Pažtnina platana v gotovini. ITEV. 245. V LJUBLJANI. ?ohota, dne 21. novembra 1925. Posamezna številka Din 1. LBTO II *yasrsskjM7Gmwu' m. s Izhaja vsak (lan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri postnem cel;, uradu štev. 13.633. 1 Naprednost. Če so holeli voditelji SDS dokazali, da je njihova naprednost samo prazna fraza, potem so to včeraj na občnem zboru društva >Narodni dom naravnost klasično dokazali. Temelj slovenske Akademije znanosti in umetnosti se je polagal ta večer, SDS pa je poslala v boj gg. Adolfa Ribnikarja in Josipa Turka, da se ustanovitev akademije, *če že ne prepreči, pa vsaj odloži. Zaman je poudarjal najstarejši član društva »Narodni dom« in eden njegovih ustanoviteljev, g. primarij dr. V i n k o Gregorič, da gre za velikopotezno akcijo, ki je namenjena vsemu narodu. Zaman je opozarjal, kako se je že dvakrat ponesrečila misel ustanovitve slovenske akademije Vsled ozkogrudnosti naših društev, zaman je naglašal, kako je že pokojni dr. Krek označil ustanovitev slovenske akademije kot prvo nujnost in kot predpogoj slovenske univerze, vsi ti argumenti niso bili gospodom od SDS važni, ker je za njih bilo važno samo to, da more priti tudi kak klerikalec« v odbor Narodnega doma. V tem je bilo namreč bistvo njihovega odpora, kakor je to g. Adolf Ribnikar s hvalevredno odkritosrčnostjo priznal. Da ostane Narodni doni samo la? t naprednjakov«, ne pa vsega slovenskega naroda, 7,ato je šel" boj in naj se je skušalo ta boj zakriti s še tako visokodonečimi gesli. Žalibog pa je bilo še teh malo in samo po krivdi gospodov od SDS je padia mestoma debata na stopnjo, da na njo ni bilo mogoče niti reagirati. * Naprednost gospodov od SDS je bila zopet enkrat pokazana v pravi luči in to v trenutku, ko je šlo za prvovrstno kulturno zadeve slovenskega naroda, ko je šlo za ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Dobro je bilo, da je bilo to tudi poudarjeno na občnem zboru samem, da bo zapisnik o občnem zboru društva Narodni dem« pričal še poznim rodovom, kako je razumevala SDS naprednost in skrb za slovensko kulturo. Bodočnosti in ne sedanjosti velja Akademija znanosti in umetnosti. Ne za leto 1925, temveč za leto 1960, ko doraste nova generacija, je namenjena nova akademija, kakor je v svojem apelu na opozicijo pravilno predlagal g. primarij dr. Jrogoric. Tudi la apel je bil prezrt, kakor je bil prezrt vsak drug argument.. Gospodje niso hoteli razumeti pojasnila dr. Kidriča, da odvisi ustanovitev akademije tudi cd Beograda in da je nemogoča, če ni dobro fundirana. Vse to ni veljalo za gospode, temveč sarrio fraza o naprednjakarstvu. Proti volji SDS je bil položen temelj slovenski Akademiji znanosti in umetnosti in to ne bo pozabljeno v zgodovini slovenske kulture. {le sme pa biti to pozabljeno tudi sedaj in boj, ki ga je pričel Ivan Cankar proti lažinaprednjaštvu in ki ga danes nadaljuje dijaštvo z aktivnim nastopom pri volitvah v akademsko reprezentanco, ta boj mora biti dobejevan. Ne more in ne sme biti naprednost krinka za reakcionarstvo, temveč mora biti jamstvo in netilo za pravo svobodoljubje, za kulturen razvoj naToda.' Z včerajšnjim občnim zborom je bila potegnjena meja med pravo in krivo naprednostjo in ta meja ne bo nikdar več Padla. In tudi ne sme pasti, ker gorje brodil, fe dobe moč oni, katerim je na-^ednost fraza in samo prazno volilno e®slo. V slovenski politiki in slovenskem £°spodarstvu smo to že dovolj občutili, ®k«raj bi občutili to tudi v slovenski kul- Novi proračun. PRORAČUN ZNAŠA 12.900 MILIJONOV. Becgrad, 21. novembra. Politični krogi so se bavili včeraj predvsem s finančnimi vprašanji. Finančni odbor je delal na dvanajstinah in carinski tarifi, vlada pa se je bavila z načrtom novega rednega proračuna za let;; 1926/27, ki bo stopi! v veljavo 1. aprila 1926. Ministrski svet je sinoči sprejel proračun v celoti. Proračun znaša 12 milijard 900 milijonov dinarjev. Razprava o posameznostih se bo vršila kasneje. V splošnem je novi proračun povprečno z« 650 miJijoiičv večji od onega za leto 1925/26, katerega so sestavljale dvanajstine in ki je znašal 12 milijard 250 milijonov dinarjev. Na seji vlade je finančni minister poročal o delovanju finančnega odbora na dvanajstinah. Finančni zakon za nov proračun je že tiskan. amouprava” c RadičevemSvstopu v vlado. .c?. • vv*- . w y%'' v 4" \ ?*»•> v. jr . , ^ V • Beograd, 20. novembra. Današnja »Samouprava piše o Radičevem vstopu v I vlado: »Vstop Stjepana Radiča v vlado | pomeni ojačenje politike sporazuma in j ojačenje današnje koalicijske vlade. Rešitev delne krize in zasede uje prosvetnega resora po Radiču je učinkovala na nasprotnike kot mrzel tuš. Vstop Radiča v vlado je bil predmet neprestanih intrig. Svetozar Pribičevič je govoril in pisal, da poslanski klub narodne radikalne stranke Radičevega vstopa ne želi, Korošec in zajedničarji pa so trdili, da izigravajo radikali radičevce s tem,’ da ne dovolijo šefu njihove stranke nobenega vpliva na državno upravo. Vse te intrige so z enim mahom prenehale. Opozicija, ki kaže razmeroma precej agilnosti, je ostala v položaju, iz katerega ne ve izheda. Upati smemo, da se bodo za Pri-bičeviča v kratkem času uresničile pesnikove besede: »Borio se, pa se umorio.< KONVENCIJE Z RUMUNIJO - PARA- < FIRANE. Beograd, 21. novembra. Šef naše dele gacije za tranzitna vprašanja polkovnik Milosavljevič se je vrnil iz Bukarešte v Beograd. Milosavljevič je poročal v zunanjem ministrstvu o konvencijah, ki so bile sklenjene med našo državo in Ru-munijo. Konvencije bodo v kratkem parafirane. Dalje se je g. Milosavljevič sestal z delegati in z referentom oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb dr. Subotičem. PO PODPISU LOCARNSKEGA SPORAZUMA NOVA VLADA V NEMČIJI. Berlin, 21. novembra. V parlamentarnih krogih so povzročile veliko senzacijo vesti lista »Deutsche Zeitung«, ki se na merodajnem mestu potrjujejo. Omenjeni Ust poroča, da bo državni kancler dr. Luther odstopil takoj po podpisu locaru-skega sporazuma. V novo vlado bodo vstopili tudi socialni demokrati. Najresnejši kandidat za novega državnega kanclerja se smatra sedanji predsednik pruske deželne vlade Braun. SKRZINSKI ZOPET POVERJEN S SESTAVO VLADE. Varšava, 21. novembra. Včeraj zjutraj je predsednik republike ponovno pove-_ril Skrzinskemu mandat za sestavo vlade. Skrzinski mandata takoj ni hotel sprejeti, marveč se je najprej posvetoval s šefi najmočnejših parlamentarnih grup, nakar je ponovno cdšel k predsedniku republike in izjavil, da sprejme mandat. Novinarjem pa je Skrzinski izjavil, da bo do večera sestavil listo novih ministrov, ki bodo danes prisegli. Prosvetni minister Stjepan Radič. IZPREMEJiBE V ZAGREBŠKI PR0-, SVETNI UPRAVI. Zagreb, 20. novembra. Vršilec dolžnosti velikega župana je prejel danes cd ministra prosvete g. Stjepana Ladiča brzojavko, v kateri se sporoča, da j© odrejeno sledeče: Do nadaljnje odredbe se imajo razrešiti službe pri prosvetnem cdse! u ea-grebške oblasti šolski nadzorniki: dr. Branko Tkalčič, Milan Štrinar in Ambrož Pestiček. SPORAZUM ANGLIJE IN FRANCIJE V SIRIJSKEM VPRAŠANJU. London, 21. novembra. Novoimenovani guverner Sirije senator de Jouvenel je predsinočnjim prispel v London in včeraj kcnferiral s Chamberlainom. Politični krogi pripisujejo tej konferenci poseben pomen, ker namerava francoska vlada skupno z angleško vlado urediti vsa vprašanja, ki se tičejo mandata v Orijentu. Anglija in Francija sta koordinirali svojo politiko v Siriji in Palestini. Jouvenel je sinoči odpotoval v Pariz in ni hotel dali novinarjem nobenih informacij o svojem sestanku s Chamberlainom. NOVA POLJSKA VLADA. Varšava, 21. novembra. Kabinetna kriza je rešena. Skrzinskemu je bil včeraj tretjič poverjen mandat za sestavo kabineta. Včeraj zjutraj je bil Skrzinski pri predsedniku republike in mu poročal o uspehu svojega prizadevanja, nakar je ponovno prejel mandat za sestavo vlade. Poljski kabinet je sestavljen iz najmočnejših parlamentarnih stranic. V vladi so zastopani tudi socija-j listi. Predsednik republike je sinoči pod-i pisal dekret o imenovanju nove vlade, | ki je sestavljena sledeče: Predsednik in | zunanje zadeve Skrzinski, notranje za-| deve Rackijewizc, vojna general Maie\v-| ski, finance \Vdechowski, trgovina in in-dustrija Osietcki, prosveta Stanislav Grabski, javna dela Meradiewski, mini--i ster dela Semiewski, promet Choudniski, pravosodje Ciechowski. turi, da ni bila večina društva Narodni dom na višku svoje narodne dolžnosti. Dolgo se je slepomišilo v našem naro-.iu z naprednostjo, po občnem zboru društva Narodni dom mora biti tega slepomišenja konec! Kdor ovira ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti, ta ni naprednjak, ta je nasprotnik slovenske kulture! Žalostna slava SDS je, da si je ta naslov na včerajšnjem občnem zboru društva Narodni dom priborila in sicer za vse večne čase! MUSSOLINI GRE VENDARLE V LONDON. Rim, 21. novembra. Mussolini bo odpotoval v London 29. t. m. »Impero« trdi, da bo državni podtajnik Grandi, ki se nahaja sedaj s finančnim ministrom Volpijetn v Newyorku, do tega časa dospel v London, kjer se bo pridružil Mussoliniju. Grandi bo najbr/e že preje pričel pogajanja z angleško vlado za konsolidacijo angleških vojnih dolgov. Takoj, ko bo Grandi pripravil teren, bo prispel v London finančni minister Volpi in končal pogajanja. ŽE 2 MILIJONA DOLARJEV SO IZTISNILI FAŠISTI. Rim, 21. novembra. Direktorij faši-stovske stranke in vsi člani so mnogo prispevali k dolarski nabiralni akciji za odplačevanje italijanskega posojila. Do-sedaj se je nabralo, kakor poroča' faši-stovski informativni urad, okrog dva milijona dolarjev. SLOVAKI SE NE ODREČEJO AVTONOMIJI. Praga, 21. novembra. Voditelj slovaAk* krščansko socialne stranke, poslane« pater Riinka, je izjavil glede rezultatom volitev sledeče: Mi smo imeli preje U mandatov, sedaj jih imamo 24. Naš program ostane slej ko prej: b, 21. novembra. Predsednik Coolidge je imel na letni skupščini wa-sliingtonske zbornice zanimiv govor. Med drugim je Coolidge poudaril, da bo Amerika otvorila posojila vsem evropskim državam, ki pokazujejo smisel in voljo za gospodarska tekmovanja. Posojila na ne bodo dobile one države, ki bi uporabile denar v neproduktivne svrhe, kakor n. pr. za oborožitev. Na koncu je Coolidge izjavil, da je sreča za cel svet, da je Amerika zbrala vse bogastvo in postala svetovni bankir, ki je pripravljena z vsemi sredstvi podpreti ekonomsko obnovo ne samo Evrope, marveč celega sveta. FRANCOSKA DELEGACIJA ZA PODPIS LOCARNSKEGA SPORAZUMA. Pariz, 21. novembra. Francoska delegacija, ki bo 1. decembra prisostvovala podpisu locamskega sporazuma, je sestavljena sledeče: Briand, Berthedott in F romageot. Temelj slov. akademije znanosti in umetnosti položen. Včeraj se je vršil občni zbor društva »Narodni dom«, ua katerem je bil položen temelj slovenske Akademije znanosti in umeinosii. Po krivdi voditeljev SDS ni prišlo ua občnem zboru do soglasja in to ki ub največji liberalnosti društvene večine. Pa o lem na drugem mestu. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Vladimir Ravnihar, ki je po konstataciji še kulturne potrebe popolnoma na razpolago. Narodni dom je polagoma izgubljal značaj slovenskega družabnega središča, kar najbolj potrjuje dejstvo, da je Narodna Čitalnica, ki je bila- svoječasno duša zamisli Narodnega doma, brez hrupa prenehala s svojim delovanjem ter končno izdihnila svojo blago dušo. Cim je prišlo to spoznanje, je misel Nnrod- »klepčnosti in pozdravu navzočih podal sle- nega doma samo še životarila. Poskušalo se deie poročilo: ; jo je tuintam z umetnimi injekcijami oživ- Vzorno blagajniško poročilo je podal g. Pretnar, g. Zorman Ivan pa poročilo pre- gledovalcev s predlogom absolutorija. Govor dr. Ravniharja. »Otvarjam redni občni zbor društva »Narodni dom*,'ki stopa s tem v 45. leto svoje starosti. Ce si hočemo podati račun, je li in v koliko je društvo »Narodni Dom«, ali pravzaprav niegov sinonim njegova stavba v vsej tej dobi vstrezala svojemu namenu ter izpolnila napram narodu svojo dolžnost, tedaj se nam je predvsem ozreti na voljo in namen njegovih ustanoviteljev. Društvena pravila nam pravijo, da hoče društvo s svojo zgradbo »vsem narodnim društvom ljubljanskim, ki se z umetnostjo, znanstvom pečajo ali k družbinskej zabavi služijo, stalno in lepo domačijo napraviti in im tak način narodno umik o in zabavo pospešiti.« Prosveti in družabnosti naj bi bila posvečena nameravana palača »Narodnega doma-. Toda skoro bi dejal, da je bil večji povda-rek na družabnosti, kakor pa na kulturi, zakaj izmed obeh društev, ki sta v oni prvi dobi bili zasedli Narodni Dom, namreč Ljubljanski Sokol in Narodna čitalnica, se more samo o prvem trditi, da je služilo docela narodovi kulturi, o drugem pa le deloma. Cela vrsta društev, zlasti ona, ki se »z umetnostjo in znanstvom pečajo« je ostalo zunaj nove domačije, da navedem le »Slovensko Matico’ i* »Glasbeno Matico«. Toda takrat se nad tem nihče ni spodti-kal, ker se je gledalo v prvi vrsti na tedanjo potrebo slovenske družbe v Ljubljani. Moramo si predočiti, da se je takrat slovenska družba še le ustvarjala. Ves naš narod se je nahajal v težki brambi svoje eksistence. Avstrijska birokracija 9 svojo ponemčujočo tendenco je s koščeno roko tiščala Ljubljano, ki jo je upravljal še nemški občinski svet. Na-•ijonalna zavest je le polagoma pronicala v narodu. Zajela je inteligenco, potem pa vse druge sloje narodove. Družabnost ie bila tedaj važen političen taktor. Poedince zdramiti iz letargije ali pa celo iztrgati iz objema narodnih nasprotnikov, temu namenu je v prvi vrsti služila gojitev družabnosti, kniti vsa umetnost je bila v tem, privabiti mlačneža ali strahopetci v slovensko družbo, ga tu držati s pesmijo, z živo besedo ali pn s samo zabavo ter mu na ta način vdahniti naeijonnlno zavest. V ta namen so služile »Besede« Narodne čitalnice in njen Vodnikov ples, pa tudi jour-fixi Sokola, njegove tradicijonelne maskerade in pa razni Silvestrovi in Miklavževi večeri. Slovenska družba pa je — tudi s pridobivanjem političnih pravic — postajala vedno bolj razčlenjena, pa tudi vedno večja. Ved-, no širši sloji so izpovedovali svoje nacijo-nalno prepričanje. Za gojitev družabnosti je pričelo nedostajati prostorov. Prostori stare čitalnice v Souvanovi hiši v Šelenburgovi uli-•i »o bili odločno pretesni. Niti ni bilo primerne koncertne dvorane, kajti one v stari rcduti na Sv. Jakoba trgu ne smemo smatrati za tako. Drugo pa je bilo vse v nemških rokah. .... , Ta nedostatek, ki .ga je občutila slovenska družba, je takrat v prvi vrsti spoče misel o zgradbi Narodnega Doma, misel, ki smo jo povzhli po češkem uzorcu. Nikakor pa ne smemo pckjcenj^ati tega povoda, kajti ponovno povdnrjam, bil je eminentno narodnopolitičnega značaja. In Narodni Dom, impozantna stavba je za tiste čase docela izpolnila svojo dolžnost. Tu so v ne ravno akustični dvorani bili koncerti Glasbene Ma-* tiče in drugih društev, tu se je osredotočilo vse družabno življenje Ljubljančanov, spodnji prostori pa so služili Ljubljanskemu Sokolu in njegovi kulturni misiji. Toda te idilične razmere niso trajale dolgo časa. Nastajala so nova društva, nova kulturna in družabna središča, ki bi jih danes naStcli že na stotine in ki si od njih niti misliti ne moremo, kako bi jih v smislu naših nrsvil zgostili pod eno streho. In dobili smo. nove dvorane, Unionsko, Mestni dom. Ljudski dom po prevratu dvorano Filharmonične družbe in kazinsko dvorano, da ne omenjam obeh gledaliških poslopij, ki sta nam za na- ljati, toda pokazali so se samo trenotni vspe-hi. Imeli smo veličastno stavbo, ki je bila brez dvoma kras slovenske prestolne, toda njena duša je bila brez vsebine. Ni se znala prilagoditi novim razmeram. Njena koncertna dvorana je postala plesišče, restavracija in kavarna sta prej onečasčali, kakor dvigali ugled Narodnega doma in o vsej dekadenci priča najbolj zgovorno dejstvo, da so se v poslopju celo nnselile politične stranke, ki naj bi, da govorim z našimi pravili »pospeševale narodovo omiko in zabavo«. Dri tem ne samo, da se nikdar ni pričel izvrševati amortizacijski načrt deležev, anipal: je na poslopju bremeneči dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski stalno naraščal. Ta upnica je bila končno prisiljena, da je v varovanje svojih koristi postavila sekvestra. Narodni dom je bil na ponudbo za nizko ceno (120.000 kron) društvom kakor Glasbeni Matici, Ljubljanskemu Sokolu, pa nihče ni maral ugrizniti v kislo jabolko. Tudi Slovenska Matica ne. Vsakdo je bil prepričan, da bi bilo sicer lepo pa neplodonosno poslopje Na-rodnega doma v njegovi bilanci močno pasivna postavka. Da ne zapade Narodni dom zasebni spekulaciji — tako daleč je že bilo --je danes odstopajoči odbor spomladi leia 1918. prevzel društveno upravo z nalogo, da vzdrži društvo nad vodo. Kriza pa je bila ves čas stacijonarna, nikoder ni bilo izgleda na vspešni izhod iz nje. To je bil tudi vzrok, da upravni odbor že v prejšnjih letih ni bil sklical občnega zbora, saj je bil upravičeno mnenja, da tudi občni zbor ne bi bil prinesel prave rešitve. Že’ pretečeno leto pa se je pričel oblikovati načrt, ki je dal spoznati, da bi bil rešitev težavnega problema. Narodna galeri- njegove pravice zoper vsako eventualnost. opravili odbor je prepričan, da je ta pro-biem s posebno dobrouotnostjo napram Ljubljanskemu sokolu rešil kar najpovoljnejše, ker ni samo zajamčil dosedanje njegove pravice, ampak mu je te pravice v prav izdatni meri razširil in povečal. Odbor je Ljubljanskemu Sokolu poleg vseh dosedanjih prostorov telovadnice s pritiklinami vred prepustil vse podpritličje, vse sobe na desni strani pročelja, ki so doslej služile gostilničarju v stanovanje, malo dvorano v pritličju na levi strani pročelja, kakor tudi brezplačno porabo vrta. Glede vseh teh prostorov je odbor z Ljubljanskim Sokolom sklenil perfektno najemno pogodbo, najemno dobo določil na 40 in kasneje celo ua 00 let, letno najemnino pa za vse prostore na 2400 Din. 60-letna doba pcmenja »večen najem«, najemnina 2400 Din letnih pa je bagatela za takorekoč tretjino Narodnega doma, je le neka prizna-valna najemnina. Razen tega je odbor dal Sokolu predkupne pravice do vrta. Vse te pravice so se v korist Sokolu zemljiškoknjižno zavarovale, vse pa seveda pod pogojem, da se Narodna galerija in Akademija znanosti in umetnosti vselita v poslopje. Odbor je mnenja, da je s tem Sokolu zagotovil munificentno naklonitev, kakršna mu tekom vse dobe njegovega dolgega in lepega življenja ni bila dana. Malo je sokolskih društev, ki bi imela tako sijajnih prostorov danih takorekoč v dar. Pa čeprav v gotovih krogih ni uvidevnosti, prepričan sem, da bo prišel čas, ko bo upravni odbor deležen hvale in priznanja na njegovi naklonjenosti napram Ljubljanskemu Sokolu in na pravični ter pravilni, narodovim koristim vstrezajoči rešitvi perečega vprašanja — Narodnega doma. Razvila se je nato dolgotrajna, mestoma zelo burna debata, katere so se udeležili gg. dr. Kidrič, dr. Cankar, notar Hudovernik, dr. Ažman, Viktor Rohrman, Jelačin Ivan, nost polaga na sodelovanje z Radičevo »Iran-ko in da hoče izvesti politiko sporazuma do konca. Končno izreka »Samouprava« željo, da bo St. Radič lojalen in da ne bo vsled zahtev svojih pristašev, ki so še čisto pod utisom prošlosti, storil ničesar, kar bi moglo škodovati sporazumu. — »Reč«, glasil« Pribičeviča, se seveda nad vstopom St. Radiča zgraža in vleče na dan iz ropotami«« vse stare fraze in vse stare dogodke. Tudi brez tega bi vsi vedeli, da so samostojni demokrati dvakrat udarjeni, ker je postal Sl. Radič baš prosvetni minister. — »Politika« se prvi dan še ni jasno izjavila, dasi je pridno beležila vsako stvar, ki je za St. Radiča neugodna. V drugi številki pa se izreka proti prosvetnemu programu Radiča (!) in napoveduje, da bo Radič izzval krizo. — Zagr«h-ški listi večinoma pozdravljajo vstop Radiča v vlado, zlasti »Novosti«, »Obzor«, »Juiarnii list« in »Večer«. — »Riječ« piše seveda slišno, ko »Reč«. — »Hrvat« pozdravlja zlatli to, da je imenovan Radič za prosvetnega ministra, ker samo hrvaški minister more popraviti vse napake Pribičeviča. — Kako pišejo slovenski listi, si vsakdo more misliti, ne da bi jih prečital. Zato njih izjavo niti ne •menjamo. = Spor med Vatikanom in naš« drfav« glede zavoda sv. Hieronima bo najbrže y kratkem rešen. Naše pravice do zavoda st. Hieronima hodo najbrže urejene s konkordatom. Poslanik Smodlaka pa bo odpokli*a», ker ie s svojim apelom na italijansko polici-jo postal nemogoč. = Angleški parlament je z veliko večia« odobril Locarnski sporazum. Za ratifiks«lje je glasovalo 375 poslancev, proti pa samo 13. Socialisti so se glasovanja vzdržali. Izid glasovanja je bil sprejet z velikim odobravanjem. Po glasovanju se je oglasil k besedi Mac Donald ter vprašal Chamberlain«, če pomeni Locarnski sporazum ustanovitev bloka nrimnrii Ur r- -x * i n'r.V ~.v~ "tV "’ i Proli Rusiji. Chamberlain je to odločno »aai-primarij dr. Gregorič, Adolf Ribnikar, Kaj- : kaI jn izjavn da se s sporazumom tudi *j zelj, A. Lajovic in zlasti uspešno predsednik j nameravalo odtegniti Nemčijo od Rusije. iz- dr. Ravnihar. , javQ Chamberlaina je vzel Mac Donald ■ za- Po končani debati so bile volitve, katerih . dovoljstvom na znanje. se opozicija m več udeležila in so tako kon- _ Mussoi;ni ne pride v London. Poroi« čale soglasno. i se, da Mussolini ne namerava priti v Lc»- Izvoljeni odbor se je nato konstituiral sle- . don k podpisu Locarnske pogodbe. Očevidžo “Ke: , j se je zbal Mussolini grožnje angleških delav- Predsedmk: dr. Ravnihar Vladimir; pod- I cev, da rre bodo vozili vlaka, v katerem bi ja«, ta naša uzorna in izgledna kulturna insti- • predsednik: Zorman Janez; tajnik: dr. Čan- so peljal Mussolini. Pripomniti je treb«, da tucija, ki pa prav vsled nedostajanja prosto- kar Izidor; blagajnik: Pretnar Irance; od- so angleški delavci tak boikot nekoč že i*- rov ni še mogla priti do pravega razmaha borniki: dr. Ažman Josip, dr. Kersnik Jan- ; vršili in sicer proti avstrijskemu generalu rov ni še mogla priti do pravega in snujoča se »Akademija znanosti in umetnosti« sta videli v Narodnem domu svojo »stalno in lepo domačijo«. Prišli sta s ponudbo, da najameta vse prostore Narodnega doma izvzemši onih, ki naj so pridržani Ljubljanskemu Sokolu, proti temu, da na svoje stroške vzdržujeta stavbo v dobrem stanju, plačujeta vse davke z dokladami vred ter amortizirata zemljeknjižne dolgove. Napačna je torej govorica, češ da bi društvo Narodni dom izročilo svoje imetje komurkoli v last. Društvo Narodni dom no prestane, ampak ostane prejkoslej lastnik in gospodar vsega svojega posestva, Priznati je treba, da nam je ponudba dobrodošla, saj smo gledali v njej neglede na rešitev materijelnega položaja ono solucijo, ki se po svojem bistvu in po svoji intenciji najbolj približuje v društvenih pravilih izraženi volji ustanoviteljev Narodnega doma. Ako črtamo iz teh pravil za današnje čase gotovo neprimerni in neumestni namen »pospeševa- . proti avstrijskemu generalu ko, dr. Regali Josip, dr. Stele France, La- j Haynau, ki je leta 1849. v službi Habsburža-jovic Anton, Sternen Matej, Železnikar Ale- i nov s tako krvoločnostjo zatrl upor v Brescii, ksander, dr. Mesesnel France. Preglcdovalni odsek: dr. Kidrič France, dr. Prijatelj Ivan, dr. Marušič Drago, Šarabon Andrej, Lilleg Alojz. Izid volitev je bil -pozdravljen z glasnim odobravanjem. da je dobil ime »Hijena iz Brescije«. Značilno je, da groze sedaj Angleži s sličnim bojkotom voditelju Italije, ki se ponaša • I*». da se je osvobodila Habsburškega jarma. =: Vstop Nemčije v Zvezo narodov. T ponedeljek se sestane nemški parlament, d» sklepa o Locarnskem sporazumu in o vitopu Nemčije v Zvezo narodov. V ta namen predloži vlada dva zakonska načrta. Luther i* Stresemann se bostn dogovorila v LondoiK'- kdaj da se izvrši vstop Nemčije v Zvezo »a-rodov. Trdi se, da bo Svet Zveze narodov sklican k izrednemu zasedanju in da «e b« tedaj izvršil vstop Nemčije v Zvezo narodov. . = Sovjetska vlada je po amnestiji vseh nov za upokojence v vsej državi. 90 milijonov ! vo;akov jn oficirjev, ki so se borili prott ao-za draginjske doklade državnim upokojencem j v:efskj annatJi, šla še korak dalje in prizaala in-njih rodbinam, ki prejemajo pokojnino iz j vaeJn jem oficirjem in vojakom državljanska en i: pravice, v prvi vrsti volilno pravico. To ve- lja tudi za Wranglove oficirje. Politične vesti. Dvanajstine za mesece december, januar, februar in marec so predložene skupščini in znašajo 4.085,760.706 Din. Poleg rednih kreditov so dovoljeni tudi sledeči krediti: '"■■■ državno rento. 40 milijo- uradniškega fonda. 60 milijonov za državne ■ obveznosti iz prejšnje dobe. Vojnemu mini- ! stru se dovoli 2 milijona za odkup hiše v No nje zabave«, potem ostane samo še glavni | ^ bQ -gtab L armade. Kmetij- j namen, da naj imajo v zgradbi prostoia ar j t mutmnnv .... I smatramo »Narodno galerijo« in »Akademijo j za invalidske dodatke. Dalje se določajo po n umetnosti«, ki naj kot pendant našemu vseučilišču predstavlja našo kulturo k . npn(iant • trebili krediti za sanacijo Hrv. slav. gospo-! darskega društva. - V V 18. se pooblašča diino‘tujcar kadar mu hočemo dokazali svojo j “ P^dajočo uradnikom kulturno stopnjo, Narodni dom postane šele znava },0 15 letih imajo pra- . 1 on _ J.i . Il _1nXn in T\/~t VUolznin nnl sedaj v resnici dom našega naroda, kajti na- vico ^i0 60odstotkov plače in po vsakem pol & i BJ en JU* * «e P« ® V • -- MflivAtMii nomonii sladkorne tovarne v Cukarici. ma svojemu pravemu namenu Spričo temu je moral upravni odbor rešiti samo še problem Ljubljanskega Sokola: te matice vsega slovenskega, da jugoslovanskega »Sokolstva, tega prevažnega narodnega či-nitelja. Zavedali smo se, da je bil del Narodnega doma od vsega početka namenjen Ljubljanskemu Sokolu ter da si je na tem delu pridobil gotovih pravic. Problem je bil v teni, da Sokolu zaščitimo in zajamčimo sladkorne tovarne _ — Listi o vstopu St. Radiča v vlado. »Samouprava« piše, da je bil vstop St. Radiča v vlado nujen, ker je treba, da nosi šef vladne stranke tudi vso odgovornost za delo vla-. de. Z vstopom St. Radiča v vlado pridobi HSS v dveh pogledih. Dobila je še peto ministrstvo in dobila je veliko in važno prosvetno ministrstvo. S tem, da je radikalna stranka nredstnvo na to pristala, je pokazala, kako veliko, važ- svojo predstav. Prosveta. V ponedeljek, dne 23 t. m. se pripe)J«j« v Ljubljano Zikovci in prirede tu še istt večer v Unionski dvorani svoj komorni k*»-cert ob 20. uri zvečer. Prepričani smo, dn b* občinstvo v veliki meri poselilo ta koneevt, saj ono ljubi in spoštuje odlične umetall*«. tek. Predprodaja vstopnic v Matični garni. ^ Zaradi koncerta Zikovcev, ki »e vrti v ponedeljek, 23. t. m. se je obrnilo več abonentov na gledališko upravo s prošnjo, da s« premesti ponedeljkova dramska predstav« na torek ki je za dramo itak prost. Kakor čuiemo ie uprava Narodnega gledališča žej splošni in upravičeni prošnji ustregla imajo abonenti reda B dramsko pred»t*v« »Za narodov blagor« mesto v ponedeljek 16-v torek 2L t. m. Tako sta v ponedeljek »b* gledališči zaprti in abonentom je mogoče p*' setiti koncert Zikovcev, ne da bi izgubil’ (20) inž. M. Klodič: Železniška zveza Slove-1,110 s Su^a!^ otn. Moravice, Crnoniclj-Vimca-LuKovnoi iu o Vprašanje luke na Kvarneru Zaliv ima izrazito 3 bregove, ^0 f ‘•'IV Al»t i h! * se bode •dprta proti morju. Za luške naprave i. jam vihodno stran, srednji breg in polovico »1 . , od [.a. kjer ima tvornica »Plumbum« svoj lastn' P" ’ , . . .. terega vodi vzpenjača v višino do tvormce same. J •b železnici Zagreb—Roka. Onkraj tega pristana bi 4« kakih 150 m obale, ki bi se jo tudi moglo uredit «b*tni zid, toda bi so ne izplačalo, ker tvori tukaj breg ■avpična pečina in jo tudi dostop za pristanom tvormce i* pod vzpenjačo precej težko izvesti. Iz postaje vodijo tiri skozi lazaret v luko in sicer eden ■a vzhodni breg k obalnemu zidu 1. in II., drugi na srednji breg k obalnemu zidu III. in tretji na zapadni breg k obalnemu zidu IV. Razen tirov najieljana je tudi dovozna cesta skozi lazaret v luko, tako da je tudi vozom dostopna od vseh strani. Postaja ima potrebno število tirov za postavljanje in razvrstavanje vlakov, posebno pa ima vsaka laška stran v postaji svoj tir. Iz postaje so napeljani tiri ■i ©kretnicami križem polja do lesnih skladišč, podobno kakor danes na Brajdiči. Na obalnih zidovih II. in IV. se postavi skladišče, d<>-čim ostane zid I. brez skladišča in služi prometu lesa. Obalni zid III. je kratek in bode služil bolj malemu prometu. Obalna zida I. in II. sta dolgu skupaj 523 m. • meri 138 m, IV. 297 m. Skupaj imamo torej 9oS km ^ nega zida na razpolago. Zidovi so potisnjeni tako “a vodo, da morejo pristati brodi do 19 m globine. »Thaon di Revel« na Reki ima 809 m obalnega zida. Pri tirih v luki niso projektirane ok.r®ln‘^e’na ^(rn. kretnice, kar pospešuje promet. Da se Pr,hr“?.. ških in tudi na širini proste vode zaliva, Pr. i je skladišče le 15 m široko z enim nadstropje , ^ . iz žolezobetona. Kampa ie na morski strani ^ strani 15 m Široka Za promet med pritličjem m prvini nadstropjem služijo dvigala. Med skladišče«1 in obalnim robom stojijo »polovična portalna dvigala«, donm ge upo-rablja na zidu, kjer ni skladišč, »cela portalna dvigala«. Dvigala morejo blago postaviti naravno v prvo nadstropje. Balkon v prvem nadstropju krati nekoliko razsvetljavo v pritličju, tudi je nadzorovanje otežkočeno^ Ali razširjenje sklaldišča pomenilo bi zelo drago razširjenje obale, tudi to zaliv za to preozek. Praktično je, uporabiti pri-zemlie v skladišču za prihajajoče, a prvo nadstropje za mihniiuoče blago. Na obeh straneh skladišča projektirali n« dva tira vštric. F,n edini tir je zelo nepratičen. čeravno se ga najde v mnogih važnih lukah, ker jo kri-ienle z vagoni, ki se imajo uporabiti na drugem mestu ali ki se že vračajo, nemogoč. Ali morajo v tem slučaju vagoni čakati, ali pa se mora tiste, ki stoj.jo pred skladiščem. sredi posla za nekoliko časa odmakniti. Eden tir je priporočati samo pri kratkih skladiščih. V čaju imamo tudi sredi dolžino skladišč kretnice, k‘ m dotična 2 tira. Skladišče na obalnem zidu p« dolgo na obalnem zidu IV imamo pa 2 skladi««1’ 139 m dolžine. , , . Obalni zidovi izgrade se deloma iz k“IJ,na' n(„nosred»i betona. Ker se more kamen dobiti P®vs0 a i tkak«r bližini, ne da bi se ga moralo od daleč dovažat, (kak.r n. pr. pri grailbi reške ali tržaške luke), m razlog* naj hi se povsodi betoniralo. Ker se more do^ ^ stojita vzdolž na zidu 2 vlaka s stroji. ”'° 'i0jine *•-mesto zida iz kamna napraviti prave težke » ( oha]( j stove iz železobetona. Zato naj se zgrad® obalni zi-J in III. betona, ker bodo manj 0,,r®",a!"način iz umetnih ilovi II in IV. pa se izgrade na ,uk„bran. Z oballi* kamenitih klad in cementa, ™vn“'Yhrftni se precej na »ti«-zidoni iz betona v obliki mos a Pj jn ly (približn# lft/, ških. celo pri močnejsi^h o neprestani vporabi ma«g* ali obalni zid iz ki ;e postavljen takorekoč »a vič- več nego zid iz kamna, ki jc n0MtT, v i ,,i„„e» zida leži 2.5 m visoko nad srednj« v«*«-vf Reki leži na dnu morja plast greza 17- 29 m « riehnln ki pa j® do8ti *Trgt- Večja potreba materijala »a radi pogrezanja v gre. je bila tam 15-29% Mi srn. računali s 15%. Materijala, od nasipine do večjih In•!*** bodemo potrebovali okroglo 300.000 ms v živi skali, Iti ca more pridobiti povsodi vzdolž obale, s čemur se Časno pridobi na prostoru proti hribu, potem tudi na p« in sploh v bližini. Tehniški visokošolski fond. (Odlomek iz svinčene afere.) Teliniški-visokošolski fond v Ljubljani je bil ustanovljen po prevratu. Upravljala ga je prva Deželna vlada za Slovenijo, v 1. 1919 pa je bila njega uprava poverjena posebni komisiji, obstoječi iz načelstva in 12 elanov. Ta komisija je v 1. 1921 razširila svoj delokrog tudi na obrtno šolstvo in je ista še danes upravnica tega fonda, od katerega naj imajo torej korist tehniki-visokošolci in obrtno šolstvo. S pismom od 21. VIII. 1920 in protipismom cd 26. VIII. 1920 je bila sklenjena med Blei-berger Bergwerks Union (BBU) kot lastnico sakvestriranega rudniku Mežica in med Jadransko montansko družbo z o. z. v Ljubljani (Jmd) pogodba glede prodaje svinca, ' produciranega v Mežici od 1. UL 1920 dalje. Pogodba je bila sklenjena, kakor razvidno i/. njenega teksta, na podiagi pogajanj med A. Praprotnikom (tedanjim ravnateljem Jadranske banke in poslovodjem Jmd) in ravnateljem rudnika v Mežici O. Neuburgerjem, in sicer v prisotnosti ing. Pirnata kot šefa se-kvestrske oblasti t- j- Osrednjega urada drž. montanističnih obratov v Ljubljani. Pogodbo jo odobril ljubljanski oddelek Ministrstva Trgovine in Industrije kot nadsekvestrska oblast. Za Tehn. fond je predvsem važna ona določba pogodbe, glede katere prevzema Jmd komisijsko prodajo svinca proti 4 odstotkom provizije od prodajnih zneskov. Jmd 1 ima dolžnost, prodajati svinec po- čim višjih cenah. Minimalno ceno, pod katero Jmd svinca ne sme predajati, pa se ji sporoča od strani BBU 1. in 15. vsakega meseca. Od presežka, ki ga pri komisijski predaji doseže Jmd nad minimalno ceuo, ima gl. omenjene pogodbe izročiti 50 odstotkov lastnici rudnika BBU potom njenega sekvestra, 50 odstotkov pa Upravni komisiji Tehn. vis. fonda. Ostale točke pogodbe precizirajo medalitete prodaj svinca direktno od strani BBU itd. O tej pogodbi ^ je nadsekvestrska oblast obvestila tudi Upravno komisijo Tehn. fonda. "a., Podlagi te pogodbe se je prodalo iz rudnika Mežica v jeseni 1920 in v 1. 1921 skupaj cca 7200 ton t. j. 720 desettonskih , ?on.°v svinca, od katerih je Jmd sama pro-a komisijonar cca .200 vagonov. Pri prodajah se je okoristila Jmd nepravilno z milijonskimi vsotami, predvsem na škodo lehn. fonda, pa tudi na škodo lastnice rudnika. Operiralo sc je s fingiranimi fakturami, ki so izkazovale nižje prodajne cene, kakor pa jih je doseglo v resnici. v glavnem so se te manipulacije po vnaprej dogovorjenem načrtu vršile tako, da je Jmd kot komisijska prodajalka prezentirala Osr. uradu kot sekvestru lastnice rudnika BBU, kakor tudi naprani BBU saini fingira-ne fakture o prodanem svincu s fingiranimi nižjimi prodajnimi cenami, v resnici pa je Jmd dosegla pri prodaji višje cene. S tem jo i1®* »Škodovala BBU kot lastnico rudnika in lonn. fond, ki sta imoln pravico v.nk na polovico faktičnega presežka, pri prodajah doseženega nad minimalno ceno. Prava, utajena faktura je bila šele druga, z višjo prodajno no ceno, ki jo je Jmd v resnici izstavila kup-kupcu. Samo po eua lingirana faktura pa Jmd ni zadostovala. Jmd je zaslužila nepravilno še več tako, da je v nekaterih slučajih prezen-liiala o isti prodaji celo po dve fiugiruni fakturi in sicer: 1. je eno fingirano fakturo z nižjo prodajno ceno, ki jo je Jmd v resnici izstavila kupcu. BUlJ, s čemer je bil oškodovan Tehn. lond v korist Jind-e in lastnice rudnika BBU, ki si utajeni presežek razdelile v razmerju in . -• je o isti prodaji prezentirala Jmd tajno "'brez vednosti sekvestrske oblasti, napram no • ° cnn *al'(,lro nekoliko višjo prodaj-'i., k* du J° j*1 dosegla pri prodaji. To- svnii im«cenP 'j' je navedla Jmd napram .soji kompanjonki pri manipulaciji pod I., je bila - fingirana. S to drugo iingirano fakturo jo bil pri istem poslu še enkrat oškodovan Tehn. fond in tudi BBU in sicer za presežek med nižjo ceno druge, tudi fingir;i-ne fakturo in višjo, pravo prodajno ceno. Ker šele 3. tretja faktura z najvišjo ceno je bila uhiifa ,neflne‘rana. To pa je Jmd seveda ko*- mnr-m mm8™ sell-vestrski oblasti, ka-posebej1! L napnu" Tehn- 5o Večino prodaj jo po nalogu Jmd-e, v sporazumu z njo m za njen račun obavljaln tzv. Metali- u. liergbauproduktengesellschnft m. b. II. \Vien (Bergprodukt), ki je bila sicer protokolirana pod lastno firmo, ni pa bila ničesar druzegn, kakor podružnica Jmd-e, za kar obstoji nebroj dokazov. S temi fingiranimi fakturami so bili Osr. urad oz. BBU in Upraina komisija Tehn. fonda zavedeni v pogledu pravih prodajnih cen svinca, vsled česar so BBU in 'lehn. tonil uirpeli škodo radi utajenega, pri prodaji faktično doseženega presežka nad minimalno ceno. Topogledno se je vodila med Jmd in BBU in med Jmd iu Bergproduktom jako obširna, tajna korespondenca, ki je bila pod ključem spravljena v ravnateljski pisarni Jmd v tzv. »rdečih mapah . No, pri Likih stvareh se pač vedno zgoda kaka usodna napaka in tako je tudi tu uspelo, j/ravoeasno sezirati celo to tajna uničujočo korespondenco, kakor tudi oficijelne, fiugirano fakture z nižjo »prodaj, no« ceno iu pa prave, tajne fakture z resnično (višjo) prodajno ceuo. iz korespondence samo par cvetk: Spomladi 1921 n. pr. je pisal Bergprodukt na Jmd: » ... Als Kaufer fiir die 590 t kon-nen Sie ja vvieder cine fingierte Firma, vor-schlagen«, kar je seveda Jmd promptno storila. Jmd je poslala Bergproduktu v tajnem pismu tudi načrt, kako naj se utaje prave cene s pomočjo fingiranih faktur in dodala: »Woilen Sie diese Zuschrift vertraulieh be-handeln, damit wir nicht mit den ma.ssge-benden Behorden iu Kollision kommen!« Seveda se je načrt točno tako tudi izvedel! Da lii Jmd pri navedbi fingiranih kupcev ne prišli v zadrego, ji piše Bergprodukt, da: ... wir Ilinen schon jetzt einige Firmen aufgeben, dio Sie dann gegebenenfalls aus-tviihlen kbntien. VVir hoflen, dass Sie damit Ihr Auslangen finden vverden und vvcrilcn ihnen die zu fakturierenden Preise angeben« in navede nato par firm na izbiro kot fiktivnih kupcev, kar je seveda Jmd tudi napravila! Tehn. fondu so dali pri teh kupčijah samo nekaj malega, zalo »damit der T-Fond nicht gauz leer ausgeht...« kakor čitamo v enem pismu, vso ostalo utajeno razliko »vvclche oeirn T-Fond erspart vvird« (sicl), pa so po-basale Jmd in BBU! — Pa tudi iz korespondence med BBU in Jmd, v kolikor sta sporazumno utajevale prave cene, naj navedemo samo ta trik, da je BBU pošiljala na Jmd pisma, v katerih ji javlja pri prodajah svinca doseženo ceno (n. pr. M 8.50 pro kg). Ta pisma so se našla v navadnem arnivu Jmd-e. L istim datumom in z istim tekstom pa je pošilja BBU na Jmd pisma, ki so se od oli-cijelnih razlikovala samo v tem, da je bila v njih vstavljena prava dosežena prodajna cena'(n. pr. M 9.50 pro kg, torej za eno Marko višjel). Ta tajna pisma so se našla v tajnem arhivu Jmd-e t. j. v Izv. »rdečih mapah«. Mislimo, da teh par primerov zadostuje, saj bi vedlo predaleč, ako bi se človek spustil v detajle, ki pa so seveda natančno dognani! Efekt vseli teh manipulacij s fingiranimi fakturami koncem 1920 in v letu 1921 je bil: 1. da sta se Jadr. mont. družba in pa lastnica rudnika (BBU), ki jima legalni dobiček ni zadostoval, okoristili na Skoilo fonda za tchnike-visokošolce in obrtno šolstvo za preko Din 600.000 in 2. da se je Jadr. ment. družba vrhu tega okoristila na škodo BBU t. j. svoje kompa-njonke pri manipulacijah proti T-Fondu, za nadaljnjih cca Din 400.000. Te terjatve, ki so natančno do pare dognane, so seveda še danes odprte. Za terjatev Tehn. fonda jamčijo solidarno Jadr. mont. družba z o. z. v Ljubljani, Bleibcrger Berg-vverksimion, (ki je v jeseni 1921 po nekaki nacijonalizaeiji spremenila firmo v Central European Mineš Ltd..) in pa Jadransko-Po-dunavslta banka, ki je kol takratna Jadranska banka prevzela za vse posle Jmd-e na podlagi cit. pogodbe — delcredere t. j- jam-s,y°- Banka ima seveda pravico regresa proti J nul in BLU, ki sta se okoristili z denarjem. . , uL-,,r se ?e siiaJho rentirala in ostnla bi bila lepo tajna v rdečih mapah do sodnega dne, ako ne bi bilo novo ravnateljstvo Jadranske banke imelo proti koncu leta •1921 to neprijetno misel in dalo Jmd-i, pri kateri je bila in je Jadr. banka udeležena, temeljito preiskati obisti. Tako pa se,je našla cela tajna korespondenca, prave in fin-girane fakture, in dognale so se omenjene manipulacije. Vsa stvar je že bila pred sodiščem, bila ustavljena, toda s tem še ne končana, ker 1 .terjatev fonda za tehnike-visokošolce in obrtno šolstvo v znesku nad Din 600.000 in obresti od 1929-1921 dalje kakor tudi terjatev lastnice rudnika — še do danes nista pormnaui in ker 2. pride col dokazni materija!, kakor je »Nar. Dnevnik« že poročal, zopet pred sodišče in sicer primemo pomnožen s takozva-nimi novimi fakti (»nova«)! In tedaj se bo pravica izvršila! N. N. szcnitsa, M. ».vi •. ». — mn a Prebivalstvo. sk j pismo. Jugoslovani na D. —■ Trgovinska pogodba z Ogrsko, leki in uradniki..— Železniški materija). Investicije. Po ljudskem štetju koncem leta 1923. ima bnaj 1,865.7140 prebivalcev; tujih državlja-slov 233-190- “ Mcd tujci je največ čeho-11 ftso-ih državljanov (obeh narodnosti) '••OU., Poj jakov ie 40.9m Mndiarnv ‘mmvi i"uši v ^uucii imi uunosil) Vernik’ Poljakov je 40.000, Madjarov 20.000, ?v Rajha 15.000, llumunov 10.000, Italijanov 4000. — Po je-, J -Nemcev 1,745.420 (in sicer: domačih la «1 ,Ujih 170.149). Cehoslovakov je bilo , v temi 48.352 avstrijskih držav- SL ln Jugoslovanov nimajo ločenih v j AuJe državljane, vsaj objavljeno to n, nikjer ^Vsekakor pa je Jugoslovanov več m,g0 • kaiU tudi 1)0 prevratu so imogi ^tab tukaj m so optirali za Avstrijo, j 80 'je desetletja, celo življenje na Duna- oa’t„ ,aj 5? ji ustvarlH podjetja in - tukaj °stanejo. Tudi po uradih jih je nekaj ostalo. Na Dunaju, 18. nov. 1925. Kostanjarji po ulicah so skoro sami Slovenci, danes avstrijski državljani. Med brivci je zeio veliko Hrvatov. — Da gc večina ponemči v bodočih pokolenjih, je gotovo, zlasti radi tega, ker se od naše strani prav nič ne stori, da bi jih ohranili. — Na sploh je opažati, da je ined Jugoslovani čedalje manj kakega društvenega, družabnega, narodnega gibanja. Dokler je bil tu še v rabi predikat »jugoslovanski«, kakor nas Nemci v obče še danes imenujejo, je bilo še precej živahnosti, - odkar pa je vse le >Srlia, Hrvata i Slove-uaca«, propada vse. Italijanov je nad polovico manj, a jih je povsod videti in slišati, a mod njimi je prav živahno medsebojno gibanje. Italijani se poznajo med seboj, Jugoslovani pa so si vedno bolj tuji. — Pri glavi riba smrdi I | Včeraj so zopet pričela pogajanja za trgovsko pogodbo med Avstrijo in Ogrsko, ki so | poleti bila nenadoma prekinjena. — Poro. !#čal sem takrat, zakaj so morali Madžari I oditi in: kakšne nade smo gojili za jugoslovanski eksport v Avstrijo. V koliko so se te nade vresničile, pokaže statistika. Zdi se mi, da se ne bomo mogli pohvaliti kljub dejstvu, da je bila izključena najnevarnejša konkurenca iz Ogrske. Tukaj mislijo, da zdaj pride do pogodbe z Ogrsko in konkurenca prične iznova. Dunajska republika si dovoljuje vsako leto velikanske investicije, vse to pa iz tekočih dohodkov, edino velemesto v Evropi, ki izvaja na vse strani ogromen obnovitveni in graditeljski program. Proračunjenih je bilo do konca leta 1926 petindvajsettisoč novih stanovanj v ponosnih stavbah dunajskega mesta, in to število bo izpolnjeno. Poleg tega je bilo izročenih obratovanju dvoje novih, moderno urejenih, velikanskih ljudskih kopališč. Bivše Stadtbahnen (ki so večinoma pod zemljo) je prevzelo od Bunda mesto iu jih spremenilo v elektriške železnice. Vlaki do pet dolgih, najmodernejše zgrajenih vagonov vozijo vsakih pet minut, ob praznikih celo bolj pogosto. Za 24 grošev (1.80 Din) se voziš po cestnih in teh novih železnicah, kamor hočeš. Do srede oktobra je stala vožnja na cestnih železnicah le 20 grošev, po novih mestnih pa še 30 grošev; od tedaj velja povišani tarif na 24 grošev za obe železnici vkup in voziš se lahko cele ure. — Vse take investicije silno množijo mestno imetje, služijo ljud-. stvu in dvigajo ugled Dunaja, ki vse to vrši iz rednih dohodkov v mestnih blagajnah. Vrhu vsega tega ima že par let povprečno 600 milijard (500 milijonov dinarjev) — preostanka, ki se kopiči v blagajnah, v mestni hranilnici in celo v — bankah. Tudi delnice velikih podjetij kupuje mesto v ogromnih množinah. Povedal sem že, da je Dunaj letos dovršil na Donavi ogromno novo elektrarno. Zdaj je Dunaj večinoma sijajno razsvetljen, a zasebnikom oddajajo tok po ceni, ki je baje najnižja v Evropi. V tem pogledu hočejo zopet razširiti elektriški centrali Sinnering in Engerth-strasse; v oueh postavijo po 15.000 konjskih sil močan turbinski agregat na paro in štiri kotle (Hoehleistungskessel). Vse to bo stalo 53 milijard (42 milijonov I)in!), ki jih hočejo kriti iz rednih dohodkov. Da pa ne bodo prikrajšani /drugi načrti, razdele te troške na dve leti. Tudi sol v. listi so poročali o stavki pekov in grozeči stavki uradništva. Naj dodam par zanimivosti! — Pekovski delavci so se zadovoljili s poviškom 5 odstotkov, ali cene kruhu vsled tega niso poskočile. — Uradništvo dobi za zdaj le — novoletno nagrado. Ali pripomniti je treba, da je v Avstriji uradništvo bolje plačano nego v Jugoslaviji. Dasi je Avstrija prevzela veliko penzijonistov in invalidov, jih tudi izdatno bolje plačuje. — En zgled: Neki bivši dvorni svetnik, vrl Slovenec, je seveda sprejel jugost. državljanstvo in živi tukaj v penziji: toda njegov sluga prejema dvakrat večjo pokojnino, ker je — avstrijski državljan. Ali so take razlike opravičljive, ali so naši domovini v čast? Vse nasledstvene države so ustanovile na Dunaju komisijo za pravično razdelitev železniškega parka bivše monarhije. —- To delo ni bilo lahko, kajti vozovi in lokomotive so postali najprej — plen novih držav, ki ni bil pravičen. Ena država je mogla ugrabiti veliko več (n. pr. Češka in Avstrija), druge zopet manj. -- Najprej je bilo treba ugotoviti, kje vse se nahaja la inventar bivše monarhije, potem zjediniti se za razdelitveni ključ in končno delitev tudi dejanski izvršiti. — Glavno delo v naši delegaciji sta vršila dva Slovenca gg. dr. Bončina in Jakob Korošak. — Likvidacija gre h koncu in komisija bo v kratkem razpu ščena. a q PD POPLAVI. Maribor, 18. novembra. Vremenska katastrofa, ki je zadela zadnje dni našo oblast, je bila ena največjih v se- ’''1“ stoletju. Komaj najstarejši ljudje ?ideleJ ki Pa vendar niso nadele tako .sjroka okrožja. Skoda, ki jo je poplava povzročila, oso-bito v I rekmurju, pa tudi drugod, je neprecenljiva in je ne bo mogel poravnati nihče, niti država, komaj cas bo zaceli) rano, ki jih je zadobilo naše gospodarstvo v teh krajih, da ne omenjam drugih žrtev, ki se sploh ne dajo nadoknaditi. Ob tej priliki se človeku sama vsiljuje misel, kako bi se dale slične katastrofe v bodoče preprečiti ali vsaj omejiti na minimum; kajti vzroka ne smemo iskati samo v slučajnem divjanju elementov, ampak tudi, in to še prav posebno, v skrajno zanemarjenem stanju naših rek, cest in železnic. Da bi država kot taka vedno pokrila škodo sličnih katastrof, ni mogoče in bi tudi ne bilo umestno, ker bi bil na ta način izdani denar vržen za neaktivno delo — poplavljanje starega, mesto grajenje novega. Treba bo tedaj pričeti resno misliti na trajno za-siguranje naših krajev pred sličnimi dogodki. Treba bo pričeli — vsaj pričeti, pravim! — z delom za najnujnejšo regulacijo naših rek. Z regulacijo rek ne bomo samo preprečili bodočih sličnih katastrof, ampak bomo pridobili tudi velike komplekse zemlje za plodonosno poljedelstvo. Ozrimo se v prvi vrsti v Prekmurje! Tamkaj imamo cele velike komplekse, posebno krog Dolnje Lendave, ki so tako močvirni, da so'za obdelovanje popolnoma nesposobni. Pri vsakem deževju zalije voda te obsežne dele zemlje. Nič na boljšem ni Pesniška dolina. Vse od Spodnje sv. Kungote doli do Ptuja je sredina te lepe doline radi neregu-liranega toka Pesnice nesposobna za poljedelstvo, Slabe ceste, ki stoje ob vsaki priliki pod vodo, ovirajo poleg tega vsak večji in zanesljiv promet. Ptujsko polje ima zopet ogromne močvirne komplekse, ki vplivajo razen drugega tudi na zdravstveno stanje tamkajšnjega prebivalstva. Od Ptuja doli mimo Središča podira Drava že več let cele velike kose obrežja. Uničila in odnesla je že nebroj rodovitne zemlje in podrla celo že par domačij. Prav tako se godi našemu prijaznemu Celju, ki ga poplavi Savinja s svojimi pritoki posebno na periferiji ob vsaki, celo manjši povodnji. Tu so vničujejo ogromni kapitali ali pa leže radi vode mrtvi in nevporabni. Tako ne sme ostati še nadalje. Zadnja velika ka-| tastrofa jo prvi najresnejši opomin merodajnim faktorjem, da je skrajni čas, da se pristopi k regulaciji naših rek in melioracijskim delom v omenjenih krajih. Slovenija ima malo polj, pa še tista so radi močvirja v precejšnjem delu nevporabna. Popolnoma dobro vem, da vseh teh del ni mogoče izvršiti naenkrat in tudi ne hitro. Toliko kapitala, kolikor bi ga bilo treba za izvedbo teh projektov, naše državne finance ne zmorejo, vem pa tudi, da je na drugi strani čisto mogoče izvesti to delo v etapah. Naj se regulirajo najprej one reke in oni njihovi deli, ki so potrebni najnujnejšega zavarovanja, potem naj se polagoma preide na nadaljnja dela. V nekaj letih ali vsaj desetletjih bo to delo lahko dovršeno, ne da bi se stroški preveč opazili. Poglavje zase pa tvorijo naše ceste in železnice. Že od pričetka vojne se nihče ne briga zanje resno ali vsaj tako, kakor bi bilo potrebno. Nekatere naših cest se nahajajo v naravnost obupnem stanju; posebno velja to za ceste v Slovenskih goricah in v Prekmurju. Tudi mostovi so po velikem delu slabi. In železnice! Naravnost neverjetno je, da je najslabša ravno najmlajša — prekmurska, ki je bila dograjena že v naši državi. Gradila se je nekako tako, kot med vojno frontne železnice — za silo. Mostovi čez rokave Mure so bili zgrajeni tako površno, brez postavitve trdnih temeljev, da jih je izpodjedla že prva manjša povodenj, sedanja jih je pa kar podrla. To je naravnost neodpustljivo, ker povzročajo popravila neprimerno več stroškov, nego bi jih bila enkratna res trdna in solidna dograditev. Malomarnost gradnje te proge se že danes kruto maščuje in se bo gotovo v dogledni bodočnosti še bolj. Zato ponavljam zopet: Na delo, da se prepreči brezplodno popravljanje slabega z dograditvijo solidnega in trajnega! —v.—b.— O LAJŠANA PLAČILA.ZA Obleke daje O. B E1N A T O^UhCt RAVNATELJSTVO LJUBLJANSKE MESTNE ELEKTRARNE NAM POROČA: Kakor že znano, ojačila je ljubljanska mestna elektrarna svoje strojne naprave v Slomškovi ulici za nadaljnjih 900 konjskih sil. Prvotno zasnovana elektrarna z nizko napetim istosmemim tokom 2 X 150 voltov ne zadošča več svoji nalogi, da bi ekpnomično oddajala električno energijo v oddaljena predmestja. Zato je bilo zasnovano razširjenje elektrarne z izmeničnim (vrtilnim) teinom, ki bo potom visoke napetosti preskrboval najskrajnejša predmestja in okoliške občine z električno energijo. V elektrarniški centrali se proizvaja vrtilni tok z napetostjo 6000 voltov. Ta visokonapeti tok se potom podzemeljskega krožnega voda razdeli na 6 transformacijskih postaj, v katerih se transformira na uporabno nižjo napetost 220 in 380 voltov. Take postaje so zasnovane: pri železniškem prelazu na Dunajski cesti, na križišču Bleivveisove in Tržaške ceste, pri izlivu Gradaščice v Ljubljanico, na Grubarjevem nabrežju tik Karlovškega mostu, na sejmišču pri Klavnici in na Vodmatskem trgu. Iz teh transformacijskih postaj so napeljane prostovodeče žice do posameznih odjemalcev. Tekom tega in prihodnjega meseca bodo preklopljeni do malega vsi odjemalci mestne elektrarne, ki dobivajo električni tok iz prostovodečih elektrovodov na novo zasnovani izmenični tok, medtem ko ostanejo vsi odjemalci v osrednjih mestnih okraiih kjer dobivajo tok iz podzemeljskih kabijev; se na starem istosmernem toku. Elektrarna bo priključevala posamezne ce-ste in ulice stopnjema na novo napetost ker S V-?m odiemalce,m istočasno zame- mo nrfi V 2 ie'7e’ kakor tudi vse žarnice, * , j0’ k“halmke, likala itd. za novo napetost električnega toka. i- • | '■/'Hjeoični (vrtilni) tok bodo preklop-jem sledeči deli mesta: cel okraj severno in zahodno južno-železniške proge, vsa Tržaška cesta z okolico, Mirje, Krakovo, Trnovo, Karlovška cesta, Žabjek, Prule, Dolenjska cesta. Hradeckega vas, Poljansko predmestje vzhodno Od Ambroževega trga in cel Vod-mat do trga Tabor. Nadalje je sklenila mestna občina pogodbe za oddajo električnega toka v občino Vič in v štepanjo vas. Oddajala bo tudi tok v sosedno vas Rudnik. Spodnjo šiško preskrbuje za sedaj z elektriko tamošnja električna zadruga, ki dobiva lok iz elektrarne v Tacnu. Stranke naj blagovolijo vpoštevati težkoče pri takih preselitvah iz starega sistema na novi sistem, zato naj ne bodo ozlovoljene, če bi morale ostati en dan ali dva brez električnega toka. Kadar bodo navezana predmestja na no-ve naprave, tedaj šele bodo razbremenjeni kabtji v sredini mesta. Potom bo zamogla elektrania vstreči strankam v najširšem obsegu. Zlasti pa bo veliko elektroštevcev ng razpolago, _____________________________ ^ i Dnevne vesti. POTREBEN OBISK. Z ozirom na prihod St. Radiča v Ljubljano je napisal »Slovenec« uvodnik, v katerem pravi, da je to nepotreben obisk. V nasprotju s ; Slovencem« pa pravimo mi, da je prihod prosvetnega ministra v Slovenijo zelo potreben iu nujen. Tako zanemarjena je Slovenija v prosvetnem cziru, da je dobro, če prosvetni minister na lastne oči vidi, kakšna je bila prosvetna uprava v Sloveniji. Nujno je, da vidi prosvetni minister, ki je tako sijajno poudaril potrebo depoli: ?cije šole, kako se je s pristranskim pode .tujem štipendij, s preganjanjem učitelj*. - lotelo šolo ne samo politizirati, temveč javnost narediti ra deklo strankarske politike. In nujno je, da vidi prosvetni minister, da še vedno niso popravljene krivice in da še ni zadoščeno javni morali. Na dan prihoda novega prosvetnega ministra se. vrše na ljubljanski univerzi prvič v Jugoslaviji volitve v akademsko reprezentanco. Prvič pa nastopa sedaj tudi demokratična in svobodoljubna omladina, da prelomi z vsemi starimi frazami in nadaljuje z visokimi tradicijami slovenskega dijaštvn. Na novo pot stopajo slovenski akademiki, kakor je stopil prosvetni minister s svojim programom na novo pot. V pravi čas prihaja zato novi prosvetni minister v Ljubljano. Na predvečer St. Radičevega prihoda se je vršil občni zbor društva Narodni dom. Temelj slovenski Akademiji znanosti in umetnosti je bil položen ta dan. Trdno se nade-a.n'°, da bo prihod prosvetnega ministra v Ljubljano pospešil tudi pričetek delovanja slovenske akademije. Upamo, da smemo že vsled tega reči, da prihod St. Radiča ni bil samo .potreben, temveč tudi razveseljiv. Pa še v enem oziru smatramo prihod St. ttadiča za nujen in sicer v čisto političnem oziru. Ne samo v Beogradu, temveč tudi v Sloveniji je zavladalo mrtvilo. Nadejamo se, da bo St. Radič razgibal naše javno mnenje in pripomogel k oživijenju naše politike. V duhu sporazuma s Srbi in Hrvati mora iti fl;‘še politično udejstvovanje, in da to poudari, ni nihče tako poklican, ko St. Radič, stvoritelj sporazuma. Zato naš pozdrav voditelju hrvatskega naroda, zato našo dobrodošlico predsedniku HSS, zato pozdravljen novi prosvetni minister v beli Ljubljani! JAVNA PROŠNJA. Prebivalstvo mariborske oblasti je zadela težka nesreča. V noči na 11. novembra t. 1. so po hudih nalivih reke in potoki prestopili bregove, voda je poplavila nižine, razdrla ceste, odnesla mostove in zajela mnogo človeških naselbin. Najtežje prizadeti so srezi Murska Sobota Ljutomer, Dolnja Lendava, Ptuj, Celje in drugi. Materialna škoda je ogromna. Cela zase-lja so se vgreznila v vodo, mnogo obiielji je brez strehe, brez obleke in obuvala. Plazovi so zasuli ceste in kulture, uničeni so spravljeni poljski pridelki, ozimina je ogrožena. Poginilo je mnogo domače živine, mnogo domov je zrušenih, znaten del narodovega premoženja je postal žrtev valov. Le takojšnja izdatna pomoč more omiliti bedo. Človekoljubje zove nas ,vse, v prvi vrsti tiste, ki jim je katastrofa prizanesla in ki so z življenjem in imetjem ostali na varnem, da trpečim priskočimo na pomoč s prostovoljnimi prispevki. Podpisani odbor se obrača do javnosti s prošnjo, naj žrtvuje, kar more, da olajša nesrečo, naj z lastnimi denarnimi prispevki, pa tudi /. nabiranjem darov v najširjih krogih pomaga zalagati sklad, Pomožni sklad za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti iz katerega bi se mogla črpati sredstva zn nadaljnjo pomoč. Prispevki se sprejemajo pri pristojnih '-rezkih poglavarjih kot predsednikih Sre*k;h pomožnih odborov in pri velikem lupajiu mariborske oblasti kot predsedniku Oblastnega pomožnega odbora. V Mariboru, dne 15. novembra 1925. Pomožni odbor za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti: l)r. Andrej Karlin s. r., dr. Otmar Pirkmajer s. r., dr. Josip Leskovar s. r., dr. Rudolf Ravnik s. r., dr. Vekoslav Kukove«', s. r., dr. Franjo Lipold s. r., Ivan Roglič s. r., Anion Lipovšek s. r., Viktor Grčar s. r., Marija Maister s. r., in?. Josip Zidanšek s. r., dr. Radoslav Pipuš s. r., Franjo Bureš s. r. — Nov pravilnik za državne izpito. Ministrstvo poljoprivrede in voda je izdelalo nov pravilnik za polaganje strokovnih državnih izpitov administrativno arhivskih uradnikov. — Duplikati šolskih izpričeval. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, glasom kateie se imajo izdajati duplikati šolskih izpričeval s.i-mo na podlagi odobrenja ministrstva. Ministrstvo izdaja dovoljenja samo v slučaju, da dokaže prosilec, da je objavil v »Službenih Novinahc, da unifikat ne velja, oziroma, da je uporabil unifikat kot prilogo k prošnji za kako službo itd. = Zgradba uradniških stanovanj v Sarajevu. Mestna občina Sarajevo je sklenila, da sezida poslopje za svoje uradnike, v katerem bo 40 stanovanj. Stroški bodo znašali 10 milijonov dinarjev. Obenem se prezida prejšnja zandarmerijska baraka za uradniška stanovanja. s to adaptacijo bo pridobljenih 20 no- n.mTT1! ^ °s ve> kakšna bodo op. ur.) »lavna težkoca je, da občina nima denarja ter tudi ne ve, kje naj bi ga dobila. — Okrožni urad za zauirovauje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je podana možnost, da brez vsakih posebnih izterjevnlnih stroškov poravnajo zaostanke ua zavarovalnih prispevkih. bene senzacionalne stvari o svojem procesu in svoji kazni. Kljub temu je izdal dve knjigi, ki sta vzbudili veliko senzacijo. Te dve Urad delodajalce vljudno opozarja, da onim, % deli, ki jih je označila kriminalistična veda ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti kot znameniti, sta dali justični oblasti povod, da^ je Hauovo izpustitev preklicala ter ga hoče zapreti še za ostalih 7 mesecev. Hau, ki zatrjuje še danes, da je nedolžen, se skriva v inozemstvu. Zadeva vzbuja v Nemčiji katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno izterjavo, ne bo dovoljeval nikakih ugodnosti glede plačevanja njihovega zaostanka. — Razdelitev plemenskih mrjaščkov. Veliki župan mariborske oblasti je oddal v tem letu precejšnje število dobrih pleni, mrjaščkov po znižani ceni samo zanesljivim rejcem, ki so jih odbrali in priporočali sreski ekonomi ali veterinarji. Mrjašcki so vzgojeni v najboljših domačih rejskih središčih in se v splošnem jako dobro obnesejo, če pridejo v zanesljive roke. Prejemnik take živali se mora zavezati, da plača vse stroške dopoši-Ijatve, da vodi spuščalni zapisnik in da bo rabil nirjasca od starosti 10 mesecev do dveh let proti zmerni odškodnini za splošno ple-menenje. — Srezki ekonomi, oziroma veterinarji imajo nalog, da vodijo stalni nadzor nad temi živalmi, da nadaljujejo započeto delo in dajejo novim interesentom vsa potrebna pojasnila. — Veliki župan. — Regulacija obale Donave. Ministrstvo poljoprivrede in voda je odobrilo kredit za regulacijo leve obale Donave od km 1128 do 1-30- — Gibanje zoper boj s podmornicami. »Times- poroča iz Washingtona, da je zavladalo tam veliko zanimanje za pokret zoper vpo-rabo torpedovk. Senator Borah, vprašan, kako misli o pokretu, je menil, da bi bilo treba pobijati vojne institucije mnogo bolj splošno. Sklenila naj bi se mednarodna konvencija, ki bi proglasila vojno med civiliziranimi narodi sploh za zločin. Senator Swan-son, vodja demokratov je za odpravo uporabe topedovk, pravi pa, da dokler so druge države za vporabo, tudi Amerika torpedovk ne more odpraviti. — Veliki knez Nikolaj in boljševizem. Kakor poročajo iz Newyor.ltl, je govoril zastopnik »United Presses v i arizu z ruskim velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem, ki živi moinentano veselo in brezskrbno življenje na gradu Choignix. Veliki knez Nikolaj je govoril o merah, ki jih bi. bilo treba podvzeti v svrho poraženja sovjetskega režima. Po njego\em mnenju bi bilo to edinole mogoče potom izključno ruske armade na ru-skiti tleh. Tri milijone Rusov je pripravljenih žrtvovati življenje za to stvar. Toda vsak prenagljen korak bi pomenil brezkoristno prelivanje krvi. Antiboljševistični proces, ki se vrši te dni v Parizu, se bo najbrže s tein vprašanjem tudi bavil. — Aretacija beograjskega novinarja. Ravnatelj in lastnik »Narod. Tribune-, Fantelije Jovanovič, je bil v sredo aretiran. Njegova aretacija je v zvezi z njegovo prejšnjo obsodbo radi deliktov po tiskovnem zakonu. Jovanovič je objavil te dni senzacionelne napade na prometnega ministra. — Velik požar pri Berlinu. V tovarni za usnje Pothof & Kayser v Blankenburgu pri Berlinu je izbruhnil te dni požar, ki se je razširil v kratkem času na vse objekte. Skoda je velika. Vzrok še ni znan. — Roparska tolpa pred sodiščem. Pred osiješkim sodnim dvorom se prične te dni obravnava zoper roparsko tolpo Joža Gulili. Tolpa je »operirala« v Slavoniji, delala pa je tudi izlete celo v Dalmacijo. Državno pravd-ništvo jo dolži 23 roparskih napadov ier predlaga smrtno kužen. — Iso Lang — ni norec. Kakor smo poročali, so poslali velikopoteznega sleparja, tovarnarja Iso Langa, potem, ko je bil izročen, v blaznico. Kakor se poroča, je lopov popolnoma normalen, zato bo moral kazen, ki ga čaka, odsedeti. Neprekosljivi J v ceni, kvaliteti in izdelavi so naši J I letošnji izdelki najnovejše konfekcije l j 10$. ROJINA, LJUBLJANA J — Afora Hau. Leta 1908. je bila ustreljena v Baden-Badenu na cesti, ko je šla zvečer s svojo mlajšo hčerjo na promenado, tašča dr. Haua, ki je bil dolga leta advokat v Ameriki. Dr. Hau se je mudil, kakor je nepobitno dokazano, usodepolnega dne preoblečen in z umetno brado v Baden-Badenu. V senzacionalnem procesu je bil nato, kljub temu, da je vedno zatrjeval, da je nedolžen, obsojen na smrt. Obsojen je bil na podlagi indi-cij. Hau je motiviral dejstvo, da se je nahajal takrat v Baden-Badenu maskiran s tem, da se je hotel sestati brez vednosti svoje tašče s svojo svakinjo, ki jo je strastno ljubil. Njegova soproga je izvršila malo pred njegovo obsodbo samomor. Smrtna kazen je bila izpremenjena milostnim potom v dosmrtno ječo. Od te kazni je odsedel Hau letos 17 let, nakar mu je bila kazen vsled amnestije tako znižana, da bi bil imel odsedeti samo še 7 mesecev. Ta rok mu je bil pogojno proti preklicu odpuščen. Podpisati je moral reverz, da tekom 6 let ne bo objavil no- kar največje zanimanje. — Arhivski tat dr. Hauek, o katerem se je svoječasno mnogo pisalo, ker so mu privil.11? je pokradel po Avstriji, Nem- čiji in Italiji tekom let velikansko množino redkih in dragocenih avtografov, pisem in drugih dokumentov ter tudi nekaj knjig, je sedel te dni skupno s svojim famulusom Hohenlocherjem na zatožni klopi v Charloi-tenburgu. Hauck je sin justičnega svetnika ter je vžival v krogih učenjakov radi svojega obširnega strokovnega znanja velik ugled, kar mu je omogočilo dostop do privainiti in dvornih arhivov. Od leta 1906. dalje je jel zaupanje zlorabljati in krasti kot sraka. Leta 1911. se je seznanil s krojaškim pomočnikom Karlom Hohenlocherjem, ki je postal njegov >famuluss in njegov tako intimen prijatelj, da se bosta radi tega še posebej zagovarjala. Hauck je kradel, fanmlus pa je pisaril po vsem svetu oferte za prodajo in kupčija je šla izborno. Hauck je bil obsojen na poldrugo leto ječe, njegov »famulus« pa je bil oproščen, ker je sodišče verjelo njegovemu zagovoru, češ, da ni vedel, da gre za ukradene stvari. — /ločin pijanih kmetov, štirje iz Vukovarja se vračajoči pijani kmetje so napadli na cesti delavca Josipa llučerja ter ga usmrtili z ubodljajem v srce. Bučer zapušča vdovo in štiri nedoletne otroke. — Obsodba voditelja Ku-Klux-Klana. Kakor poročajo iz Londona, je bil obsojen tam, eden izmed voditeljev, »Ku-Klux-Klanov«, David Stephenson ha 20* let ječe. Oropal je mlado deklico svobode, da jo je zlorabil. Deklica se je nato zastrupila. Sodni dvor je smatral stvar za umor. m Gotovo govejo juho z najfinejšim okusom napravijo Ijeve kocke za govejo juho Pazite dobro na ims MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem Druge kocke niso od tvrdke MAG Gl Zakonska idila. Te dni je bil v neki gostilni v Aleksincu lovski ples, ki se ga je udeležil tudi kočijaž France Berger s svojo ženo. Zena je koketirala s par mladeniči, kar je Bergerja tako razjezilo, da je pograbil svojo boljšo polovico, jo tiral iz lokala ter ji zagrozil, da bo doma ž njo obračunal. Možakar pa je pričel nekoliko prezgodaj na nepravem mestu in z nepravim sredstvom. Za1 čel je namreč na cesti svojo ženo zbadali z nožem. Zenica je jela kričati iz vsega grla: »Na pomoč! Roparji! Morilcilf Trajalo je samo par minut in prihitela je na lice mesta do zob oborožena vsa žandarmerija in vsa policija. Ko je Berger zagledal prvega uni-lormiranca, jo je odkuril, čim najhitreje je mogel. V gostilni, kjer je bil lovski ples, je povzročilo kričanje ženske paniko! Preplašeni gostje z zajčjimi srci so zabarikadirali vse vhode. Za barikadami so čakali od strahu tresoči se lovci, kaj se bo zgodilo. Ko se je stvar pojasnila, so plesali zadovoljno dalje. — K omili vrgli bombo v hišo. Kakor poročajo iz Skoplja, sta vrgla v Lerini dva neznana individija v neko hišo bombo. 10 oseb, med njimi dve ženski, je bilo ubitin. Storilci so bili najbrže Bolgari. ' , - Iz dežel« prohibicijo. V nekem chika v hotel. Ko je hotel oditi zjutraj trgovec Cas- Popolnoma novo! Prvič v Jugoslaviji! Senzacijonelnot Cio vek na repatici šest dejanj iz življenja artistov. V glavni vlogi konkurent Harry Piela, predrznosmeli jLUCIAftO AIittEKTINI v Ahilih vlozah samo izbrani nemški igralci: Rudolf Klein Rhoden, Elena Lunda, u w nitJhJft Friedrich Kiihue in drugi. Rezija v rokah znanega Alfred ilalma. — a V Ue‘^‘rnm,i _ Boj na življenje in smrt po strehah berlinskih hiš. ir o iv',i'iiiie velefilma »V imenu cara« na splošno željo za en dan podalj- f KK film »Človek na repatici« predvaja samo dva dni, na kar se salo, se seuzacijonelm nim. po,ebno opozarjajo. Predstave daues ob: 4., pol 6, pol 8., 9. - Jutri v nedeljo ob: 3., pol 5., 6, pol 8, 9. Clitni KiNO MATICA, vodilni ktno v Ljubljani (Tel. 12*)- hun po svojih poslih, ga je ustavil na pragu detektn- ter ga spremil v njegovo sobo, kjer je ležala gospa Hood — mrtva. Trgovec je izjavil, da je izvršila gospa — ki se je zabavala, predno je prišla ž njim v hotel, v veseli družbi, kjer se je prav pošteno pilo in Nei’ kakor se je pozneje ugotovilo, tudi njega ni manjkalo — iz neznanih vzrokov samomor. Soprog gospe Hood je ravnatelj elektrarne v Alabami. — Velika goljufija v Reki. Reška policija i -Zj a*le casa preiskavo zoper dva poljska zidova, Eden od njiju se piše Abba Pip-per, drugi pa Jo3ef Dicker. Oba možakarja m a se naselila po vojni na Reki. Ustanovila sta fingirano družbo ter ogoljufala več re-skih trgovcev za milijonske vsote — Amundscnov polet na severni tečaj. Sef norveškega pomorskega zračnega brodovja je povedal po svojem povratku iz Kinr*sb iva na Spitzbergih, da jo prostor za zrakoplov-sko halo, ki naj se zgradi tam za Amundse-nov zrakoplov >Nor\vegen«, izbran. Teren je že splaniran. Z gradnjo se bo v kratkem pričelo. Ameriški inženjer Lincoln Ellsworth jo podaril 100.000 švedskih kron za vzdrževanje od Amundsena vporabljenega letala »N. 25«. — Spopad med angleškimi in italijanski«® vojaki v Pekingu. V Pekingu je prišlo do spopada med angleškimi in italijanskimi vojaki. Italijani so zbežali ter so se utaborili v poslaništvu. — Lep poslovni lokal, obstoječ iz treh prostorov in več pisarniških sob skupno ali posamič odda Pokojninski zavod v Ljubljani. ,5la.bi časi so, a vendar se lahko poceni do sitega naješ, ako vživaš »Pekatete-.. — Najfinojšo govejo juho pripravi se v hipu in poceni z Maggijevo govejo kocko. — Razpis nagrad. Pevska zveza razpisuje tudi letos za »Pevca« tri nagrade, in sicer po 500, 3C0 in 200 Din. Pogoji: Skladbe morajo biti izvirne, za mešani, moški ali ženski zbor . brez klavirja, v obsegu okoli 3 strani >Pev-čeve pesmarice«, glasbeno vsebinsko zdrave, jedrnate, po obliki neoporečne in take, da jih zmore večina našiti zborov. Pisane ne smejo biti lastnoročno; na vrhu »geslo«, ime skladatelja v zaprtem zavoju, ki nosi z;i naslov »geslo«. Rok do 31. decembra 1925 n a naslov Pevska zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, artistični odsek. Ljubljana. 1— Hišni posestniki ljubljanski, ki bi ne zmogli hkrati plačati vseh zaostalih davkov in žele to poravnati v obrokih, naj se nemudoma zglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Sodna ulica 4 od 15. do 18. ure popoldne. 1— Danes zvečer ob 0. je v balkonski dvorani ljubljanskega vseučilišča javno predavanje članice beograjskega Zenskega ; okre-ta, gdč. Milice Vlajičeve o temi: »Položaj žene v zadrugi v srbskem državljanskem zakoniku«. — Brez vstopnine. 1— Planinski koledar, ki je izšel v Zvezni tiskarni v Ljubljani, je stenski koledur v obliki 19X2» cm, tiskan na Pustih listih l* kroinokartona. Vsak list' lcrasi po ena lepa slika iz naših divnih planin in obsega po dvu meseca koledarja. Jako umesten kot miklav-ževo ali božično darilo. Cena 25 Din. Dobiva se v Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani, kakor tudi v drugih večjih knjigarnah in papirnih trgovinah v Sloveniji. IZJAVA. Akcijski odbor »Federacije organizacij privatnih nameščencev v Sloveniji« je na svoji seji dne 20. novembra 1925 soglasno skleuiil, najenergičnejše protestirati proti odpravi doklad na premog po Din 5.— za 1000 kg, ki so bite doslej namenjene rentnikom nezgo-J-nega in starostnega zavarovanja. Odbor poziva vse slovenske poslance, da v parlamentu z vsemi silami nastopijo za eliminiranje te določbe v novih dvanajstinah, ter pričakuje, da parlament ne bo izročil nad 2600 rodbin poginu vsled lakote. V Ljubljani, dne 20. novembra 1925. Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani. Val. A. Urbančič s. r. mr. ph. J. Žabkar s. r, Savez privatnih uainještenika Jugoslavije, poilzveza Ljubljuaa. Rado Clelcšnik s. r. ^kobl s. r. Organizacija zasebnih nameščencev v Ljubljani. Niko Gogola s. r. Janko Bukovec s. r. GLAS IZ OBČINSTVA. Združeni deložiranci prosimo gg. ministre, da ukrenejo vse potrebno, da se ukine zakon, s katerim se dovoljuje stranke deložiraii. Kam naj gremo sedaj na zimo? Novi stanovanjski zakon je že napravil mno-go gorja in ako se v njem posamezni ne spremenijo, bo prišlo še do prave »tan vanjske vojske, ker s stanovanji se v vsevprek. Kdor pa nima kapitala, ... bi in je na cesti. Po tem stanova«!., konu lahko vsak hišni gospoda I , stanovanja, ker se sklicuje, da ■ < . nje za sebe, bodisi iz kateregakoli vzroka. Ko pa se stranka deložira. pa oddaja stanovanje proti visoki najemnini. Kje je pi Mi deložiranci in najemniki ravno takop« čujemo davke kot hišni posestniki,1'1 o(jtr„,l bolj vestno, ker se nam že pri platn‘ Zakaj se nas meče na cesto? veaelje do dr. Kako naj imajonaš. a se je’nas začelo metati na cesto, smo obupali. Najboljša pomoč je, da brezstanovalec pobere*svoje otroke ter se živ preseli k Križu, kjer dobi stanovanje za celo obitelj za večno. Opomba uredništva: Objavljamo ta glas ‘z občinstva, ker smo uvedli rubriko glas iz občinstva, zato, da damo občinstvu priliko, da pove v vsaki nadevi »voje mnenje. kar blešči, golova sem pa tudi že zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli lo z uporabo . GAZKI-A"- mila GAZELA >11 LO Dijaški vestnik. Izmišljen atentat na Mussolinija. Volitve v reprezentanco se vrše danes od do 19. Vsak akademik nai se udeleži flasovanja. Ob vhodu zbornice dobite listek, Mtnj napišete črko B, zvijte in oddajte komisiji! Pazite, da vas ne bo kdo kontroliral! 'tajnost volitev zajamčena! Pr'nesite indekse * neboj! Oni, ki jih nimajo, naj javijo to takoj vratarju, da bodo lahko volili z )e?itima-♦ijimi! To velja le za one. ki so pred diplo-aao. Pridite polnoštevilno, privedite s seboj »voj© tovariše! Vsak glas je dragocen! Kdor NMfttane, je izdajalec poštene stvari! Akademska skupščina. ▼žeraj, v petek ob 15. se je vršilo ustanov-»• zborovanje Sveta slušateljev ljubljanske univerze. Ker je petkovo sJutro* intrigaht-sko namigavalo, da nameravajo pristaši Neodvisne sindikalne liste razbiti skupščino in ker je tej laži nasedlo precej akademikov, rta >Jadran< in »Triglav« poslala na zborovanje vse svoje člane, ki so že pol ure pred ab*rovanjem zasedli dvorano. Predsednik ■aboro vanja je bil Likovič, podpredsednika pa Kuljiš in Planinšek. Predsednik je imel oficijelni otvoritveni govor, nato so bila predana pravila in poslovnik, ki so bila po k*atki debati sprejeta. Karadžole je podal psročilo volitvene komisije, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Navzočih je bilo kakih 4®0 akademikov, pristašev vseh list. Opažati i* bilo ugodno razpoloženje za listo B. Roko proč od univerze! Vedno in ob vsaki priliki se povdarja, da uaiverza ni političen faktor in vendar se »•Stetokrat z raznih strani naglaša, češ: uaiverza je »naša«, »naši« so ljudje gori, >»aši« akademiki. Sedaj, ob. volitvah v akademsko reprezen-taaea, ki bi morale imeti izključno stanov-*ki značaj, sedaj pa hočeta SDS in SLS dati volitvam in reprezentanci pečat partizanstva i« ■ tem tudi javnosti dokazati: mladina je i as nami! i Zato ves srd klerikalcev in samostojnih ••mokratov proti Neodvisni sindikalni listi, : je edina nepolitična, nepartizanska, nad- strankarska lista. Oni vedo, da se bliža čas, ko bo zadnji njihov pristaš le še redek uni-kum na univerzi. Pozabljeno je staro na&protstvo med klerikalci in liberalci, pozabljeno medsebojno sovraštvo in intrige, glavni njihov boj velja sedaj neodvisnim. To pomenja boj umirajočega partizanstva proti novi, zdravi struji na univerzi, struji, ki ima največ smelosti in poštenja in katere glavno geslo je: Politiko proč z univerze! Vse trike in mogoča agitacijska • sredstva uporabljajo, samo, da vsaj enkrat preprečijo zmago nepolitične sineri. Tovariši akademiki! Ne dajte se preslepiti po raznih obljubah in po grožnjah, sledite glasu svoje poštene vesti, ne pustite, da bosta nad vami triumfirala partizanstvo in politika. Poštenje naj velja! Edina lista za akademike mora biti Neodvisna sindikalna lista. Črka B je na univerzi simbol poštenja, pravičnosti, nepristranosti! Sl. Narodu! Laž je, da kandidirajo na Neodvisni sindikalni listi sinovi milijonarjev, pobija jo druga laž, da je ta lista komunistična! Medic inči! Zavedajte se, kdo je rovaril proti medicinski fakulteti! Volite torej Neodvisno sindikalno listo, Iti bo edina vztrajno zahtevala popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani! Juristi! Ne pustite, da vas bodo monopolizirali »Triglavani«! Dokažite tudi vi, da odklanjate vsako vmešavanje dnevne politike na akademskih tleh! Vaš listek mora nositi črko B! Samostojnim demokratom je Narodna tiskarna tiskala letak, poln praznih fraz in obljub za neorganizirance. Drznost pa je le-takova trditev, da so Jadranaši edini pokret-niki akademske reprezentance. Znano je, da so ravno oni dve leti zavlačevali izvedbo volitev. Šele na pritisk Bloka levih se je sklical meddruštveni odbor, kf je sklenil volitve v SSLU. Neorganiziianci! Ali se spomnite, kakšen -/protektorat. so izvajali »Jadranaši« nad vami v lanskem letu, ko so razdeljevali štipendije? Kdor od vas glasuje za prvo listo, pljuje v lastno skledo! Le lista B je vaša! Zakaj listki in ne krogljiee. Pri volitvah v reprezentanco se bodo uporabljali listki, vkljub prizadevanju »Jadra-našev«, ki so hoteli krogljiee. Sicer bi bilo skoro vseeno, vendar so zastopniki Neodvisnih zahtevali listke, da preprečijo vsako morebitno kontrolo glasovanja in odvrnejo vsako zlorabo. Toliko v vednost sJutrovemuc dopisniku, sicer pa, ali so s tem mogoče preprečeni kaki tajni načrti? Cernu torej razburjenje radi prazne sence? TRIGLAVANI! Vaši tovariši v Zagrehu so pri volitvah v podporno društvo — sledeč svojemu svobodnemu prepričanju — nastopili skupno z da- , vidovičevci, zemljoradniki in Orjuno proli | samostojno-demokratski »Jugoslaviji«. Zalo jih zadene kazen: V ta namen je že sklican sestanek starešin (!), da reši »pereče vprašanje premestitve centrale« iz Zagreba v Ljubljano. | Vedite: j Kdor ne glasuje za samostojno-demokrat-; sko listo in s tem ne pripomore do pozdrav-I vdanostne brzojavke zaščitniku našiii štipendistov Sv. Pribičeviču, ta pomaga za<-grebškemu Triglavu v borbi za našo centralo in v borbi za demokracijo. Pokažite se vredne zaupanja svojih dičnih starešin s tem, da nastopite enodušno za amago SDS-liste! in »a pogin zagrebškemu Triglavu! Živela svobodomiselnost! Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 20. novembra 1)25. 'rcdnotc: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 76, bi. 76, zaklj. 76; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 307, bi. 307, zaklj. 307; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska poso- jilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; . Prva hrvatska šiedionica, Zagreb bi. 960; | Kreditni zavod za trg. in iud., Ljubljana den. j 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarn* d. | d., Ljubljana den. 123; Trbovelj, premogo-i kopna družba, Ljubljana bi. 340; Zdruien* j papirnice Vevč, Goričane in Medvode d. d., i Ljubljana den. 120, bi. 125; »Stavbna druž-! ba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; >Se-| šir«, tovarna .klobukov d. d., Škofja Lok« ! den. 145, bi. 152. < Blago: Oglje la, suho, bukovo, fco meja ( 1 vag., den. 94, b). 94, zaklj. 94; bukovi hlo-j di la, od 2.50 m dolž. napr. od 35 cm prem. ; naprej, fco meja tranz. den. 850; hrastovi ! hlodi la, od 30 cm prem. naprej, od 2.70 m i dolž. napr., fco nakladalna postaja den. 460; ; smrekove ali jelove deske, 20, 25, 30, 40, j 50 mm, monte, 4 m dolžine, fco meja denar ! 505; pšenica bačka, fco nakladalna po*t. bi. i 240; koruza stara, fco bačka postaja 1 vag., j den. 157.50, bi. 157.50, zaklj. 157.50; kornza ; stara, fco banatska postaja 1 vag., den. 160, I bi. 160, zaklj. 160; koruza, umetno auiena, ! za december, Jesenice tranz. bi. 185; kora-; za, umetno sušena, par. Jesenice 1 vag., den. 178, bi. 178, zaklj. 178; koruza nova, iaau ! primerno suha, kval. gar., fco vag. Novi Sad bi. 110; koruza nova, fco vag. bačka postaja, za december bi. 105; koruza defektna, ex sklad. Domžale bi. 120; koruza stara, fso vag. ; Postojna tranz. den. 195; oves rešetani, f«o : slav. post. den. 160, bi. ^70; oves rešetani, fco bačka post. bi. 165; otrobi debeli, juta-j vreče, par. Novi Sad bi. 145; otrobi drobni, I fco vag. slav. post. den. 110, bi. 115; ajda domača, par. Ljubljana bi. 270; ajd«, l«o ! vag. Ljubljana !4 vag., den 255, ki. 255, i zaklj. 255; pro3o domače, fco vag. Ballinci 1 bi. 215; proso, fco vag. Ljubljana % vag., den. 190, bi. 190, zaklj. 190; krompir, lepi j beli, fco vag. prekm. p. bi. 70; fižol pr«peli-: čar, fco vag. Ljubljana Vt vag., deD. 300, bi. j 300, zaklj. 300; leča sladkornica, fco vag. ' Ljubljana den. 400; riž brillato No. 333, fco i vag. Trst bi. 570; seno sladko, stisnjeno, fco j vag. štajerska postaja bi. 75; seno polsladko, i stisnjeno, fco vag. štajerska postaja bi. 80; i slama stisnjena, fco štaj. post. bi. 50. C o rs o U m ber to H \ ddmeo Naztonak \ * <■ d i C r e o' 11 o H<*garovani, da ne ukrenejo kaj zoper vaš avto.« »Tako bi bila tudi sama storila.« * Ali se imamo še kaj pogovoriti?« r »Ne vem ničesar. Privedite mi danes o polnoči ®°rga Hartunga!« 1 ‘!di 0 nas se 116 bojte, da bi vas prevarili. Noriš n^ll6esar drugega kot le vaš avtomobil. Mis Mor- ’ lP«ročam se vam — o o o o o.« Jetičnik kašlja izza roke, ki jo drži pred ustmi, z drugo dvigne klobuk in se obme proti mestu. 40. Kri in ogenj. '»Leonor, Leonor!« zakliče Adam. »Ali veste kaj hočete storiti?« »Tiho! Da, jaz prav natanko vem, kaj delam!« »Svojo strašno moč oddajate anarhistom!« »Bodite tiho, vam rečem še enkrat! Niti besedice več o tem! Storim, kar hočem, na svojo odgovornost. Sicer, če hočete, me lahko takoj zapustite.« Stopi v avtomobil in vozi zopet počasi sem in tja. Adam torej ne reče nič več. Uvidi, da tu ni nič storiti. Gre za ljubečo ženo, ki more rešiti svojega ljubljenega smrti. In tedaj ne pomaga nobeno filozofsko dokazovanje, četudi je od samega Sokrata, tu ne pomaga klic po morali in opozorilo na najvišje človeške dolžnosti — tu ne pomaga sploh prav nič. In tako mora tudi biti! Ljubezen je božja zapoved, ki uniči vse druge zapovedi, ki so jih napravili ljudje in Bog sam. Kdor tega ne čuti in ne verjame, naj primerja s tem nagon za obstanek, ki prav tako poruši ; vse, karkoli je hotel storiti človek v urah navdušenja, i So siser tudi izjeme, a to niso več zemeljski ljudje. Adam je razumel in zato molči. Ujeti dami sta medtem pozabili stokati; videti je bilo, da sta se vdali v svojo usodo. Obe prebirati verno rožni venec, da bi bil solnčni zahod zopet terajn, ki jima prinese svobodo ali ne. Solnce se bliža zatonu. Ko se dotakne zemlje, prijezdi iz mesta več jezdecev. Tokrat jih vodi star gospod; med njimi pa je tudi don Manuel. Leonor govori skozi linico. Predsednik je. Pripoveduje, kaj \ se so storili, a odvedenega jetnika še vedno niso našli; potem stopi s konja, poklekne in prosi s povzdignjenimi rokami, da izpusti ženo in hčer. Leonor ga skuša umiriti, trdna pa ostane pri svojem sklepu: »Ne! Vaša soproga in hči ostaneta še moji laiki.« »Pa zakaj neki?« »Da kdo ne izvrši atentata zoper mene.« »Na kaj takega vendar niti ne mislimo.« »Tem bolje za vas. Toda jaz vztrajam pri svoj«*: dami bosta še nekoliko časa moji jetniei.« »Koliko časa še?« »Do danes polnoči. Ali nekoliko pozneje. Tako približno ob eni, ko izpustim raketo, pridite po svojo soprogo in po svojo hčer. Najbrže vam bosta prišli še naproti.« »In če do tedaj nismo našli jetnika?« »Je vseeno.« >Ah, vi veste, kje je!« »Iz česa sklepate to?« »Preje vas je posetil nek mož.« lepote in estetike, vzorno decenten ter vreden, da si ga ogleda vsak, zlasti pa starši in vzgojitelji. BORZE. Zagreb, 20. novembra. Devize: Newyork kabel 50.15—56.75, ček 56.116—56.716, London izplačilo 272.62—274.62, Milan izplačilo 225.55—227.95, Dunaj 793.3—800.3, Praga 166.43—168.43, Curih 1085.25—1093.25, ček 0—1089. Curih, 20. novembra. Beograd 9.20, New-york 518.75, London 25.13, Pariz 20.65, Praga 15.375, Milan 20.82, Varšava 73, Bukarešta 2.375, Dunaj 73.10, Berlin 123.50, Budimpešta 0.07270, Sofija 3.775. Ta n»prekosljiva sestava mila in terpentina vsebuje pristno zlato! FILM »MOČ IN LEPOTA«. V mnogih mestih, zlasti na Bavarskem in tudi v štajerskem Gradcu, je prišlo vsled tega iilina do naspretstev med cenzuro in občinstvom. Ker se vidi v tem filmu tudi nekaj nagih ženskih teles, je bila cenzura mnenja, da bi se vsled tega mogli celo odrasli pohujšati.Kdor pa je videl ta film, se je prepričal, da je ta strah docela neutemeljen. Vsa zasnova filma je tako zelo neerotična in siioraj vsiljivo propagandna, da se občuti film čisto drugače, kakor pa bi nekateri iz posameznih razstavljenih slik filma, sklepali. Zato tudi deloma razumemo, da je zagrebška cenzura dovolila ves film, tudi otrokom ni prepovedala pristopa, da pa je zabranila nekatere slike v reklamne svrhe. Ta prepoved sicer ni bila bogzna kako pametna, ker so nato soblečeue plesalke po razstavnih oknih še bolj obetale nagoto. Toda bila je, kakor rečeno, doloma razumljiva, ker kino-podjotja v resnici preveč špekulirajo s svojo reklamo na instinkte mas. (Jpamo, da ne bo ljubljanska cenzura manj liberalna od zagrebške. Film sam je zelo dobro izdelan, zlasti športni, plesni in higienski del. Zlasti divni so posnetki s »Zeitlifpe in že ti posnetki zaslužijo, da si film ogleda vsak. Svoj namen, da vzpodbudi ljudi k uegi telesa, doseže film na vsak način in v tem je njegova kulturna vrednota. Pozna pa se, da je film izdelan v Nemčiji in zato ni film brez nalahne nemške propagande, ki pa se le malo občuti. Sicer pa je to popolnoma popravljeno s šestim delom, ki kaže naš jugoslovenski šport in naše sokolstvo. Škoda le, da niso povzete tudi vežbe slovenskega sokolstva. Zlasti naš olimpijski prvak bi moral biti v filmu. Bila bi divota gledati njegove vaje, posnete s .Zeitlupe . Kakor vsak film, tako ima tudi ta svoje slabe strani. Parisova sodba je neuspel kompromis sedanji dobi. Tudi kopel odlične Rimljanke ima svoje slabe strani. Toda v celoti je film kulturno delo, poln SšSMf1''' V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen zlatnk, ki čaka srčnega kunca. Kuo-ts tskoi knnpH tpoa idealnega m’ls. Mmo*0 najdete tudi Vi zlatnik! Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu znamke DUBIED za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenilo JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. iz črnega boksa, elegantna oblika za Din 217--, kakor tudi vsi ostali £evlji se dobe, d >kler t~aja -zaloga v ‘detajlni trgovini na Erfavčevl št 2. FRAM D13 JE IV A & CIE., LJUBLJANA. je vendar najbolj!! Trgovci! Obrtniki! Pri tvrdki JOSIP PETELINC 1U8LJANA uti*u rašsrr.cvaga spomenike, ob vodi dobite t*c potrebščine m šivilje, krojače, čcT.jarje in sedlarje na velUko in malo po najnižji dnevni ceni. r. x. b o. z. v Ljubljani , mestni TRG ŠT. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči roču« ter jih obrestuje najugodneje. mMiiiiiiiHiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiitimiiiiiiimiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiimidi.iji.iiii.,, VEČJE IH STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU. iimiiiHiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinninii,n,imun,umu,mulim! iMiuiiiin Posojila daje proii popolni varnosti na vknjižbe, poroSfva in proti ustavitvi. vsaka nadaljna beseda Cen« oglasom do $0 besed Din S' 50 par. razpošilja od 10U kg naprej po IM) dinarjev, pri pol ali vagonskem naročilu ceneje. Josip Lah, Moškanjci Ufoitova uiica 1/11. - Telefon 56, Absoiventinjc Uffovuke iole teli vstopiti kot prak-tikaniinja b kakemu veijemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe proti aa upravo lista pod: »Marljlva<. proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, St. Petra cesta f> Lep posiovni lonal v pritličju, obstoječ is treh prostorov, i. velikimi izložbami v Gledališko ulico, odda ta nizko najemnino Pokojninski *arod ▼ Ljubljani. ..... *«•■■•«•.................. Vrtnarske zadeve posredi je Goikova „Vrtna ske šola“ v Kraniu 'SSaSKaJi Ljubljena BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI n«!6ol|SI {(vatni stroj u rodbinsko »II oSrtno rjioo. svetovno Jnanln „0RITZ EP" — ,.A0LER“ — „PH0NIX •sto tam posamezne dele w'6sa, Mt, olj®, jermena, pneumatik«. Pouk o vezenju na stroj brezplačen! Večletna garancija! Na veii o l Na malo! in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana Cankarjevo r abrežja štev. 5. Za tiskarno >Merkur< v Ljubljani Andrej Sctm Udajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER.