predvsem so se sesuvali razvojni
oddelki in instituti. Mladi inženir-
ji - in nekateri so bili zelo dobri - so
tako začeli ostajati na univerzi. Ta
pot je bila mogoča, ker se je v 90.
letih pojavil koncept vzgoje mladih
raziskovalcev, kije prinesel veliko
pozitivnega, vendar ti ljudje potem
niso šli nikamor, ampak so ostali
na univerzi. Na moji matični fakul-
teti za strojništvo je danes takih
90 odstotkov, pred tridesetimi leti
pa je bilo to razmerje 70:30 v prid
strokovnjakom iz gospodarstva."

In čemu to služi? Sprašujem zato,
ker se kar naprej pogovarjamo o
inoviranju, ki nam kljub razmno-
ževanju fakultet in doktorjev zna-
nosti gre čedalje slabše od rok.
"To je pa naslednji problem. Ne
bom rekel, da ljudje, ki so na uni-
verzi, ne delajo raziskovalno, neka-
teri so celo odlični, vendar svojega
znanja ne prenašajo v okolje."

"Ker se je gospodarstvo v veliki
meri sesulo, nimajo pa tudi tistega
stika, ki smo ga mi svoj čas imeli."

Ampak oni so tu za to, da gospo-
darstvo postavijo na noge.
"To sicer ni osnovna naloga uni-
verze, je pa res, da zaradi zaprtosti
in ubadanja z notranjimi proble-
mi univerze v mestu ni čutiti. Ali
čutimo univerzo na področju kul-
ture? Zelo malo. Relativno dobro
poznam področje športa, ampak
tudi tu univerze ni. Na tem podro-
čju nima resnejšega vpliva. Podob-
no je tudi v gospodarstvu."

Saj. Zato pa sprašujem, čemu to
služi. Je univerza samo še največja
tovarna v Mariboru?

"Zaradi tega nastajajo mnoga
vprašanja. Univerza v Mariboru
je srednje velika univerza tudi po
evropskih standardih, tu je 20 tisoč

študentov in 1800 zaposlenih. Uni-
verza je v tem mestu druga usta-
nova po številu zaposlenih. Prva je
bolnišnica. To je za mesto po svoje
dobro, ker je to zagotovljen denar,
ki se tu vrti, pa drugi strani pa je
to, da sta glavna delodajalca uni-
verza in bolnišnica, čudna situaci-
ja. Največja firma, ki je v Mariboru
ostala, moja Mariborska livarna, je
s svojimi 850 zaposlenimi šele na
tretjem mestu. Če k temu dodamo
še vse druge neproizvodne institu-
cije, se seveda moramo vprašati, od
kod prihaja denar za vse to."

"Saj je jasno: država se je zakrediti-
rala. V proračunu je ogromen pri-
manjkljaj, ki ga pokrivajo s krediti,
ki jih najemajo zunaj, ampak to je
dolgoročno usodno. To se ne bo
dobro končalo."

"Na to gledam s svojega zornega
kota. Osnovni problem je nastal
leta 1991, ko je nekdo prišel s filo-
zofijo, da Slovenija ne potrebuje
industrije. Slovenija bo po tej
filozofiji imela bančništvo, tu-
rizem, storitvene dejavnosti
in od tega bomo
živeli vsaj tako
dobro kot
Švica. Tisti, ki
so to govori-
li, tudi Švice
niso poznali,
ker ima ta iz-
jemno močno
industrijo.
Tudi Švica ne
bi mogla živeti
samo od bančni-
štva in turizma."

Njeno bančništvo je
tako poglavje zase.
"Seveda. Glede ban-
čništva Slovenija pač ni
država, ki bi ji zaupali tako,
kot zaupajo Švici. Ampak ta fi-
lozofija je tu bila. In kaj smo mi
v imenu te filozofije prestrukturi-
rali?"

"Banke dvakrat in to smo vsi plače-
vali. Tudi zavarovalniške sisteme.
Kaj še? Industrijo smo s to filozo-
fijo bistveno zmanjšali, kmetij-
stvo se še komajda prebija. Največja
škoda, ki se je zgodila ob gospo-
darskem zlomu, je bila ta, da smo
pozabili tudi na vse znanje, ki je v
teh firmah bilo. Tu je bila osnovna
napaka."

Paradoksalno: znanje, ki se je
zelo dolgo akumuliralo, smo v
"družbi znanja" čez noč izgubili.

"Ne samo znanje, tudi izkušnje
smo izgubili. To ni nikogar zani-
malo. Mislim, da ta zadeva sega
dalje nazaj, na začetek 80. let,
v tisti nesrečni proces tozdira-
nja, ki so ga politično pripelja-
li v velike industrijske sisteme, v

Metalno, Litostroj, Tovarno avto-
mobilov Maribor. Istočasno se je
zgodilo še nekaj: konec 70. let so
začeli odhajati v pokoj ljudje, ki so
končali še nemške in češke šole.
Takrat se je ta disciplina, kije bila
osnova v teh firmah, začela krhati.
Spomnim se, kako so ti stari moj-
stri prihajali točno v službo in ob
šestih zjutraj že imeli pregled nad
delovnim procesom. Ta red so pri-
nesli iz nekega drugega sistema, iz
nekega drugega načina razmišlja-
nja. Ko so ti ljudje začeli odhajati, je
to počasi razvodenelo. Takrat se je
začela v Mariboru pojavljati kriza,
prvi resni problemi so izbruhni-
li v 80. letih, v drugi polovici 80.
let je prišlo do resne krize. In ko se
spomnim, kdo je v času največjih
delavskih nemirov takrat govoril
na Trgu svobode v Mariboru, lahko
razumem tudi izgubo, ki jo njegova
firma danes ima."

Govoril je Janez Bohorič, ki je
danes direktor Save. Spomnim se,
da si je odvezal kravato in jo vrgel
med delavce, ki jih je ves čas spra-
ševal, kaj hočete od mene.

"Ja, on je bil takrat podpred-
sednik izvršnega sveta,
dolga leta pa je vodil
Savo. Ne rečem, da je
slab gospodarstve-
nik, ampak misel-
nost, ki so jo imeli ti
ljudje, je nespreje-
mljiva za določen
sistem."

"Kapitalizem je tudi proces. Zunaj
je zrasel na privatni iniciativi, s pri-
vatnimi firmami, ki so nastajale iz
malega in šle iz roda v rod. Pri nas
pa po osamosvojitvi ni bil glavni
interes teh ljudi, ki so seveda imeli
politične povezave, to, kaj narediti
s temi podjetji, ampak kako jih la-
stniniti. Marsikje so firme razbijali
samo zato, da so jih lažje lastninili.
Eden redkih sistemov, ki je ostal, je
Gorenje, druge velike sisteme smo
razbili in pospravili v žep. Njihov
edini interes je bil postati lastnik
in živeti od kapitala."

Dr. Rastko Močnik pravi, da je to
značilnost perifernih elit, ki so
parazitske, ker jih zanimajo samo
njihove rente, ne pa družbeni
razvoj. Se strinjate?
"Absolutno. Če so do leta 1990
firme imele svoje razvojne oddel-
ke, to pomeni, da so za svoj razvoj
skrbele. In še danes si upam reči,
da je Tamov razvojni institut bil
odličen institut. Tudi Metalnin in
Zlatorogov. Ko si to začel drobiti, si
ukinjal znanje tudi z interesom, da
boš brez njega lažje speljal lastnin-
sko preoblikovanje. Če imaš ljudi,
ki razmišljajo, te bodo seveda vpra-
šali, zakaj je to lastninjenje tako
silno potrebno. Mislim, da je
tudi naš koncept prehoda
iz družbene lastnine
v privatno potekal
zelo čudno in v
skladu »

Zaradi lastninjenja
je razvoj obstal,
Če ti razmišljaš
samo o tem,
kako boš lastninil,
potem razvojno
ne funkcioniraš

z določenimi interesi, ki so bili do-
govorjeni že v drugi polovici 80.
let, ko je nekdo rekel, dobro, bomo
podprli prehod iz socializma v ka-
pitalizem, a kapital bodo upravljali
tisti, ki so zaslužni."

"No, večina teh imen je bila poli-
tično podprta. Saj se ve. Po moje je
bistvo vsega, da so se dogovorili, da
bodo podprli prehod v kapitalizem
in ne bodo delali problemov pod
pogojem, da bodo njihovi ljudje
dobili ta kapital."

To, kdo je dobil kapital, ne bi bil
tako velik problem, če ne bi v
imenu kapitala vsega okrog sebe
uničili. Razen če je bil cilj, da se
vse uniči.

"Dvomim, da je bil to cilj. To se je
zgodilo, ker je zaradi lastninjenja
razvoj obstal. Če ti razmišljaš samo
o tem, kako boš lastninil, potem
razvojno ne funkcioniraš. Ko si
firmo lastninsko preoblikoval, se je
ta igra nujno končala, ker nisi imel
niti razvoja niti izdelkov niti nisi
bil konkurenčen. Povrhu vsega so
se zgodile strahovite spremembe
tudi v globalnem svetu."

"Ne samo to. Informacijska teh-
nologija je prinesla ogromne
spremembe povsod, tudi v razmi-
šljanju. Pri nas pa do spremembe
v razmišljanju ni prišlo. Poglejte
samo proces izobraževanja. Danes
imamo v Sloveniji dobrih sto tisoč
študentov, v času, ko sem jaz bil
rektor, jih je bilo okoli 35 tisoč.
Populacija pa je ostala enaka, dva
milijona nas je. Seveda je razumlji-
va usmeritev v to, da je treba imeti
čim več izobraženih ljudi. Dobro.
Ampak ta množičnost prinaša tudi
padec kvalitete študija. Kaj pomeni
ta padec za razvoj družbe? Ti zelo
dobre diplomante obdržiš na uni-
verzah, v gospodarstvo pa odhajajo
slabši. Z množičnostjo se je razvre-
dnotila tudi stopnja diplom. Trdim,
da je današnja drugostopenjska di-
ploma primerljiva z nekdanjo prvo-
stopenjsko. Ker pa so diplome kot
papir edino zveličavne, se dogaja,
da pomembne položaje zasedajo
ljudje, ki verjetno svojim nalogam
niso kos. Zato se zdaj tolikokrat po-
javlja vprašanje, ali ti ljudje znajo
reševati probleme, ki so zahtevni."

Ampak danes neznanje ni pro-
blem. Veliko več problemov imajo
še zmeraj tisti, ki zares kaj znajo.

"To je res, ker jih okolje ne spre-
jema. V osnovi se tu ni nič spre-
menilo, zadeve so se kvečjemu
poslabšale. Prepričan sem, da se
je v prejšnjem sistemu znanje bolj
spoštovalo, ker so firme imele svoj
razvoj in so vseeno potrebova-
le ljudi z znanjem. To, ali je zaradi
tega kdo imel politične probleme,
je drugo. Danes pa je veliko vpra-
šanje, kdo znanje sploh potrebuje.
Ali Raščan potrebuje znanje? On
potrebuje predvsem zelo poslušne
novinarje, ki bi pisali tako, kot bo
on želel."

"Raščan seveda ne rabi znanja, ker
ne rabi pametnih novinarjev. On
sploh ne rabi novinarjev, on rabi
priučene ljudi. Ampak to so razvoj-
ni problemi naše družbe. Poglejmo
samo naše dnevno časopisje: koliko
še sploh spremlja gospodarstvo, ki

se na trgu krčevito bori za obstoj?
Danes je neprimerno bolj važno,
da imamo na prvi strani časopisov
namesto zgodb o vsakodnevnem
trdem delu afere, škandale, finanč-
ne manipulacije, politične zdrahe."

Ti ljudje, ki jih vi pogrešate na
prvih straneh časopisov, se čeda-
lje pogosteje sprašujejo, od česa
bomo živeli mi, ki moramo živeti
od svojega dela. Vsi ne bomo
nikoli doktorji znanosti, kapita-
listi, kriminalci ali avanturisti.
Čeprav ga nihče od pristojnih ne
jemlje resno, se mi to vprašanje
zdi relevantno. Kaj bi jim vi odgo-
vorili?

"To je vprašanje, ki ga povezujem z
elektronsko pošto, ki sem jo dobil
včeraj: kateri ljudje se razmnožujejo
brez seksa?"

"Upokojenci. Poglejte, mi imamo
preko 500 tisoč upokojencev, de-
lovnega prebivalstva je okoli 700
tisoč. Koliko je tistega prebival-
stva, ki ustvarja novo vrednost?
Mi ne moremo živeti od prelaga-
nja denarja iz levega v desni žep:
banka kupi zavarovalnico, zava-
rovalnica spet drugo zavarovalni-
co. Družba od tega ne more živeti.
Nekdo mora ustvarjati novo vre-
dnost. Ne rečem, da finančne sto-
ritve niso potrebne, ampak na tem
ne more temeljiti družbeni razvoj.
In nekega dne bo treba priznati,
da lahko živimo samo od tega, kar
ustvarimo. To je osnovno pravi-
lo. To miselnost bi morali vključi-
ti tudi v izobraževalni proces. Ne
mladine navajati na to, da mora vse
imeti takoj, avto, stanovanje, poto-
vanja. Včasih so ljudje za to delali
20 let. Druga zadeva je kvalite-
tno znanje, ki lahko prihaja samo
iz kvalitetnega izobraževanja. Ali
lahko gremo v množičen izobra-
ževalni proces, kakršnega imamo
danes? Mislim, da bi morali zaostri-
ti pogoje že pri prihodu v srednjo
šolo in dobrim omogočiti višjo kva-
liteto znanja tudi na univerzi. Tako
bi lahko začeli ustvarjati neko elito
znanja. Brez tega enostavno ne bo
šlo. Družba potrebuje intelektualno
elito, ki se ne bo politično prostitu-
irala, ki se ne bo podrejala kapita-
lu, ampak bo s svojim intelektom
usmerjala razvoj. Tega danes ni."

"Prvo, naj zaupajo v sebe. Drugo,
naj si pridobijo res kvalitetno
znanje in naj v to vložijo ves svoj
trud. Na dolgi rok velja samo to.
Kvalitetno znanje nikoli ne bo od-
visno od te ali one politike, vedno
ostane in ljudje ga vsemu navkljub
spoštujejo."

Profesor Križman, znanje je danes
marsikaj: tudi za to, da ukra-
deš delavcem firmo, je potreb-
no znanje. Kaj je to kvalitetno
znanje?

"To pomeni, da znam analitično
pristopati k problemom, ki jih nato
s svojim znanjem rešujem. Razen
tega je treba tudi veliko brati in si
pridobiti svoje nazore, obiskova-
ti kulturne prireditve. Tu je velik
problem Maribora. Jaz na teh pri-
reditvah srečujem bolj ali manj iste
ljudi že leta in leta. Ni študentov,
ni mladine. Na področju športa jih
tudi ni. Še kot rektor sem ustanovil
univerzitetni športni klub, potem
pa ga je moj naslednik ukinil, ker
je bil prepričan, da se tam zbirajo
tisti, ki so proti njemu."

Proti rektorju Toplaku so tako
bili vsi, ki mu niso kimali. Ampak
ostaniva še malo pri vašemu rek-
torovanju. Proti koncu 80. let smo
vsi skupaj z vami na čelu razmi-
šljali, kaj vse bi Maribor lahko bil,
če bi imel filozofsko fakulteto.
Intelektualno nemoč mesta smo
povezovali z intelektualno impo-
tenco univerze. Potem smo dobili
filozofsko fakulteto.

"Nismo se motili mi, v samem sis-
temu je nekaj narobe. Univerza bi
morala živeti s tem okoljem in za to
okolje. Zaradi tega kar naprej spra-
šujem, kje so vsi ti ljudje. Mislim,
da je refleksije bilo pred dvajsetimi
leti v tem mestu več, kot je je zdaj.
V celotnem izobraževalnem siste-
mu je nekaj hudo narobe: cel proces
ljudi ne vodi v razmišljanje."

No, mogoče pa bo EPK na koncu
vendarle ustvarila kako mikrokli-
mo za razmišljanje. Vi ste izstopi-
li iz odbora za gradnjo famoznega
Maksa. Zakaj?

"Ker zadeve niso bile transpa-
rentne in ker je koncept gradnje
nesprejemljiv. Gre za prelaganje
finančnih obveznosti na kasnejši
čas, ko bomo Maksa krepko plače-
vali vsi. Cel koncept je za to mesto
nesprejemljiv. Zame ni smisel EPK,
da zidaš palače. Seveda sem za to,
da dobi Maribor pošten kulturni
center, ampak to naj dela takrat,
ko ima denar in ko ne bo na račun
tega trpelo vse drugo. V tej težki
finančni situaciji ni nobene nuje,
da bi morali zaradi EPK zgraditi
palačo. Ko sem te stvari pregledal,
sem rekel hvala lepa."

Kako sicer gledate na vse peripe-
tije okoli EPK? Okoli položajev in
denarja je nastal kar velik "drenj".

"Zdi se mi, da se Mitja Čander de-
jansko poskuša usmeriti v pro-
gram. Vsi želimo imeti dober
program, kar je tudi smisel EPK.
Zadevo je usmeril v to in mislim, da
dobro dela. Zaradi tega so tam na-
stala trenja in Čander se je distan-
ciral od teh nesrečnih gradenj. To
je pametno, on skuša izkoristiti to,
kar imamo: bo pač imel predstave
v obstoječih dvoranah. Tu je pozi-
tiven premik. Siceršnja usmeritev
EPK v to, kaj vse bomo zgradili, pa
je tako ali tako zgodba za množi-
ce, ki se jim je govorilo, da je Mari-
bor šel v EPK zato, da bo dobil nove
objekte. Ampak to ni namen EPK:
če je to možno, je seveda pozitiv-
no, graditi Maksa na kredit pa se
mi ne zdi pametno. Poglejte, nekdo
bo šel po Koroški cesti, ki je velika
sramota tega mesta, čez tisto lepo
brv v fantastični Maks. Čez eno raz-
drapano ulico bo prišel v stekleno
palačo, v kateri bo super prireditev.
To, da si umetnostno galerijo zrinil
v Maks, je samo opravičilo za to,
da boš tam gradil. Zame je zadeva
vprašljiva tudi lokacijsko. Name-
sto v kulturo usmerjaš pozornost
v gradnje. Mislim, da Čander zelo
dobro opravlja svoje delo in da bo
iz tega tudi nekaj dobrega nasta-
lo. Res pa je, da z njegovim progra-
mom blišča ne boš imel."

Univerzijada je tudi študentska
športna prireditev, pa se pogovar-
jamo samo o tem, kaj vse bomo
zgradili.

"Problem univerzijade je, da so se
je lotili brez univerze in brez širše
športne sfere. Pristop je zgrešen.
Razblinile so se tudi sanje o vsem,
kar naj bi gradili, ker denarja
enostavno ni. Zdaj ni več druge

možnosti, kot to speljati z obsto-
ječimi objekti. Zdaj bi morali k
zadevi pristopiti zelo racionalno
in jo usmeriti izključno k športu
in k univerzi. In prepričan sem,
da bi danes univerzijado marsik-
do rad odpovedal samo zato, ker
ne bo mogel uveljaviti svojih in-
teresov."

O obeh veleprojektih se v Maribo-
ru veliko govori, ampak celo resni
ljudje čedalje pogosteje dodajo, da
je v tem mestu vse več iger, kruha
pa vse manj.

"Kruha je res vse manj. Saj nima
nihče nič proti blišču, ampak to ne
vodi v razvoj. Problemi za večino
ljudi so drugje, v osnovnih življenj-
skih pogojih. O tem pa se zelo malo
razpravlja."

"Veste, mestni svet ima struktu-
ro, ki je kopija parlamentarnega
sistema: če imaš večino, glasuješ
in odločaš. Cel koncept lokalne
samouprave je zgrešen. Mi smo
kopirali neke koncepte iz veli-
kih držav. Lokalna samouprava bi
delovala neprimerno bolje, če bi
število svetnikov zmanjšali in jih
volili neposredno kot župana. Ma-
ribor bi lahko imel 15 svetnikov,
ki bi bili neposredno izvoljeni,
vsak bi imel svoj resor in zadeva
bi tekla bolj kvalitetno, bistveno
manj bi bilo razprtij, ki nastaja-
jo pod vplivi političnih strank in
lobijev."

Župan je po razgovoru na policiji
povedal drugače: da on dela tako,
kot svetniki odločite.

"Takšno govorjenje je zloraba funk-
cije mestnega sveta. On bi moral
reči, da odloča njegova koalicija v
mestnem svetu."

No, to pa so te nenačelne koali-
cije, ki jih nihče od nas prav ne
razume. Kaj si mislite, ko gledate
naše parlamentarce v Ljubljani?

"Parlamentarna demokracija, ki je
nepravilno razumljena, je sama po
sebi problematična, ker funkcio-
nira podobno kot partijski sistem.
Namesto ene partije imamo zdaj
štiri, pet partij, odločajo pa dve, tri
močne partije v državnem zboru.
Tako pač je na državni ravni,
ampak tega ne bi smeli prenašati v
vsako najmanjšo občino."

Spomladi je predsednik države
Danilo Türk govoril o tem, da se je
po dvajsetih letih osamosvojitve
nabralo toliko vsega slabega, da
potrebujemo prelom s tranzicij-
sko navlako. Se strinjate s to tezo?
"To je sicer res, ampak hiter prelom
je nemogoč. Hiter prelom je revolu-
cija, revolucija pa običajno ne pri-
nese nič dobrega. Zato se vračam
k intelektualni eliti, ki bi začela
družbo usmerjati v trajnostni
razvoj. Za to pa potrebuješ ljudi, ki
gledajo zadeve drugače: ne preko
kapitalskih interesov. Vzemiva
EPK, ki je klasični primer. Je inte-
res EPK, da boš zgradil Maksa, ali je
interes, da izpelješ zelo dober pro-
gram? Dober program ima za širšo
populacijo večjo vrednost kot to, da
si bo nekdo naredil gradbeni spo-
menik. In povsod je tako: veliko-
krat se vprašam, zakaj mora banka
imeti palačo. Ljudje bi v njo hodili
tudi, če bi bila v kaki bolj skromni
zgradbi. Ampak ti s tem izkazuješ
svojo moč. To dela banka, to dela
zavarovalnica, to delajo ministr-
stva. Ta ista miselnost je na delu
tudi pri EPK: zgraditi čim več in
čim več zaslužiti. V tem je ves vic.
Cilj pa bi moral biti narediti čim
boljši program in na prireditve pri-
peljati čim več ljudi, ki bodo imeli
kaj od tega."

Sediva v Ulici slovenske osamo-
svojitve, ki jo je Maribor dobil
pred nedavnim. Vi ste eden od
tistih osamosvojiteljev, ki se ni
začel z osamosvojitvijo ukvarjati
šele po osamosvojitvi, ampak ste
bili vseskozi zraven. Kako danes
gledate na državo, ki je iz vsega
tega nastala?

"Iz tega gotovo ni nastalo tisto, o
čemer smo mi razmišljali. Raz-
mišljali smo o državi, na katero
bi lahko bili ponosni, o socialni
državi z visokim družbenim stan-
dardom, z odprto in svobodno
družbo. Za nastanek take države
smo imeli čisto vse pogoje, tudi go-
spodarske. Te osnove so nastale v
bivšem sistemu in tisti, ki danes
udrihajo po njem, bi morali pove-
dati, kaj bi mi brez tega sistema
sploh še imeli."

Raščan seveda ne
rabi znanja, ker
ne rabi pametnih
novinarjev. On
sploh ne rabi
novinarjev, on
rabi priučene
ljudi. Ampak to so
razvojni problemi
naše družbe

"Pohlep je marsikaj spravil na na-
pačne tire, boj za oblast, tudi neka-
tere napačne usmeritve na začetku,
predvsem proces lastninjenja v go-
spodarstvu. Denar so pobrali, ljudi,
ki so delali 20, 30 let, so postavili na
cesto, namesto da bi jih vključili v
proces delničarstva vseh zaposle-
nih. Tudi izobraževalni sistem je
na nižjem nivoju kot v bivšem sis-
temu, kar ima posledice v razvoju,
odnosi med ljudmi so šli v napač-
no smer. Danes ljudje skorajda ne
govorijo o uglednem filozofu ali
znanstveniku, pogovarjajo se samo
o senzacijah, o tem, od kod temu
deset, od kod onemu dvajset milijo-
nov. Naša razvojna pot ni bila prava
in to nas bo še lep čas teplo."

"Sem. Mislim, da je večina ljudi raz-
očaranih, predvsem tistih, ki so
živeli v prejšnjem sistemu in lahko
primerjajo. Ni vse slabo, ampak če
grem danes v lekarno in moram
vse doplačati, se zamislim. Res je,
da je osebni standard nekaterih
visok, zagotovo ima deset pro-
centov ljudi bistveno višji osebni
standard, 20 procentov je ostalo
na istem, 70 procentov ljudi pa živi
slabše in ne ve, kako bo jutri. Zato
prihaja do tolikih tragedij, tudi sa-
momorov. Mladina ne ve, kaj jo
čaka, nima služb. In povrhu vsega
so državo spravili v velike dolgove.
To je zame bistveno večja odgovor-
nost od tiste, ko dobro firmo zape-
lješ v stečaj." ■

Jutri zvečer bodo v Washingtonu s
skupnim obredom več veroizpove-
di zaokrožili dneve spominjanja na
dopoldne groze, v katerem je pred
desetimi leti "izpuhtelo" skoraj
tri tisoč ljudi. To naj bi bil obrat v
ameriški zavesti, obrat od jeze in
žalovanja k strpnosti in razume-
vanju. Nekateri pretečenemu času
od 11. septembra 2001 pravijo iz-
gubljeno desetletje, desetletje vojn,
nasilja, brezsmiselnega umiranja,
nove razklanosti sveta, tako tistega
zunaj kot tega znotraj Združenih
držav. O točki nič v takšnem štetju
časa in o točki nič, ki so jo letala za-
orala v New Yorku, so spregovorili
štirje Slovenci, ki ZDA pravijo dom.

Darja Gačnik je sedela v pisarni
svoje turistične agencije Slovenija
Travel na vzhodni strani spodnje-
ga Manhattna in odgovarjala na
elektronsko pošto. Vsake toliko je
skozi okno srkala modrino torko-
vega jutra, ki se je počasi prevešalo
v dopoldne. Dokler niso enega od
nebotičnikov Svetovnega trgovin-
skega centra (WTC) zajeli plameni.
Hkrati so v elektronski nabiralnik
začela prihajati elektronska spo-
ročila iz Slovenije, ki so spraševa-
la, kaj se dogaja. "Skozi okno sem
strmela v dvojčka, ko je priletelo
drugo letalo." Zares strah jo je po-
stalo, ko se je porušil južni nebo-
tičnik. "Velikanski oblak prahu se
je z zahoda hitro začel valiti proti
oknu." Nato je sam vase zgrmel
še drugi stolp in jo potisnil na rob
šoka. Sredi popoldneva je mesto
zagrnila nagrobna tišina, "počutila
sem se kot v velikanski grobnici".
Zvečer se je odpravila v Washing-
ton Square park, vanj so iz tlečih
ruševin kapljali tudi utrujeni in
umazani gasilci. "Vsakega je po-
spremil aplavz zbrane množi-
ce, v prahu so stale goreče sveče.
Vsi smo jokali, nekdo mi je rekel
'glejte, čustva znamo pokazati
samo, kadar se zgodi kaj groznega',"
se Gačnikova spominja 11. septem-
bra 2001.

Naslednji dan je skupaj z nekaj dru-
gimi newyorškimi Slovenci, ki so
iz bolj varnih delov mesta prišli
preverit, kako preživlja krizne ure,
sedela v restavraciji na vzhodni
strani mesta in se čudila dolgi vrsti
tovornjakov hladilnikov, ki so z
zahoda počasi vozili proti bližnji
bolnišnici. Dokler ni nekdo dejal:
"Darja, iz dvojčkov vozijo trupla ... "
Ponoči je poslušala ječanje stavb, ki
so se rušile še slab teden. Po njenih
besedah je prvi šok razblinil šele
obisk predsednika države, Georgea
Busha mlajšega, "morala nam je
zrasla, spoznali smo, da nismo po-
zabljeni".

Prvi odziv Newyorčanov sta bili
velika žalost in skoraj nežna skrb
drug za drugega. "Prvo nede-
ljo po napadu sem bila v Central-
nem parku, ljudje so bili čisto tiho,

sedeli smo veliko bolj skupaj, kot
je to običajno v New Yorku, vsi pa
smo gledali v oblak dima, ki se je
valil nad Manhattnom."

Hkrati so v mestu poostrili varno-
stne ukrepe, večina jih je bila sprva
vesela, saj so vzbujali občutek var-
nosti. "A sem se vseeno silovito
razburila, ko so mi v neki otroški
trgovini dejali, naj odprem tor-
bico. Očitno je na dan planila vsa
zadrževana napetost," Gačnikova
opisuje prvo soočenje z novim reži-
mom, polnim nadzora.

Danes se le še redko kdo vznemir-
ja, ko v muzejih, gledališčih, knji-
žnicah in drugih javnih ustanovah
varnostniki strmijo v vsebino torb
in torbic. "Povečan nadzor me ne
moti, tudi drugi ga sprejemajo kot
samoumevnega. Brez njega bi se
morda počutili precej manj varno,"
ugotavlja Gačnikova. A v isti sapi
dodaja, da je hkrati "ponekod re-
snično presegel mejo razumnega".

S poslovnega vidika je napad zelo
močno prizadel prav turistično de-
javnost. "Od dogodkov na Balkanu
se mi zdi, da se nenehno soočam
z vojnami in težavami, ki nam jih
te povzročajo," pravi Gačnikova,
ki je v New Yorku prišla leta 1990
kot predstavnica nekdaj mogočne-
ga Kompasa. Nato pa ostala in delo
v turizmu sčasoma nadaljevala z
lastno agencijo. "Enajsti september
je povsem ohromil vso dejavnost,
potem je prišlo potovalno mrtvilo
pred napadom na Irak. Potrebno je
bilo veliko iznajdljivosti in prila-
gajanja. Kar velja še sedaj, le da se

"Dan je bil čudovit, zbudil sem se
malo bolj zgodaj, da premaknem
avtomobil z ene ulice na drugo
parkirno mesto. Nebo je bilo zelo,
zelo modro, skoraj brez oblačka,
temperatura prijetno jesensko-po-
letna, brez nadležne vlage. Vrnil
sem se v posteljo, zbudila me je
panika v stanovanju," se svojih
prvih trenutkov 11. septembra spo-
minja Tin Dizdarevič. Trenutno si
kruh služi kot vodja marketinga pri
slovensko-ameriškem računalni-
škem podjetju Zemanta, pred tem
je nekaj let kuhal v vrhunskih re-
stavracijah New Yorka.

Septembra 2001 je živel v Bosto-
nu, kjer je pred tem študiral. Trdi
pristanek iz spanca v resničnost
tistega torkovega jutra je doživel v
stanovanju takratnega dekleta. "Na
televiziji sta gorela dvojčka, pred-
vajali so slike letal, ki sta treščili
vanje. Nisem vedel, ali sanjam ali
je res. Potem sta se zrušila." Na neki
način se je zdelo, da so na varnem v
Bostonu, a so se kmalu zavedali, da
sta ravno od tam poleteli ugrablje-
ni letali, preusmerjeni v New York.

Vanj se je vrnil slabe tri mesece po
napadu, z neprijetnim občutkom,
da ga je pustil na cedilu, da bi mu
moral takoj pomagati. "Po drugi
strani me je bilo skoraj groza sooči-
ti se z njegovimi ranami," še danes
skoraj boleče obuja prvo srečanje
z domačim mestom. "Res je bilo

grozno, kot da si na vojnem obmo-
čju. Stolpa WTC-ja sta bila eden
mojih prvih vtisov New Yorka, ko
sem se kot najstnik z družino pre-
selil čez ocean. Nikoli ne bom po-
zabil občutka, ko si se ustavil pod
njima in se zavedal njune višine,"
pravi in s spomini zdrsne v dolge
premolke.

Tiste dni je bil večinoma v mešani
družbi, poleg Američanov so bili v
njej Evropejci, ki so že nekaj časa
živeli ali študirali v ZDA. "Bolj kot
strah je bila v prvih dneh po napa-
dih zanjo značilna nekakšna osu-
plost nad tem, da se je svet okoli
nje nenadoma spremenil, postal
ogrožen," se spominja Dizdarevič.
"Napad je spremenil marsikateri
pogled na svet, a po prvem šoku so
vsi hoteli predvsem čim prej nada-
ljevati svoja življenja, začeti delo,
se vrniti v stare tirnice."

Deset let kasneje je 11. september
za večino počasi otopel v dan spo-
mina, v oddaljeno zgodbo, ki ima
ostre robove le še za svojce in prija-
telje žrtev. "Sam nisem poznal ni-
kogar, ki je takrat izgubil življenje,
a je to zagotovo najpomembnej-
ši dogodek v mojem življenju. Bolj
kot razpad Jugoslavije, ki je našo
družino pripeljal v ZDA. New York
je moj dom, zato je napad zame
toliko bolj oseben," trdi Dizdare-
vič; podobno so ta dan doživljali
njegovi ameriški prijatelji.

Kasnejši odzivi so bili odvisni od
nazorskih stališč posameznikov.
"Bolj konservativni so bili bolj
agresivni in bolj nagnjeni k takoj-
šnjemu maščevanju, tudi ko še niti
niso vedeli proti komu. Bolj libe-
ralni so naredili korak nazaj in se
spraševali o vzrokih za napad, o
vplivu ameriške politike na države
Bližnjega in Daljnega vzhoda, na
radikalne muslimanske skupine."
Sploh v prvih dneh so bila čustva
napeta, "bili smo občutljivi, zato
so se dogajali tudi agresivni izbru-
hi". Tudi po desetih letih še vedno
razmišlja o obeh pristopih, tako
agresivnem kot povsem avtore-
fleksivnem. "Proti terorizmu se ne
moreš boriti na tradicionalen vo-
jaški način. Hkrati se v ameriški
politiki ni zgodila nobena spre-
memba, ki bi spremenila način
razmišljanja o njej v sovražnih dr-
žavah in skupinah, ki bi dala up v
boljšo, bolj varno prihodnost."

"V garaži sem dvignil avto, ko mi
je uslužbenec povedal, da se je
letalo zaletelo v enega od stolpov
WTC," je ob majhni porciji čevapči-
čev in lepinje sredi majhne balkan-
ske enklave v Astoriji pojasnjeval
Gradimir Bošnjak. Mariborčan je v
Ameriko prišel v začetku sedem-
desetih, zadnja leta pred pokojem
pa si je kruh služil kot osebni šofer
družine sedanjega župana New
Yorka Michaela Bloomberga.

Pred desetimi leti se ni posebej
začudil zaradi trka, saj je letal-
ski promet nad Velikim jabolkom
vedno gost. Potem so mu sporoči-
li novico o drugem letalu, kar ga še
vedno ni pretreslo. "Odšel sem na
avenijo Park, nad WTC-jem se je že
dvigoval velik oblak dima. Takrat še
nisem vedel, da bo tako dolgo časa
prekrival nebo," je v pojoči maribor-
ščini skoraj stoično obujal spomine.

Bošnjak ni človek, ki bi mu svet
hitro padel s tečajev. "Ustavili so
ves promet, zaprli ceste in mosto-
ve, zato mi ni ostalo drugega, kot
da se peš počasi odpravim proti
domu. V Centralnem parku so
se ljudje še vedno mirno sončili,
nihče se ni pretirano vznemirjal,"
opisuje dopoldne črnega torka. Pri
mostu Queensboro med mestnima
okrožjema Manhattan in Queens
je naletel na množico, ki se je umi-
kala od takrat že porušenih dvojč-
kov. "Takoj si videl, kdo je bil zelo
blizu - tisti so bili prekriti z belim
prahom, od glave do pete."

Še zdaj se spominja podobe mostu,
polnega odvrženih čevljev, pose-
bej ženskih. "Po mostu ni lahko
hoditi, že pot do tja je bila dolga,
obutev pa je vse bolj tiščala, zato so
se ljudje preprosto sezuli." Na drugi
strani so jih pričakali s tolažilni-
mi besedami in steklenicami vode,
dan je bil vroč. "Oboje nam je delo
zelo dobro." Bošnjak trdi, da ljudje
niso bili videti prestrašeni, prej
presenečeni. "Prve dni so vsi, vsaj
na zunaj, postali zelo domoljubni.
Kasneje niti ne več toliko, Ameri-
čani imajo namreč izjemno slab
zgodovinski spomin."

Po desetletju Bošnjak kritično oce-
njuje, da so posledice napada za
državo zelo hude. "Ljudje se niso
spremenili, Amerika pa bistve-
no. Celotna ustava je šla k hudiču.
Svoboščine so omejene, bog ne daj,
da prek telefona omeniš besedo
bomba, hitro te na domu obiščejo
kakšni zvezni preiskovalci." Po nje-
govih besedah je najboljši prikaz
novih Združenih držav varno-
stni režim na letališčih, kjer te "že
skoraj slečejo do nagega, čeprav je
vsem jasno, da terorističnih napa-
dov nikoli ne bo mogoče povsem
preprečiti".

Pri tem je tako sumničav, da
mu niso tuje niti številne teori-
je zarote, ki so izbruhnile takoj po
napadih. Te pa desetletje kasneje še
vedno živahno razvijajo na spletu
in v obrobnih glasilih. Okrogla
obletnica jim je dala novih moči,
tako da je recimo eno od gojišč
enajstoseptembrske paranoje,
časnik Veterani danes, te dni zma-
goslavno, a brez večjega odmeva
trdil, da so našli nov video, ki do-
kazuje, da Pentagona ni zadelo
letalo, ampak vojaška raketa.

"Mnogo Američanov dvomi o
uradni razlagi, a tega ne razlaga-
jo na glas, da ne bi v očeh sose-
dov zveneli protiameriški. Včasih
imam občutek, da je bilo vse
skupaj načrtovano, skupaj z obema
kasnejšima vojnama," meni tudi
Bošnjak. Posebej ne pogreša niti
dvojčkov, nekoč osrednje točke
vedute New Yorka. "Po pravici po-
vedano, po moje sploh nista sodila
na Manhattan, vedno sta me spo-
minjala na zadnja zoba v škrbastih
ustih ... "

gorela, ni nam bilo jasno, kaj se
dogaja. Vedeli smo le, da je nekaj
strašno narobe. In sam pri sebi sem
si rekel, da to ne more biti nesre-
ča." Božidar Kemperle skupaj s šte-
vilnimi drugimi umetniki že vrsto
let gostuje v častitljivi industrij-
ski stavbi na robu brooklynskih
rečnih kanalov. Pred desetimi leti
je druščina na njenem vrhu stala
brez običajnega smeha in dovtipov.
Ljudem okoli njega so tekle solze.

Najprej sta izginila stolpa. "Potem
se je pojavila ogromna masa, na
stotisoče ljudi, ki so se premikali,
bežali po avtocesti. Vzhodna ob-
voznica je bila naphana z množi-
co, ki se je s spodnjega Manhattna
valila proti severu." Njegova žena
Mojca se je z enim zadnjih vlakov,
ki je še vozil pod WTC-jem, tik
pred napadom odpeljala domov,
njuna otroka sta bila na drugi
strani reke, v šolah na Manhattnu.
Zato sta se starša iz Brooklyna čez
mostove peš odpravila na drugo,
zadimljeno stran, skupaj so bili
spet šele ob devetih zvečer. Noč so
preživeli pri prijateljih, ob televi-
ziji, v šoku. "Odzivi na tragedije so
nekaj posebnega, ljudje obnemi-
jo, začno se spraševati, kako jih
bodo prenesli." Po njegovih bese-
dah so Američani zelo ponosni na
svojo trdoživost, na pionirski duh,
s katerim lahko prenesejo udarce
usode. "Zelo so stoični in kljub na-
videz zgovorni prijaznosti jim je

težko zlesti pod kožo. Toda trenu-
tek je bil premočan, posnetki ljudi,
ki so s stolpnic skakali v globino,
zažgani vonj, ki je dneve objemal
mesto. Trešči te po glavi, zadane
v srce, ljudje so bili globoko priza-
deti."

Ogromna rana, ki je zazijala na
Manhattnu, v srcu Amerike, je
zbudila občutek ogroženosti, ki ga
niso bili vajeni. Zato odziv ni pre-
senetljiv, "vsi so postali bolj previ-
dni, celo oprezni, čeprav tega ne
priznavajo ali pa se morda niti ne
zavedajo", je globoko v kleti svo-
jega ateljeja, ki so ga pred dnevi
zalile narasle vode orkana Irene,
razmišljal Kemperle. Več je kamer,
prisluškovalnih naprav, policije,
"tiste na ulicah in še več tiste, ki je
ne vidimo", povečalo se je nezau-
panje do tujcev, do sveta na splo-
šno.

"Trenutno biti Arabec v ZDA ni
nobena zabava, če si še tako pri-
jazen do sosedov, svobodomi-
seln, dober do žene, torej povsem
drugačen od prevladujočega ste-
reotipa, si vseeno avtomatsko
osumljenec. Z 11. septembrom se
je razmahnila tragična kulturna
vojna," slovensko-ameriški ume-
tnik našteva posledice, ki jih je
razgalila tudi lanska razprava o
gradnji sporne mošeje v bližini
točke nič. Pri čemer o slednji pre-
vidno pravi, da je bila to morda
dobro premišljena provokacija.

Po njegovem je prevelika poeno-
stavitev trditi, da so se Združene
države spremenile v bolj policij-
sko in manj svobodno državo.
"Nikoli nisem bil tako neumen,
da bi v ZDA videl kakšno poseb-
no baklo svobode, kot so si jo ne-
kateri predstavljali." Seveda je
prvi amandma ustave o svobodi
govora "povsem resna reč", toda
"ta svoboda je tudi dober nateg,
ki so se ga spomnili bistri ljudje".
Govoriš lahko, kar hočeš, vpraša-
nje pa je, kdo te sliši. "Ko publika
naraste, se stvari precej spremeni-
jo, pravila so jasna. Kapitalizem je
preveč resna reč, da bi bil odvisen
od demokracije," je s hudomušno
iskro v očeh puhal dim iz elek-
tronske cigarete.

In v isti sapi dodal, da vse to
vseeno ne opravičuje pogoste
evropske ignorance "velekultur-
nih in svetovljanskih Evropejcev,
ki prihajajo Američanom preda-
vat, kako so omejeni in smešni".
Hkrati pa so bolj ali manj zavestno
prevzeli številne ameriške kultur-
ne koncepte. "Morda dajejo ZDA
vtis hladne imperialistične velesi-
le, toda treba je ločiti med državno
politiko in ljudmi. Mnogi preveč
zlahka spregledajo, da gre za izje-
mno zanimive, poštene, preproste,
delovne, dobre in pogumne ljudi,
ki so jih oblikovale povsem dru-
gačne izkušnje kot nas." Izkušnje,
kot je 11. september. ■

Ko dežuje, Vilna ni lepa. Ah, kaj bi z
evfemizmi. Grda je. Pač, ne pristoji
ji ta sivina, sploh če veš, kako lepa
postane, ko posije sonce. Dvakrat
sem že prispel vanjo in obakrat se
je pripravljajo k dežju. Kot da bi mi
rada nekaj sporočila.

"Ne, ne, Vilna ni Praga, ni Barcelo-
na. Še dobro, da niste prišli pozimi.
Minus trideset imamo takrat in
dva metra snega." Seveda je Zigmas
pretiraval. Moral je, v svojem majh-
nem lokalu v centru prestolnice.
Bori se, najprej z glavoboli od piva,
nato pa predvsem z recesijo. "Pa po-
glejte, kakšne cene imamo. Bi jedli?
Imamo za manj kot za dva evra
tudi, cel obrok. Pivo je poceni, ne,
ne, jaz pač nisem nič dražil zaradi
prvenstva."

Raje je vesel, lokal mu polnijo ko-
šarkarski navdušenci. Da, evropsko
košarkarsko prvenstvo je letos po-
daljšalo poletje v Vilni. Sproščeno,
prijetno, poletno je.

Čeprav je vsa Litva bolj ali manj
ravna (najvišji hrib meri 294
metrov), je njena prestolnica, ki
je ime dobila po reki Vilnia, za li-
tovske razmere alpsko razgibana.
Spušča se skupaj s svojimi približno
560 tisoč prebivalci od železniške
postaje proti središču mesta, k reki,
in potem spet dviguje, če uberete
te dni najbolj popularno varianto
sever (dvorana)-jug (center, posta-
je, hoteli). Vilna sodi med tiste pre-
stolnice, v katerih se je, če pešačite,
težko izgubiti. Pri orientaciji poma-
gajo grad, cerkve, stolpi. Razen če
seveda iščete stranpoti, manj turi-
stične lokale in restavracije.

"Ne, ne, lokacija pač ni kriva, da
je zdaj, ko ste vi tukaj, lokal bolj
prazen. Litovci pijejo, najraje pivo,
to že, vodke pa precej manj, čeprav
imamo daleč najboljšo vodko nao-
krog, veste to? Kakšni Rusi, kakšni
Ukrajinci, kakšni Belorusi! Boste
poizkusili?" Kaj pa bi? Seveda sem
poizkusil, Zigmas je zagotavljal, da
je ledeno mrzla in da gladko steče
po grlu, vodka iz Kaunasa. Drugo je
držalo, prvo ne. Ura je bila pol dve
popoldan, lokal praktično prazen.

Drugače je tukaj, kjer ni morja, kjer
zna biti turobno tudi poletje. Če v
obmorski Klaipedi turiste najde-
te skoraj pogosteje kot domači-
ne, je v Vilni, evropsko prvenstvo
gor ali dol, povsem drugače. Zdaj
so glavne lokale v središču seveda
zasedli trideset-in-nekaj letniki,
praviloma oblečeni v drese Špa-
nije, Francije, Nemčije in, jasno,
Slovenije, toda gostinci imajo čez
prvenstvo kar nekaj pripomb,
kljub dobremu, glasnemu, žejnemu
obisku.

"Fiba (mednarodna košarkarska
zveza, op. a.) bi se lahko vendarle
malo prilagodila navadam države
prirediteljice. Tukaj pač ne pono-
čujemo med tednom, žal. Če bi se
večerne tekme, ki so zdaj zaradi ča-
sovne razlike (Litva je eno uro spre-
daj, op. a.) šele ob devetih zvečer,
začele ob šestih, sedmih, bi s pr-
venstvom še bolj dihali, ljudje bi iz
službe prišli naravnost v gostilno
na pivo ali dve, poklepetali, pogle-
dali tekmo in nato šli ob normalni
uri domov. Vilna zvečer pač spi."

Res je, Vilna zvečer dobro spi.
Lokale sicer puščajo odprte - novi-
narski kolega mi je dejal, da formo
stopnjujejo do konca tedna, tako da
je v ponedeljek odprto do polno-
či, v sredo do dveh in za vikend do
štirih zjutraj -, toda po deseti, enaj-
sti zvečer je Vilna mesto duhov.
Nikjer nikogar. Ceste so prazne, šo-
ferji avtobusov prevažajo prazne
stole, taksisti rešujejo križanke.

Drugačna miselnost vlada tukaj.
Učenci morajo nositi temno modre
uniforme, fantje zlikane hlače in
suknjiče, dekleta kratka krila. Navi-
jači pa zelene majice, ko igra Litva.
Ni druge. Našle so se sicer redke

izjeme v svetlih srajcah na prvi
tekmi Litve v prestolnici. Ampak
res redke. Ko igra Litva, je zraven
cel narod. To smo začutili šele
sedaj, kajti domača reprezentanca
je prvi del odigrala v Panevežysu,
drugi del pa vse sodelujoče repre-
zentance igrajo v Vilni.

In to se pozna. Litovcem se je, kot
je poročal spletni portal Delfi,
povsem utrgalo. Vsi bi šli, vseh 3,5
milijona prebivalcev, v dvorano z
11.000 stoli. "Tekla sem na banko-
mat, kaj pa bi? Ne jemljejo kredi-
tnih kartic, samo gotovino, groza!"
je razlagala neka starejša navijači-
ca. Skupaj z možem sta za jutrišnji
obračun Litve z Nemčijo odštela
1005 litasov, kar je, grobo prera-
čunano, dobrih 300 evrov, 150 za
vsakega.

Litovce najbolj razburja dodatnih
25 litasov, kolikor stane pristoj-
bina za storitve, ki jo zaračunava
podjetje Tiketa. Za finale v Kauna-
su si je podjetje zaračunalo kar 33
litasov pristojbine (skoraj natanko
deset evrov), čeprav so še za kon-
cert Eltona Johna zaračunali zgolj
sedem litasov.

"Saj smo vendar profitno podjetje,
normalno je, da nekaj zaslužimo!"
se je neposredno branil direktor
Andrius Žiauberis, dvig pristojbin
pa branil z dejstvom, da so zaradi
večje prodajne mreže nastali tudi
večji stroški (okrog 45 tisoč evrov).
"Kar preverite, navijači si za ceno
eno vstopnice lahko ogledajo tri
tekme, ob tem pa lahko svobodno
vstopajo in zapuščajo dvorano. In
to terja dodatno osebje, kar je spet
dodatni strošek."

Drži, Žiauberis je držal svojo glasno
besedo. Navijači lahko prosto za-
pustijo dvorano in se vanjo vrnejo,
kar gre na roko zlasti lokalnim pri-
rediteljem, ki skušajo od prvenstva
imeti pač čim več. Zlasti sponzorji,
ti so iz navijaške cone v Vilni nare-
dili velik sejem, na katerem lahko
poizkusite vse, od čudne hrenovke
do meta za tri točke.

In zakaj navijači ne morejo vsto-
pnic plačati s kreditno kartico?
"Ker banke vzamejo dva procenta,
kar gre iz naših petih, šestih od-
stotkov. Ponavljam, mi nismo do-
brodelna organizacija!" Izkušnja,

Siemens arena -
med prvenstvom
se mora zaradi
sponzorskih
prekrivanj
imenovati Vilniaus
arena - je vse, kar
Stožice niso

ki bo, če so jo opazili, gotovo prav
prišla tudi slovenskim priredite-
ljem čez dve leti. Kako je s paketno
prodajo pri nas (sploh za tri obra-
čune nogometne reprezentance z
Italijo, Estonijo in Srbijo), tudi žal
že predobro vemo.

Litovci ne poznajo milosti, ko gre
za košarko. Sploh ne zdaj, ko imajo
prvenstvo v prestolnici. Tolčejo
zlasti po korporacijah, največjih
podjetjih, ki bodo od prvenstva,
takšen ton vsaj imajo, imela največ.
Najbolj brutalno antireklamo do-
življa televizijska mreža Viasat.
Odkupili so pravice za vse tekme,
v katerih gostiteljica ne igra, a jih
nato ne želijo predvajati, čeprav so
gostinci morali plačati posebno li-
cenco za prenašanje vseh tekem.

Kar bi v Sloveniji najbrž bilo le
nekaj jeznih spletnih komentarjev
ali morda, še največ, (spletna) peti-
cija, je tukaj nacionalni revolt. Ko
so ljubitelji košarke ugotovili, da
za včeraj niso predvideli prenosa
obračuna Španija:Srbija (ob 15.30

po lokalnem času), so se obrnili na
medije. In ti so, vsaj spletni portal
Delfi, hitro udarili po Viasatu. Ta
se je namreč gladko odločil, da bo
namesto ponovitve lanskega četrt-
finala, ko so Srbi v Carigradu pre-
senetljivo izločili evropske prvake,
prenašal - trening formule ena za
veliko nagrado Italije.

Litovce je to pošteno razjarilo, ko
pa tudi mediji pišejo, da ta genera-
cija najbrž nikdar več ne bo doča-
kala domačega prvenstva najbolj
priljubljenega športa. Tekme gle-
dajo celo litovski uradniki v Bru-
slju, enako zagnano kot rojaki v
domovini, zato skupaj z miselno-
stjo zdaj-in-nikoli-več takšnih pri-
jemov ne tolerirajo.

Kajti ko Litovci navijajo, res NAVI-
JAJO. Na prvem obračunu, ko so s
trojkami zradirali Srbijo (110:90),
bi v prvih nekaj minutah, ne preti-
ravam, nujno potrebovali čepke za
ušesa. Da je narod žvižgal še bolj,
ko se je Milenko Tepic lotil pro-
stih metov, so na glavnem zaslonu
merili še decibele. Do 107 je šlo,
približno tako daleč, kot če bi nad
vašo glavo pristajal boeing 707. Pa
ne pretiravam, res ne.

Na vse so mislili Litovci. Navijače
so opozarjali, naj svojih bobnov in
zastav ne nosijo zraven, vsaj tistih
najglasnejših in največjih ne. Sami
so izdelali točno takšne, ki gredo s
košarkarji, kjerkoli ti pač že igrajo.
In po bobnih se udriha nepresta-
no, navija tudi. Litovci so se navi-
jaško na prvenstvo fenomenalno
pripravili, vedo, da ima reprezen-
tanca tudi šibke točke, zato jim
dajejo tisto dodatno spodbudo. Po-
znalo se je takoj, Mantas Kalnie-
tis je zadel kar pet trojk iz sedmih
poizkusov in že smo se spomni-
li na lansko svetovno prvenstvo
v Turčijo, ko so Hidayet Turkoglu
in druščina zadeli pravzaprav vse.
"Morda zato, ker je imel včeraj roj-
stni dan," se je nasmejal Rimantas
Kaukenas, ko so ga vprašali, kako
je lahko njegov 25-letni soigralec
tako zlahka zadeval kot po teko-
čem traku.

Litovci so se prvenstva lotili tako,
da o neuspehu (ta bi bil karkoli, kar
ni medalja) sploh ne razmišljajo.
Saj ne smejo, ogromno so vložili v
to, da je morala celotna Evropa na
njihov parket. Samo Siemens arena
v Vilni je stala slabih 30 milijonov
evrov, ko so se leta 2003 lotili gra-
dnje in objekt dokončali v vsega
dvanajstih mesecih.

Siemens arena - med prvenstvom
se mora zaradi sponzorskih pre-
krivanj imenovati Vilniaus arena
- je vse, kar Stožice niso. Litovci so
predvsem največ pozornosti na-
menili ravno navijačem. Sedeži
so takšni kot v gledališču, prije-
tne modre barve in udobni, precej
bolj kot izrazito plastični v Stoži-
cah. Restavracij in barov je več kot

Povedano drugače, vsak varno-
stnik ve, kje je kaj, tako da ne vlada
prav noben kaos. No, razen potem,
med tekmo, ko kričijo še dame in
gospodje iz VIP-lož. Te so v Vilni
povsem polne, ko igra Litva, in
dobro zasedene, ko igrajo druge re-
prezentance, medtem ko se pri nas
vse bolj zdi, da so VIP-lože v Stoži-
cah bolj same sebi namen. Pa to še
sploh ni glavna, največja, najboljša
dvorana. Še lepšo imajo v Kaunasu,
po 15.000 navdušenih gledalcev bo
sprejela od srede do nedelje, ko bo
končno šlo zares.

Doslej so si Litovci privoščili le eno
res večjo, nedopustno napako. Ki
ne bi bila tako velikanska, če je ne
bi želeli na vsak način, pedantni,
kot pač so, popraviti. V četrtek so
namreč po ustaljenem protoko-
lu morali zavrteti rusko in finsko
himno pred obračunom obeh re-
prezentanc. In se je zgodilo tisto,
česar se boji prav vsak organiza-
tor. Napačna himna! Staro, tisto iz
devetdesetih, ki si jo je izbral Boris
Jelcin, so ponudili ruskim košar-
karjem, štabu in navijačem. Debelo
so gledali košarkarji, rekli raje niso
nič, so pa zato začeli žvižgati ruski
navijači na tribunah. Zmedeni so
pričeli Litovci iskati pravo himno,
a trajalo je tako dolgo, da so Rusi
himno kar sami zapeli. Pa to za
domačine ni bilo dovolj, našli so
pravo, a kaj, ko je bila verzija pre-
slaba in povsem neprimerna. Ko so
končno našli pravo, so jo zavrteli in
zdelo se je, da napaka vendarle ne
bo tako velika.

Vendar potem so zaigrali še pre-
kratko finsko himno in povzroči-
li jezo obeh strokovnih štabov, saj
so se že ogreti košarkarji povsem
shladili. Na koncu so le našli pravo
himno, mi smo vstali še četrtič, in
jo zaigrali tako, da igralci niso stali
v vrsti, temveč kar vsak po svoje.
Za napako so se sicer pozneje is-
kreno in vljudno opravičili, toda
prav trmasto vztrajanje pri točkah
protokola jih je na koncu stalo
brezhibnega ugleda in poročanja o
napaki v tujih medijih.

"Seveda smo bili jezni, razočara-
ni, to se na tako velikih tekmova-
njih ne bi smelo dogajati!" je bil
razočaran Andrej Voroncevič, tisti
Rus, ki nam je v Klaipedi, ko smo
izgubili prvo tekmo, grenil življe-
nje pod košem. Rusom so se Litovci
vsaj opravičili v njihovem jeziku,
Fincem pa zgolj v angleščini.

A na to se bo najbrž kaj hitro po-
zabilo. Litovci si bodo prvenstvo,
sploh tukaj v Vilni, zapomnili po
Evropi v malem, saj ima prav vsaka
država kakšnega navijača. In na
te so mislili vsi, tudi pivovarna
Švyturys. Ko sem si naročil pivo v
Zigmasovem lokalu, mi je nataka-
rica zraven ponudila še velik ko-
zarec, v katerem so bile loterijske
srečke. Skušal sem ji pojasniti, da
lota ne igram, sploh pa ne med ko-
šarkarskim prvenstvom, ki je loto
že samo po sebi, a ona se ni dala. Ni
se smela. "Vzemi, vzemi, ni prava
loterija, ampak takšna, pivska," jo
je Zigmas sproti prevajal. In sem
vzel srečko, ves začuden, kakšen
neki je pivski loto. Zigmas je nato
iz žepa vzel ključ in začel z njim
praskati po srečki, po ovoju.

"Ajajaj, ti, Slovenec, pa imaš srečo!
Poglej, medalja!" Zigmasu se je
smejalo, natakarica je vedela, da
spet pretirava, meni pa se niti pri-
bližno ni sanjalo, za kaj gre. "Me-
dalja, na, srebrna! Če jih zbereš,
čakaj, koliko že, ja, če jih zbereš
šest, dobiš mega nagrado!" Niso mi
sicer znali povedati, kaj je glavna
nagrada, a srebrna "medalja" se je
vendarle ponosno svetlikala na to-
čilnem pultu.

Predvsem pa se - ne samo po tem,
ko zdemolirajo Srbijo v košarki -
radi smejijo. V trafiki, na avtobusu,
na ulici. Če jim le nasmešek sami
ponudite, potem so Litovci zelo pri-
jetni, skromni ljudje. Če lahko, po-
magajo, čeravno vsi, sploh starejši,
angleško ne znajo in je bolje poiz-
kusiti z ruščino, tisto na pol angle-
ško iz filmov o Jamesu Bondu.

In kje smo, v vsem tem košarkar-
skem vrvežu, Slovenci? Poznajo
nas, pa ne samo zaradi prepoznav-
nih zelenih dresov. Življenjepise
naših košarkarjev poznajo skoraj
boljše kot slovenski navijači, spo-
mnijo se, da sta Zmago Sagadin in
Tomo Mahorič trenirala domači
klub Lietuvos Rytas.

"Ja, pa dejmo se obrnit', no. Ti, ejga,
ja, moramo se po vrsti zložit, vidiš,
da nas fotografirajo mediji! A slikaš
to za Radio Ognjišče?" Ja, Sloven-
ci so v Vilno prinesli dobro voljo,
glasen boben in velike upe o dobri
uvrstitvi Slovencev. Kot ta drušči-
na starejših navijačev. Osem jih je
šlo v Vilno, en premalo, da je moral
eden od njih na hrbtu nositi dve
črki (I in J), če so se želeli domovi-
ni prek televizijskih kamer - te so
jih v dvorani hitro našle - pokaza-
ti z izdelanim napisom S-L-O-V-E-
N-IJ-A.

Glasni so bili na tekmi z Grčijo naši
navijači, klub porazu (60:69), tako
da so jih polni twitter in časopisne
strani. Prišlo jih je, tako, na oko,
več kot tisoč, čeprav so litovski
mediji pisali, da naj bi jih semkaj
prišlo le okrog 500. V vsakem pri-
meru precej, precej, precej več kot
Rusov (Litovci so našteli 180 navi-
jačev), Gruzijcev (150), Fincev (80),
Makedoncev (30) in Grkov (30).

"Kako že gre tista vaša pesem, ko
vsi tako skačete?" je v navijaški
coni pred dvorano vprašal lokalni
moderator programa. Kakšno uro
kasneje mu ni bilo treba, tudi on
zdaj ve, da kdor ne skače, ni Slove-
nec. ■

Beograd 1961. Prestolnica tedanje
FLRJ, Federativne ljudske republi-
ke Jugoslavije, ki je dve leti kasneje
iz "ljudske" postala "socialistična",
se je na prvo konferenco gibanja
neuvrščenih pripravljala dolgo in
temeljito. Obnovljeni hoteli, poru-
šena barakarska naselja, 40 novih
ulic, obnovljeni vodovod, kanali-
zacija in ulična razsvetljava, prve
svetleče se reklame na Terazijah in
na nekaterih drugih trgih. Goste
iz 25 držav je z vsemi državniški-
mi častmi pričakal sam predsednik
Jugoslavije Josip Broz Tito. Vihrale
so zastave, ljudje so stali v špalir-
ju, dolgem nekaj kilometrov. Prva
dama Jugoslavije, tovarišica Jo-
vanka Broz, se je družila s sopro-
gami visokih gostov konference,
obenem pa, zanimivo, prav na njen
prvi dan sprejela tudi sestre pred-
sednika ZDA Johna Kennedyja, ki
so bile kot turistke v Jugoslaviji.
Tito in Jovanka sta v hotelu Me-
tropol priredila svečani sprejem
z okrog 2000 povabljenci in izlet
do novosadske Petrovaradinske
trdnjave z impresivnim ognjeme-
tom.

Poskrbljeno je bilo tudi za pred-
stavnike sedme sile, ki so imeli v
palači Doma sindikatov na raz-
polago tiskovno središče s tedaj
najmodernejšo tehnično opremo,
svojo postajo taksijev, za njihovo
udobno bivanje pa so uredili kar
dve zgradbi. Ob koncu srečanja je iz
Beograda poromal v svet znameni-
ti objem Tita in egiptovskega pred-
sednika Naserja.

Beograd 1989. Vrh držav članic gi-
banja je bil spet v za to priložnost
olepšani prestolnici Jugoslavije. Po
naključju - zaradi geografskega kro-
ženja organiziranja konferenc, a
zgodovinsko prav simbolno. Hladne
vojne je bilo konec, Jugoslavija pa
je postopoma že pokala po šivih.
Gostitelj srečanja je bil predsednik
predsedstva SFRJ Janez Drnovšek.
Če verjamemo njegovi knjigi Moja
resnica, in ni razloga, da ji ne bi,
nad vrhom neuvrščenih ni bil naj-
bolj navdušen. Bolj je bil utrujen od
sprejemanja državniških gostov, ki
so pristajali na beograjskem leta-
lišču. Zaželel si je počitka, a ravno
takrat je nad Beograd priletel
Gadafi. Ko je izvedel, da ga predse-
dnik države gostiteljice ne čaka na
letališču, ni hotel pristati. Njegovo
letalo je krožilo nad Beogradom, li-
bijski veleposlanik v Beogradu pa je
rotil Drnovška, naj sprejme Gadafija
na letališču, drugače bo on ob glavo.
Drnovšek se ga je usmilil. Beograj-
čani tega ne vedo, kroži pa še danes
med njimi pripoved o Gadafijevem
šotoru in kamelah, s katerimi je
hotel prijezditi v Sava center, kjer je
bila konferenca, a mu niso dovolili.

Beograd 2011: Neuvrščeni, zuna-
nji ministri in spremljevalci, se ob
abrahamu spet zberejo v Beogra-
du, ki je že dolgo prestolnica druge
države, naslednice Jugoslavije, že s
tretjim imenom (Zvezna republika
Jugoslavija, Srbija in Črna gora, zdaj
samo še Srbija). V isti palači, ki pa
ni več zvezna, ampak srbska skup-
ščina. Zaprašene grbe šestih repu-
blik bivše države, razpadle v krvi
in sovraštvu, si lahko ogledate na
steni neuglednega hodnika, ki vodi
iz skupščinske restavracije v toale-
tne prostore, pod njimi stojijo kipi
mladega in starega Tita, slovenske-
ga Kardelja in drugih komunistič-
nih veljakov.

Beograjske ulice s srečanjem ne
živijo. Na jubilej so množico v
srbski prestolnici že maja spomnili
gledališčniki, ko so se med odlično
obiskano Nočjo muzejev preoblekli
v Tita in druge neuvrščene zvez-
dnike ter pred Srbskim narodnim
gledališčem uprizorili prvo beo-
grajsko konferenco z vsem njenim
bleščavim cirkusom. Zdi se, da je
tisti Beograjčane bolj zabaval.

Zdaj, zares, se abrahamovsko sre-
čanje začne za mestni utrip neo-
pazno, z županovim sprejemom
v mestni palači, kjer, skoraj pred
vhodom, tik pred prihodom gostov
vrtnarka še obrezuje podivjano
plezalko. V veliki dvorani mestne
hiše se lahko novinarji, ki še ne
slutijo, da jih v narodni skupšči-
ni, kjer se bo čez dobro uro začela
slavnostna seja, čaka, resda ob
brezžičnem internetu, peklenska
vročina neklimatizirane dvora-
ne, celo pomešajo med neuvrščene
goste. Tri novinarske dame zrelih
let zasedejo še prazne stole. "To
nalogo sem vzela bolj kot kazen,"
pravi črnogorska poročevalka.
"Dovolj stara sem, da so mi prali
možgane z miroljubno koeksisten-
co." "Tudi jaz," pravi Bosanka. Slo-
venka medtem prepričuje četrto,
rosno mlado časnikarsko kolegi-
co iz Podgorice, ki hoče narediti
intervju z vodjem libijskih upor-
nikov, da bo sedež Libije gotovo
ostal prazen. A res, jaz sem se pa
tako veselila, se čudi mladenka,
potem pa trk novinarskih genera-
cij prekine predlog odločne dame
iz organizatorjevih vrst. "Dajmo,
naši, zdaj pridejo gostje, vstanite,
da bodo sedli." "Naši? Me smo iz
Slovenije, Bosne ...," se upre Črno-
gorka. "Oni pa od daleč," se znajde
organizatorka.

Z našimi in vašimi je na tem nekoč
skupnem prostoru kar nekaj zagat.
In zagate so tudi med neuvršče-
nimi z njihovimi načeli vred. So-
delovanja, mirne koeksistence in
razoroževanja med njim v resni-
ci nikoli ni bilo, kaj šele iskrenega
zavračanja militarizma in spošto-
vanja zahtev po razoroževanju.
Je pa bila tudi med neuvrščeni-
mi trgovina z orožjem, uporablje-
nim v medsebojnih spopadih, za
zatiranje upornikov proti avtori-
tarnim in totalitarnim režimom,
v državljanskih vojnah. Lep kos
"V Beogradu je vrh
tako imenovanih
neuvrščenih, a ni
prave atmosfere,
zastavic, kolon
avtomobilov,
veselih pionirk in
pionirjev"
orožarske pogače si je pri tem od-
rezala tudi Jugoslavija. Nemalokrat
so države članice poteptale načela,
kot so vzajemno spoštovanje oze-
meljske celovitosti, suverenosti,
nenapadanja: Pakistan in Indija,
Iran in Irak, Somalija in Etiopija pa
Ruanda, Uganda in Kongo, Afgani-
stan ... Tudi vztrajno poudarjanje
podpore Palestincem in obsodbe
izraelske politike se ne more po-
hvaliti z rezultati. In ob poslušanju
slavnostnih beograjskih govoranc,
ki so dišale po naftalinu, si nisi
mogel kaj, da se ne bi vprašal: le
kaj bi neuvrščene, razen veselja do
druženja, še družilo, če ne bi bilo
Palestine in njenega nerešenega
vprašanja.

Govorilo se je o tej zimzeleni temi
veliko tudi tokrat, zgodilo pa bolj
malo, čeprav so nekateri napove-
dovali celo podpis resolucije o Pa-
lestini. Ni ga bilo, bile so le besede
predsedujočega egiptovskega zu-
nanjega ministra, naj bi večina
članic na bližajoči se generalni
skupščini podprla polnopravno
članstvo Palestine v OZN. Tudi slo-
venski zunanji minister Žbogar, ki
so ga doma pričakale ostre kritike
iz opozicijskih vrst, da išče podpo-
ro v sporni druščini neuvrščenih,
je kot zgled naroda, ki še vedno
čaka na svobodo, omenil Palestino,
češ, najbrž ni več daleč dan, ko bo
svobodo tudi dočakala. Načrtno,
z računico, ker je prišel, minister
države iz čisto drugačnih, evroa-
tlantskih povezav, v Beograd iskat
potrebnih 129 glasov za podpo-
ro kandidaturi Slovenije v Varno-
stnem svetu Združenih narodov.
Ta podpora bo, se je branil pred
domačimi kritiki tega uradnega
koketiranja z neuvrščenimi in pri-
seganja na njihova načela, odvisna
tudi od palestinskega vprašanja
oziroma tega, kako se bo Sloveni-
ja odločila glede napovedane re-
solucije o palestinski državnosti
oziroma članstvu v Združenih na-
rodih. A ker resolucije še ni, je to
vprašanje še povsem odprto. Je pa
Žbogar priznal, da je zvedel o Pale-
stini več kot v Beogradu v Sopotu
na Poljskem, kjer so se zunanji mi-
nistri EU dogovorili, naj se visoka
zunanjepolitična predstavnica EU
Catherine Ashton vključi v pogo-
vore o resoluciji, če seveda prej ne
bo mogoče doseči obnovitve poga-
janj med Palestinci in Izraelom.

In spet se je pokazalo, da Srbija ni
tako daleč od Slovenije (ali naspro-
tno), kot se zdi. Tudi srbski zuna-
nji minister je lobiral, seveda za
Kosovo, natančneje proti njego-
vemu priznanju, in tudi v Beogra-
du se je opozicija, pa ne samo ona,
spraševala, kaj počne Srbija - ki pa
je, mimogrede, v nasprotju s Slove-
nijo, pri gibanju neuvrščenih opa-
zovalka - v tej druščini.

"V Beogradu je vrh tako imenova-
nih neuvrščenih, a ni prave atmos-
fere, zastavic, kolon avtomobilov,
veselih pionirk in pionirjev," je
zapisal redni Danasov kolumnist,
pisatelj in bivši diplomat Svetislav
Basara. "Zakaj Srbija to organizira,
če ni članica? Če ste član Radikal-
ne stranke, zakaj bi organizira-
li zbor podmladka Demokratske
stranke? Kvečjemu zato, da ga na-
govorite, da prestopi v vašo stran-
ko. Cinik bi lahko rekel, da bodo
organizatorji s sladkimi beseda-
mi prepričevali neuvrščene, naj
ne priznajo Kosova. Česar mnogi
zaradi starega prijateljstva tako in
tako ne bodo niti naredili. Čeprav
tudi od tega ne bo nobene koristi,
kajti naš problem ni (ne)prizna-

vanje Kosova, ampak odsotnost
države s tega mitskega mesta. Še
drugi problemi so. Čeprav naš dr-
žavni vrh v bistvu ne ve, kam naj
udari, se smatra, da Srbija drsi k
nevtralnosti. Ampak neuvršče-
nost je tudi neka vrsta uvrščanja, v
nasprotju s proklamirano nevtral-
nostjo. Sem zagovornik najprisrč-
nejših odnosov z neuvrščenimi,
ampak naj bodo na bilateralni
ravni. To pa je politična promisku-
iteta, tradicionalna srbska politi-
ka, 'dober dan, čaršija, na vse štiri
strani'."

Opozicijska Liberalno demokratska
stranka, LDP, najbolj proevropsko
usmerjena in zagotovo ne desna
stranka, je za prvo novo sejo par-
lamenta že napovedala vprašanje,
koliko denarja je šlo za srečanje ne-
uvrščenih, od katerega ne bo imela
Srbija prav nobene koristi. "Gibanje
neuvrščenih je že zdavnaj izgubi-
lo pomen, ne samo da SFRJ ni več,
da je večina bivših članic neuvr-
ščenih v nekih drugih zvezah, ne-
naravno je, da Srbija sklepa zvezo z
afriškimi državami. Kolikor vem,
je uradna opredelitev vlade Srbije
za boljše odnose s sosedami in čla-
nicami EU," je dejal podpredse-
dnik LDP Ivan Andric. "Zborovanje
kaže, da niti sami vladi ni ravno
jasno, po kateri poti mora voditi
Srbijo, še zlasti pa ni jasna zunanja
politika Vuka Jeremica."

No, njemu samemu je gotovo jasna,
če ima prav neodvisna poslanka
Vesna Pešic, ki je primerjala Je-
remica s trdoživim diplomatom
Budimirjem Lončarjem, zadnjim
zunanjim ministrom SFRJ. Češ,
tako kot je Lončar prek neuvršče-
nih uspel Hrvaški zagotoviti se-
danje mesto nestalne članice VS
ZN, si je Jeremic izmislil beograj-
sko srečanje in lobiral pri članicah
gibanja, da bi prek njih blokiral
priznanje neodvisnosti Kosova.
Za dobro mero so dodani še eko-
nomski interesi, a niso ti pripelja-
li neuvrščenih v Beograd, marveč
Kosovo, pravi Pešiceva, ki pa se ne
boji, da bi Srbija odšla med neuvr-
ščene.

Ah, Kosovo. Ker ni v politiki, tudi
ali še zlasti neuvrščeni, nič tako,
kot se zdi, se o Kosovu za beo-
grajskim neuvrščenim omizjem
uradno ni govorilo. Če bi se, bi se
lahko svetla načela gibanja komu
res še zataknila v grlu. A pred
javnostjo Jeremic lobiranja za
Kosovo oziroma proti priznanju
njegove samostojnosti ni skrival,
nasprotno. Do Kosova imajo ne-
uvrščeni, ki prijateljujejo s Srbijo,
seveda čisto drugačen odnos kot
do Palestine. Toda ko so novinarji
egiptovskega zunanjega ministra -
medtem ko mu je doma, v Egiptu,
teklo, nikakor ne mirno, sojenje
Mubaraku - vprašali, ali bo Egipt
v novih razmerah priznal Kosovo,
se je izvil, da bo o tem odločila
nova vlada in da upa, da bo Egipt
v zunanji politiki obdržal konti-
nuiteto.

Če so nekateri v Srbiji menili, da je
Tadiceva oblast z neuvrščenimi po-
kazala, da ji ni jasno, po kateri poti,

kam naj vodi državo, na Zahod ali
Vzhod, in da ne bo nobene koristi
od srečanja niti za gospodarstvo
niti za Kosovo, so drugi trdili, da bi
Kosovo že bilo član Združenih na-
rodov, če ne bi bilo neuvrščenih, in
da je jubilejna konferenca krasna
priložnost, da Srbija ob klofutah iz
Evrope - zadnjo je dobila od Angele
Merkel - pokaže, da ima prijate-
lje v svetovni areni in da se jih ne
bo odrekla, kot se jih niso odrekle
Anglija in druge države z bivšimi
kolonijami. Tretji so prisegali samo
na ekonomske interese, češ, vse
drugo so le spomini, od katerih se
ne da živeti. Četrti so jim oporeka-
li, hm, kaj razen izdelkov vojaške
industrije pa lahko gospodarsko
oslabljena Srbija ponudi. Slišati pa
je bilo tudi čestitke organizator-
jem, češ, vrh neuvrščenih je naj-
boljša srbska znamka po Novaku
Dokovicu, zato bi bilo treba 5. sep-
tember razglasiti za dan neuvršče-
nih.

Peti so iskali zlato sredino med
"podcenjevanjem, značilnim za
novo politično elito zadnjih dveh
desetletij, in romantičnimi glori-
Akacijami", češ, Srbija bi morala
sodelovanje z neuvrščenimi doži-
vljati skrajno racionalno. "Sreča-
nje je bilo toliko uspešno, kolikor
bo uspelo podjetjem res skleni-
ti dobičkonosne posle. Od večine
članic se pričakuje nepriznanje
Kosova, a to je racionalno bolj
kot požiganje administrativnih
mejnih prehodov in spopadanje
z Natom. Če je cena za podporo
nekaterih držav v ZN dajanje šti-
pendij njihovim študentom, naj
bo," je za javnost izjavil eden od
poklicnih političnih analitikov. A
romantike ni manjkalo. "Roman-
tični časoplov," je ministrsko sre-
čanje neuvrščenih poimenoval
novinarski kolega, ki je bil poročal
iz skupščinske dvorane že davne-
ga leta 1961, ko se je v njej zbrala
pisana druščina revolucionarno
razpoloženih predsednikov, na-
rodnih osvoboditeljev, vzhodnja-
ških stoikov, orientalskih princev,
celo cesar je bil med njimi, in va-
ruhov samoupravljanja ... Nakar je
ta pisana druščina šla skozi med-
sebojne vojne, Castrove poskuse,
da bi gibanje pripel na "naravnega
brata oziroma sestro", sovjetsko
Moskvo, nekateri očetje naroda
so postali nacionalni despo-
ti ... Danes, je prepričan ta srbski
kolega, je tu le še ogromen gospo-
darski prostor. Potem privleče, ne-
verjetno, na plan po njegovem še
vedno aktualen komentar Jurija
Gustinčiča v Politiki iz leta 1967
o velikanskem pomenu ekonom-
ske računice pri vodenju zunanje
politike: "Ne smemo se sramovati
ekonomije iz moralnih razlogov.
Moralno in strateško je pravil-
no, da se borimo za priznanje
potreb sveta v razvoju in zasipa-
vanje jezu med njimi in bogatimi.
Toda treba je bežati od iluzij. Za
promet z Azijo in Afriko moramo
tja vlagati velik denar. Od kod naj
ga vzamemo, če bomo v trgova-
nju z Zahodno Nemčijo ohranili ta
strašni debalans stotine in stotine
milijonov mark in če bo Francija
v našem izvozu na 13. mestu, pri

Le kaj bi
neuvrščene,
razen veselja
do druženja, še
družilo, če ne bi
bilo Palestine.
Do Kosova imajo
seveda čisto
drugačen odnos
uvozu pa na 9. Najprej moramo
sprejeti red v hiši, kjer živimo, v

Z nekdanjimi "carji" neuvrščenih
pa je bilo nekaj težav. Na srbski
strani že s Titom, organizatorji so
morali poslušati očitke, da ga sku-
šajo zaobiti, da zato niso organizi-
rali dostojnega obiska v Hiši cvetja,
a da so delegacije same našle pot
tja. "No, z dvodnevnim srečanjem
ste vsaj posredno priznali njego-
vo zunanjepolitično delo, čeprav
nočete izgovoriti njegovega imena,
a saj tudi za nedavno sprejeti ca-
rinski pečat Kosova pravite, da
nima zveze z državnostjo in da ni
korak k priznanju Kosova," je letelo
iz domačih vrst na Tadica in nje-
gove.

Drugi, o katerem pa se je res
molčalo, je bil, jasno, Gadafi, s
katerim je bila Srbija do Milo-
ševicevega padca leta 2000 v
odličnih odnosih (po pisanju ne-
katerih medijev naj bi bil Gadafi
poleg Sarkozyja in Berlusconija
ter Mesica financiral tudi Slobo-
dana Miloševica), ti so se potem
ohladili, zadnja leta pa spet iz-
boljšali. Basara je v svojem slogu
ugotavljal, da je največji sin naših
narodov in narodnosti (za rojene
po 1980.: Tito) imel veliko srečo,
da je umrl v postelji, in da je le
malokdo od njegovih soborcev
in pajdašev iz gibanja neuvršče-
nih imel ta privilegij, večinoma
so končali v atentatih, nekateri
pred strelskim vodom, drugi na
vislicah. "Kot kaže, se bo od vse te
druščine le Fidel Castro pridru-
žil tovarišu Titu. Pod pogojem, da
sploh namerava umreti. Polkov-
nik Gadafi ni imel te sreče, izteka
se mu rok trajanja in moral bo v
ropotarnico zgodovine, če ne na
kakšno še hujše mesto. Bo Libija
po tem boljša? Močno dvomim.
Morda ne bo končala v absolu-
tnem kaosu kot Irak, čaka pa jo
dolgo obdobje nestabilnosti, ple-
menskih sporov, nategovanja
okrog denarja in nafte. Kaj hočem
reči? So države, ki veliko bolje
funkcionirajo pod tirani in totali-
tarnimi režimi. Ni demokracija za
vsakogar. Egipt, Irak, Libija, težko
mi je pri duši, a kaže, da je enako
s Srbijo."

No, ta Srbija se je medtem zabava-
la z zgodbo o estradnici Nataši Be-
kvalac, ki so jo po ločitvi od moža,
znanega vaterpolista, zalotili na
jahti v sproščeni družbi z, ojoj, al-
banskim poslovnežem, in se zgra-
žala ... Pa z zgodbo o Ceci, pevki
turbofolka, povezani s krimina-
lom, obtoženi za hude prestopke,
ki s policijsko zapestnico na nogi
sedi, potem ko se je pogodila s to-
žilstvom, v svoji vili in pripravlja
novo ploščo, zdaj pa se bojda poleg
Angeline Jolie, ki bi o njej rada po-
snela film, za njen lik in delo za-
nimajo tudi producenti novega
Jamesa Bonda.

Cinično naključje zgodovine je
hotelo, da so prav na drugi dan be-
ograjskega srečanja neuvrščenih
v Haagu obsodili na 27 let zapora
zaradi pomoči pri zločinih v Sara-
jevu, Srebrenici in na Hrvaškem
bivšega načelnika generalštaba
jugoslovanske vojske Momčila Pe-
rišica. In neuvrščeni še niso dobro
pomahali Beogradu, ko se je ta že
obrnil na drugo stran neba, da pri-
čaka goste prvega foruma Srbija-
EU s predsednikom Evropskega
sveta Van Rompuyem in bodočim
predsednikom Evropskega par-
lamenta Martinom Schulzem na
čelu. ■

Jurij Ferme je zasedel mesto di-
rektorja kriminalistične policije
4. aprila letos, je karierni policist,
ki je že vso delovno dobo zaposlen
na različnih delovnih mestih v po-
liciji, bil je direktor mariborske,
preden je postal prvi kriminalist
v državi, pa še slovenjgraške poli-
cijske uprave. Po diplomi iz prava
in pravosodnem izpitu je opravil
magisterij in zatem doktorat na Fa-
kulteti za družbene vede, na poli-
tološki smeri.

Ali je kriminalistična policija že
kazensko ovadila zdaj že nekda-
njo notranjo ministrico Katarino
Kresal, morda tudi generalnega
direktorja policije Janka Gorška
in vašega predhodnika Aleksan-
dra Jevška, zaradi utemeljene-
ga suma, da je bilo pri najemu
stavbe NPU v Dimičevi ulici stor-
jeno koruptivno dejanje? Goršek
in Jevšek bi lahko bila glede na
funkcije, ki sta jih imela, posre-
dno ali neposredno vpletena v
nabavo in nakup opreme krimi-
nalistične policije za delo v tej
stavbi, še preden je bila stavba v
Dimičevi 16 izbrana za delo kri-
minalistične policije in Nacional-
nega preiskovalnega urada (NPU).
"Policijske enote naloge iz svoje
pristojnosti opravljajo samostojno
in obstoj teh sumov, da naj bi bilo
nekaj narobe pri najemu stavbe v
Dimičevi 16, obravnavajo krimi-
nalisti sektorja kriminalistične po-
licije v Policijski upravi Ljubljana
(SKP PU), pri delu jih usmerja okro-
žno državno tožilstvo. Drugega
pa vam v zvezi s to zadevo nimam
povedati. V delo policistov oziro-
ma kriminalistov se ne vtikam,
prav tako ne poznam podrobnosti
zadeve."

Vendar pa bi vedeli, če bi bila v
zvezi s tem podana že kakšna ka-
zenska ovadba?

"To bi tudi vi vedeli. Vse v tej zvezi
je bilo sporočeno v obvestilu za
javnost, ki so ga pripravili v PU Lju-
bljana, kjer zadevo obravnavajo."

Že nekaj časa lahko na internetu
beremo blog nekdanjega pripa-
cinika Morisa Mitje Kunstlja, kjer
med drugim piše, da naj bi bile
nekatera kazniva dejanja stori-
le ali naročile nekatere politično
znane osebe (Janez Janša) ali nji-
hovi prijatelji. Ali drži informa-
cija, da sta se s temi navedbami
začela ukvarjati tudi kriminali-
stična policija in tožilstvo, še po-
sebno glede hudih očitkov Mitje
Kunstlja, da naj bi se bilo več let
nezakonito in na svojo pest pri-
sluškovalo nekdanjim ali še se-
danjim politikom, kot so Ivo
Hvalica, Janez Drnovšek, Lojze

"Lahko rečem, da so bili posame-
zni primeri iz teh navedb že pred-
met preteklih preiskav, in kar je
ugotovila policija, je že posredo-
vala tožilstvu. V zvezi z določe-
nimi navedbami na blogu so bili
kriminalisti v zadnjem času tudi
pri informacijski pooblaščenki in
tudi dodatno preverjajo razloge za
obstoj suma uradno pregonljivih
kaznivih dejanj, ki bi lahko bila po-
vezana z omenjenimi navedbami
in ki seveda niso zastarala."

Ali drži podatek, ki je v javnost
pricurljal iz tožilskih vrst, da naj
bi se ravno zaradi očitkov, ki jih
na svojem blogu piše Kunstelj, že
pripravljal priporni nalog za nek-
danjega premiera Janeza Janšo
in nekatere njegove sodelavce,
vendar da se z njim čaka na "pri-
meren" trenutek, torej na čas, ki
bi lahko politično najbolj škodo-
val Janezu Janši?
"Ta podatek prvič slišim, in če je
pricurljalo iz tožilskih vrst, predla-
gam, da se s tem vprašanjem obr-
nete nanje."

Ampak v primeru takšnega pri-
pornega naloga bi policija morala
sodelovati s tožilstvom.

Kunstelj menda med drugim na
blogu piše, da je sam večkrat
videl, kako naj bi bil znani od-
vetnik Miro Senica, partner zdaj
že nekdanje ministrice Kresalo-
ve, večkrat kupoval kokain od
nekega prekupčevalca. Spet zelo
hude obtožbe. Pa vendarle, ali
razpolaga policija s podatki, da
naj bi se bilo kaj takšnega res kdaj
zgodilo?

"Policija, kolikor jaz vem, ne razpo-
laga s podatki, da bi se kaj takšnega
res zgodilo."

Vrnimo se k NPU. Glede na pre-
kinitev pogodbe z Igorjem Po-
gačarjem o najemu prostorov za
potrebe NPU in celotne krimina-
listične policije me zanima, kam
se boste preselili in kdaj predvi-
doma?

"Vse postopke v zvezi s spremem-
bami pri najemu stavbe v Dimi-
čevi 16, kjer od sedmih nadstropij
NPU zaseda le dve, vodijo pristoj-
ni na notranjem ministrstvu. V
zvezi z morebitno selitvijo nam
ni bilo sporočeno še nič, tako da
ne vemo, kdaj se bomo selili, če se
sploh bomo, in kam naj bi se selili.
Tega se bodo lotili pristojni organi
na ministrstvu. Te okoliščine okoli
najema stavbe pa ne vplivajo na za-
konitost in strokovnost dela tukaj
zaposlenih, ni pa prijetno vedno
poslušati teh očitkov, saj zaposle-
ni s tem nimajo nič. Nam je glede
prostorov v bistvu vseeno, v kateri
stavbi smo, le da imajo naši krimi-
nalisti in kriminalistke zagotovlje-
ne ustrezne pogoje za delo in da so
pri tem zadovoljni."

Kako boste kot prvi kriminalist
v državi uredili "konflikte" glede
razlik v plačah med kriminalisti
NPU in drugimi kriminalisti po
policijskih upravah, ki še vedno
opravljajo levji delež pri odkriva-
nju in pregonu kaznivih dejanj?
"Cilji, ki se bodo zasledovali z usta-
novitvijo NPU, so bili določeni v
medresorski skupini, potrdila jih je
slovenska vlada. Pri tem so bili do-
ločeni tudi izhodiščni plačilni ra-
zredi, ki pa so takšni, kot so. Sam se
trudim, da zaposlenim razlagam,
da so bistveni za dobre rezultate,
posebno pri odkrivanju kaznivih
dejanj, še prav posebno pa gospo-
darske kriminalitete, dobro med-
sebojno sodelovanje, medsebojna
pomoč, izmenjava podatkov in
podobno. Na tem segmentu imam
vpliv in zato to počnem, verjetno
pa je bil razlog, da so izhodiščni
količniki plač zaposlenih v NPU
takšni, kot so, da so se tisti, ki so
jih določili, zgledovali po kakšnih
drugih primerljivih organih. Le za-
upanje med delavci policije in in-
tegriteta sta lahko jamstvo, da je
lahko policija uspešna pri svojem
delu. So pa vsem dane možnosti, da
če bodo izpolnjevali pogoje, bodo
lahko prišli delat v NPU, in tisti za-
posleni, ki ne bodo zadovoljevali
ciljev NPU in bodo delali prema-
lo dobro ali strokovno, so lahko še
vedno premeščeni nazaj na staro
delovno mesto."

Pa vendarle, ali boste kot prvi kri-
minalist v državi ob prihodu nove
ministrice ali ministra za notra-
nje zadeve predlagali dvig izho-
diščnih plač za druge zaposlene v
kriminalistični policiji?
"Vsak nadrejeni si želi, da bi bili
njegovi sodelavci zadovoljni, in
plača je pri tem pomemben faktor,
ne pa edini in ne nujno najpo-
membnejši. Če bom imel to mo-
žnost, da zaprosim za višje plače,
bom to seveda storil, sicer pa si
bom še naprej prizadeval za dobre
medosebne odnose, dobro sodelo-
vanje, kar nima finančnih posledic.
Za svoje podrejene sem vedno na
voljo za pogovor, o problemih pa se
pogovarjamo tudi na kolegijih, na
delovnih sestankih, in jih skušamo
reševati."

Koliko kaznivih dejanj gospodar-
ske kriminalitete letno obravna-
vajo kriminalisti NPU in koliko
na primer kriminalisti SKP PU
Ljubljana?

"Statistični podatki niso edino
merilo uspešnosti dela, so pa obja-
vljeni na spletnih straneh policije.
Le gola statistika tudi ni primer-
na za primerjavo dela kriminali-
stov NPU in drugih kriminalistov
po sektorjih kriminalističnih poli-
cij po policijskih upravah. Zaveda-
ti se je treba tudi tega, da slabih 95
odstotkov kaznivih dejanj obrav-
navajo policisti na policijskih po-
stajah, le dobrih pet odstotkov pa
kriminalisti kriminalistične poli-
cije, vendar pa gre pri tem za vsa
hujša kazniva dejanja. Cilji delova-
nja NPU so postavljeni na nacio-
nalni ravni, saj gre za nacionalno
preiskovalno enoto, ki je bila usta-
novljena šele 1. januarja 2010. V
NPU je zaposlenih okoli 60 ljudi,
od tega okoli 50 preiskovalcev, saj
vseh delovnih mest še nismo za-
polnili, nekateri so prišli že z zelo
bogatimi izkušnjami glede svojega
kriminalističnega dela, še posebno
glede pregona gospodarske krimi-
nalitete, drugi pa si morajo takšne
izkušnje še pridobiti z različnimi
usposabljanji. Strokovnjaki trdijo,
da je za pregon gospodarske kri-
minalitete potrebnih več let, da se
usposobijo dobri preiskovalci."

Ali lahko delo kriminalistov
NPU upraviči zelo velike stroške
države, ki jih ima z obstojem NPU
(visoke plače, stroški za najem
stavbe v Dimičevi ...)?

"Prepričan sem, da je za dobro delo
kriminalistov NPU treba zagotovi-
ti predvsem dvoje - dobre delovne
pogoje in predvsem mir, da lahko
dosežejo zastavljene cilje, ki so bili
NPU določeni ob ustanovitvi. De-
lovanje NPU še vedno spremlja
tudi medresorska delovna skupina,
ki bo tudi v tem letu podala svojo
oceno o delovanju NPU. Prvo kon-
kretno preverjanje, kako so zapo-
sleni v NPU uspešni, bo čez dobri
dve leti, torej štiri leta od ustano-
vitve NPU, čeprav neka sprotna
sistemska preverjanja že obstaja-
jo. In takrat se bo pokazalo, ali je
NPU uspešen pri svojem delu in ali
sledi ciljem, ki so bili postavljeni
ob njegovi ustanovitvi. Leta 2010
in v prvi polovici letošnjega leta so
kriminalisti NPU podali predloge
za zavarovanje protipravno prido-
bljene premoženjske koristi s ka-
znivimi dejanji v skupni višini 14,6
milijona evrov."

Večkrat je v javnosti slišati očitke
tožilstva, da so kazenske ovadbe
policije slabo napisane, da zato
ne morejo vlagati obtožnic zoper
osumljence. Ali to drži? Pogo-
sto pa tudi slišimo

očitke kriminalistov in polici-
stov, ki so trdo garali pri določeni
operativni zadevi, da se zgodi, da
se na tožilstvu ali na sodišču niso
dovolj potrudili, da bi osumljen-
ca priprli. Je sodelovanje s tožil-
stvom dobro?

"Sodelovanje s tožilstvom je v glav-
nem dobro, vendar pa zaradi ob-
sežnosti dela - v prvem polletju
tega leta smo obravnavali že skoraj
49 tisoč kaznivih dejanj - obča-
sno prihaja tudi do zapletov, ki pa
se rešujejo. V zadnjih letih je bila v
cilju boljšega sodelovanja izboljša-
na tudi zakonodaja, sprejeta je bila
nova uredba, ki določa sodelova-
nje policije in tožilstva, tako da ni
kakih posebnih težav. Niso pa še
dovolj izkoriščene možnosti usta-
navljanja specializiranih in sku-
pnih preiskovalnih skupin, kar je v
pristojnosti tožilstva. V policiji smo
že lani opravili analizo, nadalju-
jemo tudi letos, zakaj so določene
kazenske ovadbe zavržene. Ugota-
vljamo, da je zavržb, katerih razlog
bi lahko bila slaba kvaliteta ovadb,
manj, se pravi, da se to izboljšuje.
Naš cilj je, da se dviguje kvalite-
ta kazenskih ovadb in zbranega
dokaznega gradiva. Zavržene ka-
zenske ovadbe nam pošiljajo tožil-
stva. Ugotovili smo, kot sem dejal,
da je v zadnjih letih manj kazen-
skih ovadb zavrženih iz razlogov,
katerih vzroki bi lahko bile slabe
ovadbe."

"Natančno tega ne morem reči, ker
so razlogi različni, morda je prišlo
do zastaranja pregona kaznivega
dejanja, lahko so oškodovanci od-
stopili od pregona ali drugo. Za nas
je spodbudno, da vemo, da se nivo
policijskih kazenskih ovadb izbolj-
šuje. Da je zavržb, ko je bil razlog,
da dejanje ni imelo vseh znakov
kaznivega dejanja ali da v ovadbi
ni bilo dovolj dokazov zoper
osumljenca, manj. Zdi se nam
pomembno, da na policiji spremlja-
mo, zakaj prihaja do zavrženih ka-
zenskih ovadb, in da na ugotovitve
v cilju stalnega dvigovanja njihove
kvalitete reagiramo."

Kakšno pa je sodelovanje kri-
minalistične policije z davčno
upravo in drugimi državnimi
organi, še posebno glede prido-
bivanja podatkov o
pre-

Le zaupanje med
delavci policije
in integriteta sta
lahko jamstvo, da
je lahko policija
uspešna pri
svojem delu

Kako boste zaščitili kriminali-
ste in kriminalistke pri njihovem
delu glede pogostih kazenskih
ovadb, ki jih vlagajo osumljenci
zoper njihovo delo še v predka-
zenskih postopkih? Ali menite,
da je to legitimno pravno sred-
stvo v demokratični družbi, ki ga
lahko izkoristijo osumljenci?
"Vsem kriminalistom bomo zago-
tovili vsa pravna in druga sredstva,
da bomo zaščitili njihovo osebno
in poklicno integriteto, seveda če
je njihovo delo zakonito in stro-
kovno. Pri nas imamo vrsto nad-
zornih mehanizmov nad delom
policije. Če pogledamo preisko-
vanje sumov kaznivih dejanj, so
tožilci tisti, ki vodijo in usmerja-
jo delo policije. 148. člen zakona o
kazenskem postopku pravi, da se
lahko vsakdo, ki ga policisti pre-
iskujejo, pri njem opravijo hišno
preiskavo in podobno in ki meni,
da so mu bile pri tem kršene pravi-
ce, v treh dneh pritoži na tožilstvo,
ki vodi predkazenski postopek.
In če kak osumljenec tega ne stori
in kar poda kazensko ovadbo nad
domnevno nezakonitim delom
policije tedaj, ko ugotovi, da ga
kriminalisti utemeljeno sumijo
kakega kaznivega dejanja, je zame
legitimnost tega dejanja zelo vpra-
šljiva. Menim, da gre v večini takih
primerov za zlorabo tega instituta
in za obliko pritiska na delo polici-
je ter obrambe v javnosti."

Ali vam je morda znano, kaj se
dogaja s kazenskimi ovadbami, ki
sta jih zoper kriminaliste podala
mariborski župan Franc Kan-
gler in poslanec Andrej Magajna;
oba zastopa isti odvetnik, Franci
Matoz iz Kopra?

"Konkretnih podatkov o teh ovad-
bah nimam, sem pa prepričan, da
je bilo v obeh primerih delo polici-
stov oziroma kriminalistov zako-
nito in strokovno. Policija namreč
zagotavlja, da so v obeh primerih
policisti in kriminalisti delovali
zakonito in strokovno. Ovadenim
bomo po potrebi dali vso pravno
in drugo pomoč. Kljub temu da so
kriminalisti strokovno usposo-
bljeni za svoje delo, takšne ovadbe
slabo vplivajo na njihovo počutje
kot tudi na njihove družine, saj gre
za obliko pritiska nanje."

Kako se soočate z očitki, da naj bi
si nekateri kriminalisti in krimi-
nalistke večali mesečni proračun
tako, da osumljencem kaznivih
dejanj prodajajo strogo varovane

podatke iz njihovega kriminali-
stično-operativnega dela? Do-
mnevni narkokralj Dragan Tošic,
ki je bil aretiran maja lani in mu
skupaj s soobtoženimi sodijo v
Ljubljani, je bil, tako kot večina
njegovih pajdašev, obveščen, kdaj
in kje bo aretiran, zato je pred
aretacijo skušal zbežati.
"V policiji imamo zelo dobro iz-
delan sistem sledljivosti upora-
be podatkov, še posebno zaupnih
podatkov, sicer pa tudi zaposlene
usposabljamo oziroma učimo o po-
membnosti teh podatkov in njiho-
vi pravilni uporabi. Seveda pa jih
usposabljamo tudi o integriteti in
pripadnosti policiji. Kadar dobimo
kake argumentirane očitke, da bi
bilo nekaj res narobe, preverjamo
to v naših policijskih preiskavah.
In če ugotovimo, da bi lahko ob-
stajal sum, da je neki kriminalist
ali policist pri svojem delu morda
storil kaznivo dejanje, seveda
ustrezno ukrepamo in podatke po-
šljemo na specializirani oddelek
na vrhovno državno tožilstvo, ki
se ukvarja s sumi kaznivih dejanj,
ki naj bi jih bil storili zaposleni v
policiji ali na notranjem ministr-
stvu. Mi pa potem seveda izvajamo
vse druge ustrezne ukrepe, kot so
disciplinski ukrep in drugi. Vendar
teh primerov ni veliko. V konkre-
tnem primeru, ki ga navajate, je
bilo delo policije zelo uspešno, kar
dokazuje sojenje obtoženim na so-
dišču."

Kaj pa pravite na sodelovanje ne-
katerih kriminalistov oziroma
kriminalistk pri sumih kaznivih
dejanj, kot se je zgodilo pri pri-
meru ropa pošte v Kresnicah in
umora poštne uslužbenke?
"Takšna ravnanja so v policiji ne-
dopustna in jih zelo obsojam in
zoper takšne posameznike izva-
jamo disciplinske in vse druge
ukrepe. Treba pa je poudariti, da
gre res za zelo redke izjeme, ki pa
kljub temu mečejo zelo slabo luč
na veliko večino kriminalistov
in policistov, ki delajo pošteno in
strokovno. Policija ima zagotovlje-
nih veliko mehanizmov, da do teh
dejanj ne bi prihajalo, in sicer od
izbirnih postopkov, kdo vse pride
v policijo, do pogostega usposa-
bljanja za krepitev integritete,
ali če rečemo preprosto, krepitev
poštenosti in pripadnosti polici-
ji in njenemu delu. Seveda pa sta
za uspešno delo policije zelo po-
membna razumevanje in pripa-
dnost tako med sodelavci kot med

Strokovnjaki trdijo,
da je za pregon
gospodarske
kriminalitete
potrebnih več let,
da se usposobijo
dobri preiskovalci

nadrejenimi in podrejenimi v po-
liciji. Zelo pomemben pa je tudi
dober nadzor nad delom policije,
zlasti glede na veliko število kazni-
vih dejanj, ki jih obravnavamo. Ne
moremo pa reči, da nikoli več česa
podobnega, kot je prišlo v tem pri-
meru, katerega okoliščine še vedno
preiskujejo policisti specializirane-
ga oddelka VDT, ne bo. Ali da nika-
kor ne bo prišlo do poskusa vdora
v naše baze podatkov oziroma do
nezakonitega vpogleda v zaupne
podatke, in to od zaposlenih v
policiji ali drugih, čeprav imamo
dobro urejeno zaščito in mehaniz-
me nadzora nad uporabo baz po-
datkov v računalniškem sistemu,
kar nam priznavajo pristojni."

Včasih ni bil noben problem pro-
siti prijatelja policista, da je za
kakšnega prijatelja ali znanca
"pokukal" v računalnik in mu
zaupal kak zaupen podatek, kot
na primer, kdo je lastnik kakšne-
ga avtomobila ali podobno.

"Danes to ni več mogoče, saj je
nadzorni računalniški sistem tako
naravnan, da dosledno beleži,
kdo in kdaj je na policiji preverjal
kakšen podatek. Razloge za takšno
preverjanje je vsak dolžan eviden-
tirati, da je tako omogočena na-
knadna preveritev upravičenosti
takega preverjanja."

Ste zadovoljni z delom mobilnih
kriminalističnih enot po policij-
skih upravah? Ali po vašem delajo
to, za kar so bile ustanovljene?

"Z delom teh enot sem zadovo-
ljen. Glede na to, da je od njihove
ustanovitve minilo že veliko let, se
uspešno uresničujejo tudi določene
spremembe njihovega dela. Orga-
nizacijo dela, predvsem pa metodi-
ko in taktiko njihovega delovanja,
je, podobno kot pri drugih enotah,
treba stalno prilagajati novim spo-
znanjem, aktualnim varnostnim
potrebam in postavljenim priori-
tetam. V Sloveniji imamo štiri take
enote, in sicer po eno v policijskih
upravah Maribor, Celje, Ljublja-
na in Koper, v njih pa je skupno
zaposlenih okoli deset odstotkov
vseh kriminalistov, ki jih je v Slo-
veniji trenutno 890. Te enote sicer
delajo v svojih policijskih upravah,
a po potrebah delajo po vsej Slo-
veniji. Primarne naloge mobilnih
kriminalističnih oddelkov so nad-
zorovanje kriminalnih žarišč in
pridobivanje podatkov, pomemb-
nih za preprečevanje, odkrivanje
in preiskovanje kaznivih dejanj.

Poleg tega pa kriminalisti izvajajo
še druge oblike dela, kot so zasede,
poostreni nadzori, varnostne in
ostale akcije za preprečevanje in
odkrivanje kaznivih dejanj in pri-
jemanje storilcev."

Prišli smo do podatkov, da naj
bi se najmanj dve kriminalist-
ki, menda iz NPU, v Ljubljani
ukvarjali z visoko plačano pro-
stitucijo, sami naj bi namreč po-
nujali spolne storitve. Ali vam je
ta podatek znan in ali morda te
namige že preiskujete?
"Ta podatek mi ni znan in ne ver-
jamem, da obstajajo takšne oko-
liščine, ki bi nakazovale na sume,
da se kaj takšnega sploh dogaja. Po
mojem gre za zelo hude, zlonamer-
ne trditve z namenom žaliti krimi-
nalistke in NPU."

"To je zelo provokativno vprašanje.
(Smeh.) A mislim, da se te govori-
ce širijo le z namenom škodovati
kriminalistični policiji. Upam, da
nam boste, če vas bomo povpraša-
li podrobnosti o teh podatkih, po-
magali priti resnici do dna."

Kot direktor danes že ukinjene
Policijske uprave Slovenj Gradec
ste se menda močno zavzemali,
da do te ukinitve oziroma združi-
tve ne bi prišlo. Pa se je to vendar-
le zgodilo. Ali menite, da so danes
Korošci, ki so močno navezani na
svojo policijo, zaradi ukinjene PU
manj varni?

"Vaše ugotovitve o mojem mnenju
so pravilne. Drugega v tej zvezi ne
bi več ponavljal ali komentiral. Pri-
stojni na notranjem ministrstvu in
vrhu policije so imeli težko in od-
govorno delo, projekt združevanja
policijskih uprav pa so uresničili
v okviru svojih pristojnosti. Kako
varno se danes počutijo Korošci,
bodo morali povedati sami. V Poli-
cijski upravi Slovenj Gradec smo od
leta 2008 opravljali javnomnenjske
raziskave glede občutka varnosti
in dela policije, tako da so podlage
za primerjavo, ali se danes počutijo
manj varne ali ne, na voljo."

Nedavno smo v okolici Ljublja-
ne doživeli grozljivo ugrabitev
komaj 15-mesečne deklice in kri-
minalisti in policisti so bili ob
njeni najdbi šokirani, saj je bilo
dete zvezano, čez usta je imelo
prilepljen lepilni trak. Če vse
enote policije, ki so v akciji so-
delovale, ne bi bile tako hitro in

usklajeno sodelovale, bi deklica
umrla. Kriminalistom in njenim
staršem ste dali psihosocialno
pomoč, čeprav so kriminalisti in
policisti navajeni na zelo hude si-
tuacije. Ali se vam zdi, da sloven-
ska strokovna in laična javnost
v glavnem le graja delo policije,
pri tem imamo veliko vlogo tudi
mediji, premalo pa se zaveda nji-
hovega res težkega in odgovorne-
ga dela?

"Primer, ki ste ga opisali, dokazu-
je, da slovenska policija deluje eno-
vito in zelo dobro. Primerov zelo
uspešnega dela slovenske polici-
je pri preiskovanju sumov kazni-
vih dejanj je veliko. Naj naštejem
le nekatere. V zadnjih letih imamo
v Sloveniji raziskane skoraj vse
umore in poskuse umorov oziroma
ubojev, tudi tiste, ki so bili za pre-
iskavo zelo zahtevni in so zahte-
vali zelo veliko forenzičnega dela.
Potem je tukaj primer prijetja dveh
italijanskih roparjev na Obali, so-
delovanje s tujimi organi prego-
na pri odkrivanju mednarodnih
kriminalnih združb, še posebej na
področju prepovedanih drog, in
drugo. Na področju pregona gospo-
darske kriminalitete poleg tega,
da podajamo kvalitetne kazenske
ovadbe, nekatere so kar podlaga
za vložitev neposredne obtožnice
na sodišču, podajamo tudi veliko
predlogov za zavarovanje proti-
pravno pridobljene premoženjske
koristi s kaznivimi dejanji. Obseg
dela se veča, število zaposlenih in
sredstva, namenjena delovanju
kriminalistične policije, pa ostaja-
jo enaka ali celo manjša. Od nas pa
vsi pričakujejo, da bomo storili še
več, čeprav okoliščine krize tudi v
našem družbenem okolju povzro-
čajo porast kaznivih dejanj. Zato
smo zaposleni v kriminalistični
policiji kot seveda v celotni policiji
čedalje bolj obremenjeni."

In morda zato kdaj nastanejo
kakšne napake?

"Ja, seveda, vendar sem prepričan,
da je teh napak zelo malo glede na
število vseh postopkov, ki jih pri
policiji izvedemo, ter da jih obrav-
navamo in odpravljamo. Zavedati
pa se je treba, da policije kot re-
presivnega, kaznovalnega organa
nihče nima rad. Tako je tudi v
tujini. Morda je drugače le takrat,
ko občanom konkretno pomaga-
mo. In še to le za kratek čas. Menim
pa, da si zaslužimo ustrezno spo-
štovanje, ki izvira iz našega težke-
ga in odgovornega dela in uspehov,
ki jih pri tem dosegamo. Tega je
premalo, morda tudi iz razloga,
da mediji večkrat dajete pozor-
nost raje graji nad delom policije
kot hvali. Če na primer analizira-
mo vaša vprašanja, lahko vidimo,
koliko jih je namenjenih graji in
koliko pohvali policije. Ob tem se
seveda zavedam, da je nadzor me-
dijev ob vseh drugih nadzorih nad
našim delom nekaj normalnega.
Sam bom pohvalil dobro delo kri-
minalistične policije. Pričakuje-
mo pa tudi, da bo še večkrat prišlo
do javne pohvale našega dela na
pobudo tistih, za varnost katerih
skrbimo."

New York, "mesto, ki nikoli ne spi", vrh urbane kulture zahodnega sveta: več kot osem milijonov prebivalcev, ki govorijo več kot 170
jezikov. Pred desetimi leti, 11. septembra 2001, ob 8.46 je mestu zavladala največja groza v njegovi 400-letni zgodovini. Ameriški
obrambni minister Leon Panetta, ki si je v družbi župana Michaela Bloomberga pred dnevi ogledal prizorišče napada, je dejal, da ZDA
redno povišajo stopnjo pripravljenosti ob vsaki pomembnejši obletnici, prireditvi ali prazniku, saj je po njegovem ponovitev uničujo-
čega napada na ZDA še vedno zelo resna.

Pred desetimi leti je 19 ugrabiteljev-teroristov v New Yorku povzročilo smrt 2995 ljudi in za približno 100 milijard ameriških dolarjev
materialne škode. V desetih letih tako imenovane vojne proti terorizmu, ki jo je sprožil 11. september 2001, naj bi bilo v Iraku, Afgani-
stanu in Pakistanu ubitih 260.000 ljudi, od tega 125.000 civilistov v Iraku. Več kot 360.000 ljudi je bilo ranjenih, več kot osem milijonov
razseljenih.

Konec junija letos je Reuters poročal, da je med razlogi ameriškega predsednika Obame za umik vojakov iz Afganistana gotovo tudi za
več kot bilijon ameriških dolarjev stroškov vojn v Afganistanu in Iraku. Reuters se je skliceval na podatke projekta Costs of War (www.
costsofwar.org) Watsonovega inštituta za mednarodne študije, ki deluje v okviru univerze Brown, sedme najstarejše univerze v ZDA.
Po tej študiji je dosedanja vojna v Iraku stala 794 milijard dolarjev, vojna v Afganistanu pa 452 milijard, medtem ko bi lahko končni
stroški ZDA v vojnah v Iraku, Afganistanu in Pakistanu znašali med 3,7 in 4,4 bilijona dolarjev. Po njihovem naj bi stroški desetletne
vojne v Afganistanu (začela se je 7. oktobra 2001) znašali med 2,3 in 2,7 bilijona dolarjev, medtem ko Bela hiša načrtuje, da naj bi stro-
ški te vojne v letu 2012 narasli na največ 1,4 bilijona dolarjev.

Za lažje razumevanje teh vrtoglavih številk: vojna v Iraku (začela se je 20. marca 2003) stane 270 milijonov dolarjev na dan; to je več
kot 180 tisoč dolarjev na minuto oziroma 3000 dolarjev vsako sekundo.

Je smiselno? Odgovor na to preprosto vprašanje išče ogromno ljudi, pravi Catherine Lutz, ena od vodij projekta Costs of War. Osama
Bin Laden in Sadam Husein sta mrtva, toda Irak in Afganistan sta daleč od stabilne demokracije, dobili smo Guantanamo, verske ne-
strpnosti je več, prav tako je več omejevanj svobode, več je strahu in orožja ... in takih stroškov za vojne si nobena, niti najmočnejša
država na svetu ne more privoščiti, ne da bi ob tem zašla v hudo krizo. Zgleda, da jim je 11. septembra 2001 vendarle uspelo dejansko
sesuti ZDA. (dp)

Kakšna je razlika med Carlo Bruni
in Nafissatou Diallo? Prikazati jo
je mogoče s številkami, takšna bi
bila v glavnem prepričljiva, vendar
obstajajo tudi nekateri drugi de-
javniki, ki so zanimivi za primer-
javo. Starši Carle Bruni so bogati
evropski industrialci, razlika med
njimi in starši Nafissatou bi se ver-
jetno nanašala na ničle, ki označu-
jejo milijarde. Približno v enakih
vrednostih bi bila primerjava glede
možnosti šolanja, dostopa do pred-
nosti sodobnega informacijskega
sveta, znanja, moderne tehnolo-
gije, transportnih sredstev in bolj
ali manj vsega, zaradi česar je so-
dobni svet vreden tega, da na njem
živimo.

Kljub temu je obe družini spod-
bujala želja po boljšem življenju
nekje drugje: družina Carle Bruni
se je po umoru Alda Mora preseli-
la v Francijo, ker se je bala more-
bitnega napada Rdečih brigad na
svoja posestva in za svojo varnost,
pa tudi možnosti ugrabitev članov
družine. Čeprav podatki o gibanju
družine Diallo niso povsem jasni,
pa so skoraj zagotovo imeli težave
z eno izmed hunt, ki so vladale
državi po smrti dolgoletnega vodi-
telja in samorazglašenega vladarja
Sekouja Toureja, enega izmed ugle-
dnih članov gibanja neuvrščenih.
Eden izmed gvinejskih predsedni-
kov vlade se je pisal Diallo, kar ver-
jetno ne nakazuje na moč družine,
marveč na plemensko strukturo
gvinejske družbe. V vsakem prime-
ru so bili pregoni, ki jih je vojska
med letoma 2008 in 2009 izvajala
nad prebivalstvom, krvavi in mno-
žični.

V zgodnji mladosti sta bili obe,
Carla in Nafi (kakor jo ljubko-
valno imenujejo prijatelji), blizu
francoski kulturi in jeziku, saj
je bila Gvineja francoska kolo-
nija. Nafi namreč prihaja iz Gvi-
neje, ki ji včasih pravijo Gvineja
Konakri, v primerjavi z Gvinejo
Bissau. V Gvinejo so vpisani vsi
elementi kolonialne preteklosti:
izredno bogate rezerve boksita,
mineralov in diamantov ter ne-
sposobnost dosedanjih vlad, da
bi to izkoristile v dobro ljudstva,
katastrofalne industrijske, pro-
metne, logistične, zdravstvene in
šolske razmere. Čeprav epidemi-
ja virusa HIV ni tako množična
kot v drugih afriških državah, za
aidsom boleha več kot desetina
prebivalstva. Prebivalcev je nekaj
čez deset milijonov, pretežno so
muslimani.

Po podatkih ZN iz leta 2005 je okoli
96 odstotkov žensk v Gvineji v
mladosti, med osmim in trinaj-
stim letom, izpostavljenih raznim
načinom genitalnega pohabljanja
- klitoridektomiji, eksciziji in infi-
bulaciji. Za temi izrazi se skriva-
jo razni načini trpinčenja deklic,
ki jim v odrasli dobi ne dopuščajo
nobenega spolnega zadovoljstva:
smisel postopka je, da moškemu
zagotovijo zvestobo soproge, ki jo
običajno kupi v času njene zgodnje
pubertete.

Večina žensk v Gvineji nima do-
stopa do nobene oblike kontracep-
cije. Nafi se je morda zlagala, da
je bila žrtev posilstva, da bi prišla
v ZDA - morda je lagala o številu
vojakov ali o okoliščinah. Skoraj
zagotovo pa ni omenila oblike na-
silja, ki so mu izpostavljene skoraj
vse deklice v Gvineji Konakri. Za
njih izselitev v ZDA prav v tem
smislu obljublja več kot denimo
beg v Francijo; pred nekaj leti je v
Franciji veliko prahu dvignil sodni
proces proti gvinejskim ženskam,
ki so v Parizu opravljale postopke
pohabljanja deklic. Njihov odve-
tnik jih je zagovarjal s tem, da so
zgolj izvajale "tradicionalni posto-
pek" v okviru svoje kulture. Ženske
so bile obsojene na zaporno kazen.

V ZDA je aktivizem proti pohablja-
nju močan in je deležen podpore
ZN: pred nekaj leti je tedanji gvi-
nejski predsednik javno podprl gi-
banje gvinejskih žensk proti FGM
(Female Genital Mutilation) in po-
stopek so končno razglasili za ne-
zakonit.

Medtem ko se je Nafi trudila, da bi
se s posledicami obnašanja svoje
družbe znašla v novi, in to uspe-
šno, saj je vzpostavila nekaj vezi, je
Carla mladost preživela med druž-
beno elito, se malo ukvarjala z ma-
nekenstvom, malo s petjem, malo
z modnim oblikovanjem. Vseka-
kor najbolj zanimiv vidik njenega
življenja so njena burna ljubezen-
ska razmerja. Na seznamu Carlinih
nekdanjih ljubimcev so glasbeni-
ki in cele rock zasedbe, od Rolling
Stonesov do nižje uvrščenih na
glasbenih lestvicah, hollywoodski
zvezdniki in drugi, profesionalno
manj profilirani pripadniki evrop-
ske in severnoameriške visoke
družbe. Leta minevajo, tako kot
ženska privlačnost: za obe je neiz-
ogibno nastopil čas solidnega in-
vestiranja. Nafi si je našla nekoga,
ki se je znašel v zaporu, kot se v
družbi, v kateri živi, znajde velik
del temnopoltih moških pri polni
moči. Carla je načrtovala veliko
bolje: njeno ljubezensko življenje
in "slava", ki jo je z njim pridobi-
la, sta bila ključna za ulov stole-
tja, kot bi lahko brez pretiravanja
rekli francoskemu predsedniku
vlade Sarkozyju. Tisto, kar je za
Nafi in njenega partnerja razlog za
zapor, na primer malo marihuane
v žepu, je v Carlini družbi težko kot
mehurček v šampanjcu. O politič-
nih in drugih prepričanjih Nafi in
njenega prijatelja oziroma kroga,
v katerem se giblje, ne vemo niče-
sar. Kar zadeva Carlo, se je "svobo-
doumnost" nekdanjih prijateljev
nekoliko stisnila v konservatizem
Sarkozyjevega programa, vendar je
Carla že nekajkrat pokazala, da se
zna zavzeti za primere kršenja člo-
vekovih pravic, na katere mimo-
grede naleti.

V zahodni kulturni in socialni zgo-
dovini je bil fenomen ženske, ki ne
ustreza standardom družbe, zazna-
movan s travmami in moralnimi
dilemami: traviata, v italijanšči-
ni dobesedno tista, ki je zablodela,
zašla na napačno pot, je v 19. sto-
letju prišla tudi do visoke kulture.
Verdi si je opero zamislil kot ume-

Primerjava dveh,
ki "sta zašli na
napačno pot",
Carle in Nafi,
kaže na neverje-
tno koncentracijo
stare neumnosti
in nove surovosti
našega sveta
tniški poseg v družbeno stvarnost.
Ideja je bila drzna, vendar so lahko
žanrske zakonitosti in družbe-
na stvarnost mnoge traviate pre-
pustile le prezgodnji smrti zaradi
tuberkuloze - usodne bolezni pred-
preteklega stoletja in usodne bole-
zni, ene izmed mnogih, današnjega
deprivilegiranega sveta. Z majhno
zadržanostjo in dvomom lahko
menimo, da je srečen konec za da-
našnjo traviato na visoki ravni
prednost in dosežek sveta, v kate-
rem živimo. V katerem je predvide-
ni Sarkozyjev politični nasprotnik,
potem ko si je s poroko s prebogato
soprogo uspešno zagotovil travi-
atsko starost, napravil neumnost s
sobarico iz nekdanje kolonije.

Primerjava dveh, ki "sta zašli na
napačno pot", Carle in Nafi, kaže
na neverjetno koncentracijo stare
neumnosti in nove surovosti
našega sveta, v katerem pomenijo
pridobitve seksualne revolucije iz
60. let preteklega stoletja samo še
en način za poniževanje deprivile-
giranih. Carli bi bilo dobro sveto-
vati, naj podpre svetovno gibanje
proti FGM, saj bi lahko bila ena
izmed posledic tega tudi zmaga
njenega moža na volitvah. Sama bo
k njegovi morebitni zmagi prispe-
vala že s tem, da bo kmalu rodila
novega Sarkozyja. Medtem ko ra-
znežene bralke skoraj že ukinjenih
časnikov spremljajo nosečniško
srečo Carle, Severine ali Urške in
pri tem občudujejo moškost/vpliv/
denar njihovih partnerjev, bo naša
multiplo-nevrotična družba ne-
dvomno odkrila tudi kanal za dve
ali tri solze usmiljenja za Nafi.

To na žalost ne more biti ravnoves-
je. Svet Nafi in njenih je tik pred
tem, da se ne bo hotel več sprija-
znjevati z grozo svojih prvih ži-
vljenjskih okoliščin, kakor tudi ne
z drobtinicami, ki jim jih mečejo
z miz v tako imenovanem razvi-
tem svetu, ko se znajdejo v njem.
Nafi nasilnega starca ni niti uda-
rila, čeprav je višja in močnejša od
njega: modrost in slabost kolonizi-
ranega.

V Gvineji poleg nezadostno znane
kulture, še posebej glasbe, obstaja
tudi nekaj, čemur pravijo govorica
nog: Gvinejci si lahko s plesom in
gibi nog, medtem ko sedijo skupaj,
izmenjujejo informacije, ki jih Ne-
gvinejci sploh ne razumejo. Morda
taka veriga informacij že obdaja
svet, v katerem - naduti in prepri-
čani v svoje svobodoumne nazore -
mislimo, da živimo? ■

Nova pesni-
ška zbirka Vinka
Moderndorferja
skupaj z redkimi
soustvarjalci orje
ledino angažira-
nega, upornega
novega kritičnega
realizma

Pesniška zbirka Vinka Modemdor-
ferja Prostost sveta, ki izide te dni
pri avtorski založbi Knjižna zadruga
v Ljubljani, se že z naslovom, pov-
zetim iz (slovenske različice) Inter-
nacionale, himne mednarodnega
delavskega gibanja, opredeljuje kot
glas iz delavskega sveta in glas tega
sveta.

V socialno, politično in angažirano
poezijo pa se seveda uvršča pred-
vsem s svojo vsebino. Nekako sicer
nadaljuje predvojno socialno liriko
in raste iz istih osnov kot revolucio-
narna partizanska lirika, vendar je
med njimi več kot petdeset let dru-
gačne pesniške prakse (povojnega
intimizma, modernizma in postmo-
dernizma, če naštejem samo najo-
bičajnejše oznake vmesnih izmov),
zato lahko rečemo, da gre za novo
smer v pisanju lirike, utemeljeno
predvsem z novo družbeno formaci-
jo, ki je nastala, ko je nova oblast iz-
rinila socializem in še vedno izrinja
njegove pozitivne ostanke. V dana-
šnjem času, po desetletja trajajočem
pesniškem nihilističnem moderniz-
mu in v privatni svet posamezni-
ka potopljenem postmodernizmu,
pesništvo Vinka Moderndorfer-
ja skupaj z redkimi soustvarjalci
orje ledino angažiranega, upornega
novega kritičnega realizma.

Družbeno ozadje in družbena pod-
stat te nove poezije je dvajset let
restavracije kapitalizma na Sloven-
skem. V tem času se je življenje tako
spremenilo, da je postalo za nižje
sloje v vseh pogledih neznosno, in
nič ne kaže, da bi se izboljševalo.
Delavsko gibanje in druge družbe-
ne emancipacijske težnje, to vztraj-
no, mučno vzpostavljanje radikalne
opozicije, pa so še zmeraj na popol-
nem začetku. Aktivno, solidarno,
demokratično organizirano revolu-
cionarno protinasilje ne more in ne
more shoditi. Vendar se na različnih
področjih le kaže, tudi na pesni-
škem. (Recimo program vsakoletne
prvomajske proslave na ljubljan-
skem Rožniku, ki se je udeleži več
tisoč delavcev, vsako leto predsta-
vi novosti iz domače revolucionar-
ne pesniške produkcije, med njimi
vztrajno tudi pesmi Vinka Modern-
dorferja.) In kot vse umetniško delo
Vinka Moderndorferja se tudi knjiga
Prostost sveta vključuje v ta začetna
revolucionarna prizadevanja.

Seveda pesniška zbirka Prostost
sveta ni revolucionarni priroč-
nik v verzih, a ima samo navidez
manj subverziven naboj, je namreč
odraz sveta, ki kriči po spremem-
bi. V pesmi Popevka nam avtor raz-
kriva stališče kapitalskega sveta do
delavstva: "bistvo kapitalizma ... /
je vse kar pomeni napredek / tisti,
ki nimajo nič / so samo kolateralna
škoda / nezanimivo dolgočasno dej-
stvo / ki ni niti toliko pomembno /
da bi o njem napisali popevko".

Naš kapitalski, poslovni svet s
svojim delavstvom tudi v resni-
ci ravna kot s smetjem, kar med
drugim pomeni, da poniževanja, ši-
kaniranja in brutalnega izrabljanja
nima samo za nekaj normalnega,
ampak tudi za nekaj nenevarnega.
Delavstvo očitno še ne kaže svojih
zob. Vendar pa Vinko Moderndorfer
v svoji zbirki Prostost sveta vztrajno
piše svojo "popevko" o življenju v
nižjih družbenih plasteh; visoko-
stnim, brutalnim razrednim sta-
liščem denarnega sveta navkljub.
Navsezadnje kričeča razredna na-
sprotja, razkorak med svetom bo-
gastva in skrajne revščine, vsakršna
življenjska negotovost, izvirajoča iz
negotovosti za preživetje, te osnov-
ne značilnosti zadnjih dvajsetih let
naše družbe, kar sami silijo v lite-
raturo, ki še opravlja svoje humani-
stično opravilo.

Tako je zbirka Prostost sveta v celoti
posvečena slikanju pesniških podob
o življenju ljudi, kakršno se je pri nas
na novo pojavilo v novih brutal-
nih družbenih procesih. Podobe iz
sveta, v katerem se dogajajo mno-
žicam usode, ki jih kapitalski svet
šteje za kolateralno škodo v proce-
su akumulacije in ki je zanje tako
zanemarljivega pomena, da si po
njihovem mnenju ne zasluži niti
trivialne, pogrošne popevke, Mo-
derndorfer v svoji zbirki niza kot
obtožujoče podobe nečloveških
razmer, za katere so krivi ravno tisti,
ki jih dajejo v nič. Prostost sveta kot
ostala Moderndorferjeva literarna
dejavnost, komediografija in proza,
spodbija prepričanje kapitalskega
sveta, da je socialno ogroženi in so-
cialno labilni svet pač svet upesni-
tve nevrednih literarnih junakov.
Njegove pesmi pravzaprav ves čas
upesnjujejo prizadevanja ljudi iz
tega sveta, da bi ohranili svojo člo-
veško integriteto, njihov boj za svojo
človeško veljavo.

Ta poezija je človeško emancipa-
torna. Te emancipatorske napore
nižjih slojev navdihnjeno opazuje,
spremlja in zarisuje, seveda pa tudi
spodbuja, angažirano in strastno,

z vsemi sredstvi literarne bojevi-
tosti: s pritrjevanjem protinasilju
do nasilnikov, z ironijo, s sarkaz-
mom do nasilja, ropa in brezpravja,
ki nastopajo v modernih oblačilih
pravšnjosti in normalnosti. Zbirka
Prostost sveta nagovarja svoje po-
sebno občinstvo, deprivilegirane,
v tem se loči od večinske meščan-
ske umetnosti, poezije nerazumlji-
ve globokoumnosti, ki v zaumnem
jeziku raziskuje "poglobljene" člove-
ške eksistencialije in za prikazova-
nje družbenih bojev noče izgubljati
energije. Prostost sveta je realistič-
na umetnost, obrnjena k tistim, ki
jim je kapitalizem tako radikalno
sovražen, da nimajo nič zoper radi-
kalno spremembo sveta.

Te sorte umetnost bo počasi le treba
opaziti tudi literarni zgodovini. To
novo literarno prakso bo treba raz-
iskati glede na njeno predhodni-
co socialni realizem pred vojno in
revolucionarno književnost naro-
dnoosvobodilnega boja in ljudske
revolucije. A že zdaj ni nobenega
dvoma, da je ta književnost, gledana
sociološko, ena od pojavnih oblik in
relativno samostojnih frakcij eman-
cipacijskih prizadevanj potlačenih.

Ker so njihova prizadevanja ta hip
še rudimentarna, nezadostno or-
ganizirana in še brez upoštevanja
vredne družbene moči, se zdi, da je
ta književnost ena najrazvitejših to-
vrstnih teženj sploh. Zbirki Prostost
sveta, ki seveda vsebuje umetniško
dognane tekste, lahko zaželimo, da
bi uspešno opravljala svoje socialno
poslanstvo, združevala in spodbu-
jala zatirane delovne sloje, ki so za
prostost sveta. ■

Na srečo moja
okna v milijonski
Moskvi niso edina.
Morda pod dru-
gimi hodijo bolj
srečni ljudje

"A tako?! Dobro, če tako pravi tvoj
zajebani sin - narkoman. Smrdlji-
vi izmeček človeške rase ... " Krikom,
ki so prihajali z ulice skozi odprto
okno, je sledila zapletena struktu-
ra jezika kletvic, t. i. ruskega mata,
ki ga je slišati tako rekoč na vsakem
koraku, a še zmeraj velja za socialno
zaznamovanega. Spodoben človek
v Rusiji "mata" ne uporablja in vsaka
mati sanja o tem, da bo hči našla
moža, ki "ne rugajetsa", ne prekli-
nja. Ne bom se trudil s prevodom
besed mladeniča z ulice, za katere-
ga se je izkazalo, da se je po telefonu
pogovarjal z mamo. In nedvomno ni
sodil v kategorijo zaželenega zeta, pa
tudi s sinovsko vlogo je imel očitno
težave. Kot njegova mama z mate-
rinsko.

Spremljevalka je skušala mlade-
niča pomiriti, prijatelj pa je čepel
nekaj korakov stran in pomirjujo-
če dvigoval roko v nekakšen raper-
ski pozdrav našemu varnostniku,
ki je vznemirjeno opazoval prizor:
"Ni frke, stari, samo pogovarja se po
telefonu." Priznam, nisem prav za-
prisežen navdušenec prisluškova-
nja pogovorom mimoidočih, ampak
skušnjava odprtega okna v toplih,
žal prekratkih poletnih mesecih
v Moskvi je prevelika. Ker živim v
drugem nadstropju s profesionalno
deformiranim in izostrenim čutom
sluha, sem hkrati žrtev naključne
poplave informacij. "Zmeraj to delaš,
nikoli se ne boš spremenil. - No,
ljubica, ti ne razumeš. Nisem tako
mislil. - Ne, ni res, zmeraj hodiš tja,
pa čeprav veš, da me boli ..." Zlomlje-
na srca, zakonske težave, občutek
brezizhodnosti.

"Dddaj, šše eno ciiigareto," govo-
rijo pijani brezdomci, ki se vlečejo
pod mojimi okni. In obvezno doda-
jajo katerega izmed poimenovanj
moških ali ženskih spolnih organov.
Ali pa: "Hop, ta je zdaj moja." In pi-
janček je s pločnika pobral stekleni-
co, v kateri je bilo še za požirek piva,
in jo izpraznil. Celo ljubiteljica psov,
ki je očitno posvojila tri po ulicah
brodeče ušive nesrečnike, enega celo
brez tačke, sodeč po splošnemu vtisu
za živali sicer skrbi, se pa z njimi po-
govarja na vse prej kot nežen način.
"Sem, psica, sem rekla. Kurba, a me
boš poslušala?!?" In tako sem se ne-
nadoma zavedel, da ne pomnim,
da bi mi veter z ulice kdaj prinesel
kakšno pozitivno sporočilo. Izraz
nežnega čustva, naklonjenosti, sreče
... Razen morda kdaj, presenetljivo
redko sicer, odmev otroškega smeha.

Pred dnevi sem od znanca iz Izraela
dobil elektronsko pismo, s katerim je
upokojeni inženir elektrotehnike, ki
se je v Kanado, nato pa v Izrael iz SZ
preselil še v 70-ih letih, širil razmi-
šljanje mlade Peterburžanke. 25-le-
tnica je na spletu v devetih točkah
nanizala razloge, zakaj želi oditi iz
Rusije. Motijo jo katastrofalno stanje
na področju varnosti, zdravstvene
oskrbe, izobraževanja, neprofesio-
nalizem na vseh mogočih področjih,
nore cene stanovanj, splošno razšir-
jena korupcija, ki je prepojila vsako
poro ruske družbe, nizka kakovost
ruskih izdelkov, popolno nespošto-
vanje človekovih pravic in slednjič t.
i. sindrom stražarja, nespoštovanje
drugih, nestrpnost, ki včasih meji
celo na fašizem. Mladenka si želi
samo opravljati svoje delo, ni revo-
lucionarka, želi miru in varnosti, ki
ju v Rusiji nikoli ni in ne bo deležna,
zato želi v tujino.

Izraelski znanec me pogosto zalaga
s podobnim materialom, kar ra-
zumem kot posledico neprestane-
ga dialoga izseljenca s samim seboj.
Preverjanje, ali je pred skoraj štirimi
desetletji naredil pravilno potezo.
Zato pisanju Peterburžanke, ki ne
prinaša nič novega in ki povzema
teme, o katerih je mogoče slišati na
vsakem koraku, ne bi pripisoval po-
sebnega pomena. Če ga ne bi, tega
identičnega besedila, v svoji spletni
izdaji objavil eden izmed razširjenih
ruskih dnevnikov. Uredništvo se je
odločilo za potezo, ker je mladenka
na spletu doživela izjemen odmev,
in tudi na spletni strani časopisa je
požela skoraj 3500 komentarjev. Ve-
činoma takih, ki so izražali podobne
poglede bralcev.

Zanimivo je, da Vseruski center
za preučevanje javnega mnenja
(VCIOM) julija letos zaznal padec
zadovoljstva državljanov s svojim
življenjem za kar 10 odstotnih točk
in zabeležil najnižjo točko v zadnjih
petih letih, padanje pa naj bi se na-
daljevalo. Druga institucija, ki meri
javno mnenje, FOM, pa ugotavlja, da
kar 45 odstotkov vprašanih zase iz-
javlja, da so revni, le odstotek pa, da
so bogati. Vsi drugi imajo "srednji
dohodek". Javnomnenjske analize
ugotavljajo utrujenost in apatičnost
državljanov, naveličanost in razo-
čaranje nad politično sceno ter nad
gospodarsko sedanjostjo in priho-
dnostjo. Nejeverni Rusi so ob tem
prepričani, da je statistika name-
njena prikrivanju dejanskega stanja
in je v resnici vse samo še slabše. Še
zdaleč niso edini narod na svetu,
za katerega je pritoževanje nacio-
nalni šport. S pozitivnim, veselim
pristopom do neznancev najpogo-
steje vzbudiš sumničave poglede,
previden umik ali celo napad. Če pa
sedeš v taksi, na primer, in ne želiš
dolgotrajnega prebijanja čez mosko-
vske prometne zamaške v svinče-
ni tišini, je dovolj, da se nasloniš,
pogledaš skozi okno in vzdihneš:
"Poglejte, kako daleč so pripeljali
veliko državo!" Če stavek zabeliš še s
sočnim "prasice" in vozniku ponudiš
cigareto ali si vsaj pripravljen poka-
diti "za družbo", je uspeh sploh zago-
tovljen. Voznik se izlije v mogočnem
slapu kritike in potniku ni več treba
odpreti ust. Za prevoz je treba sicer
še zmeraj plačati, a zato nikakor ni
dolgčas, ker so taksisti pregovorno
polni zgodb in novinarjevi obvešče-
valci številka ena.

Kljub splošnemu ozračju nezadovolj-
stva, ki ga je mogoče občutiti povsod,
le na ekranih državnih televizij ne,
pa skušam ostati optimist. Na srečo
moja okna v milijonski Moskvi niso
edina. Morda pod drugimi hodijo
bolj srečni ljudje. Prišla je jesen, okna
sem že zaprl in upam, da bom pri-
hodnjo pozno pomlad, ko bodo spet
odprta, slišal drugačne zgodbe. Za
Rusijo bodo parlamentarne in pred-
sedniške volitve, in čas bo za začetek
izpolnjevanja poplave obljub. Da se le
ne bi potrdilo to, kar je neznanec na-
pisal v odzivu na omenjena razmi-
šljanja mlade Peterburžanke: "Živimo
v novem svetu. V njem glasujemo z
letalskimi vozovnicami in poražene
države letijo v tretji svet." ■

"V svojem bistvu sem pesnik,
tisti, ki ne loči realnosti, sanj,
spominov in vizij. V tem smislu
je vse, kar napišem, poezija," je
rekel v predvileniškem intervju-
ju. In: "Če nimaš navdiha, molči."
Literatura, ve Mircea Cartare-
scu, potrebuje počasnost, "ne-
žnost, človeški dotik", razmislek
pred besedo. V tem smislu je v
Bukarešti leta 1956 rojeni ume-
tnik, mojster besede, "tisti, ki

dela lepoto", garač, ki od pisanja
zna dobiti žulje. Ko sede za svojo
mizo in gleda v skrivnostni pred-
met svoje inspiracije (posvetil mu
je mojstrsko izpisano poglavje v
zbirki Zakaj ljubimo ženske), za
potrebe literature ne tipka na ra-
čunalnik, temveč piše na roko.
Tudi že desetletja vztrajno na-
stajajoče dnevniške zapise. Bolj
osebno je, razloži. Glavni prota-
gonisti Romuna, ki mu preroku-
jejo nekoč Nobela za književnost,
nosijo ime, kot je njegovo.

Dvajset let je že profesor na Fi-
lološki fakulteti v Bukarešti, na
katedri za romunsko literarno
zgodovino. Bukarešta, njegova
Bukarešta, ljubljena in osovraže-
na obenem, hodi skozi njegove
popisane strani. Enako popula-
ren je danes ta vodilni pripadnik
romunske književnosti pri pu-
bliki in pri kritikih, doma in na
tujem, obvezno prevajan v kup
jezikov, kupovan v več tisoč iz-
vodih. Vileniška nagrada, v jami
Vilenica na Krasu jo dobi nocoj,
podaljšuje njegov zavidljivi lavre-
atski seznam.

Roman Nostalgija, zbir petih
zgodb, ena je Igralec rulete,
je najbolj znan Cartarescujev.
Med bralce je prvič - cenzuri-
ran in pod drugačnim naslo-
vom: Sen - šel v prelomnem
1989., v letu, ko je romunska
revolucija diktatorski par Ce-
ausescu poslala v smrt. Še ku-
harske knjige je cenzuriral
romunski psihopatski režim! V
nedotaknjeni verziji je Nostal-
gija izšla 1993. Prepričan je bil,
Cartarescu, da bo umrl v ko-
munizmu, je povedal pred pri-
hodom v Slovenijo. In da je do
sesutja romunskega totalita-
rizma pisal ne samo literaturo
za življenje, ljubezen, veselje,
temveč proti zatiranju, lažem,
tiraniji, kontroli uma.

Umetnikovo, pisateljevo kra-
ljestvo je njegova glava, pravi.
Duševno, duhovno, telesno se
izmenjujejo v njegovi mojstrski
pisavi. Cartarescu, je napisala
Lidija Dimkovska, gre zmeraj do
konca svojih velikih moči. V radi-
kalno domišljijo, v radikalno is-
krenost. Dotakne se vsega, kar se
dotakne njega.

Ni čudno, da je že dolgo stan-
dardna oprema mnogih nočnih
omaric, moških in ženskih.

Potem se je naivno in butasto na-
smehnil. Zaslišal se je le kratek klik
sprožilca. Sestopil je z zaboja in čisto
uničen sedel. Gospodar je pohitel k
njemu in ga skoraj ugonobil z obje-
mom. Za razliko od ostalih tipov, ki
so začeli kot nori kričati in besno pre-
klinjati. Ko sta gospodar in igralec
odšla skozi nizka vrata, so ju pospre-
mili z rjovenjem, ki ga lahko slišiš
samo še na boksarski tekmi.

Čisto po naključju je prvi igra-
lec rulete, ki sem ga kdajkoli videl,
ubežal smrti. Od takrat sem dolga
leta prisostvoval na tisoče ruletam
in bil večkrat priča prizorom, ki jih
je težko opisati: človekovi možgani,
edina zares božanska snov, alkimi-
stično zlato, kjer se nahaja vse, so
bili, pomešani s koščki lobanje, raz-
mazani po stenah in tleh. Pomisli
na bikoborbe ali gladiatorje in tako
boš lahko razumel, da mi je ta igra
kmalu prišla v kri in mi spremenila
življenje. V bistvu je ruleta geome-
trično preprosta in ima moč pajčevi-
ne: igralec rulete, gospodar in nekaj
akcionarjev so dramski liki. Stranske
vloge imajo lastnik krčme, policist, ki
se vrti naokoli, nosači, ki se morajo
znebiti trupel. Relativno neznatne
vsote, ki jih je vanje vlagala ruleta, so
bile z njihovega vidika celo bogastvo.
Igralec rulete je njena glavna zvezda
in seveda tudi njen razum. Pravilo-
ma so igralci rulete izhajali iz vrst
nesrečnikov, podobnih potepuškim
psom v nenehnem iskanju kruha, pi-
jancev, zapornikov, ki so pred krat-
kim prišli na prostost. Igralec je lahko
postal vsakdo, ki je bil živ in je bil
pripravljen zastaviti svoje življenje
za zelo, zelo veliko denarja (toda kaj
sploh lahko pomeni denar v takšnih
pogojih?). Seveda je bilo zaželeno, da
ni bil v nobenem socialnem odnosu:
da ni imel družine, službe, prijateljev,
ki so mu bili blizu. Ponavadi mu je
pripadalo deset odstotkov gospodar-
jevega zaslužka. Slednji je moral raz-
polagati z veliko sredstvi, saj je moral
v primeru smrti igralca rulete izpla-
čati vse akcionarje, ki so v igri stavili
proti njemu. Možnost, da bi akcio-
narji lahko kaj zaslužili, je bila ena
proti šest, toda v primeru igralčeve
smrti so imeli možnost svoj vložek
podeseteriti ali celo podvajseteriti,
glede na predhodni dogovor z gospo-
darjem. Igralec ima namreč samo v
prvi igri za preživetje pet od šestih
možnosti. Statistično gledano ima
manj možnosti, če še enkrat pribli-
ža pištolo sencem. V šestem poskusu
so njegove možnosti enake nič. Ko je
moj stari prijatelj vstopil v svet rulete
in postal Igralec rulete z veliko zače-
tnico, ni bilo primerov, da bi po štirih
igrah kdo preživel. Največ igralcev
rulete je bilo priložnostnih, ki za nič
na svetu niso hoteli ponoviti grozljive
izkušnje. Le nekaj jih je hotelo na tak
način priti do denarja in ponavadi je
bil edini razlog ta, da bi lahko najeli
svojega lastnega igralca, kar se je
lahko zgodilo že po drugi igri.

Nima smisla še naprej opisovati igro.
Neumna in privlačna je kot vse druge
igre in, resnici na ljubo, obdana s
krvjo, kar je pogodu naši izprijenosti.
Naj se vrnem k tistemu, ki je zaradi
izpiljenosti igro uničil. Kot pravi le-
genda (ki je takrat krožila po vseh
gostilnah v mestu), ga gospodar ni
najel, saj je sam zvedel za ruleto in
se je šel sam tudi prodat. Domne-
vam, da je bil gospodar, ki ga je zapo-
slil, zelo srečen, ker je na tako lahek
način prišel do igralca, saj so bili to
drugače dolgi in živčni postopki, ba-
rantanje s tistimi, ki so zastavili svojo
dušo, je bilo naravnost grozljivo. Na
začetku je vsak potepuh zahteval
luno z neba in kar veliko spretnosti je
bilo potrebno, da si ga prepričal, da
njegovo življenje in kri nista vredna
celega vesolja, temveč le nekaj ban-
kovcev, glede na potrebe trga. Igralec
rulete, ki mu ni treba dokazati, da
je nihče, ki mu ni treba groziti s po-
licijo, je bil nepričakovana sreča, še
posebej, ker je brez besed sprejel prvi
znesek, ki ga je gospodar ponudil s
priprtimi usti in sumničavim pogle-
dom.

O prvih ruletah, ki jih je igral moj pri-
jatelj, nisem kaj dosti slišal. Mislim,
da so ga prvič, drugič ali celo tretjič,
ko je preživel, akcionarji komaj-
da opazili. Če že, so ga v najboljšem
primeru imeli za srečnega ruletista.
Toda po četrti in peti ruleti pa je že
postal njen osrednji lik, pravi mit,
ki je z leti samo še naraščal. V dveh
letih, kolikor je minilo od najine-
ga srečanja v restavraciji, je Igralec
rulete v različnih hodnikih umaza-
nega labirinta pod temelji našega
mesta osemkrat pristavil revolver k
sencem. Povedali so mi (pozneje sem
se lahko prepričal tudi sam), da se
je na njegovem izmučenem obrazu,
ki je bil skoraj brez čela, vsakič nari-
sal izraz uničujoče groze, živalske-
ga strahu, ki ga nisi mogel gledati.
Morda je ravno ta strah premagal
usodo in je zato vedno preživel. Nje-
gova čustvena napetost je dosegla vr-
hunec, ko je zaprtih oči in stisnjenih
ustnic pritisnil na petelina. Zaslišal
se je kratek klik, potem se je njegovo
telo s težkimi kostmi mlahavo zgru-
dilo na tla. Nedotaknjen je padel v
nezavest. Nekaj dni je nato nemočen
ležal v postelji, potem je prišel k sebi
in nadaljeval svoje življenje, razpeto
med kabaretom in bordelom.

Čeprav se je zelo trudil, omeniti velja,
da je imel zelo omejeno domišljijo,
vsega denarja ni mogel porabiti, saj
je postajal vse bolj bogat. Kmalu se je
rešil izpod gospodarjevega jarma in
postal sam svoj gospodar. Zakaj je še
vedno tvegal, je bila uganka. Razla-
ga je bila ena sama in samo Bog ve,
koliko je bila resnična, in sicer da je
to počel zaradi slave, kot športnik, ki
hoče na vsaki tekmi preseči samega
sebe. Če bi bilo tako, bi bilo to nekaj
povsem novega pri igranju rulete, ki
se je vedno igrala samo za denar. Le
komu bi lahko padlo na pamet, da
bi postal svetovni prvak v preživetju.
Dejstvo je, da je Igralcu rulete uspelo
ohraniti dementni tempo v tekmi,
kjer je njegova edina tekmica smrt.
Ravno v trenutku, ko se je zdelo, da
se bo nezakonita dirka sprevrgla v
monotonost (tisti, ki so hodili gledat
rulete mojega prijatelja, so prihaja-
li z željo, da bi ga videli, kako se bo
enkrat ponečedil, ne da bi stavili, saj
so imeli vse bolj neprijeten občutek,
da stavijo proti hudiču), je naredil
potezo, ki je praktično ukinila ruleto,
izničila vsako možnost za tekmoval-
nost zunaj tekme med njim in vsem,
kar presega naše ubogo bivanje.
Pozimi tistega leta je preko varnega,
hitrega in neizrekljivega informacij-
skega sistema sveta rulete naznanil,
da bo na božični večer priredil poseb-
no ruleto: revolver bo imel v bobenč-
ku namesto enega dva naboja.

Njegove možnosti za preživetje so
postale tako tri proti ena, ne da bi
pri tem upoštevali zmanjšanje mo-
žnosti po vsaki naslednji igri. Veliko
poznavalcev rulete je tudi po Ruleti-
stovi smrti govorilo, da je bila božič-
na ruleta pravzaprav genialni udar
in da je vse, kar je sledilo, tudi če je
bilo bolj spektakularno, samo po-
sledica njegove poteze. Podzemna
dvorana tovarne konjaka je ohranila
vonj po slabi kemični pijači. Čeprav
je bila večja od vseh dvoran, kar sem
jih kdajkoli videl, je bila nabito polna.
Kamorkoli si se obrnil, si zagledal
znane obraze, častnike, slikarje, bra-
date duhovnike, industrijalce, mon-
dene ženske. Zaradi nepričakovane
novosti pri igri so bili vsi prekomer-
no vznemirjeni. Tabla, na katero
sta dva mladeniča zapisovala stave,
je zavzemala vso steno v ozadju
zaboja, na katerega se je moral pov-
zpeti Igralec rulete. Čez nekaj časa
se je prikazal, le stežka si ga videl v
gostem modrem dimu. Po ceremoni-
ji podrobnega preverjanja orožja in
nabojev, ki je trajala dlje kot ponava-
di, saj se nihče ni hotel odreči goreče-
mu božanju revolverske cevi, je vzel
pištolo v roko, naključno vstavil oba
naboja v luknjice v bobenčku, ga za-
vrtel in pokril z roko. Znova je tišino
prekinilo pridušeno hihitanje, toda
kot ponavadi je ni prekinil pok in
stene ni poškropila niti ena kapljica
krvi. Igralec se je z zaboja zgrudil v
roke tistih, ki so sedeli v prvi vrsti, in
pri tem prevrnil kozarce in z improvi-
ziranih mizic pometal kovance.

Od razburjenja in obupa sem začel
jokati kot otrok, saj sem stavil
znesek, ki je bil zame visok, in sem ga
izgubil kot vsi ostali, ki so stavili še
več in so zato še bolj besneli. Posta-
lo je očitno, da je imel Igralec rulete
strahotno srečo. Kot ponavadi smo
iz zavitega brloga odhajali v manjših
skupinah, toda navkljub noči in miru
v obrobni četrti smo imeli vso pot ob-
čutek, da nas nadzira pogled, ki se je
raztopil v vsem, kar nas je obkroža-
lo, v zaslepljujočih, fluorescentnih
plasteh snega, v izložbah, okrašenih
z jelkami in srebrnimi zvezdami iz
papirja, v maloštevilnih mimoido-
čih, otovorjenih s paketi, in otrocih
s šalom preko nosu in ust. Ta pogled
sem opazil tudi pri ženski s pordeli-
mi lici zaradi vlažnega mraza, zaviti
v krznen plašč, ki je prijatelja ali so-
proga vlekla pred izložbo s škornji in
šali, ki so na njune obraze metali tur-
kizne, sinje modre in vijoličaste sence.
Pot do mojega doma je vodila mimo
parka za otroke, kjer so malčki, za-
mazani od sladkornih bombonov,
osuplo stali pred hišicami, kjer so
prodajali limonado in sladke kolačke.
Pomežiknil mi je debelo oblečen oče,
ki je na saneh vlekel svojo hčerko. Bil
je gospodar, ki sem ga spoznal na
drugi ruleti. V hipu sem se počutil
grozljivo.

Seveda sem si vedno znova obljubljal,
da bom prekinil s svetom rulete. Toda
v tistih časih sem objavljal dve ali tri
knjige na leto, imel sem uspeh, kate-
rega predhodnik je bil molk in ki mu
je sledila pozaba. Po vsaki izgubi na
ruleti sem si opomogel z novo knjigo
in se tako znova potopil v podze-
mlje, kamor nas mesena in koščena
sla privlači že za časa življenja. Sedaj
me najbolj osuplja "idealistična" in
"krhka" vsebina teh knjig, ogabni
d'annunzianizem, v katerem sem
našel zadovoljstvo. Plemenita raz-
mišljanja, prinčevske kretnje, svilene
čipke, iskrive mots d'esprit in razu-
mni, vsevedni pripovedovalec, ki je s
snovjo brez podstati v svojih pripo-
vedih proizvajal na tisoče prefinje-
nih sleparstev. Ko sem znova vstopil
v zaroto rulete, se ni dalo izogniti
temu, da me ne bi takoj kot čeda-
lje bolj vroč in nadležen val zadele
novice o novih pravilih igre, ki jih je
brez besed postavila vznemirljiva
osebnost Igralca rulete.

Potem ko je dvakrat ponovil ruleto
z dvema nabojema, se je v dese-
tih vejah državne industrije, katerih
dejavnosti je imel v lasti, videl tako
bogatega in tako izpiljenega, da je
ruleta kot vulgarni posel, kot vir za
preživetje ali vir bogastva postala
popolnoma absurdna ideja. Po drugi
strani so višine stav začele upadati ne
glede na fanatike, ki so se uničeva-
li, ko so trmoglavo hoteli igrati proti
njemu. Ob enem samem Igralčevem
znaku se je celotni sistem stav poru-
šil. Organiziranje rulet, pri katerih si
potepuh nastavi pištolo na sence, je
postalo stvar slabega okusa. Ni bilo
več gospodarjev in akcionarjev, edini,
ki je še prirejal rulete, je bil Igralec
rulete. Vse je postalo predstava, na-
mesto stav so se prodajale vstopnice,
predstava z enim samim igralcem,
ki se je vsake toliko kot gladiator v
areni boril z usodo. Najete dvorane so
postajale vse bolj prostorne. Povsem
so se odpovedali tradiciji podga-
njih lukenj, vonju po krvi in izločkih,
rembrandtovskim imenom. V klet so
začeli prinašati težko, svetlečo svilo,
na mize, ki so se potapljale v valo-
vih nizozemskih čipk, so postavljali
kristalne bokale, opremili so jo s po-
hištvom z vrezanimi rožami in z le-
stenci z na tisoče prizmami in obeski
iz kremena. Namesto navadnega piva
so stregli fino pijačo v steklenicah
čudnih oblik. Ženske v večernih toa-
letah so pospremili do miz, od koder
so radovedno opazovale dogajanje
na prizorišču, kjer je igral orkester, ki
je na vse strani kazal pozlačene od-
mevnike trobent, upognjene vratove
saksofona in veličastne potezne cevi
pozavne v nenehnem gibanju.

Mislim, da je tako izgledala dvorana
tudi takrat, ko je Igralec rulete prvič
nabil revolver s tremi naboji. Takrat
je imel toliko možnosti za prežive-
tje, kot je imel tudi možnosti, da bo
zadnjič odigral dementno igro. Novo
luksuzno, bleščeče okolje, ki je kot
zapredek ovijalo grozljivo žuželko
rulete, je samo povečevalo razburje-
nje gledalcev ob vonju po smrti. Vse,
kar je sledilo, je bilo kar se da resnič-
no. Drži, da si je Igralec rulete na lase
nanesel briljantino in da je bil oble-
čen v smoking in dolge hlače, ki so
bile moderne v tistem obdobju, toda
revolver je bil resničen in resnični
so bili tudi metki in verjetnost toliko
pričakovane "nesreče" je bila večja
kot kdajkoli. Orožje je šlo spet skozi
vse roke, na prstih je puščalo prijeten
vonj po olju. Niti najbolj prefinjena
dama v dvorani si ni zatisnila oči, v

NOSTALGIJA
Prevod: Aleš Mustar
Ponatis, mehka vezava
Leto izdaje: 2011
Strani: 392
Cena: 15 evrov
Na www.knjigama-beletri-
na.com vam je knjiga na voljo
s 15-odstotnim popustom, za
12,75 evra.

vijoličnem lesku v očeh dam si lahko
razbral perverzno željo, da bi videle
to, o čemer so slišale govoriti: loba-
njo, ki se razpoči kot jajčna lupina, in
dvoumno, tekočo možgansko teko-
čino, ki poškropi krila. Vedno me je
vznemirjala želja, da bi bil prisoten
ob smrti ženske, ki so jo vedno nav-
duševali moški, ki so skoraj metafi-
zično dišali po smodniku. Vzrok, da
ima ta trapasti in zgrbljeni šimpanz,
ki se vsake toliko igra s svojim življe-
njem, tak uspeh pri ženskah, verje-
tno tiči tukaj. Mislim, da se ženske
iz dvorane niso nikoli bolj strastno
ljubile kot potem, ko so prisostvova-
le njegovi smrti in so, ko so se vrnile
k ljubimcem, odvrgle okrvavljene
obleke, ki so bile zamazane, kot so
od pepelnate snovi in očesne tekoči-
ne zamazane obveze.

Toda Igralec rulete se je povzpel na
zaboj in je, oblečen v rdeči brokat,
približal pištolo sencem in z istim iz-
razom največje groze na obrazu pri-
tisnil na sprožilec. Potem se je v tišini,
ki je zavladala za nekaj sekund, za-
slišal le udarec telesa ob tla. Po nekaj
dneh delirija v bolnišnici se je Igralec
rulete vrnil k normalnemu življenju.
Težko pozabim izmučeno podobo, ki
z obrazom, obrnjenim navzgor, leži
na preprogi iz Buhare, ob vznožju
zaboja. Včasih so akcionarji kričali
na igralce, ki so se rešili, in jih prete-
pali, mojemu prijatelju pa so ploskali
kot filmski zvezdi, z oboževanjem so
obkolili njegovo telo, potopljeno v ne-
zavest. Mlada dekleta so se preriva-
la do njega in histerično kričala, že
samo to, da so se ga lahko dotaknila,
je bilo zanje veliko veselje.

Ruleta s tremi podmazanimi naboji
v bobenčku se je v moji glavi mešala
s tistim, kar je sledilo. Bilo je, kot da
bi vražja nečimrnost Igralca rulete
silila v to, da je vse bolj žalil božan-
stva hazarda. Kmalu je naznanil
ruleto s štirimi metki, vstavljenimi
v luknjice bobenčka, in potem še s
petimi. Ena sama prazna luknja od
šestih, ena sama možnost za prežive-
tje! Igra ni bila več igra. Celo največji
puhloglavec, ki je sedel na fotelju iz
rdečega žameta, je s kostmi, hru-
stancem in živčevjem in z možgani
ali srcem občutil teološko veličino, ki
jo je dobila ruleta. Potem ko je Rule-
tist nabil orožje, zavrtel bobenček in
tako priklical drobno hihitanje, ki ga
je oddajalo dobro podmazano črno
železo, se je šestkotni del orožja pred
cevjo ustavil ravno z edinim praznim
mestom. Sledil je klik sprožilca, ki je
zazvenel v suho, in za njim padec
Igralca rulete, ki je tistim, ki so ga
obkrožali, ukradel sveto tišino. ■

Berlin, IFA: gospodinjski aparati so se v
štirih letih odlično vklopili v svet zabavne
elektronike

največji računalniški sejem
CeBIT, delujejo hale v Berli-
nu manjše, preglednejše in bolj
strukturirane. Zanimivo je, da
je marca letos 4200 podjetij na
CeBIT privabilo 339.000 obi-
skovalcev, in prav tu se vidi, da
je IFA namenjena množicam -
mladim in starejšim, ženskam in
moškim. Priporočljivo je le imeti
udobno obuvalo in že se lahko
prične sprehod skozi prihodnost
bivanja. Ne glede na prevlado iz-
delkov zabavne elektronike, ne-
preglednega števila avdio-video
naprav, igralnih konzol, fotoa-
paratov in video kamer ... je bila
največja gneča v temnem kotič-
ku razstavnega prostora podjetja
Philips, kjer so predstavljali novo
električno zobno ščetko - ta naj
bi čistila zobe s curkom vode, ki
doseže hitrost preko 70 km/h.

Če na prihodnost multimedij-
skih naprav vseh vrst pogledamo
z drugega zornega kota, vidimo,
da imajo prav vse nekaj skupnega.
Ne samo, da za vsako izmed njih
potrebujemo električno vtičnico,
kot bi kdo pomislil v šali, ampak je
skupni imenovalnik ta, da skušajo
svojega "lastnika" informirati ma-
ksimalno. Denimo. Tradicionalna
budilka je tako ali tako že danes
stvar preteklosti, iz spanja nas
prebujajo mobilni telefoni, ki so
vse pametnejši. Z letošnjim letom
lahko z gotovostjo trdimo, da se je
trend miniaturizacije dokončno
ustavil, in tako majhnih telefonov,
kot so jih v preteklih nekaj letih
znale ceniti predvsem predstavni-
ce nežnejšega spola, ne bomo več
našli na prodajnih policah. Pame-
tni mobilniki bodo v prihodnje
imeli velike zaslone, da bo na njih
mogoče prikazati še več informa-
cij, in ob jutranjem bujenju bo na
zaslonu predstavljeno tudi vreme,
na katerega se moramo pripraviti
in poiskati ustrezna oblačila.

Zanimivo je, da na sejmu ni bilo
videti nikakršnih "pametnih" obla-
čil. Videti je, da so razvijalci ugo-
tovili, da vgrajevanje zvočnikov,
ventilatorjev in integracija telefona
v oblačila kmalu še ne bodo dosegli
velike popularnosti med uporabni-
ki, zato take rešitve za zdaj ostajajo
rezervirane za avanturiste in eks-
tremiste.

Pri vstopu v kopalnico prihodnosti
se najprej prikaže ogromno ogle-
dalo, ki pa je seveda veliko več kot
zgolj nujen pripomoček, da se pri
britju ne urežete. Ker so vse napra-
ve v gospodinjstvu povezane (med
seboj in s spletom), boste lahko že
med umivanjem zob poklicali šefa,
da boste minutko ali dve zamudili,
del ogledala pa je hkrati tudi tele-
vizor, ki se samodejno postavi na
vašo najljubšo televizijsko postajo z
jutranjimi poročili.

Tudi straniščna školjka bo v priho-
dnosti izpolnjevala več nalog. Ko-
likokrat ste pozimi sedli na hladno
plastiko ali pa ste pred ženo poza-
bili zapreti pokrov? Vseh teh skrbi
kmalu ne bo več. Sodobna školjka
mora imeti vgrajen grelnik sedal-
ne površine, celo voda, ki pod pri-
tiskom priteče iz cevi in prevzame
vlogo toaletnega papirja, je prijetno
topla. Za suh zaključek so namešče-
ni še ventilatorji in poseben način
sterilizacije, ki uporablja nanodelč-
ke srebrovega oksida za antibak-
terijsko čiščenje vodne šobe. Če
zapleten tehnološki postopek po-
jasnimo še z okoljevarstveno inter-
pretacijo: pri odhodu na stranišče
boste povsem ekološko osveščeni,
saj nikoli več ne boste potrebovali
toaletnega papirja.

In medtem ko boste v službi, bo
pri vas doma veselo in hrupno.
Eden za drugim se bodo vklaplja-
li gospodinjski pomočniki, prvi
v vrsti bo gotovo robotski sesal-
nik, katerega nove generacije so
še pametnejše, varčnejše in učin-
kovitejše. Smo pa na IFI pogreša-
li druge gospodinjske robotke, ki
bi denimo namesto nas pomiva-
li posodo ali morda likali perilo.

Lahko smo sicer videli, da
postajajo gospodinjski apara-
ti vse pametnejši, toda brez člo-
veških rok še lep čas ne bo šlo.
Sicer imajo vsi novopredstavlje-
ni pralni stroji predznak eko ali
zeleno. Označbe, ki določajo ener-
gijsko varčnost, so prišle že vse do
A+++. Taki izdelki potrošijo okrog
75 odstotkov manj energije, kot
so je pred desetimi leti. Senzor-
ji natančno določajo, koliko vode,
pralnega praška in energije po-
trebuje stroj za pranje perila, še
vedno pa ni senzorja, ki bi zaznal,
da se je med belo perilo pretihota-
pila rdeča nogavica.

Pri hladilnikih je veliko pozor-
nosti posvečene modularnosti in
sami prostornini, pa tudi inte-
ligentnim senzorjem, s kateri-
mi hladilnik natančno ve, katera
živila se v njemu nahajajo in kdaj
jim poteče rok trajanja. LG je
sistem poimenoval Smart Mana-
ger, dodatni modul Smart Acess pa
je povezan z vašim mobilnim tele-
fonom, kar izredno olajša nakupo-
vanje, saj natančno veste, katere
sestavine vam za večerjo še manj-
kajo. Da je hladilnik še pametnejši,
se vklaplja v času znižane električ-
ne tarife, diagnostične storitve pa
zaznajo vse potencialne težave in
vam jih javijo, še preden pride do
resne škode zaradi tehničnega pro-
blema.

Po vrnitvi domov in slastni večerji
sledi sprostitev. Osrednji prostor v
dnevni sobi družine je pričakova-
no seveda namenjen televizijske-
mu sprejemniku. Poleg tega, da so
ti vse pametnejši, imajo višjo ločlji-
vost in jih je mogoče povezati na
internet, je osrednja tema tega leta
tretja dimenzija.

3D pa uporabniki sprejemajo zelo
različno. Eni imajo občutek, da jih
industrija sili v nekaj, česar ne po-
trebujejo, drugi komaj čakajo, da
bodo cene 3D-televizorjev dovolj
dostopne, da si ga bodo lahko omi-
slili. Tako se trudijo, da bi iz pre-
mium razreda 3D-tehnologijo
uvedli tudi v srednjem in nizkem
cenovnem razredu, saj lahko le
tako zagotovijo, da se bodo na-
prave dovolj hitro razširile med
ljudmi.

Kamen spotike je tudi uporaba
posebnih očal, ki so potreb-
ne, če želimo doživeti
pravi občutek globi-
ne, medtem ko se
določeni proi-

Panasonic bo omogočil v živo in v 3D spremljanje prenosa olimpijskih
iger leta 2012 v Londonu. Takumi Kajisha, zadolžen za korporativne
komunikacije pri Panasonicu, je na sejmu IFA oznanil partnerstvo z
IOC in Olimpijskim servisom za posredovanje informacij, s katerimi
bodo dnevno deset ur prenašali vsebine v 3D in pokrili najmanj dva-
najst športnih disciplin.

S predstavitvijo kar dvanajstih novih izdelkov se korporacija Sony
vrača na zemljevid digitalnih voditeljev. Kazuro Hirai, podpredsednik
korporacije Sony, je kljub težavam v zadnjem letu prepričan v ugled
znamke, uporabnike pa želijo prepričati z novimi tabličnimi računal-
niki, mobilnimi telefoni in igralnimi konzolami.

predstavila mobilne telefone, ki
znajo fotografirati v 3D (na zadnji
strani ohišja sta nameščeni dve
leči), fotografije pa si je mogoče
ogledati neposredno na zaslonu
mobilnika. Videno me je sicer spo-
mnilo na situacijo, ko sem hotel
preveriti številko osebne izkaznice
in sem moral pogledati pod točno
določenim kotom, natančno tako
je s 3D-zasloni brez očal. Že res, da
je takih pravih kotov več, tako da
lahko domači televizor gleda pe-
tčlanska družina, le premikati se
pri tem ne smejo preveč levo ali
desno.

Posebno poglavje pa je televizija
preko mobilnika, ki pa še nekaj let
ne bo namenjena širšim množi-
cam. S posebno aplikacijo je mogoč
dostop do TV-vsebin, omrežja so
danes dovolj hitra za prenos takih
količin podatkov, uporabnikov pa
z uveljavitvijo pavšalnega plačeva-
nja storitev novosti ne udarijo več
pretirano po žepu. Tako je danes že
povsem običajna navigacija s po-
močjo pametnega mobilnika, pro-
izvajalci namenskih navigacijskih
naprav pa bodo imeli v prihodnjih
letih težko delo prepričati uporab-
nike, da potrebujejo ločen izdelek.

Enako velja nekako tudi za digi-
talne fotoaparate in videokame-
re, kajti kvalitativno za objavljanje
foto/video materiala na socialnih
omrežjih ne potrebujemo namen-
skih naprav, ampak nam je mobil-
nik povsem dovolj. Ko bomo lahko
z mobilniki tudi povsod plačevali
dobrine in storitve, ponekod je to
že mogoče, pa bo sploh mobilni te-
lefon ena tistih naprav, brez katere
enostavno ne bomo mogli prežive-
ti dneva. ■

Boo Keun-Yoon, predsednik korporacije Samsung, je objavil, da je pod-
jetje v preteklem letu v raziskave in razvoj vložilo preko osem milijard
dolarjev, z novimi izdelki pa želijo spremeniti način, kako uporabniki
dojemajo tehnologijo. Z združitvijo strojnih in programskih rešitev so
najdlje na področju pametnih televizorjev serije Smart TV.

zvajalci trudijo izdelati zaslone, pri
katerih bodo očala odveč. Seveda
smo si ogledali in preizkusili obe
tehnologiji, a žal moramo zapisa-
ti, da brez očal še lep čas ne bo šlo.
Kot zanimivost naj omenimo, da je
bil prvi 3D-celovečerec The Power
of Love predvajan že davnega 27.
septembra 1922, vendar so takrat
gledalci morali nositi očala z rde-
če-zelenim filtrom.

3D-očala postajajo vse lažja, poseb-
na geometrija pa zagotavlja tudi,
da jih lahko nosijo ljudje, ki tudi
sicer potrebujejo očala za boljši vid.
Pred nekaj tedni je industrija tudi
poenotila standarde za izdelavo
3D-očal, ki bodo odslej kompati-
bilna, kar bo nedvomno poceni-
lo proizvodnjo. Tako so trenutno
zelo priljubljena lahka pasivna
očala z enostavno polarizacijo, ka-
kršna uporabljajo v kinematogra-
fih, le da jih lahko uporabljamo
zgolj s posebnimi zasloni; tu pa se
že pokaže prva slabost, in sicer v
kvaliteti slike, ki ima le še polovič-
no ločljivost. Ne glede na to pa je
tehnologija posebno primerna za
uporabnike, ki jih v svetu 3D hitro
prične boleti glava. Razlog temu je
izmenično prikazovanje slike za
levo in desno oko, kar pri pasiv-
nih očalih deluje istočasno, zato je
slika mirnejša in jo lahko dlje časa
gledamo.

3D pa postaja tudi osrednja tema
pogovorov med domačimi upo-
rabniki, ki vse več fotografirajo in
snemajo. Glede na to, da imamo
optične senzorje nameščene v mo-
bilnih telefonih, ki jih praviloma
vedno nosimo s seboj, ni razloga,
da ne bi zabeležili vsakega zani-
mivega pripetljaja. HTC in LG sta

Otok Vis, ki se mu
tuji državljani v
nekdanji Jugoslaviji
niso mogli niti
približati, kaj
šele stopiti nanj,
je preluknjan in
prepreden z okoli
200 kilometrov
tunelov in
bunkerjev, tudi
s podzemnim
skrivališčem za
podmornice

Vis kot dalmatinski otok, ki je naj-
bolj daleč v Jadranskem morju od
kopnega, je danes znan po svojih
bajnih plažah, ki niti še niso dovolj
turistično odkrite, da v poletnih
mesecih na njih ne bi našli prosto-
ra, pa po svojih malce samosvojih
vinih in odlični hrani. Toda v nek-
danji Jugoslaviji je bil to zaprt otok.
Tuji državljani, nekaj časa pa celo
ne niti jugoslovanski državljani, se
mu niso smeli s čolni ali jahtami
niti približati, kaj šele, da bi smeli
nanj stopiti.

Tako je bilo vse do leta 1990. Na
otoku je bilo na trenutke celo več
vojakov kakor domačinov, namreč
tudi okoli štiri tisoč, medtem ko
je prebivalcev na otoku še danes
nekaj sto manj. Usoda otoka je po-
dobna kakor usode drugih hrva-
ških otokov. Še pred sto leti je bilo
Višanov okoli devet tisoč, pa so
jih v eksil nagnale vojne, pretežko
delo na kraški zemlji, bolezni trte,
brezperspektivnost za mlade, izo-
lacija.

listu so pred časom pisali, da je
na Visu 37 podzemnih vojaških
objektov, ki pa jih je JLA zapusti-
la leta 1993. Prevzela jih je Hrvat-
ska vojska, toda le pri radarskem
objektu Smokova je baje okoli 40
hrvaških vojakov in je lokacija še
danes ograjena in posebej zastra-
žena. Vsi drugi objekti pa bolj ali
manj žalostno propadajo, le enemu
jim je uspelo spremeniti namemb-
nost in je v njem vinska klet.

Toda to ne pomeni, da ti zapušče-
ni objekti samevajo. Bolj iznajdljivi
domačini in turistični ponudniki
vanje včasih za kar zasoljene cene
vodijo radovedne turiste. Ti se ne
morejo načuditi podzemnemu vo-
jaškemu svetu na rajskem poči-
tniškem otoku. Predvsem se ne
morejo načuditi paranoji nekdanje-
ga sistema, ki je kopal rove, tunele
in bunkerje v živo kraško skalo in
kamen, da bi se ubranil morebi-
tnega vojaškega napada z odprtega
morja Varšavskega pakta ali Nata
ali kogarkoli že. Podatkov o tem,
kolikšna je skupna površina pod-
zemnih katakomb, ni, saj je bivša
JLA dokumente o tem vzela s seboj
ali jih uničila. Govori se, da naj bi
bilo na Visu za kar okoli 200 kilo-
metrov podzemnih tunelov. Otok
je s predori dobesedno preluknjan.
Kdo je opravil to ogromno in težko
delo, se tudi ne ve natančno. Morda
vojaki sami ob pomoči zaneslji-
vih domačinov, morda politični in
drugi zaporniki ...

Moj gostitelj Dario Metton, ki je
sicer tržaški Slovenec, je za ogled
dela vojaških podzemnih objek-
tov na Visu izbral dokaj rano uro
za dopustniški čas. Zbrali smo se
namreč že pred šesto uro zjutraj,
toda bilo nas je za štiri avtomobi-
le radovednežev. Pretežno Slovenci
pa tudi Angleži in Italijani. Dario
te vojaške ture za svoje goste na
Visu opravlja zastonj, ampak za
viške kolovoze, da ne rečem brez-
potja, do podzemnih bunkerjev
morate riskirati svoj avto. Če je pre-
nizek ali če se vam avto smili, je
boljše, da si v mestecu Vis najamete
kakšen džip.

Prva pot nas je vodila do polotoka
Stupišce, od koder se čudovito vidi
veduta stare Komiže. Vendar je
pot do tja vse prej kot romantična.
Treba je namreč dobesedno peljati
skozi smetiščno deponijo na pro-
stem. Ne le da pogled na odložene
gore smeti, ki jih veter rahlo pri-
vzdiguje v zrak in jih raznaša nao-
koli, ni nič kaj prijeten prizor, tudi
smrdi do neba in še skozi goste roje
mušic se vozite nekaj sto metrov.
Če bi to doživel Alfred Hitchcock,

V številnih tunelih
pod zemljo je
prijetno hladno
in v zimski burji
toplo. Morda bi
v katerem lahko
napravili tudi
kakšen hostel ...

No, ko ustavimo avtomobile, se peš
približamo prvemu bunkerju, ki
iz visoke pečine zre na kristalno
modro morje globoko pod seboj.
Železne žice štrlijo iz betona, vidi
se, da je bunker načet in pravza-
prav nič posebnega. Toda bunker
skriva vhod v podzemni vojaški
svet Visa. Prižgemo svetilke in
se spustimo po predoru, širokem
dober meter in pol ter visokem več
kot dva metra, navzdol.

Osvetljava na stropu je izropana,
žice potrgane, toda jeklena debela
vrata levo in desno še pričajo o
mogočnosti in skrivnostnosti nek-
danjega časa. Beton, ki se v oboku
pne nad nami, je videti trden in
mu tudi vandali od znotraj ne
morejo do živega, kaj šele more-
bitne bombe nekaj deset metrov
nad nami, na planem. Tunel se na
več mestih razcepi. Ves čas so ob
betonski cevi dodatni prostori,
tudi ogromna spalnica za vojake.
A v njej so pod lučjo žepnih in na-
glavnih svetilk vidna le še železna
ogrodja postelj za kakšnih 40 voja-
kov v dveh višinah.

Dario nas pod zemljo vodi do na-
slednjega bunkerja, ki straži Slo-
vencem tako ljub izhod na odprto
morje. V njem kraljuje top z raztr-
gano cevjo. Z njim je torej nekda-
nja jugoslovanska vojska strašila
resnične in namišljene sovražnike.
Dario pove, da gre za stari italijan-
ski top podjetja Ansaldo iz Genove
s konca 30. let ali začetka 40. let
prejšnjega stoletja, ki ima domet
le kakšnih pet ali šest kilome-
trov. "Dovolj, da prestraši ribiče,"
v malce tipični angleški humorni
obliki pripomni Anglež Nick Toft
in s tem ubesedi pomisleke skupi-
ne. Pa kako so mislili, da jim bo s to
staro oborožitvijo uspelo pregna-
ti morebitne vsiljivce ali osvajalce
iz vzhodnega ali zahodnega voja-
škega pakta? Po vsej verjetnosti so
se zanašali na to, da že kaj vejo o
silnih podzemnih vojaških objek-
tih, pa je sovražnike odvračala že
kar ta informacija, zato je lahko
bila oborožitev bolj kot ne simbo-
lična.

Ali pa je bil Tito v resnici še bolj
prefrigan. Če bi se mu njegova mi-
rovna politika neuvrščenih sfižila,
je morda menil, da na Vis še lahko
pravi čas pripelje modernejšo obo-
rožitev z večjo udarno močjo. In-
frastruktura je že bila primerna,
zgrajena tako rekoč zastonj, mo-
derna oborožitev pa bi stala veliko.
Je raje denar namenil Modremu
vlaku in sploh Galebu in z njima
širil mirovno politiko, malo vpra-
šljivo doma in bolj uspešno v svetu.
Njegovi drobnjakarski nasledni-
ki so seveda raje kupovali samo
orožje. Še slovenski falcon naj bi bil
služil tudi ranjencem, kajne?

Na tem delu polotoka so najmanj
štirje bunkerji, ki varujejo impo-
zantni podzemni svet, razbiti ita-
lijanski topovi, onesposobila jih
je JLA ob umiku, pa so na ogled
še zmeraj v treh od njih. Naslednji
postanek je bil v hangarju na za-
četku polotoka. Vhod je visok vsaj
dvajset metrov in še danes z zraka
zakamufliran s kamenjem, ki pa je
v resnici malce sivo obarvan stiro-
por, položen na žice nad vhodom.

Pravijo, da naj bi v tem objektu
JLA imela podzemno raketno iz-
strelišče, Dario pa meni, da je bil
v hangarju samo magazin za mu-
nicijo. Toda razsežnosti hangarja
so tolikšne, da si ni težko predsta-
vljati, kako pod zemljo zapeljejo
celi kamioni z mobilnim raketnim
izstreliščem na kiperju. Sploh ker
je menda hangar na vrhu odprt,
čeprav tudi zakamufliran. Menda z
nekimi lažnimi kamnitimi kmeč-
kimi hiškami. Ne vem, ker na vrh
hriba nismo šli.

Naslednja postaja je bila nekakšna
ogromna podzemna gluha soba
pod 515 metrov visokim Malim
Humom. Še danes se vidi, kolikšno
pozornost so graditelji namenili
izolaciji podzemnih sten. V pro-
storu poleg je menda deloval velik
agregat. Tudi tega je JLA vzela s
seboj in je celo morala podreti eno
od sten, da so ga lahko odstranili
po delih ali kar celega. Dario spet
samo ugiba in meni, da je bila v
objektu nekakšna motilna ali pri-
sluškovalna postaja. Prav gotovo
vojaki v njih niso snemali plošč z
borbenimi pesmimi.

Četrti in zadnji postanek vojaške
ture po otoku Visu je bil obisk pod-
zemnega skrivališča za podmor-
nice in vojaške ladje. Ko se po cesti
pripeljete v romantični zaliv Ro-
gačic nedaleč od mesteca Vis, vas
preseneti velika luknja v strmo
skalnato obalo na njegovi drugi
strani. Nad morsko gladino se pne
vhod, visok vsaj šestnajst metrov,
globočina luknje v morje pa je tudi
deset metrov. Toda ko pridete tja,
vidite, da to ni le luknja, temveč
prava podolgovata podzemna
morska dvorana, dolga okoli 120
metrov.

Skrivališče je odlično izbrano. Tuja
vojaška letala skrivališča v precej
majhnem zalivu iz zraka ne bi opa-
zila, notri pa bi lahko bilo skritih
več rušilcev ali celo podmornic.
Dario pove, da je JLA imela takih
podmorniških skrivališč na Jadra-
nu vsaj deset, od Mljeta in Lasto-
va pa menda do Ugljana ali Paga.
Na Visu je eno. Zdaj vanj zapluje tu
in tam kakšen gliser, katerega po-
sadka si želi malo globoke sence v
času sieste. Tudi iz podmorniške-
ga skrivališča se raztezajo podze-
mni tuneli. Morda zato, da bi lahko
vojaki pobegnili na varno. Ko smo
po enem teh tunelov tudi mi prišli
na zrak, je bila ura skoraj že deset
dopoldne in avgustovsko sonce je
neusmiljeno pripekalo. V številnih
tunelih pod zemljo je namreč taka
temperatura, da je prijetno hladno
in v zimski burji prav gotovo prije-
tno toplo.

Malo je žalostno, da vsi ti objek-
ti propadajo. Turiste bi gotovo še
bolj privlačili, če bi jih za njihove
obiske primerno uredili, ne pa, da
se v njih nabira odvržena navlaka.
Morda bi v katerem lahko napravi-
li tudi kakšen hostel ali kaj podob-
nega, ki bi gotovo postal svetovna
atrakcija, kakor je med ogledom
ideja šinila Slovencu Antonu Orgo-
liču. Tako pa ...

Če si boste podzemno vojaško
kraljestvo na Visu hoteli ogledati
sami, najprej ne imejte klavstrofo-
bije in poskusite raje s kom, z do-
mačinom ali kom, ki je to že videl,
ker vas bodo sicer turistične agen-
cije pošteno odrle.

Res pa je, da je treba imeti vodni-
ka, saj ni jasno, ali niso v okolici
teh objektov ostale še neeksplo-
dirane mine. Pred šestimi leti je
namreč neki Nizozemec šel na
lastno pest, stopil na mino in ostal
brez noge. ■

Dario Metton s stiroporjem oziroma kamuflažo nad
vhodom v domnevno raketno izstrelišče (Boris Jaušovec)

Ob vsakem vprašanju v spodnji
mreži prečrtajte črko v ustreznem
polju - na primer črko D v kvadrat-
ku 1B, če menite, da je odgovor na
prvo vprašanje B. Na koncu vse ne-
prečrtane črke preberite po nav-
pičnih stolpcih, da dobite končno
rešitev kviza.

1. Katero "našo" nekdanjo denarno
enoto imajo kot plačilno sredstvo v
Alžiriji, Bahrajnu,Tuniziji in Iraku?

2. Švedska je ena izmed držav, ki
ni sprejela enotne evropske valute.
Katera denarna enota je pri njih še
vedno v obtoku?

3. Katero "pasjo" valuto uporablja-
jo kot uradno v Mehiki, Urugvaju,
Argentini, Čilu in Dominikanski re-
publiki?

4. Katera denarna enota velja kot
uradno plačilno sredstvo v azijskem
Mjanmaru, nekdanji Burmi?

5. Katera denarna enota je hkrati pla-
čilno sredstvo v treh državah: ZDA,
Kanadi in Avstraliji?

6. Katera "živalska" denarna enota
je do vstopa v Evropsko unijo uradno
plačilno sredstvo v sosednji Hrvaški?

7. Katera valuta je v obtoku v azijski
državi Bangladeš in se uporablja kot
plačilno sredstvo?

8. Katera denarna enota velja v Juž-
noafriški republiki kot uradna in za-
konita?

9. Katera denarna enota je v Tajski,
deželi prelepih plaž, tista, ki jo poleg
dolarjev sprejemajo v trgovinah?

Slikovni kviz: 1A, 2B, 3A, 4C, 5B, 6C, 7A, 8C, 9B, 10A, 11B, 12C; Geslo: Denarne enote iz vseh vetrov. Številčnica: Klammer, longeta, pogorje, žvenket, Polževo, mravlja; Angela Merkel.Odgovor slike: Akril, olje, tuš, akvarel, barvni svinčniki, grafit, svinčnik.

10. Katera valuta v afriški Bocvani
velja kot uradna, ime pa spominja na
neko hrvaško obalno mesto?

11. Katera "glasbena" valuta je
uradno plačilno sredstvo v državi pol-
meseca, Turčiji?

12. Katera je skupna evropska valuta,
ki trenutno zaradi dolžniške krize v
nekaterih članicah izgublja na vre-
dnosti?

V lik vpišite šest besed, kot jih zahtevajo spodnji opisi. Ista številka vedno
pomeni isto črko in vsaka se ponovi vsaj dvakrat. Ob pravilni rešitvi
boste v tretji in peti navpičnici dobili ime in priimek nemške kanclerke,
ki je pred kratkim obiskala Slovenijo.

1. nekdanji odlični avstrijski smukač (Franz); 2. polovična mavčna oporni-
ca, ki se pritrdi s povojem; 3. v zaključeno celoto povezane gore; 4. oster,
višji glas ob trku ob kaj trdega; 5. kraška planota južno od Višnje Gore z
manjšim smučiščem; 6. drobna, pridna žuželka, ki živi v večjih skupinah.

Naštejte vsaj tri tehnike, ki jih pri svojem ustvarjanju uporablja Ida Brišnik Remec

^{iz katere je} izš^ ^{temveč ustvarja} Ida Brišnik Remec, ZL - H1, 1979, akvarel in barvni tuši na papirju, zasebna last

lastno realnost. Otipljivo trodi-
menzionalnost začetne skice av-
torica razstavi na skupek ploskih
barvnih lis, uporabi pa tudi nena-
vaden zorni kot, veliko povečavo
in kontrastne barve.

Večkratna povečava nekatera dela
približuje abstrakciji, kljub temu
da slikarka ves čas sledi izhodiščni
logiki opazovanega predmeta in po-
večav nikakor ne prepušča impro-
vizacijam ali naključju. Če lahko v
sredini sedemdesetih let še prepo-
znavamo posamezne detajle rastlin-
skega sveta, pa je od 1979. vedno več
primerov, kjer motiv zapolni celo-
tno slikarsko polje in se nam prepo-
znavanje izmika. To smer slikarka
nadaljuje tudi v risbah in akvarelih,
ko v osemdesetih opusti slikanje na
platno. Takšno je tudi reproducirano
delo ZL - H1.

Avtorica je zelje poimenovala s
kratico ZL in tako zabrisala na-
vezavo na izhodiščni motiv. Brez
dešifriranja kratice bi v delu ver-
jetno prepoznali splošne značil-
nosti vegetabilnega sveta, ne pa
tudi konkretnega motiva. Slikarka
natančno povzame formo, barvna
interpretacija pa je povsem samo-
svoja. Avtoričini prijemi sovpada-
jo tudi z aktualnimi umetniškimi
tokovi in vplivi sodobne kulture.
Ploskovitost in intenzivne barve
sliko približujejo plakatu ter po-
partu, veliki formati, nenavadni
izseki in povečave pa sugerirajo
vzporednice z vplivi filmske ume-
tnosti in fotografije. Ida Brišnik

V naših vrtnih centrih zagotavljamo najširšo ponudbo okrasnih rastlin v Sloveniji!
Več kot 2000 različnih rastlin primernih za vaše vrtove, pisarne, terase, balkone,
atrije, dnevne sobe, okenske police,... Seveda s pripadajočimi okrasnimi lonci!:)

Med reševalci sobotne nagradne
križanke 1718 je žreb izbral nasle-
dnje nagrajence:

Vse nagrajence prosimo, da sporo-
čijo svojo davčno številko na tel.
02/23-53-100.

Vodoravno: PABST, IROKO, KORAK, UDO, POSTAVLJANJE, KINOPROJEK-
TOR, LJUBLJANA, DIRE, SO, TANAOA, GH, GALOIS, DVI, PB, HOR, KARP,
OOFOR, UROKI, LIST, ORNITOZA, RN, PENTANOL, ONI, CDU, VLADKO,
ARTENA, NISSAN, IRA, ADA, URAR, AKTI, IZTISK, HAUPTMANN, KAN-
JONING, RAE, IA, AL, REIST, SK, PACINO, USTA, RAKAR, LL, IN, ILJAMI,
ODETTA, UK, NEVREDNICA, OLEOTORAKS, VARTAN, NAT.

Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešitev križanke (izrezan lik
iz časopisa), bomo z žrebom razdelili tri vrednostne bone Vrtnega centra
Florina.

1. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 40 evrov,

2. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 30 evrov,

3. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 20 evrov.

Na kuverto napišite Nagradna križanka 1719.
Izid žrebanja bomo objavili prihodnjo soboto.

Prihodnji teden se v Frankfurtu
prične mednarodni avtomobil-
ski salon IAA, na katerem bo spet
mogoče občudovati najrazličnejše
prototipe ter edinstvene oblikoval-
ske in tehnološke ideje v svetu av-
tomobilizma. Zanimivo bo videti,
ali je bilo na področju jedrske-
ga pogona za avtomobil, ki je bil
sicer prvič omenjen že leta 1958,
kaj novega. Tedaj je Ford pred-
stavil konceptno vozilo Nucle-
on, ki seveda delujočega reaktorja
ni imelo, so pa inženirji že takrat
predpostavljali, da bo v prihodno-
sti kaj takšnega mogoče izdelati.
Razvijalcem je bila vzor jedrska
podmornica, ki jo je poganjala
para, dobljena s cepitvijo urana.

Cadillac je leta 2009 na Chica-
go Auto Showu predstavil dizaj-
nersko študijo avtomobila, ki bi
teoretično lahko vzdržal sto let
delovanja, seveda če imamo v

mislih pogonski agregat. Tudi
njihovo konceptno vozilo naj bi
poganjal jedrski reaktor, ki bi
za gorivo uporabljal torij, toda
medtem ko pred dvema leta pred-
stavljeno vozilo še ni imelo na-
meščenega delujočega reaktorja,
znanstveniki trdijo, da je tehnolo-
gija danes že dosegljiva.

Charles Stevens, raziskovalec pri
podjetju Laser Power Systems iz
Massachusettsa, pravkar končuje
razvoj prototipa torijskega laserja,
ki ga bo mogoče uporabiti za pro-
izvodnjo energije, ki bo zadosto-
vala, da bo z njo mogoče poganjati
vozilo, pri tem pa ne bodo nasta-
jali nikakršni izpušni plini. Kot so
zapisali v strokovni reviji Txchno-
logist, želi Stevens namesto majh-
nega torijskega jedrskega reaktorja
v avto vgraditi visoko zmogljiv
laser. Laserski žarek, imenovan
MaxFelaser, bo vodo spremenil v
paro, ki bo pod pritiskom gnala
turbino, ki bo proizvajala elek-
trično energijo. Sistem naj bi bil
sposoben proizvesti 250 kilova-
tov energije, kar je enakovredno
335 konjskim silam. Teža celotne-
ga sistema naj bi znašala 227 kilo-
gramov, vse dele pa je brez težav
mogoče namestiti pod pokrov mo-
torja.

Na predavanjih, ki jih organizi-
ra Google, in seminarjih v okviru
projekta TEDx, je veliko znanstve-
nikov promoviralo torij kot boljše
gorivo od urana. Je namreč manj
radioaktiven in omogoča boljše iz-
koristke, trenutno pa ga razisko-
valci na Kitajskem preučujejo in
testirajo kot potencialno gorivo za
svoje jedrske reaktorje. Vendar pa
je nekaj povsem drugega prilago-
diti jedrski reaktor za delovanje
na torij kakor vstaviti radioaktiv-
ni element v premikajoča se vozila.
In prav tukaj se pojavi težava, saj je
torijske reaktorje majhnih dimen-
zij teoretično sicer mogoče izdelati,
nihče doslej pa ni pomislil, da bi jih
bilo mogoče prilagoditi za uporabo
v avtomobilih.

Stevens se sicer hvali, da je že
leta 1985 izdelal maxfelaser, ki
ga trenutno uporablja v poveza-
vi s turbino Tesla in generator-
jem lastne izdelave, vendar pa

Txchnologistu ni posredoval ni-
kakršnih fotografij, ki bi podprle
njegovo trditev. Tako se zdijo nje-
gove napovedi, da bodo avtomo-
bilski proizvajalci prve modele

z novimi pogonskimi agregati
predstavili že čez dve leti, precej
drzne, vsekakor pa bo veliko
prahu dvigovalo tudi vprašanje
varnosti takšnega početja. ■

"Prebral sem Aškerčevega
Mejnika. Ti modeli, ti pesni-
ki so bili raperji. Omenjeni
tekst sem takoj začutil."

"Samo Bog je vseveden, vse-
prisoten in neviden, pravijo.
A glej si ga no, prav tak je
tudi google!"

"Prav mogoče je, da Evro-
po čaka kruto prebujenje.
Združene države Amerike
bodo zaradi gospodarske
in finančne krize morale
omejiti svojo prisotnost na
mednarodnem prizorišču.
Mi, Evropejci, se bomo
takrat morali vprašati, ali
lahko sami storimo več za
lastno varnost. Tako kot
smo organizirani in za-
snovani zdaj, je odgovor
nikalen."

"Popolnost je mit, pa še to
dolgočasen, ker pomeni
konec poti in konec izzivov.
Sol življenja so luknje v
popolnosti, ki so popolnosti
bolj podobne kot popolnost
sama."

PRIPRAVIL DENIS ŽIVCEC

Medtem ko se te dni pri nas še odločamo, ali bodo otroci iz istospol
nih partnerskih zvez pristali v peklu ter ali je istospolna usmer-
jenost stvar osebne odločitve, genske mutacije, slabega okusa ali
kakšnega ponesrečenega vesoljskega eksperimenta, ki je ušel iz
rok, se v tujini - presneto, pa prav v državah, po katerih se tako
radi zgledujemo - teh reči lotevajo nekoliko bolj sproščeno, brez
rožljanja z razpeli, citiranja geneze in nenadnega navdušenja nad
darvinizmom.

Da se da drugačnost (če ta beseda leta 2011 sploh še nosi kaj
smisla) sprejeti ali pa vsaj tolerirati brez vpletanja eksorcizma in
elektrošokov, so precej posrečeno pokazali v Berlinu, ki mu že od
leta 2001 bolj ali manj uspešno županuje Klaus Wowereit. Da, gre
še vedno za istega gospoda, ki je pred časom samozavestno priko-
rakal pred mikrofon, ter - brez rožnatega pernatega šala, mavrič-
ne zastave in oblačil iz črnega lateksa - z nesluteno lahkotnostjo
izrekel slavni stavek, ki se je v hipu zapisal v zgodovino: "Sem gej,
in to je tudi v redu."

Z dejstvom, da ima eno največjih evropskih mest župana iz kluba
oboževalcev Judy Garland, se že zdavnaj ne ukvarja nihče več. Razen
morda kakšnega tujega, pogosto vzhodnoevropskega medija, ki se
mu vse skupaj še vedno zdi na vso moč fascinantno. Danes 57-letni
Berlinčan, po izobrazbi pravnik, je kasneje pojasnil, da se je za pri-
znanje odločil zato, ker mu je bilo povsem jasno, da so že med župan-
sko kandidaturo nekateri novinarji sumljivo pogledovali proti njegovi
postelji, ki je pač že od nekdaj bolj kot po chanelu številka 5 dišala po bolj
možatih notah cedrovine. In prav nič mu ni bilo do tega, da bi njegovo intimno
življenje gostili tabloidi. Kot je povedal v intervjuju za nemški portal Blu.fm, ki je
želel s kratkim klepetom počastiti desetletnico njegovega županovanja, za slavnim
stavkom ni tičala skupina piarovcev, temveč se je v njem porodil spontano, iskreno.
"Hotel sem izraziti, da se za to ni treba opravičevati ali skrivati. Mislim, da je to spo
ročilo še vedno živo, tudi ko danes ta stavek uporabljajo drugi," pravi.

Prav leta 2001 so v Nemčiji dovolili registracije istospolnih partnerskih skupnosti.
Wowereit na ta korak sicer gleda v pozitivni luči, a po njegovem cilj še ni dosežen:
"Seveda so te zveze za nekaj korakov približali zakonu, a pravi zakon pravno gleda
no to še vedno ni. Berlin je na državni ravni na tem področju veliko naredil, a je stvari
ponekod treba urediti tudi na lokalni ravni. Žal pa se pri rumeno-črnih trenutno s tem
kaj veliko ne ukvarjajo. Nekateri so tam celo izrazili strahove, da lahko spolnost staršev
vpliva na dobrobit otrok. Posamezne, uradno samske osebe pa lahko posvajajo otroke. To
je nekoliko shizofreno."

Pogosto ga sprašujejo, ali se namerava kdaj potegovati za mesto kanclerja ter problematiko
istospolnih zakonov reševati na državni ravni, a vselej odkima. "Rad bi bil župan tega čudo-
vitega mesta tudi v naslednjem mandatu. Za to se borim in zato sem tudi kandidiral," v hipu
povzdigne glas. Ko so ga vprašali, kaj bi počel, če bi si lahko privoščil sproščen večer, brez
obveznosti in skrbi, se namuzne in odvrne, da bi verjetno šel v lokalno prodajalno z živili in
skuhal kaj francoskega, s krepko sladico. "Vsi že poznate mojo šibko točko - šarlote," pripomni
avtor leta 2007 izdane avtobiografije s predvidljivim naslovom "... in to je tudi v redu" ("... und
das ist auch gut so").

Prav v teh predvolilnih dneh veliko prahu dviguje njegova kampanja, ki je presenetila pred-
vsem s plakati, na katerih sta le njegov obraz in ime stranke SPD. Nobenih imen. Nobenih pom-
poznih obljub. Spet na drugih plakatih se nasmiha v družbi upokojenke, ki ga drži za roko. Pri
Bildu so ga vprašali, ali gospo sploh pozna, kar ga je malce ujezilo. "Seveda jo, gre za očarlji-
vo gospo, ki je bila zelo vesela, da je lahko pozirala za plakat. Slučajno sva se spoznala lani, med
mojim obiskom Spandaua," je odvrnil ter pojasnil, da so njegovi plakati brez napisov zato, ker so
želeli z njimi v ospredje postaviti čustva do lastnega mesta. Kasneje bodo dodali še napis Kdor želi
Wowereita, mora voliti SPD.

Precej diplomatsko se je izmuznil ob vprašanju, ali je kaj ljubosumen na Peera Steinbrücka, ki
velja za enega najbolj priljubljenih nemških politikov, v njem pa nekateri že vidijo potencialnega
SPD-jevega kandidata za kanclersko mesto. "Vedno sem vesel, ko javnost pozitivno ocenjuje poli-
tike iz vrst SPD."

Mimogrede, ocenjuje jih celo bistveno bolje kot politike CDU. Ko so Wowereita vprašali, kaj sporoča vsem
nemškim nasprotnikom papeža, se je za hip zamislil in dejal: "Če se že odločite uveljavljati svojo pravico do
protesta, potem to naredite v spoštljivi in miroljubni obliki." ■

čas je neizprosen, drvi bliskovi-
to. Komajda ste opravili s popra-
vljalnimi roki za maturo, že se je
avgust prevesil v september in se
je v gimnazijske učilnice znova na-
selilo življenje. Prvi šolski teden si
verjetno preživel precej stresno ob
prizadevanjih, da vzpostaviš tirni-
ce novega šolskega leta. A gotovo
te je v obilici organizacijskih in
formalnih zahtev bodrilo dejstvo,
da skozi vrata gimnazije vstopa
155 novincev, kar pomeni četr-
tino vseh vaših dijakov. Toda kaj
bi preračunavala, kot matematik
si gotovo že sam dodobra preučil
trende vpisov, preračunal odstot-
ke in pregledal razmerja glede na

vpis v prejšnjih letih ter ugotovitve
preslikal v širši kontekst. Zbujaš
namreč vtis, da se nikoli ne izgubiš
v suhoparnih številkah, ampak so
tvoji miselni horizonti precej širši
od matematične logike.

Tako se tudi zdi, da se znotraj teh
horizontov nikoli ne prenehaš zave-
dati odgovornosti, ki si si jo naložil
kot ravnatelj Gimnazije Ravne, vselej
priznane in uveljavljene v širšem
slovenskem prostoru. Tako tudi ti
sooblikuješ zgod(b)ovino gimnazi-
je, tesno zvezane s pojmovanjem ra-
zvoja Koroške, s širokim znanjem, ki
omogoča preboj, z verodostojnostjo,
ki jo je še najbolje poosebljal človek
velikega formata, ustanovitelj gim-
nazije dr. Franc Sušnik. Prav gotovo
slediš njegovemu prepričanju, da je
prav gimnazija, vzpostavljena pred
dobrimi šestimi desetletji, "poma-
knila našo koroško deželo iz nicin v
luč slovenske kulture". Tesno zveza-
na s študijsko knjižnico je še danes
steber koroškega šolstva. Morda
je v takem pojmovanju gimnazije
kanček vznesenosti, ponosa, čustve-
ni naboj, kot ga dojemamo le njeni
maturanti. Kako njeno preteklo
vlogo in današnji pomen razumeš
kot učitelj in ravnatelj, naposled pa
tudi kot direktor Šolskega centra
Ravne?

Šolski prostor se (je) radikalno
spreminja(l), terja korak skupaj
z razvojem tehnologije, pa tudi
s konkurenco, večkrat pouda-
riš. Prav povezava v Šolski center
Ravne je bila pomembna za uspeh
pri prijavi projekta medpodjetni-
škega izobraževalnega centra. Ob
boku temu projektu je za gimnazi-
jo značilna še vrsta drugih projek-
tov na kulturnem, izobraževalnem
in športnem področju, s kateri-
mi je šola nepogrešljiv del širše-
ga družbenega dogajanja. "Če ne
raziskuješ, se strinjaš z obstoječim.
Raziskovanje daje pospešek pri pri-
dobivanju novih znanj in za to so
potrebni pogumni ljudje," si pred
dobrima dvema letoma dejal za
Večer ob predstavljanju raziskoval-
ne dejavnosti mladih na vaši šoli.
V pogovoru ob kavi v tvoji pisarni
pa si mi zadnjič povedal, da dija-
kom ob priložnostih vselej položiš

na srce, da morajo veliko brati. Da
branju pripisuješ velik pomen, ste
na gimnaziji ne nazadnje potrdi-
li tudi z izdajo knjižnih prvencev
gimnazijcev. A kljub temu, kot sva
grenko ugotavljala, na Koroškem
ostajamo kot pozabljeni žep nekje
na obrobju, zlasti v smislu prome-
tne zaprtosti. Zato je potrebnega
veliko več napora za uspeh, pre-
poznanje in uveljavljanje. Ali pač,
je še možen tudi bolj optimistič-
ni pogled? Razsežnost pogledov z
gora je vsekakor brezmejna, kajne?

V upanju, da si si v planinah tudi
tokrat uspel nabrati dovolj moči za
delovni zagon, te pozdravljam in ti
želim vse dobro.

ne pomnim, kdaj sem zadnjič
prejel pismo. Veseli me, da si mi
pisala. Imaš prav, čas res noro hiti.
Čas, skozi katerega nizamo drago-
cene trenutke, ki se nam tkejo v ži-
vljenje. Spet smo bili zelo uspešni
na maturi, pa tudi drugače. To je v
borbi za vpis 680 koroških deve-
tošolcev pomembno, saj imamo v
Slovenj Gradcu zelo močno konku-
renco. 155 prvošolcev, vsega skupaj
je dijakov in dijakinj na šoli preko
600, je spoštovan dosežek, za kate-
rega smo trdo delali. Treba je bilo
razumeti čas, ki teče (tako fiziki)
le v eno smer. Za nami je zgod(b)
ovina, pred nami pa stopnišča pri-
hodnosti, da po njih dosežemo svo-
bodo, klenost in ostrost razuma,
srčnost in ljubezen.

Gimnazija naj bi dala prav to. Po-
prosili smo naše bivše maturante
in maturantke (preko 7000 nas je v
petinšestdesetih letih), da z enim
stavkom strnejo misli o naši šoli.
Zapisali so: Lepi časi. Mladost, pri-
jateljstvo, brezskrbnost. Znanje,
tradicija. Zaljubljenost. Park. Od-
govornost ... Iz njihovih besed veje
spoštovanje do ustanove, njene ne-
pozabnosti, v ozadju pa zaslutimo
in vidimo prijateljstvo, odraščanje,
večno nasprotje med pridobiva-
njem znanja in mladostno neugna-
nostjo. Kot je zapisal Feri Lainšček:

"Sposodim si star biciklin,
nikogar z njim ne dohitim,
nikogar z njim ne prehitim,
le veter si v lase lovim"

Kako neizmerno najstniško ener-
gijo usmeriti v prave reči? Zave-
damo se, da šola ni le seštevanje
ulomkov in memoriranje neskonč-
nega števila podatkov - doseganje
učnih ciljev in znanja, temveč je
tudi čas iger, ljubezni in tovarištva.
Pred leti smo v arhivu šole nalete-
li na letno pripravo dr. Franca Su-
šnika, prvega ravnatelja Gimnazije
Ravne, iz petdesetih let. Iz priprave
je mogoče razbrati, da se je soočal
s problematiko učnih načrtov, raz-
mišljal o vlogi učitelja in razre-
dnika, iskal smisel in opredelitev
učenja ter poučevanja, poudarjal
pomen delovne in učne motiva-
cije učencev ter učiteljev in svaril
pred številnimi nevarnostmi, ki
prežijo v procesu pridobivanja
znanja. Zaradi menjave družbeno-
ekonomskega in političnega siste-
ma bi človek pomislil, da se bodo
pedagoške dileme, s katerimi se
danes srečujemo učitelji in drugi
pedagoški delavci, razlikovale od
tistih izpred 50 let. Toda primerja-
va pokaže, da so podobne.

Šolski prostor je sicer živ organi-
zem in se vseskozi spreminja, toda
ključna vprašanja očitno ostajajo
enaka. Trikotnik - dijak, profesor,
starši - je jedro šolskega življenja in
kakovost celotnega šolskega utripa
je pogosto odvisna prav od med-
sebojnih odnosov med temi tremi
subjekti. Učitelj ostaja najpomemb-
nejši člen v procesu izobraževa-
nja - najpomembnejši, če s svojim
znanjem, veščino, držo in izku-
stvom povezuje mladi rod s prete-
klostjo, ga poučuje o sedanjosti in
mu odpira vrata v prihodnost, kar
je vse zgolj drugačno poimenova-
nje za Sušnikovo prelivanje duha
sedanje generacije k prihajajoči ge-
neraciji.

Živimo v času, ko se na vsakem
koraku srečujemo z novimi in-
formacijami, naglega vzpona
medijev. Kaj nam omogoča kom-
binacija medijev v izobraževal-
nem procesu? Eden izmed večjih
problemov je dejstvo, da so naši
dijaki otroci moderne dobe.
Zanje je uporaba medijev samo-
umevna. A učitelji opažamo, da
so dijaki zaradi nemara pretira-
ne rabe sodobne tehnologije pre-
hitri in površni, ne berejo več in
slabo pišejo. Na Gimnaziji Ravne
premišljeno in bogato opremlja-
mo učilnice s sodobno tehnološko
opremo. Tehnologija je v pomoč
pri razumevanju procesov, zato
dijakom in dijakinjam ponujamo
medpredmetno zasnovane izbir-
ne predmete, kot sta naravoslovje
in filmska kultura.

Na izoblikovanje mlade osebnosti
pa vplivajo tudi bogate obšolske
dejavnosti (kulturne, strokov-
ne ekskurzije, šport), ki jih vodijo
pravi mentorji. Vsem na šoli te
dejavnosti dajejo dodatno ener-
gijo. Prav pozitivna samopodoba
tako dijakov kot učiteljev je ključ
pri doseganju novih obzorij. Tako
je na gimnaziji zaživela lutkovna
skupina Sence. Osem deklet, men-
torica in režiser so ustvarili pred-
stavo Zgodilo se je z razlogom in
presenetili prav vse, tudi slovensko
lutkovno javnost. Njihova lutkov-
na zgodba o ljubezni seže v dušo

Pozitivna samo-
podoba tako dija-
kov kot učiteljev je
ključ pri doseganju
novih obzorij

in nas opomni, da so na svetu še
lepe plati, po katerih hrepenimo.
Da lahko sežemo do zvezd, da jih
sploh opazimo in imamo voljo, da
se jih dotaknemo.

Leta 2008 smo šole na Ravnah str-
nili v Šolski center Ravne. Po eni
strani je bilo to potrebno zaradi
večje uravnoteženosti koroškega
šolskega prostora, ki ga sedaj ob-
vladujeta dva centra, poleg našega
še Šolski center Slovenj Gradec.
Enakovrednost moči omogoča
lažje dogovarjanje in sodelova-
nje. Neprecenljivo pa je, da smo na
Ravnah pridobili višjo strokovno
šolo za področje strojništva in me-
hatronike. V letošnjem letu nam je
uspel tudi preboj pri medpodjetni-
škem izobraževalnem centru.

Koroška je čudno lepa dežela.
Polna temačnih grap, skrivnostnih
gozdov, trmastih ljudi, a tudi pre-
lestne svetlobe, ljudi, dobrih kot
kruh. Zadnja leta se ne moremo
dogovoriti o ničemer: visoka šola
bi morala biti v vsakem koroškem
mestu, mreža šol in programi so
neprilagojeni. Še pri kolesarskih
poteh ne gre, končajo se na ob-
činskih mejah. Skrbi pa me, da le
malo razmišljamo, kako zagoto-
viti pogoje, da se bodo mladi po
končanem študiju vrnili domov.
Pa saj se tudi nimajo kam, redka
podjetja imajo razvojne oddelke
ali sploh potrebe po vrhunsko iz-
obraženih mladih strokovnjakih!
Optimizem? Dokler Koroška ne bo
dobila sodobne in hitre prometne
povezave, ne bo šlo. Korošci si z na-
sprotovanjem kakršni koli trasi te
štiripasovnice žagamo življenjsko
vejo in siromašimo kakovost biva-
nja. Kljub temu štiripasovnica za
Koroško ni edina rešitev. Koroška
je bila in je vedno odprta - mogoče
bolj proti zahodu kot proti Ljublja-
ni, ravno zaradi dobrih prometnih
povezav. Da bi se posledično izbolj-
šala tako ekonomska (gospodar-
ska) in socialna situacija, bo treba
še marsikaj narediti. Ne le za okro-
glo mizo in v teoretičnih razpra-
vah (razprtijah), ampak v praksi in
večjem konsenzu med koroškimi
občinami.

Planine mi dajo energijo in veselje
do življenja. Zgodaj zjutraj prisluh-
neš šumenju dreves in trav, ogla-
šanju živali in se boriš s strmino.
Grizeš v breg, da se potem pregri-
zeš čez teden. Končal bom s časom.
Vsi skupaj smo ujeti v drobcu časa,
v globinah neskončnosti. Se bomo
kdaj zavedli svoje in naše mogoč-
nosti ter majhnosti? Zmeraj, nikoli?
Erich Maria Remarque je nekoč za-
pisal: "Nikoli je tako kratko."

Petra, želim ti vse dobro, veliko
skupnih projektov in pogovorov ob
dobri kapljici v prijetni družbi.

Pridem v Maribor. Najprej sestanek
z Emilom Pečnikom, ki me je pova-
bil, da prevzamem gledališko igro
v nastajajoči šoli muzikala na II.
gimnaziji, kjer smo pred mnogimi
leti orali ledino s Fantomom opere.
Stvar se mi zdi zelo zanimiva in
predlagam, da bi z dijaki v sklopu
mojih delavnic pričeli kar s projek-
tom, preko katerega bi se nauči-
li potrebnih osnov in zakonitosti
odra. Vsaka teorija je izšla iz prakse
in nekoč sem že imel podobno in
uspešno izkušnjo z mladostniki. Ko
se potem odpravim domov, razmi-
šljam, da v zadnjem času hodim v
Maribor samo na počitnice. S temi
mislimi sedem za klavir in prič-
nem z vajo za jutrišnji koncert. Iz
štaba v Vetrinjski me pokličeta
Ivo in Darja. Da se moram javiti na
KLO-ju (na Krajevnem Ljudskem
Odboru). Slabi dve leti smo imeli
hladne odnose, zaradi nekega ne-
srečnega večera, na katerem sem se
razšel s svojo bivšo. S Švajgerco sem
sicer medtem še enkrat sodeloval
na RTV v svoji igrani oddaji Igramo
se z zvezdami, ampak naše prija-
teljstvo je bilo zamrznjeno. Do ne-
davnega. Itak smo vedeli, da sta bili
ti dve leti samo prehodno obdobje.
V strastnih, plamtečih in navdihu-
jočih debatah se spustimo do reke
v KGB, kjer srečam svojo bivšo.
Kakšna simbolika ...

"... manje spavaj, više gledaj ..."
Danes je vse v znamenju večerne-
ga koncerta. Nobene napetosti, le
vznemirjeno pričakovanje. Biti po
dolgem času spet pred svojo publi-
ko v SNG. Tokrat skupaj z Radetom.
Spoznala sva se in pričela sodelova-
ti že pred slabima dvema desetletje-
ma v Ljubljani. Jaz sem bil študent
dramske igre, on pa izbjeglica.
Takrat mi je, kot študentu, napi-
sal pesem na melodijo iz Brechto-
ve Beraške opere: "... ja sam Rade, ti
si Jure / ja sam kao star, ti glumac
mlad / otkrit cu ti neke tajne /
jer te imam zelo rad ...". Ob šestih
je tonska vaja. Vstopim v gledali-
šče. Pravijo, da sem tu nekoč igral
v predstavah. Stopim mimo Pajota
na hodnik in se spomnim umazane
kampanje proti meni v rumenem
tisku. Grem mimo oglasne deske,
na katero je direktor Rošker pred
leti objavljal primitivne članke
izpod peresa Bojana Požarja, polne
namigovanj o alkoholizmu, s ka-
terimi je opravičeval to, da me je
vrgel iz teatra. In to samo zato, ker
sem imel pomisleke glede golote v
otroški predstavi.

Tonska vaja steče rutinsko, z Ra-
detom napraviva vrstni red točk,
on se vrne do hotela, jaz pa osta-
nem na odru in srkam vase duh še
vedno domačih gledaliških desk.
Na praznem odru. Skozi misli mi
gre, da sem že osem let fantom-
ski član mariborskega dramskega
ansambla, državljan brez statusa,
stranka v postopku, v sporu z delo-
dajalcem, z vsemi dobljenimi tož-
bami, ki vse govorijo, da bi se moral
že zdavnaj vrniti v SNG, medtem ko
me Rošker še zmeraj nerazumljivo
onemogoča ter izjavlja, "da dokler
je on direktor, Ivanušič ne bo delal
v tem teatru!", in me potem kolegi
osupli sprašujejo, kaj je zdaj to. Fuj!
Sramota! Umirim misli. V posveče-
ni tišini preigram nekaj svojih ko-
madov, nakar pa se dvorana odpre
za publiko in sam se umaknem v
zaodrje.

Nekaj čez pol deveto stopiva z Rade-
tom na oder. Iskren in topel aplavz.
Rade prične z interpretacijo svoje
pesmi Zaboravi, jaz pa z improvi-
zacijo na klavirju. Sledim njegovi
zgodbi in skušam pričarati filmsko
atmosfero. Zgodbo znam na pamet.
Skozi podzavest mi brzijo slike na-
jinih neštetih koncertov po vsej
bivši Jugoslaviji, po Evropi, Kanadi
in ZDA. Neštetih noči. Kako sem bil
priča njegovemu padcu in ponovne-
mu vzponu. Kako sem nekoč iskal
naslov za svojo pesem in ko sem jo
končno poimenoval Odisej, potem
zmagal na festivalu šansona, neve-
doč, da me bo Rade že čez samo dva
meseca ponosno povabil, da igram
francoskega kralja ob njegovem
Learu v ambientalnem gledališču
na Brionih, ki se bo imenovalo prav
- Ulysses ... Da sva se spoznala ob
akademijski produkciji Brechtove
Beraške opere, da smo letos v Ulys-
sesu napravili divjega Brechtove-
ga Artura Uija in da se najini usodi
dveh "ratnih drugova" prepletata s
skoraj "brechtovsko karmo". "... kad
god želiš, skreni s puta / da te voze,
nikom ne daj ...", slišim Radeta na
sceni. Zaključiva z Brechtom in na
vrsti sem jaz. Veš, da se nisem dal,
Rade. Nikdar. Pričnem s pesmijo
Slab sloves, iz upora proti trenutne-
mu stanju lokalne kulture, zme-
šnjavi z EPK in konec koncev tudi
iz moje odprte rane. Publika je Slab
sloves nagradila z dolgim aplavzom.

Koncert je bil lep, nabit z emocija-
mi, zaključiva pa ga znova z najino
novo idejo, da publika odhaja iz
dvorane, medtem ko se poje mehi-
ška Cielito Lindo.

Pot na Dolenjsko. Na baklado k
Desi, ki praznuje svoj rojstni dan.
Tam si najprej vsak izbere svoje
partizansko ime: Desa Muck Vir-
džinija, Mario Galunič Mišo, Nela
Malečkar Danijela, Slavko Sakelšek
Lavko, Vili Lamovšek Miha, Nana
Forte Lenart, Ana Cajnko Heidi, Čr-
tomir Štraftomir, Marjan Geohelij
Geos, Darja Švajger Hilda, Ivo Mo-
horič Jožef, Katja Pegan Greta. Ko
povem, da bi bil Vesna, če bi se bil
rodil kot punčka, postane to naen-
krat moje novo ime. Če se zmotiš,
seveda sledi kazen.

Z Jožefom igrava vsak svojo harmo-
niko. Miha nas v trdi noči povabi v
svojo koncertno sobo in mimogre-
de pove, da Lavko pri britofu spi v
avtu. Nikoli namreč ne vozi vinjen.
Najjači ostaju in v zgodnjih jutra-
njih urah se Lenart, Jožef in Vesna
z Virdžinijo odpravimo k skritemu
izviru naravne termalne vode. Pure
magic! Ko pridemo nazaj mimo bri-
tofa, Lavkota več ni. Že dela. Tudi
Danijela je že odšla v službo in po-
slala SMS: "Bohor je vstal. Žari."

Jutranji tek pred spanjem, tibetan-
ske vaje in pozdrav soncu. Če verješ
... Pokliče me Bernard, sošolec z gi-
mnazije, čestita za sobotni koncert
in omeni, da se pripravlja obletni-
ca mature. No, evo, Druga kliče!
Pot nazaj na Štajersko, ker se s Si-
monom dogovoriva, da bova jutri
napravila master za naš CD s sku-
pino Nordunk - Srce v kovčku, ki
bo predvidoma izšel letos jeseni/

pozimi. Prevedel sem 13 pesmi Ja-
cquesa Brela, nikdar prevedenih v
slovenščino. Projekt smo pripravlja-
li dobri dve leti, ker sem vztrajal,
da je končni izdelek natančen, na
najvišjem nivoju, in da bi bil z njim
zadovoljen tudi sam Brel. Arsen
je bil navdušen, ko sem mu poslal
demo posnetke, Nigel Osborne prav
tako. Zvečer napišem pismo Brelovi
hčerki, da jo obvestim o projektu,
pošljem demo in prosim za dovolje-
nje, da ga izdamo.

Dopoldne še enkrat preletim pre-
vode svojih prevodov nazaj v fran-
coščino, nato akcija okrog dizajna
za CD, ki ga pošljem v Belgijo. Če
sem že v Mariboru, ga pošljem še
tudi v Ljubljano na RTV. Za relax
igram popoldne neko Handlovo
suito. Zvečer v studiu s Simonom.
Dogovoriva se, da naš drugi CD
mojih avtorskih pesmi dokončava
do konca leta. Opolnoči najini glavi
postaneta buči. Potreben bo še en
termin. V četrtek.

Delam na tekstu po knjigi Dejana
Novačica SFRJ za ponavljače. Kon-
taktirala sva preko mejla in je nav-
dušen nad idejo, da bi ga priredil
za predstavo. Grem po mestu. Spo-
mnim se Maribora, v katerem se je
vsak popoldan valila truma delav-
cev iz Melja, kjer so bili hoteli polni
družin, ki so obiskovale vojake, in
ki se mu je v rock sceni reklo slo-
venski Liverpool. Do 18. leta sem
živel v Jugoslaviji in zaradi tega
imam srečo, da lahko z distanco
gledam tako na socializem kot na
kapitalizem. In kot protiutež trenu-
tnemu stanju bi rad napravil pred-
stavo o vsakdanjiku dežele, ki je
nekoč obstajala, potem pa izgini-
la. "Kajti nekateri se je namreč še
vedno spominjajo. Tisti, ki trpijo za
sindromom fantomskega uda, in
takšne vsak hip kaj zasrbi. Sežejo
z roko, da bi popraskali palec na
nogi, a glej, noge ni več."

Pozno popoldne sestanek na Drugi
z Ivekom, Pečnikom ter Bilbi in La-
tinom, s katerima bomo (ob ostalih)
imeli šolo muzikala. Ivek nas potem
povabi še na pijačo, kjer se razvi-
je debata o EPK. Sam sem že pred
nekaj časa ponudil, da zložim in po-
stavim na oder opero Marpurgi po
znamenitem romanu Zlate Vokač z
libretom Marka Vezoviška, ampak
projekt ni bil sprejet. Itak. Maribor.
Sicer pa sva z Markom že pred leti
prognozirala, da bo EPK v Mariboru
že po svoji tradiciji "tak sama štala".

Grem v Miklavž. Nadaljujem z
delom za SFRJ. Zunaj. Sam. V miru
poznega poletnega večera. Stric
Janez mi prinese kavo in pir. Potem
vrževa brzopotezni šah. Tokrat 6:4
zame.

Poslal svoj scenarij za pohorski ve-
stern, celovečerec Stekle lisice, za
katerega se nekako zanima tudi
RTV, še enemu možnemu produ-
centu. Kakorkoli obrneš, tak film
potrebuje vsaj pol milijona za reali-
zacijo. In to je low-budget.

Popoldne se oglasim pri sestri An-
dreji, Gregi in mojem nečaku Jonu,
kjer se učim jonščine.

Zvečer k Simonu v studio na zadnje
dejanje izdelave Srca v kovčku. Jutri
zbogom, Maribor. ■

V ŽARIŠČU
Po 11. septembru
smo zdrsnili v
multipolarni svet
	...2
GOSPODARSTVO
Blišč in beda
Boxmarka	...8
ŠPORT
Maljkovic:
Makedonci
enakovredni
Grkom

ŠPORT
Odbojkarsko EP:	■ ■
Avstrija mora pasti

PODRAVJE
Katastrofa
namesto hitre
ceste

POMURJE
Romsko naselje
Pušča slavi
sto let obstoja
KOROŠKA
Na voljo še več
štipendij	E...3

Tečajnica Banke Slovenije		- referenčni tečaji ECB z	dne 9. septembra 2011
Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,4044
Japonska	JPY	392	108,41
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,405
Danska	DKK	208	7,4478
Velika Britanija	GBP	826	0,87670
Madžarska	HUF	348	276,95
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7091
Poljska	PLN	985	4,2374
Romunija	RON	946	4,2515
Švedska	SEK	752	8,9556
Švica	CHF	756	1,2135
Norveška	NOK	578	7,5585
Hrvaška	HRK	191	7,4885
Rusija	RUB	643	41,5153
Turčija	TRY	949	2,4815
Avstralija	AUD	036	1,3212
Brazilija	BRL	986	2,3221
Kanada	CAD	124	1,3825
Kitajska	CNY	156	8,9629
Hongkong	HKD	344	10,9476
Indonezija	IDR	360	12023,98
Izrael	ILS	376	5,1797
Indija	INR	356	64,8760
Južna Koreja	KRW	410	1509,33
Mehika	MXN	484	17,5311
Malezija	MYR	458	4,2055
Nova Zelandija	NZD	554	1,6815
Filipini	PHP	608	59,573
Singapur	SGD	702	1,7006
Tajska	THB	764	42,160
Južna Afrika	ZAR	710	10,0704

I Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v % I
SBITOP	655,37	-0,66

VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj Min. tečaj		PL	ŠP
AGOG AGROGORICA	A 5,9500	0,0000
APAG ALPE. POTOV. AGEN.	A 12,0000	0,0000
APOG ALPOS	A 0,1000	0,0000
ATPG AKTIVA NALOŽBE	N 4,0400	0,0000	4,0400	4,0400	4,0400	88	2
CETG CETIS	A 23,0200	0,0000
CICG CINKARNA CEL.	A 90,0000	0,0000
DATR DATALAB TEHNOLOGIJE	A 1,7000	0,0000
GHUG GRAND HOTEL UNION	A 8,0100	0,0000
GSBG GEA HDOG HELIOS	A 6,3500 N 390,0000	0,0000 2,6300	380,0000	390,0000	370,0000	75	9
IELG ELMO	A 2,4000	0,0000
IHPG INLES	A 3,2600	0,0000
INRG INTERTRADE ITA	A 40,0000	0,0000
JPIG JAVOR PIVKA	A 0,8500	-6,5900	0,8500	0,8500	0,8500	5	1
JTKG JUTEKS	A 17,0000	0,0000
KDHP KD GROUP	A 9,1100	1,1100	9,1100	9,1100	9,1100	18	2
KDHR KD GROUP KSFR KS NALOŽBE	N 39,9900 A 0,4610	-1,2300 -7,9800	39,9900 0,4610	39,9900 0,4610	39,9900 0,4610	100 129	11 2
MAHR MAKSIMA HOLDING	A 0,0170	0,0000
MAPG MARINA PORTOROŽ	A 53,0000	0,0000
MKIR MAKSIMA INVEST	A 0,1600	0,0000	0,1600	0,1600	0,1600	330	1
MKOG MELAMIN	A 14,0000	0,0000
MLHR MODRA LINIJA HOLDING	A 7,5000	0,0000
MPLR MP NALOŽBE	A 12,0000	0,0000
MR0R MERCATA	A 1,7000	0,0000	1,7000	1,7000	1,7000	628	4
MR1R M1	A 1,5500	0,0000	1,5500	1,5500	1,5500	319	3
NALN NAMA NF2R NFD HOLDING	A 26,0000 A 0,2390	0,0000 3,9100	0,2390	0,2390	0,2390	777	5
POPG PLAMA - PUR	A 15,0000	0,0000
SING SIVENT	A 0,0210	0,0000
SKDR KD	A 370,0000	0,0000
SLLG SLOVENIJALES	A 35,0100	0,0000
ST1R HRAM HOLDING	A 0,5000	0,0000	0,5000	0,5000	0,5000	331	1
TEAG TEKSTINA	A 0,4500	0,0000
TR1R TRDNJAVA I HOLDING	A 0,1110	0,0000
TRSG TRIGLAV NALOŽBE	A 1,5800	0,0000
VHDR VIPA HOLDING	A 0,4010	0,0000
VLJG VELANA	A 2,0000	0,0000
ZDDG TERME DOBRNA	A 5,8000	0,0000
ZV2R ZVON DVA HOLDING	A 0,0360	0,0000
ZVHR ZVON ENA HOLDING	A 0,0350	0,0000
Trg obveznic - Obveznice
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj Min. tečaj		PL	ŠP
AB10 ABANKA VIPA 10. IZD.	N 100,0000	0,0000
AGO1 AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE	N 100,4000	0,0000
BCE10 BANKA CEL. 10 IZD.	N 95,0000	0,0000
BCE11 BANKA CEL. 11. IZD.	N 89,0000	0,0000
BCE12 BANKA CEL. 12. IZD.	N 101,0000	0,0000
BCE13 BANKA CEL. 13. IZD.	N 100,1000	0,0000
BCE15 BANKA CEL. 15.IZD.	N 100,0100	0,0000
BDM1 BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N 100,0000	0,0000
DEO1 DEOS 1. IZD.	N 100,0200	0,0000
DPR1 DELO PRODAJA 1. IZD.	N 48,0000	0,0000
DRS1 DARS	N 103,0000	0,0000
DRS3 DARS 3. IZD.	N 102,0000	0,0000
FB09 FACTOR BANKA 9. IZD.	N 93,0000	0,0000
FB11 FACTOR BANKA 11. IZD.	N 103,7000	0,0000
FB14 FACTOR BANKA 14. IZD.	N 98,0000	0,0000
FB15 FACTOR BANKA 15. IZD.	N 96,5000	0,0000
FB16 FACTOR BANKA 16. IZD.	N 102,0000	0,0000
FB20 FACTOR BANKA 20. IZD.	N 96,0000	0,0000
FB21 FACTOR BANKA 21. IZD.	N 95,5000	0,0000
KBG1 KB1909 1. IZD.	N 102,5000	0,0000
KBM7 NOVA KBM 7. IZD.	N 98,2200	0,0000
KBM9 NOVA KBM 9. IZD.	N 103,0000	0,0000
KDH1 KD HOLDING 1. IZD.	N 97,0000	0,0000
KDH2 KD HOLDING 2. IZD.	N 87,0000	0,0000
MEO1 POS. SISTEM MERCATOR	N 100,4000	0,0000
NLB13 NLB 13. IZD.	N 104,0000	0,0000
NLB15 NLB 15. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB18 NLB 18. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB19 NLB 19. IZD.	N 91,7000	0,0000
NLB22 NLB 22. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB26 NLB 26. IZD.	N 99,0000	0,0000
PBS6 POŠT. BANKA SLO. 6. IZD.	N 104,0000	0,0000
PBS7 POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N 100,0000	0,0000
PET1 PETROL 1. IZD.	N 108,0000	0,0000
PRB10 PROBANKA 10. IZD.	N 100,0000	0,0000
PRB11 PROBANKA 11. IZD.	N 97,0000	0,0000
PRB8 PROBANKA 8. IZD.	N 100,0000	0,0000
PRB9 PROBANKA 9. ZDAJA	N 75,0000	0,0000
RS21 R. SLOVENIJA 21. IZD.	N 98,2000	0,0000
RS29 R. SLOVENIJA 29. IZD.	N 101,1000	0,0000
RS32 R. SLOVENIJA 32. IZD.	N 102,0000	0,0000
RS33 R. SLOVENIJA 33. IZD.	N 140,0000	0,0000
RS38 R. SLOVENIJA 38. IZD.	N 104,0000	0,0000
RS44 R. SLOVENIJA 44. IZD.	N 105,0000	0,0000
RS48 R. SLOVENIJA 48. IZD.	N 100,0000	0,0000
RS49 R. SLOVENIJA 49. IZD.	N 101,0000	0,0000
RS50 R. SLOVENIJA 50. IZD.	N 99,1300	0,0000
RS53 R. SLOVENIJA 53. IZD.	N 101,0000	0,0000
RS54 R. SLOVENIJA 54. IZD.	N 102,0000	0,0000
RS57 R. SLOVENIJA 57. IZD.	N 105,5000	0,0000
RS59 R. SLOVENIJA 59. IZD.	N 100,5000	0,0000
RS62 R. SLOVENIJA 62. IZD.	N 91,0100	0,0000
RS63 SLOVEN4,375 6/2/2019	N 104,2100	0,0000
RS65 R. SLOVENIJA 65. IZD.	N 102,3700	0,0000
RS66 R. SLOVENIJA 66. IZD.	N 112,7200	0,0000
RS67 SLOREP 4.125 26/01/20	N 94,3000	0,0000
SA02 SAVA 2. IZD.	N 99,9900	0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD.	N 100,0000	0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.	N 104,0100	-0,0900	104,0100	104,0100	104,0100	141	2
ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.	N 102,0000	0,0000
ZT02 ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N 101,0000	0,0000
Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP

Prvi pokojninski sklad RS
Avgust 2011	Vrednost enote premoženja - VEP	Zajamčena vrednost enote premoženja - VEP
	1,1766€	1,1766 €

Razp štipe	is ndij
Delodajalci z največ razpisanih
štipendij v koroški štipendijski
shemi 2011/2012
		število
Delodajalec	štipendij
Metal Ravne		23
ŽR Monter Dravograd		21
Litostroj Ravne		20
Sistemska tehnika Ravne		12
	Vir: Regionalna razvojna
VEČER	agencija za Koroško

Datum	kraj	Prihod	Odhod
26. 11.2011	Savona	8:00	17:00
27. 11.2011	Marseille	8:00	18:00
28. 11.2011	Barcelona	8:00	18:00
29. 11.2011	Palma de Mallorca	8:00	18:00
30. 11.2011	Ajaccio	13:00	18:00
1. 12. 2011	Savona	8:00	-

TA NORA LJUBEZEN	12.00, 14.30, 17.00, 19.40, 22.10
SMRKCI, 3D	11.30, 13.50, 16.00, 18.10, 20.20, v sob. tudi 22.30
OSKRBNIK	11.00, 13.20, 15.40, 18.00, 20.20, v sob. tudi 22.40
BREZ POVRATKA5	11.15, 13.25, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00, v sob. tudi 0.05
HUDA UČITELJICA	11.20, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10, v sob. tudi 0.15
KAVBOJI IN VESOLJCI	19.30, 22.00
ZAMENJAVA	11.50, 14.20, 16.50, 19.20, 21.50, v sob. tudi 0.20
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 11.05, 13.45, 16.30, 19.10
PREKROKANA NOC 2	21.50, v sob. tudi 23.55
SUPER 8	16.40
VZPON PLANETA OPIC	12.10, 14.25, 19.00, 21.15, v sob. tudi 23.35
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano 11.45, 14.15, 16.45
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	19.10, 21.20, v sob. tudi 23.30
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI 13.40, 16.20
JANE EYRE	19.00, 21.30, v sob. tudi 0.00
DVORANA XPAND
BREZ POVRATKA 5, 3D
12.00, 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00, v sob. tudi 0.00

BREZ POVRATKA 5, 3D	20.15, 22.10, v sob. tudi 0.05
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del	18.00
TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA	20.30, v sob. tudi 23.30
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI	17.30
VZPON PLANETA OPIC	20.10, v sob. tudi 22.20

SMRKCI, sinhronizrano	11.00, 13.20, 15.40, 18.00
HUDA UČITELJICA	20.20, v sob. tudi 22.30
BREZ POVRATKA 5, 3D	20.40, 21.50, v sob. tudi 23.30
TA NORA LJUBEZEN	12.50, 15.30, 18.10, 20.50, v sob. tudi 23.20
OSKRBNIK	12.10, 15.55, 18.05, 20.30, v sob. tudi 22.40
TRBOVLJE PROJEKT FRANKENSTEIN	18.00, v ned. tudi 20.00
ZAMENJAVA	20.00, v ned. tudi 18.00
ZAGORJE HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 18.00

Vsak dan drugačne interesne vsebine v Večeru
Ponedeljek	Kvadrati, Okolje, Zdravo življenje, Tehnologije
Torek	Bonbon, Zaposlovanje, Slavni in zabavni, Toti list, Enigma, Teden v sliki
Sreda	Znanost, Arhitekturna beseda/Zoom, Šesta prestava, Taček, Slavni in zabavni
Četrtek	Slavni in zabavni, Potovanja, Vrt, narava, gore
Petek	TV-Večer, Kulinarika
Sobota	V soboto, Za brihtne glavce
^^^^^^^^^^ VEČER

Sprejemna mesta za
osmrtnice	_r zahvale
spomine
v Večeru
MARIBOR	OREHOVA VAS
• Večer, Svetozarevska 14	• ALZIS, Radizel,
• Pogrebno podjetje Maribor,	Mariborska 100
C. XIV. divizije 42	RAVNE NA KOROŠKEM
• Yamaco, Masarykova 16	RAVNE NA KOROŠKEM
	• Komunala Log,
CELJE	Dobja vas 187
• Večer, Razlagova 13 a	• Koratur, Koroška 5
	• PRIMOŽIČ,
DRAVOGRAD	pogrebne storitve,
• Javno komunalno podjetje,	NaŠancahlO
Meža 142
	SELNICA OB DRAVI
GORNJA RADGONA	• SLOVO, Igor Eferl, s.p.,
• Pogrebništvo Vrbnjak,	Sp. Boč 32 f
Lomanoše 12 a
	SLOVENJ GRADEC
LENART V SLOVENSKIH GORICAH	• Komunala,
• Almaja, pogrebna dejavnost,	Partizanska pot 12
Jurovska 23	• Koratur, Pohorska 15
LJUBLJANA	SLOVENSKA BISTRICA
• Večer, Cankarjeva 1	• Komunala,
• Koratur, Kolodvorska 16	Ul. Pohorskega bat. 12
• Žale, javno podjetje,	• NEGRA-GEO,
Med hmeljniki 2	Ob stadionu 33
MEŽICA	. PANEK, Ljubljanska 12
MEŽICA
• Komunala Mežica, Trg svobode 1	SLOVENSKE KONJICE
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU	• KPU Špes, s.p.,
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU	Tattenbachova 14
• Solza, pogrebna dejavnost,	ŠENTILJ
Dravski dvor, Ul. Paherjevih 1 a	ŠENTILJ
	V SLOVENSKIH GORICAH
MURSKA SOBOTA	• HELP, Mariborska 24
• Večer, Slovenska 25
	VIDEM PRI PTUJ
MUTA	• MIR, pogrebno podjetje,
• POGREBNA SLUŽBA	Videm pri Ptuju 44
Jasmina Kamer, s.p.,
Gortinska c. 17	ZGORNJA POLSKAVA
	• PANEK, Cankarjeva 9
PREVALJE
• Koratur, Perzonali 48	ZGORNJA VELKA
	• METHANS, pogrebništvo,
PTUJ	Spodnja Velka 18
• Večer, Osojni kova 9	in vse POŠTE v Sloveniji
• Komunala, PuhovalO	in vse POŠTE v Sloveniji
www.vecer.com	VEČER

Sprejem osmrtnic v prizidku Večerove stavbe v Svetozarevski 14 v Mariboru
ob delavnikih za objavo naslednji dan	od 8. do 15. ure
ob nedeljah za objavo v ponedeljek	med 15. in 16. uro
zadnji dan praznikov za objavo naslednji delovni dan www.vecer.com

vremt—	PRETEŽNO JASNO
	Zjutraj: 13° Čez dan: 28°
	f ■ MARIB

1	i	2	3	4	4	5	6
2	2	7	8	9	5	10	3
3	11	7	9	7	6	12	5
4	13	14	5	8	11	5	10
5	11	7	2	13	5	14	7
6	4	6	3	14	2	12	3

	■ Mlt/lH
Sobota, 10. seotember 201II

1	i	2	3	4	4	5	6
2	2	7	8	9	5	10	3
3	11	7	9	7	6	12	5
4	13	14	5	8	11	5	10
5	11	7	2	13	5	14	7
6	4	6	3	14	2	12	3

1	i	2	3	4	4	5	6
2	2	7	8	9	5	10	3
3	11	7	9	7	6	12	5
4	13	14	5	8	11	5	10
5	11	7	2	13	5	14	7
6	4	6	3	14	2	12	3