Ste:■QSfZ&r
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 159
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 7TH, 1936.
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Delavci kof kompanisti pripravljeni za boj do skrajnosti
Cleveland. — Mesto Cleveland je eno izmed središč jeklarske industrije v Zedinjenih državah. Ravno v Clevelandu se bodo vršili najhujši boji med je-™kim trustom in med unija-'' 1 skušajo organizirati jeklarske delavce.
d 4ačuna se> da je v Clevelandu ^ «,000 delavcev, ki so zapo-j e»i v jeklarski industriji. Med m> Jih je skoro gotovo do 4000 ®iovencev, ki so že od prvih zadkov svojega prihoda bili zaposleni v raznih jeklarskih tovarnah.
v Republic Steel Co. tovarna je ^ »javila, da se bo borila do trajnosti, da prepreči zaprto delavnico. Kot se je izjavil predsednik korporacije bo kompanija raje zaprla vse svoje tovarne, da bi dovolila, da bi unije Poslovale v tovarnah.
Predsednik United States Steel Corporation, Wm. Irvin, Se je izjavil, da je bila jeklarska ]ndustrija vedno za odprto delavnico in odprta delavnica bo ostala tudi v bodoče. Jeklarska industrija ne bo nikdar zahtevala od delavcev, da pripadajo h tej ali oni uniji, ako želijo dobiti delo.
Enako so se izjavili načelniki Republic Steel Co. Tucson Steel, Co. In Corrigan-Mc-(|,'nney Co. Kompanije grozijo, u ^odo odslovile od dela vse °lle> ki bi agitirali za unijo. V b,eveland dospe te dni kakih 20 u»ijskih organizatorjev. Unije imajo
pripravljene milijone do-ar.iev za organizacijo.
-o-
Ukradel milijone V New Yorku je bil aretiran oi'ris Roisner, bivši Cleveland ski butleger, ki je bil leta 1927 obsojen za več let v ječo radi kr-Senja prchibicijske postave. Zvezni tajni agenti so prepričali, da je Roisner eden izmed Petih banditov, ki so pred časom Ukradli v New Yorku za $2,-°46,000. Pri Roisnerju so dobili tajni agenti $200,000 v zaklad-hiških notah. Zvezni agenti so Polovili dosedaj vseh pet banditov in so dobili že $550,000 denarja nazaj. Skoro $400,000 so dobili v Evropi.
Manj žrtev Javnost z zadovoljnostjo opa zuje, da je letos mnogo manj av tomobilskih žrtev kot lansko leto. V Clevelandu na primer je bilo lansko leto v prvih šesti Mesecih ubitih 115 oseb od avto mobilov, letos le 89. V Pitts burghu, so avtomobili letos ubili 54 oseb, lansko leto 68. V De-troitu je bilo lani ubitih 137 oseb, letos pa 112. V New Yorku so imeli lansko leto v prvih šestih mesecih 498 smrtnih slučajev radi avtomobilov, letos pa Znaša to število samo še 367.
Društvo sv. Jožefa
Vsi načelniki vseh pripravljalnih odborov za proslavo in pik-društva sv. Jožefa št. 169 S. K. J-, so prijazno prošeni, ^ pridejo nocoj večer točno ob uri v šolsko dvorano na ^mes Ave. k važnemu sestanku.
Petnajsta obletnica
V sredo se bo ob 8. uri zjutraj v eerlcvi sv. Vida brala sv. maša ^dušnica za pokojnim Frank klavcem ob priliki petnajste ^letnice smrti pokojnega. Pripelji in sorodniki so prijazno Nošeni za udeležbo.
Predsednik Roosevelt bo imel celo armado dobrih govornikov
Washington, 6. julija. V kampanji na izvolitev predsednika Roosevelta bo nastopilo več govornikov kot jih je sploh kdaj še imela kaka politična stranka v Zedinjenih državah. In kar je vredno še več, se govorniki prostovoljno prijavljajo in se dobesedno "tepejo," da pridejo na govorniško iisto.
V New Yorku bo ustanovljen glavni stan za govornike. Iz dobro poučenih virov se naznanja, da ima Roosevelt lahko na razpolago 50,000 izbranih govornikov, med njimi tisoče delavskih voditeljev, ki bodo delovali za Roosevelta.
Ne samo demokratični kon-gresmani, senatorji, governerji, župani in sodniki, pač pa pripro-sti ljudje se dnevno prijavljajo, da se jih pooblasti, da agitirajo za Roosevelta. Enake popularnosti dosedaj ni užival še noben predsednik.
-o--
Novi državljani
Na zvezni sodniji v Clevelandu so imeli v kratkem troje zaslišanj za podelitev ameriškega državljanstva. Zadnjfe zaslišanje se je vršilo pretekli petek in ;o sledeči naši ljudje dobili ameriške državljanske pravice: Marjana Yontez, Helen šabec, Kristina Mauser, Jim Fentich, Frank Pivk, John Flak, Mary Mohorčič, Frank Tomažič, Lucija Smolič, Jos. Planine in Hed-viga Rožanc, skupaj 12 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 233, danes 12, skupaj 245 novih naših državljanov v letošnjem etu. Vsem skupaj prav iskrene čestitke!
—-o--
Kampanja komunistov
Te dni je odprl komunistično predsedniško kampanjo Earl Browder, ki je predsedniški kandidat komunistov. Kampanjo je otvoril v Clevelandu. V svojem otvoritvenem govoru je udrihal po Rooseveltu, Lemkeju in Landonu, pa tudi socialiste si je močno privoščil. Izjavil je, da ni nikjer drugje rešitve za ameriški narod kot v komunistični stranki. Poslušalo ga je par sto ljudi.
Da bi le šel!
Prihodnji petek priredi uporniški demokrat Martin L. Sweeney vožnjo po jezeru za svoje prijatelje, kot ima to navado vsako leto. Sweeney je izjavil, da bo ob priliki te vožnje naznanil, če bo še ostal v demokratski stranki ali se bo javno izjavil za Lemketa. Demokratski stranki bo veliko bolje, če se iznebi Sweeneya, kajti z enakimi političnimi netopirji nima nihče rad opraviti.
Zboljšane plače
Kakih 600 pekov, ki so člani pekarske unije št. 19 v Clevelandu, je dobilo te dni precej izboljšane plače, namreč 7 centov na uro. Kompanije so prvotno ponudile samo dva centa več na uro. Delavci so dobili tudi druge ugodnosti.
Petkrat na dan
Dr. Howard Haggard in dr. Leon Greenberg, oba profesorja iz Yale univerze, sta včeraj izjavila, da bi moral človek najmanj petkrat na dan jesti in piti. "Kadar ste trudni, tedaj naj vas to nič ne skrbi. Vi ste trudni, ker ste lačni. Pijte, jejte in bodite veseli pa boste vedno zdravi, sta trdila profesorja.
M
Poročila o nadaljnih žrtvah preteklo soboto in nedeljo
že od leta 1931 ni bilo v Ameriki toliko žrtev na dan 4. julija in dan pozneje kot letos. Poka-lice in smodnik so sicer zahtevali' primeroma malo število žrtev, ubitih je bilo namreč samo osem oseb.
Toda avtomobili, busi, zrakoplovi, plavanje, železnice, ogenj, vse to je kosilo med onimi, ki so neprevidno praznovali dah 4. julija. Več ljudi je bilo ubitih od strele.
V	36 državah je bilo ubitih 196 oseb v raznih prometnih nesrečah. 87 oseb je utonilo v potokih, jezerih, rekah in v morju. V petnajstih nadaljnih državah so končno našteli še 36 smrtnih slučajev razne vrste.
In dasi streljanje ni zahtevalo mnogo žrtev, pa je bilo tisoče ljudi ranjenih pri umetelnem ognju ali pokalicah. Samo v mestu New Yorku so pripeljali v razne bolnice v enem dnevu 591 oseb, ki so vse dobile poškodbe pri streljanju.
Neko šestletno dekletce je v Chicagi zgorelo, ko je neki mal deček vrgel gorečo pokalico v njeno naročje. Poleg tega je bilo v Chfcagi 72. oseb ranjenih in enajst aretiranih. Neki mali pes v Chicagi, ki je podivjal radi pokanja pokalic, je nev-arno ogrizel tri osebe na ulici.
V	St. Louisu je bila,ena oseba ubita v nekem prepiru v gostilni, dočim je bilo 343 oseb ranjenih v razpih nesrečah. V Kansas City, kjer je prepovedano streljati na dan 4. julija, so imeli ravno 100 nesreč.
V	Los Angeles je 45-letna Patricia Kramer položila pokalico v usta in jo prižgala. Nahaja se v bolnici skoro brez ust. Theodore Clothenu v istem mestu je spodrsnilo in priletel je na ogromno pokalico, ki se je vnela. 80 drugih oseb je bilo ranjenih.
Država Ohio je bila tudi precej prizadeta. Največ nesreč se je pripetilo v Akronu, kjer znaša število ranjenih 43. Vseh ranjencev v Ohio, ki so iskali pomoči v bolnišnicah, je 121. --o-
Več ajde
Poljedelski oddelek države Ohio je naprosil farmarje v državi Ohio, da posejejo in pridelajo več ajde. Ajda v državi Ohio izvrstno uspeva, in ker zna nastati pomanjkanje pšenice, bi bila ajda izvrstno nadomestilo. Največ ajde se pridela v Ohio v Ashtabula county, kjer je mnogo naših farmarjev. Ajdova moka je enako ali bolj redilna kot bela pšenična moka.
Mladinski zbori
V sredo 8. julija se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. seja zastopnikov vseh mladinskih pevskih zborov. Pričetek ob osmih zvečer. Pridite vsi zastopnikov vseh mladinskih pevskih zborov. Pričetek ob osmih zvečer.
Busi v Euclidu
župan Charles Ely v Euclidu naznanja, da bodo v bodoče mestni busi v Euclidu vozili, prav do vozov ulične železnice na koncu Euclid Ave. in St. Clair Ave., kar bo precej ugodno za prebivalce Euclida.
Demokratski klubi V sredo 8. julija se vrši skupna seja za odbornike vseh treh demokratskih klubov 32. varde pri G. Turku na Waterloo Rd.
J

ZAČETEK DELA!
V pondeljek 6. julija zjutraj se je začelo z vladnim delom v Jugoslovanske^ kulturnem vrtu v Rockefeller parku v Clevelandu. Dolgo smo čakali, a končno se je začelo z mcnumentalnim delom, ki bo veljalo nekaj nad $60,-OOO, ko bo gotovo. Jugoslovanski kulturni vrt bo pravi kras parka in mesta Cleveland.
Zaenkrat je na delu 25 delavcev, ki kopljejo na zemljišču, da se naredi podlaga za grmovje, drevesa in cvetlice. Potem pride na vrsto monumen-talno kamenje in lepe ograje, kar je vse narejeno po načrtih Mr. Suha-dolnika. Včeraj je poznani fotograf Mr. Beros vzel slike delavcev, ki so zaposleni na Jugoslovanskem kulturnem vrtu in bomo slike v nekaj dnevih že lahko priobčili v našem listu.
Končno, ko bodo monu-mentalna dela v vrtu gotova, prideta na vrsto kipa Ivana Cankarja in Simona Gregorčiča. Prirejena bo cgromna ljudska slavnost, ko bo narod zopet imel priliko videti dva nadalj-na svoja velika moža v kulturnem vrtu. Medtem pa prosi uprava Jugoslovanskega kulturnega vrta za nad&ljne narodne prispevke.
Poraženi abesinski cesar se umaknil razjarjen iz Geneve
Geneva, Švica, 6. julija. Bivši abesinski cesar Haile Selassie, poražen na bojni fronti in sedaj poražen tudi na diplomatski fronti, se pripravlja, da se umakne iz Geneve, odkoder bo moral oditi praznih rok.
Na kolodvoru, kjer je cesar čakal na vlak, se je zbralo komaj kakih 20 oseb, ki ,so nazdravljale poraženemu kralju vseh kraljev." Haile Selassie se je odpeljal z vlakom v Pariz.
Ras Kasa in Ras Nasibu, dva izmed njegovih generalov, sta žalostno pozdravljala pri odhodu cesarja. Ostala bosta v Ge-nevi, da zastopata cesarja pri Ligi narodov, ki nima nobenih simpatij za svojo članico.
Medtem pa zboruje Liga narodov po svojih odsekih. V srcih vseh diplomatov prevladuje grenka zavest, da je Liga slabotna stvar, skoro brez pomena, ako je Liga kapitalirala pred Italijo.
-o--
Dragocene slike šele te dni so dospele iz slovitega Louvre muzeja v Parizu ene najbolj dragocenih slik na svetu. Ena slika je delo Titiana, slovitega beneškega slikarja iz 15. stoletja. Naslov slike je: "Sveeta družina." Slika je vredna več milijonov dolarjev. Druga slika je pa umotvor nesmrtnega Rafaela, z naslovom: "Portret dveh mož." Ko so slike dospele v Cleveland je nastopilo 100 policistov, ki so dragocenosti varno prepeljali v cleveiandslci muzej, kjer so sedaj občinstvu na ogled. Slike je posodila francoska vlada mestu Clevelandu v j priznanje, ker se je bivši ameriški poslanik v Parizu, Cleve-landčan Herrick, mnogo trudil za dobro prijateljstvo med Francijo in Ameriko.
Na počitnice
Včeraj sta odpotovali na počitnice Misses Ann E. Somrak in Rose Gregorič. Podali sta se proti Camp Gray, Saugatuck, Mich., včeraj popoldne. Poslani sta bili kot delegatinji na konvencijo industrialnih klubov od Y W. C. A. Zbrala se bodo de-kleta-zastopnice od vseh severovzhodnih držav. Tam se bodo nahajale dva tedna in bo to obenem počitniška doba za mlada dekleta. Miss Somrak'in Miss Gregorič bosta reprezentirali Slovenke iz Clevelanda. Miss Somrak stanuje na 1210 E. 169th St. in Miss Gregorič pa na 241 E.^ 156th St. Prav srečno pot, dobro pošteno zabavo in zdrav povratek obema! Štrajk v Toledo V Toledo, Ohio, so se sprli med seboj unijski steklarski delavci. Kompanija Owens-Illinois Glass Co. je priznala eno unijo, in člani druge unije so radi tega zaštrajkali. Kompanija je zaprla tovarno, dokler se delavci ne poravnajo med seboj.
Na praznik neodvisnosti Družini Mr. in Mrs. Louis Fink, 6515 Edna Ave., je prinesla teta štorklja na praznik ameriške neodvisno-sti zalo hčerko. Mati in dete se nahajata v Wo-mans bolnici. Vse je zdravo! Iskrene čestitke!
Sinko umrl Staršem Matt in Antonija Za-krajšek, 3542 E. 82nd St., je preminul tri-letni sin Anton. Pogreb bo vodil Louis Ferfolia. Podrobnosti jutri.

Francoski fašisti delajo vladi Bluma mnogo sitnosti
Paris, 6. julija. Na Elizejskih poljih so se sinoči zbrali francoski desničarji ali fašisti, ki so povzročili mnogo prelivanja krvi. Najmanj 15,000 fašistov je protestirale proti obstoječi francoski vladi.
Mnogo sicer nedolžnih civilistov je bilo rajenih v splošnem metežu. Policija poroča, da je bilo v spopadih ranjenih 31 policistov. Osemnajst fašistov je bilo aretiranih. Ko je policija in garda razgnala krviželjne ljudi, so se zatekli slednji v razne kavarne, odkoder so metali" stole in palice na policijo.
Do spopadov med levičarji in desničarji je prišlo tudi v mestu Douai, nadalje v Nimes in deloma tudi v Marseillesu. Minister-ski predsednik Blum je pozval Francoze, da se držijo discipline, kajti Evropa in zlasti Francija ima dovolj težav, ne da bi se državljani še medsebojno pobijali.
-o--
Sijajen napredek
Jugoslovanski kulturni vrt sijajno napreduje. Včeraj so začeli z delom na vrtu. Tudi finančno ta narodna ustanova lepo napreduje. Včeraj smo prejeli od srbske skupine, ki deluje i za Kulturni vrt krasno svoto 1 $603.00. ček je izročil Mr. Dan I žegarec, blagajnik srbskega ! okrožju. Svota $500.00 gre za 1 olepšavo vrta. Istotako smo pre-I jeli včeraj svoto $200.00, katero je izročil Mr. Jakob Resnik, predsednik newbursk'ega okrožja Jugoslovanskega kulturnega vrta. Tako smo prejeli v enem dnevu $700.00. Bratom Srbom | in newburškim rojakom najbolj iskrena zahvala za tak prispevek, katerega bomo sedaj, ko smo j pričeli z delom, nujno rabili, i Skupna centralna blagajna ima danes precej nad $1,500.00, in ne bo dolgo, ko dosežemo drugi tisočak. Prosimo one, ki so pri društvenih sejah odobrili zneske, cla nam iste dopošljejo, druge pa, ki so namenjeni prispevati, prosimo, da to čimprej storijo. Skupno delo bo veljalo $60,-000, in bo seveda vlada pomagala z ogromno svoto. Vzelo bo kake štiri mesece, da bo stvar gotova in bo v resnici nekaj krasnega in častnega za naš narod. Hvala vsem za pomoč in se priporočamo. — Jože Grdina, tajnik.
--o-
Lepo darilo
Pred nekaj dnevi je bil tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. J., Mr. John Pezdirtz, obdarovan z osem funtov težko deklico, ki je zala in zdrava. Iskrene čestitke dobri mami in srečnemu atetu.
Nov drill team
Vabi se vse članice podružnice št. 25 S. ž. Z., katere se zanimate za ustanovitev drill teama, na sestanek, ki se vrši pri tajnici na 1110 E. 66th St. v četrtek večer 9. julija. — Odbor. Zidarji na konvenciji Unijski zidarji iz države Ohio so otvorili včeraj svojo 30. redno konvencijo v Clevelandu. Konvencija bo trajala tri dni. 75 delegatov iz raznih krajev države Ohio je navzočih.
Pozdravi Mr. Matt Mlinar pošilja uredništvu lepe pozdrave iz Saginaw, Mich
^ -
V Švici vlečejo konji av tomobile radi štrajka
Zurich, Švica, 6. julija. Švicarski avtomobilisti so šli na štrajk. Vlada je namreč zvišala ceno gasolinu, tako da velja 50c galona. Švicarji protestirajo proti temu. Le oni se vozijo z avtomobili, ki so prisiljeni. Pred mnoge avtomobile so bili včeraj vpreženi konji, ki so vlačili avtomobile.
-o-
Šerifinja bo morala obesiti morilca
Owensbo.ro, Ky., 6. julija. 42 letna Mrs. Florence Thompson, ki je šerif Daviess okraja, bo morala 31. julija zadrgniti zanko okoli vratu 22 letnega zamorca Raneya, ki je bil spoznan krivim umora in obsojen v smrt. Mrs. Thompson je bila imenovana za šerifa, potem ko je umrl njen soprog.
-o-
Poravnan štrajk
Unijski delavci pri Ohio Match Co. v Wadsworth, Ohio, so včeraj cdglasovali, da prenehajo s štrajkom. štrajk je trajal od 6. junija. Prizadeti so bili tudi delavci pri Diamond Match Co. v Barbertonu. Mnogo Slovencev je bilo med njimi. Delavci so dobili tri cente več na uro, ako so imeli dosedaj manj kot 50c na uro, in dva centa več na u,ro, če so imeli dosedaj nad 50c na uro.
Sinko dospel Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Joe in Anna Krulac, 723 E. 93rd St. Prinesle so s seboj sinčka prvorojenca. Mati in sinček se nahajata v Glenville bolnici, pa je vse zdravo. Dekliško ime Mrs. Ane Krulac je bilo Miss Skulv, 6313 St. 1 Clair Ave. Iskrene čestitke!
.judje iz ki amerisKih držav na Veliki jezerski razstavi
Cleveland. — Največji obisk, ki ga je dosedaj imela Velika je-zerska4razstava v Clevelandu, se je pripetil v nedeljo, ko je 68,-256 oseb plačalo vstopnino, da si ogleda znamenito razstavo.
Skupno število vseh obiskovalcev, odtyar je bila razstava odprta 27. junija, znaša do včeraj 338,488. Povprečno pride vsak dan na razstavo 37,000 obiskovalcev, kar je zelo visoko število. Brez dvoma je, da se bo razstava izplačala.
Največ uspeha na razstavi ima sedaj Cliff Wilson, krotilec strupenih kač. Preteklo nedeljo je imel 11,000 obiskovalcev. Sicer so pa bile tudi vse druge koče in pavilijoni ves dan natlačeno polni.
Zlasti zanimivo je dejstvo, da je razstava dobro oglašana v drugih državah. V nedeljo popoldne je bilo parkanih na razstavnem prostoru nič manj kot 23,000 avtomobilov. Časnikarski poročevalci, ki so opazovali avtomobile so našteli vozila iz 42 izmed 48 ameriških držav.
To dokazuje ,da Clevelandčani čakajo na take dneve, ko so lahko bolj za sebe in se ne bodo drenjali v množici. Ob nedeljah dajo obiskovalcem iz drugih držav prednost.
Posebnost razstave je tudi, da ko ste razstavo obiskali, dvakrat ali trikrat in ste se vselej tam mudili po pet ali šest ur in mislite, da ste vse videli, pa odkrijete pri prihodnjem obisku razstave, da je še mnogo zabavišč in posebnosti vrednih za pogledati.
In kadarkoli ste na razstavi, ne pozabite obiskati slovenske gostilne Ljubljana. Le poiščite jo, se lahko najde. Tam dobite okrepčilno pijačo in pristen prigrizek. Tudi godba bo igrala.
-o-
Program za slike! Mr. Grdina priredi v sredo večer na mestnem igrališču na 62. cesti prosto slikovno predstavo. Tekom te predstave vidite sledeče slike: parada na Spominski dan. Počast padlim vojakom. "Trmasta mula," za kratek čas. Važni pogrebi: Rev. Viktor Vi-rant, pogreb ponesrečenih deklic Pate in Blaznik, Mihelich in Carich. Delo na polju v domovini. Nadalje slike posnete ob priliki zadnjih osem porok, v barvah, sijajne slike. Mladinski zbori iz lanskega leta v S. N. D. in v mestnem avditoriju. Festival iz Ljubljane. Za slučaj, da bi v sredo deževalo, se bo program vršil v četrtek večer.
Rusko petje
Silen aplavz so dobili te dni ruski pevci na razstavi. Pevci so člani ruskega pevskega zbora župnije sv. Mihaela. Zapeli so nekaj ruskih narodnih pesmi na razstavnem prostoru, in tisoče ljudi jih je poslušalo.
Računi za plin
Plačajte račune za plin v uradu Ameriške Domovine, kjer dobite odstotke za točno plačilo. Zadnji čas ta mesec za plačilo računov za plin je do petka, do 6. ure zvečer.
Na obisku Iz Waukegana je prišel v Cleveland na obisk Mr. Louis Lah s svojim zetom A. Svete in družino. Nahaja se pri sestri Jos. Jereb na 1165 Norwood Rd.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7TH, 1036
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOM9B — BEOIINUN DAIET N1WBPAIJ1*
Bili SI Olalr Ar«.	01«TeUnd. Ohio
Published dally except Sunday* and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »6.60. Za Cleveland, po poAtl, celo leto 17.00 :&* Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50 Za Cleveland, po raznafialclb: celo leto, »9.60, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka. 8 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. O. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0. 8. and Canada »8.00 for 6 month«; Cleveland, by mall, W-60 for 8 month*.
Cleveland and Buclld by carriers, »6.60 per year; »3.00 for 8 month*. _Single cople* » cent*. European »ubacrlptlon, »8.00 per year._
JAMES DKBEVEO and LOUIS J. PIRO. Editors and Publishers
Entered a* second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1879.
No. 159, Tues., July 7, 1936
Ponižanje Anglije
Anthony Eden, angleški minister zunanjih zadev, ki je bil poglavitni propagator sankcij proti Italiji in ki je dobil na svojo stran 52 narodov, je nedavno v angleški nižji zbornici naznanil, da bo Anglija priporočala na zborovanju Zveze narodov, da se sankcije napram Italiji ukinejo. Njegova izjava je izzvala v zbornici vihar ogorčenja in slišali so se klici, kakor: "Sramota! Strahopetci!" itd.
Ta na videz protislovna politika, ki jo je težko razumeti, je povsem v smislu angleške politične tradicije, ki se v politiki ne ravna po kakih neizpremenljivih načelih, marveč se usmerja po izkušnjah. Tudi v abesinski zadevi je Anglija eksperimentirala, in ko se je zdaj njen eksperiment ponesrečil, nima prav nobenega pomisleka, da ne bi svojega stališča izpremenila. Anglija zdaj priznava, da ni upoštevala Mussolinija in hoče zdaj to napako popraviti, ker je prepričana, da ji bo močna Italija bolj koristna, kakor če bi ji Anglija še nadalje kljubovala.
Seveda se ta preobrat ni zgodil brez vsakih ovir. Sank-cionisti, ki pripadajo delavskim krogom in idealistom, ki ne morejo preboleti poloma te politike, niso položili orožja. Najbolj so seveda proti tej politiki tisti, ki so videli v abesinski zadevi najboljšo priložnost, da se strmoglavi italijanski fašizem. V Angliji se vrše zdaj povsod veliki shodi, na katerih si govorniki z vsemi močmi prizadevajo, da pridobe javnost za vztrajanje pri sankcijski politiki.
Zdi se pa, da protiitalijanska struja, ki jo je do zdaj zastopal Eden sam, ne bo imela uspeha, ker vladi, oziroma Angležem sploh v prvi vrsti imponira uspeh, ki je na strani Italije. Italija je postala namreč danes močna kolonijalna dežela, ki more Angliji zelo škodovati pa tudi zelo koristiti, Če še bo angleška politika usmerila s politiko Italije. V angleških vladnih krogih pravijo, da bo to tem lažje mogoče, ker tudi Mussolini iz zelo tehtnih razlogov rajši vidi, da Italija in Anglija postaneta zopet prijateljici, kakor da bi na celi črti tvegal konflikt z najmočnejšim svetovnim imperijem, kar bi pomenilo zanj gotovo večji rizik o, kot pa je bila abesinska ekspedicija.
Kar se tiče Francije, je danes stvar še precej negotova. Desničarski listi so popolnoma na strani Italije, socialistični in komunistični pa seveda zahtevajo obsodbo italijanske politike in uničenje njenih uspehov po Zvezi narodov. Tako nekateri francoski listi pišejo, da je Anglija zdaj popolnoma na strani Italije in da je angleška visoka financa že sklenila dovoliti Italiji veliko posojilo na račun petrolejskih koncesij v Abesiniji.
Medtem pa se angleški politični krogi kakor tudi splošen narod zelo zanima, kako se bo uredila zadeva z Italijo. V zvezi s tem je zdaj sproženo tudi vprašanje angleškega brodovja, ki se nahaja v Sredozemskem morju. Dalje zanima angleško javnost tudi zadeva z novo italijansko črno armado/ki jo baje Italija že pripravlja v svojih kolonijah. Kar pa je najbolj zanimivo, je vprašanje abesinskega cesarja in abesinske vlade. To vprašanje se danes najbolj živahno obravnava v angleški javnosti. Ljudi pred vsem zanima, če bo angleška vlada še nadalje priznala abesinskega cesarja kot vladarja Abesinije. Abesinski poslanik v Londonu je ' izdal poročilo, v katerem pravi, da abesinska vlada še dalje vodi državne posle pod predsedstvom bivšega governerja Addis Ababe in da ta vlada vrši oblast nad tremi četrtinami Abesinije, katerih Italijani niso zasedli. Ta vlada si je izbrala sedaj drug kraj, kjer je varna pred Italijani, ki so zasedli bivšo abesinsko prestolico. Zaradi tega torej ne more biti govora o likvidaciji abesinskega cesarstva, ker so Itali-:ani samo v enem delu Abesinije zasedli glavne zvezne črte, vse drugo pa je v rokah in pod oblastjo abesinske vlade, ki izvaja trenotno oblast namesto abesinskega cesarja, ki se nahaja zdaj v Ženevi. Prav tako je izjavil te dni v Ženevi tudi Haile Sellasie, ki je rekel, da je v neprestanih stikih s svojo vlado v Abesiniji.
V kolikor se tiče malih narodov, katere je Eden potegnil v svojo sankcionistično politiko, je danes jasno le toliko, da ne zaupajo več obljubam velesil niti ne Zvezi narodov, marveč so sklenili, da bodo gledali za svojo lastno kožo, to se pravi, da bodo delali, kakor bo njim dobro in prav. Tako je tudi Jugoslavija zdaj spoznala, da je Francija daleč, Italija pa blizu, zato se je pričela javno obračati proti Nemčiji, ki bo poslej Jugoslavijo zalagala z raznim industrijskim blagom, pred" vsem pa — z orožjem. Zaradi te preorienta-cije se utegnejo v Evropi skuhati še čedne zadeve . . . -—o--—
Moj obisk v staro domovino
Po šestnajstih letih sem imela slila sem si da ne bom vesela to-;;opot priliko obiskati svoje dra- liko časa, da se zopet vrnem. Toge v rojstni domovini. Težko da moje misli so me varale. Prav sem zapustila svojo družino tu- prijetno vožnjo smo imeli, pokaj v Ameriki, preje sem bila strežbo prvovrstno in ljudje so vsa vesela, ko sem si samo mi- bili zelo prijazni tako da sem hi-slila, da bcm zopet videla staro tro pozabila velike skrbi za svo-domovino. Toda ko je prišel čas jo družino in se veselila z qjatall-za. odpotovati, sem imela težko mi. Zahvaliti- se želim tvrdki srce. Z velikimi skrbmi in sol- August Hollander Co. ki so mi znlmi očmi sem odpotovala, mi- uredili tako ugodno vožnjo in
toplo priporočam rojakom, ki nameravajo potovati v staro domovino, da potujejo potom August Kollanderja.
Ko sem dospela v staro domovino, sem se seveda prvo ustavila v Trstu in potem hitela na Kras v Kozjanje k svojim staršem. Nepopisno je bilo veselje, katerega sem doživela, ko sem zopet ogledovala svoj rojstni kraj. Za tem sem obiskala starše mojega moža v Borovnici na Notranjskem in dalje sem ob iskala Tatre, Slivje, Markovšnje, Orehki, Mrtviže, Vostrovco, Va-tovlje, Misleče, Oreje, Podgrad, Odvači, Lokva, Matavun, Vre me in Suhorje. človek se počuti kot v kakem kraljestvu, ko obiskuje ljudi in oni vam strežejo 7. vsem kar imajo in na vse načine skušajo, da bi bolj postregli. Celo preveč postrežljivi so ti naši ljudje. Vsak pa seveda takoj vpraša po svojih v Ameriki, kako in kaj se jim godi. Sporočila in izročila sem jim kar sem imela in vedela. Rojaki tukaj, ki so iz zgoraj omenjepih krajev, naj pa sprejmejo prisrčne pozdrave, katere vam pošiljajo vaši dragi iz onkraj morja. Težko je opisati kako srčno in iskreno vsak želi pozdraviti svoje ljube v Ameriki. In ker mi je nemogoče obiskati vsakega posameznika, za katere imam pozdrave, naj cenjeni tem potom sprejmejo te iskrene pozdrave in to od Jadranskega morja pa gor do štajerskega.
In potem sem odpotovala v Jugoslavijo in obiskal Ljubljano, Grosuplje in čušperg na Dolenjskem, Celje in Ponikvo na štajerskem in Bled ter Brezje na Gorenjskem. Seveda, ustavila sem se tudi na več postajah, toda mi je nemogoče vse opisati.
Največji čar za me in z zanimanjem sem si ogledala spominsko ploščo škofa Slomšeka pod lipo v Ponikvi na Štajerskem. Obiskala sem cerkvico na Bledu in kraljevi dvor, ter Postojnsko jamo.
V	Ljubljani sem bila zelo pri-azno sprejeta pri Slapšakovih,
to so starši našega duhovnika Rev. Julius Slapšaka. Obiskala sem jih dvakrat in vselej sem bila jako prijazno sprejeta. V odhodnico mi je nabral Slapša-kov oče krasen šopek vrtnic, le škoda, da jih nisem mogla prinesti s seboj v Ameriko.
Omeniti ne smem pozabiti moj obisk na žalostno goro in skozi Prevalje, kjer so bili ljudje tudi strašno postrežljivi. človek ne najde besed, da bi mogel opisati, kako krasno je vse po stari domovini. Lepi gozdovi, cvetlice, planine in doline so slikovito krasne.
V	začetku sem omenila, kako težko sem odpotovala in zapustila svojo družino v Ameriki in sedaj ob zaključku mi solze ro-sijo oči, ko se' domislim, kako bridka je bila ločitev od mojih dragih in stare domovine pri po-vratku v Ameriko. Moj brat je prišel ravno isti čas na obisk domov iz Belgije kot jaz iz Amerike. Mati nam je napravila za odhodnico krasno, slavnost, in skozi štiri dni in štiri noči je bila hiša polna prijateljev in žlahtnikov, ki so vedeli, da se bržkone zadnjič vidimo. Kako vesela in obenem kako žalostna slavnost! Raje ne mislim na ločitev od moje matere, oh, kako težko sem šla od njih. Moji štir-ji bratje so me spremili na kolodvor v Trst in ko je dospel vlak, so bile zopet solze. Jaz sem žalostna vstopila na vlak in bratje so se težkih korakov vračali do mov, ko je odpeljal vlak.
In tako se mi zdi, kot da so bili to le sanje in da kaj takega v resnici ne bi bilo mogoče, toda prepričana sem, da nobena stvar na svetu me ne bi mogla bolj zadovoljiti in umiriti srca kot ta obisk v preljubljeno domovino. Konečno pa izrekam vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike iskrene pozdrave
Mrs. Josephine Hrvatin.
na desno dvakrat in pred vami je jugoslovenska ulica, kjer so poleg naše gostilne še druge namreč: Mr. Steve Lučič ima takoj poleg naše gostilne svoje prostore in zaloge ročno izdelanih finih predmetov iz hrvatske domovine, zraven njegove je še ena hrvatska slaščičarna, tik preko ulice ima rodom Srb, Mr. Bogdan Filipovič tudi za okrep-čila in prigrizek. Tu se bo vsaki Jugoslovan lahko počutil, kakor da se nahaja kjerkoli v svoji rodni domovini Jugoslavije. Le oglejte si! Več v par dneh.
Anton Grdina.
Trst, prva žrtev imperija
Jezerska razstava in Slovenci
Prazniki so bili vzrok, da so naša poročila o razstavi malo zaostala, ker ni časopis par dni izšel.
Sklenjeno je bilo, da par mož od teh, ki so se zavzeli zato, da smo tudi Slovenci na razstavi zastopani, sporoča o poteku razstave, tako sva z Mr. Joško Pen-kotom obljubila pomagati sporočati o poteku našega dela o razstavi.
Pa smo bili malo pozni za slovensko sekcijo je vzrok ta, ker se nismo mogli ujediniti. Za posamezno osebo je bilo preveč bremena finančno, za skupno akcijo pa ne gre kar tako lahko kakor tam, kjer je samo ena oseba gospodar. Da so drugi poprej imeli svoje prostore urejene je vzrok ta, ker šo posamezni gospodarji, Slovenci smo pa stopili skupaj v giupo in otvorili svoj del kakor je bilo deloma že poročano.
Prve dneve je.bilo z začetkom naravnost trudapolno. Da se ni Mr. John Rožanc tega podjetja oprijel tako odločno, bi se niti ne bilo uresničilo, toda 011 je rekel: zaupajte meni in dajte mi prosto roko v gospodarstvu in vse bo O. K.
Komaj par dni, predno je bil čas razstave smo se šele dogovorili, da hočemo imeti svoj slovenski del. Takoj smo potem to breme naložili Mr. Rožancu na hrbet, da naj 011 uredi vse kar vidi, da se mora izvršiti. Prvo je bila licenca, katero ni tako lahko dobiti za gostilno z vsemi likerji in pijačami, zatem pa ureditev prostorov in notranje oprave, ki mora odgovarjati tudi mestnim in državnim zakonom, katerim so podvržene gostilne. V ta namen je bilo potreba z napeljavo vode in plina, zaposliti je bilo potreba delavce, ki so šli na delo 110Č in dan. Mr. Rožanc je prevzel veliko breme in prav gotovo je, da je par noči sanjal in ne spal radi domače
oštarije, ki jo je prevzel v svojo oskrbe.
V	sredo je bilo od mož dogovorjeno za razstavo, toda v soboto, na praznik 4. julija se je Mr. Rožanc kot gostilničar že sukal z belim predpasnikom v popolnoma urejeni gostilni.
Med številnimi mizami in stoli okrog njega se pa tekale, po domače rečeno kelnarce v narodnih nošah, zadej za ograjo (ba-ro) so se vrstili okrog sodov za pivo natakarji, pri peči pa kuharice. Vse je bilo urejeno in ljudje so že vživali domačnost prave "Ljubljanske gostilne," kakor smo videli na pročelju gostilne dva napisa, ki vabita naše obiskovalce in naznanjata-tujim, da se nahaja tukaj del Slovencev, katerih je v Clevelandu toliko tisoč in ki so za mesto Cleveland doprinesli že toliko v korist v gmotnemu oziru, kar se bo še ob drugih prilikah lahko pov-darjalo.
Za danes naj velja za hitro samo to, da bodo rojaki vedeli, ko bodo obiskali razstavo, da se tam nahaja naša domača gostilna za razvedrilo in okrepčavo, da si bodo predvsem vzeli v čast jo posetiti.
V	kratkem bom sporočal pa o kulturnemu delu o naših Slovencih na razstavi, v koliko so vpo-števani od vodstva razstave, kakor tudi od strani posetnikov. Lahko trdim, da nosimo Slovenci med narodi nekakšno prvenstvo, četudi niso poprej na nas polagali toliko pozornosti.
P. S. Kako najdete našo ljubljansko gostilno. Ko vstopite skozi kolono, kjer je tudi posebna vstopnina 25c, zavijte takoj na prvi ulici na levo in hodite kar naprej. Prav kmalu se bo videl napis "Slovenska Gostilna Ljubljana." Ako pa vstopite skozi kolono bližje jezera (sta namreč dva vhoda v evropska mesta), petem pa zavijte takoj
V času od 20. do 25. maja se je vršila pod predsedstvom samega Mussolinija v Rimu seja, katere so se udeležili finančni minister, prometni minister, podtajnik za trgovinsko mornarico in zialtopniki paroplovnih družb. Na tej seji so sklepali o reorganizaciji trgovinske mornarice z ozirom na nove razmere in potrebe. Rezultat teh pogovorov je bil, da je predsednik vlade diktiral sledečo rešitev. Ves pomorski promet se osredotoči v štirih družbah.
1.—Družba	"Italija" s sedežem v Genovi absorbira vase prejšnjo tržaško družbo "Cosu-lich' 'in prevzema ves promet s potniki ter vse redne proge za Severno, Južno in Sredno Ameriko, ki so ga doslej opravljale družbe "Italija," "Cosulich" in "Navigazione Libera Triestina."
2.—Druga	družba je "Lloyd Triestino' 's sedežem v Trstu Tej se poveri ves promet z deželami onstran Sueškega prekopa, namreč promet za Afriko, Azijo (onstran prekopa) in Avstralijo, ki je bil doslej v rokah samega Lloyda ter družb 'Tirrenia," "Navigazione Libera Triestina" in "Societa Veneziana di navigazione."
3.	in 4. družbi sta "Tirrenia" z glavnim sedežem v Napolju in "Adriatica" z sedežem v Benetkah. Ti dve družbi si razdelita promet po Sredozemskem morju in s črnim morjem ter trgovsko zvezo s severno Evropo.
Reka bo le pomožen sedež družbe "Adriatica." V tolažbo so jo počastili s tem, da bo začetna postaja za krožne proge okoli Italije in za zveze s severno Evropo.
Prvi dan so objavili tržaški fašistični listi to poročilo pod naslovi, ki so zveneli kot največji slavospev Mussoliniju in njegovi previdnosti. Ni nam znano, ali so prejeli tak ukaz ali pa so bili tako hudo zaprepaščeni. Dejstvo je, da prvi dan niso objavili nobenega komentarja. Zato pa so imeli tem večjega mačka naslednjega dne. Posebno značilen je bil uvodnik v "Picco-lu" od 29. maja, ki je posvetil novi ureditvi skoro vso prvo stran. Pod debelo tiskanim naslovom "Cesarske naloge Trsta" (La funzione imperiale di Trieste) razpravlja avtor, ki hoče ostati skrit, najprej na dolgo in široko o potrebah novega "imperija" in o častni, a strahotni nalogi (compito formidabile), ki čaka Trst kot edinega posredovalca med Italijo in Abesinijo. "Piccolov" člankar računa s tem, da bo treba v desetih letih prepeljati v Vzhodno Afriko od 4 do 5 milijonov ljudi in da bo treba skrbeti za ves promet, ki ga zahtevajo trgovinske in vojaške zveze z Abesinijo. Vse to naj bi se osredotočilo v Trstu, kakor da bi bilo pričakovati, da bodo iz Srednje in Južne ali Za-padne Italije resnično pošiljali blago in ljudi v Trst, da se tam vkrcajo za Afriko . . .
Toda člankar je v tem delu še optimist in se tudi veseli zo-petne pridobitve zvez z Avstralijo, Indijo in- Južno Afriko, ki jih je Trst že pred leti imel.
Nato pa sledi jeremijada. Najprej jadikovanje nad izgubo zvez tržaškega Lloyda z Egip
Črnim morjem, člankar sam pravi, da ni mogel premagati globokega pretresa, ko je čital te določbe nove ureditve. Tolaži se pa s tem, da bo imela beneška družba "Adriatica," ki ji bo pripadel levji del na tem prometu, svojo ekspozituro v Trstu.
člankarja ožalošča tudi vest, da bo po tridesetih letih delovanja ukinjena "Navigazione Libera Triestina," ki je bila po njegovem mnenju prehodnica časa, na kar naj bi se ne pozabilo.
"Trditev, ki-se 11a prvi pogled utegne zdeti, najhujša in najbolj trpka," nadaljuje člankar, "je odprava Cosulicheve družbe," ki je že pred štiridesetimi leti vzpostavila redne zveze med Trstom in obema Amerikama. V tem oziru je še bolj odkrit njegov tovariš pri "Popolu di Trieste," ki priznava, da je bila ta družba po "zadnjih silnih vznemirljivih dogodkih samo navadna in gola fikcija: dejansko da je bila' že dalj časa samo del genovske družbe "Italia." "Piccolov" člankar se tolaži s tem, da utegnejo morski velikani "Sa-turnia," "Vulkania," "Neptunia" in "Oceania," ki so spravili družbo v prerani grob, še nadalje pristajati v Trstu.
"Piccolo" pa daje duha svojemu pesimizmu tudi glede ladjedelnic v Julijski Krajini. Zato smatra za potrebno, da pove svojim čitateljem: "Pooblaščeni smo trditi, da se nam od nove ureditve, ki jo je ukazal Vodja, nikakor ni treba bati, temveč da od nje samo lahko kaj pričakujemo. Vsak pesimizem bi bil krivičen nasproti bodočnosti, ki zahteva od vseh zaupanje, polet, disciplino in delavnost."
člankar je začel svoje razmo-trivanje z besedami: "Duce je rekel: Naloga Trsta je imperialistična. V manj nego dveh letih se je ta izjava, ki je zvenela kakor prorokba, uresničila."
Zaključil pa je svoja izvajanja tako-le:
"Razpravljali smo z največjo odkritosrčnostjo o novem licu položaja, ki je nastal v Trstu po preureditvi trgovinske mornarice, in o njegovem odločilnem vplivu 11a vse gospodarsko življenje našega mesta. Rade volje smo opustili taktiko drugih krajev, ki so s tarnanjem in s protesti prikrili položaje, ki so bili povsem ugodni. Taka radikalna reforma zahteva naravno tudi svoje žrtve. Trst prenaša te žrtve z moškim srcem in s pogledom uprtim v bodočnost zagotavlja načelnika nove cesarske Italije, da bo tudi takrat vreden poverjene mu naloge."
Po tem izbruhu žalosti in obupa so fašistični listi obmolknili'. Duce je ukazal novo preureditev. Njegova volja je za sedanjo Italijo sveta. On je že vedel, zakaj je tako ukrenil, dasi ga ne more razumeti tisti, ki je s tem udarjen. Z novo preureditvijo trgovinske mornarice pa je smrtno udarjen Trst. Imperij zahteva svoje žrtve. Imperatorju pa naj velja pozdrav: "Ave Ceasar, 1110-rituri te salutant!"
-o-
Slaba volja pomaga zdravju
Dr. .Frank M. Carroll, zdravstveni komisar iz Seattle, Wash, dobro ve, kaj govori in someščani ga spoštujejo kot veščaka v svoji stroki, torej mora že vedeti, o čem govori, ko pravi, da mora biti človek sem pa tje slabe volje, če hoče ostati pri zdravju.
Sicer pa radi tega ni treba takoj nositi okrog kisel obraz kot v najhujšem oetu prezervirana kumara, ker dr. Carroll to priporoča samo za včasih in ne dan za dnem, ali pa da bi redno vsako jutro vstali z levo nogo. Isti zdravnik iz svojih izkušenj tudi pravi, da ljudje, ki so vedno sitni, niso zdravi. Pa tudi ni dobro, da bi se človek kar naprej smejal, toda vsakega po
kot spomladanski gredici sonce.
"Včasih," pravi dr. Carroll, "slaba volja prej prežene skrbi kot pa smeh. Tudi sem prepričan, da je smeh znamenje zdravja, nikakor pa ne pomaga dobremu zdravju."
To so čudne besede izkušenega zdravnika, toda, kot rečeno, mož že ve, kaj govori. So ljudje, ki nosijo na videz vesel obraz, v srcu pa imajo svoje skrbi in probleme, ki jih skušajo zakriti. Za take bi bilo boljše, da parkrat "udarijo po mizi," odpravijo skrbi iz sistema in so zopet normalno in iz vse duše veseli. Dr. Carroll priporoča da malo jeze in slabe volje ob pravem času, je fina tonika za živce in pozitivna pomoč za zdrav-je.
Torej, kadar bostfe videli kakega dragega rojaka, ki nosi pol St. Clairju posebno kisel obraz, ne zamerite mu, ker se "zdravi."
IZ PRIMORSKEGA
—Idrija, maja 1936.—V bližini obmejne vasi Godovič, to je 10 minut od vasi v smeri proti črnem vrhu stoji Pišljarjeva kmetija in je okrog in okrog obdana od italijanskih obmejnih utrdb. Vse te utrjevalne naprave so strogo zastražene, zato je Pišljarjev dom odrezan od sveta. Cela družina je kot v konfinaciji, smejo oditi od doma in se vračati samo po dnevu, da bi jih pa kdo prišel obiskat, o tem niti govora ni. Pred dnevi je gospodar Janez Pišljar umrl za pljučnico. Že med boleznijo so smeli na obisk k bolniku le redki ljudje. Pa tudi za te "izvanredne" koncesije so morali imeti posebno dovoljenje od pristojnih oblasti.
To je samo en primer med neštetimi, kako se godi našemu človeku tokraj meje, posebno tistim, ki so ostali tik za JcriviČ«
no mejo. Našemu kmetu se godi in ž njim se postopa tako, kot bi bil s svojo družino in posestvom sredi bojne vihre.
—Pri nabiranju starega železa na Kalvariji je razneslo in ubilo 30 letnega Jakoba Križa-ja. Granata ki jo je hotel odpreti, ga je popolnoma razme-sarila.
—Pri hišni preiskavi so našli pri Francu Mozetiču, starem 87 let, bivajočem v Renčali, razne eksplozive, ki jih je nabral v okolici in ki so ostale iz svetovne vojne. Imenovani je bil javljen državnim oblastem. Radi istega je bil naznanjen 60 letni Ivan Mokrin iz Lokavi-ce pri Kanalu.
—Na tržaškem pokopališču so postavili nagrobni spomenik župniku Jožefu Jurci, ki je dobil kasneje ime Giorgi.
Če verjamete alr pa ne
Neki Verrette iz Milwaukee je šampion za leto 1935 in sicer v tem, da je spil najhitrejše in največ piva. Spil ga je pol ga-lone v 34 sekundah. To je toliko kot eks. Se reče, saj jaz ne bom šel v tekmo, ampak lepo se pa sliši, da se ta šampijon že zdaj trenira, da se bo poskusil za letošnje prvenstvo. Takole treniranje v poletni vročini je jako dopadljivo. Zdaj ni treba drugega kot da se kdo javi, ki bi protežiral tako tekmo in plačal za treniranje. Ali bi nas b'lo kaj?
A
Mussolini se trka na prsi in vpije, da jih ni večjih junakov 11a svetu kot so bersaglieri. Aha! Saj so nam naši fantje pripovedovali, ki so bili na Soški fronti, ki bersaglierov niti ujeti niso mogli, ko so jo brisali doli proti Pijavi, da so jih kurja peresa za klobuki komaj dohajala. Kakopak, junaki! Ena stotinja naših rezervistov bi en regiment bersaglierov pofruštkala na te-
nekaj, nekaj dobre in nekaj sla-tom, Palestino ter Egejskim in'be volje, pa človeku stori dobro,'šče, pa z samimi osovniki.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7TH, 1936 ***
f* "g
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem izvirniku K. Maya
Njegovi prvi verniki so bili njegova žena Aadidža, njegov suženj Zaid, Mekkanca Otman m Abu Bekr ter njegov bratranec Ali.
Ta Ali — njegovo ime pomeni visoki" - je najnesrečnej-«1 junak islama, kakor se je nova vera imenovala. Rojen je bH 1. 602. Mohamed ga je tako zelo čislal, da mu je dal svojo hčerko Fatimo za ženo. Ko Je nekoč v krogu svoje družine razlagal načela svoje nove vere m vprašal, kdo pojde za njim, so vsi molčali, le mladi Ali, ves navdušen po silni poeziji novih naukov, je odločno vzkliknil:
stim'" t* nIkdar te ne zapu" sum. Tega mu Mohamed ni pozabil.
Ali je bil pogumen, drzen člo-
W S nJGmu Pre(lvsem, ne Mo-^medu samemu, gre zasluga, da J« i^iam, na konici meča seve, S, na?° razširil. Ko pa je Mohamed leta 632 umrl in ni
izvolit naslednika> so Alija pri izvolitvi prezrli in izvolili Abu
Mohamedovega tasta, za , ! a' naslednika. Njemu je ' leta 634 drugi prerokov tast — Mohamed je imel dva-"ajst žen — po imenu Omar, te-11111 Pa prerokov zet Otman. Ot-man» je leta 656 Abu Bekrov umoril. Dolžili so Alija umo-la' kljub temu pa je bil izvoljen ?a kalifa. Vladal je najprvo v pozneje v Kufi blizu aKdada, in leta 660 ga je Abd C1'-Rahman umoril'. V Kufi leži P°Hopan. Po njegovi smrti je bil jz vol j en za kalifa njegov naj-hlliši sovražnik Muawija.
Z Alijevo smrtjo se začne v ^°hamedfuiizmu razkol. Prero-0Va vera je bila tistikrat raz-Slrjena že po vsej Arabiji, Pale-p^'...žiriji, Mezopotamiji in Af •'i'1-1' v ^^P^u in severni s0 U .' Mohamedovi nasledniki r uSlnli n°Vo vero z mečem v j. '' si tudi politično podjarmi-Preolji-rtjene narode, in v ne-Qaj letih je zrastla v srednjem lentu mogočna arabska drža-Pod vlado kalifov. Po smrti Uvtega kalifa Alija so se pa \t|Ce1' Politični prepiri za kalifat Jjevi pristaši, šiiti, so namreč
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke)
Al
tf(Jili, da ni imel Abu Bekr, prvi vaJlf. pravice do nasledstva, am-Pak Ali, Mohamedov najstarejši P^staš in najbližji sorodnik ^niiiti pa so vztrajali pri Abu ^ekru jn njegovih naslednikih. .a razdor je bil izprva le politi-Pa prenesli so ga tudi na ei'»ko polje, še dandanes so mo-. amedani razdeljeni na sunnite 111 šiite.
Ali je zapustil dva sina, Hasa-lla ln Husaina. Hasana so si šiiti izvolili za kalifa, sunniti pa
poslali mezopotamski šiiti in ga prosili, naj pride v Kufo, da ga bodo za kalifa izvolili, šel je — v svojo pogubo.
S komaj sto zvestimi pristaši je prispel pred Kufo, pa sunniti so mesto že zasedli. Začel je s pogajanji, živil mu je zmanjkalo, voda se je posušila v pekočem puščavskem solncu, živali so pogin jale in njegovim ljudem je gledala smrt • iz vročinskih oči. Zaman je klical Allaha in preroka na pomoč, njegov konec je bil "zapisan v knjigi življenja."
Pri Kerbeli, kakih sto kilometrov južno od Bagdada, je prišlo do boja. Obeid Allah* Džezidov general, je napadel Husaina, pobil vse njegove pristaše in ujel tudi Husaina samega. Ves izčrpan od pomanjkanja je bil že itak blizu smrti, pa niso mu prizanesli, z zadnjimi močmi gine-vajočega življenja se je branil, odrezali so mu glavo, jo nataknili na drog in v zmagoslavnem sprevodu nesli v Kerbelo.
To se je zgodilo 10. muharre-ma in od tistega dne je deseti muharrem dan žalosti pri vseh šiitih.
šiiti so razširjeni posebno po Perziji, Indiji in otočju, pa tudi po Mezopotamiji. In desetega muharrema zadoni krik bolesti in žalovanja po vsem šiitskem svetu, od Bornea do Celebesa, po Indiji in Perziji pa do mej za-padne Azije ,sliko Husainove glave nosijo šiiti po ulicah in z zlato podkovo posnemajo topot njegovega konja. Kdor le more, potuje v Kerbelo, da se na ta dan udeleži slovesnega sprevoda po mestu in predstav v spomin Husainove smrti, ki v svoji divjosti mejijo na blaznost. In vsak šiit, ki le zmore, hoče biti pokopan v Kerbeli ali vsaj v njeni bližini, blizu kraja Husainovega mu-čeništva, in zato potujejo vsako leto krog 10. muharrema ogromne karavane z mrliči v Kerbelo iz vseh delov zapadne Azije, kjerkoli živijo šiiti. Vse te karavane se pri Bagdadu združijo v eno samo orjaško karavano napol gnilih mrličev, res "karavano smrti." Kajti za njo hodi, priklicana po mirijadah okužu-jočih miazmov, ki vejejo iz gni-jočih trupel, strašna smrt — kuga.
In gorje sunnitu, gorje dža-uru, ki bi se ta dan pokazal med pobesnelimi in zblaznelimi tolpami šiitov v Kerbeli —! Raztrgali bi ga na kosce.
Ta krajepisni in versko-zgo-dovinski uvod se mi je zdel potreben, da bodo moji bravci laže razumeli doživljaje, ki jih bom ]
Beauty Shoppcs LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPFE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek
JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRCEK
15506 Holmes Ave. PRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE
6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK 6102 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji
PRANK JELERČIČ
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 .Waterloo Rd.
Delikalesc PRANK IVANČIC 15416 Saranac Rd.
Fotografisti JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groceristi
SOBER-MODIC
544 E 152nd St. LOUIS URBAS
17305 (Ji'ovewood Ave. A. MLAKAR
522 E. 200th St. LUDWIG METLIKA
1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINCIČ 6128 Glass Ave.
Grocerije in mesnice MIKE PIKS
1383 E. 53rd St. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. GABRIEL FOOD MARKET
595 E. 140th St. KUHEL BROS.
16321 Arcade Ave. JOHN MAUSAR
23751 St., Clair Ave. FRANK J.' KRAMER 15454 Calcutta Ave.: FRANK FABJAN 399 E. 152nd St. ANDREJ MOZINA
15931 Saranac Rd. GEO. KUHAR
3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED
783 E. 222nd St. JOS. SACERICH
16005 Waterloo Ra. FRANK MULLEC
16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK
19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL
15615 Waterloo Rd. BLAŽ BOLDIN
14401 Thames Ave. VICTOR BERNOT
16001 Holmes Ave. CERGOL & OGRINC
412 E, 156th St. FRANK CEBUL
14615 Sylvia Ave. JOHN DOLENC
573 E. 140th St. BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave. JOS. JANES
16016 Parkgrove Ave. FRANK KEPIC
14301 Sylvia Ave. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd. JOS. MODIC
315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL 15804 Waterloo Rd. JOHN TOMAŽlC
16853 Grovewood Ave.
d Uawijo, ustanovitelja Omajja-Izbral si je Damask za pre-uvedel dedni kalifat in si ^ Pred svojo smrtjo postavil sina Džezida za nasled-lo h '	je bil okrutnež, ce-
klin\tni Pastas* sunniti ga pre-Uvp/-0, Hasan se ni mogel
Mecj-aviti' umrl ->e leta 670 v
za zastrupljenjem.
Jegov brat Husain ni hotel
j^.^ati Džezida za kalifa. Z
'ju-r , Se začne krvava, žalostna ?9dovina lslama
in Ut°je vladul kalif MuawiJa njenj(r£ovi namestniki so bili
Ha^Ut enaki- Tako Je na Primer
v^fnik v Basri izdal zapo.
hijj' se P° solnčnem zapadu KojCe ne sme Pokazati na ulici. Pol0 lH'Vl večer P°' te-i odredbi so ij^i Po ulicah nad dve sto Čru rln Jih nemudoma obghvili, in tr Ve^er je bilo žrtev že manj več večer ni bilo nikogar vseh'r Ulici' Najhu'iši okrutnež nik	jadov je bil namest-
000 T-Kufi' pomoril je nad 120,-V Judi. Največ so seve trpeli
'J1' Pristaši Husainovi. iev rVaV° je vladal tL,di Muawi-
tiHt??n Džfezid- Husain l'e žive:
krat v Mekki. K njemu sc
LUDWIG MANDEL SR.
920 E. 140th St. J. METLIKA
14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 486 E 152nd St. ANTON MARTINČIČ
5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG
15638 Ho'mes ve. JOS. KAPLAR
952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave. JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. FRANK AZMAN ,
6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Rd. ' LOUIS GREGORICH
1171 E. 74th St. JOSEPHINE KREC1C
1056 E. 61st St. JOHN LADIHA . 1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR
1195 E. 71st St. JULIA NOVAK
5204 St. Clair Ave, FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St.
Gasoiinske postajo VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18009 Waterloo Rd. JOS. KERN 351 E. 156th St.
Jedilnice in pivnice
ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIC
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J. KUNCIC-PEROTTI
397 E. 156th St. PAUL KORDICH
15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači
JOS. PERME 15607 Waterloo Rd.
Krojačnice in čistilnice JOHN MARN
6527 St. Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
Mesnice JOS. JANŽEVIC
542 E. 152nd St. JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC
821 E. 222nd St. PINTAR BROS.
6706 St. Clair Ave. RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
Mlekarije FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVČIČ
682 E. 162nd St EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St. EDNA DAIRY 6302 Edna Ave. ,
Moška obleka JOHN GORNIK
6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave
Modne trgovine
PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN ROZANC
15,721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave.
Obutev
FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER . 7508 St. Clair Ave.
Obleka in obute*
ANTON LOGAR
928 E. 222nd St ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrebniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrebniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Pohištvo
LOUIS OBLAK
6303 Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine BLISS RD. COAL & SUPPLY
22290 St. Clair Ave.
Popravijalnice avtomobilov
ROAD SERVICE GARAGE
16115 Waterloo Rd. AUTO BODY & REPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pckarije
JOHN ZALAR
16006 Waterloo Rd. GROVEWOOD■HOME BAKERY
17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR
6413 St. Clair Ave. ANTON NOVAK
6218 St. Clair Ave. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave.
I'arobrodne agenturu AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalci pive JOHN DRENIK 23776 St. Clair Ave.
Stavbeniki
J. MERSEK
18701 Kildeer Ave.
Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd.
Vinjarne
THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
' Varietne trgovine JOS DURN 15605 Waterloo Rd.
Zcelujava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rcl.
Zcleznina ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE
16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. . JOSEFH KALAN
6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
Zobozdravniki DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd.
DR. WM. F. URANKAR
15335 Waterloo Rd. DR. A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR. JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarji FRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
-O-
IZ DOMOVINE
DNEVNE VESTI
Poljski urednik kaznovan radi Hitlerja
Varšava, 6. julija. Urednik nekega velikega poljskega časopisa v tem mestu je bil obsojen v plačilo 1,000 zlotov, ker je napadel v svojem časopisu Hitlerja. Poljska sodnija je razsodila, da je Hitler načelnik prijateljske vlade in se ga torej ne bi smelo napadati. Urednik je trdil, da Hitler ni izvoljeni načelnik vlade, pač pa vsiljeni avto-krat.
Potovali smo tistikrat po kur-dijskem gorovju približno med Sulejmanjo na jugu in Banno na severu. Pet nas je bilo, Mohammed Emin, njegov sin Amad el-Gandur, Anglež sir David Lindsay, jaz in Halef. Srečno smo se iznebili neprijetne družbe Bejatov in neodkrito-srčnega kana Heider Mirlama, srečno smo se otresli tudi Beb-behov. Zaostali so, ni jih bilo več videti. Menda so le uvideli, da nam niso kos, vsaj v napadu na odprtem svetu ne. Da bi nam skrivaj sledili, nas prehiteli in nam založili pot, je bilo čisto neverjetno. Saj niso vedeli, kam potujemo. Upali smo, da bomo imeli odslej .mir, vsaj pred Beb-behi, in da bomo srečno obšli Sulejmanjo, v kateri se nismo smeli pokazati, ker je tam vladal turški paša in ker si s Turki nismo bili ravno preveč dobri. Če smo le srečno pripotovali do jezera Kjupri in do reke Džala, smo bili varni. Od Džale navzdol smo morali priti v nekaj dneh do Tigrisa, od tam pa k pašnikom Haddedinov ni bilo več daleč.
(Dalje prihodnjič)
J®*	1 HBGES A LAJJG-H FELLEGS, UTOE MAC >t u
IBS'	\ VWTS TO UOIN OUCUTTLeTAGZAN CLUB.
^IrlM	J SAY,mLPW, YOUvVE G-OTTA DO SOMETHIN' ;
''^ffB/IrWW'	N OUTSTANDING- ----SOMETHIN'"TV\AT
'l .....•	L ^	'
—----HEY,MAC, VJE'VE OECIDEO TO MAWE^UJ^
\ DO 1,0!2 OO1 NOT GET 1NTO jLjfj PGsSlOENT OF OU&	: ^^OUfiTAGiAN CLU&? J^l
Pred dnevi so imeli ob Muri velike nalive, ki so povzročili veliko škodo na polju in travnikih. Po njivah sta izru-vana turščica in krompir, da se ponekod komaj pozna, kaj je bilo posajeno. Take njive bodo morali kmetje, ko se zemlja posuši, na novo zorati in obdelati. Poleg tega smo imeli tudi točo, ki je zajela pas od Kri-ževcev do konca štrigove. Zlasti mnogo toče je padlo v okolici Ljutomera in šafarskega, kjer so našli točo v kupih po polju še čez dva dni, ko je bila na polju komisija, ki je ocenila škodo. V komisiji so bili g. Kovač Tomo, predsednik občine Štrigove, narodni poslanec g. Lukačič in sreski kmetijski feferent g. Sustič. Toča je potolkla tudi rž in pšenico.
Poleg teh nesreč je te dni močno narasla še Mura in poplavila vse Obmurje od Radin-cev do Šafarskega. Deroča vo da je rušila mostove in razkopavala ceste. Na polju, ki je bilo pod vodo, so uničeni vsi posevki. Prav tako je ugonob-ljena lepa trava na travnikih.
—Mož je ubil ženo.—Med zakoncema Gracarjema v Bre-škem pri št. Janžu na Dolenjskem so bili prepiri na dnevnem redu Nedavno zvečer sta se spet sprla in med prepirom je mož udaril ženo s topim predmetom tako močno po glavi, da ji je prebil lobanjo. Ne-srečnica se je onesveščena zgrudila in naslednjega dne izdihnila, ne da bi se bila zavedla. Orožniška patrola iz Kr-melja je Gracarja aretirala in prignala v zapore sreskega sodišča v Radečah.
—Košir je umrl za poškodbami.—Dne 22. aprila je delal 80 letni delavec Viktor Košir iz Radeč v kamnolomu. Med kopanjem se je nenadoma utrgal plaz zemlje in mladega delavca zasul. Nesrečnežu je zlomilo hrbtenico in so ga v brezupnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je zdaj med prazniki umrl.
—Strela je zažigala in omamljala. — Nedavno popoldne so se začeli zbirati nad Kamnikom težki oblaki, ki niso obetali ničesar dobrega Kmalu se je razvnela strašna nevihta. V šmartnem je strela udarila v hišo posestnika Janeza Ulčarja in Martina Laznika. Na mah sta bili obe hiši v plamenih. Ogenj je zajel tudi obe gospodarski poslopji poleg njiju. Gasilci, ki so prišli na pomoč iz Duplice ! in Homca, niso mogli ničesar j več oteti, ker se je ogenj širil prav z bliskovito naglico. Rešili so le pohištvo in gospodarsko orodje iri obvarovali požara sosednje lesene, s slamo krite hiše v neposredni soseščini Tudi v Nožcah pri Homcu je strela treščila v neko hišo, v kateri je razbila vsa stekla na oknih in omamila 29 let staro Marijo Zupanovo, ki je stala ob oknu. Prav tako je v Volčjem potoku udarila v hiša posestnika škerjanca. Vsa stekla na oknih so razbita in zidovi ožgani. Strela je v tej hiši omamila 14 letnega domačega sina Karla. Obema se v ostalem ni pripetilo nič hudega.
—V Loki pri Zidanem mostu je 9. junija umrla Pavlina Vi-kernik, gospodinja v župnišču.
Kandidat Lemke pravi, da je Amerika zaspana
Moorhead, Minn., 6. julija. Kongresman William Lemke, predsedniški kandidat Rev. Coughlina, je izjavil včeraj, da je Amerika silno zaspana in da se ne zaveda nevarnosti, katera ji preti. "Vi prodajate svoje otroke v sužnjost," je dejal Lemke, "da dobite od vlade grižljaj kruha. Vlada bi morala skrbeti, da se ljudje sami preživljajo, ne pa da postanejo berači."
-o-
Mož in žena se zavarovala proti dvojčkom »
Upper Darby, Pa., 6. julija. Mr. in Mrs. Howard Mackey sta se zavarovala za slučaj, da bi dobila dvojčke. Plačala sta $18.00 zavarovalnine, da ne dobita dvojčkov tekom prihodnjih dveh let. Ako dospejo dvojčki, tedaj jima zavarovalna družba izplača $250. Mož je star 34 let, žena pa 26. žena se boji, da dobi dvojčke, ker je sama ena izmed dvojčic v svoji družini.
-o--
Francoski komunisti zbirajo močno blagajno
Paris, 6. julija. V francoskem parlamentu se nahaja danes 72 komunistov. Vsak član parlamenta dobiva mesečno 5,000 frankov plače. 72 komunističnih poslancev je sklenilo vporabiti od svoje plače samo 1,500 frankov na mesec, ostalo pa prispevati v skupno blagajno. Tako bodo komunisti prihranili mesečno 250,000 frankov za svojo kampanjo.
--o-
Ameriške železnice potrošile pol milijarde
Chicago, 6. julija. Ameriške železnice so tekom zadnjih šestih mesecev potrošile od svojih dohodkov skoro $500,000,000 za izboljšave in nove naprave na svojih progah. Zlasti je bilo naročenih veliko število novih lokomotiv. Ameriške železnice so mnogo pripomogle, da se je delo v tovarnah izboljšalo in brezposelnost prenehala.
HALI OGLASI
Delo dobi
dekle za hišna opravila. Mal apartment. En otrok v družini. Oglasite se med 5. in 6. uro na 7038 Wade Park Ave. (159)
Delo dobi
dekle, staro nad 21 let, da bi stregla gostom pri mizah, pomagala v kuhinji in opravljala splošna dela. Slovenka ali Hrvatica. Vprašajte na 2704 St. Clair Ave.	(160)
Stanovanje
se odda, pet lepih sob in,kopališče. Dobra klet in furnez. — Vpraša se na 6609 Bonna Ave.
(159)
V najem
se dajo tri sobe in kopališče, gorka voda. Rent samo $13.00 na mesec. Družine z otroci naj ne vprašajo. Oglasite se na 1106 E. 64th St.
(159)
Hiša v najem
Lepa hiša se da v najem pod jako ugodnimi pogoji. Sedem sob, jako prijetno stanovanje. Vprašajte na 14714 Sylvia Ave.
(159)
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7TH, 1936
šeni konj po prašni cesti. Vendar je pa mož krepko držal drugi konec vajeti tako, da se je moral konj naposled ves upehan in penast'ustaviti.
Komaj je skočil starec pokon-cu, že ga je obkolila množica radovednih postopačev. Iz jetni-šnice so planili pazniki in prepodili zijala. Henry je še vedno stal pri oknu in sodeč po njegovemu zanimanju zA prizor na cesti bi nihče ne mislil, da mu je sojeno živeti samo še nekaj ur.
Starec je izročil vajeti enemu izmed paznikov stopil naglo k vozu ter začel ogledovati velike in majhne zaboje, ne da bi se zmenil za blato na svoji obleki. En zaboj mu je bil posebno pri srcu. Skušal ga je celo dvigniti in ko se mu to ni posrečilo, ga je nagnil, da se prepriča, če je tcvor še cel.
Ko ga je eden izmed orožnikov vprrsjil, kdo je in odkod priha-
Torresu, da ste odklonili njegov načrt, njega samega pa ujezili?
—	je vprašala Leoncie, ko je Torres zapustil trg pred haci-jendo.
—	Nič, — je odgovoril Francis, — razun da ga ne potrebujemo in da mi mož nič kaj preveč ne ugaja. Torres je tepec, ki lahko pokvari še tako imeniten načrt. Spomnite se, kako se je vjel s svojim pričevanjem povodom moje obravnave. Morda mu pa celo ne smemo zaupati. Sam ne vem, kako in kaj je s tem človekom. Pa naj bo že karkoli. eno je gotovo, da namreč nima zmisla zaupati mu, če ga ne potrebujemo. Kar se pa tiče njegovega načrta, moram priznati, da mi ugaja. Odidemo naravnost v jetnišnico in osvobodimo Henryja, če ste vsi za to. Seveda ni treba razbobnati po vsem svetu, kakšni so naši načrti. In čemu bi nam bila tolpa razbojnikov in pristaniških postopačev? če sami ne moremo rešiti Henryja, se bo treba pač sprijazniti z mislijo, da mu zategnejo jutri vrv okrog vratu.
—	Okrog jetnišnice hodi običajno najmanj deset stražnikov,
—	je ugovarjal osemnajstletni Ricardo, najmlajši brat Leoncie.
Leoncie, ki še ni bila obupala, ga je j e z n o pogledala. Toda Francis mu je pritrdil.
—	Prav praviš, — je dejal. — Naša naloga bo odstraniti te stražnike.
—	Stene so debele pet čevljev,
—	je pripomnil Martinez Sola-nol
—	Si bomo morali pač napraviti pot skozi nje, — je odgovoril Francis.
—	Kako neki? — je vzkliknila Leoncie.
—	Saj tp je baš tista točka našega načrta, o kateri se bo treba temeljito pomeniti. Senor Solano, ali imate dovolj jahalnih konj? .Imenitno! A vi, Alesan-dro, bi-li mogli dobiti na planta-ciji nekaj dinamitnih nabojev? Izborno! A vi, Leoncie, morate kot gospodinja hacijende vedeti, da-li je v vaših kleteh dovolj krepkega žganja.'
—	Aha, zarota se širi! — se je zasmejal Francis, ko so vsi trije prikimali. — Imamo torej na razpolago vse, kar je potrebno za Conan-Doylovo detektivsko povest ali Rider Haggardov pustolovski roman. Zdaj poslušajte ! Sjcer pa, potrpite še malo! Pomeniti se moram najprej z vami Leoncie, o obleki za skromno domačo predstavo . . .
V.
Ura je odbila poldne. Henry je gledal skozi zamreženo okno na ulico prašnega in umazanega mesta. Bila je neznosna vročina. Henry je že hotel stopiti od okna, ko je zagledal množico radovednih postopačev in si premislil.
Videl ni ničesar, pač pa je slišal drdranje voza, ki se je naglo bližal jetnišnici. Nato je zagledal voiz, ki ga je vlekel splašen konj. Sivolasi mož z dolgo sivo brado je sedel na vozu in si zaman prizadeval, da bi ustavil splašenega konja.
Henry se je nasmehnil od začudenja ,da se stara "koreta" še ni razbila, dasi je ves čas visoko odskakovala od debelih kep suhe ilovice, ki so pokrivale zanemarjeno cesto. Vsako kolo, ki se je komaj še držalo na osi, je odska-kovalo in se vrtelo v popolnem nasprotju z drugimi. Toda če se voz še nekako drži, — je razmišljal Henry sam pri sebi, — je pa res pravo čudo, da se vprega ne razleti na drobne koščke. Tisti hip, ko je dospel voz do jet-niškega mostu, je stari voznik vstal in nategnil vajeti, da zadrži konja. Vajeti so bile tako obrabljene, da se je en konec pretrgal. Starec je omahnil in padel na voz. Pri tem je nehote nategnil drugI konec vajeti in konj je skočil na levo. Kaj se je zgodilo potem — dali se je kolo zlomilo ali samo snelo — Henry ni mogel ugotoviti. Jasno je bilo samo to, da se je voz popolnoma polomil. Starca je vlekel spla-
.ja, je dvignil glavo in spregovoril naglo:
—	Jaz? Oh, senori, star sem in daleč je moj dom. Ime mi je Leopoldo Narvaez. Kar je res, je res, moja mati je bila Nemka, Bog ji daj večni mir in pokoj, toda moj oče je bil Baltazar de Jesus in Cervallos e Narvaez, sin slavnega generala Narvaeza, ki se je boril pod poveljstvom znamenitega Bolivarja. Zdaj sem malone uničen in daleč od svoje domovine.
Od vseh strani so ga obsuli z vprašanji in starec je postal še bolj zgovoren. Hvaležen je bil poslušalcem za izraze sočutja in rade volje nadaljeval svojo povest.
—	Prihajam iz Bocasa del Toro. Na potu sem že pet dni, kupčija je pa dandanašnji zelo slaba. Doma sem iz Colona in rad bi se vrnil tja. Toda tudi blagorodni Narvaez mora posta-
ti krošnjar in tudi krošnjar mora živeti, mar ni tako, dragi senori? Povejte mi, prosim, je-li med prebivalci tega prekrasnega San-Antonia Tomas Romero?
—	Grom in strela! V Panami je Tomasov Romerov kakor listja in trave, — se je zakrohotal višji paznik Pedro Zurita. — Opišite ga podrobneje.
—	On je bratranec moje druge žene, — je odgovri] starec v na-di, da se mu posreči najti sorodnika. Zelo se je pa začudil, ko mu je množica odgovorila s ho-merskim krohotom.
— V San-Antoniu in okolici je najmanj tucat Tomasov Romero, — je nadaljeval višji paznik.
—	Vsak izmed njih je lahko bratranec vaše druge žene, senor. Poznamo Tomasa Romero-pijan-ca. Poznamo Tomasa Romero-tatu. Poznamo Tomasa Romero
—	toda ne, tega so obesili pred enim mesecem kot roparja i'1 morilca. V našem mestu živi tudi Tomas Romero, velik bogataš, ki ima več sto glav goveje živine. Poznamo tudi. . .
Jack London
ROMAN TREH SRC
(Dalje prihodnjič)
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, ie:
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO FREMOZENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,9001000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoli, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "E" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Ascsment primerno nizek.	,
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste Zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim
rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. če. še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
Bit7 Jim, o katerem, pravijo, da je največji vol na svetu. Visok je 6 čevljev in 2 palca ter tehta 4,026 funtov. Lastuje ga Jack Howard iz Paris, Ky. Vol je star šele šest let in še vedno raste.
PREC1TAJTE žn
TAKOJ SPOROČITE/
svoje ime, naslov,	///
poklic in tel. štev. /M
DA TUDI VAŠE IME /M / UVRSTI KLASI- M / FICIRANI J^lf /% nt
To je sicer čudna oprava, ampak je edino pravilna za polet v stratosfero.
V Friedrichshafenu, so pričeli zgraditi nov zračni orjak, ki bo enak letalu Hindenburg. Na sliki vidite ogrodje tega orjaka v delu.
IŠČEJO SE POVEUJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
ON/ATOV ZA-OVEUCEV^Z
IVAN MlAPINfO
Urednik
156 Fifth Ave.
FRIGlDAIRE-posebna cena!
6. kub. čiv., popolnoma nova, reg. 183.00, sedaj..........................Jj>129-5()
5 kub. čev., popolnoma nova, reg. $163.00, sedaj.........................Jj>XX9-50
4% kub. čev., čisto avtomatična, reg. $129.50, sedaj................89-5°
MANDEL HARDWARE
15704 WATERLOO ROAD	KEnmore 1282
Bolnik, ki ga vidite na sliki v obvezah, je dobil poškodbe na 'praznovanju h-julija. Take nesreče se pa vidno krčijo vsako leto. Slika zgorej pa kaže avto>, v katerem se je neka■ družina peljala i na piknik na h. julija. Samo ena oseba- je ostala živa.
pili
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
Specielno samo za nekaj časa!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite na; 36 mesečnih obrokov. Popravljamo furneze in boilerje vseh vrst. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
Prvi hip je hotela Leoncie pokazati pismo tudi drugim, toda odstavek o Francisu je bil pisan tako intimno, da si je premislila.
—Henry mi piše — je dejala in skrila pismo za steznik. —Nič posebnega ne piše. Oči-vidno niti najmanj ne dvomi, da se mu rešitev posreči . . .
—Storiti hočemo vse, da se mu posreči,! —-je izjavil Francis samozavestno.
Leoncie se mu je hvaležno nasmehnila irl se ozrla vprašujoče na Torresa, rekoč:
—O nekem načrtu ste govorili, senor Torres, kajne?
Torres se je nasmehnil, zavihal brke in se potuhnil, kakor da je nedolžno jagnje, ne pa krvoločna zver, ki komaj čaka, da skoči na svojo žrtev.
—Samo ena pot je, anglo-sa-ška pot, ki jo hodijo yankiji in ta pot vodi naravnost k cilju. Najbolj značilno za to pot je, da vodi naravnost k cilju. Poslušajte torej moj nasvet! Pojdimo in osvobodimo Henryja iz ječe enostavno z brahijalno silo, kakor bi storili Američani. To je edini trik, ki ga gospodje v San Antoniu ne pričakujejo. Torej se nam mora posrečiti. V pristanišču lahko najamemo dovolj capinov in potepuhov, ki so tako srečni, da jih oblasti še niso prijele in obesile. Z njihovo pomočjo navalimo na jetnišnico in osvo-botimo Henryja. Najemite jih, dobro jim plačajte, toda ne dajte jim denarja vnaprej —
in stvar bo v redu !
| Leoncie je naglo prikimala z glavo v znak, da se strinja s tem načrtom. Oči starega En-rica so se zaiskrile, nosnice so se mu napele, kakor da že voha smodnik. Takoj za njim so stisnili pesti tudi njegovi sinovi. In vsi so se obrnili na Francisa, češ, naj povč, kaj misli o tem načrtu. Francis je takoj odkimal z glavo in Leoncie je nehote razočarano vzkliknila.
—	Ta pot je brezupna, — je dejal mladi Morgan, čemu naj bi vsi tvegali svoje glave pri takem blaznem poizkusu, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh?
Po teh besedah je stopil k ograji in se postavil med Torresa in rodbino Solano. Tisti hip je dal Enricu in njegovim sinovom z očmi znak, naj bodo previdni.
—	Henryjev položaj je brezupen. Prav zdi se mi, da je njegova pesem končana ... je nadaljeval zamišljeno.
—	Mar hočete reči, da mi ne zaupate? — je vzkliknil Torres srdito.
—	Kaj pa mislite? Nikakor ne! Kako morete tako slabo soditi o svojih prijateljih? — je ugovarjal Francis.
Toda Torres se ni dal potolažiti.
—	Vi bi me radi, — vi, tujec, s katerim sem se komaj seznanil, — bi me radi spodili s posvetovanja rodbine Solano, mojih starih in najboljših prijateljev?
Stcri Enrico je opazil, da Leoncie kar besni od jeze na Francisa in zato ji je namignil, naj ne vzame njegove izjave resno. Nato se je obrnil k Tor-resu in spregovoril prijazno:
—	Ni takega posvetovanja v rodbini Solano, ki bi se ga ne mogel udeležiti tudi senor Torres. Vi ste res najboljši prijatelj naše rodbine. Z vašim pokojnim očetom sva si bila tovariša, malone brata. Toda s tem — dovolite starčku izraziti osebno mnenje — nikakor ni rečeno, da senor Morgan nima prav, ko trdi, da je vaš načrt brezupen. Navaliti na jetnišnico in rešiti Henryja z 'brutalno silo je res blaznost. Kar poglejte, kako debele so stene. Te stene lahko kljubujejo napadalcem več tednov. In vendar moram priznati, da je malo manjkalo, da me ni izkušnjava premagala, ko ste prvič omenili svoj načrt. Zdaj pa poslušajte: Ko sem se še kot mladenič udeležil vojne proti Indijancem v Kordillerih, se je nam pripetil sličen slučaj. Sedimo tu na trato in povem vam, kako se je to zgodilo . . .
Toda Torres ,ki je imel nujne opravke, ni hotel Čakati. Prijazno je segel vsem prisotnim v roko, opravičil se je Francisu, skočil na vranca, ki se je ves lesketal v srebrni opremi in od-hitel nazaj v San-Antonio. Poleg drugih nujnih opravkov je moral Torres odgovoriti na brzojavko, ki jo je dobil iz New-yorka. Pisarna Thomasa Rega-na na Wall-Streetu je imela namreč z njim stalno brzojavno zvezo. Ker je imel od panamske vlade v San-Antoniu zaupno dovoljenje, da sme rabiti v svoje svrhe radip-postajo, je lahko pošiljal poročila na brzojavno postajo v Vera Cruzu. Torres pa ni bil z Reganom v zvezi samo zaradi dobička. Nasprotno, tajna zveza z Reganom je bila v popolnem skladu s Torresovimi načrti glede Leoncie in obeh Morgan ov.
—	Kaj pa imate proti senoru
Kranjsko-Slovenska lil Katoliška Jednota
New York,N Y
Eden izvrstnih igralcev žoge je mladi Stu Martin od Št. Louis teama, ki igra drugi base.