List
45.
» • —^
m v •
1 e C a J
'' t
t-
<e
I
f


na
ne
I
k
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.,
po
prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.
pošti
leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Bla'snikovi tiskarni
Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako
vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat
ki
za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Ljubljani 4. novembra 1892
I
I?

Politiški oddelek.
« «
Moč Avstrije.
bi kak Slovan izrazil željo, da se kak kos Avstrije pri-iü^^ll druži Rusiji. Ko se je v nemški Liberci izrekla podobna
želja, nemški liberalni listi lepo molče, ali pa še to opravičujejo! Kara je . sedaj ves avstrijski patrijotizem,

(
Nemški in madjarski listi dosledno črnijo avstrijske
katerega
Motili
tako
radi
kažejo,
kadar
velja
nas
se pa, ko bi mislili, da je
počrniti. Liberec okužen
Slovane kot .panslaviste, ki delajo
na
pad države, pruskega duha. Vsi nemški kraji severne
Češke
so že
Vsako nepremišljeno besedo kacega slovanskega lista
aP
nalezli se te bolezni. Duh, ki vlada v Iglavi je ravno
pa kacega-slovanskega zastopnika po svoji navadi zasu- tak kakor v Liberci. Vlada bode imela dovolj dela, predno
kavajo, da bi
dokazali svetu, kako nevarni da smo naredi konec prusofilstvu.
državi Slovani. Ko se je nedavno mladočeški poslanec Eim v delegaciji oglasil proti tridržavni zvezi, zopet nam nasprotni listi polni panslavizma.
Madjari sicer ne teže.
da
bi
se pridružili kaki
bili
so
drugi državi, ker nimajo nobenih pravih sorodnikov v Evropi. Duh, ki pa veje na Ogerskem, pa vendar ni
da
Ta: pisava nasprotnih listov je nam Slovanom že prijazen Avstriji. Vedno očitneje kažejo, mnogo škodovala. Višji krogi na Dunaji imajo vsled tega popolnoma odcepili od Avstrije. Nekateri
vse napačne pojme o nas in zmatrajo napredek slovan- voljni, da ostane cesar še ogerski kralj, veliko jih je pa, ki
se radi bili zado-
stva v Avstriji za nevaren obstanku di
Zato se pa v srci celo žele, da bi Ogerska bila tudi t tem oziru po
pn
nas od višje strani povsod pospešuje germanizacija, polnoma ločena od Avstrije
na oni strani Litve pa madjarizacija. Tako celo vojno
Pri mnozih prilikah so Madjari že očitno pokazali
ministerstvo pospešuje
pocenjanje
vereina", ustanavljujoč v slovanskih krajih nemške ljudske črnožolte
nemškega „Schul- po čem da teže. Zoprne so madjarskim prevzetnežem
Madjari
zastave
Naravnost sovražni
so
pa
šole, katerih ne pohajajo le častniški otroci,, temveč tudi skupni vojski.
skupni
vojski vidijo namreč
glavno
drugi otroci.
se
pri
nas
1
Nemci in Madjari pa pri tem, ko vse gleda
faktično razširjajo ideje pogubne naši državi
na
Nas
oviro vresničenja svojih srčnih želj. Opozicija vsaki priliki v zbornici zaletava v skupno vojsko in zahteva posebno ogersko vojsko z madjarskim poveljstvenim
obrekujejo le;zaradi tega, da tem ložje nadaljujejo svoje jezikom.
državi sovražno početje. Prav podobni so tatu vpijočemu
Posebno jasno se je to pokazalo zadnje dni.
(
n
Primite ga, primite ga
t«
zadnji številki našega lista zbornici je bila huda debata o programu odkritja hon-
vedskega spomenika.
Budimpešti so postavili namreč
. pali v
so
1848. in 1849.
smo omenili, da je vlada razpustila mestni zbor v Libei
J	t	•	»	^ •
ker je preveč očitno kazal svoje prusofilstvo. Danes lahko spomenik honvedom, ki omenimo, da se kaže sedaj, da v Liberci 'ni nobene od- boji proti: Avstriji. Gesar je dovolil, da se odkritja tega ločno avstrijske stranke izimši Cehi. Tamošnji liberalci, spomenika-udeleže tudi zastopniki skupne vojske in polože
ki so se
tako
adi ponašali s svojim avstrijskim patrijo- venec nanj, zato pa honvedi iz 1848. m 1849.
oven-
tizmom, se ne upajo sedaj pokazati na površje in se po	čajo Hentzijev spomenik. Hentzi se je tedaj bojeval proti
robu postaviti prusofilom, temveč mislijo celo nemško-	puntarskim Ogrom. Temu se je pa vprla vsa opozicija in
narodni stranki pomagati, da zopet dobi večino v mestnem	pri tem. so zopet strašno zabavljali proti skupni vojski.
zboru in nadaljuje svoje prusofilske agitacije.
Liberci se
očitno izrekala že želja
t
da
Liberec zjedini z materjo Germanio. Kak krik bi bil
J
se ko
Posebno se je odlikovala še zmerna opozicija, ki navadno
t
hlini svojo udanost kralju. Kričači so dosegli svoj namen.
Odbor za honvedski spomenik se
prestrašil in odložil

r
364
slavnost.
tem je najbrž preprečeno venčanje Hentzi-
V soboto
t. m. se je začel praznovati ta veliki zgo-
jevega spomenika po honvedih.
To venčanje je imelo napraviti nekako spravo mej skupno vojsko in madjarskim narodom. Opozicija pa neče ničesa slišati o taki spravi in se je uprla. Skupna vojska predstavlja nekako skupno državo in to skupno državo pa iz vsega srca sovražijo Madjari. Da se skupnost države bolj ne utrdi, moralo je izostati venčanje Hentzijevega spomenika. Vladna stranka je sicer zagovarjala slavnostni program, kakoršnega je vlada dogo-
dovinski dogodek iznajdbe Amerike tukaj v New Yorku.
Ta
dan že je bila vsaka ulica, vsaka hiša, da vsako okno olepšalo z zastavami in drugim lišpom. Z zvezdami obsuta severo-amerikanska zastava je vihrala v družbi italijanske in španjske družice, kamor se je oko obrnilo Na stotine palač in hiš je
zemlje do strehe ogrnjenih kakor v praznično živo-
bilo
od
barveno obleko in pogled skoz vsako ulico je bil čaroven.
% m #
sijajno, amerikansko
Pač kakor dolgo svet stoji, se nobeno mesto ni tako tako bogato okinčalo, kakor se je prvo mesto za to priložnost. Na stotine dolarjev so posamični hišni posestniki potrošili za okinčanje svojih domov. Mestno glavarstvo
vorila z vladarjem, ali to zagovarjanje je bilo nekako je dalo napraviti na primernih krajih tribine, slavoloke i. t. d.
prisiljeno, nikakor ni šlo od srca. Položaj je bil tak
da
Kakor
sem gori
omenil,
se
le
praznovanje
začelo v
je bilo celo dvomljivo, če se dobi večina, ko pride do glasovanja. Kdo ve, če vlada sama ni namignila honved-skemu odboru, da slavnost odloži, da tako v zbornici ne pride do glasovanja.
Dogodka v Liberci in Budimpešti napravila sta kaj
soboto 8. t. m. To se pač radi tega naredilo, ker je na ta dan židovski „Sabbath" (nedelja). Židi so v Ameriki veliki faktor postali, s katerim se mora računiti. Ni čuda da so v vseh
sinagogah
ali
židovskih cerkvah rabini (duhovni) spominjali
neugoden vtis v višjih krogih. Ta vtis mora biti tem '
neugodnejši, ker niti v Avstriji mej Nemci, niti na Oger- ^se res - ali meni se zdi, da Židi so začeli tukaj (kakor skem mej Madjari ni stranke, ki bi se upala resno upreti poprej na celem svetu) to zlorabiti in nedolgo bode, da bode
bojni
svoje poslušalce, da Židi imajo posebni uzrok Bogu hvaležni biti, da je bila Amerika iznajdena. Nikjer na svetu nimajo Židi toliko svobode in pravic kakor tukaj. Amerikanski narod nima predsodkov proti Židom kot drugovernikom i. t. d. To je vse res
državi nasprotnim elementom. Nemški liberalci čutijo, svet tudi v Ameriki čul klic hep ! hep ! (To je
stari
da so se jim že tla tako omajala pod nogami, da se ni
varno do dobrega spreti z nemškimi nacijonalci. Plener
<
popolnoma odvisen od prusofilskih elementov. Na
krik v proti-židovskih vstankih.)
Y nedeljo
t. m. so v vseh kristjanskih cerkvah
du-
šam
hovni vernikom na srce pokladali dobroto, katero je Bog
poklonil človečanstvu,
da je
bila po Kolumbu Amerika iz-
Ogerskem pa vladna stranka tudi nima prave zaslombe najdena. Ni treba posebno omeniti, da je posebno katoliška
v narodu. Da so volitve svobodne, bi najbrž ne sedel cerkev praznovala ta dan slave katoliške cerkve, katere vdani
hrepenenje divjake nepoznatih dežel privesti v osrečajoče, rešilno zavetje, edino zveličajoče
noben vladnih pristašev v zbornici.
Mej avstrijskimi Nemci in Madjari je ljubezen do skupne avstrijske države že jako oslabela.. Zaradi tega
sin je bil Kolumb. Iskreno, živo
pa
ta
državi.
dva n Želeti
oda nista nikakor več zanesljiva opora
, da višji krogi za časa spoznajo to
je
katoliške cerkve je bil vir iznajdbe Ameiike.
Na ponedeljek 11. oktobra se je začelo praznovanje s
(trideset) tisuč šolskih otrok v paradi koračilo
— skoz poglavne
tem, da je 30
na njih čelu Prant, župan new yorski
resnico in drugod poiščejo opore. Taka zanesljiva opora pa. morejo biti le toliko sumničeni in obrekovani Slovani.
in mad-
ulice mesta. To jih mora viditi človek te frkoline amerikanske! Navadno polni muh in živega srebra so ti mladenči največje
da višji
Ti so jedin faktor, ki se more vpreti nemškim jarskim državi nasprotnim težnjam. Treba je krogi pomagajo Slovanom na noge. Slovani so že večkrat rešili državo in utegnejo še priti časi, ko bode država morala apelovati na njih zvestobo. Zaradi tega je pa treba gledati, da slovanski živel j ostane trden in močen, ker od tega je zavisna moč Avstrije.
republike na zemlji, korakali ponosno, glavo po bistrih pogledov mimo ljudstva, katerega število je
konci bilo
m na
sto tisuče in katero ni bilo nikdar trudno „Voung America"
(mladi
Ameriki)
svoje
dopadajenje
s

hurrah" pokazovati.
Med „Voung Americo'' je bilo tudi 300 indijanskih mladenčev
in 80 indijanskih deklin
rujavo-rudečih krepkih potomcev
plemena, katerega je našel Kolumb pri svojem priplavu v
Ameriko.
(Konec nasi.)
Politični pregled.
Pismo iz Amerike.
Državni zbor snide se jutri in že v prvi seji
pred-
New York 16. oktobra 1892.
ložil mu bode finančni minister državni proračun. Minister bode zahteval tudi letos okrajšanje obravnavanje budgeta. Ko bi pa
Krištofa Kolumba najditelja Amerike je bil pretekli teden, zbornica ne dovolila okrajšanega obravnavanja, bode pa minister
Človek res misli, da sanja, ako je videl in slišal, kar se je zahteval, da se vladi dovoli pobirati davke do 3 L. maja na
godilo
in vršilo v slavo in spomin
tega velikega italijan-
podlagi letošnjega proračuna.
Imenovano je 21 novih članov
skega mornarja v New Yorku — metropoli Amerike. Pokazal gospodske zbornice, mej temi so pa le štirje Slovani. Deset
je ta teden, da Amerikan vkljub njegovim dirjanjem za dolarjem novih članov gospodske zbornice pripada levici, le šest je konje v stanu se popeti do kaj višjega in postaviti ves svoj um servativnih, štirje bodo pa pristopili tako imenovani srednji
in bogastvo za stvar, katera mu ne nese nobenega neposred-
stranki. To imenovanje
zopet jasno pokazalo, da jadramo
nega dobička: Stiristolethica iznajdbe Amerike po Kolumbu vedno bolj na levo stran.
se je obhajala Bog ve na koliko krajih zemlje
pa gotovo
nikjer tako sijajno in pristojno, kakor v New Yorku. pa tudi naravno. Nobeden kraj, nobeno rnesto tako
To je
živo in
Deželni zbori se snidejo po Božiču. V češkem deželnem zboru pridejo zopet dunajske punktacije na vrsto. Nemški listi od vlade zahtevajo, naj deželni zbor razpusti, če se bode še
velikansko ne dokazuje imenitnosti te iznajdbe kakor ravno ustavljal spravi. Vlada pa najbrž tako daleč ne bode hotela dva milijona prebivalcev obsegajoče in miljarde milijonov do- iti, ker bi ne bilo lahko dobiti večino za spravo, dokler se laijev vredno mesto New York.	konservativni veleposestniki drže sedanje, politike.
365
Sveti križ v šoli
Y
eh krščanskih krogih av- frankov,- katero posojilo se ima od sobranja še potrditi. Vlada
strijskih je bilo vzbudilo veliko
Ijo to
na želj
ne-
kega ministerskega uradnika, se bilo na neki šoli na Dunaj prepovedalo otrokoni glasno delati križ Dotičai predlo
bo gledala na to, da povzdigne domačo industrijo. Poslanci so-pri prihodu in odhodu kneza navdušeno pozdravljali.
g se ]e
preklical, ali s tem se pa žaljenju kr^^čanskega čustv
Francija
Razp
mej delavci in delodaj
v Car
se
vendar tako predelati
popolnoma zadostilo
ij tacega
Treba
bilo šolske postave
mouxu razsodil je ministerski predsednik Loubet. Calvignac se
d
k
ne bilo mogoče. Dotični
uradnik, ki je s svojo pritožbo bil dosegel omenjeni ukaz. je
pa mogel vzeti
in hčer pa
zopet
vzprejme v
delo
pri
premogovski družbi, ali ostane
na dopustu, dokler bode župan. Drugi delavci se tudi razun
v učnnm ministerstv
rojen
Žid
Da
dveh
katera je obsodilo sodišče, vzprejme zopet v delo
Po
neko katoličanko, se je dal proglasiti za brezverca
odgaja
sterstv
ukaz ^
v
protestantski
pac m
veri. Da čudno. Gov
edel
minister, ali
brezverec v učnem mini-e, da je za gori omenjeni
dokler se niso
temtakem bi bil torej toli pogubonosni štrajk končan, ko bi radikalci in socijalisti ne bili začeli hujskati delavcev, da naj
ga ni razveljavil,
oglasili katoliški listi.
Nemški nacijonalci bodo predlagali v državnem zboru, da naj se zahteva od vlade, da takoj prekliče razpust liberškega mestnega zbora in prejšnji mestni zbor zopet postavi v svoje
Všeč jim namreč ni, da Loubet ni pomilostil Stvar prišla bo v zbornici najbrže zopet v razgovor in to pot se bode vlada težko srečno izmotala iz
ne gredo na delo zaprtih delavcev.
zadrege
v
Španija.
Pri mestni upravi v Madridu prišli so na
sFed velikim nerednostim. Vlada,
je že
dlje časa to vedela,
pravice
Obrnili se bodo do vseh liberalnih strank, da
pod-
pirale njih predlog, ali mi mislimo, da velike podpore ne bodo
ni ukrenila ničesar. Zdaj prebivalstvo govori, da je vlada podpri mestni upravi. Ministri glede nadaljnega
dobili.
pirala
postopanja v
zadevi niso jedini. Nekateri
radi.
da se
Ogersko
Da pride do ministerske krize
]e
skoro
vsa stvar kako potlači, kar seveda
ne bo šlo tako lahko.
gotovo. Sedanji ministerski predsednik j^^ zgubil vse zaupanje
Mogoče je celo, da vsled tega pade ministerstvo.
v
jih krogih, ker je krono napak poučil o mišljenji madj
skega naroda. Njegov naslednik bode baje sedanji skupni finančni
■J
minister Kallav
N
Kallav
mesto pa menda pride Plener
Posebno Taaffe deluje na to, da bi Plenerju dali kako višjo službo, ker mu že nadležen postaje Ponujali so mu že pred-
Obrtnija.
sedništvo skupnega državnega računištva, pa je to mesto bil
odklonil na željo nekaterih židovskih krogov
Sedaj
pa misli

«
Nekoliko o našem orodji.
da bi Plener se več ne branil prevzeti kake take službe, po
sebno ker borzijanci tudi nimajo ker je vrejenje valute že sklenj
toliko povoda ga odgovarjati
demo žalovali, če Plener zgine iz parlamentarnega življ On je nam že dosti škodoval. Levica bode ž njim dosti zgubila, ker tudi v njenih vrstah dobri parlamentarci niso gosto sejani.
Vatikan.
se francoska vlada in Vatikan še zdaj nista sporazumela. Praznih je devet škofovskih sedežev, doseglo se je pa še-le glede treh sporazumljenje. Glede imenovanja ostalih šestih škofov še ni prišlo do sporazumljenja. Ker so tudi glede imenovanja kardi-
(Dalje.)
Obrtniško orodje delimo na razne načine. Nam za-
Avstrijski Slovani ne bo- došča, ako si ga ogledamo z dveh stališč. Jedna vrsta
orodja nam rabi, da dotični matei^ijal razcepimo, razparamo ali razplatimo v manjše kose, z drugo vrsto pa dajemo tem kosom potrebno obliko.: Tako moremo ločiti raz-kolno orodje in tvarivno orodje.
I
Vsako orodje, s katerim režemo, ima v obče klinasto podobo. Dve ploskvi klina se stikata v jedni črti,
Glede imenovanja škofov na Francoskem,
kateri pravimo ojst
(Schneide, Schneidelinie)
Kot
nalov na Francoskem in Nemškem različna mnenja in ker tudi ki ga tvorita klinovi ploskvi, se zove kot ojstrin« v Avstro-Ogrski glede im^^novanja škofov in kardinalov ne vlada (Zuschärfungswinkel). Pri vsakem rezalnem orodji mo
najlepša edinost, se konzistorij najbrže ne bo še meseca decembra sešel temveč še-le meseca februvarija.
ramo nadalje gledati tudi na
In i kot (Schneide
Nemčija
Večinoma vsi
nemški listi pišejo proti
Winkel), to je oni kot, ki ga dela zgornja plat klina z
novi
ki predlogi. Ker p
• v •
proti predlogi listi, ki velj
ono merjo

v kateri orodje potiskamo v materijal
Klin
za organe večjih strank v zbornici, je sploh mnenje, da pred
tem ložje rine v les ali pa v kovino, čim manjši je re-
loga ne bo prodrla
Državni zbor je sklican na dan 22. žalni kot
Končno
novembra
Katoliški centrum namerava v zbornici
predla
ga ti
da se
eljavi jezuitski zakon. Kakor vojaška predloga
provzročila bo tudi ta zadeva burne debate
Grajsko cerkev
razločujemo še na tako zvani nastavni kot (Anstellungswinkel), to je kot, ki ga tvori spodnja stranica klina z ono merjo, v kateri potiskamo
Vittenbergu, na katere vrata je Martin Luther pred 375 leti
od je
to je dne 31
oktobra
1517
pribil
tez in tako pričel
Vsi opisani kotje morajo biti v določenem razmerji
z reformacijo, so vso prenovili. Minoli pondeljek kot spominski ako hočemo orodje in moč popolnoma izkoristiti
Pri
se je cerkev v navzočnosti nemškega cesarja in drugih lesnem orodji naj meri kot ojstrine 18^—20^, pri kovnem
železu 510, pri litem železu ravno toliko, pri bronu 66«.
dan,
knezov slovesno izročila zopet svojemu namenu
Bolgarija.
9
Narodno sobranje otvorilo se je slovesno
15
Če
minoli teden. V prestolnem govoru se z zadovoljstvom naglaša, ga bolgarska dežela oči vidno v vsem napreduje, da z bolgarskim narodom simpatizujejo tudi drugi narodi, oziroma njih vlade.
V dokaz temu lep vzprejem knezov pri avstrijskem cesarji in ne stoji pravokotno na mer gibanja
Nastavni kot se giblje med majhen, je orodje jako kočljivo Zato pa čestokrat odrežemo ojstrino na pošev
kot ojstrine
rado se zlomi in skrha
tako
da
temveč da tvori
angleški kraljici. Tudi Turčija naklonjena je Bolgariji; to priča vzprejem ministerskega predsednika pri sultanu in od Turčije otvorjenju razstave v Plovdivu poslani komisar. Razstava v Plovdivu dokazuje marljivost Bolgarov. Za grajenje železnic in
njo
majhen kot. Vsled tega je delujoči kot ojstrine
zmanjšan, vpor materijala se ložje zmaga

ker klin ne
prime vsega ovirka na jedenkrat
9
temveč ga jemlje po
pristanišča
v
Burgasu najelo se je posojilo 145 milijonov
lagoma. Trska se potem tudi ne zvija med istima dvema
306
paralelnima ravninama, ampak zvije se kakor vijak tega pa ložje uide na stran in dela orodju
vsled
Ce postane rezalni kot skorej
90
manj ovir. potem 01
Toda kmalu se zopet povrne in zopet skuša priti
Če
pr
ne reže
ampak
triž
če je kot jednak 90
orodje ali pa
izletni luknji ne more, pa skuša v panj
panj.
zlesti
skozi kako špranjo
Če
se posreči ogleduhu, da zleze v
kak
v • •
vecji
potem orodje s trže. Za lesno orodje taki koti ne ki hiti
panj
pridejo mnogo v poštev, pač pa pri kovinskem obdelo
se hitro povrne domu, naznanit tovarišicam azumejo naznanilo. Takoj se odpravijo
1
vanji.
ogleduhi jim kažej
naj orodje uže reže, striže ali pa strže
Če
pot
avijo na rop Gorje panju, katerega napadejo
ne
dobro lastnine in čebelar
br
gibanja se to ne more zgoditi; gibati se mora ali orodje samo ali pa obdelovani kos. Orodje giblje človeška neposredno, kakor n. pr. pri šilu, posredno, kakor pri obliči ali pa s pomočjo posebne mašine, kateri
maga, ga popolnoma
sam jim ne po
opajo
življenje
Navadno
oka
n. pr.
) žene
Matica v boji gotovo zgubi malo čebel ostane v panji, roparice
človeška ali pa kaka druga natorna sila
odneso seboj ves med in še satovje razdrobe.
Roparice pa niso zadovoljne s tem, da so oropale jeden panj, kmalu poskusijo še druzega in čebelarju na-
isti. debela
Ker pa je odvzeta trska malokdaj dovolj široka in
mora orodje večinoma gibati v dveh
Učinek je.vedno pravijo veliko škode
Večkrat pa napaden panj kmalu
zato
se
merah: jedna je paralelna z dolžino trske
spozna, da se ne more ustavljati in domače čebele se pridružijo roparicam in še pomagajo odnašati med.
Ro
debelino ali pa širino trske
Pi
druga pa z parstvo
se
včasih jako širi. Včasih vse čebele kace
gl
al
bewegung)

dela
m
drugo
gibanje se imenuje ulnjaka začno ropati
Ö
gibanje (Haupt- oder Arbeits- tudi v cukr
napadajo
ulnjako
gredo
p r e d o v a 1
ali
prestop
gibanje (Fortrückungs- oder Schaltbewegung). Obojno
gibanje je vztrajno ali pa se vrši v posamičnih sunkih.
Čebele, ki
m
za
Ako imenujemo obdelovani kos
mogoče nastopne kombinacije:
o d j e
potem so
vecmoma poginejo.
so začele ropati, več ne hodijo na pašo, čebelarja nimajo nobene vrednosti več.
in zatorej niso več za nabiranje
telesu zgube
t
t
1-) 2.)
3.)
4.)
tvori glavno „ glavno
prestopno gibanje
zatorej Dlačice po
cvetličnega prahu. Med, ki ga prineso pojedo in pokaže
se kmalu, da tuje blago nima teka. Da se obvaruješ roparic, dobr
storiš
n
n
»
»
glavno in prestopno gibanje
»
glavno in prestopno gibanje
dosti
J
pase
miruje miruje
če pomladi in jeseni, kadar ni več izožiš izletne luknje, da more samo jedna
čebela iz panja ali pa v panj
Pazi
da okrog ulnjaka
(Dalj
sledi
ne razstreseš kaj medu, ker to privabi roparice. Z medom
namazanih posod ne smeš imeti v ulnjaku ali blizu ul
njaka
če
SI
ȀI Kmetijstvo.
razstresel kaj medu, posuj hitro s prstjo
v
Črtice za čebelarje
pepelom ali pa peskom ali pa izmij z vodo. Krmi čebele
V
že v temi zvečer. Se ne popolnoma izpraznjene posodice za krmljenje poberi drugi dan zjutraj.
Ker
XI.
ali
Pomladi in jeseni, ko
roparice napadajo najrajše panjeve brez matic pa prav slabe panjeve sploh, zato ne trpi v ulnjaku
slaba bera v gozdih
na
poljih in travnikih se pripeti, da čebele gredo med krast v druge panjeve in druge ulnjake.
neke posebne vrste
takih čebel gače.
panjev, temveč jih združi z drugimi. Panjev brez v katerih je še satovje, ne puščaj v ulnjaku, dru-
o zamašil izletno luknjo, da nobena
da
SI
dobi
čebel
Nekateri so dolgo mislili, da ropajo in da jih pri tem vodi poseben
čebela ne more v
panj
Drugi so pa mislili, da čebele pojdejo mej med daje vina, žganja, ruma i.
nagon
Če opaziš, da prihajajo že poslani ogleduhi v kak
opat
če se jim panj, ali že prihajajo roparice, zamaši izletno luknjo na-
Ta vera je še padenega panja skoro popolnoma, da se domače čebele sedaj po Kranjskem razširjena, in čebelarji večkrat dolže morejo postaviti v bran. Izletno luknjo je dobro nama-
druge
1
da pošiljajo svoje čebele
Natančnej
opazovanja
so
opat pa
pokazala
da
ima
zati s kako močno dišečo stvarjo, n. pr. petrolejem to odganja roparice. Tudi

ker
do
opanja
Ta
nagon je
vsaka čebela nekak nagon
združen z marljivostjo njeno. Vspeh pa povekša ta nagon, vlažnega sena ali pa trave Čebele,
Navadno pri tem poginejo
ki začno ropati, težko še kdaj ta posel opuste. ^^ večkrat jo potegnejo
pomaga, če se roparice po-škrope s škropilnico z vodo. Če čez izletno luknjo obesiš
se roparicam vzame pogum.
Čebele lakomnosti
site m močne. Na rop pojdejo čebele le v lepih dneh
pa ne ropajo vsled lakote, temveč je vsled Lačne čebele se ne upajo na rop, temveč
z
če ilovico
r
»
e je že začelo klanje, zadelaj izhodno luknjo
da
oparice preslepiš. Skozi ilovico
edi
majhno luknjo, da čebele morejo ven in notri. Domače
Napadajo najrajše panjeve ki nimajo matice
čebele, katerim je izletna liiknja dobr
tako
slabi
in
ali so pa vhod, tuje pa navadno ne.
znana, že najdejo
ne
morejo
niti sovražnika
Naprej
pošljejo ogleduhe, ki vse ovohajo. Čebelo, ki hoče ropati
spoznas že po
letanj
Plaho kakor
tat
tuje stanovanje. Če jo čebele odpode
se priklati v

Nekateri čebelarji imajo navado, da pred izletno luknjo pošev postavijo kvarto ali kako drugo stvar, tako da čebele morajo v panj okrog te stvari in tako ropa-
ne pomaga,
pa hitro. uide. rice ne najdejo pota v panj. Če še to nič
361
obrni panj, da je izletna luknja notri obrnjena,
ali pa
vseh teh krajevnih imenih se z roko lahko potipa slo
še bolje vzemi ga iz ulnjaka in deni ga v klet. Na nje- venska korenika, namreč treb ali trebiti, in niti najmanj
govo mesto deni prazen panj
Panj imej tako dolgo v šega dokaza nimamo, da bi se bili v teh krajih kompaktno
kleti.
da
roparice vec
ne
hodijo v postavljeni prazen
naselili Nemci.
Krementezarjih pa Dolenjci gotovo še
panj. Tako se vsaj deloma odkrižaš roparic
manj vedo, kakor o Plementezarjih.
Poučni in zabavni
del.
=
= M

Enako samo domišljija
s Spodnjega Rena v Hudinjo pr
t
malikovališče kaže navada, da ondi
Schmidta zasaja Nemce
Celji
češ, na nemško
še
sedaj
spomladi

Romanje Slovencev na Ren.
okrog vozijo „babo", in da to nemško ime „Kotting" (Hudinja)
naseljenje razodeva že
Toda niti „baba".
niti
Mnogo dobrih sestavkov se je že
čitalo o
omanji
. Tra-
Kotting nista iz nemščine
Baba bi bila vzeta, ako jo
Slovencev na Ren, namreč v Achen, Köln in Trier, jalo je to romanje od 12.—19. veka in je velike pomembe
v verskem in
odnem oziru za slovenski
od
ver
še okrog vozijo, iz slovenskega bajeslovja, Kotting je pa popačeno iz Hudinja in sicer je nastalo po ljudskem iz-
„V Hodinj" (Chotin, Kotting). Komu ni
govoru IZ
lokala
ßkem oziru zaradi tega, ker jasno priča, kakor romanja
v mnoge druge svete kraje
o živi veri starih Slovencev
znano, da Nemci v naših lastnih imenih, naj pišejo govore, vedno zamenjavajo „
ali
in „k
Tako se
zgo
in v
odnem oziru zato
ker
dokazuje, da Slovencem
vsi hudi časi niso mogli izruvati [čuta narodne jedinosti. Skupno so se namreč odpravljali na božjo pot Slovenci
dilo tudi v tej besedi. Tedaj se pri nemški njeni obliki ne more glede pomena zaslediti nasprotstvo
s
slovensko
obliko
kakor
nieni gosp
Schmidt, ali celo najti
n
der
s
Koroške, Kranjske, Štajarske in celo
IZ
slovenskega
ako kdo trdi
dela Ogerske. Imeli so skupaj svoj altar in od
v
svojega duhovnika v mestu Achenu.
1495
prr-
nesla
g-
društva
Prav osupnilo nas je tedaj poročilo, katera zadnji ponedeljek „Laibacher Zeitung" o govoru Schmidta, ki je predaval na shodu muzejskega
Begriff einer Gottesstelle" in smešno je,-če tudi „mit einem kleinem Vorbehalt," da so kraju dali ime poganski Nemci, in da so šele pokristjanjeni Slovenci
. služilo bogu („Gott") gudja (tedaj
iz kraja, kjer se
iz Kottinga) napravili nasprotno
Hudinjo.
to je
»
Bösendorf
ali
«
über
die
sogenannten
windischen Wallfahrten
daljni razpravi pa
Schmidt celo „Vorbehalt
tt
und die Ursachen ihrer Entstehung." Ta sestavek pobija vrže obojin vzvišeni pomen romanja Slovencev na Ren in na-
trdi
m
tvezi v malih besedah toliko zgodovinskih neresnic bedastoč, da nam je pri omejenem prostoru težko na
vse odgovoriti.
in z vso gotovostjo (mit voller Bestimmtheit) da so bila na Šmarjetni Gori pri Kranju, v Gern-
grobu in v Stari Loki nemško-poganska svetišča, -in da
so te kraje obljudili Nemci od Spodnjega Rena malo pred
Šmar-
Kristusovim rojstvom
V dokaz mu služi to-le
na
i in v Stari ..Loki se je častila sv. Marjeta romali na Ren in ne nikamor drugam, ko so vendar konjem), v cerngrobski cerkvi je vzidana
Najprej se g. Schmidt-u čudno zdi, da so Slovenci jetni Gor
imeli druga božja pota bolj blizu. — Resnica pa je, da so hodili Slovenci na božjo pot zunaj svoje dežele ne na Trsat, v Loreto in Rim, ampak celo na Španjsko sv. Jakobu v Kompostelo. Romali so pa tudi na Ren in sicer, kakor drugi narodi, zaradi tega, ker so ondotna božja pota zaslovela po imenitnih svetinjah, katere se na
glava
pasja
ampak tudi tri glave poganskih bogov in pri on-
dotnem zvoniku se kaže, da je bil nekdaj rimski stražni
stolp
No
sv. Marjete cerkev pri Kranj i je bila res
sezidana v zelo davnih časih, kakor tudi cerkev sv. Jurija v Stari Loki. Zato imamo pač zgodovinske dokaze. Lahko se tudi trdi, da so cerkve sv. Marjete, sv, Jurija
istih mestih deloma še danes časte in hranijo. G. Schmidt in sv. Vida med najstarejimi
kvami v slovenskih
de
pa trdi, da so Slovenci zato romali na Ren, ker so pre
želah in umevno je, zakaj so se gradile po premaganem
bivalci od Spodnjega Rena obljudili naše dežele in iz poganstvu pr
cerkve ravno tem svetnikom
na
čast
neke stare navade nekdaj
ker
so prebivalci naših dežel že od
Toda budalost je, govoriti
adi tega na vseh takih
hodili na Ren v svojo domovino častit malike in
krajih
n
von
einer ursprünglich deutschen Ansiedlung
tt
1
ejat družinske razmere z ondi ostalimi
pjaki
Ko bi
bi
kakor to dela g. Schmidt. Glave malikov v Cerngrobu
se
te trditve imele vsaj senco zgodovinske podlage, toliko ne čudili njih drznosti. Ali njihova podlaga je več kakor navadna fantazija, ker je pomešana z neresničnimi
vender niso nemške in zvonik tudi nikakor
biti
iz rimskih časov, ker je bilo pred kratkim zgodovinsko dokazano, da se je iz temelja na novo sezidal šele leta
reki in legendami
Öujt
e!
Schmidt razklada
da so 1522. Nobenega dokaza nimamo, da bi bili okrog Oer
bili nemški Treveri z Rena, katere je Primus Antonius groba kdaj naseljeni Nemci
od
Spodnjega Rena
Pač
69 pr
Kr
premagal pri Krernoni, potem naseljeni v nam pa pove zgodovina
da so ondi naselili med čisto
sedanjih slovenskih deželah in da imajo zato Dolenjci še
same
Slovence frizinški škofje.svoje nemške rojake
IZ
zdaj
navadni rek
»
Kdaj
bo Krementezar udaril
cez
sosednje bavarske dežele, in da se
okrog
1291 ta
mejo?" in pripovedujejo, da se je sv. Feliks bojeval s
okraj imenoval „bavarski
Toda
Krementezarji
Od teh nemških Treverov bi bili tudi se je zgodila šele po 973
ta priselitev Nemcev letu, kajti listina iz tega leta
dobili imena kraji: Trebnje, Trebelno itd
Toda pri
nam navaja v loški okolici samo čisto slovenska krajevna
»08
imena, kakor: Žabnica, Suha, Loka, Selca, Sovra, Lubnik
itd. in niti jednega nemškega imena ne zasledimo.
Ne-
„Kako! Vi me hočete zapustiti, vi katere seni vodil skozi toliko nevarnosti, in katere sem vselej rešil! Vi, kateri ste me spremljali po velikih jezerih,
resnično je tudi, da se v Otonovi listini poleg imena
Lonce (ondi stoji Lonca) dobi tudi ime Lack, ki se je v kakor deca svojega očeta, vi me hočet-e sedaj ostaviti
? Kaj, vi se hočete po-
starih listinah pisalo Lagkh. V omenjeni listini o besedi samega z belim mojim bratom
n
Lack" še ni sluha, marveč se čita
še
staroslovenski vrniti v Zanzibar in reči, ga ste me ostavili sredi
nosnik (Lonka). Spako „Lagkh" so pa začeli pisati Nemci poznatih krajih, v divjej zemlji! Ali se upate pove-šele v začetku 16. stoletja. Pač pa stoji v omenjeni listini dati, da ste me prepustili gotovej smrti! Ne ne, tega
„Zoura" (Sovra), in
ne

Sora". Vse to
je
bilo
gosp.
ne bodete storili! Alo, junaci moji, pokažite mi one.
Schmidtu treba zavijati, da je s pomočjo svoje bujne v katerih bije levje srce! Pokažite mi one, kateri ho fantazije srečno prijadral do napačnih in Slovence žaljivih čejo iti z menoj!"
sklepov, katere smo v začetku omenili.
m
zlasti
do
Ta hip pade pred Stanleya črnec, kateri je bil
sklepa, da je bila kranjska dežela prvotno ob- krmilar ladije „Lady-Alice" na jezeru Njanza, in za-
%
ljudena z Nemci od Spodnjega Rena.
»
Laibacher Zeitung"
konča
svoje
poročilo
tako:
vpije: „Gospodar, jaz'že, jaz grem z vami do smrti
Njegov izgled je potegnil še 37 drugih, ostali se
Landesgeschichte und für die Geschichte der niso premaknili.
Krains sind diese Forschungen (Schmidt's) von
„Dobro", reče Stanley, „dosta jih imam
Svojo-
grosser Bedeutung". Mi pa sklenemo s slovenskimi Ločani: ladjo hočem postaviti na reko, in nočem je preje za-
J)
Prav nikakega pomena ne more imeti
za
zgodovino pustiti, dokler ne dovršim svojega dela".
kranjske Schmidt-ova „midla".
• *
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Nabral Fr. Jaroslav.
268.
Kongo. Neprijateljstvo domačinov. K^ibali.
Na vse zadnje je Stanley vendar pregovoril Tippo-Tipa, da je še ostal; primaknil mu je 100.000 frankov za dvajset dnij. Srečno so dospeli iz grozne
šume, in dne 19. novembra so zopet ugledali veličan-
<
stveno reko. Stanley jej je dal ime Livingstone, ali
Arabci, pa tudi Tipo-Tip, ostrmeli so. Stopili sa
Stanleyu in začeli ga nagovarjati, da pusti te smele osnove. Govorili so mu o slapovih, kanibalih, o bojnih plemenih, in prorokovali so mu, da se bode ta pu-stolovina izvršila z gotovo smrtjo; vsega bode konec, njega in ljudij, katere vleče seboj.
Stanley jih je poslušal, ali odvrniti se ni dal od storjenega sklepa. In ta silna^ energija je napravila tolik moralen vtis na črnce in Arabce same, da nobeden ni odšel. In kedar se je neustrašeni preiskovalec vkrcal s svojo četo, vkljub neprijateljstvu ondotnib domačinov, s katerimi se je moral krvavo boriti, šli
mu niso pritegnili.
in ta velika afriška žila so vsi za njim. Sedaj je razdelil ekspedicijo
na dva
se dandanes povsodi naziva Kongo.
Stanley sklene, da se spusti po vodi.
teče ta voda? Kamo ga bode prinesla? Ali je ta reka
«
Lualaba, kakor jej tukajšni domačini vele, res Kongo, ali je Nil, ali Niger? Po vsem tem, kar je Stanley mogel izvedeti od Arabcev in črncev, slutil je da je na pravem sledu, da je to Kongo. Zapov6, da se vdari na bobne. Vsi njegovi ljudje, Arabci in črnci so se zbrali.
oddelka: jeden oddelek se je peljaj po reki v čolnih
Ali kamo za ladijo, drugi je prodiral poleg obale.
Oba oddelka
na
„Prijatelji!" nagovori jih, „vi ste veliko pretrpeli
Dosta
dolgem
potu skozi te neizmerne šume.
potov ste Boga prosili, da bi vas pripeljal na boljši
pot
Jaz sam sem iskal takega pota, ki me pelje
morju. In gledite, našel sem ga, vaša molitev je uslišana. Pogledite to veliko reko! Od početka sveta teče v miru in hladu. Še nikdar nobeden mojih bratov ni jo uničijo
pa sta bila blizu, tako da sta se mogla videti in si priti na pomoč, na večer pa so se zbrali v skupnem
taboru na suhem.
Stanovniki ob obali so bili tako prestrašeni od prihoda teh tujcev po Kongu, da so v tropah bežali
iz svojih sel, v katerih je vladal nepopisen strah in zmešnjava. Povsodi po selih je našla ekspedicija dosta-hrane, pa tudi posameznih starcev in stark, kateri niso mogli pravočasno uteči, ali pa so bili preslabi. Vsi so mislili, da jim je vdarila zadnja ura, in dre-getaje so odgovarjali na razna vprašanja. No kmalu je bilo jasno Stanleyu, da se domačini sedaj prekrivajo, da ob ugodnej priliki vdarijo na ekspedicijo in
se vozil po njej. Po njej se pride k morju, po katerem se vozijo velike ladije, in na njegovih obalah stanu-
jejo vasi m moji prijatelji. Nam je namenjena ta čast, da odkrijemo tok te reke, in se peljemo prvi po tej veličanstvenej vodi. Kaj ne, da me hočete spremiti?"	Dne 8. decembra je bila ekspedicija v taborrr.
Odkimavanje in odločno ugovarjanje je pričalo na desnej obali. Nakrat zaropočejo bobni in bojni ro-Stanleyu, da se nobeden ne navdušuje za njegovo govi se razlegajo po okolici. Kmalu na to se pokaže
Ali to je bil samo uvod. Kmalu so se domačini ohrabrili, in začeli so napadati Stanleya na samem Kongu. Sedaj se ni moglo več iti naprej, treba se je bilo vedno biti, včasih po več potov na dan.
Dne 8.
odkritje.
14 velikih čolnov z oroženimi domačini in se posta
369
vijo v bojni red pred mestom, kjer je bil tabor.
zadel je na divjaka, in šum v grmovji mu je pričal»
Divjaki začno kričati Stanleyu, naj se gre bit na reko. da še drugi lezejo za njim.
Po nalogu Stanleyevem so odgovorili tolmači, da ima
Hvit! Hvit! Ploha strelic vdari sedaj
v
ograjo.
samo jedno ladijo in pet čolnov samih bolnikov, da Stanley, ki je s svojimi ljudmi ležal na trebuhu in
pazil, začne streljati v bližnjo goščo, in kmalu je bilo
tiho povsodi.
ni prišel vojskovat se ž njimi, toraj se noče biti.
Na ta odgovor so se divjaki začeli zaničljivo smejati. Kmalu na to so se spustili vsi čolni proti obali mej groznim tuljenjem divjakov. Stanley razvrsti svoje ljudi na obali in čaka. Kedar se neprijateljski ^olni približajo obali, začne jedna polovica divjakov metati otrovane strelice, a druga brzo veslati k obali. Stanley gleda in opazuje, in ko meni, da je ugoden
Novice.
gg Andrej polkovnika; istotako
Osebne vesti. Majorja domačega pešpolka št. 17
Slivnik in B. Putheani imenovana sta za pod-
imenovan za podpolkovnika poveljnik
major
Eummer
Eačanski re-
^as, zapove tridesetorici izpaliti puške. Uspeh je bil kranjske žandarmarij diven, neprijatelj se umakne več kot 150 metrov, ali vident pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v
streljajo.
boj vedno nadaljuje.
Stanley zapov6 svojim ljudem, naj on sam pa se z odbranimi možaki in s Tippo-Tipom
vkrca na ladijo in se spusti na sredo reke. Ko divjaki ugledajo ladjo, vdarijo v divji in
bij
g
.4nton Svetek, je imenovan računskim svetovalcem
in načelnikom računskega oddelka
Vzprejem
pri
dvornem svetniku baronu
vesel krik
Ali
Heinu. Minole dni poklonili so se novemu vodji deželne vlade
deputacije tukajšnjih oblastev, društev
. deželnimi odborniki je omenil
gosp
baronu Heinu
in zavodov. V razgovoru z
le uradnik, kateremu je edino vodilo le zakon, ne pa pristaš nemške levice, kakor so pisali
veselje jih kmalu mine. Ko se jim Stanley dovelj pri- g. dvorni svetnik, da je on edino bliža, zapove najubojnejši strel; vsako zrno je menda
pogodilo, čolni so se potopili, in v petih minutah se je boj tako rekoč izvršil.
nemški listi. Deputaciji srednješolskih profesorj
9
J
obljubil
No
novi voditelj, da bode delal z vsem vplivom na to, da se zgradi v Ljubljani novo gimnazijsko poslopje. Vseh svetih dan poklo-
Stanleya je skrbel oddelek, kateri je peš nila so se mu načelništva c. kr. kmetijske družbe
rudečega
Stopal ob obali pod načelništvom Pocockovim, in ga križa, belega
mestni zastop i. dr. ter deputacij
ni bilo že dva dni na izpregled. Spusti se po reki s svojo ladjo, in ko opazi pritok reke, plove po njem ter tako najde oddelek, ki je iskal prehoda. Izvedel je, da so mu ljudje zašli, da so se morali biti z do-
narodnih društev. Na nagovor
župana Grassellij
vseh odgo-
voril je gospod baron v gladki slovenščini in obljubil po svoji moči pospeševati koristi mesta ljubljanskega. Deputaciji narodnih društev, katero je vodil g. dr. vitez Bleiweis Trsteniški je zagotavljal, da bodo narodna društva v njem vedno nahajala
mačini, da je ubit jeden mož, štirje pa zelo ranjeni, pospeševalca svojih namenov
Dva dni pozneje je bil Stanley napaden v samem taboru. Divjaki su že bili obkolili tabor na 15 metrov daljave. Mislili so, da se je Stanley zato izkrcal, ker se boji. Boj je bil hud, ker sta si nasprotnika blizu stala. Cele stotine črncev so se zaganjale na utrjeni tabor, in če so bili odbiti, povračali so se s toliko besnostjo, da so se cevi pušk malo ne dotikale njihovih prs.
Tega ropota, krika, klicanja, zavijanja, odmevanja bojnih rogov, pokanja pušk, zdihovanja in stokanja žena, dece in ranjenih ne more nobeden pozabiti, kdor
je videl to grozno klanje.
Gledališki vlak nameravajo prirediti štajarski Slo
venci v Ljubljano.
Slovensko delavsko pevsko društvo «Slavec»
priredi v nedeljo dne 6. t. m. v Schreinerjevi pivarni

Mar-
tinov večer"
— Mrtvega našli so v Laniščah na nekem podu 51 letnega gostača Antona Misbarja. Preobilo pitje žganja pro-
vzročilo ja
nesrečneža
naglo smrt.
Konsumno društvo, ki bi prevzelo v svojo oskrb
kupovanje čipek, prodajanje ustanoviti v Idriji.
pijače in obleke, nameravajo
Nov tamburaški zbor snuje se v Celji.
Mrtvega našli so dne
1
t m. ob.poti
ki pel j
ra Grorenji Rožnik 411etnega Franceta Malenšenka, mizarskega
Ta obupni boj je trajal že dve uri, ko solnce pomočnika v Ljublj
zaide. Več potov so že hoteli nekateri prestrašeni
V'Savo skočila je minoli petek zjutraj v Toma
Zanzibarci, da pobegnejo.
da
zapuste tabor in
se
Zajca
Pred
umaknejo
v
čolne, ali Pocock in Uledi, Stanleyev
vodnik, prignala sta jih vsak pot nazaj v ograjo.
Ko je solnce zašlo, umaknil se je neprijatelj, ali petje bojnih rogov od slonovine, povečano z gozdnim
čevem pri Ljubljani žena posestnika po domače samomorom vrgla je pa v Savo še troje svojih otročičev, od katerih je bil najstarejši star 4 leta in najmlajši 2 meseca. Kaj je nesrečnico privelo do tega groznega čina ni znano, največ se govori, da se ji je v glavi zmedlo.
Redkost.
V Velikem Gabru vrgla
je nekemu po-
odmevom, čulo se je vso drago noč. Pa tudi posa- sestniku te dni telica tri teleta, ki so po spolu junčki.
Vsi
mezne strelice so prifrčale po noči v tabor.
Okoli enajste ure na večer se je vleklo nekaj črnega pod grmi in se plazilo vse bliže. Stanley stopi Uledi-u, ki je bil na straži in mu reče, naj gr6 in
živijo in so prav čvrsti.
Umrl je v Moggiu na Laškem dne 21. pretečenega
meseca stavbeni mojster
Franc Faleschini v starosti 76 let
m
. Franca
zgradil več stavb na Kranjskem, mej drugim
Pokojnik bil je oče tukajšnjega stavbenega mojstra Faleschinija
pograbi nepoznati predmet, kateri se ne more jasno trnovsko cerkev v Ljublj
cerkve v Stari Loki, v Premu, v
razločiti. Uledi gre, pa nakrat poskoči in zavpije; Eibnici, v Laščah, dalje deželno prisilno delavnico i. dr
»70

Umrl je na Diinaji minoli teden bivši deželni glavar
Električno razsvetljavo sklenil je mestni
zastop
kranjski dr. Friderik vitez Kaltenegger-Eiedhorst, upokojeni v Piilji uvesti po celem mestu.
finančni prokurator, Častni meščan ljubljanski itd. Pokojoik bil
/
« i
Nesreča v cerkvi. V Vinigori na Hrvatskem je"
je star 73 let in svoje dni kot deželni poslanec kranjski in med službo božjo začela neka ženska kričati, da se stolp po-mestni odbornik ljubljanski vodja nemškutarske stranke na dira, na kar je nastala silna zmešnjava. V gn(či bilo je do
Kranjskem.
Umrl je v Zatičini
Fran Fortuna bivši trgovec
in mestni podžupan v Ljubljani. N. v m.
70 osob poškodovanih, nekateri so obležali tudi mrtvi.
75.000 goldinarjev je glavni dobitek velike 50 kr.
1. de-
loterije. Opozarjamo
naše
da bo srečkanje
v že
V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je me- cembra t. 1.
seca oktobra t. 1. 478 strank 158.878 gld. 79 kr., vzdignilo pa 288 strank 162.821 gld. 76 kr.
— Utopljenec. Minoli teden potegnili so iz Ljubljanice
truplo
nekega
Luke
Zaklja.
Nesrečnež bil je
zadnji
čas
pa

nanilo
Pred 5mi meseci izginil je iz
hlapec pri nekem gostilničarji v Kurji vasi, svoje dni premožen kmet v Godoviči. Nesrečna pijača je bila vzrok njegovemu propadu in najbrže tudi njegovemu žalostnemu koncu. Rebolj 54 let stai
V
v sedemstoletni spomin, odkar je dežela štajerska linskem samostanu v Škofi
Škofj
e Loke Jože
bil 34 let kot hlapec v
ša
Loki
Pi
združena z Avstrijo, bode dne 20. novembra t. 1. v Gradci
veliko zborovanje v dežrlni hiši. Slovesni deželni glavar grof Wurmbrandt.
govor
imel
bode
bil
je v kraetski gorenjski obleki
in
njegovem odhodu
imel je visoke
škornje. Sluti se,
da je
ponesrečil. Bil je velike in
— Vsi sveti. Kakor vsako leto, tako bili so tudi letos na tukajšnjem pokopališči grobovi prav ukusno okrašeni z venci in cveticami in vse pokopališče je kar migljalo luČic. Izredno lepo vreme, kakoršno je malokdaj o vseh svetih, pri- samostanu." vabilo je na tisoče ljudstva na pokopališče. Pevsko društvo
močne postave	visok in manjkalo mu je spredaj
na desni strani dveh zob. Kdor kaj o njem ve, prošen
je,
da
naj
to poroča Janezu Rebolju v
Škofii
Loki v (12-
„Ljubljana" zapelo je
tri
žalostinke
ob
sokolovi piramidi.

Slavec" pa tri zbore ob velikem križi.
kr. okrajno sodišče v Cerknici. Vsled ne-
ustanovitev
kega poročila došlega z Dunaja dovolila se je okrajnega sodišča v Cerknici. CerkniČanje vzeli radostno s streljanjem in razobešanjem zastav na znanje.
so
to
vest
ustanove
V
Hranilnico in posojilnico ustanovili so v Smarji
pri Jelšah;
Kolera. Dozdaj bilo je v tostranski državni polovici
v Galiciji y 51 dneh 136 slučajev kolere, na Češkem Spodnjem Štajerskem 2 in na Dunaj i
na
slučaji.
Podpisana zbornica razpisuje s tem za leto 1892,
osem cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske.
Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 20. novembra
in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega
Požar. V Skerlovici pri Velikih Lašičah uničil je urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kaki obrt samo-
dne 31. minolega meseca požar dvema posestnikoma Jerneju Petriču in Jan. Maroltu vsa poslopja. Škode je do 4500 gld.
stalno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti
Sumljiva smrt. Dne
t. m. umrl je v Vrhu pri
ne more več delati in da
ubog.
(11
2>
Litiji 501etni kajžar Jožef Pajk za boleznijo, o kateri se sumi,
Ljubljani dne 25. oktobra 1892.
da
bila kolera.
Tudi naztelesenje trupla m odvrnilo vsep Trgovska jfi obrtfiiška zbomica za Kratijsko
suma, da bi mož res ne bil za kolero umrl. Oblastva ukrenila so glede te sumljive smrti vse potrebne korake.
ti
Odgovorni urednik: Gustav Pire.
Tisk in založba: J, Blasnikovi nasledniki.