CM®««®, ferdt, 30. marca 1948 nuDHuno in np»iTt| LJUBLJANA« KNAFLJEVA ULICA STHV. I TELEFON (HI DO it-» ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA Esi» DL, štev. 76 — Posamezna številka 2 dinarja CN 8 E BATNI ODDELEK LJUBLJANA telefon e« »-n POSTNI ČEKOVNI BACUN LJUBLJANI ŠTEV. t-WWI-I OGLASI PO CENIKU NAROČNINA DIN GLASILO 0 8 O B I L S E B Pred II. kongresom Osvobodilne fronte V dneh od 26. do 28. aprila bo v Ljubljani D. kongres Osvobodilne fronte Slovenije. Osvobodilna fronta sklicuje svoj II. kongres v času. ko doprinaša naše delovno ljudstvo ogromne napore v borbi za boljše in lepše življenje, za mir in pravo demokracijo, v borbi za izgradnjo socializma. Kakor je bil I. kongres sklican v obdobju, ko je Osvobodilna fronta že lahko pokazala uspehe in ko je že izvršila dckajšen del svojega poslanstva v zgodovini slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov, prav tako se bodo zgrnili delegati iz vse Slovenije na svoj II. kongres v času, ko Osvobodilna fronta s ponosom ugotavlja lepe rezultate, dosežene v skoro treh letih na vseh področjih politične, gospodarske in kulturne dejavnosti slovenskega ljudstva. Zato bo II. kongres tudi podčrtal te rezultate dela, nkrati pa nakazal vse napake in pomanjkljivosti teT ostro zarisal pota nadaljnji rasti in utrjevanju Osvobodilne fronte. Organizacije Osvobodilne fronte so že pričele s pripravami za praznične dni drugega kongresa. Posamezne organizacije bodo v času predkongresne aktivizacije pregledali in pretehtale rezultate dela, osvetlile svoje napake ter postavile perspektive nadaljnjemu razvoju dela, izvedle bodo predkongresno tekmovanje in volitve delegatov, ki bodo prisostvovali drugemu kongresu. Predkongresna zborovanja članov OF bodo analizirala vso široko dejavnost Osvobodilne fronte v času od I. kongresa do danes. Predvsem bo poudarjena na teh zborovanjih vloga OF pri varovanju, utrjevanju in nadaljnjem poglabljanju demokratičnih svoboščin in ekonomskega dviga naše dežele. Vloga OF pri dviganju politične zavesti širokih množic svojega članstva je bila ogromna. Z množično ak-tivizacijo ob volitvah v zvezno in republiško skupščino, ob volitvah v krajevne in okrajne ljudske odbore; z razglabljanjem in študijem ustave ter razčlenjevanjem bistva ljudske demokracije, je Osvobodilna fronta ljudsko oblast tako približala delovnemu lindstvu. da danes že reagira na vsak poizkus vsiljevanja tujih elementom v katero koli vejo te oblasti. Poleg razkrinkavanja domačih sovražnikov l judske demokraci je, ki_ so vedrili predvsem v vrstah duhovščine, kot so to jasno pokazali razni procesi, pa je ÖF budno zasledovala tudi vse pojave v mednarodnem življenju in jih nadrobno razlagala svojemu članstvu. Tu je treba poudariti predvsem veliko moralno pomoč _ OF. ki jo je nudila le-ta z mobilizacijo vseh Slovencev, Jugoslovanov in demokratičnih sil v svetu našim državnikom in ljudstvu Primorske in Koroške ob mirovnih pogajanjih. Poleg poglabljanja politične in nacionalne zavesti pa je OF budno pazila na vsak poizkus sovražnika, da bi vrnili med člane šovinistične tendence. ki bi bile naperjene proti »zaostalosti« ostalih narodov Jugoslavije, proti ljudstvu sosednih držav itd. Z razlaganjem ekonomske izgradnje naše dežele, i razlaganjem pomena pogodb, ki jih je sklenila naša država, s pomočjo Albaniji ob priliki poplav in s pomočjo Bolgariji, ki ji je c ožila lakota, tez s prikazovanje!.!. kdo je v kapitalističnih državah naš sovražnik in kdo prijatelj, Je OF v kali zatrla vsak poizkus vnašanja razdora in šovinizma v naše vrste. Osvobodilna fronta^ tudi danes pravilno usmerja zlasti še žive govorice okrog Trsta. Vsako reševanje vprašanja Trsta mimo demokratičnega načina je samo v škodo jugoslovanskih narodov in italijanskega naroda. »Vprašanje Trsta na res demokratičen način lahko rešijo samo nove Jugoslavije brez vsakega tujega vmešavanja«, je dejal maršal _ Tito delegaciji kulturnih, industrijskih in kmečkih delavcev Italije. Tako razlaga vprašanje Trsta OF. Posebej je treba poudariti vlogo OF pri ekonomski izgradnji naše države. Z razlaganjem naše ekonomske politične zakonodaje: zakona o agrarni reformi, o nacionalizaciji, o socialnem zavarovanju, odpustih itd. ter s prikazovanjem širokih perspektiv za dviganje življenjskega standarda, ki ga ima delovno ljudstvo v svoji državi, je OF mobilizirala ogromne množice za prostovoljno delo, za udarništvo, za novatcirstvo, za dvig storilnosti, za odpravo birokratizma itd. Vse to je omogočilo, da je bila že v 1. 1945 in 1946 obnova dežele na takšni stopnji, da smo mogli v 1. 1947 pristopiti k načrtnemu gospodarstvu. Podvigom naših masovnih organizacij poseb-'» mladine se je čudil ves napredni sve| čimer je OF še posebno dvignila ugled naše države pri demokratičnih siiah STeta, stopnjevala pa nemočno sovraštvo reakcije. Svojo povezanost z vsem dogajanjem doma in v svetu je OF dokazala tudi s svojo praktično in neposredno pomočjo upravnopolitični liniji. To je storila predvsem v številnih gospodarskih kampanjah kot so bile: odkupna, setvena, žetvena, davčna kampanja itd., v katerih je OF razkrivala špekulante in saboterje ter čuvala interese malega človeka. Vsa ta dejavnost OF se je izrazila ogromni porasti delovne zavesti in delovnega elana, kar je ustvarilo pogoj za nadaljnji dvig življenjskega standarda. Z njim je bila dana tudi osnova za širok razmah kulturnopro-svetnega življenja. Dokaj temu so bili številni festivali v preteklem letu. Nadaljnji korak k izboljšanju našega ekonomskega in razraščenju svojega kuturnega življenja pa je graditev zadružnih domov bi je v polnem razmahu. S političnimi in delovnimi akcijami ter dejavnostjo na kulturno-prosvet-nem polju se je OF neprenehoma utrjevala, obenem pa trebila vse elemente. bi so hoteli rušiti njeno enotnost. Tako stopa OF na svoj II. kongres kot čvrsta monolitna politična organizacija slovenskega naroda in bo tako enotna sposobna premagati vse težave, ki jih nalaga petletni plan. ter utirati pot v socializem in se boriti za mir. Ne bi bilo pravilno, če W videli samo uspehe. Pri politični aktivizaciji najširših ljudskih množic kljub vsem uspehom mnogo manjka. Industrializacija in elektrifikacija naše dežele, pot v socializem drži samo preko velikih naporov. Vse naloge pa nam bodo lahko izvedljive, če bomo zanje aktivizirali široke junožice, če bo Osvobodilna fronta na čelu s Komunistično partijo dosledno stopala po svoji začrtani poti. Predkongresno tekmovanje organizacij OF se bo moralo razvijati predvsem po liniji razširjanja in utrjevanja organizacij OF. V tem tekmovanju naj prevzamejo organizacije Fronte obveznosti in naj med seboj tekmujejo. Čas pred kongresom torej čim bolj izkoristimo za utrjevanje Fronte. Dolžnost organizacij v času pred kongresom bodi torej v tem, da ga izvede široka aktivizacija in da se izvolijo delegati, tako da bo kongres resničen odsvit naše stvarnosti, politične moči in uspehov. Velika udeležba pri volitvah v Romiiuip Bukarešta, 28■ marca. Tanjug. Volit» ■e v ustavodajno ljudsko skupščino so e končale v vsej državi popolnoma tirno in brez vsakih pripetljajev. Pred» tavniki tujega tiska so imeli možnost ibiskati vsa volišča tako v Bukarešti, :akor tudi v notranjosti države in so e lahko prepričali, da so bile volitve lopolnoma svobodne in demokratične, /olitve so se spremenile v veliko ma-lifestacijo vdanosti romunskega ljud» rtva Fronti ljudske demokracije. Ge» leralni sekretar romunske delavske itranke Gheorgiu Dej je volil skupno i delavci tovarne »Grivica«, zunanji ninister Ana Pauker na volišču delav-:ev in nameščencev tobačne tovarne v 3ukarešti, predsednik vlade dr. Groza n iinančni minister Vasile Luka pa sta volila skupno z delavci tovarne za lo» komotive v Bukarešti. Po rezultatih, ki jih je objavilo mi» nistrstvo za notranje zadeve, je znašala volivna udeležba v posameznih vo» livnih okrožjih ob 12.30: 90°/° v okrož--ju Cluj, 75 % v okrožju Karas, 80°h> v okrožju Fargas, 90"/» v okrožju Ilfov brez Bukarešte 74% v okrožju Na» saud, 70% v okrožju Putna v Moldaviji, 85 °/o v okrožju Somen na Erdelj-skem in 87 % v okrožju Tarnavamika. Pripadniki romunske armade, ki so imeli prvič v zgodovini romunskega ljudstva vollvno pravico, so glasno manifestirali za demokratično vlado, vzklikajoč predsedniku vlade dr. Grozi i in ministru za narodno obrambo Bod-I narasu. delegacija italijanskih elavcev odpotovala iz Beograda ^rad. 28. marca. Skupina članov oije iitalijansikih industrijskih ev, ki si je ogledala v Rovinju ni festival italijanske manjšine, d svojim bivanjem v Beogradu ila Izvršni odbor Ljudske fronte avije. Člani delegacije ltahan-lelaveev, ki so sodelovali v nare m gibanju odpora, so obiskati odbor Zveze borcev narodno-udiilne vojne. Zvezi borcev eo izročili pismo Instituta za proučevanje gibanja odpora v Italiji. Mladinci — delavci in elani delegacije italijanskih delavcev so obiskali centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije. Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije je priredil kosilo na čast italijanskih delavcev v_ hotelu »Majestic«. Člani delegacije italijanskih industrijskih delavcev so imeli davi konferenco s člani centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Popoldne je delegacija italijanskih delaveev odpotovala v M@ü& Rešitev tržaškega vprašanja je v izjavi maršala Tita ila se je pripravljen razgovarjati z demokratično vlado Italije, je izjavil generalni sekretar Kom parti je Italije Palmiro Togliatti pred več kakor 100.000 zborovalci v Rimu Rim, 28. marca. (Tanjug). Snoči je pred več kot 100.000 delavci in nameščene1 Rima govoril sekretar komunistične partije Italije Palmiro To. gliati o predlogu treh zahodnih vele-s‘l, da naj se Svobodno tržaško ozemlje izročr Italiji in je med drugim izjavil: »Korak ZDA, Anglije in Francije je samo predvolivna spletka, da bi ameriškega agenta v Italiji De Gasperija rešili poraza na bližnjih volitvah. Zahodne veselile hočejo v Italiji t:k pred volitvami ustvariti ozračje besnega šovinizma, da bi zadušrle demokratične sile naše države in omogočile reakciji 18. aprila zmago, katere po redni poti ne bo mogla nikoli izvojevati. Zahodni imperialisti hočejo na italijanskih mejah zažgati bakle vojne in spravrti Italijo znova v krvavo vojno. Američani in Angleži so onemogočili Italiji politiko miru in bratskega sodelovanja z narodi nove Jugoslavije. Vsi moramo priznati, da je na pravični ureditvi naših vzhodnih mej najbolj zainteresirana Jugoslavija. Voditi moramo politiko zbližanja napram narodom Jugoslavije, ki se ne žele nikakršnih spopadov z nami, ampak hočejo biti naši prijatelji in z nami sodelovati pri ustvarjanju demokratične Evrope in pri ohranitvi miru. — Želja maršala Tita je bila in je še dane3: Na meji med Italijo in Jugoslavijo ne smejo biti ognjišča nesloge, tržaško vprašanje pa naj se reši v smislu izjave, ki mi jo je dal na podlagi neposrednih razgovorov; le tako bi se odstranila vsa žarišča nesporazumov na naši vzhodni meji, odnosi med Italijo in Jugoslavijo po postavili na krepko podlago trajnega miru in prijateljskega sodelovanja na vseh področjih. Javno obsojamo spletko zahodnih sil s Trstom, s katero hočejo skaliti vodo, ljudskim množicam Italije pa preprečiti, da bi svobodno odločalo o svoji usodi in svojem življenju. Izjavljam pred vso Italijo in pred vsem svetom, da današnja Italija ni predvojna Italija in da ne bomo dovolili, da bi našo državo znova potegnili v vojno za imperialistične koristi. Italijansko ljudstvo zelo dobro ve. kdo so njegovi prijatelji in kdo sovražniki. Prijatelji italijanskega ljudstva so oni, ki hočejo mir, sovražniki pa oni. ki hočejo pahniti Italijo v novo pustolovščino, ki pripravljajo bodoče vojne, ki hočejo, da bi Italija napravila s Trstom tako kot je D’ Anunzijo napravil z Reko. Zahodne sile hočejo potegniti našo državo v vojni tabor proti vzhodni Evropi in proti Sovjetski zvezi. Vendar so danes v Italiji organizirane ljudske množice, združene V demokratični ljudski fronti, ki se morejo upreti onim» ki hočejo našo državo znova zaplesti v vojno. Opozarjamo De Gasperija in njegove gospodarje, da jim ne bo uspelo g Trstom ponoviti stare spletke. Rešitev tržaškega vprašanja je v besedah maršala Tita, ki je izjavil, da se je pripravljen razgovarjati z demokratično Italijo. Trpljenje Trsta se bo končalo samo z zmago ljudskih sil in s prihodom demokratične vlade Italije na oblast, s prijateljskim sporazumom z narodi Jugoslavije.« Današnji italijanski listi so_ objavili ma prvih straneh govor maršala IVta na sprejemu predstavnikov italijanskih industrijskih, kmetijskih in kulturnih delavcev. Demokratični listi naglašajo, da so besede maršala Tita nov dokaz prijateljske volje narodov Jugoslavije, da bi rešili vprašanje Trsta v duha miroljubnega sodelovanja z demokratičnim italijanskim narodom. Neodvisni list »Paese« p;še: Govor maršala Tita potrjuje, da je Jugoslavija za prijateljska pogajanja s predstavnikom demokratične Italije, osvobojeno tujih varuhov in intemaciona-listov. 1'rediog treh zahodnih velesil je samo predvol'vna spletka. Glasilo socialistične 6tranke »Avanti« ugotavlja, da govor maršala Tita še enakrat dokazuje, da so ameriške imperialisti preprečili sporazum med Italijo in Jugoslavijo o vprašanju Trsta. »Unita« poudarja, da se mere problem Trsta rešiti samo z neposrednim sporazumom med demokratično Italijo in Jugoslavijo. Papežev volivni velikonočni govor Rim, 28. marca (Tanjug). Današnji papežev velikonočni govor je bil od začetka do konca izključno predvolivni politični govor, poln klevet in napadov na italijanske demokratične sile. Pozi» vajoč vse vernike, naj 18. aprila»ne bodo slabi in neodločnU, je papež odkrito izjavil, da je »napočila velika ura obračuna«in da je demokratična fronta y,velika nevarnosti. Današnji papežev govor lahko uvrstimo med najbolj ostre politične govo» re, ki so bili med predvolivno kampanjo v Italiji ter zelo spominja na nekdanje Mussolinijeve pozive na »križarsko voj» no proti komunizmu«. Policija strelja na zborovalce demokratične fronte Čim bolj se bližajo volitve, tem bolj naraščajo vladna nasilja nad delovnimi množicami v Italiju Policija in karabi» nje«# m Siciliji razganjajo abotovaaj« demokratične ljudske fronte z ognjem iz pušk. V Ravanusi so karabinjerji streljali na zborovalce in ranili nad 200 oseb. Vdrli so tudi v sedeže demokratičnih strank ter pretepli tajnike krajevne organizacije komunistične par* tije, socialističnih strank in združenja bivših italijanskih partizanov. Na zborovanju fašističnega »italijan» skega socialnega gibanja« v Vidmu je policija streljala s strojnicami in raz* ganjala demonstrante, ki so ostro pro* testirali proti poveličevanju Mussolini* jeve doktrine. Fašisti so s pomočjo policije z bombami navalili na navzoče in hudo ranili dva bivša partizana in dva prebivalca. Istega dne so fašistični izzivalci v Ravenniji ubili s sedmimi revolverskimi streli znanega antifašista Piermattea. V mestu Pieve Di Cento (na Siciliji) so policijski agenti in karabinjerji pri* silili prebivalstvo, da se je moralo ude* ležiti zborovanja krščansko-demokrat* ske stranke. Mnogo ljudi, ki so se uprli temu ukazu so pretepli. V Cantazaru je policija aretirala cele skupine delavcev, ki so protestirali proti fašističnim govornikom. V Peruggiji (v srednji Italiji) so “re* tirali v zadnjih dneh nad 80 kmetov, ki nimajo zemlje ter so bili pristaši demo* kratične fronte. V Rimu sta bila aretirana direktorja dveh tiskarn, ker sta tiskal® predvo-lävni material strank demokratične fronte. Na tisoče brezposelnih delavcev je priredilo včeraj v Milanu demonstra* cije proti vladni politiki, zahtevajoč, naj De Gasperi predloži račun o »fondu solidarnosti«, ki so ga nabrali prebi* valci za pomoč brezposelnim. Znano je, da je dala vlada ta fond na razpolago. krščansko*demokratski stranki za predvolivno propagando. Pri demonstracijah brezposelnih de» lavcev v Cataniji na Siciliji je policija s pendreki napadi®* množico demon» strantov pred Delavsko zbornico. Ranjenih je bilo mnogo ljudi, mnogo pa so jih aretirali. CeK vlaki vojnega orožja za Italijo Washington, 27. marca. Kakor poroča Associated Press, so uradniki ame* riškega zunanjega ministrstva sporočili, da so odpeljali v zadnjih štirih mesecih iz ameriške cone Nemčije v Italijo id 25.000 ton nemškega streliva in tankov. Po vesti iste agencije so poslali na zahtevo italijanske vlade iz Nemčije v Italijo cele vlake municije, strojnic in lahkih oklepnih avtomobilov. Krasen uspeh Hste ljudske fronte Rim 28. marca (Tanjug). Pri pokra* j inskih sindikalnih volitvah v konfede* raciji kmetovalcev v Arezzl v srednji Italiji je za skupno komunistično-socia* listično listo glasovalo 7670 članov konfederacije, medtem ko Je dobila kr* ščansko»demokratska lista samo 127 glasov. Američani in Angleži nočejo vrniti premoženja, bi so ga naropali Nemci v Jugoslaviji Dunaj, 28. marca. (Tanjug). Ameriške in angleške okupacijske oblasti na razne način*, ovirajo delo jugoslovanskih organov za povrnitev premoženja, ki 60 ga Nemci oropali med vojno. Politično predstavništvo FLRJ Jugoslavije na Dunaju je v tej zvezi poslalo zavezniškemu svetu za Avstrijo dve noti, v katerih protestira proti tej praksi, ki je neobičajna nasproti zavezniški državi Prva nota zahteva, naj britanska Okupacijska oblastva umaknejo svoj sklep, s katerim so določile 30. april za rok, do katerega se lahko vlagajo restitncijski zahtevki; Jugoslavija se ne bo smatrala vezana s tem sklepom, ki je ▼ nasprotju z deklaracijo Združenih narodov z dne 3. januarja 1946., M ne določa nobenega roka za prijavo zahtevkov. V drugi noti navaja politično predsedstvo FLRJ več primerov, ki dokazujejo, da zavzemajo ameriške okupacijske oblasti sovražno stališče do jugoslovanskih restitncijski h pravic in ovirajo delo jugoslovanskega organizma za povrnitev premoženja, ki so ga odpeljali Nemci. PRVE MLADINSKE BRIGADE NA GRADILIŠČU AVTOMOBILSKE CESTE BEOGRAD-ZAGREB Včeraj so prispele na gradilišče mla* dinskega dela avtomobilske ceste Beo» grad—Zagreb prve mladinske delovne brieade. med njimi tudi dve slovenski brigadi in sicer Vojkova brigada iz Postojne in Ptujska brigada. Do 1. apr!» la, ki je določen kot splošni začetek del, pa bo zbranih na tem 120 km dolgem gradilišču vseh 39 mladinskih brigad prve skupine prve izmene, ki jim bodo ob koncu aprila sledile bri* gade druge skupine prve izmene. Ljudska mladina Jugoslavije je letos prevzela obveznost, da bo zgradila 120 kilometrov »Ceste bratstva in enotnosti« z udeležbo okrog 60.000 mladincev in mladink, vse to poleg drugih velikih objektov republiškega in zveznega po» mena, kakor sta gradnja Novega Beograda in razširjenie tovarne težkih orodnih strojev v Železniku ter velike udeležbe pri gradnji zadružnih domov. 9 m. Zaenkrat bo zgrajeno samo eno cestišče, ko pa se bo promet povečal, bo zgrajeno še drugo enako cestišče, tako da bo za vsako smer vožnje eno cestišče, med obema pa bo 4 m širok .. . . . , . __.______ zelen pas. Cestišče samo Da bo izdela- V izvajanju nalog našega petletnega no deloma jz betona, deloma bo asfal« plana smo avtomobilsko cesto Beograd —Zagreb začeli graditi že lani. Zgradili smo 42-5 km; na beograjskem odseku je bilo lani zgrajenih prvih 28 km do Simanovcev, na zagrebškem odseku pa 14.5 km (4.5 km ceste skozi mesto so zgradili zagrebški Frontovci s prosto* voljnim delom, 10 km pa je zgradilo republiško podjetje »Novi put«). Letos pa bo mladina sama zgradila nadaljnjih 120 km ceste v smeri iz Beo* grada proti Zagrebu, medtem ko bo republiško podjetje Novi put« zgradilo nadaljnjih 45 km v smeri iz Zagreba proti Beogradu, tako da bomo letos v celoti zgradili 165 km te ceste in bo do konca leta zgrajeno vsega skupaj 208 kilometrov. V vsej dolžini 382 km pa bö cesta verjetno zgrajena že ob koncu prihodnjega leta, saj bo treba prihodnje leto zgraditi le še 174.5 km. Vrhu tega. se bo letos začela tudi gradnja drugega dela te ceste iz Zagreba do Ljubljane, ki bo zgrajena že v prvi petletki. Člani Ljudske fronte mesta Zagreba so se namreč zavezali, da bodo letos zgradili prvih 9-5 km te ceste v smeri proti Ljubljani, in sicer do Podsuseda. GRADNJA MLADINSKEGA DELA AVTOMOBILSKE CESTE Nad 70°/o celotne dolžine trase, ki jo bomo letos zgradili, bo zgradila Ljudska mladina Jugoslavije. Mladinski odsek avtomobilske ceste poteka od vasi Šimanovci pri 28. kilometru proti zapadu južno od Rume, kjer križa že* leznico Ruma—Klenak (Šabac); vzhodno in zahodno od Sremske Mitroviče bo cesta dvakrat presekala železniško progo, nato bo križala železniško pro* go Šid—Sremska Rača, premostila re* ko Bosut, križala progo Vinkovci— Brčko pri Spačvi; nri 148. kilometru pa progo Vinkovci—Županja- Trasa proge je speljana skoraj ravno in nobena krivina nima manjšega polmera od 2000 m. Tudi največji vzpon znaša le 3°/o. Tra* sa proge nikjer ne gre neposredno sko* zi naselja. Za križanje železniških prog in važnejših cest bodo zgrajeni nadvozi ali podvozi. Vse to bo omogočilo motornim vozilom brzino do 150 km na uro, kar pomeni, da bo vožnja z do* brim avtomobilom iz Beograda do Za* greba trajala le okrog 3 ure. Cestišče bo skupaj ■ Mččttnhnl pasovi Breko tirano, deloma pa izdelano iz granitnih kock, kakor bo to na posameznih od* sekih najbolje ustrezalo tehničnim pogojem kakor tudi razpoložljivemu ma* terialu. Zgraditev 120 km dolge ceste bo za* htevala izredno obsežna dela. Četudi gre trasa po ravnem, bodo znašala vsa zemeljska dela okrog 3.3 milijona ku< bičnih metrov, ker bo cesta zgrajena v nasipu. Ker gramoza ni v neposredni bližini, bo treba iz gramoznic ob Savi pripeljati na traso okrog 150.000 vago* nov gramoza, poleg velikih količin lom* ljenega kamna, tolčenca, kock za tlako* vanje in drugega materiala. Vsak dan bo treba pripeljati na gradilišče okrog 1000 vagonov materiala. Največ materiala bodo pripeljali do petih železniških progah, ki so speljane od glavne proge proti jugu do Save. Za razvoz materi* ala pa bo treba vzdolž trase zgraditi začasno normalnotirno progo, ki se bo odcepila od prog, ki vodijo proti Savi. Da bo mogoče takoj začeti z delom v večjem obsegu, bo do konca marca položenih že 37 km pomožne normalno-time proge. Tudi precej drugega mate* riala so že navozili. Na nekaterih me* stih je že odstranjen humus, skozi ka* tere bo tekla nova cesta. Za sprejem mladinskih delovnih brigad je bilo tre* ba mnogo pripraviti. Do 26. marca sta bili postavljeni in «rejeni že dve treti* nji barak za mladinske brigade s kuhinjami, ambulantami in drugimi pro* stori. Pripeljali so tudi že kotle, do* sodo, uredili ambulante, sprejemne centre, kopališča, sprejemne kuhinje, skopali vodnjake itd-, tako da je bilo vse pripravljeno za sprejem prvih brigad. Barake je izdelala industrija za predelavo lesa v Sremski Mitroviči. Delovni kolektiv tega podjetja je tako pospešil svoje delo. da je dnevno iz* delal 4—5 barak. Vsa pripravljalna dela vodi štab mla* dinskih delovnih brigad, ki ima svoj sedež v Sremski Mitroviči, na te-'-mi pa so bili ustanovljeni sekcijski št?bi za vse štiri sekcije. Prva sekcija ima svoj sedež v Dobrincih, druga v Lačar-ku, tretja v Adaševcih in četrta v Boš* njacih. Na gradilišču so že pred sploš* nim začetkom del prispeli številni mladinci, ki sestavljajo glavni štab in štabe sekcij, poleg tega pa še drugi mladinci, ki obiskujejo razne tečaje in kratke se* minarje. To so predvsem prosvetni referenti, referenti za evidenco in statistiko, normirci itd. V Novem Sadu bo te dni zaključen poseben tečaj za instruk* torje, ki bodo vodili fizkultumo delo. Veliko pozornost posveča slab pripravam za kulfurno-prčsvetno delo. Tu gre v prvi vrsti za pripravo tečajev za nepismene mladince in mladinke. V glavnem šfabu je zbranih nad 20.000 raznih knjig, ki bodo dodeljene brigadnim knjižnicam, vsaka brigada pa bo prinesla s seboj še svojo knjižnico. Medfem ko inženirji in tehniki pospešeno pripravljajo v glavnem štabu podrobne načrte, na terenu pa merijo traso, so prvi buldožerji že odstranili humus na precejšnji površini. Brž ko bodo zbrane na progi vse brigade prve izmene, se bodo začeli nižji in srednji strokovni tečaji za strokovna dela, ki bodo potrebna pri gradnji same cesie. Začeli pa se bodo ludi drugi tečaji za strokovno usposobitev v drugih gospodarskih panogah. Prirejeni bodo tečaji za knjižničarje, za delo v zadružnih domovih in posebni tečaji za kinooperaterje. Bližina Beograda bo omogočila pogostejše obiske vidnih javnih delavcev, ki bodo imeli strokovna predavanja. Vse življenje bo organizirano tako, da bo fizično delo na gradilišču koristno združeno z učenjem in zabavo. Pri delu na progi se bo še bolj utrdilo bralstvo ne samo med mladino Jugoslavije, temveč tudi med mladino drugih držav, kajti številne inozemske brigade bodo prišle pomagat jugoslovanski mladini, da izvrši prevzeto veliko delo. Ne moremo dvomili, da bo ljudska mladina Jugoslavije tudi letos pri gradnji avtomobilske ceste pokazala delovni polet, ki ji bo v ponos. ---------- £ Rudnik Trepča Je že izpolnil četrtletni plan proizvodnje cinkovega in svinčenega koncentrata Delovni kolektiv rudnika Trepča je že 19. t. m. izpolnil trimesečni plan proizvodnje cinkovega koncentrata in 21. marca trimesečni plan proizvodnje svinčenega koncentrata. V velikem tekmovanja delovnih kolektivov naših rudarskih podjetij je rudnik Trepča stalno na prvem mestu. STRAN 2 SlOYENSKI POROČEVALEC' er. 78 / TOREK, SO. MARCA IMS Demokratična armada bo zadala monarbofašistom v kratkem še bnfše udarce Je izjavil general Markos na seji začasne demokratične vlade Atene, 28. marca. Agencija Elefteri i Oddelki demokratične armade 60 Elada poroča: Dne 23. marca je bila dne 23. marca osvobodili 5 vasi na rodna eeja začasne demokratične vlade, na kateri je predsednik vlade general Markos govoril o vojaškem položaju in o pomenu najnovejših uspehov demokratične armade v Epiru, Tesaliji in na Poloponezu. General Markos je dejal, da so ti uspehi odgovor demokratične armade na prvo spomladanske operacije monarhofaši-stov in je izrazil svoje prepričanje, da bo zadala demokratična armada v najbližji bodočnosti monarhofašistom in njihovim gospodarjem nove odločilne udarce. Nato y* rananji minister Petros Ruses porcičal o mednarodnem položaju in položaju začasne demokratične vlade. Na ktmcn soje je »prejel ministrski svet resoludjo, ki izraža narodom demokratičnih držav hvaležnost grškega ljudstva za moralno in gmotno pomoč. področju Didimotikona. Med napadi [ pri vasi Kranohori je imel sovražnik 23 mrtvih in ranjenih. 26. marca je topništvo demokratične armade učinkovito obstreljevalo železniško postajo Muries in povzročilo velik požar v monarhofašističnih skladiščih. 19. in 23. marca eo diverzantski oddelki demokratične armade razstrelili železniški most na progi Janina — Fi-lahto in most na cesti proti Didimo-tikonu. Razen tega so bili uničeni na različnih cestah v Egejski Makedoniji, Trakiji in Epiru 4 monariiofašisticjni kamioni, 15 monarhofašistov je bilo ubitih, 12 pa ranjenih. AFP poroča, da so v Atenah ustrelili 15 od 44 zaradi bombardiranja Soluna obsojenih oseb. Pred sodišče so postavili še 28 domoljubov. V Kožan: so ustrelili 3 partizane, 6 domoljubov pa so izročili vojaškemu sodišču. — Reuter poroča iz Soluna, da so zaprli 60 demokratičnih državljanov. Aretirali so tudi šefa železniške postaje v Rodopolisu, 11 fašističnih generalov upokojenih Atene, 28. marca. (Reuter). Ob pre. osnovi mona.rhofašistične vojske so upokojili 11 generalnih poročnikov, med njimi tudi bivšega načelnika generalnega štaba Konstantina Ventiri-sa Sofulis je izjavil, da je treba »napraviti prostor mlajšim.« Monarhofašistični vojni minister Stratos je prosil ameriško vojaško misijo za dovoljenje, da poveča vojsko za 20.000 mož. Na isti seji je zahteval minister za javno varnost Konstantin Rendis odobritev za -ustanovitev prostovoljnih orožniških bataljonov, ki hi šteli 6000 ljudi. Te bataljone naj bi oborožila ameriška misija >za pomoč«, prehranjevali pa bi jih grški kmetje. Napredovanje kitajske ljudske vojske se nadaljuje na vsej črti Severni Šensi, 28. marca. Agencija Nova Kitajska poroča, da je ljudska osvobodilna armada Kitajske osvobodila Fongčen, največje mesto vzhodnega Suijana, ki leži na zahodnem delu proge Peiping—Suijan. Zmaga severozahodne narodnoosvobodilne armade pri Ičuanu, ki je bilo uničenih okrog 30.000 Kuomin-tangovih vojakov in oficirjev, je zelo spremenila položaj na severozahodu, kar ho vplivalo tudi na razvoj v osrednji Kitajski. Tri velike armade pod poveljstvom generalov Iiu Po Čenga, čen Jua in Čen Kenga so uničile mnogo Kuomintangovcev in je bil sovražnik prisiljen preiti v splošno obrambo. Severovzhodna narod- noosvobodilna armada je v mrazu 30 stopinj zavzela med zimsko ofenzivo več mest. * Enote narodno osvobodilne armade, ki se bore v Šamtungu, sevecnem delu Kjangsua in v obmejnih predelih Šansi ja, Čaharja, Hope ja in Ho-nana bodo kmalu razvile spomladansko ofenzivo. Po ičuanski bitki razpolaga Hu Čung Nan samo še s 23 brigadami; od teh je ena obkoljena v okrožnem mestu Linfen v južnem Šensiju. Samo 5 brigad je pretrpelo sorazmerno lažje izgube, medtem ko so imele ostale hude izgube in so morale biti dopolnjene z novimi vojaki. Belo nadzorstvenega sveta v Nemčiji mma ustrezati sklepom potsdamske konference Berlin, 28. marca. (Tanjug). Šef sovjetske vojaške uprave za Nemčijo generalni1 poročnik Lukjančenko je izjavil dopisniku nemške agencije ADN, da je zavezniški nadzorstveni svet zaradi politike ameriških, britanskih in francoskih zasedbenih oblasti, ki je v nasprotju z potsdamskimi sklep-' dejansko prenehal opravljati posle organa vrhovne oblasti v Nemčiji. Zavezniški nadzorstveni svet po pristranski ustanovitvi b'conije ni izdal nobenega važnega sklepa o upravi Nemčije kot celote, niti ni zagotovil Izvedbe že izdanih sklepov. To stremljenje je prišlo posebno do izraza, ko je bil ustanovljen biconski gospodarski svet, ki predstavlja velik korak k ustanovitvi zahodnonemške separatne vlade. Medtem ko so predstavniki treh zahodnih velesil v nadzorstvenem svetu direktno predlagali, da ni treba več objavljati zakonov v imenu nadzorstvenega sveta in da naj se omeje njegovi posli izključno na vprašanja zasedbenih čet, so bili v zahodnih conah objavljeni separatni sklepi, ki spadajo nesporno v pristojnost zavezniškega nadzorstvenega sveta kot n. pr. združitev con, ustanovitev organov samostojne državne uprave, razvoj povojnega gospodarstva, reparacije, usoda Posarja, upravljanje po-rurske industrije itd. S postavitvijo treh zahodnih con izven nadzorstva štirih sil so anglo-amerfške ift francoske oblasti prekršile sporazum o nadzornem mehanizmu in omogočile nekontrolirano delo ameriških, francoskih in britanskih monopolov v zahodni Nemčiji. General Lukjančenko je nato navedel vrsto predlogov sovjetskih predstavnikov za izvedbo potsdamskih sklepov ha je ugotovil, da so pred. etavniki zahodnih velesil z raznimi izgovori zavračali te predloge. Ameriški predstavnik je nedavno celo grobo izjavil, da se zakon o razpustu nacističnega koncema I. G. Farbenindustrie ne more izvesti v ameriški coni. Ameriški, britanski in francoski predstavniki1 eo na ta način spremenili nadzorstveni svet v zaslon za prikrivanje svojih separatnih akcij, da bi ustanovili zahodnonemško državo, ki bi bila odvisna od angloameriškega ■'mperializma in vključena v zahodni blok, naperjen proti demokratičnim državam. Na vprašanje dopisnika ail bo položaj, ki je nastal na seji 20. marca, izzval popolno prenehanje dela nadzornih organov štirih sil v Nemčiji, je general Lukjančenko odgovoril: »Mi smo za ohranitev takega nadzorstvenega sveta, čigar delo bi ustrezalo sklepom potsdamske konference in sporazumu o kontrolnem mehanizmu v Nemčiji.« Amnestija manj obremenjenih nacistov v Avstriji Dunaj, 28. marca (Tanjug). Zavezniški nadzorstveni svet za Avstrijo je na včerajšnji seji potrdil zakon o amnestiji; manj obremenjenih nacistov. Amnestija ne velja za osebe, ki spadajo sicer v kategorijo lahko obremenjenih, ki pa eo bile po porazu Nemčije včlanjene v kakršno koli nacistično organizacijo, povezano e kakim nacističnim gibanjem, ali pa so še naprej delale za nacizem. Pri razpravljanju o cenzuri je sovjetski predstavnik opozoril, da ameriška oblastva še vedno nezakonito cenzurirajo pisma, čeprav je nadzorstveni svet cenzuro že ukinil. Prav tako je sovjetski visoki komisar za Avstrijo Kurasov opozoril, da ni mogoče opravičiti izdatkov Avstrije za vzdrževanje »razseljencev« v zahodnih conah Avstrije, ki je lani veljalo državo 83 milijonov šilingov, t. j. 25% vseh davkov avstrijskih delavcev in nameščencev. Nato se je sovjetski predstavnik dotakniti atentatov na ■ vlake in hotele, kjer prebivajo okupacijska oblastva ter odkrite nacistične zarote in poudaril, da v Avstriji n; zagotovljena varnost okupacijskih sil. Aansrfifca hodi po stopinjah Bismarcka, cesarja Viljema in Hitlerja New York, 27. marca. (Tassi. Henry Wallace je v svojem govoru po rodni, ki/so ga prenašale vse postaje v državi, ostro kritiziral politiko Churchilla, Trumana in Vandenberga. Poudaril je, da hodi ta politika po stopinjah Bismarcka, cesarja Viljema in Hitlerja in da bo spravila ves svet v novo vojno. Doktrina, razložena v nedavni predsednikovi poslanici kongresu, pripravlja vojno, ki zasfruplja vse naše delo. Naša diplomacija skruni našo zasfavo. Mednarodna morala naglo pada, irezna javna razsodnost v različnih vprašanjih pa je v ZDA vedno težja. Truman, njegovi generali in admirali, kakor tudi njegovi wallstreetski svetovalci pripravljajo državo na novo vojno, pri čemer licemersko zatrjujejo, da podpirajo Združene narode. Britanci in Američani ne razumejo dejstva, da ie navaden človek napredoval in da ga ne bodo zaustavili niti obvezna vojaška služba niti ameriški dolarji, ki ga hočejo podkupiti. Niti sila, niti zavajanje niti grožnje ne bodo zaustavile napredka. l judje, ki govore o nasilju v Evropi, sami povzročajo nasilstva v ZDA. Wallace je omenil številne primere očitne kršitve demokratičnih pravic, zlasti preganjanje oseb tujega porek- la, naprednih prvakov in vseh, ki podpirajo tretjo stranko na bližnjih predsedniških volitvah. Vlado razuma so zamenjali pri nas z vlado sile. človečanske pravice, ki smo jih razglasili, so poteptali ljudje, ki so prisegli, da bodo te pravice čuvali. Končno je Wallace odločno pozval ameriško ljudstvo, nai nastopi proti programu vojnih hujskačev in proti temu, da bi Kongres odobril milijardne izdatke za zaščito sebičnih zasebnih koristi. Divja gonja proti pristašem Wallacea New York, 28. marca. (Tanjug). Trumanova izjava na banketu na dan Sv. Patricha, »da ne želi podpore Wallacea in njegovih komunistov«, ie bila znak za napad na gibanje tretje stranke v vsej državi. Takoj so sledili napadi in grožnje, in sicer v taki obliki, da ni mogoče več govoriti o posameznih primerih in izjemah, ampak o sistemu. Sef policije v Detroitu je izjavil, da Wallace ni »Američan« in da ga je zaradi tega treba »enostavno ustreliti«. Ko ie neki profesor prevzel mesto predsednika deželnega odbora za ustanovitev tretje stranke, »o oblastva zahtevala, đa mora takoj podati ostavko na svoj položaj, ali pa bo odpuščen iz službe. Nekemu drugemu profesorju so odpovedali službo, brž ko je izjavil, da bo podpiral tretjo stranko pri volitvah. Nekemu duhovniku so prepovedali pri-digovati, ker se ie ugodnio izražal o Wallaceovem programa Vedno pogostejši so primeri, da pristaši Wallacea ne morejo prirejali zborovanj, ker jim lastniki dvoran nočejo dati v najem svojih prostorov, ali pa se boje preganjanja. Med napadi na Walla-ceovo gibanje je treba omeniti tudi poročilo senatnega odbora za ugotavljanje protiameriškega delovanja v Kaliforniji. Ta odbor je razglasil, da ie tretja stranka proizvod komunistične partije in da je treba vse gibanje prepovedati. Podobne misli ie izrazil tudi član predstavniškega doma Wayne Morse, ki je v radiu izjavil, da je »razredno zavedno gibanje tretje stranke dejansko poguba za družbo, ker skuša razširiti državljanske svoboščine, izkoriščajoč sile socialne lavine«. Podržavljenje rudniških in industrijskih podjetij na Madžarskem Budimpešta, 28. marca. (Tanjug). Na seji ministrskega »veta so sprejeli zakonski predlog o podržavljenju rudniških rn industrijskih podjetij, v katerih je zaposlenih nad 100 delavcev. Poleg že doslej podržavljenih podjetij, bo podržavljenih s tem še okrog 500 podjetij in ho prešel del madžarske industrije v roke ljudstva. Prometni minister Emö Gerd je izjavil, da namerava vlada s podržavljenjem teh podjetij zagotoviti izvedbo triletnega plana in dvigniti življenjsko raven madžarskih delovnih ljudi. S tem zakonom je bil napravljen velik korak k socializmu. Poljsko-bolgarska trgovinska pogajanja Sofija, 28. marca. (Tanjug). V zadnjih dneh so bili v Sofiji med predstavniki zunanje trgovine Poljske in Bolgarije razgovori o razširitvi trgovinskih stikov med obema državama. Včeraj so podpisal' protokol, ki ugotavlja, da 6e trgovinska pogodba dobro izvaja in da bo treba do konca junija skleniti novo pogodbo za naknadno izmenjavo blaga. V Varšavi se bo sestala mešana komisija, ki bo pripravila vse potrebno za sklenitev trgovinske pogodbe za leto 1949. Gospodarsko sodelovanje med Poljsko in ČSR Varšava. 28. marca. (Tanjug). Ob vrnitvi delegacije poljske vlade z ministrom za industrijo iu trgovino Hi-larijem Mincon na čelu iz Prage, ki je te dni sodelovala pri delu mešane poljsko - češkoslovaške komisije za gospodarsko sodelovanje, ja ves poljski tisk pozdraviT poglobitev gospodarskih odnosov s sosedno bratsko slovansko državo. Izvajanje poljsko - češkoslovaške pogodbe — piše »Polska Zbrojna« — bo omogočita Poljski in Češkoslovaški tesno gospodarsko sodelovanje, g čimer bodo narasle gospodarske sile obeh držav, hkrati pa tudi njuna obrambna moč proti poskusom pritiska imperialističnih krogov. Uspešen razvoj poljsko - češkoslovaškega sodelovanja prispeva h krepitvi naše države in izboljšanju blagostanja vsega ljudstva.« Poljsko-nizozemski trgovinski dogovor Haag, 28. marca (Tass). V Haagu je bil podpisan trgovinski sporazum med Poljsko in Nizozemsko o izmenjavi blaga v vrednosti 25 milijonov goldinarjev. Lani so sklenili trgovinsko pogodbo o izmenjavi blaga za 15 milijonov goldinarjev. Zakaj so ameriški študenti zapustili univerzo v Pragi Praga, 28. marca. (Tass). Ameriški reakcionarni tisk širi klevetniške izmišljotine, da so se ameriški študenti, ki študirajo na Karlovi univerzi v Pragr odločili za odhod iz Češkoslovaške, češ da v ČSR ni več svobode znanosti in da je univerza postala središče politične propagande. V zvezi s temi izzivalnimi poročili izjavlja mednarodna študentska zveza, da so morali ameriški študenti zapustiti češkoslovaško samo zaradi tega, ker jim ameriška vlada noče izplačati nadaljnjih štipendij. Razen tega so nekatere ameriške univerze izjavile, da ne bodo priznale diplom češkoslovaških visokih šol. ODREDBA 0 PROIZVODNJI IN ODKUPU SEMENSKEGA BLAGA PO VEZANIH CENAH Zvezna vlada je na predlog kmetijskega in trgovinskega ministra izdala odredbo o proizvodnji in odkupu semenskega blaga po državnih (vezanih) cenah v gospodarskem letu 1947/48. L Proizvodnja semenskega blaga žita, krmskih rastlin in povrtnine v letu 1947/48 s kontrahiranih in blokiranih površin se bo vršila po odredbi o kontrahiranju proizvodnje in odkupnih cenah semenskega blaga z dne 24. januarja 1948 (zvezni Uradni list št. 8), odkup pa se bo vršil po državnih (vezanih) cenah. Za semensko blago so določene naslednje vezane cene: ozimna pšenica 453 din za 100 kg, ozimna rž 403 din, ozimni oves 406 din, ozimni ječmen 374 din, jara pšenica 490 din, jara rž 403 din, jari ječmen 427 din, koruza v zrnu 343 din, v storžu 240 dinarjev, seme krmne repe 3500 din, seme strniščne repe 12.000 din, seme lupine 550 din, ozimne grahovice 700 din, jare grahorice 600 din, seme krmnega graha 600 din, seme lucerne 4800 din, seme rdeče detelje 5800 din, seme inkarnatke 4000 din, seme moharja 380 din in sudanske trave 800 din. Gornje državne cene veljajo za semensko blago lil. razreda v sortni čistosti. Kot vezane cene za odkup semenskega krompirja in fižola veljajo vezane cene za merkantilno blago krompirja in fižola v posameznih ljudskih republikah, povečane za 10 do 30% po razredu sortne čistosti. Za semenski krompir, pri katerem je izvršena odstranitev bolnih grmičev in grmičev drugih sort (negativna selekcija) se bo izplačalo za povračilo do 20°/o vrednosti ocenjenega pridelka na kontrahirani površini, in sicer na podlagi vezanih cen, predpisanih za odkup semenskega krompirja III. razreda sortne čistosti. Pooblašča se gospodarski svet zvezne vlade, da na predlog kmetijskega in trgovinskega ministra predpiše vezane cene za drugo semensko blago, ki ni obsežene s to odredbo. Zvezni trgovinski minister pa lahko na predlog kmetijskega ministra odredi po vezanih cenah tudi nakup tistega semenskega blaga, ki ni kon-trahirano in blokirano. 3X Pridelovalci semenskega blaga, H to blago prodajo po vezanih cenah, Imajo pravico do nakupa Industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah v okviru potreb svojega gospodarstva za ves znesek, prejet ob prodaji semenskega blaga po vezanih cenah. Pridelovalci semenskega blaga krmskih rastlin in povrtnine, ki prodajo to blago po vezanih cenah, imajo pravico do nakupa koruze po nižjih enotnih cenah, po katerih država prodaja kmetijske pridelke. Kolikor ti proizvajalci niso preskrbljeni s koruzo ali drugim žitom, lahko kupijo koruzo v okviru potreb svojega gospodarstva do 240 kg na osebo gospodarstva, največ pa do višine pridelka koruze, ki bi ga dobili na površini, kontrahirani ali blokirani za semensko blago. Pridelovalci semenskega žita na blokiranih površinah imajo pravico, da dobe v količini oddanega semenskega blaga, ki presega obvezno oddajo mer-kantilnega blaga, v zamenjavo enako količino istega merkantilnega žita po cenah, po katerih država kupuje kmetijske pridelke. Pridelovalci semen-skega žita na kontrahiranih površinah imajo, kolikor niso preskrbljeni z žitom, pravico, da dobe po dobavi celotne količine kontrahiranega semenskega blaga Istovrstno merkantilno žito po vezanih cenah, po katerih država kupuje kmetijske pridelke, in sicer v okviru potreb svojega gospodarstva, toda največ pa do količine, ki bi jo pridelali na kontrahirani površini. Pridelovalci semenskega žita na blokiranih in kontrahiranih površinah imajo pravico do nakupa industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah za taste količine semenskega žito, za katere dobe v zameno merkantilno žito v smislu te odredbe. m. Pridelovalce!^ ki sklenejo pogodbo za proizvodnjo in prodajo semenskega blaga po vezanih cenah, se že po izvršeni setvi omogoči nakup industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah, in sicer v pasivnih krajih do višine ’40%> vrednosti predvidene proizvodnje (na podlagi povprečnega pridelka na posejanih površinah, upoštevajoč vezane cene, po katerih država kupuje te pridelke); za druge kraje posameznih ljudskih republik bo ta odstotek določil republiški minister za trgovino in preskrbo v sporazumu z republiškim kmetijskim ministrom in v soglasju z zveznim ministrom za trgovino in preskrbo. IV. Ob kontrahiranju, blokiranju in odkupu semenskega blaga po tej odredbi se bodo uporabljali predpisi odredbe o kontrahiranju proizvodnje in odkupnih cenah semenskega blaga v gospodarskem letu 1947-48 z dne 24. jan. t. L (zvezni Ur. list št. 8) razen 1., 2. in 4. odstavka III. točke ter odstavkov b) in c) VIL točke. V. Pridelovalci semenskega blaga, ki so do uveljavljenja te odredbe sklenili pogodbe za proizvodnjo semenskega blaga, se lahko okoristijo s predpisi odredbe o kontrahiranju proizvodnje in odkupnih cenah semenskega blaga z dne 24. januarja t. 1. ali pa s predpisi pričujoče odredbe. Pridelovalci semenskega blaga, ki sklenejo pogodbe po uveljav-njenju te odredbe in pridelovalci, ki se jim semensko blago blokira, pa se lahko poslužijo predpisov odredbe z dne 24. januarja t 1. (brez uporabe odstavkov b) in c) VII. točke) ali pa predpisov te odredba Podjetja, ki so pooblaščena odkupovati semensko blago, industrijske surovine in zdravilna zelišča po vezanih cenah Zvezni minister za industrijo in preskrbo je na podlagi uredbe o prodaji kmetijskih pridelkov s pravico do nakupa industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah izdal navodilo o določitvi podjetij in zadrug, pooblaščenih za nakup semenskega blaga. industrijskih surovin in zdravilnih zelišč po vezanih cenah. 1. Semensko blago, surove koše, volno, industrijske rastline in zdravilna zelišča lahko kupujejo po vezanih cenah državna podjetja, ki so pooblaščena za nakup teh proizvodov. Kmečke zadruge in zadružna zveze lahko odkupujejo te proizvode po vezanih cenah samo tedaj, če so za to posebej pooblaščene od državnih podjetij. 2. Zvezna ministrstva in zvezni komiteji ter ministrstva in komiteji ljudskih republik določijo podjetja iz svoje pristojnosti, ki bodo kupovala po vezanih cenah proizvode iz 1. točke. Izvajanje timlfee © prakiH! Janetov v pasivni! In ntei vojno opustošenih topli Z uredbo o preskrbi kmetov v pasivnih in med vojno opustošenih krajih, ki jo je zvezna vlada izdala sredi februarja, je kmetom v teh krajih, ki ne pridelajo dovolj za lastne potrebe in se tudi z delom v drugih gospodarskih panogah ne morejo preživljati, zagotovljena preskrba. Kateri kraji oziroma okoliši veljajo po tej uredbi za pasivne ln med vojno opustošene, bo v kratkem določil republiški trgovinski minister v soglasju z zveznim trgovinskim ministrom in ministrom za delo ob potrditvi predsednika vlade FLRJ. Predmeti zagotovljene preskrbe in njih količine Na podlagi 7. člena gornje uredbe je zvezni minister za trgovino ln preskrbo te dni izdal odločbo o določitvi predmetov in količin blaga, s katerim se bodo preskrbovali kmetje v pasivnih in v vojni opustošenih krajih, ter o načinu pre-skrbovanja teh kmetov. Kmetje v pasivnih ln v vojni opustošenih krajih oziroma okoliših, ki so prevzeti v posebno preskrbo, se bodo preskrbovali z naslednjimi živili in industrijskimi zdelki: A. Živila: kruh (moka ali žito) ln d a Hlfnr» B. Industrijski izdelki: tekstilije: a) bombažne tkanine ln konfekcija iz bombažnih tkanin; b) volnene tkanine in konfekcija Iz volnenih tkanin; c) izdelki iz konoplje; č) izdelki iz jute; d) trikotaža; e) nogavice; f) ostalo tekstilno blago, ki je namenjeno za prodajo v trgovini po vezanih cenah; obutev: a) usnjeni čevlji z usnjenim ali gumijastim podplatom; b) opanke iz usnja ali gumija; c) gumijasta obutev. Kmetje, ki so prevzeti v preskrbo, Imajo pravico do nakupa 250 g kruha dnevno (moke ali žita) in 250 g sladkorja mesečno. Količina industrijskih izdelkov (tekstilnega blaga in obutve), ki jih lahko kupujejo kmetje, prevzeti v posebno preskrbo, se določijo po letih starosti potrošnika v denarni vrednosti. Osebe nad 14 let (kategorija SG) imajo pravico do nakupa industrijskega blaga v vrednosti 1000 din letno, otroci od 7 do 14 let (SG 2) 800 din letno, otroci do 7 let (SD 1) pa 600 din letno, Kmetje, prevzeti v posebno preskrbo, se ne bodo preskrbovali s kruhom (meko oziroma žitom) v času, dokler so preskrbljeni z žitom iz lastne proizvodnje. Živilske in Industrijske predmete pa bodo kupovali na podlagi posebnih potrošniških nakaznic. Potrošniške nakaznice za preskrbo kmetov v pasivnih in v vojni opustošenih krajih Zvezni minister za trgovino in preskrbo je hkrati izdal navodilo o potrošniških nakaznicah za preskrbo kmetov v pasivnih in v vojni opustošenih krajih oziroma okoliših. Te potrošniške nakaznice Izdajo prevzetim potrošnikom krajevni ljudski odbori na podlagi seznama potrošnikov, ki ga prej potrdi okrajni Izvršilni odbor. Izdajo se posebne nakaznice za živila in posebne za tekstilno blago in obutev. Potrošniške nakaznice za živila so enake za vse potrošnike. Za preskrbo s teksti- PredamnJe tov. Josipa Vidmarja o »Tihem »orni M. Solohova«, Id bi moralo MU drevi, je preloženo na kasnejši datum, lljaml In obutvijo pa se Izdajo naslednje nakaznice: a) nakaznice ISG za po- trošnike nad 14 let, b) nakaznice ISD 1 za otroke do 7 let, c) nakaznice ISD 2 za otroke od 7 do 14 let. Potrošniške nakaznice za živila vsebujejo določeno število kuponov z označbo predmeta in količine. Izdajajo se za en mesec v naprej in veljajo za ta mesec. Na podlagi teh nakaznic bodo potrošniki kupovali živila v vseh prodajalnlcah v okraju, ki prodajajo živila za zagotovljeno preskrbo, okrajni izvršilni odbor pa lahko odredi, da se živila lahko kupujejo samo v prodajalnlcah na področju tistega ljudskega odbora, ki je karto izdal. Ob izdaji teh nakaznic se bodo potrošnikom izrezali ustrezajoči kuponi za tisti čas, za kateri so preskrbljeni Iz lastne proizvodnje. Potrošniške nakaznice za tekstilije ln obutev vsebujejo kupone, glaseče se na denarno vrednost. Kuponi so razdeljeni na štiri trimesečja. Te nakaznice veljajo od t. marca t. L do 1. marca 1949. Na podlagi nakaznic bodo potrošniki kupo vali tekstilije in obutev v vseh zadrugah in prodajalnicah okrajne zadružne poslovne zveze, na katere področju je krajevni ljudski odbor, ki je karto izdal. Nakup je mogoč samo z nakaznico, ki je po predpisih overjena. Nakaznice overi vsake tri mesece krajevni ljudski odbor, potrošnik pa lahko izkoristi samo kupone tistega trimesečja, za katero se kuponi overjeni. Neizkoriščeni kuponi pa se lahko izkoristijo do konca veljavnosti potrošniške veljavnosti potrošniške nakaznice. Potrošnik, ki bo prevzet v zagotovljeno preskrbo po uredbi o preskrbi prebivalstva (če stopi n. pr. v delo v industriji), je dolžan vrniti potrošniške nakaznice za posebno preskrbo kmetov, in sicer svoje nakaznice kakor tudi nakaznice članov svoje družine. Nakaznice mora vrniti krajevnemu ljudskemu odboru, ki jih je izdal. Krajevni ljudski odbor iz-da o tem potrdilo, na podlagi katerega dobi potem potrošnik redne potrošniške nakaznice za zagotovljeno preskrbo. Potrošniške nakaznice da tiskati republiško trgovinsko ministrstvo po enotnih obrazcih. Potrebno število nakaznic dostavi okrajnim ljudskim odborom na podlagi podatkov o številčnem stanju prevzetih potrošnikov. Okrajni Izvršilni odbori dostavijo nakaznice krajevnim ljudskim odborom po podatkih iz seznama potrošnikov, ki jih krajevni odbori dostavijo zaradi potrditve okrajnemu izvršilnemu odboru. Prodano blago se opravičuje z oddajo odrezanih kuponov okrajnemu Izvršilnemu odboru. Zadruge in prodajalnlce okrajnih poslovnih zvez Izročijo odrezane kupone preko okrajne poslovne zveze. Poročila o stanju potrošnikov, izkazi glede potrebe potrošniških nakaznic in poročila o opravičevanju prodanega blaga se predlagajo po obrazcih, ki jib predpiše zvezno trgovinsko ministrstvo. Madžarski turisti v Dubrovniku Dubrovnik. 29. marca. Z ladio »Koti r en a« je prispela v dubrovniško pristanišče prva skupina 123 madžarskih turistov. Prihod te skupine jQ organiziral madžarski potniški urad »Ibus« skupno 8 »Putnikom«, ^ Prvi doma izdelani spalni vagoni Preteklo soboto so se odpeljati na poskusno vožnjo prvi trije v naši državi izdelani spalni vagoni. Tl vagoni eo zgrajeni po najnovejših tehničnih načelih. Izdelali so jih v zagrebških delavnicah državnih železitic. Vagoni eo zelo okusno opremljeni in udobni. V vsakem vagonu je 20 ležišč, ln sicer po dve ležišči v eni kabini. Tudi na zunaj se razlikujejo od ostalih potniških vagonov, ker so v zgornji polovici modro popleskani, v spodnji polovici pa so sivi. Na poskusni vožnji od Zagreba do Reite in nazaj so se vagoni izkazali kot brezhibni. V zagrebških delavnicah bodo izdelali še več takih spalnih vagonov. Delno povišanje poštne in telegrafske tarife Ministrstvo za pošte FLRJ je izdalo naslednje sporočilo; Ob proučevanju in ugotavljanju kal» kulacijskih stroškov za opravljanje po« štnih, telegrafskih in teleionskih uslug je bilo ugotovljeno, da so takse za določene usluge nižje od efektivnih stroškov, ki jih ima pošma uprava. Zato se bodo od 1. aprila posamezne po* stavke poštne, telegrafske in telefonske taksne tarife v notranjem prometu nekoliko povečale. Tako bo znašala taksa za običajno pismo do 20 g teže 3 din. taksa za pisma v teži- nad 20 g pa se bo sorazmerno povečala. Taksa za dopisnice bo znašala 2 din. Taksa za priporočeno posili* ko, ki se pobira kakor doslej poleg osnovne takse, se bo povečala za 1 din in bo znašala 7 din. Taksa za poštne nakaznice se bo gibala po višini plačila od 5 din (za plačila do 100 din) do 45 dinarjev (za vplačila od 5000 do 10.000 dinarjev). Za pakete do 5 kg bo znašala nova taksa 30 din, za pakete nad 5 kg do 20 kg pa bo znašala po lestvici od 35 do 60 din. Za navadne brzojavke bo znašala taksa od vsake besede 2 din (minimalna taksa za brzojavko 20'din), za nujne brzojavke 4 din in za novinarske 1 dim Prav tako so nekoliko spremenjene takse pri drugih vrstah brzojavk, med* tem ko bo ukinjena taksa na priznanico, ki se je doslej obvezno pobirala in je znašala 2 din od brzojavke. Druge postavke tarife ostanejo nespremenjene. Popravek. Poročilo o pokopu posmrt» nih ostankov narodnih herojev Ivana Milutinoviča in Iva=Lole Ribarja, objavljeno v nedeljski številki, je treba popraviti v toliko, da so maršal Tito in člani Centralnega komiteja KPJ pre* nesli krsto Ivana Milutinoviča iz Doma JA in da so imeli poslednjo častno stražo poleg katafalka člani Centralnega komiteja z maršalom Titom na čelu. VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 29. marca: Visok pritisk s središčem v Avstriji se razteza skoraj po vsej Evropi, nad Atlantikom pa je področje znižanega zračnega pritiska. Nad južnozahodno Evropo se zračni tlak dviga, drugod pa pada, zlasti v področju Skandinavije. Najnižje temperature so bile v Sloveniji med —9* (Celje) ln —3 (Dravograd), v Ajdovščini 0‘ C, najvišje pa med +12 in + 16' C. VREMENSKA NAPOVED za torek 30. marca Jasno do lahne oblačnosti, topleje, podnevi zmeren jugozahodnik. «T. 76 / TOREK, 80. MARCA 1948 STRAN J SLOVENSKI POROČEVALEC Dinara o in Bodočnost vodita v zveznih ligah Prvenstvo Slovenije v crossn V nedeljo j« bilo na sporedu tretje pomladansko kolo tekmovanja za prvenstvo države v nogometu. Odigrana so bila vsa srečanja v prvi in drugi zvezni ligi, razen tekme med novosadsko Slogo In sarajevskim Železničarjem, ker je Sloga gostovala v Tirani. V I. zvezni ligi je bilo posebno zanimanje za tekmo med zagrebškim Dinamom in tržaško Ponziano, ki se je marljivo pripravljala na srečanje z vodilnim moštvom v prvenstvu. Nič manjše ni bilo zanimanje za izid tekme med Hajdukom Ir. Sarajevom,' Id je v zadnjem času beležilo več lepih uspehov. Moštvo Partizana je imelo v gosteh zagrebško Lokomotivo, ki je Izgubilo tekmo s tesnim rezultatom. Visoko zmago je slavila Crvena zvezda nad svojim nasprotnikom Spar-takom. Enajstorica Vardarja pa je na svojem terenu tesno premagala moštvo Metalca z Beograda. Rezultati tekem so bili naslednji: Dinamo : Ponziana 6:3 (1:2), Hajduk : Sarajevo 1:0 (0:0), Partizan : Lokomotiva 2:1 (0:0), V II. zvezni ligi je v nedeljo igralo samo 8 moštev. Tekme so se končale brez presenečenj. Vodilna enajstorica II. lige Budučnost je na svojem igrišču tesno premagala moštvo Tekstilca iz Varaždina in s tem ostala v vodstvu. Popoln uspeh je beležilo tudi moštvo letalcev Naša krila, ki je srečanje s Kvarnerjem na Reki odločilo v svojo korist. Nogometaši Mornarice zadnje nedeljo niso imeli sreče in so morali obe točki prepustiti svojemu nasprotniku Dinamu Iz Pančeva. Metalac se je pomeril z Rabotničkim iz Skop-lja, ki je zadnji v prvenstveni tabeli. Tudi nedeljsko tekmo je skopijansko moštvo izgubilo in si ni moglo popraviti svojega položaja. Slovenski zastopnik v tekmovanju za državno nogometno prvenstvo Enotnost je bila to nedeljo prosta in je obdržala mesto, ki ga je zavzemala v tabeli. Rezultati nedeljskih tekem v II. zvezni lig! so bili tile: Budučnost : Tekstiiac 2:1 (2:0), Naša krila : Kvarner 5:3 (3:1), Dinamo : Mornar 2:0, Metalac : Rabotnički 2:0 (0:0). Crvena zvezda : Spartak 5:1 (3:0), Prvenstvena lestvica II. zvezne lige je Vardar : Metalac 2:1 (1:0). zdaj takale: Lestvica L zvezne lige je naslednja : Budučnost 13 9 2 2 26:14 20 Omamo 12 9 1 2 40:17 19 Naša krila 13 8 2 3 34:18 18 Hajduk 12 8 1 3 20:8 17 Sloga 12 8 1 3 23: 8 17 partizan 12 5 4 S 27:18 14 Metalac 12 8 1 S 21:15 17 Crvena zv. 11 4 5 2 20:11 13 Mornar 13 6 2 5 25:17 14 LokomoL 11 4 3 4 12:14 11 Enotnost 12 5 3 4 22:13 13 Metalac 13 2 7 4 11:15 11 Dinamo 13 6 1 6 17:18 13 Ponziana 12 4 2 6 14:30 10 Železničar 12 4 2 6 15:23 10 Vardar 12 3 2 7 15:22 8 Tekstiiac 12 4 1 7 21:29 9 Sarajevo 12 2 4 6 12:24 8 Kvarner 13 2 0 11 14:39 4 Spartak 11 3 1 7 11:23 7 Rabotnički 13 0 3 10 6:30 3 Slovenska nogometu® prvenstvo Preteklo nedeljo m je pričelo tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije. Moštva so razdeljena v dve skupini. V prvi sodelujejo Garnizija, Železničar in Krim iz Ljubljane, Železničar in Polet lz Maribora, Kladlvar iz Celja, Rudar iz Trbovelj in Nafta iz Dolnje Lendave. V drugi skupini tekmujejo pokrajinska moštva Škofja Loka, Udarnik iz Kranja, Gregorčič z Jesenic, Gorica, Postojna, Litija, Murska Sobota in Elan iz Novega mesta. V prvem kolu so bile odigrane vse tekme. Dvojna spored v Ljubljani Za otvoritveno nedeljo slovenskega nogometnega prvenstva sta bili v Ljubljani dve tekmi,, za kateri je bilo med ljubitelji nogometa precej zanimanja, tako da se je na igrišču Železničarja zbralo nad 1900 gledalcev. GARNIZIJA : ŽELEZNIČAR (MARIBOR) 2:1 (1:1) Igra vojaške enajstorice, ki je v Jesenskem tekmovanju zasluženo zavzela prvo mesto. In med pomlajenim moštvom Železničarja iz Maribora je bila dovolj zanimiva, čeprav nasprotnika v vsej tekmi nista pokazala kaj več kakor živahen prvenstveni nogomet. Mariborčani so se simpatično predstavili In 60 bili docela enakovreden nasprotnik Garnizije. V prvem polčasu so Imeli igro v svojih rokah, kar jim je prineslo tudi vodilni gol. Vojaška enajstorica je izenačila z enajstmetrovko, ki je obsedela v mreži šele, ko je sodnik tretjič dal znak za strel. Po odmoru je imelo več iniciative na Igrišču moštvo Garnizije, ki pa zaradi odtočne obrambe Mariborčanov dolgo ni moglo te prednosti izraziti v rezultatu. Sele sredi polčasa se je vojaški enajsto-rlci posrečilo dati zmagonosul gol. Tekma se je končala z rezultatom 2:1. SodS je Gvardjančič. ŽELEZNIČAR (LJUBLJANA) : NAFTA 3:0 (2 :0) V drugi tekmi nedeljskega sporeda v Ljubljani sta 6e pomerila ljubljanski Železničar in bivši slovenski prvak Nafta Iz Dolnje Lendave. Zmagalo je moštvo domačinov, vendar rezultat se ustreza docela poteku Igre. V prvem polčasu so bltf domačini boljše moštvo in so svojo premoč na igrišču izrazili tudi z dvema goloma. Prvega je dal v 10. min. Brodnik, drugega pa v 36. min. Goršič. Po odmoru se je uveljavilo moštvo gostov, ki je vztrajno napadalo vrata svojega nasprotnika. Toda vsi napadi so se končali z neodločnimi streli, ki so po večini ostali v rokah vratarja Železničarja ali pa jih je še pred zaključno potezo razdrla obramba domačinov. Železničar je bil večji del druge polovice v defenzivi, a je kljub temu beležil še en uspeh, ko je po Erberju tretjič poslal žogo v mrežo svojega nasprotnika. Zadnje minute so gostje popustili In iniciativa je spet prišla na domače moštvo, ki pa zaradi neodločnosti svojega napada ni moglo povišati rezultata. Tekmo je sodil Perko. KLADIVAR : POLET 2:1 (1:1) V Mariboru sta se pomerili enajstorlci Poleta in Kladivarja Iz Celja. Čeprav je enajstorica Poleta Imela prednost domačega igrišča, je tekmo s Celjani izgubila. Nasprotnika sta sl bila enakovredna, vendar je moštvo domačinov imelo pri streljanju smolo. Sodil je Kos iz Ljubljane. RUDAR : KRIM 2:2 (1:1) V Trbovljah sta se srečali moštvi Rudarja in Krima iz Ljubljane. V prvem delu igre, ko je Rudar nastopil samo z osmimi igralci, so imeli iniciativo na igrišču Ljubljančani, ko pa je Rudar izpopolnil svoje vrste, je bila igra v njegovih rokah. Rezultat tekme ustreza predvedenl Igri obeh nasprotnikov. Tekmo je sodil Preslnger iz Celja. Tabela prve skupine: Garnizija Lj. 8 8 0 0 32:11 16 Kladivar 8 5 1 2 25:15 11 Nafta 8 4 1 3 16:12 9 Polet 8 3 1 4 14:13 7 Železničar M. 8 2 2 4 12:12 6 Rudar 8 2 2 4 7:1? 6 Železničar U. 8 3 0 5 9:24 6 Krim 8 1 t 6 7:16 3 V II. skupini so bile v nedeljo odigrane vse tekme. V Novem mestu so domačini premagali nogometaše Iz Litije, v Postojni je enajstorica Sobote premagala domače moštvo, v Gorici so domači no gometaši zmagali nad Jeseničani, v Škofji Lpki pa je Udarnik iz Kranja slavil visoko zmago nad nogometno enajsterico Škofje Loke. Rezultati so bili naslednji: Elan : Litija 3:1 (3:0), Sobota : Postojna 7:4 (1:2),, Gorica : Gregorčič 4:2 (2:1), Udarnik : Škofja Loka 7:1 (4:1). Svetovno šahovsko prvenstvo Zadnja prekinjena partija v II. krogu tekmovanja za svetovno prvenstvo v šahu se je končala s presenečenjem. Pričakovati je bilo gotovo zmago dr. Euweja, ki je Imel figuro za kmeta, Eir.ce pa je v nadaljevanju igral zelo nesigurno, tako da je omogočil Reshevskemu doseči remi. S tem se je Reshevsky povzpel na drugo mesto s poldrugo točko manj za Botvlnikom. Končno stanje je naslednje: Botvinik 6 točk, Reshevsky 4 in pol, Keres in Smislov po 4, dr. Euwe 1 in pol točke. Prvenstvo Slovenije Na amaterskem šahovskem prvenstvu ▼ Celju so se partije, ki o njih še nismo poročali, končale takole: VI. kolo: Ketiš : Babič remi, Omla- dič : Mlinar remi, prof. Stupan : Hočevar remi, Kukovec : prof. Muzlovič remi. VII. kolo: prof. Muzlovič : Ketiš remi, Hočevar : Kukovec remi, Sušnik : prof. Stupan 0:1. Levačič : Madjarič 0:1. Poručnik : Krnic remi. Mlinar : Požar remi, inž. Marek : Omladič 0:1, Babič : Mišura 0:1. VIII. kolo: Ketiš : Mišura 0:1. Omla- dič : Babič 1:0. Madjarič : Pogačnik rrml. prof. Muzlov;č : Hočevar 1:0. O-talo partij« so prekinjene. Partija Požar : inž. Marek je prekinjena v nejasni poziciji. Partija Krulc : Mlinar je prekinjena v poziciji, v kateri stoji Mlinar nekoliko bolje, vendar brez materialne vrednosti. V partiji orof. Stupan in Levačič ima Levačič kmeta več. Kukovec in Sušnik sta prekinila v izenačeni poziciji. . Stan to po VIII. kolu: Omladič S in pol. Mlinar 5 Ir. pol (1). Mad.ianč 5 In pol. Kukovce 5 (11. Levačič 4 in po! (1). Krulc 4 (1), Hočevar, Pogačnik 4, prof. Stupan. inž. Marek. Požar 3 ,1). prof. Muzlovič, Babič 3. Mišura 2 in pol, Sušnik 2 (1). Kctič 1 in pol. Na šar planin! fs zmagal Male] V soboto dopoldne je bila na Popovi šapkl na šar planini slovesna otvoritev tradicionalnega tekmovanja, imenovanega Sarplaninskl smuk. Tajnik Fizkulturne zveze Makedonije Strate Arsovski je pozdravil smučarskr reprezentance Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. Zaradi slabih vremenskih razmer se je tekmovanje pričelo šele opoldne. Proga je bila dolga 2000 m in je Imela 750 m višinske razlike. Na tekmovanju je prepričevalno zmagal Tine Mulej, ki je prevozil progo v rekordnem času 3:37,8 min. Na drugo mesto se je plasiral Slavko Lukane s časom 3:54,4, tretji je bil Marijan Magušar v času 3:54.4, četrti je prispel na cilj Damjan Hladnik v času 4:04,9, peto mesto je zasedel Bolgar Nikola Diškov s časom 4:09,9, na šesto mesto pa se je plasiral Romun Mihajlo Bara v času 4:10 V skupinskem placementu je zmagala Jugoslavija v postavi Mulej, Lukane Slavko in Magušar s časom 11:31,8. Na drugem mestu je Bolgarija v postavi Biš-kov, Dražev, Bobevski s časom 12:56,5, na tretjem pa Romunija v postavi Bara, Kaša, Marinescn s časom 14:03,3. V nedeljo je bilo na Popovi šapki tekmovanje v slalomu. Proga je bila dolga 600 m s 150 m višinske razSke. Tekmovale so smučarske ekipe Jugoslavije, Romunije in Bolgarije. Jugoslovanski smučarji so zasedli prvo mesto v posamičnem in ekipnem tekmovanju. Tine Mulej, zmagovalec »šarplaninskega smuka«, je zasedel tudi danes prvo mesto. Matevž Lukane je zasedel drugo mesto, čeprav je tekmoval t poškodovano nogo. Vrstni red posameznikov je tale: 1. Mu lej 2:30.9 min., 2. Matevž Lukane 2:32,2 min., 3. Štele 2:42,5 min., 4. Hladni? 2:46,7 min., 5. Atanasov 2:47,5 min., 6 Lukane Slavko 2:47,9 min. Vrstni red ekip je naslednji: 1. Jugoslavija, 2. Bolgarija, 3. Romunija... Včeraj so v Skoplju razdelili tekmovalcem nagrade. »TEHNIKA IN ŠPOS1T« »Ljudska tehnika« nova organizacija V nedeljo je bila v Beogradu prva zvezna konferenca komisije »Tehnika in šport«; udeležili so se je poleg predsednika zvezne komisije generalnega majorja Ladislava Ambrožiča predstavniki vseh republiških komisij. Predsednik zvezne komisije Ladislav Ambrožič je prečit al referat o začasnem statutu »ljudske tehnike« kot nove organizacije, ki ima iste cilje in naloge, kot jih je Imela doslej organizacija »Tehnika in šport«. Po razpravi so sprejeli začasni statut, nakar je sekretar zvezne komisije »Tehnika in šport« Brana Krstič prečltal referat o osnovnih nalogah in nadaljnjem delu organizacije »Ljudske tehnike«. Organizacijski sekretar zvezne komisije Željko Forgacij je prečltal referat o enoletnem načrtu. Na podlagi najboljših rezultatov, doseženih pri izvajanju polletnega. načrta za leto 1947 in na podlagi uspešnega prehoda k izvajanju nalog letnega načrta za leto 1948, je prejela stalno zastavico komisija »Tehnika In šport« za Srbijo. ... >/'*> v.. : . • V nedeljo je bilo v Ljubljani tekmovanje za prvenstvo Slovenije v crossu. Po navodilih Fizkulturne zveze Jugoslavije so bile proge za tek letos ravninske, zato so sl prireditelji izbrali prostor za start in cilj na stadionu SFD Železničarja v šiški. Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva, čeprav so nekatere organizacijske pomankljtvosti zbujale nekoliko nerazpoloženja. Prvenstva v crossu se je udeležilo 106 tekmovalcev iz 13 društev. Na startu so bili znani slovenski tekači, ki so se jim pridružili tudi nekateri mladi tekmovalci, med katerimi oba zmagovalca v mladinski skupini Bardutzky in Cerarjeva. Na drugih progah ni bilo presenečenj. Med člani na daljši progi je brez posebne konkurence zmagal Celjan Štajner, med člani na krajši progi pa je izkušeni Oberšek v zadnjem delu teka prehitel Hanca, ki je ves čas vodil. Najboljše uspehe so na tekmovanju dosegli: ČLANI NA 7000 m: 1. Štajner (Kladivar) 26:02.5; 2. Kranjc (KI.) 27:00,4; 3. Glonar (Enotnost) 27:10, 3; 4. Cesar (Slo-venjgradec) 27:31,1; 5. črepinšek (KL) 27:30.0 ; 6. Benedičič (Gregorčič) 27:30.4. ČLAtSI NA W00 m: 1. Oberšek (E.) 14:231; 2. liane (KI.) 14:30,1; 3. Ferluga (KI.) 14:52,3; Start članov v teku na 7000 m 4. Pernat (Slov. Bistrica) 15:02,0; 5 Mihevc (E.) 15:04,3; 6. Lah (Železničar, Mrb.). MLADINCI NA 2000 m: 1. Bardutzky (Ž.) 5:46,3; 2. Prelog (KL) 5:47.0; 3. Šušteršič (E.) 5:53,4; 4 Mulej (KI.) 5:57.0; 5. Šober (Polet) 0:28,3; 6. Mikeln (KL 6:30.0. ČLANICE NA 1200 m: 1. Repovž (KL) 3:54,2; 2. Jošt (KL); 3. Matos (Krim) 4:04.0; 4. Jeriha (E.) 4:10,1; 5. Peterlin (E.) 6. Beber (Kl.) 4:19,0. MLADINKE NA 900 m: 1. Cerar (E.) 3:05,2; 2. Uršič (Kl.) 3:12,1; 3. Horvat (Mar. bomb. tovarna) 3:14,4; 4. Merhar (št Vid) 3:20,0; 5. Škedelj (Elan) 3:24,4; 6. čizmek Tridnevni Ust as Bab «d K do tl. aprila priredi poslovalnica Putnika, — Ljubljana. Vožnja, hrana, stanovanje za 653 din. Prijavite se takoj v poslovalnici Putnika, Ljubljana. 6*0~n Vera (Kl.) 3:30.0. EKIPE: Članice: 1. Kladivar 16 točk; mladinke: 1. Kladivar 27 očk; mladinci: 1. Kladivar 22 točk, 2. Enotnost I 31 točk, 3. Enotnost II 63 točk, 4. Idrija 90 točk. Člani na 4000 m: 1. Enotnost 22 točk. 2. Kladivar 24 točk, 3. Enotnost II 54' točk 4. Miličnik I 84 očk. 5. Miličnik II 102 točki; člani na 7000 m: 1. Kladivar 15 točk. Preskrba PBEVZEM SLADKORJA ZA MESEC APRIL 1548 MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča trgovce, da prevzamejo sladkor za mesec april pri trg-podj. MLO »Probrana«, TyrSeva o-, dne 30. t. 1. od 8.—12. ure. TROMESECNO POROČILO O BLAGOVNEM PROMETU NA DROBNO MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča vso maloproda-jalce privatnega sektorja, da dvignejo pri Združenju trgovcev, Knafljeva ulica 7. tiskovine za poročilo I. tromesečja o blagovnem prometu na drobno zagotovljene preskrbo in proste prodaje-Tiskovine je dvigniti takoj iu je poročilo obvezno. Zapora zvezne ceste Uel j e—Petrovče Zaradi modernizacijskih del na zvezni cesti Celje—Ljubljana ee promet na zvezni cesti v sektorju Celje—Petrovče zapre z dnem 5. aprilom 1248 ter do na-daljnejja preusmeri po okrajni ceati Babno—Zalog:—Mala Pireji ca—Petrovče, kjer se zopet priključi na zvezno cesto smeri proti Žalcu. — Glavna uprava za ceste pri MLP. Študijski sestanek režiserjev in igralcev v Ljubljani Mestni LPS nadaljuje v sredo 31. t m. ob 19. v državni gimnaziji (realka), Vegova ulica, študijski sestanek, ki ga vodi tov. Žižek, režiser Narodnega gledališča. Poleg teoretičnega dela bomo na tem sestanku praktično vadili Linhartovo komedijo »Matiček se ženi«. Vabimo vse režiserje in igralce, ki jih zanima dramski študij, vse igralske terenov in sindikalnih podruž-80 sestanka polnoštevilno ude- Drobne zanimivosti Nogometni odbor FIzkultnrne zveze Jugoslavije je razveljavil nogometno tekmo med Crveno zvezdo iz Beograda in Lokomotivo iz Zagreba zaradi nepravilnih ukrepov sodnika Mijovskega in Skopija. Na »Dan zmage« 9 maja bodo v neši državi dve mednarodni nogometni tekmi V Beogradu se bosta srečali reprezentančni moštvi Prage in Beograda, v Splitu pa moštvi Moravsko Ostrave in Splita. Jugoslovanski vaterpolisti so v Budimpešti pričeli trenirati v enem najlepšili pokritih plavalnih bazenov. Po načrtu bodo treningi vsak dan dopoldne In popoldne. V športnih krogih Budimpešte se zelo zanimajo za formo in kvaliteto naših vaterpolistov in plavalcev. Zmaga Sloge v Tirani. V nedeljo je igrala novosadska Sloga v Tirani s tamošnjim moštvom »17. novembra«. Po lepi igri je zmagala enajstorica Sloge z rezultatom S:U (2:0). Tekmo je gledalo 25.000 ljudi Boksarji Kvarnerja 80 premagali Va-suias iz Pečuja 11:5. Mednarodni boksarski dvoboj na Reki je obiskalo 3500 gledalcev, ki so veselo poziiravili zmago domačinov. Tradicionalna veslaška tekma na Temzi med osmercema Oxforda in Cambridgea se je v soboto končala z zmago veslačev eambridgeske univerze v času 17:50 minut. Švicarska nogometna zveza na letošnji olimpijski nogometni turnir ne bo poslala svoje nogometne reprezentance. Na tradicionalnih motodirkah v Leningradu je ua 84 km dolgi progi v ekipnem plasmaju zmagala Moskva, med posamezniki pa Kornejev iz Moskve. Sovjetski in svetovni rekorder v streljanju s pištolo Sergej Suharev je pred kratkim izboljšal svoj dosedanji svetovni rekord. V streljanju s pištolo na 150 metrov je od 300 možnih točk dosegel 299. Reprezentanca Bratislave v namiznem tenisu je premagala reprezentanco Budimpešte z rezultatom 3:2. Znani francoski plavalni rekorder Ver-deur je na nedavnih tekmah znova izboljšal svoj dosedanji svetovni rekord na 200 y prsno, ki jih je preplaval v času 2:16,1. Na teniškem turnirju v Nizal je madžarski teniški prvak Asboth premagal češkoslovaškega prvaka Drobnega z rezultatom 8:6, 6:1, 6:3. V Zagrebu so na svečan način otvorili letošnjo veslaško sezono. Na crossu veslačev je nastopilo 57 tekačev, v sprevodu čolnov pa je sodelovalo 25 čolnov različnih kategorij. V nedeljskem troboju v odbojki v Mariboru je zmagalo moštvo Polet II, sledita pa mu moštvi II. rajona in ljubljanske univerze. Srečanje med Železničarjem In Poletom v odbojki se je končalo z zmago Železničarja 36:29 (22:20).) Plenarni sestanek Fizkulturne zveze Slovenije 30. marca ob 19 bo v stekleni dvorani na Taboru plenum Glavnega odbora Fiz kulturno zveze Slovenije z naslednjim dnevnim redom: Priprave za II. kongres FISAJ-ai Beogradu, volitev delegatov za kongres, slučajnosti. , . Člani GO FZS naj «e gotovo udeležijo plenuma. Sekretariat FZS. Cene Kranjc 24 S Partizanko Ladijski dnevnik [» v Avstralijo, tukaj je dobro! I pokrajine so zasajene s trto. Trte ne ra-, v vinogradih. Videli boste, kak- stejo tik ob trti, med njimi je dva me^ •Pridite Delamo šno je avstralsko grozdje. Tako velikih grozdov, kot so v naših vinogradih, ni nikjer na svetu. Grc-zdi belega muškata so do 3 kilograme težki. Vrsta, ki ji pravimo vollen kros, je nekaj posebnega. Morate jo sami videti, če vam samo napišemo, da tehta en sam grozd volten krosa 6 kilogramov, ne boste verjeli, Tak grozd je treba vzeti v roko In ga po-tefctati. Ali naš granaš! Granaš je tako plodovit, da moramo polovico jagod iz mladih grozdov potrgati, če jih ne bi potrgali, bi se trte polomile. Karans ima črne, drobne jagode. Iz teh jagod sušimo rozine. Trta sultane da do 30 kilogramov grozdja. Sultana je prišla iz Turčije. To grozdje posušimo In ga prodajamo^ kot suho grozdje. Boljšega suhega grozdja ni v Avstraliji. Za c roke imamo posebno vrsto grozdja- Pravimo mu sladka voda. Zelo visoko zraste almerija. Almerlja ni dobra za vino, vse grozdje prodamo sveže. Prodamo ga zelo lahko, ker je veliko kupcev. Iz Fosebne vrste muškata, kl mu pravimo kananol, delamo zelo dobro vino. Zelo lahko pa ga prodamo tudi kot namizno grozdje. « kananolom nimamo skorrj nič dela, ker je trta zelo odporna. če jo poškropimo enkrat na leto, je dovolj. Videli boste, kakšni so avstralski vino gradi. Tukaj ul goric to je res, tukaj ni zidanic, kot jih imate doma. Toda avstralski vinogradi so neprimerno večji, kot so vinogradi v Jugoslaviji, \erike tra prostora, med vsako vrsto pa celo tri metre. Vinograd preorjemo s traktorjem, potem pa vsak teden zrahljamo površino, da obdrži zemlja vlago. V avstralskih vinogradih ni nobenega plevela. V začetku se vam bo čudna zdela avstralska peščena zemlja. Prvi dan boste mislili, da hodite po umazanem suhem snegu. Z vsakim korakom se boste pogreznili v pesek. Pesek boste dobili tudi v čevlje. Sezuli jih boste in pesek Iztresli. Ko se boste prf tem opravku jezili, boste gotovo trdiH, da je avstralski pesek nerodoviten, da tak pesek konec konca ni niti prava zemlja. Toda počasi se boste na vse navadili. Videli boste, da je peščena zemlja zelo rodovitna. Brez dežja pa tudi vaša črnica ne rodi. Da ne boste ob svojem prihodu popolni novinci, naj vam napišemo še to, da oplajamo almerljo z muškatom. Ko almerija cvete, natrgamo cvetove muškata in z njimJ oprašimo almerljo. Če tega ne Jii storili, bi almerlja Izgubila ves plod. Da se ne boste čudili, zakaj imamo okrog vinogradov posejanega toliko boba, naj vam še napišemo, da je bob najboljši gnoj za naše trte. Bob jeseni podorjemo v vinograd. Pridite v Avstralijo, tukaj je dobro!« Tako so pisali Medjlmurcl 1926. leta iz Južne Avstralije svojim prijateljem In znancem v Kotoribo in v druge medji-murske vasi. Pismu se res ni moglo kaj reči. Tudj če so naši AvtralcI malo pre- tiravali, iz nič res niso mogli tako pisati, nekaj bo že držalo — tako so se pomenkovali medjimurski fantje. Gremo? Gremo! Prišlo jih je devetnajst, proti koncu septembra 1927. leta, v lepo avstralsko pomlad. V Adelaidi so se izkrcali in takoj krenili proti severa v PIrle. Imeli so s seboj naslove, izgubiti se niso mogli. Pismo ni lagalo. Da, to so vinogradi! Lahko se obrneš v njih, kam vse segajo! Avstralsko vino je sicer preveč sladko, toda prijatelji so postregli tudi z dobro kapljo, kl so jo napravili po do rnačl navadi. Že v nekaj dneh je vseh 19 Medjimur-cev dobilo delo, ta pri znancu, drugi drugod. Trta je že začela poganjati. Medjimurci b’ bili morda kar zadovoljni izseljenci, če ne bi 27. oktobra nenadoma nastopil izredno hud mraz. Ta mraz je trto, kl je že močno odgnala, popolnoma uničil. V januarju ni bile nič trgatve. Sto in sto vinogradniških delavcev je v južni Avstraliji Izgubilo delo. Delo je izgubilo tudi vseh 19 Medji-murcev. Kam sedaj? — dve besedi, ki jih pozna vsak povratnik n>i Partizanki. Fiskulturniki Ljubljane! Opozarjamo vse fizkulturne orga-zacije, da se odslej obračajo v vseh zadevah, ki se nanašajo na oba zleta, izključno na zletno pisarno, tako da b0 šlo vse poslovanje samo preko omenjene pisarne. Tu lahko dobe društva in aktivi tudi zletne vaje, note, informacije, vplačujejo zneske za zlet. ni sklad itd. MFO — odbor za Igre poziva vse poverjenike za igre pri FD, da se udeleže sestanka v sredo Sl. t. m ob 18.30 v prostorih MFO — Narodni dom. Pogo varili se bomo glede prvenstva in žrebanja parov. Udeležba je strogo obvezna! DNEVNE VESTI KOLEDAR Toreik, 30. marca: Bramlvoo,, j€uncz Kl Sreda, 31* marca: Moj mir, Gvidon. SPOMINSKI DNEVI 20 marca 1945. — Udarna četa XXXI. divizije ima hude borbe s sovražnikom vasi Zaigrajco. — Sovražnik Je imel 17 mrtvih in 6 hud-o ranjenih. — Zavezniška letala naipadaijo sovražnikove kon-cenrtractje v okolicu Novega me^te in bombardirajo Gotno vas. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna Tnamostj-e, Marijin trg št. 5. SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Sreda, 31. marca, ob 19.30: Shakespeare: »Hamlet«. Zaključena predstava za LMS, Tehnične srednje šole. Opera v Ljubljani Torek, 30. marca, ob 19.30: Bizet: »Carmen«. Mladinski abonma LšM (Univerza). nufa*. Red Sreda. Petek. 2. aprila, ob 19-30: M. Kozina: Ekvinokcij. Zaključna predstava za ljubljansko garnizijo. Sobota. 3. aprila, ob 19.30: Beethoven »Fidelio«. Proslava 40 letnice umetniškega deltnanja b.islsta Julija Betetta. Drama v Marinom Torek. 30. maroö ob 20: Žižek: Vsemu na-kljub. Red B. Četrtek. 1. aprila ob 20.: Goldoni: >Krčmarica Miiumdiolina«. Red A. Petek. 2. aprila ob 19.: Smole: »Varh« Linhart: »Zupano-vm Micka«. Red LMS-1 Nedelja. 4. aprila ob 20.: Goldoni: »Krčmarica Miramdolina«. Izven. Opera v Mari bom Sreda, 31 marca ob 19 30 Gounod »Faust« Bed C. * Sobota, 3 aprila ob 20: Gotovac: »Ero 2 onega sveta«. Gostuje Aniti. Mize bova prvakinja beograjske opere. Izven. Nedelja, 4. aprila ob 15.: Dno fuk: Rusalka« Izven. SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Torek, 30 marca ob 15.30 pop.: Bulgakov: »Novi dom« Zaključena predstava za gun nazijo. Sreda. 31 marca ob 15.30 pop.: Bulgakov »Novi dom« Zaključena predstava za to vamiško mladino. Predprodaja vstopnic Je v petek od 10 do 12 ure ter 2 uri pred vsako predstavo. Zveze z vlaki na vse strani so ugodne. Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek 12. aprila ob 5. popoldne v Mladinski dvorani. Odbor Prirodoslovno društvo vas vabi na predavanje prof. dr. Bogdana Breclja o vtisih s študijskega potovanja po ZDA. Predavanje ho ob številnih barvnih slikah nocoj ob osmih v mineraloški pre davalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri vratarju l 641-n Glasbena Matica v Ljubljani. Današnja vaja mešanega zbora .ie ob pol devetih v dvorani DZSZ, Miklošičeva 29. — Vsi in točno! Odbor 652-n ŠPECERIJSKA STROKA! 3lvdikalna podr. št- 18 poziva vse svo je v :ane. da pridejo po znamkice in kartoteke,. Uradne nro vsak torek, sredo in prteik od 1915—2015 ure v Študentovski ttUol. Qdb^is $4?-n skupine nie, da ležijo. Mestni ljudsko-prosvetnl svet. {Concerts Simfonični koncert za mladino bo jutru torek zvečer ob 18. uri v veliki Unionski dvorani. Koncert bo izvajal orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Jakova Cipeija in sodeloval bc pianist prof. Anton Trost Vstopnice» no zavodih in v knjigami muzikalij _ na Kongresnem trgu. 653-n Prihodnji redni simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek 5. aprila ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Koncert bo izvajala Slovenska filharmonija pod vodstvom dirigenta Šajna Hubada, k»i jo imel pred tednom v Beogradu izreden uspeh na koncertu, na katerem je dirigiral orkester Beograjske Filharmonije. Vstopnice od jutri dalje v knjigami muzikalij. 651-r Radio Ljubljana, Mariboi' iu Si. Primorje Spored ra torek: 6.00 Budnice. 6.10 Poročila, objav« sporeda in vremenska napoved, 6.30 Jutranja telovadba. 6.40 Glasba slovanskih narodov. 7.00 Radijski koledar iz današnjih časopisov, objavo. 7.15 Četrt urt valčka. 7.30 Napoved časa in poročna. 7 45 O. NaJbal: Od pravljice do pravljice. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali cgla9i m objave. 13.00 Igra godba na puhala Radia Ljubljana p. v. R- Stariča. 13-30 Kulturni pregled Ludvik Mrzel: Kultura in nacizem v Avstriji. 13.40 Slovenske narodne in umetne pesmi. 14.00 1 z Bizetjevih in M assenftjoviii oper. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Četrt ure vedrih melodij. 18.0C Oddaja za pionirje — Slavček (Tatarska nravijica). 18.20 Pojo mladinski zbori. 18.30 Pesmi in klavirske skladbe hrvatske skladateljice Ivane Lang. — Izvajata Naša Kristanova (sopran) in avtor. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Eo-igar-ska lahka glasba. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, mu,: oglasi in objave. 20.00 Jezikovni pogo; vori. 20.10 Poje Slovenski sindikatn: kvintet 20.30 Gospodarska oddaja: V borbi za plan. 20.45 Pesmi sovjetskih filmov. 21.00 Simfonični koncert s plošč. 22.00 Prenos vest» Zvezne postaja Beograd. 2215 Zabavna in plesna glasba. RAZPIS za sprejem tečajnikov v letalski ja. d ral ni center Leece, Ribnica, Bloke. Pod vodstvom Zveznega odbora za športno letalstvo je bilo v letih po osvoboditvi izšolanih mnogo mladincev In mladink, ki so uspešno končali letalske jadralne tečaje in sl pridobili osnovno znanje iz tehnike letenja, meteorologije, gradnje letal Itd. Tako je že sedaj mnogo naših mladincev in mladink pripravljenih, da se vključijo v vojno, športno ali civilno letalstvo. V letošnjem letu bo prirejal Republiški odbor za športno letalstvo LRS vsak mesec začetniške, višje in visoko-sposobne jadralne tečaje, v republiškem jadralnem centru Lesce—Ribnica—Bloke. S prvim aprilom tega leta se začne enomesečni tečaj za začetnike (»A« ln »B« pilote) v jadralnih bazah Lesce, Ribnica, Bloke. Tečaj se bo vršil po našem letnem učnem načrtu (KOL), ki je bil Izdelan in sprejet na višjem letalskem tečaju v centru Vršac. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Starost najmanj 16. let. 2. Telesna ln duševna sposobnost, kt jo "bo ugotovila posebna zdravniška komisija v Ljubljani pred pričetkom tečaja. 3. Da je aktiven član mladinske organizacije, kar dokaže s potrdilom. 4. Da je član oziroma da se takoj vpiše v najbližje letalsko društvo, krožek ali grupo. 6, Da ima veselje do letalstva in da bo po končanem tečaju delal v športno letalskih organizacijah, kar mora kandidat izjaviti pismeno. Prijave se pošiljajo komandi Jadralnega centra za Slovenijo, Ljubljana, Celovška 23, za 1. tečaj najkasneje do 28. marca za ostale tečaje pa vsaj do vsakega 20. v mesecu. Navedenih rokov se je treba točno držati. Kandidatom bo pravočasno javljeno, kdaj in kje se je treba javiti. V centru Imajo tečajniki hrano ln stanovanje brezplačno, gmotno dobro stoječi pa naj bi še sami prispevali k vzdrževanju v tečaju. Potne stroške v center in nazaj plačajo tečajniki. Vsakdo naj prinese s seboj odejo, močno obutev, perilo, delovno obleko in živilsko nakaznico za •’isti mesec. Med tečajem so : čajniki podvrženi letalski disciplini. Republiški odbor za športno letalstvo LR Slovenije + Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je dotrpela v 69. letu starosti moja dobra sestra IVANKA AMBROŽIČ trgovka Pokojnica leži do srede dopoldne na Zalah v kapelic! sv. Nikolaja. Pogreb bo v Dravljah Izpred cerkve v sredo 31. marca 1948 ob 16. uri. Ljubljana, 29. marca 1948. Žalujoča sestra FRANČIŠKA SENIÖ in nečakinja PEPCA SENIC Kinematografi LJUBLJANA UNION: sovjet film: »Stenica Razin« Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 16. 18.15 in 20.30 url. — MOSKVA: francoski film »Skrivnost«, tednik. — SLOGA: sovjetski film »Sekretar Rajikcma«, tednik. — Predstave V obeli kinematografiji ob 16.15, 18.15 in 20.15. — KODELJEVO: sovjetski film »Petnajstletni kapetan«, tednik. — Predstava ob 19,30 uri MARIBOR ESPLANADE: sovjetskifilm »Letališče SenrJbaba«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film ?Lermontov«, tednik. CELJE METROPOL: ameriški film »Veliki diktator* — DOM: češki film »Možje bres kril«, tednik KRANJ MESTNI: sovjetski film »Prva, ro, kerrica«, tednik. PTUJ: francoski film »Pesnikove prigode«, tednik. Oglasni oddelek telefon Štev. 38-32 vodja oddelka Štev. 38-38 SLU2BE IŠČEJO GOSPODINJSKA POMOČNICA, samostojna, želi službo pri manjši družini brez otrok ali sprejme pospravljanje pisarniških prostorov v Ceiju. Naslov v podružnici SP Celje. 8861-1 NATEČAJ za izdelavo idejnega osnutka za spomenik v narodno - osvobodilni vojski padlim borcem, ki bo postavljen v Beranu (črna gora) V ovekovečenje zmage nad fašizmom in v zasluženo priznanje borcem, ki so v narodno-osvobodilni vojski padli za svobodo, bo v Beranu postavljen spomenik. Odbor za postavitev spomenika razpisuje natečaj za izdelavo idejnega osnutka za spomenik. Spomenik naj simbolizira pridobitve narodno-osvobodilne borbe preko splošne narodne vstaje! Natečaj je splošen in anonimen. Pravico do sodelovanja pri natečaju imajo vsi državljani FLRJ, strokovne ustanovo in družbene organizacije. Nagrado za izdelavo idejnega osnutka so naslednje: I. nagrada: 50.000.— din, II. nagrada: 30.000.— din, III. nagrada: 20.000.— din. Udeleženci natečaja morajo pod značko poslati svoje osnutke odboru za postaviiev spomenika najpozneje do 1. septembra 19-18. leta. Za vsa podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na odbor za postavitev spomenika v Beranu. Odbor za postavitev spomenika padlim v NOV v Beranu Glavna direkcija Zvezne industrije mufa la gume Beograd - Jakšiceva uiica številka 5 obvešča vse koristnike, katerim je po planu razdelitve dodeljen kontingent proizvodov iz njene proizvodnje, da se bo sklepanje dogovorov za drugo četrtletje 1948 v smislu cdredbe Zvezne vlade o spremembah in dopolnitvah odredbe o sklepanju dogovorov z dne 11. marca t. L vršilo in sicer: I. Za potrošnike zveznega pomena (Zvezne, Glavne in Generalne direkcije) v prostorih komercialnega oddelka te direkcije. Beograd, jakšiče-va uiica št. 5, v času od 1. do 10. aprila tega leta. II Za potrošnike, ki dobe kontingente iz proizvodnje te Direkcije, dodeljene ljudskim republikam (republiške direkcije) v središčih ljudskih republik v času od 1. do tü. aprila 1948 in sicer: ZA KORISTNIKE Z OZEMLJA LR SRBIJE v prodajalni Jugoslovanskega kombinata gume in obutve — Beograd, Gospodar Jovanova 51, telefon 25-15-1 ZA KORISTNIKE AP VOJVODINE — Predstavništvo Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume — Novi Sad. Jaše Tomiča št. 12, telefon 57-62. ZA KORISTNIKE LR HRVATSKE — Predstavništvo Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume — Zagreb, Božidara Adžije št. 6. tele-ion 23-152. ZA KORISTNIKE LR SLOVENIJE — Predstavništvo Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume — Ljubljana. Stari trg št. 7. tel. 47-06. ZA KORISTNIKE LR BOSNE IN HERCEGOVINE - Predstavništvo Giavne direkcije zvezne industrije usnja in gume — -Sarajevo, Vase Mic-kina št. 26, tel. 29-56. ZA KORISTNIKE LR MAKEDONIJE — Predstavništvo Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume — Skoplje. Ulica »105« št. 15. ZA KORISTNIKE LR CRNE GORE — Predstavništvo Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume — Titograd. Novaku Miloša št. 14. Za proizvode široke proizvodnje in zagotovljene preskrbe ta direkcija ne bo sklepala dogovorov, ker bodo ti kontingenti izrečeni preko obstoječih prodajalen te Glavne direkcije (prodajalne Jugoslovanskega kombinata gume in obutve). Vse interesente prosimo, da pošljejo v najkrajšem roku potrebne specifikacije našim predstavništvom, da bo moči v določenem roku začeti sklepati dogovore. SLUŽBO DOBE KUHARICO k eni osebi sprejmem takoj Hlebš, Cankarjevo nabrežje 21. 8951-2 GOSPODINJSKO POMOCNICq, pošteno, dobro kuharico, sprejmem k mali družini za Maribor. Naslov v upravi podružnice SP Maribor. 8850-2 GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi takoj ali pozneje službo z dobro plačo v malem gospodinjstvu blizu Kranja. Milena Virnik, šola Vele-sovo. 8SS1-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA ali pomočnico, za moško stroko, išče Krajevna krojaška delavnico KLO Gu-štanj. Nastop službe takoj. Dopisi: Uprava gospodarskih podjetij KLO Guštanj. 8911-2 GOSPODIJSKO POMOČNICO ali po-strežnico, za dnevno od 7. do 15. ure, zanesljivo in pošteno, sprejmem takoj k tričlanski družini. Rohaček, Martina Krpana 7. Vprašati med 15. in 19. uro. 8909-2 15 LETNO DEKLE z dežele, sprejmem k otroku in v pomoč gospodinjstvu. Soklič, Mandelčeva ulica 15, I. nadstropje, vrata 5 6. S932-2 ARANŽERJA IZLOŽB iščemo. Nastop takoj. Ponudbe na: »Grates«, Subotica. Plača po uredbi. 8921-2 TRGOVSKEGA POSLOVODJO-kinjo -sprejme takoj Kmetijska zadruga Prevoje, p. Lukovica, okraj Kamnik. v 8928-2 KRAJEVNI BRIVSKI in česalni salon Aištanj išče pomočnika odnosno pomočnico, veščo v moškem in ženskem salonu; nastop službe 1. aprila. Dopisi: Uprava gospodarskih podjetij KLO Guštanj. 8789-2 KOLO, skoro novo, naprodaj v komisijski trgovini Sax, Mostni trg 19. 8953-5 70 kg KIFELČARJA, 30 kg rožnika, zajamčeno prvovrstni semenski krompir, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek pod. pod »Krompir«. 8948-5 KUPIM .VAJENCI FOTO-UCBNKA, s precej učne dobe, išče kjer koli mesto učenke, po možnosti s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe pod Poštena na oglasni oddelek. 8857-3 UČENKO v trgovino sprejmemo. Zglasiti se pri »Peko«, poslovalnica čevljev, Sv. Petra cesta 24. S905-3 VAJENCA za soboslikarsko obrt — iščem. Ponudbe na naslov: Kavalar, Jesenice. 8920-3 ZASLUŽEK TOVARIŠICA, l»i bi mi čuvala otroka, dobi stanovanje in plačo. Koro-tanska številka 91, naselje za remizo. 8892-4 POSTREŽNICO za lahka dela, z nekaj znanja kuhe, sprejmem. Dnevna zaposlitev od 8.—14. ure. Naslov v ogl. oddelku. S877-4 POSTREŽNICO za dopoldne iščem. Vprašati popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 8954-4 POSTREŽNICO pridno, pošteno, za tri ure dnevno iščem- Naslov v oglasnem oddelku. 8950-4 POSTREŽNICO za ves dan enkrat tedensko iščem. Gorupova 9. 8947-4 PRODAM POLICE in pult v velikosti 5x5 m za trgovino mešanega blaga, prodam. — Firštravee Vinko, Sv. Barbara, Slovenske gorice. 8856-5 NOV LINCER VOZ na gumi kolesa, prodam. Naslov"“v podružnici SP Maribor. 8894-5 HARMONIKO »Hohner, tango V c«, 120 basov, 4 registre, popolnoma ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8893-5 REPO prodam. Cesta dveh cesarjev 34, Trnovo, 8910-27 OMARO, skoraj novo, za perilo In obleko, prodam. Doležal Bernard, Poljane 7, St Vid r.ad Ljubljano. 8903-5 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ (cilinder) »Elastic«, malo rabljen, prodam. Ogrin Jakob — Stara Vrhnika številka 66. 8902-5 KOBILO, polamerikanko, in žrebca, 3 leta staro, ki tudi samo vozi, prodam. — Avbelj, — Trnovski pristan. 8736-5 TEHNICNO-LOGARITMICNO RAČUNALO prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8924-5 ZAVESE in blago za spomladanski plašč prodam. Sušnik, Gosposvetska cesta 4-III. 8929-5 OTROŠKI VOZIČEK, avtomodel, nov, globok, prodam. Vida Kačič, Celovška cesta 67. 8939-5 PRAŠIČA, okrog 50 kg težkega, prodam. Stoženska ulica 29. 8938-5 PREPROGE, perzijske in domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah. pasaža Nebotičnik SP 47-5 KOMISIJSKA TRGOVINA Jos. Roji-na, Prešernova ulica 32, sprejema v prodajo birmanske obleke. 8681-5 MAČEHE, marjetice, spominčice, razne sorte stalnic, za vrt in grob, nudi po zmernih cenah Janežič Ter- Ljubljana. Sv. Jerneja ul. 47a. 8779-5 OMARO ZA OBLEKO, gugalni stol. dobro ohranjeno in skobeini.k ter vojaški kovčeg prodam Ogleda se na Kodeljevem. Cankarjeva ul št 5 Ivan Go-ltes. 8370-5 JABOLČNIKA, okoli 1000 1 ln sladkega sena okoli 2500 kg prodam. Naslov v ogl. odd. , S87S-5 4 STOLE. nove. še ne tapecirane, in mizo prodam zaradi selitve. Naslov v ogl- odd- S945-5 RIBEZ,, cidonijo japonico in drugo okrasno grmičje oddaja Ložar. Rečna št. 6. Ljubljana. 8941-5 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen. ugodno naprodaj. Vprašati Po-' ljanski nasip 32. 8955-5 PLETILNI STROJ št. 8—50 ali 60 cm, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 8904-6 KOMISIJSKA TRGOVINA JOS. ROJI-NA, Prešernova 32 sprejema ln prodaja dobro ohranjena oblačila ln druge lepe predmete. SP 45-6 KOMISIJSKA TRGOVINA I. SAX — Mestni trg 19 — sprejema in prodaja harmonike, pisalne stroje In druge — dobro ohranjene predmete. 7913-6 PREPROGE, domače ln perzijske kupuje ln prodaja ter sprejema v komisijo Trgovina »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik. SP 48-6 SPRINTARXCE, rabljene ali nove, št. 41 ali 42. kupim takoj. Ponuditi v športni trgovini »Alpina«, Ljubljana. Tyräeva cesta. 8771-6 ASPARAGUS lep, velik kupim. Naslov slov v oglasnem oddelku. 8795-6 BLAGAJNO »Wertheim«, dobro ohranjeno, kupimo. Naslov v oglasnem oddelku. 8691-6 BATERIJSKI RADIOAPARAT v kovčegu. prenosljiv, kupim. Ponudbe pod V kovčegu na ogl. oddelek. 8292-6 PISALNI STROJ v kovčegu, nov ali zelo dobro ohranjen, kupimo. Naslov v oglasnem oddelku. 8690-6 ZAMENJAM OLIVNO OLJE menjam za druga živila ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 8926-7 OPEKO zamenjam za dober osebni avto. Ponudbe pod Opeka-avto na ogl. oddelek. 8925-7 KONJSKO SENO zamenjam za steljo. Ljubljana, Zaloška cesta 28. 8933-7 NEPREMIČNINE HIŠO, 8000 m2, sadovnjak, vrt, gospodarsko poslopje, Rogaška Slatina, ob glavni cesti 420.000 din; hišo z vrtom, Rogaška Slatina, proda Zagorski, Maribor, Meljska 3. 8899-8 HIŠO z avtodelavnico, garažami, na zelo lepi točki v Mariboru, 9GO.OOO din, enodružinsko hišo, 1000 m2 vrta, Maribor-Tezno, 60.000 din proda — Zagorski, — Maribor, Meljska cesta štev. 3. 8S9S-8 HIŠO z gostilno, velikim vrtom, Maribor, na zelo prometni cesti, pripravno za mesarijo, avtodelavnico, za din 400.000 din proda — Zagorski, Maribor, Meljska cesta 3. 8897-8 VILO, enodružinsko in dvodružinsko v Mariboru, vrta 2000 m2, v parku, s centralno kurjavo, zamenjam za enodružinsko vilo ali hišo v Ljubljani ali bližnji okolici isto kupim. Zagorski, Maribor, Meljska 3. 8896-8 VILO ali večjo hišo, parcelo v Mariboru, Celju ali Ptuju kupim. Klavžer, Maribor, Praprotnikova 23. S895-8 PARCELO za obdelavo v Dravljah in šiški ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku. 8908-8 VILO v večjem trgu v Slovenskih goricah, z 2000 m2 vrta, proda za 240 tisoč din Zagorski, Maribor, Meljska cesta 3. S91S-8 POSESTVO okoli osem oralov, vseh kultur, v Slovenskih goricah, 15 lem od Ptuja, prodam. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod: 130.000 din. 8917-8 POSESTVO 40 oralov, vseh kultur, v Slovenskih goricah, zaradi družinskih razmer prodam za 345.000 din. Ponudbe na podružnico SP Maribor pod Lepa lega. 8916-8 TRAVNIK ALI NJIVO prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Zraven Ljubljane. 8811-8 SOBE - STANOVANJA PRAZNO SOBO, parketirano, zamenjam za sobo In kuhinjo, lahko preprosto, kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod Sončna soba-na oglasni oddelek. 8800-10 SOBO s kopalnico, po možnosti s štedilnikom, kjer koli v Ljubljani, išče zakonski par. Ponudbe pod Nujno 1 na oglasni oddelek. 8901-10 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za trisobno v Zgornji šiški ali bližini. Naslov v oglasnem odd. 8922-10 MLADA URADNICA z lastnim perilom išče sobo s posebnim vhodom, po možnosti v bližini centra. Naslov v oglasnem oddelku. 8927-10 DVOSOBNO STANOVANJE iščeta upokojenki na progi Škofja Loka, Kamnik, Celje—Maribor. Ponudbe na oglasni odd. pod Dežela. 8940-10 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v št. Vidu, pri tramvaju, zamenjam za enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod Sončna lega na oglasni oddelek. S935-10 KOMFORTNO 1'ROSOBNO STANOVANJE v centru mesta v Mariboru zamenjam za enako ali dvosobno s kabinetom v Ljubljani. Berlič. Slovenska 9, Maribor. 8796-10 2 SOBI S KOPALNICO v Mariboru, zamenjam za eno sončno sobo s kuhinjo v Celju. Ponudbe podružnici »Slov. poročevalca« v Mariboru pod značko »Zamenjava« 8743-10 LEPO SOBO iščem. Pomagam pri šivanju. Ponudbe na ogl. odd. pod »šivilja«. 8944-10 PRAZNO SOBO v centru mesta za takoj ali pozneje išče mirna samska uslužbenka. Ponudbe ustmeno v Prešernovi štev. 24. trg. »Vino. 8956-10 STANOVANJE V NOVEM MESTU zamenjam za stanovanje v Ljubljani. — Več so izve v Ljubljani — Vilharjeva štev. 23. 8770-10 KOMFORTNO STANOVANJE, trošarino, a kabinetom, v centru, zamenjam s komfortnim dvosobnim — tudi v vili. Ponudbe pod »Center« v oglasnem oddelku. 8946-10 RAZNO RAZGLAŠAM za neveljavno sindikalno Izkaznico na ime Jugovič Stanislava, — Ljubljana, Staničeva ulica štev. 20. 8799-14 DNE 24. DECEMBRA 1947. sem izgubila osebne dokumente na ime Rožica Pungeršič, KLO Bučka pri Krškem. Izgubljeni so bili od Krške vasi do Župeče vasi: osebna izkaznica pod št 6072, OF, potrdilo o zaposlitvi iz tovarne letal, delavsko Izkaznico in sindikalno knjižico. Razglašam jih za neveljavne 8S82-14 PREKLICUJEM žaljivke, katere sem vpričo Sentrag Pavle izrekla nasproti njemu in drugim. Zahvaljujem se Istemu da postopka ni uvedel 8849-14 POŠTENEGA NAJDITELJA zlatega ženskega prstana, izgubljenega dne 20. t. m. v Celju, od Titovega trga preko Cankarjeve do Zidanškove ulice, prosim, ua ga odda Mariji Oset, Celje, Zidanškova 7. 8859-14 DNE 161. t. m je bil pri vlomu v Kmetijsko zadrugo Sela ukraden bon G.-serija 378743 (po 100 din), katerega razglašamo za neveljavnega. 8912-14 RAZGLAŠAM za neveljavno kolesarsko knjižico s tov. št. S5o9 in osebno legitimacijo — na ime Zorman Vinko. 8907-14 RAZGLAŠAM za neveljavno sindikalno izkaznico št. 228.2S4. Kižan Ivan, Medvedova 14. 8923-14 ODLIKOVANJE iz NOB je najdeno. — Dobi se na postaji Narodne milice, Trbovlje. 8919-14 IZGUBIL SEM kromano palico za otroški voziček od Zelene jame proti tovarni Zmaj. Prosim najditelja, da jo vrne proti nagradi: Društvena ulica 19, Moste. 8930-14 RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno vojaško knjižico, izdano od Vojnega odseka Trebnje na ime Gregorčič' Jožef, Cerovec štev. 1, KLO št. Janž 8937-14 IZGUBIL SE JE bel, malo kodrast fox-terier, s črno liso nad repom. Vrniti ga proti nagradi dr. Žirovniku, Knafljeva 2-II. 8936-14 IZGUBILA SEM v nedeljo 28. marca od viške cerkve do Naproze — rjavo usnjeno rokavico. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi Nežki Karl, Ljubljana, Stjiri trg lla-I. 8934-14 POZOR! Barvamo In čistimo usnjene čevlje, semiš čevlje in torbice — najceneje. Mestni trg 11, Demalj. 6582-14 ROKAVICE, izgubljene na Veliko noč od kavarne »Union« do Bleiwnisove. Opazovana oseba naj vrne proti nagradi na ogl. odd. 8943-14 NA CVETNO NEDELJO; je bila najdena ženska zapestna ura pri kolodvoru Kamnik. Zadevni naj se zglasi Mekinje št 44/1. 5942-14 RJAVE USNJENE ROKAVICE so bile izgubljene v nedljo 28. t. m. v kinu Union pri predstavi ob 19. uri. Najditelja prosim,, da jih proti nagradi vrne. Zavetiška ul. 6, Vič. 8949-14 IZGUBIL SEM LISTNICO dna 27. marca 1948 z dokumenti, 300 din in industrijsko neizrabljeno knjižnico na ime Darter Bernard. Gosposvetska št. 12/11. Prosim poštenega najditelja, da mi izgubljeno vrne proti 600 dinarski nagradi- 8931-14 iNDUSTRiJSKi MAGAZIN RUDNIKA KOČEVJE proda VEČJO KOLIČINO Milega zelja. Interesenti naj sporoča svoje potrebe rta imenovani naslov. Papirnica in tovarna celuloze Vevče-Goričane takoj kupi: 200 ZLOŽLJIVIH GOSTILNIŠKIH VRTNIH STOLOV, 30 do 40 ENAKIH MIZ IN 1 ALI 2 GARNITURI KROGEL za balincanje, vse dobro ohranjeno in enovitega izr delka. — Ponudbe naravnost na Tajništvo podjetja, Vevče, p. Polje-Ljubijana — telefon štev. 40-58-59. POTREBUJEMO 450 kvalificiranih in poikvaiificiranih GOZDNIH DELAVCEV in 40 TESAČEV za tesanje mehkega lesa Plača na podlagi norm, ki variira med 60—100 din po kubičnem metru, glede na teren in Sortiment. Stanovanje v zgradbah in dobro urejenih drvarskih kočah v bližini delovnega mesta. Preskrba po obstoječih predpisih za gozdne delavce, t. j. dnevno 1000 g kruha, mesečno 1500 g maščobe, 1000 g sladkorja in 2400 g suhe slanine. Krompir in sočivje oskrbi gozdno gospodarstvo. Vsa hrana se dostavlja na mesto produkcije. Ponudbe poslati na naslov: Gozdno gospodarstvo. Slovenjgradeč. ZAJČJE KOŽE tudi defektne v vseh barvah, kakor tudi vsa ostala krzna — defektna ali neobdelana — kupi v vsaki količini TOVARNA IGRAČ, Novo mesto GOZDNO GOSPODARSTVO Podvelka zaposli takoj na področju gozdnih uprav: Marenberg, Podvelka, Sv. Lovrenc — več gozdnih sekačev, tesačev, cestnik deSavcev in voznikov za spravilo lesa. Nudimo zajamčeno stanovanje in prehrano za gozdne delavce po uredbi; možnost zaslužka v akordu. Prijave je poslati na Gozdno gospodarstvo PODVELKA. Trgovsko podjetje MLO »VINOTRG«, Ljubljana. Frankopanska cesta it. 11, obvešča stranke, da se 1. in 2. aprila vino ne bo izdajalo zaradi inventure. Od 3. aprila do nadaljnjega se bo izdajalo vino samo od 7. do 13. ure. Kupujemo Izključno samo do 10. aprila t. 1, vinske, likerske ln šampanjske steklenice. KUPIMO DOBRO OHRANJEN OSEBNI AVTO štirisedežen - novejšega tipa Pismene ponudbe na podružnico »Slovenskega poročevalca« Maribor, pod »PLAČILO PO DOGOVORU«. MESTNO PREVOZNO PODJETJE »Meprom« Ljubljana, Tyrseva cesta številka 36, sprejme v službo đve fslsarullk! moči Nastop siužbe takoj Komisija »Tehnika in šport««» razpisuje mesto REFERENTA za založništvo v zvezi z izdajo poljudno tehniške literature. Pogoji so naslednji: 1. dovršena srednja šola, 2. kulturna, literarna in politična razgledanost, 3. dobro znanje slovenskega jezika. Interesenti naj se prijavijo In prilože vse osebne podatke, življenjepis in spričevalo do 10. aprila 1948 na naslov : KOMISIJA »TEHNIKA IN ŠPORT«, LJUBLJANA, Celovška 23. ZA TAKOJ SPREJMEMO trg. pomočnike MAN UFAKTURISTE Pismene ponudbe na: Skladišče Zvezne tekstilne industrije, LJUBLJANA Frančiškanska 4. Tehnično-administrativnega upravitelja garaže sprejmemo za Ljubljano Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod GARAŽA — telefon štev. 37-22. smimninmmRnninimmnmr RAFINERIJA NAFTE - REKA KUPI - franko železniška postaja REKA - industrijski tir - rabljene pločevinaste in železne sode v vseh količinah - s prostornino od 100 do 200 litrov. - Lahko so tudi deino pokvarjeni PONUDBE JE POSLATI NA NASLOV: RAFINERIJA NAFTE, - Rijeka, Telefon številka 9-30 KLO KRANJSKA GORA razpisuje mesto DIMNIKARSKEGA MOJSTRA za takojšen nastop. — Prošnje naj se vlaga na: OKLO Jesenice, Gor. Kmet nab. prod. zadruga v Slivnici pri Mariboru_razpisuje za nedeljo dne 11. IV. 1948 po dol. čl. 11, 12, 13 svoj I. REDNI OBČNI ZBOR ki se vrši v prostorih ljudske šole ▼ Slivnici, Vsi zadružniki so obvezni, da sa občnega zbora udeleže osebno. Dnevni red je nabit na razglasni deski In v prostorih poslovalnic. — Če bi občni zbor ne bil sklepčen — navzoča preko polovico članstva — se v smislu 16. člena, 4. odstavka, vrši čez pol ure zbor ne glede na število članov. Sklepi so tudi v tem primeru obvezni za vse zadružnike Generalna direkcija Zvezne industrije stekla - Beograd, Gavrila Principa 58 Telefon štev. 25800 O BJAVLJA da se bo vršilo sklepanje pogodb votlega in ploskega stekla (trgovskega in industrijskega (za H. tromesečje 1948 v prostorih skladišča navedene direkcije — »JAVNA SKLADIŠČA« — LJUBLJANA, Tjrševa cesta — in to za koristnike LR Slovenije. Koristniki morajo biti preskrbljeni s potrebnimi odobrenjl, specifikacijami naročil in ostalimi podatki, sicer pogodbe ne bodo mogli skleniti. INFORMBIRO + Dotrpela je naša predraga mama, stara mama, tašča in teta ANTONIJA BAJEC vdova po orožniškem podporočniku K večnemu počitku jo spremimo v torek 30. marca 1948 ob 15. uri lz kapelice sv. Jožefa na Žalah. — Hkrati bo prekop posmrtnih ostankov našega MIRONA Ljubljana, 27. marca 1948. Žalujoči družini: BAJEC, RACZYNSKI Dotrpel je naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric ANTON MARKELJ trgovec in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v torek 30. marca ob 16.36 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V Tržiču, 28. marca 1948. žalujoči: žena ANA, sin FRANC — in ostalo sorodstvo + Izgubila sem svojega nepozabnega očka IVANA BUSBAHA vlakovodjo državnih železnic v pokoju Pokopali ga bomo v sredo Sl. marca ob 17. uri z žal, iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 29. marca 1948. žalujoča hči ERNA in ostalo sorodstvo + Po dolgem trpljenju me je zapustil moj dobri, nepozabni mož v starosti 43 let EDO NEČIMER bivši natakar Pogreb bo v torek 30. marca ob pol 16. iz kapelice sv. Frančiška na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 28. marca 1948. žalujoča žena STANA, bratje, tašča, rodbina JAN In ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki so s prisotnostjo ln cvetjem počastili spomin našega M A R K C A zlasti pa vsem zdravnikom in sestram, ki so storili vse, da bi ohranili njegovo nežno življenje, prav tako vsem, ki .so sočustvovali z nami — najiskrenejša zahvala. Ljubljana, 29. marca 1948. - Družina DR. AVČINOVA ZAHVALA. Ob težki izgubi našega najdražjega moža ln očeta ANDREJA ŠTURMA prisrčna hvala prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani. Posebno zahvalo terenu Novi Vodmat in tovarišu Vašlju za tople poslovilne besede, mladini gimnazije Moste in vsem ostalim, ki so ga v tako častnem številu spremili na poslednji poti in mu s cvetjem obsuli prerani grob, nam pa z iskrenim sožaljem lajšali težko bol. Ljubljana, Moste, 29. marca 1948. Žalujoča žena TONČKA in sinova Ivan Ribič Stojan; Ljudje onkraj reke Roman 112 Celovčan je nemirno hodil po mali sobi. Nenadoma pa se je ustavil. »Čudim se ti, Marjana, kako se znaš zatajevati.« »Jaz? Zakaj?« Izza vzglavja je vzela veliko črno ruto in zagrnila okno. Potem je obrnila električno stikalo; pod stropom je zagorela luč. »Kako pa to misliš? Ne vem, zakaj bi se zatajevala.« Popravljala si je kostanjeve lase in ga gledala. Celovčan je ogledoval svoje velike, težke dlani. »Veš, človek v mojih letih ni več slep za nekatere stvari. Ne vem, zakaj bi ti tega ne povedal. Dobra tovariša sva vendar.« »No? Kar na dan z besedo. Kaj pa si videl takšnega?« Smehljal se je in jo gledal v oči. »Že tretrii dan mi ob vsaki priliki govoriš samo o njem... Zato vem, da si ti prav tako v skrbeh, kot jaz.« »To je tvoja skrivnost?« Zasmejala se je. »Kaj ti vse ne opaziš! Če sem govorila o Petru, sem pač zato, ker si me spraševal o njem.« »Marjana...« Celovčanov glas je bil mehak, dobrohoten. »Ti torej misliš — da sem se na vsem lepem zagledala vanj, kaj ne?« Sedla je k njemu in mu prijateljsko položila roko na ramo. »Neverjetno, kaj napravi samota iz čisto resnih ljudi...« »O!« »Seveda! Govoriš neumnosti, ker imaš prenapete živce. Nič novega; poznam to. Moraš. Nekateri so ujedljivi, drugi pa pametnim ljudem očitajo otročarije.« Celovčan je ostal resen. Precej časa je motril dekleta ob sebi »Pamet, Marjana, za življenje ni dovolj. Tudi precej srca je treba imeti, če hočeš prav živeti.« Dobrovoljno se je nasmehnil. »No, pa saj tebi ga ne manjka, kot sem opazil...« Obeh se je lotevalo veselo, skoraj razigrano razpoloženje. Čutila sta, da ga morata obdržati, da morate govoriti, veliko govoriti o čemer koli. »Počitka si potreben,« se je pretirano glasno zasmejala ona. »Drugače si ne morem razlagati tvojega govorjenja.« »Kar taji, nič ti ne pomaga.« »Kaj?« »Da ti je Peter všeč. Saj čudno ni.« »To je vendar...« »Tvoja pravica, lej jo! Od ljubezni bo svet živel.« »Lepo me vzgnjaš, tovariš sekretar. Le kaj ti je nocoj? S te strani te nc poznam.« »Mar ni lepo, da se imata dva človeka rada?« »Smešno. Pozabljaš, da sem aktivistka in da so mi te reči deveta briga.« Celovčan se je glasno zasmejal. »Pa si menda ne predstavljaš enakopravnosti v tem, da oblečeš moško obleko? Pha! Možakarice so izrodek. Vsaj jaz jih ne trpim. Tudi Peter ne, kolikor ga poznam,« jo je spet podražil. Ona pa se je v trenotku zresnila. »Zdaj ni čas za...« Umolknila je sredi misli. Po stopnicah je nekdo prihajal. Koraki so se naglo približevali. Bili so glasni, trdi, vojaški. Celovčan je molče segel v žep in izvlekel revolver. Naperil ga je proti vratom in napeto čakal. Marjana se je tiho prestopila in se stisnila k zidu. Tudi v njeni roki se je zasvetilo orožje. »Luč!« ji je šepnil. »Ugasni luč!« Pogleda ni odmaknil od vrat Ubogala je in o1 mila stikalo. V temi je bilo pričakovanje še tesnobnejše. Koraki so se ustavili pred vrati. Pridržala sta dih in krčevito stisnila ročaje revolverjev. Čez dve, tri, neskončno težke sekunde, se je oglasilo trkanje. »Tok... tok_____tok.« Štela sta pri sebi: trije udarci z dolgimi presledki. Takoj nato trije hitri: »Tok-tok-tok!« Marjana je s hlastnim gibom spet prižgala luč. Urejuje uredniški cdbor, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 6/n — Telefon uredništva ln uprave št 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni urednik Cene Kranjc °