gospodarske, obertnijske in narodske. Iahajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po postii fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V jjuhl jmti v raboto 28. Junija 1856. Gospodarske skušnje. (Bi vec, nove sorte ogeršica,zlo pohvaljen). V nekem kmetijskem časniku smo brali te dní sledeče: Bi-vec utegne ogeršico kmali spodriniti; přidělali smo zernja in slame na enakem prostoru trikrat več kakor ogeršice ; olja je dal 4 odstotke (4%) več- Sejali in obdělali smo iV V Da bi tert bol d je nek posest k na Laskem vitez Rat ti k vsaki terti položil kos neu- Pravi, da je prav gasenega apna in ga s perstjo zakril dobi poma posebno v kremenasti u Po potili spominki. v . ga kakor ogersico Zajec se ga ne loti na polji, ker ga perje njegovo bôde in je grenkljatega okusa. (Radovedni T e r-pove- ? » °*osp smo, kaj nam bojo gosp. fajmošter Zalokar pine in še drugi, ki so lánsko jesen bi vec sejali dali v svojih skušnjah). (Kako na homcih in gričih in druzih pešenih krajih sadne drevesa saditi.) Po Manteuffelovih sku- šnjah se dá drevje na gričih in druzih pešenih krajih Dva dní v Goratanu. (Dalje.) Po kratki pomudbi sem zapustil Rabelj. Kmali unkraj kaže ob cesti na levo mala doliuica prelep slap, kterega sem dolgo z začudenjem ogledoval. Cez visoke pećine šumlja potoček kakor bister srebern pas doli v ravnino. Pač mnogokrat sem na tem potovanji obžaloval, da ni mi dan risarski um, ker z mnogo drugimi lepotijami dal bi bil tudi i kjer ta slap prec na papir Prestopivši mostek, pod kterim spod spodej ni dobre persti, tako saditi, da se ne vsadí v skopane slapa pritekajoča vodica urnega teka proti velikemu potoku jame, ampak verh zemlje. Grof Šonbronov vertnar Paul hiti, se mi je jela cesta tik levega hriba napenjati vkreber. še kviško, ko se mi je posvetilo v do- Zobel je več let to skušal in se preprical, da je prav dobro. Nisem dolgo koračil Ravnal je takole : Korenino je obřezal ravno tako kakor da linici na desno prelepo, temno-zeleno Rabeljsko jezero s bi bil imel drevó v skopano jamo posaditi. Potem je zemljo svojim malim otokom. Troje velicih gorá: Montač s svo- na določenem mest u enmalo razkopal, močen kol dobro \ jimi večnimi sneženimi plazovi, Kraljev verh inPetverh zemljo zabil, zraven kola pa drevesice s korenino naravnost se ogledujejo na zemljo postavil in ga po navadi v zerkalu tihega jezera, ki je bilo danes vse h kolu privezal; ko je mirno in pokojno. Kadar pa po hudih nevihtah in pomladi i vse to naredil, je korenino drevesa z dobro perstjo 6 do 7 pavcev na debelo posul. Drevesa, ki se na pešenih krajih, ko se sneg na obdajocih gorah v rej o topí, silni potoki va-nj pri prestopi svoje meje in navadno tiha, iz njega izvira kjer je spodej le pešek, po stari navadi v jame vsajajo, joča rečica se spremení v hrušečo reko, ki Rabelj-u in celi rade vsahnejo, — to vé vsak gospodar. Na to vižo verh dolini pretí s potopom. Dolgo me je peljala pot, izsekana v sinji rob visoko vedno precej napeta ; mahoma se zemlje posajene pa se s ponašaj o kaj dobro in ostanejo zdrave in rodovitne. Tudi na m o čir ni h krajih, kjer preobilna nad obrežjem jezera moča v zemlji koreninam škoduje, ako se vsadé v jame, je okrene na levo proti izhodu in v malo trenutkih sem se znajdel na verhu Predila, kjer ob cesti stoječ steber nazna-nuje popotniku mejo Goratana in primorske kronovine. Stal tako ravnanje verh zemlje vse hvale vredno. Le poleg njiv bi ne bilo svetovati zato, ker plug, kadar se blizo orje lahko poškoduje verh zemlje razširjene korenine, da drevesice sem tedaj v tem malem času, kar sem domačo zemljo za ta sadba pri- pustil, že v tretji deželi. Cvetero ob cesti stojećih poslopij potem vsahne. Povsod drugod pa se zamore poročati, zakaj po nji se drevesa, kakor smo rekli, tudi na nam priča, da tudi visoke, divje in puste kraje poišče takih zemljah dobro obnašajo, kjer bi sicer pod zlo šle. (Woch. d. pat. oec. G. in Bôhm.) jV Gospodarske novice. Pod nadpisom „Bistr ou m en pri pom oček cloveška pridnost, iskaje od majke narave ljubega kruhka. Pa te hiše popotnik lahko prezrč, ker razgled, ki se nam verh Predila v primorsko zemljo odprè, je eden nar lep- za sih, ki si jih clovek misliti zamore. Goli, okrogli in stermi Mangart, ki kaže v Krajno in Primorsko svoj bledi, divji povzdigo sadjoreje" (Ein sinnreiches'Mittel zur He- obraz, stoji pred nami ter nadvladuje nebrojno število ster- Presseu mih verhov, ki se od njega sem na levo vlečejo proti Go- bung der Obstkultur) beremo v dunajském časniku 55 novico, da v vojaški Granici (k. k. Militàrgrànze) veleva ratanu, na desno pa proti Bovcu. Pred menoj v bližnji da-višji ukaz kompanijam, da vprihodnje se ne smé ni- ljavi sem zagledal nad in pod cesto nove Prediljske terdnjave ; komur poročni list dati, dokler ženin in neve- od njih naprej doli pa sem ob 'podnožji Mangarta sledil z V • ocesom cesto, dokler se mi ni delec doli med gole pećine, S oce, zgubila. Ene korake se sem sta ništa zato postavljeni komis i i skazala, da sta zasadila predpisano število cepljenih dre- roditeljice višnjeve vés. Omenjeni časnik hvali to višjo zapoved kot gotov stopal naprej in stal sem zopet na mestu, kjer je leta 1809 pripomoček, da se spravi sadjoreja na noge. V več deže- obilno močila kri jugoslovanskih hrabrih junakov posvećene lah in tudi pri nas v nekterih krajih je to že stara lepa in tla domovine. Kakor so nekdaj Špartanci zapisali na kain- koristna navada. ne vémo : zakaj bi se naravnost ne niti steber, kjer je Leonida s svojimi hrabrimi tovarši padel 9 ukazala pa povsod, kjer je še premalo sadja zasajenega! pomenljive besede: „Ptujec , povej Lakedemoncein , da mi Veseli smo tudi mi ^přejeli to novico kot višji ukaz iz tukaj počivamo, ker smo postave domovine spoštovali", ravno Horvaskega in serčno želimo, da bi ta postava povsod ob- tako nam med spodnjo in zgornjo terdnjavo tik ob cesti veljala, ker povsod je sadja potreba, povsod sadje veliko stojeći spominek, zlo enak unemu pri Naborjeti, naznanuje: zaleže gospodarjem. Tudi prisil jena dobrota je dobrota ; „V7 spomin junaške smerti c. k. stavbenega stotnika Janeza ako je ne spozna tisti, ki je prisiljen kaj dobrega storil, jo Herman-a žl. Hermansdorf-a dné 18. maja 1809 in z njim bojo že spoznali, kaj veljá! otroci in unuki in unukov unuki. padlih bojnih tovaršev ( postavil) cesar Ferdinand 1. 208 Pomudi se, dragi bravec, ker si me že tako dolgo sprem- tù vidil! ne bomo!" ljati blag kaj meni y tebi tudi tukaj se ene trenutke z manoj, in cuj. tvoje besede. (Dalje sledi.) Hrabri junak! le preresnićne so bile in vsem potomcem zgodovina od te kraja govori in naznanuje. Že ob časih vojská med Avstrijo in Benećansko repu bliko je bila dolina Koritenca, ki se odtodi pod Mangar tom in Velikim Verhom ( Rombon) proti Bovcu vije, z Bo V ^^M reskim gradom (Cuša, bovška zatvornici Jezikoslovne drobtinice. Za nemško pr y Flitscher Klausej, kaj imenitno in važno mesto. Leta 179T, ko je Napoleon 1. po padu Mantove urno se pomikal proti Beču, je bil Boreški chen zum N „Ma r s i k d < gosp. J. T ► bn Up slovieo : „HofFen und Harren macht Man smo dosihmal přejeli od gosp. dr. H. kd buj P v i ' z e 11 u 1 od od gosp. J. M in zanes je mnogim s p o d n e s' kdor s n u b i in č a k a R ol s: o General Koblos grad urno zopet sozidan 500 vojaki zoper francozke kerdela ga je branil z s e do poslednjič mu osli mole", Bon Ver ka b h pa zene, Kdor in v upi h (upanj') v • ; Z I V I p r e r a d dier-a, pa po hrabrem uporu, obkoljen (umzingelt) od vseh straní, je bil zniagan, in padla je terdnjav ni kom v last. P otovilom Gosp. M. nam je poslal da t k 12 let pozneje je namesti Boreskega grada zadobil Prediljski verh ravno stoj y imenitno nalogo. Poprej še, ko so pomladi leta 1809 se med Avstrijanci in Francozi pričele nove pule, je bilo našem treba skerbeti da bi v potrebi se sovražnikom vhod v Goratan nazaduje mu sreća : poslednje prislovici z za« ampak zapisane kakor ju je slišal; le enmalo popravil ju je in poslal za slovnik z opazko: če mar kdo še za boljše ve, naj jih razodene. p r e p i V • Vsled tega je bilo sklenj Naborjetski in Pi diljski klanec s terdnjavami, baterijami m prekopi uterditi Naprava tega imenitnega delà je bila pi Naborjetu, trije so si žen iskali. Kratkocasno berilo. Narodna pravlica. Enkrat je imel oče tri sine : Petra, Pavla in Jakata. Vsi Ćuli 80 y da v deveti deželi je silo kakor nam je že znano, stotniku Hencel-u, na Predilu pa bogata deklica, ktera pa se noče omožiti. Njeni oče pa jo stotniku Herman-u izročena. Delo tukaj je bilo memo Na- je vedno silil, naj si moža poišče, in ker ji nikoli zastran borjeta veliko tezavnise ker le » ^ te višine ni za obrambo tega miru ni dal, tako pripravna, kakor una. Manjka ji namrec ob cesti ster je naposled vendar přivolila. Ali strašno mih skal, ki bi kraj s stermin dar Herman , kakor je mogel, čudno navado je imela, kakoršne menda noben člověk varovale. Postavil je ven- zemlji nima, namreč, da se nikdar ni zasmejala. leseno, deset sežnjev tako V • 9 smešna reč je ni mogla v smeh pripraviti, in na v Se je bila tega svesta, je rekla: „Naj bo, dolgo m ravno tako široko kladaro. Poprej še, ko je bilo to delo končano, se je unel vnovič vojske plamen, ki je světil k dati, kdor me bo v smeh pripravil". slavni zmagi naših čez Francoze pri Sacilu, kar nam je tudi od Naborjeta znano. Delo terdnjav je bilo toraj začas ker si temu čem roko Marsikter snubač je bil že zastonj daljno pot storil, pa kaj, ko bi bilo še samo y ustavlj Hencel in Herman sta hitela k glavni vojski, da al hudobna deklica je še dala poverh vsacemu ušesa porezati, češ bi se udeležila njene slave. Krepko so postopali naši proti me ne moreš v smeh pripraviti. y kaj me nadleguješ. če V pa Parskem je bil med tem nadvojvoda Karl pri Peter in Pavel pa se niste dala s tem strašiti, ker mi siljen se umakniti. Okoliščine so zahtevale, da se donavska kali so ju kupi zlata in zale lica. Tedaj si kupita konja armada pod poveljništvom nadvojvoda Karina, in talijanska ter se napotita v deveto deželo. Al tudi Jaka bi bil rad bo- pod nadvojvodom Joanom združite, ki ste dozdaj vsaka po- gato ženo dobil in si misli, morda mene sreča išče. Pa brata sebej se bojevale. Umakovali so se tedaj naši počasi la daj s 10 topovi ; 35 ga ništa hotla sabo, ker sta měnila, da mu je malo manjka. On jo pa bos, razoglav in golorok za njima peš vreže, toda kmali ga jamejo noge boleti in več ne more. Brata mu dalje od-Ijudi se odloči, da so stregli topovom; ideta. Kaj če? Najde na poti lesen obroč. Naglo prične brata lijanskega. Herman pa je mogel v tem zapuščeno terdnjavo urno izdelati in v brambini stan uravnati. Oborožil jo je dné 15. maja okoli poldne pa je pr • V 222 graničarjev nazaj klicati: „čujta! nata! glejta ! kaj sem našel4 pravi jinskega polka pod poveljem stotnika Vitkovica, kteremu se in kriči Jaka. Ga počakata, pa ko jima obroč pokaže, se smejaje konjića spodbodeta in kmali sta deleč pred njim. Zdaj najde Jaka vého, in zopet jame upiti : Je popoldan tistega dné še mala truma ravno teg polka pod poveljništvom stotnika Jankoviča pridružila, ker je pi „Draga bratića ! sila, naj bi jo v kladai vzeli y premalega pi stora je le malim bilo to dovoljeno in vodo se preskerbé za 6 tednov. S střelí hi I vzeta iz zadnjegi trudna in oslablj< bil je duh jačji, in slava domovine dvoje premore ! lepo vaji prosim, počakajtame; še nikoli ništa tako lepe stvari vidila kakor sem jo tle našel. 0 kako je lepo!" Brata res ta posada je bila počakata. In ko jima pokaže veho, se zjezita in ga dobro Zopet se Jaka enmalo odreda avstrijanske vojske, toraj silno ozmerjata ter urno naprej jezdita. al akoi jim je bilo teló trudno, odpočije, ter jo urno za njima koraci. Ali konj je urniši kot ker ga je razgrevala ljubezen do vladarj ćlovek, tedaj je reva zopet zaostal. Vès k la veru gré memo V smo pa že pri Naborjetu, kaj to germa ; iz tega sferci tica , ki je na gnezdu sedela. gré in vzame gnezdo z mladici. Jaka Na vès glas se spet dere Imenitna in resnobna naloga je bila Hermanu in nje- in kliče brata, naj ga počakata. Ta pa ga nočeta več sli- govim tovaršem izročena. Skerbeti jim je bilo, da bi ustav- sati. Al Jaka ne neha upiti : yy Glejta, or » lejta y o preljuba zlata ljali in zaderževali sovražnika, dokler se glavna avstrijanska bratića ! gotovo je ni na svetu tako lepe stvari, -- v voljni armada srečno ne umakne, razbere iu opočije. Vseh oči so posteljci se giblje, čivka inzeva; čakajta, cakajta, gotovo se bile obernjene na malo terdnjavico Predila, ktero je varovalo ne bota kčsala!" Bog ti vedi, kaj je zopet dobil pravi malo kerdelo junakov. Čakal jih je sila terd boj s celo mo- Pavel gočno sovražno armado , ktera bo naše, kakor po domaće morda je res kaj posebnega. Naj bo, še zdaj pocakajva". In res ga počakata. Jaka se kmali pri8meja z pravimo, lahko zmlela ko mlin rnoko. Al naj bo zmaga ali gnezdom v roci. „No, vidita, kako je to mično!" „0 ti pè-skor gotova smert, neomagljivo in neoplašljivo je moglo ži- kvati cigan !" zarenči Peter — da nama pot tako kratiš *, veti v njih prepričanje, da posvećeni so domovini, in le čez ter skoči s konja in ga poči za uho. Jaka se joče in se njih mertve trupla bo zamogel preriti sovražnik v oserčje vsede pod staro bukev. „Molči, Peter! ker te je moje uho avstrijanske carevine. Posebno dobro je previdil to Her- tako serbelo, glej, da te ne bodo tvoje še bolj". man. Mil in velikovažen je bil toraj trenutek, ko se je na Terbižu zadnjikrat poslovil Potem, ko se je bil dobro odpočil, gré dalje polagoma. in ločil od prijatlov svojih. „Osta nite z Bogom, dragi moji, in pomníte mene v svojih molit val^HHHHHaBHB u jim reče v predčutji svoje bližnje smerti ; „sam sem si pozidal grob , v kterega se zdaj podam; nikdar več se obroč čez ramo, veho v žepu, gnezdo v njedríi. Bratov ni več vidil. Cez dolgo pride do lepega lepega gradu. Ravno je hlapec konje napajal in Jaka zagleda med njimi konja svojih bratov. „De te šmentaj ! kaj smožetii?" Stopi v vezo % i i i --200 in vidi brata pri ognji se greti , pa vsa klaverna sta bila. Ker je bilo že pozno, gré na pod spat. Drugega dné se gré tudi on gret. Zvonček zapoje, ki je njegova brata tretjic k prečudni deklini klical. Peter in Pavel gresta, Jaka pa dolgo caka kaj bo. Zdaj čuje po stopnicah nekega doli priti, gré gledat, pa vidi brata brez ušes. „Aha Peter — reče — te kaj serbé zdaj tvoje ušesa, mene ne več!u Pri teh besedah teče v zgornjo hišo. Stopi v krasno sobo, kjer je deklica na lepem stolu sedela. Jaka je bil zal mládenec, lepe postave, prijaznega obličja. Pa vendar se je deklini čudno zdelo, ko vidi razoglavega, golorokega in bosega snubača. ..Si mar tudi ti přišel me v smeh spravijat? — ga bistro-gledo popraša. „E kaj — reče zviti Jaka — jez sem vam le nekaj prinesel, kar vam bo gotovo všeč. Deklica je že zobé pokazala — čem reči — malo ua smeh ustnice zabernila, ker si misli: kaj nek mi ima tak clovek prinesti. „Kaj tacega pa imaš?" — ga popraša. „Ne uprašajte me kaj, ampak dovolite mi uprašanje : „imate kaj ognja?" „Kaj v taki hiši — reče dekle — bomo brez ognja, in že so trepavnice nekoliko černih očes zakrile — čem reči — že se je enmalo posmejala. „No kaj pa bo z ognjem?" „Jez imam — pravi Jaka — nekaj za speči in vam bom dal pečenke, kakoršne še niste nikdar nikoli jedli" — ter seže v njedrije po tičice. — „Kaj jih boš v roki pekel?" „O ne, na to preklico jih bom nataknil" (vzame obroč z vrata). „Pa tičice so tolste, vsa mast bo iztekla — pravi prav prijazno dekle. „Ne ne, ne bo ne, gospodična, bom zamašil" — seže v žep po veho. In na vse gerlo se začne deklica smejati. „Niso me — pravi — tvoje norčije v smeh spravile, ne, — le moje serce se je tvojemu ob pervem pogledu zasmejalo, — zato ti čem iena biti !" In Jaka je postal gospodar gradů, Peter in Pavel sta pa šla brez ušes domů listje grabit. Naj nihče ne reče, da to ni mogoče, saj je že marsikteri Jaka na enako vižo grajšinico dobil. Iz Domic.— zapuščine. Slovanski popotnik. * V Zagrebu je přišel pred krátkém na světlo „Franko pan", drama v peterih činih od slavnega pesnika jugo-slavenskega Mirka Bogoviéa. Kdo ne pozná sloveče rodovine Frankopanov, — kdo že ni slišal odjunaškega Krista Frankopana, bivšega kneza senjskega, kerškega in modruškega, bana hervatsko-slavonsko-dalmatinskega, nad-poveljnika vojske medju-kralja Ivana Zapolja, ki ga je sam kralj Ljudevik II. zavolj njegove hrabrosti v bojih zoper Turke javno in pismeno imenoval „branitelja cele Ilirije"? In ta junak, žertovajoč življenje svoji domovini, je predmet iz-verstne drame, ki nam jo je spisal mojster Bogović v narodnem metrumu v jeziku ravno tako ličnem kot tudi Slovencom lahko razumljivem. V dokaz tega naj bojo sledeče verstice, s kterimi Turzo Skender začenja dramo: Sa svih stranah dolaze nam glasi: Kako Turčin — nebilo mu traga ! — Plèni, pali sela i gradove. Ori svete cèrkve i oltare , Momke seče, a dèvojke kupi, Da ih vodi do Stambola grada Kano jadne robinjice ; — rěčju : Kud prolazi, svuda puste stope Razorenja, kèrvi i požara Ostavlja za sobom. Nadjamo se, da v knižnici nobenega Slovenca, kteremu je mar za razcvet jugoslavenskega slovstva, se ne bo po-grešal Bogovićev „Frankopan". * Mladi ruski pisatelj Aleks. Teodorovič Hilfer-ding, povrativši se iz svojega potovanja po slovanskih deželah v Moskvo, pripravlja za tisk svojo bugarsko-serb-sko historijo XI. veka, in pa spis o narodopisu in kni- ževnosti Horvatov in S erb o v. V časniku ..Jahrbiicher fur slav. Literatur, Kunst und Wissenschaft, Jahrg. 1855 — 56 smo brali njegov popis v nemškem jeziku „Geschichte der Serben und Bulgaren". * Dva nova slovanska časnika izhajata v našem cesarstvu, namreč: serbska „Podunavka" v Zemunu, in poljski „Dziennik literacki v Lvovu". * Spet je prišlo troje novih zvezkov gosp. St. Zar a n-sko ve občne povestnice „Welt-Geschichte in Annalen-, Chro-niken- und Historienweise itd." na svetio in iznova smo se prepričali, da krasno delo je čez in čez vredno hvale, ki smo jo dali pervim zvezkom. Pregleđovaje 7. in 8. izdajek smo zadeli v 7. stoletji na zgodovino starih Slovanov, v kteri pisatelj razlaga obseg tadanje slovanské zemlje, dohod Slovanov, njih imena, pokolenja,bogoslovje tadanjih paganskih Slovanov, njih šege, običaje in življenje itd. „Poljodelstvo in živinoreja — pravi — je bilo njih po-glavitno opravilo; stanovali so v lesenih kočah in se oblačili v dolge, proste oblačila, ktere so prepasovali s pašom, ki je bil pri premožniših kaj ličen; obuvalo so jim bili kčrpci (opanke); živili so se večidel od poljskih pridelkov, močna-tih jedil in hleba (kruha). Od njih so vzeli Goti besedo „hleb" in jo po svojem premenili v „hlaib", in odtod je še dandanašnja nemška beseda „Laib". „Ravno tako — pravi — so besedo Pťlug Nemci od Slovanov vzeli; ki so imeli svoj plug. Med (nemški Met h) in pivo (ol) sta bila od nekdaj Slovanom naj ljubša pijaca. Ker so Slovani kaj žive fantazije, ni čuda, da so od nekdaj že radi péli, godli in plesali. Hvaljena je že od nekdaj gostoljubnost in poštenost slovanska, grajali pa so že takrat njih pre-pirljivost in da so se radi maševali; maševanje to je segalo, zlasti pri južnih Slovanih, mnogokrat do kervavega maševanja (kervene osvete). Ali so stari Slovani po več žen imeli, se ne dá do dobrega določiti; gotovo pa je, da so knězi in plemenitniki več žen imeli. Lepo razlaga na-daije, kaj so bili vojevodi, kmeti, knezi (duhovnik:), starosti, vladiki, župani itd. Občinske zadeve so obravnali na sne mi h ali sej mih; „sejm" ni bil to kar je dandanašnji, ampak „sejmi" so se imenovali deželni zbori (Xandtage)". Kakor Slovane tako tudi vse druge narode popisuje učeni gosp. pisatelj na vse strani in nam stavi z besedo in v zemljovidih včs svet jasno pred oči. Novičar iz avstrijanskih krajev. lz Gradca. # Vodstvo štajarske družbe za povzdigo s vi 1 or ej e je U. dan t. m. na znanje dalo, da gosp. T. Rochel funt na Štajarskem pridelanih živih kokonov plačuje po 1 fl., če le 300 ali še manj kokonov gré na en funt, — po 55 krajc., če jih 300 do 350, — po 50 krajc., če jih 350 do 400, — po 45 krajc., če jih okoli 400 do 450, — in po 40 krajc., če jih več kot 450 gré na en funt. Ce so pa kokoni (mešički) že um o rj eni, jih plačuje vse za deseti del dražj e kakor je tarifa določena. — Za štajarske goveda, ki so bile v parižko razstavo poslane, so sledeči lastniki premije přejeli: Pervo premijo za mir-codolinskega bika je prejel g. Juri Stoger iz Perneka in za kravo tega plemena g. Jožef Krendel iz Bruka; tretjo premijo je prejel za kravo mariahofarskega plemena grof Hen kel iz Donersmarka, peto premijo je prejel tudi gosp. J. Stoger za mircodolinsko kravo in šesto premijo knez Lobkovic za kravo mariahofarskega plemena ; junica gosp. K. Lewohl-a je bila pohvaljena. Gosp. Stoger je svojega s pervo premijo obdarovanega bika v Parizu prodal za 800 frankov, to je, za 340 gold, našega dnarja. Iz Celja. * Mestna gosposka je tukajšni kmetijski poddružnici podarila kos zemljiša blizo mesta, da bo ondi napravila že drugo sadišče sadnega drevja in tert ali tako imenovano „vertno šolo". Zraven tega ji je obljubila tudi mestne smeti za gnojenje tega sadišča dajati, ki jih bo mestna gosposka sama na svoje stroške na to zemljiše vozila. — Veselo znamenje je to, kako se povsod oživi ja sadjoreja, za ktero se naši predniki niso dosti poganjali! Iz Ljubljane. * Teržaški časnik „Triest. Zeit.u piše, da že več časa je na Pars kem neki umetnik (tehnikar), kterega je avstrijanska vlada tje poslala, da natanko ogleda, kako ondi šoto napravljajo za parske železnice, ker tudi za naše železnice bojo na ljublj ans kem mahu ustanovili veliko napravo, kjer se bo šota (Torf) pripravljala za kurjavo hlaponov. — Pervi dan prihodnjega mesca bo v Ljubljani v djaiije stopila bankna eskomtna pod-dru žnica v podporo tukajšnim tergovcem. Vod ji te dnarnice so gospodje: Kranz Karl, Lu km an Lambert, Mayer Jakob in Re cher Nikolaj, — p r e s o j e v a vc i ali censorji pa gospodje: Heiman Gustav, Holzer Karl, Hudovernik Primaž, K r i s p e r Anton, P a ch n e r Karl, Župan Valantin, Terpine Fidelis, Češko Valantin. Iz Ljubljane. Včeraj je bil raztelesen v tukajšni ži-vinozdravnišnici neki neznan velik mesarsk pes, ki se je en dan po Ljubljani in okoli Ljubljane klátil in popadal, dokler ga ni včeraj zjutraj neki pogumen policijsk vojak z bajone-tom puškinim prebodel in umořil. Ogled raztelesenega psa je razodel, da je bil s te kel. Ali je bil ta pes popaden od tistega steklega, ki so ga v kratkem na Verhniki ubili, ali od tistega, ki je pred nekimi mesci v Lazih poginil, ali pa se je steklína pervotno v njem vnela, se ne more za gotovo reči; to pa je gotovo, da je treba sedaj vsakemu pazlji-vemu biti na ljudi in živino, ki so morebiti prišli z imenovanim psom v kakošno dotiko, da se odverne nevarnost, dokler ni prepozno. Novičar iz raznih krajev. Glede na porod cesarični, ki se vsako uro pričakuje, so podarili presvetli cesar siromakom d u n a j s ki m 10000 il. — Maloktero leto se je slišalo toliko od toče kot letos ; asekuracije češke in dunajské imajo zavarovanim gospo- darjem letos veliko škode povraćati, ker skor vsak četerti zavarovavec se je oglasil za odškodovanje ; — pri vsem tem vendar hvalijo letino, ker po toči so le reveži tisti, ktere zadene, ne pa cela dežela. — Na telfski planini v Tirolih je na sv. Antona dan strela ubila 16 ovác na enkrat, in dva ovna je — neverjetno je sicer pa vendar je čista res-nica — v razrušeno zemljo tako zabila, da le nju rogovi so vén gledali. — Te dní so v bolnišnico dunajsko pripeljali iz kmetov neko deklo Lojzo Š., ktera že več dni zapo-redoma spi; le s silo se dá enmalo prebrihtati, pa berž jo spet zaspanec premaga; celo pot, ko sojo peljali na Dunaj, se ni zbudila. — V 3 letih, kar na Dunaji v mesnicah konje koljejo in njih meso (po 4 do 6 kr. funt) prodajo, so jih zaklali 4T25 in skupili za meso, kože, jezike in kostí okolí 225.085 fl. — Na L a š k e m (v Lombardii in na Benečanskein) so bolehali letos svilodi (svilni červiči) za neko posebno boleznijo , zoper ktero so jih kadili z mnogimi kadili ; nektere so oterpnéli, da niso nič pridobili. — Politika še zmiraj praznuje, zato časnikarji poberajo drobtine, ker velikih koscov ni. Kaj bo z Laškim, kaj z Ger ski m, kaj z Moldavo in Valahijo itd. nobeden ne vé; pravijo, da vélike vlade imajo sedaj naj več opraviti z Ger-škim; kralj gerški Oton se je podal te dní na Dunaj in bo šel dalje na Nemško; pravijo, da gré tudi v Pariz, se pogovorit: kako in kaj. Ko so pred mnogimi leti ptuje vlade na noge postavile od Turčije odcepljeno novo gerško kra-Ijestvo in mu svojega kralja, Oton a parskega, dale, niso pomislile , da naj bogatejše kraje nekdanjega Gerškega je obderžala Turcija, in kakor Cer nog or ce m tako se tudi novému gerškemu kraljestvu vedno slaba prede. — Da bi bili Turki angležk ega konsula v Skutari umorili, ni res, res je pa, da so ondi lepo seminiško poslopje in pa kato-liško cerkev razdjali. V Albánii zlo vrč med Turki in kristijani, da se ne vé, kaj bo. — Iz Petrograda se piše, da priprave za kronanje ruskega cesarja v Moskavi grejo hitro spod rok. Vse ptuje vlade bojo pri ti slovesnosti na-doniestovane po svojih poslancih,ki se bojo obdali z nezna- Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleiweis. nim iišpom ; ker pa se Rusi namerjajo še vse to prekositi, je lahko zapopasti, da lišpa ne bo konca ne kraja. — lz Franco z kega se sliši, da so se povodnji v zahodnih in južnih krajih sopet ponovile in da reki Loire (Loar) in Garonne (Garon) ste spet potopile veliko sveta. —Veliko dá govoriti tisto pismo, ki ga je mladi kraljević franeozki z imenom grof parižki (iz rodovine vladarjev, ki je v poslednji franeozki prekucii leta 1848 ob vladařstvo prišla) ravno sedaj na svetio dal, ko si želi cesar Napoleon svojo rodovino na prestolu francozkem za vse prihodnje čase ustanoviti; — zadnje verstice onega pisma, v kterem se grof parižki zoperstavlja tako imenovani „fuzii", se gla-sijo takole: „Moja starost (grof parižki bo še le mesca septembra 18 let star) mi ne dopušča, da bi se vtikoval v to, kar je moja žlahta sklenila ; jez imam pred očmí le oporoko svojega očeta , pravila svojega deda in pa ustavno samo-vladstvo". — S erb i dosihmal nimajo domaće soli; morajo kupovati vlaško ali avstrijansko ; — nedavnej je pa neki ropar našel sól v neki gori na Serbskem, ktero hoče vladi razodeti, ako mu odpustí vse njegove hudodelstva in mu verh tega še kaj plača. Ni dvombe, da se mu bo dovolilo kar terja, ako pokaže res zaklad. ____ % n * Prećastitemu gospodu korarju, višjemu šolskemu ogledu teržaškemu, družbeniku ljubljanske kmetijske družbe itd. o nje^oveiu sedeimlesetem ^odu 29. junija 1856. Ponosno drévo, moćne korenine U plodno zemljo bilo usajeno. Z rosó ljubezni bratovske pojeno — Lepota, kinć slovenske domovine! Al — burje piš, ki nikdar ne pomine, Razpoka kožo debla mu zeleno — ' U mah starosti truplo zavíjeno, Rodi sadove, dok da ne pogine. Ponosen Ti si rastel u mladosti, Krepčal si duha v veri, učenosti, In plod stoterni ste obé rodile *) $ Zapisal v slave si se knigo krasno, U dušo vsacega se s čerko jasno — Na večno delà bodo Te častile. *) Gospod Peter Aleš, rojeni v Vodicah na Gorenskem, so za napredek kmetijstva tako uneti, da malo enakih mož je Krajna rodila. Popotniku po Notrajnskem se berž pokaze okrajna, kjer so za farmana služili 5 na Premu in v Jelšanah je sadjoreja in vinoreja že obilno napredovela, ko so druge soseske še spale. Tudi zdaj v Terstu so neutrudljivi za šolsko omiko, in še vedno za blagor kmetijstva skerbijo; živa priča tega so bukvice z napisom „Zvěděni kmet", ki so jih za teržaške nedeljske šole lani spisali. Pač se lahko od njih reče, da še stari njih fáráni skerb verlega gospoda hvalijo. (Vredništvo dostavlja v razjašnjenje besed „farman" in „faran", da na Notrajnskem po već krajih pravijo duhovnemu gospodu „farman", prebivavcu fare pa ,,fa-ran". To so nam povedali unidan prečastiti fajmošter Tomajski gosp. Ukmar — izversten jezikoslovec slovensk — ko so nas Ljubljančane serčno razveselili, da so nas obiskali.) Pogovori vredništva. Gosp. J. J. v Verh.: Lepa hvala za poslane vodne muhe. Ob poli enajstih do pol dne 23. dan t. m. žive v zapečateno škat-Ijico djane smo přejeli 26. popoldne ob sedmih zvećer; dve steše živele. Drugopot več od njih. — Gosp. J. B. v R.: Radi bomo vzeli obljubljeni popis bist. dol. „Novičarju namenjene dopise. pa prosimo, da se nam vselej berž pošlejo, dokler ni novica zastarana._ _______________ ___________ „ -^MMMHMMMB* ^^^MWMP I ~~ Milodari za Blejčane. Gosp. Janez Debevc, tergovec v Ljubljani, 5 fl. — Gosp. Cerne Anton, kaplan v Ložu, 2 fl. — Dva duhovna gospoda iz Gorenskega 5 fl. — Gosp. T. H. 2 ti,, in sicer 1 fl. za pogorelce gospodarje, 1 fl. pa za pogorelce posle. Milodari za Senaicane. Gosp. Janez Debevc, tergovec v Ljubljani, 5 fl. — Gosp. prof. Metelko v Ljublj. 10 fl. — Gosp. T. H. 2 fl. — Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.