Slo venski GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE L1 j ubijana, četrtek 8. marca 1951 VALEČ LETO XII., ŠT. 5 7 / POSAMEZNA ŠTEV ILKA 2 DIN OB PRAZNIKU ŽENA 1 ML Za bodočnost naših otrok 42. leto teče, odkar je druga mednarodna konferenca žena socialistk v Kopenhagenu na Danskem na predlog nemške socialistke Klare Zetkin, proglasila 8. marec za mednarodni zenski praznik. »Ti mati, ki v mehke sanje ovijaš prihodnjost svojega otroka, ti nadebudna mladenka, ki misliš, da bosta izobrazba in volilna pravica dovolj za tvojo srečo, preko noči se lahko vajine sanje podro v najbolj grenko stvarnost, dokler bodo družbo pretresale Krivice, krize in vojne. Treba je torej, da tudi ve žene stopite v vrsto onih, ki se bore za pravičnejši družbeni red. proti temu, da človek zatira človeka, narod druge narode.« Tako se je razlegal glas 8. marca Bodočnost naših otrok, to je bila in bo ostala naj večja nalogu tena In ta naloga je tudi najtežja. Zaradi bodočnosti otrok so naše žene pred desetimi leti segle po puški, zato so postale udarnice, racionaiizatorke in novatorke pri graditvi gospodarske osnove za lepšo bodočnost naših otrok. In prav zamdi bodočnosti otrok našim ženam danes ve more biti in ni vseeno, kako se bo razvijala naša domovina in kako se bodo razvijali odnosi v svetu. Zene-mate-re pri nas in po vsem svetu so si jasno začrtale pot — da bodo v n tiru ustvarjale iz svojih otrok poštene ljudi, polne človeškega dostojanstva Mir pa je nerazdružljiv s svobodo. Nobeni materi ni vseeno, ali bodo njeni otroci svobodni gospodarji svojega dela ali bodo njeni otroci sami odločali o svoji usodi, ali bodo sami svobodno upravljali svojo domovino ali bodo s službo v svoji armadi čuvali neodvisnost in bdeli nad mogočno ustvarjalnostjo svoje dežele, ali pa bodo le sluge tujim gospodarjem. ali bodo le brezdušni stroji, ki delajo po nalogu in za profite tujih nasilnikov, ali bo njihova domovina le izkoriščena gubernija, ali bodo morali romati v Sibirijo, od koder ni vrnitve, ker se bo pač nekomu tako zahotelo, ali bodo morali služiti v vojski, ki ji poveljujejo tuji generali in ubijati nedolžne ljudi za pohlepne interese tujih gospodarjev. To pač ni in ne more biti nobeni materi vseeno! , Ni je stvari, ki bi se dala pred vsem svetom skriti. Vidimo tragedijo, ki jo doživljajo matere zaradi bodočnosti svojih otrok v državah, nad katere je Moskva stegnila svoje grabežljive roke. Vidimo prelito kri in skoro milijon ubitih v Koreji. In vsa beda in vse pustošenje Potem pa še žalostna farsa, da so to »prostovoljci«! Vidimo bedo matere v državah, kjer zaradi brezposelnosti ne more dati lačnemu otroku koščka V Tivoliju kruha. Vidimo črnko v Ameriki, ki se je odrekla otroku, ker noče, da bi bil zaničevan kot ona. Vidimo pa še nekaj drugega: ženi v naši domovini se ni potrebno boriti za dostojanstvo in enakopravnost, ni se ji treba bati za jutrišnji dan svojih otrok. S svojim delom, s svojo borbo jim je ustvarila in jim ustvarja bodočnost vredno človeka. Res je, veliko težav je še pred nami. Manjka nam to in ono, tu in tam se delajo napake. Vendar pa se vsega tega vsi v polni meri zavedamo, odpravljamo, kar je slabo, in ustvarjamo novo in boljše. In v tem je ogromni pomen, vloga in ugled naše domovine v svetu ter simpatije, ki jih uživa pri vseh demokratičnih silah širom zemeljske oble. To je jamstvo za lepšo bodočnost naših otrok! Prav zaradi te lepše bodočnosti, zaradi mirnega in svobodnega življenja otrok mora vsaka žena posvetiti svoje moči temu, da očuva, kar je ustvarjenega, da očuva našo bodočnost. Vse sile za to, da se prepreči pohlepnim agresorjem, da bi nam uničili našo stvarnost in našo bodočnost Vsaka žena, vsaka mati, naj svoj trud vloži v to, da bo svoje otroke vzgajala v brezmejni ljubezni do domovine, svobode in neodvisnosti. do pravičnosti in do spoštovanja poštenih ljudi po vsem svetu, naj vzgaja v dobre državljane in delov-ne-poštene-ljudi. Vsaka žena naj po svojih močeh krepi našo skupnost krepi obrambno moč naše domovine. naj prispeva k poglabljanju in razvijanju naše demokratične stvarnosti, naj prispeva pri razčiščevanju političnih problemov in s tem pri utrjevanju naše politične zavesti, pri utrjevanju enotnosti naših narodov in enotnosti vseh svobodoljubnih ljudi v svetu. Le to je jamstvo za našo bodočnost! Za izpolnjevanje vseh teh nalog MNOGI DELOVNI KOLEKTIVI v Sloveni« SO PRESEGLI JANUARSKI PLAN Od vseh delovnih kolektivov v Sloveniji je proizvodnji plan za februar najbolje izpolnil kolektiv Industrije nafte v Dolnji Lendavi. Kljub slabemu vremenu, dežju in blatu in celo poplavi naftonosnega polja, so lendavski delavci visoko presegli mesečno proizvod no nalogcj. Plan vrtanja so izpolnili s 103 »/o, plan proizvodnje nafte z 203 %, v proizvodnji gazolina so dosegli 109 odstotkov, v proizvodnji stisnjenega plina 120 % in v proizvodnji metana 144 °/o; zaostali so le v proizvodnji bu tana (z 89°/o), to pa zaradi pomanjka nja jeklenk, ker jih potrošniki niso pravočasno vračali. Tudi industrija usnja in gumija je v februarju dobro odrezala. V celoti je presegla mesečno proizvodno nalogo za 4 °/o. Kolektiv tovarne »Sava« v Kranju je izpolnil plan s 104 °/o, prav tako so presegle mesečno plansko nalogo tovarne usnja Konjice, Šoštanj, Šmartno. Tržič, Vrhnika in »Indus« v Ljubljani Industrija čevljev je za planom zaostala za 5 %>, kar je v zvezi z uvedbo več novih modelov in zboljšanjem kakovosti obutve. Zaradi pomanjkanja bombaža so predilnice obratovale samo z dvema izmenama. Mnogi delavci in uslužbenci so v tem času izkoristili že svoj dopust. Tekstilna podjetja pa so v celoti izpolnila mesečni plan s 97 %. Od republiške kovinske industrije, ki je v celoti izpolnila februarski plan z 98 °/o, se je najbolj izkazal kolektiv tovarne emajlirane posode v Celju, ki je presegel februarsko proizvodno na logo za 9 V». Tovarna verig v Lescah je svoj osnovni plan izpolnila s 116"/«. tovarna tekstilnih potrebščin »Utenzi- lija« y Ljubljani pa s 114 V». Pet podjetij je preseglo mesečno plansko na-logo, štiri podjetja pa so za planom zaostala. Od velikih podjetij težke industrije je železarna v Guštanju dosegla najboljši uspeh, saj je mesečni plan izpolnila s 108.5 °/o. Jeseniška železarna je za nekaj odstotkov zaostala, čeprav je nekaj važnih obratov (kakor martinar na, žična valjarna in težka proga) pre seglo mesečni plan. Na celotni uspeh je vplivala nova valjarna debele pločevine na Javorniku, ki ima visok plan dovršitev nekaterih gradbenih del pa še vedno ovira redni potek proizvodnje Zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev nasproti planu za letošnje leto je nekoliko zaostal nasproti planu tudi kolektiv tovarne Litostroj v Ljubljani. r ’ J pa bodo naše žene našle torišče in pomoč v aktivnem delu v svoji organizaciji AFZ. Ob 8. marcu našim delavkam in udarnicam, kmeticam in zadruini-cam, našim intelektualkam posebno pa vsem našim materam čestitamo in želimo velikih uspehov! . PROSLAVA 8. MARCA V LJUBLJANI Sinoči je Pila v veliki unionski dvorani v Ljubljani svečana proslava 8,. marca '— praznika žena. Tov. Fani Žagarjeva, sekretarka mestnega odbora AFZ, je v svojem referatu orisala zunanji in notranji politični položaj, v katerem praznujemo letošnji 8. marec, nato pa je obširno govorila o uspehih in nalogah žena v socialistični graditvi 'naše domovine ter o skrbi naše ljudske oblasti za mater in otroka. Referatu tov. Žagarjeve je sledil pester kulturni spored, ki so ga izvajali: mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije, ki je zapel več pesmi, članica Slovenske opere Nada Vidmarjeva, ki je ob spremljavi prof. Franca Lipovška zapela Čajkovskega »Ka_ narko« in Aljabljevega »Slavčka«. oV spremljavi prof. Lipovška in Mihe Gunzka je zapela Subertovega »Pastirčka na skali«, Veronika Mlakarjeva pa je nastopila z baletno točko. Razstava jugoslovanske filatelije Društvo hrvatskih filatelistov pripravlja v Zagrebu razstavo filatelije fz vseh naših republik. Razstava bo od 16. do 26. aprila in so že prijavila svojo udeležbo društva filatelistov iz Slovenije, Srbije, Makedonije ter iz Bosne in Hercegovine. PARIŠKA KONFERENCA ŠTIRIH GRÜMIK0 ZA RAZPRAVO 0 AVSTRIJI V ZVEZI S TRSTOM Pariz, 8- marca. Namestniki zuna. njih ministrov treh zahodnih velesil so imeli včeraj dopoldne sestanek, na katerem so se sporazumeli glede skup. nega stališča za popoldansko sejo. Popoldne je bila pod predsedstvom sovjetskega delegata Gromika tretja seja namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, ki je trajala 3 ure in pol. Razpravljali so izključno o vprašanju vključitve mirovne pogodbe z Avstrijo v dnevni red konference zunanjih ministrov. Sovjetski delegat Gromiko je izja vil, da je Sovjetska zveza pripravljena privoliti v vključitev razprave o avstrijski pogodbi v dnevni red, toda sa. mo s pogojem, da se to vprašanje obravnava v zvezi z onim delom mirovne pogodbe z Italijo, ki se tiče Trsta Ponovil je sovjetske obdolžitve, da so zahodne velesile pretvorile Trst v vojaško in pomorsko oporišče. Dejal je. da Sovjetska zveza ne bi imela nobene gotovosti, da se isto ne bi zgodilo tudi z Avstrijo. Zastopniki zahodnih velesil so pobijali trditve Gromika. Davies je de jal, da je poskus vključitve vprašanja Trsta v pogajanja o mirovni pogodbi z Avstrijo samo še en sovjetski izgovor za odlaganje avstrijske mirovne SREDI ZIME SO ZGRADILI BETONSKE STEBRE NA DEROČI DRAVI Čeprav se še ni začela prava gradbena sezona, so graditelji dravske hidrocentrale pri Vuzenici sredi zime izvršili veliko delo, ki bo odločilnega pomena za hitrejši in neprekinjen potek gradnje, ko se bo začela »prava sezona«. Na gradbišču se tudi pozimi ni delo ustavilo niti pri izkopih, niti v betonarni, najmanj pa v številnih delavnicah, kjer sedaj pripravljajo vse potrebno, da poleti ne bo nobenega zastoja. Vuzeniški kolektiv je lansko na logo kljub raznim težavam v celoti izpolnil. V dva turbinska stebra in dve pretočni polji so delavci zabetonirali že okrog 23.000 kubikov betona. Vsega tega seveda ne bi dosegli, če ne bi delali z združenimi močmi in če se ne bi zavedali odgovornosti za pravočasno zgraditev te važne hidrocentrale: Na številnih sestankih so se delavci pogovorili o vsem: o težavah in o dolžno stih. K temu je mnogo pfipomqgel delavski svet podjetja, ki mu vsi delavci zaupajo, ker vidijo, da upošteva in resno prouči vsak koristen predlog. Vuzeniški gradftelji mislijo daleč naprej. 2e danes jih skrbi, kako bodo prenesli vse svoje delo na levi breg Drave, ko bosta zgrajena prvi in drugi turbin ski steber in ko bodo po odstranitvi sedanje zagatne stene lahko speljali Dravo na desno stran. Sedanja gradbena jama na desnem bregu sega čez polovico stru ge, zato ima Drava zdaj le ozko pot ob levem' bregu. Navzlic temu so se sredi zime ob razmeroma visoki vodi lotili priprav za gradnjo zagatne stene bodoče gradbene jame na levem bregu V ozki strugi ob levem bregu so sredi deroče vode v kratkem času zgradil: betonske stebre, na katere se -bo opirala zagatna stena bodoče gradbene jame ob levem bregu. Da bi jih videli, kako so se lotili tega izredno težkega dela. In s kakšno vnemo. Betonerski brigadi Habermana in Zupaniča sta delali tudi po 16 ur nepretrgoma, da sta pravočasno zabetonirali remelje betonskih stebrov v deroči Dravi. In s kakšno vnemo so delali tesarski brigadir Pukšič, Kamen škova tesarska brigada in Draškovičeva pomožna brigada, da so pravočasno napravili sedem lesenih opažev za te stebre. Tudi najhujša zima in mrzel veter jim nista mogla živega. Vztrajnost in pogum potapljača Leona Nala skovskega so v teh odločilnih dneh vsi občudovali. Tu smo spet lahko videli, kako znajo naši delavci prijeti- za delo. če se jiip pravilno razloži, zakaj gre Še pred zadnjim deževjem je bilo delo končano, stebri so zdržali velikanski pritisk narasle Drave, razen zadnjega, ki še ni. bil dovolj utrjen, da bi se lahko upiral valovpm. Tudi delavci v gradbeni jami v svojem delovnem poletu niso nič zaostajal) za tistimi, ki so gradili stebre za novo zagatno steno. Pečnikova brigada žele-zokrivcev je skrivila predčasno nad 100 ton železa in položila 30 ton armature. Delavci, ki oblagajo pretočna polja z granitnimi kvadri, so za 35 % presegli normo Tesarji so na levem bregu Drave i/oni postavili leseno ogrodje in popravili na tezno postajo žicnice. Zdaj med zimc je čas popraviti vse, kar je potrebne obnove. Obnovili so tudi stolpe žičnice, ki dovaža v vozičkih gramoz na grad bišče, v separaciji so popravili ležaje na tresilnih sitih in vse dobro pregle dali. Strojniki obnavljajo bager v gra moznici, v delavnicah pa izdelujejo po trebne rezervne dele. Tako bo vse pri pravljeno za izpolnitev velike naloge, ki čaka kolektiv v letošnji gradbeni sc pogodbe. Omenil je, da 1. 1946—47, ko so se velesile pogajale glede mirovne pogodbe z Italijo, ni bila omenjena nobena zveza med mirovno pogodbo z Italijo in mirovno pogodbo z Avstrijo. V istem smislu je govoril Parodi. Dr. Jessup je dejal, da , z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je Sovjetska zveza vsaj načelno pripravljena sprejeti vprašanje avstrijske mirovne pogodbe na dnevni red. Toda to vprašanje nima nobene zveze z vprašanjem Trsta. Predlaga da pride tržaško vprašanje na dnevni red lahko kot posebna točka. Združitev obeh vprašanj ne pride v poštev. Odklonil je obdolžitev. da So zahodne velesile prekršile mirovno pogodbo z Italijo glede Trsta. .Dejal je, da je kriva Sovjetska zveza, če niso bile vse klavzule mirovne pogodbe glede Trsta izpolnjene. ZDA so že v noti 15. junija 1950 sdkloniie vse sovjetske obdolžitve in ugotovile, da v Trstu ni bilo ustanovljeno niti vojaško niti pomorsko oporišče. Jessup je dalje dejal, da so, kar se tiče neizpolnjevanja mirovnih pogodb, Madžarska, Romunija in Bolgarija 'prekršile one točke pogodb, ki se tičejo človeških pravic in vojaških obveznosti,' Sovjetska zveza pa da je sama že tolikokrat prekršila določila mirovnih pogodb, da bi imele Zedi-ljene države Amerike vse razloge za .o. da se z njo sploh ne pogajajo. Gie-Je Avstrije ponavlja Sovjetska zveza ,edno iste argumente. Zunanji dopisniki označujejo položaj po včerajšnji seji kot nespremenjen. Danes popoldne bo četrta seja namestnikov zunanjih ministrov. Graditelji vuzeniške hidrocentrale se ze pripravljajo, da bodo poleti lah ko prešli z delom na levi breg Drave. V ozki strugi ob levem bregu so nedavno^ «betonirali betonske stebre za bodočo zagatno steno druge gradbene jame. Se opaženi stebri se uspešno upirajo valovom deroče Drave. V ozadju vidimo del zagatne stene sedanje gradbene jame na desnem bregu. Narodni heroj podpolkovnik Tone Vidmar-Luka med svojimi volivci v Gornjem Logatcu Suoči je bil v Narodnem domu v Gornjem Logatcu prevolilni sestanek, katerega se je udeležil tudi kandidat za Ljudsko skupščino polkovnik Tone Vidmar—Luka. Okoli 300 frontovcev je njegov prihod in govor toplo pozdravilo. V svojem poročilu je kandidat najprej orisal delo prve Ljudske skupščine ter pomen drugih volitev v slovenski parlament. Nato je podrobno razčlenil zunanji politični položaj in vlogo Jugoslavije v borbi za ohranitev miru na svetu. Konec svojega govora ie tov. Vidmar zaključil: »V tem po. Aova tovarna celuloze v Prijedoru bo kmalu obratovala z vso zmogljivostjo V veliki tovarni celuloze v Prije- i tovarn papirja v sulfitni celulozi, ki doru, ki je začela obratovati lani poleti, * so nedavno končali montažna dela pri četrtem in petem velikem kotlu za kufianje celuloznega lesa. Četrti kotel obratuje že 14 dni, iz petega kotla pa so v ponedeljek izpustili prve količine surove celuloze. Z dovršitvijo tega kotla je omogočeno povečanje celotne proizvodnje za 40 odstotkov Ko bodo uredili še drugi trakt za predelavo surove celuloze, bo tovarna v Prijedoru lahko obratovala Z vso zmogljivostjo. t_ j. 36 000 ton •uhe celuloze na leto Ze danes to. —■ zadošča za vse’ potrebe naših smo jo morali doslej v znatnem ob. segu uvažati. Ko bomo zgradili še tovarno za natronsko celulozo v Doboju, oo odpadla tudi vsaka potreba uvoza natronske celuloze, ki se uporablja za izdelavo močnega papirja za vreče in vrečice. Sedaj ko obratujeta v prije-dorski tovarni četrti in peti kotel, Je proizvodnja že tako velika, da bomo v prihodnjih dneh lahko izvozili v Italijo prve količine celuloze, kar nam bo prineslo znatne zneske v tujih de. vizah, saj je danes cena celulozi na svetovnem trgu izredno visoka. ložaju, ko nam grozijo z vzhoda, lahko računamo na to, da nismo: osamljeni, da je z nami ves svetovni proletariat, ki si želi le mir. Mi sami pa imamo v borbi proti morebitnim napadalcem močno orožje, namreč enotnost naših narodov, ki jo bomo znova potrdili na bližnjih volitvah v Ljudsko skupščino!« - Razprava se sprva kar ni hotela razživeti. Toda, ko so volivci začeli spraševati o naši davčni politiki ter novih ukrepih obvezne oddaje mesa. prašičev In masti, je v dvorani na mah nastalo zelo živahno. Ko so se o vseh tteh obveznostih podrobno pogovorili in ko v dvorani ni. bilo frontovca, ki bi ne razumel, kako in zakaj’se določa takšna davčna osnova, so še sklenili, da bodo volitve počastili s prostovoljnim delom. Na večer pred volitvami pa bodo organizirali baklado. Končno so še napovedali tek movanje vsem krajevnim ljudskim odborom, ki spadajo v volivno enoto, v kateri kandidira polkovnik Tone Vid mar—Luka. VREME Napoved za petek; Se nadalje nestalno vreme s krajevnimi- padavinami. Temperatura brea spremembe. Odhod naše parlamentarne delegacije v London Snoči je odpotovala iz Beograda v Veliko Britanijo naša parlamentarna delegacija, da vrne lanski obisk britanski parlamentarni delegaciji. Naša parlamentarna delegacija bo ostala v Londonu od 11. do 17. t. m. Vodi jo podpredsednik Prezidi ja Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade, v njej pa je 11 ljudskih poslancev iz obeh svetov zvezne skupščine. Med člani delegacije sta tudi predsednik Sveta narodov in predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar in se kretar Zveznega sveta Vida Tomšič. Po odhodu Iz Londona bo na|p parlamentarna delegacija v Parizu obiskala predsednika francoske narodne skupščine. Na beograjski železniški postaji so se od delegacije poslovili britanski veleposlanik, predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vlado Simič, sekretar centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in drugi. Volilno zborovanje Edvarda Kocbeka V veliki skupni avli uradnega po. skvpja v Parmovi ulici so se v sredo oopoldne zbrali uslužbenci šestih generalnih in glavnih direkcij na volilno zborovanje, na katerem je govoril kandidat za ljudskega poslanca Edvard Kocbek- Tovariš Kocbek je v svojem referatu govoril o naši graditvi socializma v naši domovini. Po referatu se je razvila živahna diskusija. Polkovnik Jože Klanjšek- Vasja je obiskal svoje volivce v Vrbljenju Snoči je obiskal svoje volivce v Vrbljenju In Strahomlju kandidat za Ljudsko skupščino LR Slovenije pol. tovnik Jože Klanjšek—Vasja. Izčrpnemu poročilu tov. polkovnika o zunanjem političnem položaju, predvsem pa r> naši gospodarski politiki so volivci sledili z velikim zanimanjem. Podrobno so se hoteli seznaniti tudi z novim načinom trgovanja. Konec predvolilnega sestanka pa so prisotni napovedali tekmovanje frontovcem iz Brest — To. mišlja. V komunalni delavnosti in v kar najboljši izvedbi volitev pa bodo fromtovcliz Brest Tomššlja tekmovali še X Ižanci. j Obsodba terorista pred vojaškim sodiščem v Kopru Pred vojaškim sodiščem uprave Jugoslovanske armade STO v Kopru je bil obsojen na 3 leta in pol odvzema prostosti Mario Delič, doma iz Izole, ki je bil član ilegalne teroristične or ganizacije ter je ilegalno prišel čez mejo, da bi zbral podatke o vojaških postojankah in o radijski postaji v Kopru. Denarno pomoč je dobival od italijanske šovinistične organizacije. Atentator na predsednika Trumana obsojen na smrt Washington, 7. marca. (Un. Pr) Federalno sodišče ZDA je izreklo danes sodbo zoper Oskarja Colazza, ki je v lanskem novembru poskušal izvršiti atentat na predsednika ZDA Trumana. Colazzo je bil obsojen na smrt na električnem stolu, ker je ubil stražarja in sodeloval pri poskusu umora predsednika ZDA Trumana. Imenovanje jugoslovanskih poslanikov za Norveško in Pakistan < , Beograd, I. marca (Tanjug). Z ukar zom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je bil imenovan Ljubo Ilič, dosedanji predsednik komiteja za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve vlade FLRJ, za izrednega poslanika in opol-nomočenega ministra FLRJ na Nor» veškem, Obrad Cicmil, dosedanji pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ pa za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra FLRJ v Pa» kistanu. Prireditev organizacije CARE v Clevelanda New York, 7. marca. V' okviru akcije za pomoč Jugoslaviji je organizacija CARE organizirala v Cheve. 'andu veliko prireditev. Nastopili so zastopniki vseh izseljenskih organizacij iz Chevelanda in okolice. Navzoči so bili zastopniki mestne uprave tor clevelandski javni in kulturni delavcL Ob tej priliki je ravnatelj organizacije CARE French priporočil prebivalstvu Clevelanda, naj kar najbolj podp.-e Jugoslavijo pri njenem prizadevanju za omilitev posledic, ki so nastale zaradi suše. MEDNARODNI PLANIŠKI TEDEN V slalomu so v hudi konkurenci zmagali Avstrijci Matevž Lukane dosegel najboljši čas drteva Izmed številnih tekmovalcev na planiškem tCTlnu, ki so minule dni izkoristili za lahek trening, so se včeraj spustili prvi v borbo alpski tekmovalci in tekmovalke. Dopoldne so se pomerili moški, ki jih je bilo 49, izmed katerih je 6 odstopilo, 3 pa so bili diskvalificirani, popoldne pa ženske. Tekmovalna proga za prve je bila speljana na znani progi za slalom v Brsnici, ženske pa so tekmovale na progi, ki Je tekla po novi izseki levo od žičnice. Za tekmovanje je bilo veliko zanimanje, saj se je vzdolž vse proge zbralo mnogo gledalcev, ki pa zaradi deževnega vremena niso prišli povsem na svoj račun. Minuli torek popoldne je začelo snežiti, včeraj zjutraj pa je deževalo, kar je precej oviralo tudi tekmovalce. — Nikdar več ne bom verjel »vremenarja« Janezu to Rateč, — Je med tekmovanjem hudomušno pripomnil »boter«. — Na vprašanje, kakšno bo vreme, ml je on zagotovil, da bo planiški teden sončen, lep brez padavin, toda, nisem se še dobro obrnil stran, že Je začelo močno snežiti. — TekmoValna proga za moške, dolga 850 m z 220 m višinske razlike in 52 vratci, je bila kljub deževnemu vremenu dobra, saj je dopuščala razvijati tekmovalcem veliko hitrost, kar pa večina ni izkoristila. V prvem teku so tekmovalci vozili previdno, kar so pokazali tud! doseženi čas! obeh v vožnjah, medtem ko je Matevž Lnkanc v nekoliko riskantni vožnji nekje na sredini proge padel, pri čemer Je Izgubil približno 6 sekund, poleg tega pa je še podrl vrata, zaradi česar je dobil pribitek 5 sekund. V drugi vožnji pa Je Lukane dosegel najboljši čas dneva (1:00.6), pri čemer Je imel za 2 sekundi boljši čas kakor najboljši Avstrijci Zaunher, Hans Noggler in Molterer. — (Omenjena smola mu* je nedvomno od- vzela prvo mesto, katerega nam Je takoj po njegovem prvem startu napovedal svetovni mojster alpskega smučanja Hans Noggler, ki je dejal, aa so naši vrhunski alpski smučarji v zadnjih dveh mesecih vidno napredovali. Imena Hans Noggler, mladinski prvak včerajšnjega tekmovanja in svetovni Avetriče v slalomu Molterer, zmagovalec prvak na študentskem prvenstvu za 1951 Jamnigg ter ostali, dokazujejo, da so bile moči tekmovalcev močno izenačene in da je bila konkurenca izredno huda. Naši vrhunski tekmovalci so pokazali, da so bili v tehničnem oziru povsem enakovredni najboljšim Avstrijcem, izredna borbenost pa Jih Je še posebej odlikovala. Tine Mulej Je imel nekoliko smole, ker mu je žreb določil startno številko i, kajti proga v začetku tekmovanja še ni bila uglajena. Prijetno je presenetil Franc Cvenkelj, ki se Je uvrstil med najboljše. Bil je zelo borben, pa tudi v tehničnem znanja je mnogo napredoval. Janko Stefe Je pokazal solidno formo, medtem ko so ostal! naši tekmovale! vozili sicer dobro, vendar jim še primanjkuje hitrosti in mehkejše vožnje. V zmagovalni trojici sta se v tehnično dovršeni vožnji odlikovala Jamnigg in Zaunner. le da Je bil prvi borbenejši. Hans Noggler Je veljal za favorita, saj ima poleg vseh odlik dovršenega alpskega vozača tud! veliko rutino in Je mojster v vožnji po mehkem snegu, vendar Je tokrat premalo riskiral. Na soo m dolgi progi s 180 m višinske razlike in 33 vratci se Je pomerilo 16 tekmovalk, in sicer 7 Jugoslovank, 7 Avstrijk In 2 Švicarki. Sest najboljših mest so zasedle Avstrijske tekmovalke, Izmed katerih so moči prve trojice zelo izenačene, so rutiniranejše. v vožnji sigurne jše, zaradi česar je bilo pričakovati njihov dosežen uspeh. Najboljši čas dneva 1:06,4 je dosegla Avstrijka Nagi. : (Nadaljevanje na 4. strani.) Kričanje Yprazno Tržašk» italijanski iredentisti še vedno znova pogrevajo vprašanje tri-stranske deklaracije Francije, Anglije In Združenih držav Amerike o priključitvi celotnega tržaškega ozemlja Italiji- Čeprav so celo sami že večkrat ugotovili, da so države podpisnice menda pozabile na deklaracijo, in se zaskrbljeno sprašujejo, ali morda le ni bila deklaracija samo »volilna spletka«, se vedno znova vračajo k temu vprašanju. V svoji iredentistični »vnemi« se često ne ustavljajo samo pri STO, ampak govore celo o Reki, Pulju in Dalmaciji, kar je nedavno storil tudi tržaški župan krščanski demokrat Bartoli, v govoru, ki so ga oddajale vse italijanske radijske postaje. „ Ko 90 tržaški iredentisti Izvedeli, da pojdeta De Gasperi in italijanski zunanji minister Sforza v London, kjer se bosta od 12- do 15. marca razgo-varjala z angleškim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom, so začeli od obeh državnikov »zahtevati«, naj bi na dnevni red londonskih razgovorov postavila tudi vprašanje priključitve STO k Italiji in dosegla najmanj angloameriško okupacijo jugoslovanske cone tržaškega ozemlja. Preteklo nedeljo so imeli v Trstu celo nekakšno »medobčinsko konzulto istrskih beguncev«, katere se Je poleg tržaških veljakov: župana Bartolija, conskega predsednika Palutana in drugih udeležil tudi sam šef italijanske misije v Trstu, grof Renzo di Carrobio. Na tem zborovanju so sprejeli reso. lucijo, v kateri ukazujejo De Gaspe-riju in Storži da morata »kot nepreklicni pogoj vsakršne nove obveznosti zaveznikom zahtevati angloameriško okupacijo cone B, kot prvi korak k vračanju pravičnih mej ItalijiiG). Kaže, da je navodilo za to zborovanje prišlo »od zgoraj«, kajti tudi v Gorici so se sestali predstavniki vseh italijanskih'strank — od demokristjanov do Saragatovih socialistov —, da bi »opozorili« De Gasperija in grofa Sforzo, kaj morata poudariti v razgovorih v Londonu. Šovinistični zboror valci v Gorici so poslali v Rim brzojavko, v kateri pišejo, da se je zgodila Italiji »v nebo vpijoča krivica« in da naj zato oba Italijanska državnika pripravita angleško vlado na možnost »revizije mirovne pogodbe«, tako da bi Italija dobila »svoje prave meje«. Čeprav je italijanska vlada uradno pojasnila, da v Londonu ne bo mogoče doseči nobene rešitve tržaškega vprašanja, ker bo tam le dvostranska itaiijansko-britanska konferenca, še vedno dežujejo resolucije raznih strank, polvojsških organizacij in celo tržaškega občinskega sveta, ki zahtevajo od De Gasperija slovesno obljubo, da ne bo privolil v nobeno nadaljnje okrnjevanje italijanskega ozemlja in da bo zahteval vrnitev tržaškega ozemlja Italiji. Na dan odhoda obeh italijanskih državnikov v London pa bodo 11. fc m. razne iredentistične polvojaške organizacije uprizorile \j Rimu manifestacije. Jasno je, da v tem tako »važnem trenutku« kominformistl niso mogli pustiti na cedilu svojih zaveznikov. Zato so tudi oni v svojem glasilu »II Lavoratore* v pričakovanju »boljše rešitve« ponovili predlog o združitvi obeh con tržaškega ozemlja ter dodali^ naj bi vojaško upravo obeh con zamenjala posebna komisija Organizacije Združenih narodov, ki bi bila sestavljena iz stalnih Članov Varnostnega sveta- Ker bi predstavljala po njihovem mnenju taka uprava celotnega STO prvi korak k vrnitvi STO Italiji, so celo pozabili, da je Stalin v svojem intervjuvu »Pravdi« označil Organizacijo združenih narodov kot orodje ameriške napadalne politike in da tudi oni sami na svojih sestankih v smislu Stalinovih izjav stalno napadajo Organizacijo združenih narodov. Vsa ta iredentistično kominformlstič-na gonja seveda ne bo niti malo prispevala k reševanju tržaškega vprašanja, ampak ga kvečjemu samo zavlekla ali vsaj otežkočila. Kolikor pa rešitev tržaškega vprašanja zadeva tudi odnose med Jugoslavijo in Italijo, pa tako iredentistično kričanje in spletkarjenje lahko samo obromi prizadevanja, ki so rodila že nekaj uspehov. ' A. S. Pekinška vlada ne odgovarja na poslanice Lake Success, 7. marca (AFP). Komisija za dobre usluge, ki ji je Generalna skupščina Združenih narodov naročila, naj skuša poiskati mimo re^ šitev korejskega spopada, je poslala preteklo sredo drugo poslanico vladi LR Kitajske z zahtevo, naj izjavi, ali je pripravljena stopiti v stik z OZN za mirno rešitev korejskega spopada. To poslanico, katere vsebino so sporočili šele včeraj, je izročil vladi LR Kitajske švedski veleposlanik v Pekingu. Vlada LR Kitajske še ni odgovorila niti na prvo niti na drugo poslanico Komisije za dobre usluge. Zastopnik ZDA v Odboru Združenih narodov za skupne ukrepe Harding Bancroft je izrazil upanje, da bo ta Komisije OZN za dobre usluge Švedski ^veleposlanik v Pekingu je pretekli teden izročil pekinški vladi že drugo poslanico o mirni rešitvi korejskega spopada odbor omogočil, da bodo lahko Združeni narodi bolje odgovorili na napad kakor pa je bil to primer v Koreji. V govoru, ki ga je imel po radijski postaji New York in ga je priobčil bilten ministrstva za zunanje zadeve ZDA, je Bancroft poudaril potrebo, da odbor pospeši svoje delo, da bi države članice čimprej organizirale in ustanovile enote za uresničenje skupnih smotrov. Odbor mora v 6 mesecih Kitajski napad v vzhodni Koreji Čete OZN so se morale umakniti. Kitajci so napredovali tudi na zahodni fronti Tokio, 7. marca. United Press poroča, da so davi zgodaj severnokorej. ske in kitajske enote napadle Mac Arthurjeve čete v vzhodni Koreji ter Jih prisilile k umiku. Po mnenju oficirjev Mac Arthurjevih sil bi lahko pomenil ta napad začetek protiofenzive severnokorejskih in kitajskih enot. Drugi menijo, da je namen tega napada oslabiti pritisk Mac Arthurjevih sil na fronti pri Kangnungu na vzhodni obali. Severnokorejske In kitajske enote so-napadle Mac Arthurjeve sile z obeh strani ceste, ki vodi severno k področju Cangpjong - Cangdong. Štirje polki II. severnokorejskega armadnega zbora so izvedli napad na neki polk 7. južnokorejske divizije in prodrli v južnokorejske položaje. Severnokorejske in kitajske enote so napredovale tudi na zahodnem delu fronte. S štirimi srditimi protinapadi so prisilili enote 24. ameriške divizije, da so se umaknile z griča v bližini Jangpjonga, 41 km vzhodno od Seula. Mac Arthurjeve čete so danes prekoračile reko Han na prostoru 24 km vzhodno od Seula ter napredovale proti severu. Na odseku zahodno od Seula pa se nasprotnikova dejavnost oja-čuje, posebno med izlivom reke Han in Pukhamom. Poročajo t.udi o novih premikih severnokorejskih in kitajskih čet vzdolž železniške proge, ki teče ob severni obali reke Han, 16 km vzhodno od Seula. Ameriške veletrdnjave so danes ponovno napadle severnokorejska preskrbovalna središča ter prometne zveze in zmetala 180 ton bomb na Fen-jang in Jongčung, ki leži na vzhodni obali. Poročilo vrhovnega poveljstva severnokorejske ljudske armade pravi, da se njene enote in kitajski »prostovoljci« trdno drže na svojih starih položajih ter da so severnokorejske enote včeraj na vzhodni obali potopile 2 so- vražni ladji. Na področju Seula je bilo od 1.—4. marca sestreljenih 11 letal. Vprašanje prekoračenja 88. vzporednika Washington, 7. marca. Vršilec dolžnosti ameriškega ministra za zunanje zadeve James Webb je izjavil na tiskovni konferenci, da se ZDA stalno posvetujejo z vladami držav, katerih čete se bojujejo v Koreji. Posvetova-nja se tičejo trditve generala Mac Arthurja, da »nenaravne vojne omejitve« ovirajo vojne operacije zoper kitajske in severnokorejske čete. Ko so ga vprašali, kaj misli o prepovedi bombardiranja mandžurskih preskrbovalnih oporišč, James Webb ni hotel komentirati tega vprašanja. Ponovil je, da je vprašanje 38. vzporednika v tem trenutku samo akademsko vprašanje, ker čete pod poveljstvom generala Mac Arthurja zdaj še ne bi mogle prekoračiti vzporednika. Nov predstavnik Anglije v Pekingu Tokio, 7. marca. Radio Peking poroča, da je novi britanski diplomatski predstavnik v LR Kitajski Lionel Henry Lalnb prispel v -Peking. Lamb je naslednik Hutchesoha, ki je bil poklican v London. čiščenje na Kitajskeip Peking, 7. marca. Agencija Nova Kitajska poroča, da se na Kitajskem vrši veliko »čiščenje sumljivih elementov«, ki je zajelo tudi visoke vladne kroge. Nedavno je bilo izmenjanih 15 najuglednejših članov pokrajinskih vlad. Čiščenja bodo izvedena v mandžurski vladi kakor tudi v vojaških upravah v osrednjem delu jugovzhodne Kitajske. V isti vesti so potrjena »izmenjavanja in imenovanja« v osrednjem upravnem svetu LR Kitajske, na j višjem upravnem telesu v državi. Konferenca o obrambi držav Britanske skupnosti narodov London, 7. mama (Tanjug). V britanskih krogih sodijo, da bo maja v Londonu sestanek ministrov za narod-\no obrambo držav članic Britanske skupnosti narodov, na katerem bodo proučili vprašanje obrambe Britanske skupnosti narodov. Na zadnji konferenci predsednikov vlad držav Britanske skupnosti narodov, ki je bila v začetku letošnjega leta, niso govorili o obrambi, marveč predvsem o zunanji politiki, o oboroženem spopadu v Koreji in o stališču do Ljudske republike Kitajske. »News Chranicle« piše, da je stališče Indije v vprašanju obrambe še negotovo, ker Indija do zdaj ni ho-tela sprejeti nobene vojaške obveznosti. Ni še gotovo, ali bo imela indijska vlada to za vzrok, da na nameravani sestanek ministrov za obrambo Britanske skupnosti narodov ne bo poslala svojega zastopnika. V tem znesku niso všteti krediti, ki Okrepitev britanskega letalstva London, 7. marca (Reuter). V spodnjem domu se je začela razprava o proračunu britanskega letalstva za leto 1951/1952. Po proračunu določeni izdatki znašajo nad 25 milijonov funtov šterlingov, približno 10 milijonov več kot v lanskem proračunskem letu. odpadejo na letalstvo od splošnih kreditov za oborožitev. Minister za letalstvo Henderson je sporočil, da bo imelo letalstvo Velike Britanije marca 1952 že 255.000, oziroma nad 50.000 mož. več kot leta 1950. Dodal je, da so v Zahodni Nemčiji britanske letalske sile precej povečane. Govoreč o proizvodnji britanske letalske industrije, je Henderson izjavil, da bodo tudi letos Izdelovali tiste tipe letal, ki so se bolj obnesla kakor letala, ki so sedaj v obratu. Britanija bo imela kmalu štirimotome bombnike na raketni pogon, ki Bbdo hitrejši od dvomotornega bombnika »Camberra«, kateri je pred kratkim preletel Atlantski ocean v 4 urah in pol. Demokratična fronta na Koroškem za dr. Koernerja Celovec, 7. marca (Tanjug). Plenum Demokratične fronte Koroške je sklenil, da bo na volitvah za predsednika Avstrijske republike, k-i bodo 6. maja, podprl kandidaturo dunajskega župana dr. Körnerja, kandidata socialistične stranke, za katerega pravi »Slovenski vestnik«, da zastopa demokratične miroljubne in napredne delovne množice Avstrije. predložiti Generalni skupščini poročilo o ukrepih, ki bi jih bilo treba napraviti za krepitev mednarodnega miru in varnosti. Bancroft je pripomnil, da bodo vprašanja vežbanja sil OZN, ustanovitve prostovoljne legije, imenovanja poveljnika oboroženih sil OZN rešena v bodočnosti, da pa je neposredna naloga povezanje posameznih sil držav članic OZN v skupno vojaško telo. Malik demantira Lake Success, 7. marca (Reuter). Sovjetski delegat pri Združenih narodih Jakob Malik je danes uradno zanikal trditev ameriškega predstavnika Franka Nasha, da je ZSSR onemogočila sprejetje predloga o popisu vojaških sil na svetu. Malik je dodal, da so ZDA in druge zahodne sile odklonile sovjetski predlog o predložitvi obvestil glede oboroženih sil, ki je bil stavljen Varnostnemu svetu oktobra 1949. Spričo zadnje sovjetske note Veliki Britaniji je ameriški predstavnik Nash zanikal sovjetsko obtožbo, da vzdržujejo zahodne velesile večje oborožene oddelke kot ZSSR, pri čemer je obdolžil Sovjetsko zvezo, da onemogoča mednarodno nadzorstvo nad oboroževanjem. Zahodnonemški tisk o reviziji okupacijskega statuta Bonn, 7. marca (Tanjug). Predsednik vlade Zahodne Nemčije dr. Konrad Adenauer je izjavil, da pomeni re. vizija zasedbenega statuta, ki je da-' ne s začela veljati, novo obdobje na poti k popolni državni suverenosti Zahodne Nemčije, in je pripomnil da je treba razvoj, ki se je začel z’ revizijo okupacijskega statuta, nadaljevati. Glede na določbo, ki daje zavezniški visoki komisiji pravico do izvršilne in zakonodajne oblasti, če bi varnost zavezniških ' čet v Zahodni Nemčiji to zahtevala, je dr. Adenauer izjavil, da nima zavezniška visoka komisija nobenega interesa, da bi se poslužila teh pravic, vendar pa bi to storila, če bi se bilo treba upreti nevarnosti, ki bi morebiti ogrožale Zahodno Nemčijo. Zahodnonemški tisk komentira pre. cej obširno prvo revizijo okupacijskega statuta. Rezerviranost, s katero so sprejeli revizijo okupacijskega statuta, se je pokazala v besedah časopisa »Frankfurter Allgemeine Zeitung«, da »pomeni mala revizija formalen napredek«. Časopis je mnenja, da je s priznaqjem dolgov Zahodna Nemčija priznana kot zakoniti naslednik nemškega rajha in da se bodo glede na to pokazale posledice te akcije v prvi vrsti na gospodarskem področju. Časopis krščanskodemokratske zveze »Reinische Post« poudarjal, da gola sprememba okupacijskega statuta še ne zadostuje. Tako vlada kot opozicija sodita, da so dogodki že prehiteli revizijo in da bi bilo zaradi tega treba odpraviti okupacijski statut. Vladni krogi sicer pozdravljajo revizijo, obenem pa obžalujejo, da pri stikih med velikimi silami in zahodnonemško vlado še nadalje posreduje visoka komisija. Sporazum o razvrstitvi Čet v Zahodni Nemčiji London, 7. marca. (Un. Pr.) Zastopniki treh zahodnih velesil so včeraj podpisali sporazum o razvrstitvi čet v Zahodni Nemčiji, po katerem se ni treba držati mej med zahodnimi okupacijskimi conami. Sporazum izrečno določa razvrstitev okupacijskih čet in čet drugih držav Atlantskega pakta. Sodijo, da je ta sporazum prvi korak k ustvaritvi oboroženih sil zahodnih držav v Nemčiji. Spremembe v albanski vladi Tirana, 7. marca. Podpredsednik albanske vlade Spiro Pano in minister za industrijo Rita Mirno sta bila razrešena dolžnosti. Kakor poroča albanska brzojavna agencija, sta določena, da bosta prevzela »druge važne dolžnosti«. Kakor pač trenutno najbolje kaže. Nasilstva sovjetske vlade nad Kal-miki, Čečeni, Inguši, Tatari in drugimi malimi narodi v Sovjetski zvezi, ki se morejo označiti za genocid, zločin razseljevanja narodov, sovjetskih voditeljev niso prav nič ovirala, da ne bi Se nadalje dajali komuni-sičnim partijam na svetu ne samo lekcije o marksizmu, ampak tudi avtentične »marksistične* recepte o reševanju narodnega vprašanja. Takšen — v »reševanju« nacionalnega vprašanja omenjenih malih narodov v Sovjetski zvezi dobro preizkušen recept — so začeli uporabljati v informbirojskih državah tudi proti jugoslovanskim manjšinam. Toda poleg recepta za nacionalno uničevanje malih narodov imajo sovjetski voditelji tudi recept za »ustvarjanje« novih narodov, kakor na primer »moldavskega naroda« v Sovjetski zvezi, kateremu so sovjetski voditelji ustanovili celo novo republiko — Moldavsko SSR. Znano je, da je Hitler L 1940, v dobi sovjetsko-nemškega prijateljstva, odstopil Stalinu med drugim tudi romunski pokrajini Besarabijo in Bukovino. Te dve pokrajini je obdržala Sovjetska zveza tudi po vojni na podlagi mirovne pogodbe Romunijo. Odvzetje Besarabije Romuniji so sovjetski voditelji »opra. vičevali« s tem, da je po bukare-štanskem miru iz L 1812 Besarabija pripadala vse do L 1918 carski Rusiji. Čeprav je v Besarabiji romunski živelj v velikanski večini, so sovjetski voditelji pripisovali temu »dokazu* veliko važnost. Toda tega »zgodovinskega dokazac se niso mogli poslužiti tudi glede Bukovine, ki je vse od L 1774 pa do l. 1918 spadala pod Avstrijo. Zateči se niso mogliJ niti k »etničnemu argumentu*, ker je romunski živelj kakor v Besarabiji tudi v Bukovini v veliki večini. (Približno 80%!) Sovjetski voditelji so zaradi tega glede Bukovine »utemeljevanje* za priključitev kratko-malo opustili, končno pa so romunsko narodno vprašanje v teh pokrajinah rešili tako, da so objavili teorijo, po kateri ti Romuni niso Romuni in ne pripadajo romunskemu narodu, ampak da so to »Moldavci*, ki predstavljajo čisto poseben na' rod — »moldavski narod*. Da bi se ti Romuni vendarle razlikovali od ostalih Romunov, so sovjetski voditelji ukinili tudi knji ževni jezik, ki so ga le-ti uporabljali do l. 1944 in jim ustvarili nov »knji ževni jezik* — »moldavski književni jezik*. Ta novi jezik se razlikuje od starega po tem, da so znanstveni izrazi, nove romunske besede in tako dalje — oziroma izrazi in besede v romunskem književnem jeziku, ki jih ni v narečju Romunov v Besarabiji in Bukovini — sedaj odprav Ijeni, namesto njih pa prevzeti ustrezni ruski izrazi in besede. Na tem »socialističnem presnavljanju* moldavskega književnega jezika je delal cel aparat sovjetskih jezikoslovcev, sedaj pa govore v tem novem •književnem* jeziku — ki vsebuje 25% ruskih izrazov in besed, romunskemu narodu v Moldavski SSR že 4 leta, po radijski postaji Kišinjev, v časopisju, v šolah itd. K ustvarjanju in razvijanju romunskega književnega jezika so znatno Predsednik perzijske vlade žrtev atentata Teheran, 7. marca (Un. Pr.). Danes je bil umorjen predsednik perzijske vlade Ali Razmara. Ubili so ga med verskim obredom v glavni džamiji v Teheranu. Policija je ugotovila, da je napadalec član neke verske ločine »Fidriar Islam«, ki je oddal na predsednika vlade dva revolverska strela. Policija je aretirala 3 člane atenta-torske skupine, vendar pa imena atentatorja še niso ugotovili, Henri Queuille dobil spet mandat Pariz, 7. marca (AFP). Predsednik republike je po neuspehu Guy Molleta poveril mandat za sestavo nove vlade zastopniku radikalne !f>cialhstične stranke Henri Queuille. Bivši predsednik vlade Queuille je izjavil zastopnikom časopisov, da bo po posvetovanju s člani parlamentarne skupine svoje stranke obvestil predsednika republike, ali bo sprejel mandat za sestavo nove vlade. prispevali tudi književniki iz Besa* rabije in Bukovine. Zgodovina romunske književnosti navaja 16 knji-ževnikov iz Besarabije, med njimi so tudi znani književniki Aleksander Donič, Bogdan Petričejku, Hašdeu, Aleku Ruso, Dimitrij Petrino in drugi ter 14 književnikov iz Bukovine, med njimi Emanuil Grigorovici, Konstantin Beraru, Jon Kokrem, Le-andru in drugi, ki so živeli in delali predvsem v Besarabiji in Bukovini pod staro okupacijo. Veliko je tudi romunskih kniževnikov, ki so o preteklem stoletju pobegnili iz Besarabije in Bukovine v svobodne romunske kneževine, ker so jih ruske in avstrijske oblasti preganjale zaradi njihovega dela za razvoj romunskega jezika, kakor tudi onih, ki so prišli sedaj z Moldavske SSR v Romunijo zaradi nesposobnosti, da bi pisali v novem moldavskem književnem jeziku. Delo vseh teh književnikov so vrgli sedaj med staro šaro ne glede na kulturno dediščino in nezadovoljstvo ljudstva. Kaže pa, čLa sovjetskim hegemoni-stom vse to še ni bilo dovolj prepričljivo za njihovo dokazovanje, da besarabski in bukovinski Romuni nima-jo ničesar skupnega z romunskim narodom, ker so se zatekli tudi k ponarejanju zgodovine romunskega naroda. N. N. Mihajlov (v knjigi »Sovjetska država* stran 97) pravi, da je »Moldavija* pradavna ruska dežela, Vadim Pokšiševski (v knjigi »Potovanje po zemljevidu ZSSR*, stran 170) pa trdi, da so se »Moldavci« naselili v 14. in 15. stoletju samo med Prutom in Dnjestrom v pokrajini, ki je kasneje znana po imenu Besarabija.* N. N. Mihajlov Imenuje »pradavnino* dobo od l. 1812 do 1918 ne morda zaradi neznbnja, ampak samo zato, da bi »opravičil* apetite svoje vlade, Vadim Pokšiševski pa hoče g svojo trditvijo, da so se »Moldavci naselili samo med Prutotn in Dnje-strom*, oziroma samo v tistem delu, ki spada sedaj pod Sovjetsko zvezo, »dokazati*, da Romuni v Sovjetski zvezi nimajo prav nič skupnega z Romuni v romunski pokrajini Moldaviji, da oni niso isti narod, ki je formiral do l. 1912 med Dnjestrom in Karpati močno enotno državo Romunov — Moldavsko kneževino —, ki ga je carska Rusija tedaj razpolovila in se »po vrsti osvobodilnih vojn ruske vojske- na Balkanu*, kakor pravi Pokšiševski v nadaljevanju sama polastila enega dela — dela med Prutom in Dnjestrom. S tem poskuša Pokšiševski »opravičiti* ne samo apetite svoje vlade, ampak tudi politiko carske Rusije, ki je 106 let držala v suženjstvu polovico romunske države. Ko so Turki l. 1877 pri Plevni razbili rusko vojsko, je zahteval car Aleksander od tedaj že združene Romunije pomoč in jim je obljubil za odškodnino, da jim bo vrnil Besarabijo. Toda pozneje se je car premislil in postavil za vrnitev Besarabije pogoje, ki bi oropali Romunijo neodvisnosti. (Romuni tedaj niso privolili, da bi prodali svojo neodvisnost za ceno Besarabije, medtem ko so sedaj izgubili i Besarabijo i neodvisnost, kar pa za sedanje romunske informbirojske voditelje vsekakor ni važno.) Besarabijo si je sovjetsko vodstvo prilastilo zaradi njenih gozdov, zaradi velikih nahajališč nafte in premoga, zaradi njenega žita in posebno zaradi njenih neskončnih sadovnjakov in vinogradov. »Moldavija* — prani Pokšiševski, »kjer je že sedaj skoraj polovica vinogradov ZSSR, more postati svetovno vinorodno središče, središče sovjetskega šampanjca*. (Potovanje po zemljevidu ZSSR*, stran 171). Spričo tako »prepričljivih* razlogov romunski narod nima druge poti, kc^kor da se preobrazi v popolnoma drug narod, ki nima ničesar skupnega z romunskim narodom, da se odpove svoji zgodovini, da se nauči drugega jezika in da prizna, da je njegova dežela »od pradavnine ruska dežela*; ako ne bi privolil v to, potem pa imajo sovjevski »marksisti* tudi druge recepte za »reševanje* narodnega vprašanja, po katerih se morejo mali narodi razpršiti v male skupinice po vsej sovjetski državi, posebno po Sibiriji, da potem o njih ne bo več niti glasu niti sledu. A. P. Slikarica Henrika Langusova Dne 13. julija 1835 se je sobnemu | likarju Janezu Langusu v Ljubljani odila hčerka Henrika. Ko je po zgod-lji očetovi smrti ostala sirota, jo je ljen stric Matej Langus, najbolj iskani likar svojega časa, kakor ga imenuje 1. Jakopič, vzel (hkra.tl z njeno se->tro) za svojo. Langus, ki je bil brez jtrok, si je bil tiste čase že ustvaril igoden položaj in ugled s svojimi ve-ikimi cerkvenimi deli, kakor n. pr. i poslikanjem kupole ljubljanske stolnice, ki ga je dovršil leta 1834, in kupole cerkve na Srnami gori (1846-7), nkrati je pa slovel kot spreten portretist. Nečakinjo’ Henriko, ki je kasala že v rani mladosti veliko nagnjenje za slikarstvo in tudi prirođen talent, je poučeval v osnovnih slikarskih pojmih stric sam. Ko je leta 1855 umrl, komaj 63 let Star, je njegova vdova spremila Henriko na Dunaj, da bi le-ta tam lahko študirala na umetnostni akademiji in se vpisala v šolo profesorja Karla Blaasa, znanega freskanta, ki je poleg zgodovinskih, religioznih slik in žanrskih del poslikal tudi slavnostno dvorano dunajskega arzenala. Ker z njegovim načinom pouka ni bila zadovoljna, je z Dunaja odšla Henrika v Dresden, kjer je nadaljevala študije- Ko ji je že leta 1856 umrla teta, je Henrika Langusova ostala še nekaj časa tam, nato se je pa vrnila v Ljubljano, kjer j« začela pryfr») slikati. N* Študijskem popoto- vanju po Italiji se je v Benetkah hudo prehladila, tako da je za posledicami te bolezni dne 19. julija 1876 v Ljubljani umrla, stara 40 let. Henrika Langusova je v svojem razmeroma kratkem življenju precej naslikala. Predvsem je izvrševala cerkvena naročila, izdelala več oltarnih podob in križevih potov za ljubljanske in podeželske cerkve. Mimo tega Je naslikala več portalov, izmed njih jih je nekaj, ki so na pol žanrskega značaja. Najbolj znani so njeni oljnati portreti graščaka na Fužinah pri Ljubljani Fidelisa Trpinca in njegove žene ter portret pesnice Josipine Turnogradske. Prijetne, dasi malce sentimentalne, so njene male oljne slik otrok, predvsem mladih deklic z rožami, manjka jim pa lahkotna sproščenost v oblikovanju. Med njena ,naj boljša posvetna dela sodi tudi ljubka in sveža slika »Deklica z grozdom«, še boljša in V barvi ter celotnem slikarskem pojmovanju zanjo kar presenetljivo izvirna in krepka pa je »Glava deklice«, ki visi v zbirki Narodne galerije v Ljubljani. Ta hrani zdaj tudi njen tako imenovani lastni portret, ki je bil prej dolga leta v ljubljanskem Narodnem muzeju. Podoha »Jokajoči deček«, ki jo je izvršila po slika svojega strica Mateja, je zdaj tudi v shrambi Narodne galerije, ki ima še nekaj njenih risb s svinčnikom in risanko s popotnimi »Irtnami jdaflti gorskimi motivi Henrika Langusova (1836—1878): Podoba Matilde Seeman iz družin« pa yiču pri Ljubljani Henrika Langusova je bila časovno prva slovenska slikarica, ki si je likovno umetnost izbrala za svoj življenjski poklic. Nav. ; očitni prizadevnosti in pridnosti se le nd mogla povzpeti nad svojo okolico, niti je vselej ni mogla doseči Kakor že njen prvi učitelj, stric Matej Langus sam, ni mogel »preseči mej«, ki so bile začrtane tedanji umetnosti pri nas, tako je tudi o njenem delu jnogoče reči — v skromnejšem merilu seveda — da je »pojmovanje običajno, risba šablonska, barva pusta«. Jakopič je že L 1918 zapisal, da je imel Matej Langus »več posne-malcev, učencev in učenk, Izmed katerih pa ni bil nor beden zmožen začrtati umetnosti nova pota. Blodili so brez umetniških ct-IjCS fid SDS do druge. V njih delih straši še vedno barok, tudi spomin na rokoko še ni izginil.« Doba, v kateri Je začela Henrika ustvarjati, je kazala na Slovenskem več znake propadanja» Umetnostno pojmovanje je bilo na zelo nizki stopnji, likovni umetniki pa večinoma rokodelci, ki so s svojimi sila skromnimi slikami popolnoma zadostovali za tedanje zahteve. Meščanski portret, kjer je bila podobnost in sladkobna uglajenost višek dosegljivega, romantična pokrajina (Otok Bleski, Bohinj, Triglav) in religiozni motivi — to je bilo vse,' kar si je takrat pri nas poželel okus povprečnega meščana. Tako ni čudno, da se v takih ozkih, morečih razmerah tudi naša prva slikarica ni mogla dvigniti iznad okolja. Zato V. Steska pravilno sodi o njenih slikah, da »so brez prave živahnosti«. Risba je mnogokrat preprosta, kompozicija mestoma še naivna, predvsem pa njenim deslom manjka izvirnost, toplina in prepričevainost. Zanimivo pa je, kakšna silna razlika v umetniškem pojmovanju in oblikovni obdelavi je med posameznimi slikami, ki jih ji pripisujejo. Umetnostne zgodovinarje čaka še mnogo truda, da pre-uče vse te povezanosti, vplive in vzroke, ki so ostali doslej skoraj docela neraziskani. Vse življenje in delo Henrike Langusove bo treba temeljito preučiti, predvsem pa odkriti pravo duhovno podobo njene dobe in okolja. Naša prva slikarica je tega povsem vredna, saj si je že s tem, ko nam je s čopičem ohranila podobe nekaterih kulturno Modoväukp pomembnih oseb. i nesti, zaslužila vse priznanje. Njen pojav v tisti dobi, ki je bila tako malo naklonjena ženskemu umetniškemu uveljavljanju, je pa očiten dokaz velikega poguma in resničnega umetnikovega zanosa." K. D. KULTURNI DROBIŽ Drevi bo v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti koncert kompozicijskega oddelka glasbene akademije v Beogradu. Na tamkajšnji akademiji se že dve leti opaža živanno deio študentov oddelka za kompozicijo. Napore mladih študentov zelo podpirajo profesorji, z rektorjem M. Vukaragovicem na čelu. Nedavno Je bil v Beogradu prvi koncert mladih skladateljev, ki so bile zanj vse vstopnice razprodane. Koncert Je bil nato ponovljen v Zagrebu. Na nocojšnjem sporedu v Ljubljani bomo poslušali naslednji program: Dejan Despič (Balada za klavir), Lembra Dimitrijevih (Strašilo, samospev), Borivoje SimiC (Sonatina), Dušan Radič (dve skladbi za violino). Zlatan Vanda (samospev Otroške pesmi), Dušan Trboje-vič (Sonatina), Dragutin Gostuški (Tri pesme, samospev), Vasilije Mokranjac (Variacije) in Vlastimir Peričič (Sonata). Nekatere skladbe mladih avtorjev so bile že nagrajene. Tako je na lanskem mladinskem natečaju Srbije dobil Dragutin Gostuški drugo nagrado za simfonični scherzo, Borivoje Simič prvo nagrado za Sonatino, Dušan Radič drugo nagrado za Sonatino, Zlatan Vanda pa prvo nagrado za Otroške pesmi. Godalni kvartet Vlastimira Peri-čiča Je dobil prvo nagrado na lanskem mednarodnem natečaju v Italiji. Koncertni nastop prof. Trosta na Dunaju. V okviru koncertov, ki Jih prireja dunajski radio, je na simfoničnem koncertu .dunajskih simfonikov sodeloval z velikim uspehom kot solist naš znani umetnik - pianist prof. Anton Trost, ki je izvajal solistični del Čajkovskega Fantazije za klavir in orkester. Profesor Trost Je dobil povabilo za ponovna gostovanja. _ , VESTI IZ MEDNARODNEGA GOSPODARSTVA Nizozemska je začela v velikem ob-•egv pridobivati natto. Po vojni se je Niz-zemska uvrstUa med tiste redke evropske države, ki v večjem obsegu pridobivajo nafto. Nedaleč od meje prot: Nemčiji pri Schoonebeeku so takoj po vojni začeli uspešno vrtati vrtine za nafto. Ze leta 1948 so pridobili 460 000 ton nafte, naslednje leto 621-000 ton, lani pa 705.000 ton. kar predstavlja eno četrtino potreb Nizozemske. Računajo, da se bo letna proizvodnja glede na obseg geološko ugotovljenih nahajališč sedaj stabilizirala na lani doseženi višini Čedalje večja stiska za cink na svetovnem trgu Pododbor ameriškega senata »a vojno pripravljenost je te dni ostro obtožil britanske, nizozemske. belgijske in bolivijske družbe, ki pridobivajo cink. češ da ropajo ameriške davčne zavezance s tem, da izsiljujejo pretirano visoke cene za to kovino, ki je neobhodno potrebna za oboroževanje- Pododbor zahteva, da Združene države Amerike omeje nakup strateških kovin do sklenitve pravičnega mednarodnega dogovora o ce. nah in o razdelitvi cinka. V zvezi s tem je predstavnik ameriške vlade iz-javäi, da se predstavniki Združenih držav in drugih zainteresiranih dežel že pogajajo zaradi skupne akcije, ki naj odstrani sedanje težkoče pri preskrbi s cinkom. Nove ukrepe za zmanjšanje potrošnje cinka in bakra so te dni uvedli v Veliki Britaniji, kjer so prepovedali uporabo teh dveh kovin za vrsto potrošnih predmetov. V mariborski okolici bo kandidiral j , Franc Zalaznik V drugi volilni enoti okraja Maribor okolica so frontcvci izbrali za svojega kandidata Franca Zalaznika-Leona. V naprednem delavskem gibanju je začel sodelovati že 1931. leta. Leta 1936 pa ga že srečamo v Mariboru kot organizatorja delavskih stavk. 1939. leta je bil aretiran in obsojen pogojno na dve leti ječe. V Fronti pa je začel sodelovati takoj po njeni ligtanc-sitvi. Februarja 1949. leta je odšel v partizane. Kot vodnik enote, ki je preostala od prvega štajerskega bataljona, je napadel nemške postojanke v Trbovljah. Zagorju In na Sveti Planini. Sodeloval je tudi v borbah v Savinjski in v Šaleški dolini. Kot komandir šaleške čete je hil vključen Pohorskemu bataljonu in je eden izmed redkih preživelih borcev tega bataljona, ki je bil uničen v spopadu z Nemci. Tov. Zalaznik pa je znan tudi kot terenski delavec, ki je prvi pripravljal odpor proti okupatorju na Kobariškem, v Slovenskih goricah in drugod. Kot preizkušeni borec za svobodo in pravico je postal novembra 1944. leta sekretar okrajnega komiteja KPS Maribor levi breg. Po osvoboditvi pa je bil predsednik okrajnega ljudskega odlbora Maribor levi breg. nato pa poverjenik pri oblastnem- ljudskem odboru. Zdaj pa je predsednik okrajnega odbora Zveze borcev za Maribor okolico. V mariborskem okoliškem okraju so ga frontovci izvolili za ljudskega poslanca že pri prvih volitvah v Ljudsko skupščino LR Slovenije. To nalogo mu hočejo zaupati tudi sedaj. M. S. KAKO JE S CENAMI NA CELJSKEM TRGU Sredi lanskega decembra so pdprli v Celju trgovino državnih posestev, ki jo deloma zalagajo tudi kmetijske zadruge in mestno podjetje »Povrtnina«. Ta trgovina je dobro urejena in daje blago tudi na tržnico. Od ustanovitve do konca februarja je prodala potrošnikom nad 6000 kg svinjskega ipesa, 4400 kg govedine, skoraj 3200 kg klobas, hrenovk in krvavic, 2160 kg perutnine in divjadi, 360 kg surovega masla, skoraj 22.000 kg krompirja, nad 700 jajc, 1150 kilogramov jabolk, nad 12.000 kg zelenjave itd. Za dva in polmesečno obratovanje so to kar lepe količine. Drug močan faktor v sistemu intervencije na živilskem trgu je podjetje »Povrtnina«, ki ima v mestu dve poslovalnici, na tržnici pa svoj paviljon. Od srede decembra je to podjetje postavilo na trg 43.500 kg zelenjave in sadja. Tudi ekonomija mestnega ljudskega odbora se že dalj časa uveljavlja na trgu s svojimi pridelki. V dveh mesecih in pol je spravila na trg 7600 kg krompirja in 12.800 kg razne zelenjave. Letos bo ta ekonomija predvsem povečala pridelek vrtnin. Naposled je vrtnarska šola v Medlogu prodala na trgu 1660 kg zelenjave. V istem času je dal privatni sektor na trg 30.000 kg zelenjave, 7000 kg sadja, 100.000 jajc, 2000 kg krompirja. 2000 kg mesa in mesnih izdelkov in 2000 kg masti in slanine. V kratkem pa bodo še zadruge celjske okolice odprle v bližini tržnice svojo trgovino. Nastop socialističnega sektorja na celjskem živilskem trgu je že prinesel nekaj pozitivnih uspehov, s katerimi pa se še ne moremo zadovoljiti. Zagotoviti je treba stalno intervencijo na trgu, kar pa je odvisno od razpoložljivih količin blaga. Socialistični sektor nudi potrošniku pridelke po ceni, ki je za okrog 20 “/» nižja od cen, ki jih zahtevajo zasebni proizvajalci. Kakšen je rezultat te intervencije, nam kaže naslednja primerjava. Od 13. januarja do 24. februarja so cene, ki jih na trgu zahteva privatni proizvajalec, nazadovale takole: krompir od 25 na 20 din, fižol od 80 na 75 din, mast od 600 na 500 din, domači sir od 140 na 130 din, 'jajca od Kmetijska zadruga na Mirni spi Pred nekaj leti je prevzela kmetijska zadruga na Mirni od sadjarskega društva ves inventar, sadno sušilnico, pa tudi seznam naročnikov lista »Sad: jar in vrtnar«. Na vse to pa lega zdaj v zadrugi prah in nikogar ni. ki bi se pozanimal za sadjarstvo v našem kraju. Sušilnica propada, člani ne dobivajo več strokovnega glasila, za sadno drevje ni škropiva, zanimanje za sadjarstvo se je zeio zmanjšalo. Približno v istem času je zadruga prevzela tudi živinorejsko zadrugo. Od takrat spi tudi ta odsek. Za čistost pasme se ne briga nihče, krav in ostale živine je vedno manj. Poverjenik za kmetijstvo, ki je v prvi vrsti dolžan skrbeti za napredek v kmetijstvu, ne napravi, ničesar, da bi se ti dve tako vazni panogi zopet dvignili. Ker je v naši okolici veliko okuže- šestih tednih zopet. Pa je tudi ta ekipa pozabila na obljubo in na naš zapuščeni kraj. Zelo bi želeli, da bi se oglasili pri nas s kakim strokovnim predavanjem tudi naši kmetijski strokovnjaki. preden bomo začeli s pomladanskim delom. Zadružno članstvo pa nai poskrbi, da se razmere v zadrugi čimiprei urede. Skupščina mestnega odbora Ljudske prosvete v Celju Nedavno je v Celju zasedala mestna skupščina Ljudske prosvete. Udeležili so se je delegati celjskih kulturno-prosvetnih društev, predstavniki množičnih organizacij ter zastopnik Glavnega odlbora Ljudske prosvete Slovenije. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da se je kultumoprosvetino delo v Celju lani močno utrdilo. Tajniško porcčilo je obsegalo analizo uspehov in neuspehov viseh celjskih ljudlskoiorosvetnih organizacij v lanskem letu. V razpravi so delegati sklenili, da je treba povezanost med posameznimi društvi okrepiti in pritegniti k sodelovanju čimveč. mladine. Skupščina je sprejela še Proračun za letošnje leto. ki znaša 220.638 din izdatkov im dohodkov. Nato so bili sprejeti sklepi za bodoče delo. Po volitvah mestnega odbora Ljudske prosvete so najbolj zaslužnim ljudsfco-prošvetnim delavcem v Celju razdelili denarne nagrade. V. S- 16 na 9 din in suho meso od 450 na 350 din itd. Socialistični sektor pa je v primeri s privatnim sektorjem znižal cene takole (v oklepajih cene privatnega sektorja): .krompir 18 din (20), solata 45 din (70), rdeča pesa 16 (30), sveže zelje 20 (30), kislo zelje 24 (32), kisla repa 5 (20), jabolka 34 (70), jajca 8 (9), surovo/ maslo 450 (500), svinjsko suho meso 320 (350), med 380 (500). Izkušnje zadnjega obdobja so pokazale, da se trajno znižanje cen ne da doseči s trenutnimi spremembami cen, niti z malenkostnimi količinami. Razen tega je treba upoštevati kvaliteto in asortiment. Na temelju planov državnega in zadružnega sektorja kmetijske proizvodnje ter dosedaj sklenjenih pogodb so v Celju sestavili plan potreb za letošnje leto in plan zadovoljitve teh potreb po socialističnem sektorju. Medtem ko bo socialistični sektor lahko kril skoraj vso potrebo čebule, česna, stročjega fižola in repe ter še precejšnjo potrebo zelja in krompirja, je predvideni delež socialističnega sektorja pri preskrbi z zelenjavo in jajci razmeroma majhen. Da bo slika popolna, naj še omenimo, da je socialistični sektor letos pozimi interveniral jle z majhnimi količinami vrtnin. Menimo, da bi kljub suši lahko spravil na trg več vrtnin. V razdobju od srede decembra do konca februarja je socialistični sektor dal za trg le nekaj nad 100.000 kg vrtnin, medtem ko je leto prej v istem razdobju dal 260.000 kg. Navzlic pomanjkljivostim je bil v zadnjih mesecih dosežen uspeh v smeri znižanja cen kmetijskim pridelkom. Seveda pa se moramo hkrati zavedati, da so navzlic znižanja v zadnjih mesecih cene mnogim kmetijskim pridelkom še vedno precej višje, kakor so bile lani ob tem času. V posameznih primerih, kjer je prišla posebno do izraza lanska suša, pa je razlika še prav znatna. Tako je znašala 24. februarja cena česnu 300 din (nasproti 80 v lanskem februarju), cena čebuli 180 din (50), fižolu 75 din (60) krompir je obdržal isto ceno 20 din, prav tako je enaka za mast 500 din in za klobase 450 din. Precej se je proti lanskemu februarju podražilo olje na prostem trgu, in sicer na 550 din (280), prav tako mleko na 35 din (20), kislo zelje na 32 din (17) in kisla repa na 20 (11). Tudi bela moka stane še vedno 190 din (170), nižja v primeri z lanskim letom je le cena koruzni moki, ki je padla na 70 (120), medtem ko se je suho svinjsko meso pocenilo na 350 din (400). Naše prizadevanje mora iti za tem, znižati cene kmetijskim pridelkom v prihodnjih mesecih vsaj za eno tretjino in v ta namen povečati količine blaga. Državna posestva bodo morala mnogo odločneje znižati cene svojih pridelkov in povečati asortiment. Tudi aparat lokalnih trgovskih podjetij, ki se ukvarja z intervencijo na trgu, je še vedno neelastičen in dokaj birokratski, zlasti pri presojanju tržne situacije in perspektive. Socialistični sektor se bo moral usposobiti, da 'bo hitro in učinkovito reagiral na vsak pojav na trgu, da bo imel iniciativo v svojih rokah. Odločilne važnosti pa bodo seveda tudi ukrepi državnih posetev in zadrug, ki morajo preusmeriti svojo proizvodnjo glede na potrebe trga. Kakšen bo razvoj Ljubljane Lan! poleti je plenum mestnega ljudskega odbora Ljubljane sprejel splošni regulacijski načrt, po katerem bomo v prihodnje urejali in zidali glavno mesto Slovenije. V našem časopisju smo tedaj brali le kratek oris glavnih značilnosti novega splošnega regulacijskega načrta. Pričakovali smo, da bomo o regulacijskem načrtu zvedeli kaj več po časopisih, da bomo na posebni razstavi videli z načrti in modeli nazorno prikazane oblike bodoče Ljubljane, kakor je bilo to pri nas v navadi. Slovenska javnost, posebno še Ljubljančani, upravičeno želimo vedeti,* kakšna pota razvoja so zarisali arhitekti našemu glavnemu mestu, obenem pa hočemo v široki javni obravnavi pomagati pri izkristalizaciji regulacijskega načrta, po katerem bomo vsi z ljubeznijo gradili novo, socialistično Ljubljano. Naši arhitekti snujejo svoje načrte za ljudstvo, za nas vse. Zato naj te načrte razgrnejo pred ljudstvom, ki bo znalo odbrati vse najboljše in dalo svojim strokovnjakom priznanje. To bo brez dvoma tudi bogata podpora arhitektu pri njegovem ustvarjanj«! . ..... Ko danes usmerjamo rast Ljubljane za desetletja in več* prevzemamo, nase odgovorno nalogo. Zanimivo in poljudno obravnavanje vprašanj urbanizma na primeru Ljubljane bo vzbudilo zanimanje pri najširših množicah in jim obenem širilo obzorje. Seznaniti je treba s tem tudi mladino, ki bo rasla z razvojem mesta. Ljubljanski in tudi ostali bralci bi gotovo radi brali o tem, kako so nastajala naselja na ozemlju Ljubljane v preteklosti, kako se je razvijala Ljubljana v 800 letih svojega obstoja, kdo se je že ukvarial z urejanjem našega mesta in s kakšnim uspehom. Mnoge bi zanimalo vprašanje ureditve cestnega in železniškega prometa v mestu, kakšne sa- Uspela akademija v Kanalu ob Soči Pod vodstvom prosvetnega društva »Soča» Je priredila nižja gimnazija v Kanalu skupno z dijaki iz lentpetrske gimnazije uspelo slovstveno akademijo. Poleg recitacij in prizorov, ki so predstavljali najznačilnejše slike iz Jurčičevega »Desetega brata«, Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, »o akademijo izpopolnjevali solo spevi in dva pevska zbora, ki sta zelo poživila prireditev. Ta Je imela velik kulturno-vzgojnl pomen ter Je bila dosedaj edina te vrste v Kanalu. K. B. nitarne naprave potrebuje sodobno mesto; morda bi radi vedeli še kaj o sodobnih stanovanjih, o lepotni obdelavi mesta, ki ne sme biti mrzlo, pusto in enolično, o kulturnem poslanstvu mesta in o zaščiti kulturnik spomenikov v zvezi z regulacijo mesta, o značaju mesta, o smotrnem in kulturnem poimenovanju cest, ulic in trgov, o vlogi glavnega mesta kot predstavnika celotne delavnosti naroda in podobnem. Vemo, da imamo ljudi, ki v gornjih in podobnih vprašanjih veliko vedo in imajo bogate izkušnje. Te pozivamo, da nam spregovore in tako izpolnijo svoj dolg naši ljubljeni Ljubljani! M. N. Frontovcem v Velikem Gabru Pred leti RS in SO mora biti brezpogojno izpolnjena z navedbo: vzdržuje sebe in ----oseb ali vzdrževan. Poverjeništva za trgovino ne smejo sprejemati potrošniških potrdil, kjer ni žiga podjetja, urada, ustanove ali KLO, šifre panoge ter oznake o vzdrževano-stt. 3. Proizvodna obrt spada v panogo 711, uslužnoetna obrt v panogo 712, domača obrt pa v panogo 713. Kot obrt smatramo le obrate, ki imajo obrtna dovoljenja. To ne velja za domačo obrt. Samostojne in zaposlene osebe, ki delajo v navedenih obratih, štejemo v obrt. Osebe, zaposlene prt zidarskih delih, spadajo v gradbeno delavnost (panoga 412), osebe v cestnem prometu (šoferji, spremljevalci ln podobrfo) v promet (panoga 515), osebje v gostinskih obratih (tudi v DUR ln DUM) v panogo 810. na ekonomijah v'kmetijstvo (panoga 211). Kmetijske zadruge, čeprav se bavijo tudi z odkupom, spadajo v trgovino (panoga 612), osebe, ki so zaposlene v posameznih odsekih KZ, pa po njihovi razvrstitvi (n. pr. zaposleni v lesnem odseku v panogo 313 itd.). — Iz pisarne MTF. V počastitev praznika žena je Ljudska prosveta r3jona II. v Ljubljani priredila v domu Ljube Šercerja kulturni večer. Jaka Spicer je povedal nekaj o Koroški, pionirski in pevski zbor KUD »Miran Jare, iz Vlil. gimnazije pa sta pod vodstvom Luke Kramolca zapela nekaj koroških narodnih pesmi. Pridelujmo več sirka metlaka za široko potrošnjo Strek je znjna rastlina, ki jo sejejo | mnogi kmetje kot- vmesno kulturo ali na obronkih njiv. V Prekmurju, kjer so metlame, ga sejejo tudi kot čisto kulturo. Sirka je mnogo sort, ki jih večja kmetijska gospodarstva sejejo za razne namene. Navadni in divji sirek daje dobro zeleno krmo, ki se da koristno uporabiti tudi za silažo. Iz posebne sorte sirka pridobivamo sladkorni sirup. Pri nas pa je najbolj znan sirek — me-tlak (metlaš ali laški sirek), iz katerega izdelujemo metle in krtače - ribarice. Ker smo sirka v povojnih letih premalo pridelovali, nam manjka sirkovih metel in krtač, kar vsa gospodinjstva zelo občutijo. Zaradi velikega povpraševanja po sirku so se, njegove cene zelo dvignile. Za sirek pa se zelo zanima tudi inozemstvo, predvsem Amerika, Avstralija, Nizozemska itd. Znano je. da so Američani 1. 1950 plačevali v Italiji sirkovo latje po 1 dolar za kg. Naše metlame dobivajo danes premalo Mrka ln ga morajo uvažati iz sosednjih republik, predvsem iz Hrvatske. Sirek — metlak raste povsod, kjer raste koruza. Najbolje pa uspeva v vinorodnih krajih. Vročina mu zelo ugaja, sušo dobro prenaša in mu ne škoduje. Na rodovitnih tleh zraste zelo visoko. Sirek ljubi globo-ko, rahlo zemljo, kjer lahko razvija korenine. Za pridelovanje latja, iz katerega izdelujejo metle, ga moramo sejati kot čisto kulturo ali na obronkih njiv. Sejemo ga v vrste, ki naj bodo oddaljene 40 do 50 cm, rastline v vrsti pa 20 do 25 cm. Za tako setev potrebujemo 29 do 30 kg semena na ha. Sejemo s strojem ali z motiko v Jamice 2 do 3 cm globoko. Vmesna setev med koruzo ni priporočljiva. Nedozorelo sirkovo latje je slabe kakovosti in je manj vredno za izdelovanje metel. Sirek sejemo ob istem času kakor koruzo in tudi v istem plodoredu. Zemljo gnojimo z uležanim gnojem, najbolje pa ga je sejati za kulturo, ki je bila dobro pognojena. Svež hlevski gnoj povzroča neenakomerno zorenje slame in zrna ter daje mehko latje. Zelo je sirek hvaležen za superfosfat in kalijevo sol. Vsak kmet. ki sklene pogodbo, da bo oddal 1000 kg iatja, lahko dobi v kmetijski zadrugi 70 kg superfosfata. obdelava sirka ja taka, kakršna je pri koruzi. Zreli sirek požanjemo v lepem, suhem vremenu in hkrati porežemo latje z 20 cm dolgim steblom, katerega razgrnemo na kupe požete sirkove slame, da se na soncu delno osuši. Pozneje latje sušimo v kozolcih. V kozolec vloženo latje mora viseti navzdol. Ko je popolnoma suh, mlatimo sirek z navadno mlatilnico, pri čemer boben počasneje vrtimo, na brani mlatilnice pa pustimo samo eno vrsto zob. Nekatere metlame imajo mlatilnice, ki so nalašč izdelane za mlačev sirka. Kjer pa ni ne teh, ne onih. pa zrnje osmukamo iz latja na posebnih lesenih grebenih. Seveda moramo pri mlačvi paziti, da latja ne poškodujemo, sirkovega latja z 20 cm stebla pridelamo 10 do 14 stotov na ha, semena pa 18 do 20 stotov. Seme Je dobra krma za živino, uporabljamo ga pa tudi kot nadomestek za koruzo pri pitanju prašičev. Uporabne so tudi sirkove korenine, iz (katerih izdelujejo krtače-ribarice. Kmetijske zadruge bodo sklepale pogodbe s pridelovalci sirka in ga odkupovale. Cena prvovrstnega sirkovega latja je 45 din za kg, semena pa 20 do 24 din za kg. Tako dobi pridelovalec s hektarja nad 100.000 din vrednosti, kar mu druge okopavine ne dajo. Letos imamo na razpolago zelo dobro seme metlaka. ki daje visoke pridelke ln prvovrstno latje za izdelovanje metel. Ta vrsta sirka napravi do 80 cm dolgo latje. Priporočljivo Je, da kmetje sejejo to vrsto sirka. Seme bodo dobile vse kmetijske zadruge pravočasno. Pa tudi okraji in kraji so že prejeli plane proizvodnje sirkovega latja in to količinsko na temelju potreb naše široke potrošnje. M. M. Otroški dom r Dolnji Lendavi 2e od zunaj i° zgradita otroškega doma najmikavnejša v Dolnji Lendavi. Tudi v notranjščini ie vzorno ureiena. Pozna se skrbno delo uprave, ki se ie morala dve leti boriti z velikimi težavami da ie n?s*al tak dom. kakršen je danes Vsak dan prihaja v lendavski otroški dom nad 70 otrok, katerih matere so večiidel zaposlene, nekatere na imajo doma veliko družino. F- M. OBVESTILA IZŠLA JE REVIJA JUGOSLOVANSKI MORNAR glasilo jugoslov. vojne mornarice za leto 1950. Vsebina; članki, reportaža in zanimivosti naše vojne in trgovske mornarice, iz NOB na morju in pomorskih tradicijah, nadalje vojno-pomorske zanimivosti, fizkultura na vodi itd. Revija je okusno vezana v platno. Cena izvodu 250 dinarjev. Naroča se z vplačilom na ček. račun 540-840-005 ali po povzetju na naslov Jugoslovanski mornar, Dom JA — Split. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Industrijski magacln SGP »Projekt«, Kranj je prešel 1. marca 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 20. marca prijavijo svoje terjatve, oziroma poravnajo svoje obveznosti. Po tem roku ne bomo priznali nikakih terjatev, proti dolžnikom pa bomo uvedli sodni postopek. — Likvidatorji. 795-a INDUSTRIJSKI magazin ln ekonomija Tekstilne tovarne Novo mesto je po sklepu upravnega odbora z dne 1. februarja 1951 prešla v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do 31. marca 1951. Po preteku tega roka ne bomo več prejemali terjatev, proti dolžnikom bo uveden sodni postopek. — Likvidacijska komisija. 79S-a POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Valjčni mlin gospodarsko podjetje KLO Marija Gradec, Laško je prešel z dnem 1. marcem 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve oz. poravnajo svoje obveznosti do~ tega podjetja do 31. marca 1951. Opozarjamo, da po tem roku ne bomo več sprejemali terjatev, proti dolžnikom pa bomo uvedli sodni postopek. Likvidaturo dela likvidatorski odbor pri tukajšnjem KLO. 823-a OBJAVA LIKVIDACIJE Industrijski magazin »Titan« v Kamniku Je prešel po sklepu upravnega odbora podjetja z dne 25. februarja 1951 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike^ da do 20. marca 1951 prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti. Po tem roku ne bomo priznali nobenih terjatev, proti dolžnikom pa bomo uvedli izterjevala! postopek. POZIV Industrijski magazin, Deiovsko usluž-benska menza in ekonomija Tovarne usnja Slovenj Gradec preidejo po sklepu upravnega odbora bazena Tovarne usnja Šoštanj z dne 1. marca 1951 v likvidacijo. Pozivajo se upniki in dolžniki, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti db 25. marca. Po preteku tega roka ne bomo več sprejemali terjatev, proti dolžnikom pa bomo uvedli sodni postopek. 763-a UMRLI Sindikalna podružnica »Sadje-zelenja- va« javlja, da je umrla dne 6. marca nepozabna članica VERICA KOVAČIČ. Z njo smo izgubili dobro tovarišico, ki jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava, Ljubljana, naznanja, da je dne 6. marca umrla vestna uslužbenka VERICA KOVAČIČ. Požrtvovalno nameščenko bomo ohranili v najlepšem spominu. 829-a Umrla je naša mama, stara mama in sestra NEŽA PIRC, roj. PODBORSeK, upokojenka tob. tovarne. Pogreb pokojne bo v petek, 9. marca ob 15. iz Zal, kapelice Sv. Janeza. — Ljubljana, 7. marca 1951. 819-a Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš predobri mož, ata. stari ata in stric RUDOLF KLOPČIČ, žel. v pok. in hišni posestnik v starosti 76 let. Pogreb bo v petek 9. marca ob 14.30 z Zal, Iz kapelice Sv. Andreja. Neutolažljiva žena Julija; otroci: Rudolf. Stanko. Julči. Dorica, Milan, Doto, Lado in družine Corn. Ferjančič, Marinkovič, Zupančič in Kariš. Ljubljana, Moravče, 8. marca 1951. 831-a Umrl Je naš ljubljeni mož, oče. stari oče FRANC NAROBE, posestnik v Smratnem pod Šmarno goro. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 9. marca ob 9. dopoldan iz hiše žalosti. Žalujoči žena, otroci in ostalo sorodstvo. Šmartno pod Šmarno goro, dne 7. marca 1951. Umrli so nam v 85 letu Starosti naša najdražja mama, stara mama, prababica, teta, tašča IVANA KNEZ, roj. Jančič. Pokopali jih bomo v petek 9. marca 1951 iz hiše žalosti, Predjamska ul. 40, ob 16 na pokopališče na Viču. Žalujoči otroci; Mila, por. Lojk, Franci z družino, Mimi ter ostalo sorodstvo. 839-a V globoki žalosti sporočam vsem sta- novskim tovarišicam, da je 2. marca umrla moja najboljša prijateljica GU-DULA .DRAGATINOVA, učiteljica v pokoju. Svoj zadnji dom je našla 4. marca na pokopališču v Koprivnici. Bodi ji lahka domača zemljica. Koprivnica pri Rajhenburgu, Altenmarkt (Avstrija). — Pavlina Svareer zase in v imenu sestre Matilde, por. Berger. 828-a V neizmerni žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je davi umrl moj nad vse ljubljeni mož IVAN KRŽIŠNIK, upokojenec. Pokopali ga bomo 8. marca popoldne na pokopališču v Zi-reh. 2alujoča žena Ivanka, bratje in Eorodstvo. 2iri, Ljubljana, Trst, Vinkovci, 7. marca 1951. Umrla Je naša ljubljena mama. stara mama AMALIJA LAPORNIK, roj. Zdolšek. Pogreb bo v petek 9. marca ob 16 na okoliškem pokopališču v Celju. Žalujoče družine Lapomikove in kauselk. ZAHVALE Vsem, ki ste spremili našo drago sestro in teto MARIJO TOKAN na lijeni zadnji poti in ji darovali vence, se najiskrenejše zahvaljujemo. Žalujoče sestre in brat. Ljubljana. Kropa. 820-a Toplo se' zahvaljujemo vsem. lei so pokropili našo drago mamo in staro .mamo MARIJO ROZMAN, jo Spremili na njeni poslednji poti ter ji prinesli toliko cvetja v slovo. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bežku, ki Ji je lajšal zadnje ure življenja. Rožmanovi — Češnjica. Pri zahvali Terezija Vrančič je žalujoča družina Veble in ne Vebce. 701-n MALI OGLASI V PUTNIKOVEM vlaku, v nedeljo zvečer. pozabljen jopič, se dobi na Rimski cesti 2-IL, stanovanje 11. 1296 DVA OTROKA od 6 mesecev do dveh let vzamem v o6krbo. Več po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 1310 OCALA v zlatem okvirju, izgubljena 2. marca začetkom Tržaško ali Groharjeve ceste vrnite za nagrado v oglasnem oddelku. 1309 ŽEPNO rjavo torbico sem Izgubila 1. ali 2. marca s tramvajsko legitimacijo in slikami. Najditelja lepo prosim, da vrne za nagrado, slike, ker so mi drag spomin. Naslov v ogl. oddelku. 1311 DENARNICO s kolesarsko “knjižico in 1 ključem na ime Francka kristan. Gledališka 14. Ljubljana, tovarniška štev. 1282099 sem izgubila. Najditelja naprošam, da vrne na naslov v knjižici ali v ogl. oddelek. 1313 AKTOVKA, temnorjava je bila izgubljena v ponedeljek zvečer na Tyrševi cesti. Najditelj naj jo odda v oglas, oddelku za nagrado. 1303 TRI ELEKTROMOTORJE 0.40-0.50 KS, 220 V, 1300 do 1400 obratov kupimo takoj. Uprava Slovenskega poročevalca v Ljubljani, Knafljeva 5. pr., desno. BREZPLAČNO stanovanje ln hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu najraje upokojenki. Pismene ponudbe: Mijo-vič. Podhom 42. p. Gorje pri Bledu. PROSIM dotičnega, ki Je pomotoma vzel 5. marca črno aktovko na progi Zagreb—Zidani most. naj jo vrne za dobro nagrado na naslov Bransels, Bajčeva 4. Maribor. 1365 UPOKOJENKA išče Drimemo sobo od Ljubljane do -Kranja. Tudi na deželi. Plača in pomoč pri delu. Ponudbe na ogl. odd. pod »Samostojna«. 1244 PRED enim mesecem se je izgubil mlad keltski brak, resavee. rumene barve. Nazadnje so ga videli na Kongresnem trgu. Obvestila za nagrado prosi Lavrič, Pod Trančo 2. 121« Iz kronike mladinskega doma v Slivnici Pred mano leži knjiga, vezana v svetlomodro platno. »Kronika« se zla. tijo črke na platnici. Prebrala sem jo in nehote jo primerjanj z Makaren-kovo Poemo. Podobni problemi, podobni uspehi, podobno težave in navsezadnje — naj mi ne štejejo,v zlo — prav ista birokracija. In vendar, kaj vse diha iz teh dejstev in misli, izraženimi s preprosto pisavo in enostavnimi stavki. Koliko truda^ potrpljenja in napornega dela, koliko ljubezni do osirotelih otrok, često bolnih telesno in duševno! Mladinski dom v Slivnici. Vaščani se spominjajo gradu po osvoboditvi — zapuščenega in zanemarjenega, potem ko je menjal že šest gospodarjev. Nato so prišli Bosančki — sirote. Tegoben je bil ogled na diuševno in telesno zanemarjeno deco. Med vojno so vsi od kraja imeli težke čase. saj so pred njihovimi očmi ustaši in četniki klali njihove matere, potem pa So često životarili, kakor so vedeli in znali, dokler se ljudska oblast ni zavzela zanje. Marsikdo bi ob pogledu nanje podvomil, da bodo iz teh otrok kdaj zrastli pošteni in zdravli ljudje. Toda peščica vzgojiteljev je sčasoma iz njih izgnala vse tisto moreče, kar je ležalo v mladih dušah. Iz zapuščenč-kov so se razvili normalni živahni otroci. Takole berem v »Kroniki«; »Trije otroci so imeli stalno močne živčne napade. Od teh je bdi najhujši Branko Zoric, ki je vse raztrgal, polomil in do krvi pretepal vsakega otroka, ki ga je dobil tisti trenutek v pest. Te tri z živčnimi napadi smo poslali v mariborsko bolnišnico, kjer se je stanje izboljšalo dvema, Branka pa smo poslali na živčno kliniko v Ljubljani. Po treh tednih opazovanja je bolnišnica dečka vrnila s pripombo, da otrok simulira. Po daljšem času in z veliko muko nam je uspelo, da ni nikoli več simuliral živčnih napadov, ker se je bal, da ne bi moral oditi v bolnišnico- Z raznimi poskusi vsestranske vzgoje, z individualnim usvar. janjem in potrpljenjem je postal eden izmed najboljših učencev ter je bil prvega maja proglašen za udarnika.« Vzgoja, topla, a vendar čvrsta socialistična vzgoja otrok — to je bilo osrednje vprašanje v domu. Kako prodreti v otroško dušo in jo potem izoblikovati tako, da bo iz otroka zra-stel dober človek, vreden naše dobe. Pedagoški vodja v domu, učiteljica Hela govori o izkušnjah: »Vsakega posebej preštudiramo in pri vsakem ravnamo dnigače. Fizičnih kazni zlepa ne uporabljamo. Pravzaprav vzgaja pri nas slehernega otroka kolektiv otrok samih. In kdor se pregreši zoper kolektiv, ga le.ta za nekaj časa izloči. Kaj je hujšega za otroka, kakor da se ne more igrati s sovrstniki — ker po svoji krivdi ni več član takega kolektiva. In kaj je hujšega kakor odvzem pionirske rute. Predstavljajte si vse člane pionirske organizacije, postrojene po četah, z zastavo in vsemi maki pionirske časti. Pred njimi pa pionir, ki je zagrešil kaj hudega. Slovesno mu odvežejo pionirsko ruto, nato pa zapojejo pionirsko himno. Kaznovani je ne sme več peti s tovariši — kako bridko občuti besedilo himne, on izobčenec! Takšnih kazni pri nas ne uporabljamo velikokrat, morda smo jo lani v vsem letu samo trikrat. Vidite, kaj drugega bi v otroku vzbudilo trmo in kljubovalnost. Pri nas pa opažamo pri otro-kih očitno željo in voljo, da ga spet sprejmejo v kolektiv kot enakovrednega člana.« »Se nečesa nikdar ne pozabimo: z otroki ravnamo in govorimo rol, ,vzgo. jitelji, kakor z odraslimi, kakor s tovariši, sebi enakimi. In vsak nov pojav pri otrokih obravnavamo skupaj. Tako je nastal pionirski svet pri nas že zdavnaj prej kakor drugod. Skoraj dve leti ga že imamo in lepo se nam obnese.« V »Kroniki« je zapisano: »Opazili smo, da se je pojavilo sektašenje med dečki in deklicami. Zato smo spremenili sedežni red v jedilnici in v šoli, tako da sedaj sede deklice povsod med dečki.« Tovarišica Hela me vodi po gradu. Hodiva po ličnih in zračnih spalnicah, po učilnicah, dnevnih sobah in skozi jedilnico- Povsod najvzomejša čistoča in red. V nobeni spalnici ne manjka prehodne zastavice za najlepše pogrnjeno posteljo in v vsaki sobi so grafikoni s črnima pikama in rdečimi zvezdicami za vsakogar. prihajajo k Heli in se stiskajo k njej. Mimogrede ji pripovedujejo tisoč svojih majčkenih skrivnosti. Kako se svetijo očesca! Koliko ljubezni je v njih! Le žal, da je premalo časa za vse. Mali prebivalci doma čistijo ves grad sami. Kako se sveti parket v spalnicah! Ce ga v kakšni sobi ni, pa so pološčili deske in sedaj se lahko pogledaš vanje kakor v ogledalo. Tudi posodo si perejo sami. Takole pravi »Kronika« nekje: »Z ostalimi večjimi pionirji so se takoj morali (namreč novodošli) vključiti v damsko delo — pospravljanje postelj, čiščenje parke-tov, pomivanje posode. Postavljamo pravilo: čisti sam, da boš znal ceniti tuje delo ,da boš znal varovati svojo, tujo in ljudsko imovino! vecije. V »Kroniki« so o tem zapisane zanimive stvari: »Novi gojenci so vzgojiteljsko kakor tudi tehnično osebje v domu močno presenetili. Mislili smo, da lahko delamo po istem načinu z istimi oblikami dela in po vsem tem dosegajoč takoj vidne uspehe. Toda močno smo se prevarili že prve tedne. Mali iz Polzele so bili vajeni stalnega individualnega ukvarjanja z njimi (na 15 otrok so imeli v domu igre in dela eno vzgojiteljico). Pri nas je to nemogoče, ker nimamo toliko vzgojiteljev, da bi se lahko ukvarjati s tako majhno skupino otrok- To bi bilo tudi proti vzgojnim pravilom, saj bi na ta način vzgajali le nesamostojne in zapuščene otroke . . , Cesto smo zaradi izpadov novodošlih Pred svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu V Parizu bo od 9. do 17. marca tek- | nekoliko manj tudi Anglija bodo prav Sploh je delo eden izmed najvažnejših vzgojnih činiteljev v domu. Otroci se zelo radi ukvarjajo z gospodarstvom, posebno z živalmi. Kako ganljivo je bilo videti Bosančka, ki je bil že daleč na cesti, pa je ves za-sopdhan pritekel nazaj in se s solzami v očeh poslovil od svojega ljubega telička! Poleg gradu je namreč ekonomija z vrtnarijo. Danes je vzorna. A preden je prišlo do tega... »Na ekonomiji izkopavamo in odnašamo kamenje in gramoz s prostora, kamor bomo razširili vrtnarijo. Podiramo tudi suho drevje, ki ga bomo uporabili za drva. V rastlinjaku sejemo zgodnjo zelenjavo. Lahko rečemo, da je gospodarstvo okrog gradu delo požrtvovalnega osebja z upravnico Tilčkovo Kašparjevo na čelu in otroškega kolektiva. Koliko truda la potrpljenja je skritega v sleherni gredici, sleherni rastlini in sleherni zgradbi. Posebnih kreditov ni bilo, zato so si pomagali z ekonomijo, vrtnarijo. Pridelali so toliko zelenjave, so jo imeli zase dovolj za vso zimo, ostanek pa so prodaji na trgu. In tako so dobili denar, da so lahko podzidali del gradu, ki se je podiral, zgradili hlev in gospodarsko poslopje, popravili zgradbo za uslužbence, prekrili streho gradu, ogradili ves vrt itd.« »Kaj pa smo hoteli drugega, kakor da smo si sami pomagali, kakor smo vedeli in znali. Streha je puščala, v izolirnici pa se je podrl strop. In mi naj bi čakali na kredite,« — se huduje upravnica na ljudi z okraja, ki jim ni všeč, da prodajajo svoje viške na trgu. Otroci imajo zelenjave več ko dovolj, saj to vidiš tudi na njihovih zardelih licih. Bledičnežev skoraj ni med njimi. V avgustu 1948 piše »Kronika«: »Za zimo imamo vkuhanega 10O litrov borovničevega soka in okrog 120 litrov kompotov. Vloženih je 800 jajc in 1200 litrov kumaric, paradižnikov in paprike. Za kisanje je pripravljenega 3000 kg zelja. Veliko truda je bilo treba, preden so otroci začeli dobivati tako zdravo prehrano z zemlje, ki so jo pravzaprav sami pripravili.. .« Težave so bile tudi z obleko in obutvijo. »Kronika« pogosto toži o tem: »Zimske plašče bomo morali opustiti, ker ni dovolj točk. Jedilnega pribora nismo mogli nabaviti, tudi platna za posteljno perilo nismo dobili'... Težave imamo z drvmi, obleko in čevlji za zimo. Okraj Maribor okolica sploh nima razumevanja za naš dom, dasi je edini v okraju...« Nekega dne predlanskim So se Do- movanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Francoska zveza za drsanje in hokej na ledu Izvaja zadnje priprave za začetek tekmovanja, ki bo na drsališču v Palais des Sports (57X26 m). Za tekmovanje se Je prijavilo 13 držav, ki bodo razdeljene v dve skupini. V skupini »A« bodo tekmovale lanski prvak Kanada, Amerika, Anglija, Švica, Švedska, Finska in Norveška, v drugi »B« skupini pa Avstrija, Belgija, Holandija, Francija, Italija in Jugoslavija. Letošnje tekmovanje za svetovno prvenstvo bo zelo zanimivo, kajti izenačenost nasprotnikov v obeh skupinah obljublja ostre in razburljive tekme. — Zlasti zanimivo je vprašanje, kdo bo novi prvak. Lanski zmagovalec Kanada nirrta posebnega upanja, da bi obdržala naslov prvaka. Tretjerazredna amaterska ekipa »Maple Leaves«, ki bo zastopala Kanado, je izgubila na gostovanju po Evropi več tekem s švicarskimi in švedskimi moštvi, v še slabšem položaju je Amerika, ker je moštvo »Bates« iz Livingstona. ki jo bo zastopalo na prvenstvu, izgubilo tekme s povprečnimi evropskimi klubi. Ce Kanadčani in Američani ne bodo dobili zahtevanih okrepitev. 1e težko misliti, da bi se mogli uspešno upirati odličnim Švicarjem in Švedom. Finska, Norveška in tako ogrožale plasman favoritov. Za jugoslovansko reprezentanco bo to drugo sodelovanje na takem tekmovanju. Na prvenstvu leta 1950. v Zürichu in Baslu je Jugoslavijo visoko porazila večina udeležencev. S Češkoslovaško smo izgubili 0:24, s Švico 0:23 in z Le-tonsko 0:6. Na »tolažilnem« turnirju tega prvenstva Je naša raprezentanca znova izgubila srečanje z Letonsko 0:4, z Belgijo pa je igrala neodločeno 3:3. Jugoslovanska reprezentanca Je sodelovala tudi na mednarodnem turnirju v Garmisch Partenkirchenu leta 1941. Srečanje z reprezentanco Nemčije je izgubila 9:0, z reprezentanco Madžarske 10:0 ln s Švico 13:0. Na tem turnirju je Jugoslavija dosegla prvi večji mednarodni uspeh, ko je premagala tedanjega predstavnika Holandije »Amsterdamer S. H C.« 4’2 Na letošnje tekmovanje naši. reprezentanti ne odnajajo s posebnim upanjem na uspeh. Vendar je dejstvo, da je hokej na ledu po vojni prt nas precej štva, v katerih igrajo po večinoma priseljenci iz Kanade Belgijska in holandska moštva so slabša, čeprav imata Belgija in Holandija umetna drsališča in so v tem pogledu veliko na boljšem kot mi. Njuni reprezentanci ne bosta imeli v mednarodni konkurenci veliko boljšega' položaja kot Jugoslavija. Ce se bodo naši igralci na treningu V Avstriji dobro pripravili in dobili potrebno kondicijo za naporna tekmovanja. lahko jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu pripravi neprijetna presenečenja drugim udeležencem v svoji skupini. Odbojkaši Krima iti Enotnosti so se »družili Na svojih občnih zborih so so člani odbojkaških klubov Krima in Enotnosti izjavili za združitev obeh klubov v nov odbojkaški klub Krim. Takoj po združitvi je klub pričel z delom. napredoval, v nasprotju z našo državo £LÄTterät IP v rtPka.tPrnh Hm eri h državah ta ŠDort 'Kateri‘} Je_ povp.ecna uaeiezoa iz je v nekaterih drugih državah ta šport nazadoval (Avstrija), k čemur je prispeval vedno večji razvoj profesionalizma, ki je škodoval okrepitvi amaterskih moštev. V Italiji in Franciji imajo n. pr. zelo močna profesionalna mo- Noto planinsko društvo pri sv. Lučili otrok tako obupani, da se večkrat na dan zatekamo vsi zbegani v pisarno ... Bosančki so bili revolucionarni, dobri govorniki z bogatim besednim zakladom, ki je do potankosti izražal njihovo čustvovanje Bili so iznajdljivi v vsaki priložnosti, živahni v kretnjah in govoru, vendar pa pri vsem tem disciplinirani. Vsega tega pri novih ni. Tihi so, zaprti sami vase, ne znajo stopiti iz lastne osebnosti... V domovih igre in dela bi morali zadnje leto manj {igrati, več pa praktično delati ter se nekako tudi duševno pripraviti za vstop v šolo.« Toda tudi te težave so prešle. V gradu ni več »tihih mul«, kakor so vzgojitelji sami pri sebi krstili otroke, ki so prišli iz Kamne gorice. Danes je v domu kolektiv veselih in živahnih otrok. Pridno se učijo v šoli. Prav z užitkom gledaš, ko vzgojiteljica pripoveduje Heli: »Danes so bili vsi naši vprašani. Znali so, tudi David o kotih.« Heli kar žarijo oči. Gotovo, kako bi bilo pa to videti, če »domski« ne bi znali. Najboljši morajo biti, za zgled dragim, vaškim otrokom! Vaščani so sprva postrani pogledovali na grad, češ: komunizma Uče deco tam. Sčasoma so pa le videli, da »domski« znajo tudi računati, pisati in še marsikaj dragega koristnega. Kmalu so dobili zaupanje v vzgojitelje na gradu in ni bilo dolgo, da so žene začele prihajati na tečaj v grad. Tudi svojih pionirk se niso bale pošiljati tja, čeprav je tu pa tam še kakšna vztrajala, da se ne bi »nalezla« komunizma. Sedaj pa tudi tega ni .več. Slivničani se prav dobro razumejo z grajskimi — svoje otroke pošiljajo tja v prvi razred — in tudi grajski se nimajo več kaj pritožiti čez Slivni-čane. M. Mostarji, kakor se imenujejo prebivalci sv. Lucije ob Soči, so že od nekdaj navdušeni planinci. Planine so jim bile vedno kraj, kjer so krepili voljo za trdo borbo z življenjem. Po osvoboditvi je planince Tolmina ter vse bližnje in oddaljenejše okolice združilo PD Tolmin, ki je pričelo z delom za izgraditev koče na Razor planini. Ta postojanka je po dograditvi vsaj za silo izpolnila vrzel na poti med Komno ln Tolminom, oziroma Sv. Lucijo. Zaradi prevelike oddaljenosti članov od sedeža društva pa delo zadnji čas kar ni -hotelo napredovati. Planinci iz Sv. Lucije in Baške grape so zato začeli misliti na ustanovitev noyega planinskega društva. Številna udeležba na ustanovnem občnem zboru je pokazala, kako je bilo društvo potrebno. Člani so izmed najoddaljenejših planincev izvolili odbor s predsednikom ■ Božičem na čelu. Lucijski planinci imajo za leto 1951. še skromen program, ki ga pa mislijo razširiti. Predvsem nameravajo s predavanji skrbeti za vzgojno in propagandno delo. na množičnih izletih, združenih s prostovoljnim delom pri gradnji koče pod Krnom in pri domu na Kriških podih, pa bodo spoznavali članstvo z bližnjimi gorami. Društvo bo skrbelo za markacije v svojem okolišu, v mislih pa ima tudi zgraditev svoje koče. Planinsko društvo Tržič je položilo obračun Planinska organizacija V Tržiču je preteklo leto pritegnila v svoje vrste precej novih članov, tako da je članstvo naraslo na 841. S tem je skoro vsak sedmi Tržičan član Planinskega društva. Pritegnili so predvsem delavsko mladino in dijake tržiške nižje gimnazije, ki imajo svojo planinsko skupino. Po navodilih PZS so ustanovili planinske skupine tudi po okoliških vaseh, t. J. v Lešah, Podbrezjah in pri Sv. Ani. Ničesar uniformiranega ni na njih, čeprav so vsi enako oblečeni. Dekletca Povsod srečujeva živahne otroke, sančki poslovili. Vrnili so se v domo- __ -p. —. • -------■ - i __ „ _r. ilAKil nroKivalro’ vino. Grad je dobil nove prebivalce: socialno ogrožene otroke iz vse Slo- SMRTNA KOSA MED ROJAKI V AMERIKI V Clevelandu, Ohio, so umrli: Agnes Gredens, roj. Rataj, 79 let, iz Dolenje vasi pri St. Petru: Frank Lukane, 70 let, iz Cerkelj, v Collinwoodu je umrla Aha Slobodnik, roj. Perez, 76 let: Matej Ružič, 55 let,. Iz Rujice v Istri; Luka Berbec, 63 let, iz Tuhinja: Mary Doles, roj. Hiti, stara 67 let, iz Zale pri Cerknici: John Nedoh. 52 let. Iz Žeje pri Slavini na Notranjskem; Louis Zupan, 60 let iz Lesc na Gorenjskem; Josip Kotnik, 60 let, iz Gornjega jezera na Gorenjskem; Gertrude Poklar, roj. Vozel, 47 let, iz Radovljice; John Kožel, 70 let, iz Suče pri 2alni na Dolenjskem; Anton Koprivnik, 56 let, lz Velike vasi pri Eeskovcu na Dolenjskem; Josip Cervan, 72 let, iz Gorice pri Mirni peči na Dolenjskem; Julija Kus, roj. Kolenc, la St. Ruperta na Dolenjskem; Anton 2e— leznik, 62 let, iz Artvize štev. 8 pri Brezovici na Primorskem. V Madisonu, Ohio, je umrl Valentin Mihelič, od Sv. Gore pri Sodražici na Dolenjskem. NAMIZNI TENIS CSR svetovni prvak V tekmovanju za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, so sinoči na Etana ju igralci CSR premagali Jugoslavijo 5:1, v finalu pa Madžareko 5:4, s čimer je Češkoslovaška postala svetovni prvak. V tekmovanju za ženske je Rumunija finalni igli premagala Anglijo 3:1, in tako obdržala naslov svetovnega prvaka. # Telovadna akademija v Starem trgu Telovadno društvo v Starem trgu pri Rakeku Je v počastitev 10. obletnice ustanovitve OP priredilo dve telovadni akademiji, katerih ena je bila namenjena pionirjem. Nastopili so vsi oddelki s prostimi vajami ln v vajah na orodju. Velik napredek so pokazali orodni telovadci, med katerim se je izkazal načelnik društva Slavko Berglez. Vse točke sporeda je poživila klavirska spremljava pianistke Jenkove. GlavAa naloga v preteklem letu Je bila gradnja planinskega doma pod Storžičem. ki danes že nudi gostoljubno zavetišče. Poleg tega so oskrbovali štiri planinske postojanke in imeli tudi lastno ekonomijo na Hudem, ki je dobavila najpotrebnejša živila, o delu in prizadevanju članov jasno govori število prostovoljnih ur, ki znaša 10.846. Poleg tega je naša vojska z prenosi gradbenega materiala napravila 3600 prostovoljnih ur v vrednosti 100.000 din. Ce bi hoteli podrobneje orisati delo posameznih skupin in odsekov, bi videli le požrtvovalnost in delavnost vseh, za kar gre zahvala celotnemu odboru in vsem delavnim članom. Članstvo je v priznanje za trud in zaupanje izvolilo tudi' za letošnje leto skoro ves stari ■ odbor s predsednikom tov. Sal-bergerjem. Sklep za letošnje leto Je bil: dograditi v okviru možnosti dom pod Storžičem in nuditi delavnim ljudem v naših postojankah udoben in prijeten oddih. p. L. Ustanovljena je komisija za napredek nogometa Izvršilni odbor Nogometne zveze Jugoslavije je ustanovil komisijo za napredek nogometa. Člani komisije so Mi-lorad Arseriijevič, Aleksander Timanič. Nikola Simič, Sava Marinkovič, Slavko Miloševič, Vaša Stefanovič, dr. Bučič, Ljubomir Vukadinovič, Rajko Mitič, Stjepan Bobek (vsi iz Beograda), Toni Pogačnik, Bogdan Čuvaj, Hrvoje Maca-novič, Franjo Wölfl (vsi iz Zagreba), Bane Sekulič (Novi Sad), Leo Lemešič (Split), Slavko Zagorac (Sarajevo). Kiril Simonovski (Skoplje), Mišo Begovič (Titograd). Takač (Subotica) in en predstavnik iz Ljubljane. Predsednik komisije je zvezni kapetan Milorad Ar-senijevič, tajnik pa Aleksander Timanič. Naloga komisije bo skrbeti za vsa vprašanja našega nogometa. Po vsakem sestanku tajništva, ki bo enkrat tedensko, bo komisija izdala bilten. Absolutni svetovni boksarskf prvak Ezzard Charles je premagal Walcotta po točkah v 15 rundi. Znani francoski profesionalni kolesarski dirkač Robič bo na letošnji dirki »Giro d’Italija nastopil zadnjikrat, s čimer bo Francija izgubila' enega svojih najboljših tekmovalcev. cev. Posebno pozornost posveča klub svojim mladinskim vrstam, ki jih trenirata Kosec m Dvoržak. Klub bo nastopal v letošnji sezoni v zvezni ligi z moštvom članov in članic, boril se bo za vstop v republiško ligo, na mladinskem prvenstvu Slovenije pa bo sodeloval z moštvom mladincev in mladink. Na prijateljskih tekmah, ki so bile doslej odigrane, so moštva pokazala zadovoljivo kvaliteto. Rezultati so tile: Krim (zv. liga) : Železničar, Ljubljana (zv. liga) 3:0; Krim (zv. liga) : Krka, Novo mesto (zy. liga) 3:1: Krim (ženske) : Krka (ženske) 2:0; Krim (mladinke) : Krka (članice) 2:0; Krim (mladinci) : Krka (mladinci) 0:3; Krim (zvezna liga) : Prešeren (rep. liga) 2:0; Krim (republiška liga) : Prešeren (rep. liga) 2:0; Krim (mladinci) : Prešeren (republiška liga) 2:0: Krim (mladinci) :Triglav (mladinci) 3:0. Bab Dopisne tekme naše reprezentance Šahovska zveza Jugoslavije je sprejela ponudbo za dvokrožne dopisne tekme naše reprezentance z reprezentancami Argentine, Francije, Italije, Zahodne Nemčije in Belgije. Dvoboji bodo na 20 ozir. 30 deskah. Najmočnejše bosta sestavljeni naši moštvi z Argentino in Zah. Nemčijo. Kapetan naše reprezentance in igralec na prvi deski proti Argentini bo dr. Peter Trifunovič, kapetan in prvi igralec z Zah. Nemčijo pa- Braslav Rabar. Šahovska zveza Jugoslavije je od švedskih šahistov dobila ponudbo za odigran je še enega dvoboja z drugim moštvom, ki bi ga sestavljajo 50 šahistov. Kratke šahovske vesti Nemški prvak Unzicker je zmagal na turnirju v Trawemendeju z osmimi točkami od 11 možnih. Bogoljubov je zbral 7 točk, Kieninger, dr. Lange in Pfeiffer po 6 in pol itd. Velemojster Reshevsky je igral handi-capmatch s petimi vrhunskimi igralci kluba Manhattan. Premagal je Kramerja in Bisguierja, remiziral pa je s Step-manom. R. Bymeom iji D. Bvmeom. Na odprtem prvenstvu ZDA v Detroitu, na katerem je sodelovalo 120 igralcev, je zmagal Bisguier. Belgijsko olimpijsko moštvo je v Zürichu igralo z mestno reprezentanco ne-qdločen'o 4:4, moštvo Luksemburga pa je izgubilo z Belgijci v razmerju 2 in pol : 7 in pol točke. V Sovjetski zvezi je bilo odigranih več prvenstev. Prvak Leningrada je postal Tajmanov, prvak Estonije Randvir, prvak Letonske Mezgalis in prvak Litvo Abramavicius m Holmov, ki imata enako število točk. Svetovno tekmovanje padalcev bo 23. avgusta na Lescah Na sestanku padalske komisije mednarodne letalske zveze, ki je bil 18. februarja v Haagu in se ga je udeležil tudi predstavnik Letalske zveze Jugoslavije, je bilo sklenjeno, da bo prvo Nadaljevanje s 1. strani Planiški teden Tehnični rezultati so tile: MOŠKI: 1. Jamnigg 2:04,7, 2. Zaunner 2:05,7, 3. Hans Nogglej (vsi Avstrija) 2:07,1, 4. Mulej 2:07,6, 5. F. Cvenkelj (oba Jugoslavija) 2:08,4, 6. Salvenmoser (A) 2:08,5, 7. Stefe (J) 2:09,3, 8. Molterer (A) 2:09,4, 9. M. Lukane 2:13,0, 10. Huter (oba J) 2:14,0, 11. Geiger (A) 2:15*1, 12. Krmelj (J) 2:15,7, 13. Herman Nogler (A) 2:15,8, 14. Hladnik (J) 2:16.8, 15. Praček 2:17,2, 16. Vovk 2:18,0, 17. Magušar 2:18,2, 18. Kunšič 2:18,3, 19. S. Lukane (vsi J) 2:18,6, 20. Mrak (A) 2:20,7; na 24. mestu je Američan Don Mac Donald s časom 2:22,4. ZENSKE: 1. Mayer 2:05,3, 2. Schwelger 2:05,4, 3. Nagi 2:05,6, 4. Kohle 2:06,6, 5. Hochleitner (vse Avstrija) 2:09,3, 6. Oesch 'Švica) 2:14,1, 7. Zupančič 2:20,2, 8. Kat-nik 2:25,9, 9. Praček (vse J.) 2:26,9, 10. Friedlin (A) 2:28,9. 11. Hanuš (J) 2:30,5, 12. Hadwiger (A) 2:40,8, 13. Urbar, 14. Adamič, 15. Lukane. Danes temujejo v teku na 18 km. svetovno tekmovanje padalcev 23. avgusta letos na Lescah pri Bledu. Tekmovanje bo obsegalo tri discipline: skok z določenim ciljem, skok z zadržanjem in skok v vodo. Pri skoku z določenim ciljem bodo morali tekmovalci iz višine 600 m, kolikor je določeno za to disciplino, skočiti na označeno mesto Cilj je določen s tremi koncentrično včrtanimi belimi krogi s premerom 100, 200 in 300 metrov. Skok v prvi krog s premerom 100 m bo prinesel tekmovalcu 150 točk, skok v drugi krog 100 točk, skok v tretji krog s premerom 300 m pa bo dal tekmovalcu 50 točk. Pri skoku iz letala v višini 2000 metrov bodo morali tekmovalci padati z zaprtim padalom do višine od 500 do 200 metrov. Ce bo tekmovalec odori padalo na višini 500 m, bo dobil 150 točk. Ce pa bo tekmovalec odprl padalo v manjši višini, bo dobil za vsakih 10 m še po eno točko. Z baro grafom. s katerim bo opremljen vsak tekmovalec. bo mogoče ugotoviti, v kakšni višini je tekmovalec odprl padalo. Nenavadna, toda zelo zanimiva disci-pilna bo skok v vodo. Tak skok bodo izvedli tako, da se bodo tekmovalci v višini 300 m pognali iz letala nad Blejskim jezerom Tekmovalec se bo še pri odprtem padalu pripravil, da se bo od njega odpel pred padcem v vodo. Skok v vodo bo treba izvesti brez padala, da bo tekmovalec lahko priplaval na kraj tekmovalne komisije, ki bo ocenila izvedeni skok. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo ln oprava, Ljubljana, Knafljeva ul. telefon 55-22 do 55-26, telefon uprave sa ljubljanske naročnike 38-96, ea naročnike izven Ljabijane 38-32, telefon oglasnega oddelka štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 601-90321-6. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Poštnina plačana v go tov ln L — Četrtletna naročnina 135 din, polletna 27« din, celoletna 146 din. <— «slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah tn praznikih. TIBOR MENDE: INDIJA Hkrati so Angleži naložili najrazličnejše omejitve indijski industriji, Id bi bila ^ahko nadomestila delo uničenih obrtnikov. Uvoz novih angleških strojev so prepovedali in indijske surovine so morale najprej v Anglijo, od koder so se največkrat vrnile kot angleški tovarniški izdelki. V časovnem presledku med uničenjem indijskih obrtnikov in začetki moderne industrije, so se morali vsi nekdanji obrtniki vrniti k obdelovanju zemlje. In tako so izgubile vasi izdelke njihovih obrti, hkrati pa se je povečalo že itak preveč številno podeželsko prebivalstvo. Oblasti so tudi uvajale čedalje strožjo razmejitev kmetijske proizvodnje —■ zlasti za bombaž, juto, oljarice in žito. Ta postopek naj bi teoretično zvišal vrednost kmetovih pridelkov; spravu pa ga je v še večjo odvisnost od muhastega gibanja cen na svetovnem trgu. Predvsem ga Je izpostavil nestalnosti gospodarstva, ki se je opiralo na finančni trg in je po ovinkih široko odprl vrata oderuhom. Razvoj te tragedije najlaže opišemo s pretresljivo govorico številk. V letih 1881—1921 se je dvignil odstotek Indijcev, živečih od obdelovanja zemlje, od 58 do 72%. Danes je odstotek še večji. L. 1911 je delalo 5.57, prebivalstva v raznih industrijah; dvajset let pozneje, 1.1931 je to razmerje padlo na 4%, kljub razmahu industrije po prvi svetovni vojni. Medtem se je število kmetov brez zemlje hi.ro pomnožilo. Danes sta 2/3 indijskega prebivalstva čisto ali do malega brez zemlje. Tiste pa, ki so še lastniki zemlje in Jo obdelujejo, ugonabljajo po eni plati dolgovi, po drugi pa indijski običaj, ki terja strogo razdelitev zemlje med vse brate. Neki strokovnjak Je izračunal, da je znašala leta 1771 povprečna površina posestev v vaseh pnfcrajin.. poona (ki so nemara tipični za vse inuijske vasi) — 40 Juter- Leta 1818 se je zmanjšala za več kot polovici (17.5) In 1.1914 je padi?, na 7 juter. Po isti cenitvi ni inoglo pred 35 leti 81% zemlje niti v najugodnejših razmerah preživljati svojih lastnikov. Ena indijska družina bi potrebovala za vzdrževanje 5—7 juter namočene zemlje ali pa ZO—25 juter suhe. Danes so mala posestva večidel samo še vrtovi, ki merijo pol jutra, 1 Jutro, včasih tudi dve. Po še te vrtove si bratje dostikrat razdele na pasove, tako da Je dobra tn slaba zemlja na vse enako razdeljena. ' Ta dejstva že precej pojasnč zaostalost indijskega kmetijstva; so pa samo del porazne stvarnosti. Razen teh zamotanih vprašanj je treba upoštevati še celo vrsto drugin činiteljev, ki večajo neskončno revščino indijskega podeželja. Velika cokla kmetijstva Je nestalno, negotovo in včasih samo slučajno deževje. Kmetovo življenje, zdravje njegovih otrok, nujnost posojila ali ne — vse to je odvisno od dežnice. Za zbiranje in shranjevanje te dragocene vode ni zadostno opremljeno- Samo eno petino obdelovalne zemlje namakajo umetno. Polovico Jo namakajo s prekopi, polovico pa z rezervoarji In vodnjaki. Največkrat morajo nositi vodo iz kanala v primitivnih mebih, kar je pod pekočim soncem nečloveško delo. Vaški vodnjaki so bili večidel zgrajeni še v davnin časih in so le redko obzidani. Hudo deževje jih kaj rado pokvari in to je spet nesreča za vso vas. Vodnjaki so sploh zelo klavrni in zaradi nehigienske uporabe nečisti. Motorske črpalke so redke in zelo oddaljene druga od druge. Ponavadi vleče par volov vrv, ki dvigne iz globine vodnjaka čeber z vodo. V tako veliki deželi kot je Indija najdemo seveda zelo različne načine obdelovanja zemlje- Vendar ima kmetijstvo v vseh, tudi najbolj različnih pokrajinah nekaj skupnih potez. Kmet Je nepismen in nihče ga ne pouči ali mn svetuje, kako bi stoletja stare metode obdelovanja zboljšal. Moški čepe v žitu in malomarno mahajo z majhnim srpom. Kose v Indiji skorajda ne poznajo. Klasje mendrajo voli toliko časa, da se zrnje izlušči; vejajo ga tako. da ga mečejo v zrak. Kmet prebiva v ilovnatih kolibah brez oken in dimnika; še to bivališče pa si deli z živino in je izpostavljen vsakovrstnim nadlogam, zlasti kačam in komarjem. Iz smrdeč? luže si nanosi vode za umivanje, pomivanje in snaženje živali. Kmečke družine so često prava zbirka težkih bolezni in kliničnih čudežev. Kmet je utrujen; le telesne slabotno bitje, ki sploh nikdar ni vedelo, kaj je zdravje in moč. Povprečna doba njegovega življenja, ki je znašala L 1881 — 30 let, je padla danes pod 23 let Od dveh umrlih ljudi v vasi je* eden otrok izpod deset let Večina indijskih kmetov je nad dve sto dni v letu brez dela, ostale dneve so p? samo delno zaposleni. Njihova hrana bi zadostovala samo za nekaj nr na dan. Zdravstveni komisar v Bengaliji pravi v svojem poročilu, »da uživa kmečko prebivalstvo hrano, pri kateri celo podgane ne bi živele dlje kakor pet tednov. Nezadostna prehrana jih je tako oslabi.a, da nimajo proti nalezljivim boleznim nobene odpornosti veča. Cisto gotovo se niti več ne spominjajo, kdaj so se zadnjikrat pošteno najedli. i Dva Indijca poročata o svojih raziskovanjih na tem področju z besedami, ki so za gospodarsko razpravo nenavadno sočne: »Povprečni dohodek Indijcev zadostuje komaj za prehrano 2 ljudi od treh prebivalcev in še to samo s pogojem, da bosta hodila vedno naga, živeta vse leto na prostem, se ne udeležila nobene zabave in se zadovoljila res samo s hrano; pa še ta hrana bi morala biti kar se da preprosta in slaba.« V mnogih prostranih predelih Indije gnoja sploh ne poznajo. Zemlja Je že pred stoletji dosegla skrajno mejo izčrpanosti in se ne more več bogve kaj poslabšati. Kljub velikemu številu živine ima kmet bore malo gnoja; kajti po vsej Indiji izdelujejo iz kravjega t.noja nekakšne kolače, ki jih posuše ob zidovih hiš in porabijo za kurjavo. Vsa gospodarska predavanja proti tej škodljivi navadi bodo zaman, dokler kmet ne bo dobil drugačnega kuriva- To je pa spet vprašanje prometnih zvez in pogozdovanja, povezano z vprašanjem najemnikovih pravic. Vsa ta vprašanja pa so težka in kočljiva»