24. aprila 1920 padlim pod svinfeafml kroslfami tedanje klerikalne reakcije, v sgtamtn posveča slovenski proletarilat ob obletnici z obljubo naiodiočneJSesa bola proti reakcUonaraemu sistemu in za soc. revolucijo. 91. Stev. Iz&sja razen RecSeii »n praznikov vsak «S e n cb 10. uri do^oidna. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise franldrati fn podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2* , Pii večjem naročilu popust P avla In I Iranko « drtavl SHS. V Ljubljani, v nedeljo 24. aprila 1821. Posaiseana štev. 2 IZ. EL sta ¥. Glasilo Jugoslov. soeilaEno - damoferaližne stranke. Telefonska št, 312« tj Naročnina: Po ‘pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt !eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo latoK312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za liat 80 poštnine proste. Upravništvo je v Ljubtjani Frančiškanska ulica št. 6'!, Učiteljska tiskarna. rudolf oolouh: ohietnki 24. aprila 1920. Ta dan si je postavilo slovensko delavstvo svojo prvo barikado, za njo so padle med njim prve žrtve. la dan je bila napisana s plemenito Krvjo njegovih najboljših borcev, prva stran njegove revolucijonarne ' zgodovine, one dolge in težke zgodovine, ki se bo zaključila šele takrat, ko bo v plamenu svetovne socijalne revolucije, ki mora prej ali slej priti, tudi naša zemlja rešena nasilja in izkoriščanja. Zločin, ki ga je zakrivila tedanja vlada nad onimi ubogimi, ne baš mnogoštevilnimi delavci, ki so se zbirali na Zaloški cesti, najde težko primere v dolgi vrsti vladnih nasil-stev pri nas in drugod. Štirinajst mrtvih, še več hudo ranjenih! Zakaj? Kaj so oni delavci pravzaprav zakrivili, da so bili tako strašno kaznovani? Ničesar niso zakrivili, prav ničesar! Organizirani železničarji so se bili večnih, nikdar izpolnjenih vladnih obljub naveličali in so se končno odločili za stavko. Stavka je bila, kakor je danes že vsakomur jasno, zgolj mezdnega značaja. Vlada, zlasti slov. deželna vlada, je pa hotela na vsak način prepričati javnost, da zasleduje gibanje politične cilje. V to svrho se je posluževala zlasti meščanskega časopisja. Deželna vlada je imela poseben interes, da se stavka brutalno zadavi. Minister za promet je bil gosp. dr. Korošec, on je prisilil železničarje do stavke, on je hotel potem pokazati centralni vladi in dvoru in vsej kapitalistični javnosti, kako je treba zatirati delavski pokret. Lavorjevega venca ni pri tem odnesel, pač pa je pokazal delavstvu, da je bil on doslej najreakcijonarnejši minister v državi. Vsi oni železničarji — in teh je še danes na tisoče, ki so bili po Koroščevem ukazu odpuščeni iz *4užbc in so še danes brez dela, se -majo zahvaliti njemu za svojo uso-Qo- Da je torej deželna vlada podpi-*a*a tedaj s tako vnemo cetralno vla-i °’ je naravno. Saj je bila vsa v ro-*a!l Koroščevih pristašev, tistih, ki jfanes koketirajo s krščanskim bolj-ševizniom. To je treba danes predvsem Pribiti, ker so postali klerikalci v zadnjem času najgorečneji zago- vorniki demokracije in svobode, dasi so takrat prekašali v reakcijonarnih ukrepih proti delavstvu centralno vlado in vse druge deželne vlade, ne izvzemši bosanske, ki je imela prej prvenstvo v zatiranju delavstva. To omenjamo ne morda, ker mislimo, da so druge meščanske stranke kaj boljše, ne, marveč zato, da se vsi vedno zavedamo, da so meščanske stranke, tudi če trenutno igrajo opozicijo, vse enako zločinske. Povsod v Jugoslaviji je bila borba železničarjev ostrejša nege v Sloveniji. Dokazov ne manjka. In vendar nikjer ni prišlo do streljanja na mirno. neoboroženo množico, kakor pri nas. Tedanja deželna vlada je pač hotela pokazati, kako se imajo reševati delavski spori, da bodo kapitalisti zadovoljni... Zločin na Zaloški cesti gre predvsem na rovaš klerikalne deželne vlade, verne izvrševa-teljice Koroščeve politike v centralni vladi. Delavstvo naj si to zapomni. Ko govorimo o tragediji na Zaloški cesti, ne smemo, kakor omenjeno, pozabiti slovenskega meščanskega časopisja. Doseglo je takrat rekord v žuraalistični podlosti. Prednjačila sta v laganju in blatenju »Slovenec« in »Večerni list« grdega spomina. sekundirali so jima primemo seveda tudi ostali takozvani deino-krašlci listi, v prvi vrsti »Sl. Narod«. Vsi slovenski meščanski listi so so-glano tirjali, da se mora pošteni boj poštenih slovenskih delavcev takoj radikalno zatreti. Pisalo se je dan za dnem, da zasleduje železničarska stavka politične cilje, da so njeni voditelji podkupljeni od italijanske vlade. Ti listi so celo vedeli, koliko milijonov so stavkajoči dobili iz Italije. To v času, ko je italijansko kapitalistično časopisje očitalo istotako italijanskim stavkajočim delavcem, da dobivajo denar iz Jugoslavije! Klerikalno časopisje je pisalo o prevratnih namenih stavke in o italijanskih milijonih, da opraviči reakci-jonarne odredbe Korošca in njegovih pomagačev na deželni vladi, demokratsko časopisje je pa iste laži ponavljalo z namenom, da dokaže, kako malo energična je klerikalna vlada, kar je to še bolj sililo, da pritiska in preganja stradajoče delavce. V resnici so eni in drugi izrabljali stavko, o kateri so dobro vedeli, da ie le gospodarskega značaja, zgolj v svoje posebne 'straukarske svrhe. v svoje vladne kombinacije. Zato so zahtevali eni in drugi krvi in progonov. Naposled so dosegli svoj namen. Krvi jc bilo dosti in tudi progonov. Ali so pa meščanske stranke s tem kaj pridobile na moči in na simpatiji v široki javnosti, ni treba vpraševati. Volitve v konstituanto so nam že dale odgovor. Tildi ne vprašamo, če so omenjeni listi pripravljeni preklicati danes, ko je že vsem znano, da je policijska in sodnijska preiskava dognala, da so bili vsi omenjeni očitki, dasi inspirirani od vlade same, neresnični, vse svoje grde laži in klevete. Od zalumpanega meščanskega časopisja ne moremo tega pričakovati. Vlada in njeno časopisje, to so glavni krivci-strašnega zločina na Zaloški cesti! Rekli smo, da niso delavci ničesar zakrivili, da ni bilo povoda za streljanje. To svojo trditev vzdržujemo v polnem obsegu. Do velikih demonstracij, do spopadov z oboroženo silo je prišlo že v marsikaterem kraju Toda preden se je streljalo V množico, so morali branitelji tako-zvanega meščanskega reda biti direktno napadeni. In še v takih slučajih, je navada, da se najprej strelja v zrak. Na Zaloški cesti tega ni bilo. Medtem ko so delavci imeli 14 mrtvih, ni bilo na strani navzočih orožnikov nobene žrtve. Če je pa bilo že samo zbiranje ljudstva na Zaloški cesti tak zločin, da se ga mora kaznovati z neobzirnim streljanjem v živo meso, nam to samo pove, da vlada ni hotela priznati delavstvu niti pravice do uHce. do demonstracij na njej za svoje zahteve! Vsi odloki vlade so šli v glavnem za tem. Pri rodno pravo do ulice, ki se ga priznava vsem drugim strankam, se je hotelo takrat z nasiljem odvzeti organiziranemu delavstvu. 24. aprila 1920 je utrpelo naše delavstvo hajgršo krivico. Zapomnilo se je bo in se maščevalo. Maščevalo z delom za zmago so-cijalizma. Leto dni je poteklo, odkar je slovenski proletarijat daroval svoje žrtve na oltar ideje. Prestal je v tem času mnogo hudih borb, preživel težke trenutke. In vendar: vzlic vsem zunanjim pritiskom, vzlic vsem notranjim sporom, gleda v bodočnost z gotovostjo zmage. In njegova zmaga ni več tako daleč, kakor si kapitalisti in njihove vlade predstavljajo. Motijo se zagovorniki sedanjega režima, če mislijo, Ja jih bodo »obznane« in razcepljenost v delavskih vrstah rešile. Socl-jalistični proletarijat ne kreJe danes prvič svoje pojme o načelih in taktiki. Kakor nam more trenutno sedanja razcepljenost in konfuznost škodovati, mi vemo, da mu bo v zadnji analizi, le koristila, ker bo razbistrila marsikatero načelno in taktično vprašanje ter nam naposled omogočila vstvaritev velike enotne fronte vsega v zmago revolucije in socija-•izma verujočega proletarijata. Nepotvorjeni nauki marksizma o nepretrganem razrednem boju in o neizbežnosti kapitalističnega propadanja. bodo zopet združili vse zdrave sile v delavskem pokretu. Kakor vedno prej, tako tudi sedaj. Spor med delom hi kapitalom, ki je z izbruhom ruske revolucije stopil v poslednjo najostrejšo fazo. se bo z uspehom zaključil šele tedaj, ko bodo vsi zatirani in izkoriščani tvorili eno samo mogočno enoto. Ta zavest se širi bolj in bolj med delavsko maso, ki se iz omotice poslednjih časov krepko prebuja. Konture nove skupne internacijonale so nam že danes vidne. Jugoslovansko socijalištično delavstvo, ki se je prvo razcepilo, bo prvo zopet združeno, da z ojačeno in očiščeno silo vrže sistem nasilja ter tako maščuje vse svoje žrtve. Z delom za zedinjenje delavstva, za zmago revolucije, za uresničenje socijalizma. bomo postavili najpopolnejši in najdragocenejši spomenik žrtvam padlim za skupno proletarsko stvar 24. aprila 1920. Z obljubo, da bomo iskreno delali za ta nujni cilj, polagamo danes na njihov grob žarečo krizantemo našega spomina. Dragiša LapČeviČ, Beograd: Pravica do ulice. (V spomin padlim sodrugom.) Ena izmed velikih pravic prolc-i tarskega razreda je brez dvoma tu-« Ji pravica do ulice. Da doseže potrebne uspehe, ki ga približajo njegovemu idealu in ga dovedejo k definitivni zmagi nad buržoazijo. se proletarijat poslužuje vseh političnih in ekonomskih oblik razredne organizacije in vseh sred-, stev razrednega boja: snuje stnui-i karske, strokovne in kooperativne organizacije; glasuje na volišču; v predstavniških korporacijah odkriva in zaostruje razredna nasprotstvaf sklepa kolektivne tarifne^ dogovore z delodajalci, razglaša * in vodi štrajke. Toda, da obrani pravico boia pred napadi s strani politične reakt cije in da poudari svoj odpor napram socialni reakciji, ki hoče pogazitt vse*že dosežene pridobitve mučnega in težkega -boja, si proletarijat mora izvojevati pravico do ulice. 1 o je* kakor bi Engels rekel, naravna pra-* vica proletarijata, ki izhaja iz oh» stoječih socialnih razmer in ki nul gre že po sami naravi njegovega razrednega položaja. Učinkovitost svoje parlamentari ne akcije in njen mali uspeli mora proletarijat čestokrat podpreti z ob* sežnimi akcijami na ulici: ti dve ak-» ciji sta za revolucionarni razred Ml nerazdvojni medsebojni zvezi. Vsa zgodovina razrednih bojev, ki jih ja vodil in jih še vodi proletarijat naj-r razvitejših doli do najnerazvitejšilt dežel, potrjuje njiju nerazdvojnost. Znamenito čartistično gibanje na Angleškem je odklanjajoč parlamen-* tarno zastopstvo s pouličnimi akcl-» jami obrnilo pažnjo na obupen polo< žaj. ki je takrat tlačil delavski raz-« red. ter izzval celo vrsto socialnih’ odredb za zaščito delovne sile, pa tudi prvi zakon za omejitev delavni-« ka, zakon, kateremu Marx pripisuje značaj zmage načela! Poslužujoč se pravice do ulice, — zaeno s pomočjo svojega organiziranega boja tudi v drugih oblikah -- si je proletarski razred v mnogih deželah ali izvojeval ali pa obranit marsikatero svojo pridobitev; zato je pravica do ulice tudi od nasprot-> ' ide je min žrtvam na Zaloški cesti, ta M11 nikov umevana kot ena izmed poglavitnih pravic delavskega razreda. in zato so nasprotniki to pravico tudi. doklerkoli so le mogli, odre-•- kali in njeno upotrebo preprečevali. Zato je moral proletarijat to svojo pravico večinoma tudi krvavo plačati: tako jo je plačal proletarijat na Angleškem, na Francoskem, na Nemškem in v Avstriji; tudi v Sr-oiji si je moral proletarijat pred 18 leti svojo pravico do uiice s krvjo odkupiti! Prcietarijat Ljubljane je to od-Kupovanje izvršil lansko leto: ko so z brutalnim političnim korakom reakcionarne vlade navalili na ekonomski . boj enega dela delavskega razreda. šel proletarijat Ljubljane na ulico, da vzame v svojo zaščito svojo sveto pravico svobode štraj-ka. Nasilje reakcijonarne in brutalne razredne vladavine je šlo do zbesne-losti: na goloroke delavce in delavke se je vsul ogenj iz pušk: ulica je bila okopana v proletarski krvi. roda ta -kri je proletarskemu razredu obenem odkupila tudi pravico do ulice. In zato. ker je ta pravica odkupljena na način, kakor so jo odkupovali delavci tudi v vseh drugih deželah. se nam že na stotine krati v praksi ponovno potrjuje dejstvo, da razred eksploatatorjev popušča le, kadar mora. in sicer ne samo v tisti meri. v kateri vrši proletarski razred nanj svoj pritisk, temveč tudi v tisti meri. v kolikor je proletariiat odločen, da zavzame tudi najener-fičnejše akcije, pa da v njih doprinese tudi najtežje žrtve. Ljubljanski sodrugi so te žrtve doprinesli brez obotavljanja: zato Jih mi imamo v najlepšem spominu. In zato jim bodo tudi naraščaji, ki pridejo za nami starejšimi, v resnici mnogo hvaležni: kajti oni so s svo-Jfan življenjem krajšali pot do osvobojen ja. ki neizogibno pride! naše strokovne organizacije v nekake podporne ustanove ter se jim odvzame bojevnj značaj, ki ga pravzaprav imajo. Posledice te naredbe se že prikazujejo. V večih krajih so podjetniki m država že prišli z zahtevo, da se znižajo delavske plače, čeprav draginja vedno narašča. Pod okriljem naredbe so se podjetniki ■ opogumili, ker čutijo v njej varstvo in so pričeli pritiskati z znižavanjem plač v prvi vrsti na rudarje in kovinarje. In : delavstvo ne bo pripravljeno na ta napad, ki ga načrtoma pripravljajo industrijci, bo utrpelo silno materi-jalno škodo. Strokovne organizacije s svojimi zaupniki naj se pripravijo na boj, ki bo ijut, ker imamo neobzirnega nasprotnika pred seboj, s katerim je danes, ko se združuje v bankokracljl. boj težak. Naša naloga pa je kljub temu. da v složnem nastopu zavrnemo izjemno stanje nad delavskimi organizacijami ter tudi napad na delavske mezde, ki ga jugoslovanski kapitalizem pripravlja. Spomin ra pariško komuno. Je li pravično, da se daje lenuhom pravica, da so lastniki ogromnega družabnega bogastva, dočim morajo stvar niki tega bogastva živeti v bedi in pomanjkanju. Zapomnimo si! Demokratska in klerikalna stranka sta si danfcs v iaseh. Izgleda. kakor da je njihovo nasprotje nepremostljivo. Obe naglašata, da se borite za svobodo in demokracijo proti re-akcijcnarnim nazorom in nagonom druge, in vendar: še pred letam dni smo imeli priliko videti obe slovenski meščanski stranki združeni v brutalnem boju proti slovenskemu delavstvu. Še preden so padli streti na Zaloški cesti sta si obe franki podajali roke in si obetale medsebojno pomoč, da se z uspehom zatre tedanje delavsko gibanje. Ko se je p? naposled izpolnila vroča želja demokratskih in klerikalnih epigonov in je na Zaloški cesti tekla nedolžna kri delavcev in osemletne deklice — ah. ubijalci! :— tedaj je aavršalo v obeh taborih in dr. Tavčar in dr. Brejc sta si v svojih listih naznanjala prijateljstvo. Dr. Tavčar je celo menil da se more to prijateljstvo razširiti do Belgrada. Sovraštvo do delavstva jih Je združilo, veselje nad zločinskim krvoprelit-jton jih je sprijaznilo. Zapomnimo sl tol Mi se nismo temu pojava čudili, In če ga danes omenjamo, delamo to sfeolj z namenom, da osvežimo vsem spomin na ohb dogodke in da povemo meščanskim strankam, da mrzimo in sovražimo ene in druge in da bomo ene in druge neizprosno pobijali. Cankarjev za »Narodni blagor« se ie vdrugič odigral pred enim le-tipm na pozorišču slovenskega javne ga življenja. Ko bodo tretjič žvenketale Sipe, bo pa drugačel Letos je proletarijat vsega sveta praznoval 50-letnico, odkar je pariški proletarijat proglasil L 1871. 18. marca svojo komuno. To je bila prva proletarska komuna na svetu. Pod utisom porazov, ki jih je t. 1870 in 1S71 doživela armada zadnjega francoskega cesarja Napoleona 111., se je buržoazija v strahu, da jo nadvlada oboroženi revolucionarni proletariat. začela na skrivnem pogajati z Bismarckom za mir. V narodni skupščini, ki “je bila sestavljena takoj do porazu pri Sedanu. kjer so Nemci zajeli 3 armade Napoleona lil. In njega samega, so imeli buržoazni elementi večino in so glasovali za takojšnji mir. boječ se v Narodni gardi oboroženega • proletariata. Buržoazija je bila tudi sklenila, da proletarijat razoroži. To nalogo sta prevzela nase dva kontrarevolucionarna generala, Thiers in Vinoux. Proletarijat se je bil pa organiziral in oborožil v Narodni gardi, izvolil sl je vojaške svete in njim na čelu centralni komite. Ko je v noči 18. marca napadel general Thiers Narodno gardo z namenom, da jo rai-oroži in ji odvzame topove, se mu je ta nakana ponesrečila in njegove čete so stopile na stran Narodne garde. Vlada je nato pobegnila v Versailles, proletarijat pa je proglasil še tisti dan zjutraj pariško komuno, ter se zabarikadiral. Centralni komite je prevzel vse vladne funkcije. In sedaj ie začel boj med pariško komuno in Versaillem, med revolucijo in kontrarevolucijo. Toda zmagala je slednja s pomočjo nemške buržoazne, kateri je izdala narodno Idejo. Komuna je obstojala le 72 dni. V resricl se ne bi mogla vzdržati dalje, kajti ekonomske razmere so bile še tako nerazvite, da bi se komuna ne mogla vzdržati dalj časa. in tudi proletarijat sam tedaj še ni prav umel svojih najnujnejših nalog. Mesto da bi komuna uničila kontrarevolucijo, ki se je vgnezdila v Versaillu. se je ž njo pogajala. Nenadoma je Thiers napadel pariške utrdbe. Štiri tedne so trajali krvavi boji, pravo mesarsko klanje, potem pa se je proletarijat moral udati. Hud je bi! ta boj in kontrarevoiucijonarci so morali na-skekovati in zavzeti hišo za hišo. _ Sedaj je prišla osveta zbesnele zmagovite buržoazije. Bila je strašna. Petindvajset tisoč revolucijonar-jev je soldateska postrelila in pobila. tri tisoč jih je pomorita v temnih ječah, štirinajst tisoč jih je obsodila v dosmrtno robstvo, na tisoče jih ]e izgnala in poslala v Kaledonijo v pregnanstvo. Stoenajst tisoč proletarskih žrtev, to je bil triumf buržoazije. Ze davno so strohnela telesa proletarskih žrtev na pokopališču Pere Lahaise. 50 let je minuto, toda ideja proletarske komune še živi in bo živela do končne zmage proletariata! Koliko proletarskih žrtev le že padlo v boju za svobodo in enakost v teh kratkih 50-tih letih od časa pariške komune?! Kdo bi jih vse prešteli ln koliko je bilo v teh kratkih letih novih proletarskih komun, popolnejših kot je bila pariška! In danes, ko pleše svetovna btir-žoazija svoj zadnji zbesneli ples po svetovnem grobišču, ko iz istega Versailla zasužnjuje obubožani svet. danes, ko slovenski proletarijat praznuje spomin na svoje žrtve padle na Zaloški cesti, nam še vedno sveti na obzorju zver/da komune, svetlejša 5n lepša kot kdai poprej, zvezda svobode. bratstva in enakosti! M. 2. od katerega bo gotovo zahtevala, da naj jo ljubi in ji da svoje življenje... Je res vredna ... Na tisoče delavcev je že padlo na ulicah, v boju za svoje pravice, ln še jih bo padlo. Tako zahteva tragika socialnega spora. Ali da se strelja osemletni deklici v glavo, je posebnost, ki ji ne vemo primere. Ta slava je bila prihranjena prav slovenski gosposki in njeni klerikalno krščanski vladi, O bog ljubezni!... Prav! Na Tvoj greb rdeči nagelj. Ne bomo Te pozabili. Marija Hočevarjeva. Obznana. Za naprednost in z misel za soci-lalni napredek je znana naredba cen-Iralne vlade, ki je izšla prod delavskim organizacijam v Jugoslaviji Niti Bismarck ni svoječasno v Nemčiji. ko je hotel zatreti delavski po-kret. nastopal tako neobzirno. Obznana izključuje vse strokovne organizacije, ki niso politično izrecno nevtralne, od državljanskih pravic. Naredba je izšla pod vplivom bankokracije in ima namen zatreti delavsko gibanje., ga ukovatl v zakone. do katerih naj se Izpremcne Zvezde govore. Človek Je majhno bitje. Ali to mu ni všeC; on hoče biti — še manJSL Priroda ga je postavila na zemljo. To Je prašek v nesk ončni brezmejnosti. V sami Rimski cesti Je okrog osemnajst milijonov nepremtčnic. Vsaka taka nepromHhsica Je soince in mislite si, da Ima vsako okrog sebe planete kakor naše. Videti }& ne moremo, kor nimajo svoje svetlobe; s pomočjo fotografske plošče, ki je vedno občutljivejša od našega očesa, so pa eksistenco nekaterih ie dognali Naša Rimska cesta Je le ea svetovni sistem; takih megel Je nešteta, ki jfcb vidimo z našimi daljnogledi, neskončno več pa je nam nevidnih. Za ogromno število svetov nimamo ne Izraza ne pojma. Povsod so pogoji za življenje, in kjer so pogoji, tani Je tudi res življenje. To lahko opazujemo na zemlji. Kaplja vode je svet za infuzoriie; v temnita oceanskih globočinah, v zraku in blata, v kra&ih jamah, na snežaikib in na severnem ledu se najde življenje. Tudi na svetovih Izven naše zemlje 1»- Naš planet ni v vesoijnosii niti taiiko, kolikor majhna vas na zemlji. Ampak človeku se zdi prevelika, še to je moral razdeliti v države ha državice, v domovine ta dotnoviaioe, okrog njih je potegnil meje in mejice, in zaradi teh mel in mejlc se bojuje, kolje, mori, uničuje! Majhna je naša zemtia, ali kot norišnica je velika. Ves neskončni svet je enake snovi; to nam dokazuje spektralna analiza, to nam pripovedujejo meteorji, ki padajo, kosi tulih *v«tov na zemljo. Nič neresničnega ne bi bilo, 5« bi človek dejal: Svet Je moja domovina, prebivalci Marta ta Venere, Slrio-vib in Vcginih planetov so moji bratje, kakor zemljani! AU te zemlja satan tnu ]e prevelika; en sam kotiček na tem prašku atu Je »domo-■vita«. Smešen je čk»vek in komičen je sfctov patrijotizem. Kakor da bi hotol na veke vekov ostali otrok, ki se ne upa izpustiti materinega krila, v straha, da se fefiabi! Tako majhna je ta zemlja — in neskončen je svet. In kdo še ni občutil njegovega neizrečnega čara, če se je v jasni noči zagledal v bleščeče zvezde, v katerih drhti toliko skrivnosti ln toliko privlačnosti! Povečal bi se človek sam, če bi povečal svo&o domovino. Nič bi sa ne stalo, če W poništl umetne plotove, ki so jih med dežele ta narode postavila naši očetje, ki s j smatrali zemljo še za ves svet. In če bi se združilo človeštvo, da se otrese vseh malenkosti in postane veliko v življenju in stremljenju. Tu le naš sosed Mars, tam naša sbse da Venera. Tudi tam je življenje. Ce t>i btl človek večji, bi iztegnil svojo roko, da bi pozdravil svoje brate ta sestre tam gori n od njih Izvedel, kakšna je njihova domovina in Jim povedal, kakšna je naša. Pustil bi svoje malenkostne prepire, rešil bi svo.e krušno vprašanje, da ne bi bilo treba mili-jonom neprenehoma skrbeti, kaj bo z golrn življenjem, temveč bi lahko posvetili svoje sile vršjim ciljem. Razbil bi puške ta polomil sablje, te žalostne ostanke barbarske dobe, pa bi nabavil teleskope ta spektroskope ta mogočne signalne aparate. Izbrisal bi meje na zemfii ta jih razšli tl čez zemljo Ati on noče biti velikan. Rajši Je polž in mravijisec, ta da more varati samega sebe, si je Umislil bajke o polžji ta mravlji slavi! ¥ «>o] za občno! V mestnih volilnih okrajih Ljubljana. Celje, Maribor in Ptuj se vrše občinske volitve v torek dne 26. L m. Po drugih občinah Slovenije pa naslednje dni, kakor so razpisane. V državi je zavladala prava reakcija V konstituanti dominira z negotovo večino demokratsko - radikalna stranka, kateri bi pa v slučaju padca ne sledila nič boljša kombinacija. Tudi v občini so gospodarili doslej ljudje, ki ne morejo imeti zauoa-nja med ljudstvom. In ker so sedaj v Sloveniji volitve v občin^ najsve-vejša dolžnost, da se'delovno ljudstvo udeleži volitve ter osvoji občinsko upravo. Občina je temelj države. Ce gospoda zgoraj neče poslušati glasu ljudstva, morajo postati občine tista sila. ki bo diktirala vladi in parlamentu. Velike naloge, ki jih ima občina v družabnem življenju že poznamo. Zlasti je važna občinska politika v mestih in industrijskih krajih, kjer gloda danes na delovnem ljudstvu vsakovrstna beda večinoma zaradi slabe občinske politike. Porabite torej še te dni pred volitvami za agitacijo, poženite povsod ljudi, ki doslej niso imeli zmi-sla za komunalno politiko, tja kamor spadajo. Pri volitvah ne poznajmo nobenega ozira: naša mora bit! zmaga. Vse klevete, vsa podtikanja, ki jih širijo meščanske klerikalne in liberalne stranke proti delovnemu ljudstvu, zavrnimo z zaničevanjem in volimo sociiaHstično! V tem volilnem boju moramo dokazati. kdo spada v občinsko upravo in da spada delovno ljudstvo res tja. dokažimo potem z delom v občini. Najrrej demokratizirajmo občino, potem nadaljujemo deio zanj tudi v BeJ gradu! Torej vsi trpini aa volišče! Marija Hočevarjeva. Ne borne Te pozabili. Od najdražjih, ki so bili na Zaloški cesti pobiti, nam ostaneš Ti najdražja. Ti nedolžna osemletna žrtev brezsrčnega uboja. Tvoja smrt je najkrutejša obsodba režima in ljudi, ki so hoteli proletarske krvi. Kakšno nevarnost si Ti, osemletna Marija Hočevarjeva predstavljala za mogočno gosposko Kaj je mogel Tvoj otroški razum slabega misliti, kaj so mogle Tvoje nežne ročice slabega storiti gospodom, ki v imenu boga m domovine kraljujejo v naši okrvavljeni zemlji? Kaj bi vprašali: Bila si proletarska hči v proletarski gruct. o je bi! zločin, ki se je moral kaznovati tudi nad Teboj, nedolžna osemletna deklica. Prav sredi belega Ma je padel strel, sredi Tvojega belega čela, tam, kjer so dotlej rojile nežne fantazije o življenju, kakor si ga more predstavljati otroški osemletni razum. Ugasnil je v trenutku ves čar, ugasnilo življenje. Prav sredi čela Te je zadel strel junaške roke. ie 8 tem pokazala svolo liutoezen da novega rodu. Proletarci vseh dežel se morajo združiti in ne cepiti. Delavci! Privatni nameščenci i Občinske volitve se vrše v torek, dne Zb. aprila t. L, torej na delavnik. Volitve so. kakor se zdi. nalašč določene na delavnik, da bi se jih delavci in pr vatni nameščenci, le težko udeležili. Toda delavci in privatni nameščenci. po zakonu Vam delodajalec ue sme odtrgati od plače za tisti čas. ki ste ga zamudili radi volitve. Po § II34 b) občega državljanskega zakona Vatu hi ura delodajalec izplačati polno plačo. Iti na volišče je ne-le Va§a zakonita pravica, marveč tudi častna državlianska dolžnost; pridite torej vsi od prvega do zadnjega, ker Vam delodajalec zaraditega ne bo smel odtrgati od plače! Ce bodo imeli delodajalci v sled tega izgubo, naj se zali valijo J DS., po domače liberalcem Predsednik deželne vlade. dr. Baltič sam ie izjavil, da pošlje vsem političnim oblastem poleg tega se poseben ukaz. po katerem so delodajalci obvezani, da morajo plačati svoiemu delojemalcu, ki gre volit, njegovo polno plačo hi da ga ne smejo ovirati, da gre od dela na volišče! V torek torej rsi na volišče! Pridite korporativno in glasujte kakor en mož za socijalno - demokratično stranko! Vrzite kroglico v zadnjo skrinjico! Ker so volitve določene na delavnik, je najboljši dokaz, da J DS ni prijateljica delavnega ljudstva. . Krajevni odbor JSDS v Liubijair. Vsakega zavednega sodruga taktna dolžnost je, da naroči delavski list NAPREJ ga rariSrfa ter «ra pridobiva novih naročnikov. Kongres rudarjev v Celju. Jutri se snidejo rudarji iz Slovenije na drugem kongresu v dvorani hotela »Union« v Celju. Po dveletnemu delovanju bo podalo načelstvo svoje poročilo. Poročilo jako obširno navaja vse važnejše dogodke iz društvenega delovanja, v tej dobi. zlasti I poroča obširno o mezdnih gibanjih * rudarjev v Sloveniji. Tudi sicer ima kongres jako obširen dnevni red glede bodoče organizacije, socijalne zakonodaje ter kar je prav posebno pomembno za rudarje, socijalizacije rudnikov. Na tem kongresu se bodo rudarji iz Slovenije prvič bavili z vprašanjem socijalizacije rudnikov, da se Dripravijo na moment, ko stopi ves proletarijat rudniške industrije na plan z zahtevo po socijaiizaciji, kakor je to lani sklenil mednarodni kongres v Genevi. Rudniška industrija je v gospodarskem oziru med najvažnejšimi za vsako državo, tako tudi pri nas. Naši rudarji so bili vedno oni del slovenskega proletarijata, ki se ga je prištevalo naši jugoslovanski socijaldemokratičra stranki. Mnogokrat so bili v jako kritični sima e Hi. ali vsakokrat so znali izvesti svoje organizatorično deio v pro-speh njih samih in splošnega proletarijata. Prepričani smo. da bodo tudi to pot na njihovem jutrišnjem zborovanju sklepi trezni in jasni glede njih lastne organizacije kakor tudi glede socijalne zakonodaje. Glede socijalizacije rudnikov, te se vidi že iz predlagane resolucije, razumevajo, da se ta ne da doseči čez noč, pač pa se pnčno predpriprave v dosego sodializacije rudnikov. na podlagi katerih bo šele mogoče varovati rudarjem primerne dohodke, obenem pa varovati tudi konzumenta pred pretiranim oderu« štvom nenasitnega privatnega rudniškega kapitala. Na jutrišnjem zborovanju se bodo rudarii tudi morali posvetovati ter sklepati, kako se postaviti v bran kapitalistični ofenzivi na delavske mezde. ki se pričenja po vsem svetu. Naši kapitalisti v Jugoslaviji v tem oziru niso najzadnji. Ni še odločen bo! na Ancleškem. ko oiiemo ta 61 a-nek. alf že so nam pričela podjetja v Sloveniji in na Hrvatskem odpovedovati kolektivne pogodbe, čeprav cene živijenskim potrebščinam prav nič ne padajo. Navedene odpovedi ne pomenjajo nič dragega kot poslabšanje sedanjih pogodb, znižanje plač in doklad. Mi želimo sod mg ara rudarjem na tem kongresu najboljšega uspeha ter tudi v tem smislu njihov kongres iskreno pozdravljamo. ker smo prepričani, da je rešitev proletarijata h sedanjega kapitalističnega suženjstva mogoča le potom složnega delavstva samega. Karl Marks sam se je izrazil: Osvoboditev delavstva je le v moči delavstva samega ter zaklical: Proletarci vseh dežela, združite se! Iz volilnega boja za ljubljansko občino. Veliko se ugiba o bodočem ljubljanskem občinskem rezimu_ »Jutro« prinaša sledečo informacijo: Kakor se T politi Mi krojili govori, se vr§Uo med narodnimi ocftaiistt, klerikalci ta komunisti pogajanja za skupen nastop v bodočem občin sk-em svet«. Cim bodo raietfvori eakijučeni, se namerava pritegniti tadi socijalne demokrate. Narodni socijalcl zatrjujejo, da bo taka koalicija imela večina ter potisnila demokrate v opozicijo. NSS reflektira baje na župansko meto ter je njen kandidat dr. Jamar, za slučaj pa, da bi se *moraia zadovoljiti« S podžupansfcim mestom, bo -prezenUrala kot kandidata E. A. Peska. — Druga vest iz političnih krogov pa pravi, da J DS sicei ne bo Imela ve&ine v novem občinskem svetu, da pa upa pridobiti zase samostojne kmete. Tj bodo baje imeli Štiri ali pet mandatov, ker se računa s tem, da bodo številni »malkontenti« iz kaprice volil! »kmetsko listo. Vodstvo SKS, Id živi z JUS v prijateljskem razmerju, naj bi pote® itpliva:1o na svojo ljubljansko frakefla, bi se priključila demokratom-da se ne bi mogla do*rfi taka kom- binacua, pri kateri M bila adležena tudi JDS e ugibHe, da bj se občinski svet razpusta ter postavil Ljubljani vladni komisar, (Op. ur.: Koliko so upravičene te govorice, pokažejo volitve v torek; zdi se nam pa, da je v govoricah — bolj sistean agitacije Delavstvo mora gledati tie otiraje se na vse govorice edino na to, da dobi sama čimveč vpliva v občini. a* z« slučaj pa. Delavci, zbirajte povsod za svojce padlih žrtev! Pol stoletja je minilo, ko se je dunajsko meščanstvo borilo za primitivno svobodo zoper absolutistični fevdalizem. Delavstvo iz predmestja se je heroično pridružilo meščanom v boju. ker je tudi živelo v obupnih razmerah! Absolutizem, lakota in nezaposlenost so bili faktorji, ki so obenem delavstvo poslali na barikade. Bilo je to 13. marca 1848. leta. Dne 11. maja 1848. leta je vlada dala Provizorično volilno pravico; nadalje je vlada pričela z gradbo javnih in komunalnih poslopij, tako, da je bilo maja meseca istega leta že 14.734 delavcev zaposlenih pri razijo z£rac^ah- Izbruhu revolucije 1848. leta so bile vzrok, kakor sem omenil, neznosne življenske razmere. ki so takrat vladale in. ki jih je zakrivil takratni fevdalizem z dunajsko kamarilo. Nedolžna kri meščanov in dunajskega proletarijata je tekla na barikadah dunajskega mesta! Od tistih dob se dunajski proletarijat vsako leto dne 13. marca spominja leta 1848. padlih žrtev. Pol stoletja je minilo 18. marca t. 1., odkar se je francoski proletarijat boril na pariških barikadah proti onim, ki so provzročili vfttao. Po hudih bojih je delavstvo taHrat nojf-leglo in tisoče jih je takratna ieak-cija pomorila in tisoče izgnala iz Francije. Delavstvo piše pač svojo zgodovino s krvjo! Danes je leto dni minilo, odkar je tekla kri na Za- Revolticije. loški cesti! To je bila res nedolžna kri! Okolo 5000 delavcev, žena In otrok se je zbralo tam — na Zaloški cesti, da dostojno manifestirajo za pravice železničarjev, ki se jim jih je vzelo. Niso bili to revolucijonarji, niso imeli orožja, niso gradili barikad, kakor boritelji za svobodo leta 1848. na Dunaju in v Parizu! Z robcem v roki so žene in deklice demonstrirale in delavci so z klobukom v roki demonstrativno vihrah. Taka je bila revolucija na Zaloški cesti, kjer je tekla pred letom dni proletarska kri. Takratni gospodje na deželni vladi za Slovenijo pa so se zavedali svoje slabe vesti; strah jih je pretresal, sumili so pri vsakem demonstrantu po dve bombi — in pobahali so se s svojo močjo s tem, da so dali streljati na nedolžno množico, ki je dala duška zahtevi železničarjev, kateri bi bila morala centralna vlada že zdavnaj ugoditi. Gospodje, ki imajo na vesti žrtve 24. aprila 1920, pa še vedno poučujejo mladino v šoli in govorijo na shodih—! Ljubljansko delavstvo pa je v svojo zgodovinsko knjigo s krvjo zapisalo: - efe " Ne glej dvatfšočPfct- tias&jptia &rf- iitično-demokratične ustanove in svoboščine, vendar pa proletarijat v teh deželah prav tako kakor v drugih trpi pomanjkanje, glad in revščino: uveljavljena je sicer politična demokracija — v kolikor je le-ta v kapitalistični družbi spioh mogoča, — ni pa gospodarske demokracije v soci-jalističnem smislu, ali z drugimi besedami: politična demokracija ljudstva ni zajamčena: zajamčiti jo mora pa le gospodarska demokracija ljudstva, socijalizem. Proletarijat mora torej stremeti za politično demokracijo, izvojevati jo mora z vsemi sredstvi razrednega boja, pri tem pa jo, izvojevano. ne sme pozabiti zajamčiti z gospodarsko demokracijo. V naši 'državi še nismo dosegli niti najprimitivnejše politične demokracije in v.sled tega ravno je boj razredno zavednega proletarijata proti reakciji tako trd, da bil je celo ež krvav. To se je pokazalo ež lansko leto, ko je del našega proletarijata v svojem ekonomskem boju naletel na politični odpor s strani tedanje reakcijonarne vladavine in je moral žrtvovati dragoceno kri in življenje svojih sobratov v boju za čisto navadno politično svoboščino. I j M naši državi se je pa pričel po :iij§ni ustanovitvi šele boj za politično 'Svobodo na smrt šo našo obsodili. Leta 1920, dne 24. aprila smo imeli v Sloveniji klerikalno vlado! Ig, Mihevc. Politična in gospodarska demokracija. i 11 J? jebaniu o ustavnem predlogu v Belgradu so se zastopniki nagega proletarijata. naši socijalistični Poslanci, borili v prvi vrsti za poli-imno demokracijo ljudstva. Malo manj so pa naglašali zahtevo našega Programa po gospodarski demokraciji. Pri obravnavanju socijalno-poll-tičnega dela ustave, ki je, mimogrede omenjeno, v vladnem ustavnem predlogu tak. da ne jamči po svoji dvomljivi in sila pomanjkljivi stilizaciji prav nobenega napredka in pridobitev za delavski razred, in so se omejevali bolj na zahtevo naše stranke no zajamčenju socijalne zakono-.a,e' v nekaj manjši meri so pa formirali gospodarsko-demokratično stran. O reakcijonamosti ustavnega predloga kapitalističnih vladnih strank ne bomo tu še enkrat razprav-pravljali. Pač pa bi radi. preden iz-pregovorimo o naslovnem predmetu, povedali, zakaj so se socijalistični poslanci tako v svojem posebnem ustavnem načrtu, kakor tudi v usta-votvornem odboru samem, omejeva-v f sm° to z£oraj omenili. štetn^in0Uf ynem načrtu so, upo-in golmuio t"10 razv°tno Politično da d'd; n ,stopni° vse£a naro-vam P°utlarka predvsem zahte- ie in ^ UV, Politične demokraciji, Se, t0 v onem omejenem kro-«. v katerem bi lahko te zahteve •udi naprednejše meščanske stranke sprejele. Tudi v socijalno-političnem }n gospodarskem delu so se omejili iz istih razlogov na naš takozvani minimalni program. Toda tudi te predloge so buržoazne stranke zavrnile in so se s tem pokazale kot skrajno reakcijonarne, tako da so lahko v zasmeh cel0 najreakcijonarnejšim strankam drugih dežel. Da so se pa naši socijalistični poslanci zadovoljili s svojim minimalnim ustavnim sjejej kf Krista JRriž stFrfS&žttPf1 t demokracijo in še danes živimo v tej '8rak«f5f?Vf#r- tm0‘-še ‘fariSŽtt™ W: 5 d0*”*- Proletarijat. ki je izšel iz sve- nH..i ______i j.tt tnvnp \rmnp 7'ivpHnoi^i ki-vf ia Kil o. tovne vojne zavednejši kot je bil, se je hudo prevaral: ob prevratu je mislil, da bo v novi državi politična demokracija dana že sama po sebi, ter da je že lahko misliti na uveljavljenje gospodraske demokracije v socijalistične smislu. Toda ekonomske razmere so ostale dejansko nerazvitejše, kakor se je bila razvila proletarska razredna zavednost v strelnih jarkih. Buržoazija je to spret-.no upoštevala in prav lahko ji je bilo prevarati proletarijat, ki se je boril že za gospodarsko demokracijo, ne da bi pazil na to, kako si buržoazija osvaja politično moč in gazi politično demokracijo. Buržoaziji se je vsled tega posrečilo deloma s prevaro. deloma z brutalno silo ne le vzpostaviti svojo politično moč. temveč še celo to, da uveljavi razne »Ob znane« ter da proletarijatu jemlje celo njegove težko izvojevane pridobitve! Proletarijat se je pa — žal — ves ta čas. mesto da bi se solidarno boril za uvedbo politične demokracije, v boju za dosego še višjih soci-jalističnih ciljev medsebojno prepiral in cepil. Danes pa. ob obletnici, nam spomin na žrtve proletarskega boja, padle na Zaloški cesti, veleva, da združimo ves razredno-zavednj pro-ietarijat v enotno fronto, da potom politične pridemo do gospodarske demokracije, ter potem obeh do resnične demokracije, ki je edinole v socHalizmu!___________________M. Ž. Osvoboditev delavstva mora biti delo delavstva samega. Marks. V nas vseh je zmaga! predlogom, je pa pač lahko umljivo, ker bi kot manjšina, ki stoji na demokratičnem stališču, imeli tem i manj upanja, da nasproti buržoazni večini prodro z maksimalnim socialističnim programom. Da bo jasno, zakaj so naši poslanci v parlamentarni akciji poudarjali predvsem zahtevo našega programa po politični demokraciji, je treba vedeti, da je uvedba politične demokracije predpogoj uvedbi gospodarske demokracije. Naš ustavni načrt zahteva uvedbo demokratične republikanske državne oblike; referendum ljudstva in volitev sodnikov in uradnikov po ljudstvu potom najmodernejše volilne pravice. To so glavne točke, ki so znaki demokracije. Tem vzporedno so stavljene v našem ustavnem načrtu socialnopolitične in gospodarske zahteve našega minimalnega programa. Dosega resnične demokracije je mogoča le v dosegi gospodarske demokracije: resnična demokracija torej v kapitalistični družbi ni mogoča. Toda ako uveljavimo vsaj nekaj politične demokracije, smo s tem bližje uveljavljenju gospodarske demokracije in s tem našemu socialističnemu idealu. O potrebi politične demokracije torej ni dvoma; kajti kadar proletarijat doseže vsaj nekaj politične demokracije, mu je omogočen tudi uspešnejši boj za dosego njegovih so-cijalno-gospodarskih zahtev, za izboljšanje njegovega gmotnega položaja. ^ Politična demokracija sama na sebi pa še ni jamstvo gospodarske demokracije, temveč je ravno narobe. Torej ta tudi še ni jamstvo za izboljšanje položaja delavskega razreda. To nam potrjuje stanje v demokratično naprednejših deželah, kakor so n. pr. Zedinjene države ameriške. Tu so uveljavljene najširše po- Morda še ni bilo dobe razen sedanje, ki bi bila socijalističnemu gibanju prizadejala toliko usodepolnih udarcev. Še svetovna vojna ni naši misli tako škodovala kakor sedanjost z razpadom in notranjim bojem ter težkimi poizkusi, da bi se nekdaj združeni, a potem odtrgani udje zopet združili v silnem organizmu, ki je pred letom 1914. predstavljal zedinjeno socijalistično misel. Ravno nasprotno: Beda in trpljenje velikega časa sta stotisočem odprla oči. Vprašanie. polno očitanja in^ obsodbe: »Čemu vse to?« in: »Kje rešitev?« je dovedlo našemu gibanju milijon zdravih, upornih moči — socijalizem je bil pač edini sposoben, da odgovori na taka vprašanja z obsodbo zločinov, ki jih je zakrivila meščanska družba nad človeštvom; socijalizem je bil tudi edini izhod iz tedanjih obupnih razmer v boljšo prihodnjost. Morda sta zakrivili dve stvari nadaljni usodepolni razvoj dogodkov: Nestrpnost proletarskih mas, ki so hotele čez noč novo socijalistično družbo; in na drugi strani premalo odločnosti v vrstah socija-listov. ki niso mogli doumeti novih teženj — teženj, da se mora socijalistični razvoj vršiti v znamenju odločnega boja in popolne samostojnosti brez ozira na meščanstvo in brez vsakih kompromisov ž njim. Nasprotje med tema dvema strujama je moralo obroditi tiste žalostne sadove, ki še vedno dozorevajo in ki Izročajo proletarijat zasmehovanju In trdi pesti kapitalistične buržoazije: Razkol v delavskih vrstah. Kakor kuga je šlo preko vesoljne zemlje. In bodisi v Rusiji ali v centralnih državah, na Francoskem in v Italiji, na Angleškem ali v Ameriki, je nestrpnost med delavstvom rodila mučne posledice: Bojevali smo se med sabo. da smo postali za vsako veliko dejanje šibki kakor bilke proti vetru, da je mogla buržoazija nekaznovano nad nami prirejati šentjer-nejske večere Žrtve, ki so padale po njeni roki. vpijejo proti nam! Kako dolgo bo še trajalo? So-drugi. proletarci: Po vsem svetu se poraja gibanic, da se napravi konec vojne med brati. V Rusiji se poraja in v centralni Evropi, na Francoskem in v Italiji, na Angleškem in v Ameriki: povsod oznanjajo trezne glave, da je prvi namen socijalistične ideje le neizprosen boj proti meščanski družbi. V kolikor si naši nazori nasprotujejo, jih bomo rešili med nami, a lastnega orožja ne bomo uporabljali proti lastnim telesom. Sodrugi, delavci: Pospešimo vsak po svoji moči akcijo v skorajšnje zedinjenje v imenu žrtev, ki so padle! Gospodarska politika. LISTEK. Gospodarstvo v vsaki državi je bolj ali manj odvisno od treh glavnih faktorjev, to so: premog, železo in žito. Sedaj, ko nam je pa vojna razdrapala vsa prometna sredstva, prihaja še zlasti važen faktor v poštev in to so železnice. Pred par meseci se je vršila po pritisku strokovnih organizacij v Sloveniji in pa »Zveze industrijcev« v Belgradu gospodarska anketa. Ml smo bili nekoliko preveč naivni, ker smo mislili, da bo zborovanje Industrijcev in zastopnikov strokovnih organizacij, ki razloži ministrom raznih resortov težnje delavstva in industrije. kaj zaleglo. Svetovno gospodarsko krizo imamo. to dobro vemo.. Ta svetovna kriza se je porodila lansko leto na Japonskem in od tam je zavzela bolj in bolj velikanske demenzije po vsem svetu. Najprej se je pojavila v iužni in severni Ameriki. Kanadi, Avstraliji in končno na Angleškem, odkoder se širi po vsej Evropi. Ni temu vzrok nadprodukcija, ker je vojna dovolj uničila, kar bi se moralo sedaj ustvariti. Vsekakor pa smo skromnega mnenja, da se v dr-žavi kakršna je Jugoslavija, da ta kriza omiliti, to pa, ker ima Jugosla-vija dovolj živil. Ravno to nas je na-, i potilo, da smo zahtevali od centralne vlade, da skliče gospodarsko anketo, ki se ie vršila 3. ih 4. februarja t. 1. v Belgradu v dvorani »Klasne loterije«. Na anketi pa se je pokazal razredni egoizem v celi nagoti; govorilo se ni o tem. o čemer bi se moralo, marveč glavno besedo so imeli hrvaški, bosenski, banaški in sremski čifuti o izvozu pšenice, koruze, vina, živine, kož itd. Govorilo je sicer malo’ od teh ljudi, ali kričali so nad zastopniki vlade, kakor nad pastirji in pri tem sem si mislil samo to: ko bi znalo delavstvo v Sloveniji tako energično nastopiti za svoje pravice, bi se bila kriza, v kateri živimo, za delavstvo prav gotovo znatno omilila! Ko sem situacijo spoznal, sem takoj vedel, da na tej anketi delavstvo ni ničesar izgubilo in če hočemo ka] doseči, moramo iti od ministrstva do ministrstva in tako smo tudi storili, ter tudi dosegli to, da nam se Je obljubilo. da bo železniška vojna uprava odslej naročala svoje potrebščine pri domačih tvrdkah. To obljubo sicer izpolnjujejo, toda zelo počasi! Odmev teh obljub je, da se je na Jesenicah užgala druga Martinova peč, ter da je železniški ekonomat naročil nekaj svojih potrebščin v Kropi in na Ravnali so naročili nekaj delov mehanizma za lokomotive. Velike ovire nam je pred rudarsko stavko delalo pomanjkanje premoga za našo industrijo, sedaj je premoga dovolj. In sicer Trboveljska produkcija že prekaša produkcijo pred vojno! Seveda se ta premog v. vseh industrijskih panogah ne da rabiti, ker vsebuje preveč žvepla in je vsled tega za jeklarne neporaben, vsekakor pa ga ima ostala Industrija dovolj! Tudi lesna industrija zastaja. Kakor rečeno: od vseh strani se nam je obljubilo, da se bodo potrebščine naročale doma. da delavstvo zaposlimo, kakor pa listi zadnje dni poročajo, se je za konajc v Belgradu naročilo za II milijonov pohištva v Parizu! In vendar Imamo doma lepo razvito industrijo za to stroko. Menimo torej, da bi se mogoče le kdo našel tudi v Sloveniji, ki bi znal napraviti opravo za belgrajski kraljevski dvor in tistih II milijonov dinarjev bi ostalo doma, tako so pa romali v Pariz! Sicer se radttega sekcijskemu šefu gradbenega vod« stva v ministrstvu nekaj žuga. toda kaj, vsaj so tudi iz avstrijske cesarske hiše ovratnike in robce pošiljali prat na Francoko! Za danes naj še omenimo to. kar spada tudi h gospodarski politiki; Pred kratkim smo v slovenskih meščanskih listih čitali o vzornem se-kvestru »Bleiberger Bergwerks-Union« v Prevaljah, kako zna Nemce krotiti! Danes pa nam je nekdo na uho povedal, da je vlada svinčene rudnike v Mežici In topilnico na Prevaljah prodala Angležem — 1 Taka barantija za delavskim hrbtom pač ni — socijaiizacija! Ig. Mihevc. NaŠ zakon je ljubezen, bog svoboda J nas Branislav Nušič: Rejenček, Preložil Cvetko Golar. (Dalie.) DVAJSETA GLAVA. ^uvstva bogoslovca Tome, ki se nekoliko razlikujejo od čuvstev Nedeljkovih. Ob zori je zaropotal po tlaku °dtod je zletel na cesto, ki okra-s telegrafskimi koli vodi naivnost v prestolnico. m i , ^ strešico sedi razen Elze in fiodeljka še eden popotnik, ki Ra je K°cijaž z Elzinim dovoljenjem vzel na voz do prvega mesta, kjer bodo Popotniki prenočili. Ta popotnik je * ' mlad človek, suh kot trska in ™rfn Kot lačen komar. Nosil je i Jase, bele piketske hlače in nekakšno veliko suknjo, hi se i* ie poznalo, da je bila pomerjena na ledjih kakega arhimandrita. Kolikor se je iz prvih pogovorov moglo spo- znati, se je popotnik imenoval Toma in je bil bogoslovec. Toma je vso pot zamišljeno molčal in se uljudno stiskal v kot, da ne bi bil Elzi napoti, ki je držala v naročju Nedeljka. Ko se je Elza naveličala molčanja, je spregovorila bolj zato, da se sploh govori: »A vi se ne peljete daleč?« Bogoslovec je bil najprej strašno zmešan in šele, ko je prišel malo k sebi, je odgovoril s tankim dekliškim glasom: »Ne. do prvega mesta.« »Kaj pa boste tam?« nadaljuje Elza. Tomo se je zdaj že osrčil. in je prišel popolnoma k sebi ter nadaljeval pogovor zelo svobodno: »Gospodična... to je. ako to ni vaš otrok?« »Moj,« odgovori Elza in naredi skrben materinski obraz. »Torej, gospa.« nadaljuje bogoslovec Toma, »moja zgodba je čudna, to je. ni tako čudna, ali je vendar zanimiva.« »E?« napravi Elza, kot da bi ga vprašati o tej zgodbi. In bogoslovec Toma začne pri- j ve naredbe brez pogreška. Mislil hotela povedovati s tihim, mehkim, enoličnim glasom, kakor se poje pri maši. »Veste, jaz sem bogoslovec in sem končal tri razrede bogoslovja z izvrstnim uspehom. Komaj sem čakal, da izvršim bogoslovje in da grem za popa, ker pop... ah, gospa, pop biti, to je bil zame ideal.. Pomislite samo. pop, idealen pop .., rnan-tija, služba božja, epitrahilj, nafora, beseda ... beseda božja, ki bi jo vsako nedeljo govoril na pamet... pomislite, na pamet... Toma je v pogovoru postal čisto ognjevit, ter se je zdelo, kot da govori s šestim autifonskiiii glasom. V tem zanosu, bogve kaj bi še vse povedal. da ni udaril Nedeljko v silen jok, in sta ga začela miriti oba, Elza in bogoslovec Toma, pa še sam ko-čijaž, ki mu je bilo zoperno upitje. Iz velike postrežljivosti vzame Tomo Nedeljka v svoje naročje, da bi se gospa malo odpočila, in nadaljuje pripovedovanje, ujčkajoč Nedeljka : »Ali, gospa, Bog je velik, njegove skrivnosti so nedosegljive, a njego- sem, da bom pop. a poglejte me... zdaj sem se odločil, da grem k gledališču.« »Ju,« vzklikne Elza, »kako to?« »Ne veni,« božja naredba,« sko-mizgne bogoslovec Toma z ramami in spusti glas, kot da bi zapel s sedmim glasom. »A kako ste zvedeli za to nared-bo?« vpraša Elza naivno. »Kako? V sanjah. V našem mestu je bilo malo gledališče, ki je zdaj v tem mestu, kjer bomo prenočili ln irjer bom jaz ostal, ker so me vzpre-jeli za člana. Poglejte, pokažem vam lahko ravnateljevo pismo.« Toma potegne iz levega žepa zamazano pismo in ga začne brati. »Spoštovani gospod! Na tem širokem svetu je neko ozko poprišče s prostranimi težnjami, ki zbirajo v sebi vse človeško življenje, ki vse pove. Deske, deske, deske, gospodi-ne, to je ideal človeštva. Te deske so torej tudi vas navdušile, pa naj bo vam srečno, sprejmem vas za člana s 30 dinarji mesečne plače ...« itd. Kakor vidite, je stvar gotova, jaz angažiran. Glejte, kako se je to zgodilo; Nekega večera sem bil v gledališču, in potem grem domov in ležem v posteljo, ko sein bil po navadi prej izmolil molitev »na son grjadušiči«. Zaspim zelo trdo, kar se mi nenadoma v sanjah prikaže Ognjena Marija, ali oblečena popolnoma tako. kakor se danes gospodične oblačijo. Videl sem jo kot vas, s klobukom na glavi, z rokavicami na rokah in s solnčnikom v roki. Jaz osupnem in ji začnem govoriti v stihih: »Kaj je tebi Ognjena Marija, da ti takšna prihajaš pred mene?« — A ona mi odgovori z mehkim glasom: »Slušaj Tomo, nikar se ne poduhovili, temveč pojdi med igralce, da vidiš, kako je to lepo.« Jaz se prestrašim iri rečem: »Ju, Ognjena Marija, kaj vam jej Kako mi morete kaj takega svetovati?« A Ognjena Marija mi odgovori: neumen, »Brate, nikar ne bodi tego pojdi med igravce!« (Dalje prih.) Stran 4t NAPREJ. .. -c,- ■»■mg Stev. 91. Ali more soeijjalizem pomagati? Kaj bom s socijalizmom? Saj ne more nič pomagati!... Kdo še ni slišal takih modrih besed iz ust delavca prekratkih misli? Socijalizem mu ne more pomagati v njegovi bedi: Ne more mu dati dela, ne more mu pribaviti hrane, ne more mil poskrbeti stanovanja. Silna kriza je v Ameriki; kamor sc človek ozre_ povsod je brezposelnost. In brezposelnosti sledi silna mizerija, lakota, prezebanje. potikanje od ulice do ulice po cele noči. Strašno je. In socijalisti? Ali morejo to iz-premeniti? Ali morejo pomagati? »Ne. Nič ne morejo pomagati. Posamezen socijalist morda lahko pomaga v posameznem slučaju toliko, kolikor more sploh pomagati revež revežu. Lahko da temu ali onemu par centov, ali pa vzame za silo koga čez noč pod streho. V splošnem ne pomeni to nič. Beda ostaja. Celo morje bede, v katerem se nič ne poznajo posamezne kapljice, niti gost_ dež ne. Čemu bi torej bil socijalist? Kadar je jetika v zadnjem štadi-ju. ne more pomagati noben zdravnik na tem svetu. Čemu je torej treba zdravnikov? Proč z njimi! To je prav tako pametno kakor vprašanje, čemu je treba socijalizma. Ni je sile na svetu, ki bi mogla delavstvu toliko koristiti kolikor soci-jalizem. Ali treba se je potruditi, da ga človek razume. Kadar teče voda v grlo, je prepozno. Socijalizem pa ravno upozarja na povodenj in na bližajoči se potop, pa uči delavstvo, kako si o pravem Času zgradi ladjo, ki ga bo rešila. V sedanji brezposelnosti nc more socijalizem prinašati pomoči. Ali te velikanske brezposelnosti ne bi bilo, da je delavstvo že prej poslušalo nauk socijalizma in se ravnalo po njem. Socijalizem hoče delavstvo odvaditi od vere v čudeže. Sneti mu hoče mreno z oči in mu pokazati stvari take, kakršne so, v pravi podobi in v pravi luči. Razumemo, da se marsikdo ravno tega brani. Kajti že sama slutnja pove človeku, da bo videl veliko več grdega kakor lepega, če bo jasno gledal. In tega se veliko ljudi boji. Mnogo jih je, ki mislijo, da se življenje vendar laglje prenaša, če je vsaj z lažjo ozaljšano. Zato si skušajo prikriti resnico, beže od spoznanja in se zarivajo v temo. Oni verujejo, da je Bog človeku v paradižu prepovedal sad spoznanja, da je bilo to božansko modro, in da je Adam smrtno grešil, ker je hotel več vedeti, nego mu je bilo dano od Boga. Sami nočejo posnemati Adama in ostanejo rajši nevedni. Ali nič na svetu ni bolj potrebno kakor boj proti nevednosti. In tudi najvernejši ljudje bi se v tem oziru lahko potolažili; kajti če je vse od Boga, tedaj je od njega tudi človeški razum, ki hrepeni po znanju. In tudi to hrepenenje samo mora biti tedaj od njega. Nevednemu ni mogoče pomagati. Kajti če bi se mu tudi pokazala pomoč, je ne bi znal porabiti. Za delavca je pa še prav posebno potrebno zna-nie in spoznanje, zakaj njegova beda je posebna reč. To namreč ni beda posameznega človeka, ampak beda velikega razreda, ki nosi križ ves iz enakih razlogov. Delavcu se ne godi slabo zato, ker je Pavel, Tonetov sin, aii pa zato, ker je doma iz Žabje mlake, temveč zato, ker je član delavskega razreda, kateremu je naložena težka butara brez obzira na to. če imajo njegovi člani svetle ali črne lase. če so rojeni v Evropi ali v Ameriki, če verujejo v krščanskega, turškega ali pa nobenega Boga. To je prvo in najvažnejše, kar mora delavec vedeti in razumeti. Kajti iz tega dejstva izvira drugo, da se more delavec le s svojim razredom skupaj rešiti. Socijalizem odpira delavstvu pot do tega spoznanja. S tem mu daje prve jiogoje za osvoboditev in rešitev. Če doseže delavstvo to spoznanje, mu ne bo težko nadalje spoznati, da je treba skupnega nastopa vsega delavskega razreda, kajti da je v slogi moč, je že tako stara resnica, da jo menda vsakdo razume, če se mu le pokliče v spomin. Ako bi bilo delavstvo poslušalo glas socijalizma, ko še ni bilo sedanje brezposelnosti in si priborilo moč, tam kjer se odločuje o pogojih življenja, zlasti na političnem polju, tedaj bi bilo s svojo politično močjo lahko preprečilo sedanjo bedo. Nihče ne more reči, da ne bi bilo v Zedinjenih državah dosti dela za vse, ki ga iščejo, če bi se le pametno uredilo. Tam kjer delajo ljudje po deset, dvanajst, štirinajst ur na dan, kjer se dela čez čas kakor v blaznici. bi na tisoče ljudi lahko dobilo posla, ako bi se delalo le po osem ur. Zveza, države in občine bi lahko izvršile nešteta koristna javna dela, ako bi jih vzele v svoje roke in ako bi se ozirale na interese splošnosti. To pa bi morale, če bi v njih odločevali zastopniki splošnosti, zastopniki ljudstva, v prvi vrsti zastopniki delavskega razreda, ki bi bili tudi odgovorni svojim volilcem. Tako more socijalizem pomagati. In to je edina resnična pomoč. Kdor pričakuje čudežev, ga bo socijalizem moral razočarati. Od socijalizma jih pameten človek že zaradi tega ne more pričakovati, ker mu jih socijalizem ne obljubuje. Narobe. On zahteva od delavca, da veruje v resničnost in da jo spoznava. Kdor sledi socijalizmu na tej poti, pa ne bo mogel biti nikdar razočaran. In to je edina pot, ki drži do cilja. »Proletarec«. za osemurni delavnik! Reakcija je odpravila osemurni delavnik za malo obrt in se sedaj posvetuje, kako bi uvrstila čimveč obratov med malo obrt. To je prvi okruten korak proti socijalni zakonodaji. Delavci, delavke, besedo imamo ml. Z ozirom na to sklicuje ljubljansko in okoliško strokovno organizirano delavstvo PROTESTNI SHOD r pondeljek, dne 25. aprila 1921 v vel. dvorano »Mestnega doma« ob 6. url zvečer. Delavstvo ne sme sprejeti tega atentata kar brez ugovora. Zaradi tega je nujno potrebno, da pove reakcionarni gospodi o pravem času in z vso odločnostjo, da si delavstvo ne da na noben način jemati pridobljene pravice. Sodrugi. sodružice. agitirajte za mnogobrojno udeležbo, ker je atentat naperjen proti nam vsem! Sklicatelji. Sveži zrak— sovražnik jetike. SiC-li kdaj premislili, da je zrak nekaj, bre2 česar ne moremo živeti? l ahko živimo brez hrane, ali vode nekoliko dni ali celo tednov, ali brez zraka bi umrli v par trenotkih. Z vdihovanjem svežega zraka donašamo v pljuča kisik za svojo kri. Ko izdihujemo, izganjamo iz telesa nesnago v pljučih in krvi. To delo telesa imenujemo »vdihovanje« in »izdihovanje«. Mnog let se je domnevalo, da slab zrak nastaja vsled. prevelike količine ogljikovega dvo-kisa. ki ga pljuča izdihujejo. To teorijo so zavrgli in neki zdravnik pra- vi o slabem zraku naslednje: Pokvarjen zrak je večinoma pripisovati visoki temperaturi, visoki vlažnosti in pomanjkljivemu gibanju zraka. V gorkem, vlažnem in mirnem zraku tičijo lastnosti, ki izpodkopu-jejo zdravje telesa. Ako vdihujemo In izdihujemo gorak in stoječ zrak, najdemo: 1. da naša kri postaja lena; 2. srce bije bolj počasi; 3. možgani ne delujejo; 4. glava začne boleti; 5. telo postaja rahločutno za prehlad. V taki nečisti atmosferi telo nima odporne sile nasproti bolezenskim klicam. Zlasti klica tuberkuloze (jetike) se rada nahaja v pokvarjenem zraku. Ta klica se navadno vzpenja v zrak iz osušenega pljunca osebe, ki ima jetiko. Taka oseba je izkašlja-la svoje bolezenske klice v gorki, vlažni in stoječi zrak. Te klice pa najdejo navadno zarejališče v pljučih osebe, oslabljene po dihanju slabega zraka. Svež, gibajoči se zrak dela prave čudeže v uničevanju teh klic. Ravno tako čudotvorno okrep-čuje telo, da se more upirati bolezenskim klicam. Svež zrak je zdravilo. More se jemati v velikh dozah, čim več tem bolje. Služi toliko kot preprečilno, kolikor kot zdravilno sredstvo. Svež zrak, povrh tega jc zdravilo, ki ne stane nič. Vsi se ga lahko poslužujemo. Zato naj delavske družine skrbe. da bodo niih stanovania vedno dobro prezračena, delavci sami pa naj ob svojih prostih urah gredo na svež zrak. mesto da hodijo zapravljat čas in denar v gostilne. Delavski otroci naj bodo čim več tem bolje na svežem zraku. Kaj nam meščani govorite o Svobodi.1 Kdor je reven, je SUZenj. Biancnii. — Mesno vprašanje. Mestni magistrat bo dobavljal za ljubljanski trg 50 do 60 volov po znižani ceni. Glede poziva deželne vlade za nizko maksimiranje cen govejemu mesu je mestni magistrat dogovorno s predsedstvom deželne vlade setavil komisijo treh članov: Zastopnika deželne vlade, zastopnika mestnega magistrata ter uradnega živinozdravnika mestne klavnice, ki bo ob navzočnosti komisije dala zaklati 10 različnih volov, ki pridejo za ljubljansik trg v poštev. Po rezultatu bo komisija določila podlago za maksimiranje cen. PoVočilo komisije se bo uradno objavilo v časopisju, da bo prenehalo neopravičeno govoričenje. *=■ Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v I-jubljanj ima v skladišču še več raznega materijala. Manjše predmete oddaja takoj proti plačilu, večje predmete pa konkurenčnim potom. Interesentje za demobilizacijsko blago se vabijo, da si ogle^ 1 dajo zalogo. Dovoljenje za vstop v skladišče se dobi v pisarni označenega urada v Sodni ulici št. 1, kjer se izbrani materrjal tudi plača. — Naša papirnata industrija. »B. Dnevnik« piše: Naša papirna industrija se zmi-rom bolj razvija, toda vzlic intenzivnemu delu ne morejo zadostiti glavni potrebi papirja, zlasti boljše kvalitete. Naša produkcija je naslednja. Združene papirnice v Goričanah, Medvodah in Vevčah pridelajo letno 1400 vagonov papirja iz celuloze za pisanje in tisk; papirnica v Zagrebu pride-, la letno 178 vagonov finega in polfinega papirja. Tovarna na Sušaku izdela letno 70 vagonov večinoma cigaretnega papirja. Tovarne v sv. Katarini pri Tržiču, Sladki gori, Prevalju in dve tovarni v Ciršaku izdelajo letno 1000 vagonov lepenke iz iesne mase; majhna tovarna v Zreču na Štajerskem izdeluje ovojni papir, papirnica v Radečah pri Zidanemmostu je stara že nad 200 let in edina izdeluje papir iz cunj in celuloze. Letna produkcija znaša 50. vagonov finesa papirja. Ta tvornlca namerava zgraditi veliko tovarno za izdelavo igralnih kart. S koroškim plebiscitom smo izgubili največjo tovarno lesne mase v Reberca!', ki je edina izdelovala pobeljeno sulfat celulozo za fini papir. — Dedščine med vojno umrlih Jugoslovanov. Jugoslovansko republičansko združenje, politična organizacija ameriških Jugoslovanov, s sedežem v Cliicagi je sklenilo glede tega dne 23. marca t. 1. naslednjo resolucijo: »Zedinjene države Severne Amerike so med vojno zaplenile vse dedščine, ki naj bi bile Izplačane dedičem, živečim v državah, ki so'bile v vojni z Ameriko. Ta imetja so sedaj hranjena v Wa-sliingtonu po »Alien Property Custodian«. Med temi zaplembami so tudi dedščine, ki naj bi bile izplačane Jugoslovanom v domovini; to ie dedščine zapuščene po v Ameriki umrlih Jugoslovanih, za časa vojne še oficijelno avstro-ogrskih državljanov. Največ tega zaplenjenega imetja Jugoslovanov obstoja v posmrtninah, izplačilnih po raznih jugoslovanskih podpornih organizacijah. Uprava »Alien Property Custodian« v Washinglonu ne more izplačati dedičem zapuščin, dokler ni med Ameriko in Jugoslavijo sklenjena reciprocitetna pogodba. Vse ostale države v Evropi Imajo omenjene pogodbe z Ameriko že podpisane in i(e-umevno nam. je zavlačevanje od .strani jugoslovanske vlade, v z prič o dejstva, da le Vlada Zedinjenih držav Severne Amerike storila že pred desetimi meseci vse potrebne korake, da se sklene reciprocitetna pogodba med njo in Jugoslavijo. Jugoslovanski delavec, ki trpi splošno pomanjkanje vsled pravkar minule vojne in nje posledice neurejenih razmer, je tisti, ki trpi vsled tega zavlačevanja. Podpis rcci-procitetne pogodbe je samo formalnost in ni vzroka še za nadaljno zavlačevanje s strani jugoslov, vlade. V intereseu jugo-slov. delavstva v domovini smatra JRZ. svojim dolžnostim, da spomni vlado v Bolno pogodbo z Zedinjenimi državami severne Amerike, da bedno delavstvo, ki je prt tem prizadeto, pride do upravičenih ded-ščin, katere v svojem bednem stanju ne-obhodno potrebuje. — Na Češkem je po zadnji uradni statistiki 6,663.131 prebivalcev. Na vsem ozemlju, kjer stanujejo Čehi (Češka Moravska in Selška), jih je 9,994.369. * = Minister za agraiio reformo je odredil, da se ob priliki izvajanja agrarne reforme v Vojvodinji pustijo neke večje posesti, da se nase.iejo s sladkorno peso. = Cene padajo — na Madžarskem. In sicer so po vesteh iz Budimpešte pri blagu in živežu padle za 25—50 odstotkov. Kmalu se bo uresničilo, da bomo smeli po pravici zavidati vse naše sosede — oddaljene in bližnje — celo — Madžare. . = Vseslovanska zadružna zbornica v Pragi. Iz Prage javljajo, da ustanavljajo v Pragi zastopniki ruskega zadrugarstva »Slovansko zadružno banko« s 3 milijoni čk. osnovnega kapitala. Njena naloga bi bila izmena blaga med Rusijo in Ceško-slovasko! Podpisan je tudi pravilnik vselovanske zadružne zbornice. Sredi maja se otvori v Pragi vseslovanski zadrugarski kongres, na katerem se reši vprašanje, če se sprejmejo v zveze tudi balkanske zadruge. Dopisi. Jesenice. (Rdeča barva.) Dne 8. aprila t. 1. smo spremili k zadnjemu počitku s. Buzettija, ki je po daljši bolezni v starosti 25 let podlegel prerani smrti kot žrtev kapitalizma. Pokojnik je bil več let član Osrednjega društva kovinarjev, podružnice Dobrava. Kot članu so se podružnice Dobrava, Javornik in Jesenice, ter kot članu društva »Svobode* oziroma telovadcu in kot podpornemu članu godbenega odseka kovinarjev vse te korporacije polnoštevilno udeležile žalnega sprevoda. Od strani svoj-ejev sta bila porabljena gg- župnik in ka- pedala ’ “ ‘ * gledata raece PJto j * vezene, teb, ueidv^cvu iiich sih navzo&h,. je J -3 da ga bo buržoazija laž* go mater'pokojtifka, češ, dalso vsi ;i-z?iafel ■ >1žKtrfŠčafe£'Na takozvanih »patrijotičnih« ____i!__________i___j. ... W /1 An rn.11 cnfi ^ /1 ni »protiverski« ter, da on nakakor ne more spremljati pogreba, ako se ne odstranijo ti znaki. Mati in brat pokojnika sta pojasnila župniku, da tega nikakor ne moreta storiti, ker je bila to zadnja želja pokojnikova. Končno je mati povdarjala, da je pokojnik prejel vse zakramente, ter zakaj da se stavijo sedaj te zapreke? G. župnik je nato pripomnil, da ne more delati »proti svojemu prepričanju«. — Nato sta se župnik in kaplan odstranila, žalni sprevod pa se je začel pomikati brez njiju. Množica je bila razburjena in čuli so se klici: »Ker ni bogat, ker je zaveden proletarec!« Ženske pa so klicale: »Darov za monštranco se pa niste branili od rdečkarjev!« Po končanih ceremonijah v cerkvi se je sprevod zopet pomaknil na mirodvor, kjer smo spotoma od cerkve do mirodvora opazili, kako škodoželjno se je kaplan Gabrovšek iz župnišča smejal skozi okno, kar pa ni nič čudnega, ket smo v njem kot zasme-liovalcu videli le strastnega pristaSa SLS, ne pa Kristusovega namestnika. Po končanem opravilu na mirodvoni je s. Jeran napravil kratek žalni govor povdarjaijoč, da se obdrži pokojnika v blagem spominu. Izrekel je pokojnikovim svojcem sožalje v imenu vseh korporacij, povdarjajoč, da posnemamo zavednost in zavest pokojnika tudi ob zadnji uril Lahka mu bodi zemlja! — G. župniku in kaiplanu Gabrovšeku pa povemo še enkrat. Strok. org. kovinarjev ni za in ne proti veri. Rdeča barva pa je znak naše bojevne organizacije za svobodo in pravico internacionalnega proletariata. Na pripombo župnika, češ da je rdeča barva »protiverska«, pa vprašamo, zakaj si Orli že zdavnaj niso oblekli črnih srajc, zakatj se župnik oblači v rdeče plašče, zakaj ne iz-premenite barve in si napravite vse črno in tudi črne cerkvene zastave. Res nismo še videli purmanov, da bi bili tako hudi na rdečo barvo. — Najbolj barbarsko pa je to, da se ie izrazil neki pristaš SLS, da smo pokojnika nesli kot »mrho«, češ da ni bil navzoč župnik! Lepi učenci sovražnikov rdeče barve ste! Koliko take »mrhovine« pa nosi na vesti vaša SLS izza časa svetovne vojne?!!! To bi vedele povedati bojne poljane!!! Ko bi mrtvi vstali iz grobov, bi bila sodba strašna! Delavstvo obračunaj s to stranko! V boj za pravično stvar z duha s vitlim mečem I Živela plklhauba ali dr. Pirkmajerjeve »obznane«! Vodja ptujskega okrajnega glavarstva dr. Pirkmajer je mož, o katerem smo že večkrat imeli priliko pisati, Ta mož, ki vidi v vsakem človeku, ki ne trobi v buržujski rog, prevratnega in državi nevarnega elementa, se je zopet pokazal. To pot je s svojim bistrim očesom zasledil nevarnost za »javne ozire« v StrniSču pri Ptuju, kjer se nahaja begunsko taborišče in kjer se je pred par meseci naselilo nekaj — nebodijihtreba — Wranglovcev. Brez najnujnejšega vzroka in povoda je izdal za Strnišfce sledečo »obznano«: »Na podlagi § 7 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zakona št. % (Živijo Avstrija!) prepoveduje okrajno glavarstvo v območju taborišča v Strnišču prirejanje javnih veselic, zabav, shodov, sestankov itd. iz javnih ozirov ter razglaša, da bode izdalo v bodoče prireditvena dovolila le za prireditve patrijotičnega značaja ob izključitvi vsakršnega točenja alkoholnih pijač In bo ude-ležba tistih omejena edino na prebivalce taborišča ter osebno vabljene« Ta »ob. znana« je bila dostavljena zastopnikom de-lavskih organizacij dva dni pred prireditvijo društva »Svoboda«, ki se je vršila na velikonočni ponedeljek. Podružnica »Svobode« je vložila prošnjo za dovoljenje veselice skoro cela dva tedna pred dnevom, določenim za prireditev in ker smo že 19 marca zvedeli pri dotičtiem referentu na glavarstvu, da je prireditev dovoljena, smo bili takoj prepričani, da gre tu zopet za' navadno šikaniranje delavstva, kateremu noče demokracija dovoliti niti eminentno kulturnih prireditev. Na intervencijo pri deželni vladi se je veselica »Svobode« seveda vršila in vladni zastopnik, ki je bi! navzoč se je lahko prepričal, da’je prireditev potekla brez najmanjšega incidenta in da, zaradi strniških prevratnežev »javni oziri« lahko spijo spanje pravičnega. Ka-kor že omenjeno, je dr. Pirkmajer izdal svojo »obznano« po avstrijskem receptu brez najmanjšega vzroka. Pri celi stvari pa je še nekaj, proti čemur moramo odločno protestirati. Dočim dr. Pirkmajer dela delavstvu vse mogoče ovire in mu pre-i poved ir j e prireditve, shode in sestanke, do« voljuje Wranglovcem veselice po dvakrat in večkrat na teden in to ne do desete ure, pač pa včasih cele noči ter se teh prireditev večkrat tudi sam udeležuje. Proti takemu postopanju protestiramo najodločnej-še, ne morda iz sovraštva do Rusov, pač pa zato, ker hočemo in zahtevamo, da se pusti delavstvu vsaj trohico pravic, ki mu jih je navrgla jugoslovanska buržoazija. Delavstvo je vsaj toliko vredno, kot so vredni ruski begunci, zato ne moremo raz-t umeti, kako pride dr. Pirkmajer do tega, da delavstvu krati najelementamejše državljanske pravice! Po nuieniu dr. Pirk« majerja ne sme delavstvo imeti razvedril, rie inV. - veselic, češ, delavstvo mo- prireditvah je vse dovoljeno, delavstvu pa se delajo vse mogoče ovire in omejitve. To se pravi: Živela piklhauba. Za delavstvo: namreč; za buržoazijo in takozvane boljše sloje pa — živel šampanjec! »Obznano«, ki jo je dr. Pirkmajer izdal smo poslali nii šim poslancem, da vprašajo na kompetenc nem mestu, ali je dr. Pirkmajer res oni mogočnež, ki si lahko, kadar se mu zljubi* dovoli izdajati odredbe take vrste, kakor je zgoraj omenjena. Ptuj. Glasilo ptujskih demokratskih' advokatov »Ptujski list«, izgleda v zadnjih številkah kakor na smrt bolan človek, kateremu je zdravnik konstatiral nad štirideset stopinj mrzlice. Bolnik, ki se nahaja' v takem Stadiju navadno blebeta stvari, ki kažejo, da je kriza prišla tudi v možgane. V takih slučajih je po navadi ozdravljenje izključeno in nobeno zdravilo ne pomaga več. Vzrok bolezni »Ptujskega trobila« so občinske volitve, katere bodo spravile ptujske občinske gospodarje v prerani grobi!l Ti ljudje se zavedajo, da jim bo 26. aprila odklenkalo, zato skušajo z več ali manj neumnimi šlagerji poagitirati za njih propadajočo stranko. V njih strahu in zagri-i zenosti pa gredo tako daleč, da se ne za< vedajo, da agitirajo proti samim sebi. <-la t nek, ki ga je priobčil P. L. v 14. številfcl dne 3. aprila, nam je koristil več kakor deset shodov, za kar smo gospodu, ki urejuje oni list, izredno hvaležni. V omenje-. nem članku je poleg drugih ki ob as arij skušal vreči tudi jabolko spora med delavce in obrtnike, a dosegel je ravno nasprotno«. Delavstvo je čitalo črno na belem, da bi hoteli ptujski demokratje uvesti nad njim špijonažo, katero naj bi izvrševali — vs! meščani!' Živela demokracija! Obrtniki pa so spoznali, da se jih demokratje spomnijo — en mesec pred volitvami! Zato se ne bodo dali speljati na ta demokratski Km in bodo složno z delavstvom nastopili Proti ptujskim veletrgovcem, verižnitan in —> dohtarjem! Ne bomo na dolgo in široko odgovarjali na posamezna natolcevanja, ki jiii ti ljudje prinašajo v njih glasilu. Odgovor je prav kratek: Mestno gospodarstvo jo zafurano do skrajnosti in delavne sloje, naj se tl imenujejo delavci, obrtniki ali urad-i nikl, ne zadene niti naiimanjša krivda! Od njh pa je odvisno kakšno bo mestno gospodarstvo v bodoče, če je prej paševai a* magistratu Ornig, so blH v prvi vrsti krivi voJilci; če bo v bodoče »gospodaril« kak demokratski irakar, bodo tudi krivi volilci« Od teh pra pričakujemo, da bodo glasovali za stranko, ki je zastopnica onih ljudi, kateri imajo največji interes na tem, da se mest' no gospodarstvo in občinsko politiko vodi na moderni podlagi, na podlagi socialisti nih načel. Ta stranka je socialno-demokra« tična in ljudje, katerih koristi ta zastopaj so delavci, obrtniki in nameščenci. Tem velja naš klic: V boj za občino, v boj proti laži-demokratizmu ptujskih liberalcev! Dno 26. aprila mora priti ptujska občina v roko liberalcev! Dne 26. aprila mora priti Ptuj-* ska občina v roke ljudske mase, katera boi poslala v občinski odbor Hudi iz s\ojC srede, ne pa zastopnike buržoazijc. Rogaška Slatina. Tukaj se je vršil 13. aprila 1921. strokovni shod delavcev Drž, zdravilišča, na katerem je poročal s. Leskovšek iz Celja. Shod je imel namen, da se uredijo razmere v Drž. zdravilišču v, Rog. Slatini, katere so postale neznosnei zlasti za delavstvo. Kršenje pogodbe, de-nunciranje delavcev ie na dnevnem redil, Merodajne oblasti opozarjamo pravočasno, da napravilo vendar enkrat red, če hočejo, da zdravilišče obdrži svoj sloves. Govornik je ostro bičal birokratičert sistem, ki so g? gospodje demokrati ustvarili, 5 " ' ’ ' S lev. 91. ma ° r A.S Jr*. A. IV 'j Ji S Iran 5. Napredna Ljubljana ... In zopet je zahreščala lajna: Bela Ljubljana, napredna Ljubljana, ostanite zvesti napredni Ljubljani! Prav kakor v tistih časih, ko je bil še stari Blei\veis podžupan ljubljanski in načelnik liberalne stranke. Človeku gre pomilovalen nasmeh preko ustnic, ko oosluša te stare polomljene viže. Da. napredna Ljubljana! V čem neki? V biatu in prahu? V draginji in mesarskih štrajkih? V pomanjkanju stanovanj? Če pride v Ljubljano 'ujec, vidi že na kolodvoru, da je Ljubljana res napredna; kr"-1 krmežljava razsvetljava, prežokane ceste in tisti ropotajoči kurniki, ki nado-mestujejo električne kolovrate za Puri k o in revmatizem in ki spominjajo ria basen o zajcu in polžu, ga morajo dovesti do nedvomnega prepričanja, da je Ljubljana res deželno stolno mesto Slovele s slavno upravo J DS na čelu. če naj bo to, *kar bi delalo sramoto vsakemu selu 'tam kje v Transbimalaji, naprednost. no. potem je res, da je Ljubljana najnaprednejše mesto na svetu. Bili so časi, ko se je ljubljanskega volilca strašilo s črnim in zelenim zmajem.’ da je poln groze in strahu glasoval tako, kakor se je glasilo povelje njegovih »naprednih« voditeljev. L j. pa tisti časi so minuli in ljubljanski volilee ve. da se naprednost bankokratske gospode pričenja in neha pri oolni k a si. Zmaj ne vleče več, zato se je pa pojavil cestni valjar, ki mu bodo kmalu sledile še pometalne mašine. ^este se bodo baje popravile in vse to bo stalo dobrodušnega Ljubljančana nekaj več kakor 20 milijonov kron! Kaj pa je to za Ljubljano? Malenkost! V blagajno se seže. pa jih ni .. E. pa kaj to! Samo da bo pridni Ljubljančan glasoval za prijatelja delavcev Turka, k a oboževate-lia osemurnega delavnika Franche-ttlja rn za o§abno-doniišljavega bir-ta Kavčiča. Ni je večje hinavščine od tega, če apelira ljublianska bankokratija na napredne volilee. Ali naj rešuje Turk delavsko vprašanje? Vprašajte delavce, ki so imeli opravka ž njim, kaj vam bodo povedali! Ali pričakujete. da se bo gospod Frelih zavzel za najemnike stanovanj, za delavce, za javne In privatne nameščence? Rj ej, slaba bi predla malemu Človeku v Ljubljani, če bi bil tako lahkoveren.’ In kaj naj rečemo 0 Frarrdiettiju in drugih? Iz boja 7oper osemurni delovnik in zoper d-mge delavske zahteve so znani po Simi Sloveniji. Uradnikom bodi prav resen opomin, da če pade delavstvo, pridejo oni na vrsto. Začetki podaljšanja delovnega časa so že tu. Noben berač, noben židovski tr-goveeni tako vsiljiv, kakor tista laž-jrva ljubbanka naprednost, ki se je človek sramuje, če pride kak Alba-,v Ljubljano. Pojdite se solit, če mislite, da so tisti zmaji na jubilejnem mostu znamenje naprednosti! Naprednost se zrcali v delu, v mišljenju, v čustvovanju- Vsega tega pa milijonarska gospoda v Ljubljani ni pokarala niti dokazala. Gledališče. opera, kapelice na gradu, kopališče itd itd. so stvari, ki je boljše, da položimo nanje figovo pero. Da, 1 iubljana je napredna po bankokrat-skih metodah, ki grozijo zastrupiti vse naše javno in privatno življenje. Mesto prave resnične naprednosti Stoji, stoji Ljubljana, Ljubljana dolga vas. smo dobili policajdemokracijo in batine ! Delavec je za JDS izgubljen —-obrtniki, .branjevci in mali trgovci jej obračajo hrbet. Javni in privatni nameščenci se bunijo, ker le predobro vedo. kako jim ta reže kruh. Tudi kmet, kolikor ga je v liberalnem taboru postaja nezanesljiv, da je bila zanj potrebna posebna mišnica ta-kozvane Samostojne Kmečke Stranke. In študent? Nikarte govoriti, hinavci. o bodočnosti naroda, ko je pa vaša preteklost tako umazana in ko ima mladina oči. da viui vase sedanje početje! Mladina je idealna, mladina ne pozna zakulisnih banko-kratskih metod in korupcije! Mladina bo šla v boj za prapor čist in ne-omadeževan. ne glede na to. če je tudi v nasprotnem taboru nekaj idealnih mož. ki naj s svojim poštenim imenom krijejo sramoto naroda! Bankokratija in Dolicajdemokra-cija se tega dobro zavedata: zato je pa določila volitve na delavnik. Možje delavci, volilci! Nihče naj Be straši tega! Dolgo vrsto let Vaai je kapitalistična gospoda p*la kri 5« mozeg, preveč ste bilj ^sipiče-vani in prezirani, da bi ostali, vKonek doma zgolj iz bojazni,, da ^jpjMjge nekaj kronic za^Žj^^o«ni£Bte': Milijonarji in buhiili firiffp in tihotapci. oderuhi In navnjalci cen bodo pri- z$4>jesa! Pridite tudi Vi! JČtr tKKrcfrete s svojimi glasovi ban-Jttikfatijo, bo Vaš dobiček stoteren -zaslužek par uric napram dobičku. če pridejo na krmilo občine možje Vašega zaupanja! V vojski ste streljali s topovi, na dan volitve zrušite svojega sovražnika z volilnimi kroglicami! Delavstvo bo smatralo za strahopetca In fbiarra vsakogar, kdor bi ostal na dan volitev doma. V torek, 25. aprila vsi na krovi Zapustite tovarne in delavnice, pisarne in prodajalne, stavbišča in njive korporativno pa pridite vsi do zadnjega na volišče! Nihče Vam ne sme odtrgati od zaslužku, ker imate po postavi pravico do polne plače! Glasujte napredno! Ne dajte se premotiti od agitatorjev, ki Yaci bo-Jo lagali o socUalno-deinokratični rvezl s klerikalci. Take z ver?e ni! Majnerzprosnefši nasprotnik klerikalizma in duševne teme je ravno so-ciialna demokracija! Kdor Vam bo govoril o kaki Zvezi, mu vrzite v obraz, da laže! Boj korupciji! Oglejte si, kako stanujete; poglejte svoj doni in svoje otroke: pomislite, kako se je pehalo Vaše žene med vojno; preudarite, kakšno pravo imate in kako je t delovnim časom; vse to pretehtajte. pa Vatn ne bo težko se odločiti, da bodete v torek, dne 36. aprila glasovali za socijalnodemokratično stranko in spustili kroglico v zadnjo Skrinjico, Voli se od 8. zjutraj do 5. popoldan. Kdor pride na volišče po 5. url ne bo smel voliti. Vsakdo naj vzame s seboi kako listino (delavsko knjižico, domovinski list. rojstni list, potni list ali kaj podobnega, da boae lehko dokazal svojo identičnost, če bi komisija utegnil;* imeti kak dvom! Pokažite na dan volitev, da je Ljubljana res napredna! Proč s korupcijo! Naj živi socijalna demokracija! naj se H podaljša rok za izplačilo obveznosti, ki je določeno .za 1 .maj. Naša vlada ie pod vzela korake, da prepreči to izigravanje obveznosti. AMERIKA HOČE POSREDOVATI MED ANTANTO IN NEMČIJO? LDU. Berlin, 22. Član ameriške misije ie izročil državnemu ministru od demokrat ta večer ni mislil nič na nacij ona! ti ost Maribora, marveč samo na gospodarsko. — Svaril je obrtnike, da aa.‘ ne volijn sociia-iistov. Ceš: »dclavcj so vaši najhujši sovražniki. Delavci očitajo vam. obrtnikon, da šatnpanizirate, toda ravno nasprotno ie res: Delavci šaiB"aiv.zirajo in kadar vse zapijejo, tedaj pa zopet zahteva.« od vas veije plače«. Kanin« 'jt reke;: Ako ja 'edine t>i iz nevem kasnega vzroka tiotel glasovati za dem. listo, tedaj naj glasuje za narodne socijaiiste, samo ne za socialdemokrate Delavci sodrmgi! Zapomnite si: Vi šampanizirate! Daite na to drznost primeren odgovor! + Pravi pašiluk ustvarja pol. svetnik Senekovič v Mariboru. Svojo cenzorsko oblast izrablja v to, da dosledno čria vse, kar osvetljuje nesposobnost njegove««, aparata ali pa poteze njegovega paševske-ga birokratizma Mariborska lista »Volks-stimme« in »Enakost« prineseta večkrat kako prav zanimivo zgodbo iz detekroga brezprimernega čuvaja reda in mira in drugih državljanskih blagrov in sreča je, če ta veliki državotvorni gospod vsaj suno notico pusti, komentar in apel na merodajno oblast, da naj v interesu reda in kulture te nesposobne figure odpravi ali preobrazi, pa itak vsakokrat zapleni. »Vo&ssrimme« od 17. aprila donaša poročilo o genijalnosti Senekovičeve policije povodom ros*a v marib. menjalnici na gl. kolodvoru. Policija v tej zadevi ni storila prav ničesar, vse sledi je pustila v nemar, zato pa je kasirja enostavno deklarirala za krivca, zvezala in zaprla Senekovičev vpliv rodi pri vseh policajih nezmotljivost in naravno je, da kadar ta svojo sodbo izreče, potem ie stvar rešena in obdolženi kasir bi še danes sedel, da ni avstrijsica iend.inner.ua v Lipnici na lastno iniciiatlvo aretirala pravBi krivcev — Wran*Sovih oficirjev. Po aa- ; vedbi teh suhib dejstev je v »Volksstiinme* zopet velika bela lisa. Pa tudi to narti dovolj pove; članku je gotovo apeiiral »».a merodajno oblast, do takega »nezmotljivega* policijskega papeža odstrani, ta jc pa stvar zaplenil, ker če že ne kaže beliti suhih dejstev, se v interesu demokratske države pobelijo vsaj očitki tako visoki osebi kot je Senekovič. Demotaat pa, da ni takih! Ko so vladali klerikalci, se ie hlinil velikega sovražnika reakcije, sladko In gibčno je stopical za socialističnim žurna-listom v Mariboru ter prigovarjal *le dajte jih!« Celo inspirirati je hotel, pa ni bi; akceptiran. Menda si je dotičmi žumrdist mislil: »slaba mentaliteta«. Drugič vešč, za današnje pa če treba, še bolj natančno in tud; svedoke. Tistim pa, ki mislijo v Senekovičev pašalok, pravi dober svetovalec: Nikar ne dvomi o njegovi nezmotljivosti, nikar ne občuj z osebami katere je on v svoji nezmotljivosti označil za »nevarne« elemente« in nikar, nikar ne poželi žene, za katero on gleda is ker ie takih žensk dostf, ie za ta slučaj treba posebne pozornosti Če pa se ne ravnaš po teh nasvetih, 13 5e policijsko zasledovanje na ta ali oni nam neizogibno. Pa še nekaj: velik Senekovičev prijatelj je tudi neki švicarski trgovec z mesom in tudi s celimi prašiči in zato ne bi bilo dobro, da prideš s tem švicarskim gospodom navzkriž ali pa da postaneš njegov konkurent Ljudje sicer pravijo, la je to čudna družba za policijskega svetnika, pa kaj hoče, paša že vč, zakaj se ta ali pa oni solnči v njegovi milosti. 4- Težko de!o. Minister za socialno politiko dr. Kukovec namerava revidirati vse institucije socialne politike v Vojvodini in v južni Srbiji. + Volitve v Italiji — Kakor poroča »Piecolo«, se bosta v pokrajini Alto Adige postavili dve volilni listi, ena socialistična in ena, ki protestira proti aneks ji. Nemška zveza je postavila štiri kandiddte in ie izdala razglas proti miru. ki je raž trgal Tirolsko ter pozivlje volilee, naj oddajo glasovnice s planiko, simbolom nemškega značaja teh krajev. — Kakor dozna-vamo, se bodo vršile volitve v še v mnogih dragih krajih Italije pod devizo: ali za rapallsko pogodbo alj proti njej! + Nemška prošnja za posredovanje. Nemška vlada se je obrnila na ameriško vlado s prošnjo, da ameriška vlada posreduje pri zaveznikih glede načina plačevanja nemške v^jne odškodnine. Ameriška vlada je ta predlog odklonila, privolila pa je v to, da bo, če predloži Nemčija take predloge, o katerih se bo dalo razpravljati, opozorila nanje zaveznike, tako da bi se pogajanja mogla čimpr.ej pričeti. Tozadevna nota državnega sekretarja Hughesa izraža upanje, da bo Nemčija v najkrajšem času formulirala take predloge, o katerih bi se dalo razpravljati. + Osemurni delavnik tal trans, portn) delavci Kongres transportnih delavcev je sprejel po Bevinu predlagano resolucijo glede osemurnega delavnika in po švedski zveza predlagano resolucijo, v kateri se pozivtiejo delavci vseh dežel, naj se upro poizkusu kapitalistov, da bi ie podaljšal delavni čas aii da bi se delavci brez nujnega vzroka uporabljali za nadurno delo. Kongres obvezuje mednarodno zvezo transportnih delavcev, naj podpirajo sodrture vseh dežel, k! se bore za osemurni delavnik. Delavci socifallsti! Pridite v soboto, dne 23. aprila ob pol 8. zvečer vsi na VOLILNI SHOD v vdikš drersJii Mestnega doma v Liubf&al na katerem bodo poročali kandidatke sociialno-demokratične stranke za občinski svet ljubljanski. Kralevnl odbor JSDS. Dnevne vesti. Blagajna opere — omračena’. Lajovičev izrek, da je gledališče potrebno »energične remedure in capite et membris«, je dobil z najnovejšo, zelo senzacionalno afero o »z*-gonetaem pooeverjenju za vstopnice inka-sarine gotovine 80.000 K« — najzgovornejši dokaz. Da bi videli, kakšen dirindaj Je v četrtek vladal v gledališki upravi! Kako je molil administrativni ravnatelj J. Rus svoj kes! Kako je ta mož pruiznaval svojo malomarnost v blagajniškem poslovanju. Umevno, da je prijetnejša zabava za ku'i-sa.ini med skokonogimi baletkami, kakor pa i kontrolirati blagajno in se ukvarjati s suhimi številkami. Senzacionalna tatvina 80.000 K se ie približno izvršila tako-‘e. Kot blagajničarka pri dnevni blagajni posluje gospodična Albina Avbelj. Rodbina je mestoma zelo nesrečna, kajti nlth sia Alojzij liro dela s svojimi pustolovščinami velike sitnosti Ko je prevzel blagajne novi administrativni ravnatelj, je uvede! po svoji brezbrižnosti ki nevestnosti oddajo dnevne blagajne tako, da je morala gdč. A. Avbelj denar nositi na svoj dom in je čez več dni obračunavala ž njim. Zadnje dneve — gotovo je upravitelju zmešal glavo tudi novi pokret za sanacijo razmer — je imela blagajničarka pri sebi kar 80.000 K In šc celo več. V navadni damski torbici Je odnesla v sredo 20. t. m. denar domov in ?a zvečer shranila v omaro. Iz te omare ie potem SO.OPO K izginilo! Na kakot način ;n kedai? — Kakor izjavlja biasajirščarka sama, je denar pustila doma in odšla zvečer po 7. uri s starši v operno gledališče, ona k blagajni, mati in oče pa k garderobi. Po predstavi okoli H. ure so vsi prišli domov in v veliko razočaranje so zapazili, da Je iz omare .zmanjkalo 80.000 K. Dozdevni tat je moral lokalne in družinske razmere dobro poznati. O tatvini je bila takoj obveščena policija. Začela se je temeljita preiskava. In sedaj zagonetnost stvari! Administrativni ravnatelj je takoj začel izjavljati, da poravna vso škodo. Gledališka uprava je hitela nrbi et orbj razglašati, da ne trpi nobene škode. In policija? Zelo premeteno so sestavljene njene depeše v obmejne kraje in glavne centre. Zagreba! lisi! n. pr. reproducirajo brzojavko tega ravnateljstva sledeče vsebine: Že predkaznovaui, el« gantln) Alojzij Avbelj Je nekemu gospodu poneveril 8(1.000 kron. Pritožbe o postopanju maribor. stano« vanjskega urada prinaša »Vojksstimms«, cenzura jih pa beli. Seveda, predsednik stanovanjskega urada upokojeni podpolkovnik Hermann Vidmar je demokrat, zato ga ščiti demokratska cenzura. Kaj hočemo, Vidmar je na vsak način dobra mc£ današnjega režima. Svojih manir in posebno šnicijativnih »demokratičnih« odredb se jo naučil, ko je bil za časa avstrijske okupacije kot major »iiezirkskommandant« in »KonfkientencheU v Savniku, okrug Nftš:» v Črni gori. Res, dobra šola, samo to ie, da mu ini, ki take »šole« poznamo, prip.> znanio jugoslovanstvo samo tedaj, če obišče svoj nekdanji »Beziik« in če 3PJ# sploh živ in cel nazaj. Dajte prosim, Črnogorcem iz Savnika besede o demokrata Vidmarju, o Senekoviču pa Slovencem **■ Trsta. S poiarjem J« hote! sseg topiti. Nekoliko slaboumni, Metni pastir Janez Turk. ki je le nekaj dni služil pri kmetu Matevžu Glavanu v Strahom«ju na Igu, je v nedeljo 17. t. m. okoli A. popoldne med velikim snežnim metežem zažgal gospodarjev kozolec. Ko so ga orožniki prijeli, le požig pri-znal in pristavil: »Mislil sem sneg topit:!* Glavanu je požar napravil 40.000 kroa škode. Z ek) popadljiv pes. Franceta Kotarja, 2-J let starega gozdarja pri baronu Lichten-bergli na graščini »Habah* pri Trzinu, ie baronov velik pes močno obgrizel in. mu težko poškodoval nogo, tako da so ga prepeljali v ljubljansko javno bolnico. Nova tovarua v Ljubljani Pivovar* na »Uniofl« gradi v Šiški tovarno špiriti. Državna posredovalnica ta delo. P tl vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski S>> boli ie iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. aprila 34*21 dela JS4 moških in 59 žen« skih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 129 moških in 104 ženskih delavnih mudi Posredovanj se Je Izvršilo 133. — Promet od 1. januarja do 14. aprila 1921 izkazuje 7188 strank in sicer 3477 delodajalcev ta 3711 delojemalcev. Posredovana se je izvr« -žilo v tem času 1608. — Dela Iščejo: pišu moči, krojači. Šivilje, čevUai-31, mizarji, k> larji, natakarji, natakarice, dninarji, umna« rice, trgovski sotrudniki, sotrndnice. kovi« narji, stroiniki, kurjači, zidarski pollrji, bol. niške strežnice, vajenci, vajenke Ud. — V delo se sprejmejo: opekarjl, hlapci, dekle, zidarji, mizarji, viničarji, slikarji, pleskarji, s-tolarji, jKsdtutakarice, servirarce, pečar-ski pomočniki, kultarice za restavracijo ia kavarno, ikižkinje, kuharice, vajenci, va* tenke itd. 82 stranice. • V odbor za postavitev nagrobnega spo* menika žrtvam z Zaloške ceste je zbor za-urnikov v Ljubljani izvolil: Koc muf Iv., predsednik; Mlinar Ivan, tajnik; C e 1 e š« nik Rado, blagajnik (Turjaški trg št. 4/1.)} J e 1 e n e e dr, Celestin in Tokan Ivan, odbornika. V nadzorstvu so ss. Kocijan Iv, Prijatelj Josip in Selan Josip. Vsa zbirke ie paSfljati sodr. Čelešniku, Satirične razglednico. Ljubljanska krajevna organizacija je izdala razglednice 1 satiričnimi risbami aktualne vsebine z ozirata na preistoječe občinske volitve. Karikature zbujajo občo pozornost in veselost. Razglednice se razpošljejo v 12.009 izvodih vsem ljubljanskim voliicem. — NevoUlcl doje razglednice po 1 K izvod. Cela serija stane 9 K* za znnanje naročnike pa 18 K, Denar je poslati naprej na: Stresen *- Ljubljana. Turjaški trg 4/1, Krajevna organizacija JSDS na Vrhniki naznanja, -da je nositelj liste JSDS sod rut} Ven cel Malavašič. iz strok, or&aniizaci!«. Brezposelni delavci v Vevčah. Dne ?2 t m. se je vršilo v Vevčah mezdno pogajanje delavcev te papirnice z podjetni-Stvora. Delavstvo so zastopali: Strokovna komisija fsodrug Ig,- Mihevc), podjetništva na ravnatelj Kreditne banke g. Alojzi Fy« kač. Pr; pogajanjih je šlo za primerno ošk > dovanje brezposelnih delavcev tega pod. ietja. Ravnatelj je izjavil, da je podjetje t kritičnem položaju že pol leta, ter da je pripravljen dati knjige komisiji v pregled. Pravkar dobi podjetje za 14 vagonov novih naročil, tako bo za brezposelne delavce zopet za 14 dni dela. Pričakovati je še tva-daljnih državnih^ naročil, vsled česar bo dela zopet za kake 4 tedne. Polovica lanskega dobička se je dala v fond korist delavstva. Uspeh pogajanj je bil ta, da H podjetje sprejelo nazaj odpuščene ddavc^ Id Jih bo oškodovalo za brezposelnost a 50.000 kronami, za višji znesek odškodnine bo pa naprošeu upravni svet podjetji. — Skrajni čas je, da se delavstvo zopet enotno organizira in povrne v svojo razredno strokovno organizacijo. Esperanto, Vse obiskovalce tejača i\ »Esperanto« opozajiamo, da bo prihodnja! ura danes v soboto dne 23, apnila ob 18.30, v. pevski sobi realke, Jos. Fabiani, trgovec, Ljubi j a n a Prešernova ulica. iipffl2i*Pi ta* V i ■ dvic. slabokrp* i ! pojavili olialij^ wsv fe kopeli, želez* ->lnčne in zračne K {Trt. Smrekovi ?S!SH5BK“*2*iaK£i5i ■ Zahvala. Povodom svoje preselitve iz Ljubljane izrekam tem potom cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo in srčen pozdrav. Špedicijska tvrdka . na RAKEKU oskrbljuie točno, nahitreje vse . , . . . . . , , . . v stavbeni m strojni se lakoi v tpediCij&ko stroko spadajoče sprejmejo. Za stan in hrano CIBIS SITAR)! » ^f-iUBUANA Aj f/l « V • -v* U S Kliucavmcarp posle, tudi ocarinjene. 3E preskrbljeno: Chromy, Vrhnika, mehan. delavnica. M 1 Štiri milijone kron H v - zadene v najbolj srečnem slučaju igralec Državne !§§ Razredne Loterije. Premko 320.000 kron v tretjem razredu in premijo v četrtem razredu 400.000 kron sta zadeli srečki, kupljeni pri »ZadruŽDi Gospodarski banki“. Novo žrebanfe s® vrSi od 12. maja do 2. funija. Kdor je doslej igral, a še ni zadel, mora zamenjati srečke 4. razreda za nove srečke 5. razreda €§© 7. maja. Nova srečka slane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. — Kdor še ni igral, a hoče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov, torej petkratni iznos. ®9T Zadnja prilika. "Hi Nekaj srečk ima še na razpolago Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38-1. ja S tTsgj Strojnik za cestni valjar se takoj sprejme. Istotako kurja«. Ponudbe s spričevali na Mestni stavbni urad v Ljubljani. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slatflnike in klobuke mmiO CERAR. v Siobu, pošla Dsoižais pri Ljubljani. V popravilo prevzema iudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago Zensko y&ct toplice Dofm: Akra to terma 37 0 C. il ogljikovi kislini. Izvanrfe' živčnih boleznih, bolezni nosti, revmatizmu, protinu i losti. Termalne naravne oj nati vrelec, masaža, elektri kopeli v vročem zraku. Kri Vabilo redni občni zbor Stavbene in gostilniške zadruge „De! avski doma v Trbovljah*6, - - registrovana zadruga z omejenim poroštvom - -ki se vrši v nedeljo, dne 8. maja 1921, ob 4. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma“. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o prebitku. 5. Revizijsko poročilo. 6. Volitev enega člana v načelstvo, tri člane v nadzorstvo, ter enega namestnika. 7. Razni nasveti in želje. Na občni zbor imajo pristop le člani z polno vplačanim deležem. Nadzorstvo. Načelstvo. gozdovi. Divni izleti. Nlfct^dpf :-jn e gl e no ! Vojačka zdraviliška godba. Se: Prospekti zastonj pri up sss Automobilna zveza Celie,T,j$otyrna. mtmmm ass:‘v I COSUllCh-Un6 r:i"4rv\v,spšxae i npMfrebBtti potov in = prevaža potnike v ftiSno iu sevamo strjlkov isš vsa pojasnila \ Ameriko z najmodernejšimi brzoparniki glede potovanja pravo- j redno trikrat mesečno. Pojasnila - 'M,' ča so o j otm^i. -• = daje in vozne listo prodaja: CSMflfcl iCHHSTFf glavni zastopnik za Slovenijo diivlUIl ■ I\iYIC> 1 v LjtiMjau!, KolodvorsVa ulica 26. kut Konsumno It© rudarjev Hrastniku vpisala asd,- ssga £ enjejenšEH p&pos£vent : sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°L Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 64.816*67, Društveni delež K 17.100*71, Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093‘48. Delež znaša K 40° Član postane lahko vsak. * Vabilo na subskrfpdjo novih delnic Strojnih tovaren In f J varen d. d., Ljubljana. Dovoljujemo si Vam naznaniti, da je upravni svet sklenil na podlagi pooblastila občnega zbora provesti zvišanje delniške glavnice ’ od K 1 ©,©©©.©§§ na K 15,©©§.@0©, z izdalo 12.500 novih delnic po K 400 m ©m. v skupnem znesku K 5,®C0.68O, katero glavnico se bo porabilo v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata. Občnemu zboru se bode predlagala za l. 1920. 7 % dividenda, kar dokazuje primerno rentabiliteto v podjetje naloženega kapitala. Javna subskripcija še vrši pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravieo prevzeti na podlagi treh Starih g*© eno IIOVO delntiCO po K 600 tel quel, ki se morajo talcoj pri podpisu polno vplačati. 2. Novi delničarji dobe delnice po K 850 tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 3. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921. ter opremljene s kuponom za leto 1921. 4. Subskripcija se vrši od 15. do 25. aprila 1921., in sicer pri: a) Jadranski banki, in sicer pri podružnicah : Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split; b) Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter pri podružnicah Ptuj in Brežice; c) Zadružni zvezi v Ljubljani; d) Zadružnih zvonarnah v. Ljubljani, župnišče sv. Jakoba. 5. Za nedodeljene delnice vplačani zneski se povrnejo subskribentom takoj po izvršeni dodelitvi brez obresti. 6. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku. V Ljubljani, dne 15. aprila 1921. Strojne tovarn® In Sirarne, d. d. v Ljubljani. Vinko.HaitfiS 1. r., predsednik. mdBBtffr&fSzss ifj; Izdajatelj: Ivan Miiuar. Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Odgovorni urednik: Jak. Vehovec,