tev.
V Ljubljani, v čtek 22. julija 1880.
Letnik VIII.
Inseratl se sprejemajo ¡d velji tristopna vrsta:
8 kr., ue Be tiska Ikrat,
II II II I' * M II II II II ^
Pri večkratnem tiskanji ar lena primerno zmanjša.
R ok o pi 9
ae ne vračajo, nefrankovan» pisma ae no aprejemajo.
Niroonino prejema opravništvi f administracija) in ekspedicija nn Dunajski cesti St. lii v Medijatovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po poiti	prejemar velji :
Za ceio loto	. . 10 gi. — kr.
«a poileta	. . 5 „ — „
»a četrt leta	. . 8 „ 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta
V TJnbljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
VredniStvo je Poljanski nasip »t. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
n i» <>XmK
,,Schiitzenfest" na Dunaji.
Dunaj ima zopet veliko svečanost, povabil e strelce cele države na veliko streljanje. Mnogo se bo streljalo , še več pa piva spilo. Cela slovesnost je podobna, kakor bi bila nemška demonstracija. Ker je nastopilo ministerstvo TaafTejevo, ki obeta vsem narodom enake pravice, ter ne priznava nemške hegemonije v Avstriji, izmislili so si ceutralisti to demonstracijo , s ktero hočejo cesarju dokazati, da le Nemci državo po konci drže, ker so najboljši strelci. Že pri sprevodu se je to pokazalo. Ko so strelci iz Pcm^kega memo marši-rali, vsklikuil je nekdo : „Bohmen hoch !" Strelci pa, večidel nemšk i Pemci, so odgovorili: „deutBch hoch!" in dunajsko ljudstvo je potem vpilo: „Deutschtohmen hoch!' Čehov tedaj ne marajo videti med strele', kakor je že „W. Tagblatt" pisal: „um Čechtn ist keine Nach-frage." Avstrijski Slovani se svečanosti niso udeležili; Poljakov, Čehov, Slovencev, Dalma-tincev ni skoraj nič prišlo. Iz Ljubljane jih je šlo sicer kakih 20, pa niso Slovenci, ampak nemškutarji. Iz Dalmacije je prišlo nekaj Lahov, ki so zavezniki nemško-libcralcev, da bi jim ti zopet Dalmacijo v pest dali. Pozdravili so jih z „evviva", tedaj čudni Dalmatinci taki, ki ne umejo dalmatinskega . ali bolje hrvatsko-srbskega jezika.
Pripetila pa se je aranžerjem ta nesreča, da, čeravno so hoteli celi svečanosti nemšku-tarsk pečat utisniti, se jim to ui prav dobro posrečilo, kajti Tirolci, kteri za liberalizem in nemškutarijo ne marajo, prekosili so vse druge dežele po svojem številu, po nošah in po im-
pozantmm korakanji. Vsi dunajski listi so v tem edini, da brez teh 1500 Tirolcev ne bi bilo nič posebnega pri celi svečanosti ; in vendar so te Tirolce veduo zaničevali kot „klerikalce", kot „neumne tepce" itd. Tako se dunajski judovski listi sami po zobeh bijejo.
Kedar bo streljanje, vemo, da bodo „klerikalni" Tirolci najbolje streljali; kedar pride pa čas za piti in za govoriti, tistokrat bodo pa gotovo Dunajčani in nemški Pemci zvonec nosili in svoje nemštvo povdarjali; vsaka tretja beseda bo gotovo „deutsch".
Mi privoščimo vsakemu svoje veselje, vendar se bojimo, da je to bolj demonstracija, kakor veselica, in menimo, da se na tak način ne bo polajšala sprava med narodi. Za avstrijsko svečanost tega streljanja ne moremo spoznati, ker drugače bi bil odbor moral skrbeti, da bi se udeležili tudi avstrijski Slovani, glavna moč države. Ce je pa svečanost nemško-narodna, potem ne vemo, kaj imajo Rumunci, kaj Lahi iz Dalmacije in Verone zraven opraviti.
Cesar se za celo stvar le malo briga, kajti kakor „Politik" piše, bil jc tri ure v obrtni ški razstavi, ki je ravno zdaj na Dunaji, na strelišče pa do zdaj še ni prišel, in se tudi ne ve, kdaj pride.
Za Slovane taka reč ni, ker Slovan se br ga bolj za poljedelstvo, ko za lov iu streljanje. Slovan išče svoje veselje v godbi in petju; Nemec pa je bil od nekdaj raje lovec, ta „echutzenfest" je prav nemška svečanost, za ktero se mi malo brigamo.
Govor gosp. Klana
o odkupu duhovenske bire v deželnem zboru.
(Konec.)
Poroč lo deželnega odbora in upravnega odseka dalje trdi, da so le manjše občine oporekale odvezi duhovenske bire, veče in ime-nitnejše pa so se izrekle za odpravo bire. Gospoda moja! V parlamentarnem življenji velja načelo večine ; Vi sami včasih sklepate veljavno z enim samim glasom večine. Kako da bi ravno v tem primerljeji to pravilo ne veljalo? Zakaj naj bi 22 občin, ki žele odvezo, bolj prav imelo kakor njih 126, ki so zoper odvezo? Razun tega vemo, da so nektere izmed njih, ki so prej priporočale odvezo, med tem že spremenile svoje mnenje, in da bi je gotovo tudi marsiktere druge ne bile želele, ko bi bile vedele, da bodo morale odveznino plačati. One so marveč mislile, da se bode bira odpravila, ne da bi jim je bilo treba odkupovati , kakor se je na pr. zgodilo z učiteljsko biro. Ako je g. poslanec Gariboldi rekel, da omenjenih 22 občin po številu obsega več prebivalcev, kakor drugih 120, tudi ta izgovor ne more veljati, in Vas moram z Vašimi lastnimi besedami zavrniti. Vzemite šta-tiBtiko v roke, pa tega še treba ni, ker toliko štatiske menda že vsi znamo, in prepričali se boste, da Vi, gospodje na uni strani, zastopate 40.000 ali gotovo ne več kakor 60.000 prebivalcev , mi na ti strani pa, akoravno smo v manjšini, zastopamo 400.000 ljudi. Ako naj toraj pri biri obvelja želja 22 občin zato, ker one zastopajo večino prebivalstva, potem bodite dosledni in se umaknite nam ter naj ob-
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
13. Stiska.
(Dalje.)
Barbka, delavčeva hčerka, je bila prva v šoli, tako pridno in rada se je učila. Janček se je pa doma učil, ker ni mogel v šolo: doma je bilo toliko dela, da je moral pogosto očetu pri delu pomagati. Raci bi se bil kaj trdnejega naučil, postavim, kakega rokodelstva, pa se ni mogel. Oče so bili slabi in bolehni, da večkrat po cele dni niso prijeli za delo. Tedaj jih je moral pa siu namestovati in krepko na roke popljuniti, da so za silo se preživeli. Katinka je gospodinjstvo prav dobro vodila. Majhno je bilo gospodinjstvo, majhno; pa je bilo tudi vse tako storjeno ¡d opravljeno, da bolje ni moglo biti. Zdaj še le se je videlo, ko nič imeli niso, kako dobro je znala ravnati gospodarstvo. Delala je ueutrujeno, podnevi iu ponoči in ker je bila v vseh stvareh zanesljiva, imela je dosti šivanja in pranja. Njena mati ji je kterikrat poslala po dobri prijatlici kaj denarja, pa tako, da Janko za to ni vedel. Le tako ji
je bilo mogoče, da mu je britko osodo zlajše-vala , da prav za prav še sam ni vedel, od kodi mu pride toliko poboljška. Svojo grdo uavado je bil Janko nekaj opustil, pa vendar je moral še vsak dan za delom izpiti kozarec kake žgane pijače. Ivatiuka tega ni rada videla in večkrat mu je ljubeznjivo rekla, naj pusti to pekleno pijačo. Ali on je vselej odgovoril: ,,Če zj utraj ne popijem svoj kozarec žganja, nisem cel dan za nič, še delati ne morem; žganje me pa tako lepo ogreje in okrepi. Žganje me še po koncu drži, ko bi ga ne imel, davno bil bi že pod zemljo."
Dragi bralec, vedi, tako govore pijanci, ker mislijo, da jih žganje okrepi in očvrsti, pa to ni res. Za veliko ljudi je žganje pravi strup: kri razgreje, sok v človeku pokvari, pokvuri slaj, da jed nič prav ne tekne, ves želodec se ožgein spridi. Zato pijanci tako malo jedo, ker jim ue diši, zato jim nobena jed ni prav narejena in skuhana, ali je premalo osoljena ali preveč , ali je prežarka ali prepiitka, prehladna ali prevroča, zmeraj ji kaj maujka To dela žganje, če je naravno, dobro; kaj dela pa še le tisto žganje, ki
ga mešajo, zalivajo in mu pridevajo vsakovrstno grdobijo. Nekteri devajo v žganje — nečem praviti; rečem pa, da — najgrje Btvari, nekteri živalske obrabljine. Krčmarji in žga-ujarji se za to nič ne menijo, da s svojo pijačo ljudi pogubljajo in nesrečne delajo na duši in na telesu. Njim je samo za dobiček, gledajo samo na to, kako bi z nesrečo drugih obogateli. Kdo bi hotel izpiti žlico strupa? Vsakdo bi dejal, moje življeuje, moje zdravje, hvala Bogu, mi je ljubše in dražje, ko vse na svetu; ali ker je strup v žganji prikrit,se ga noben pijanec ne boji; pije ga vsakdo v slast, da je na zadnje ve3 vrtoglav in topoumen.
Seveda, pijanec ne verjame, da je žganje strupeno, ker ga pije že veliko let, pri tem pa ne vidi, da se je ostrupil. Res je, da ni precej ostrupljen, kakor bi mignil, ostruplja se pa, sicer počasi, polagoma , po malem , toda gotovo. Kaj še nisi nobenkrat videl na cesti, ali pa v bolnišnici, drhtavca. človeka ki se ves trese, ki ima oči krvave in krmežljave, ki se opoteka, da trdno še stopiti ne more, še trezen ue, ki ne more težko deiati, ker ga je moč v rokah zapustila? Vidiš, dragi moj,
velja uaše mrnnje, ker tudi mi zastopamo ogromno večino prebivalcev kranjskih!
Ako poročilo ua dalje pravi, da se pri splošnjih vravnavah ne sme ozirati na mišlje nje posameznih dostikrat „malo razumnih" ljudi — „beschiilukt" stoji v poročilu — , in da so občine le zato oporekale nameravani odvezi bire, ker so od duhovnikov odvisne in premalo samostojne, se moram v imenu kmečkih prebivalcev, ktere tukaj zastopam , zahvaliti za prelepo spričevalo pičle razumuosti, ki ga jim poročilo deželnega odbora daje, iu za uatolcevanje , kterega pa ne morete potrditi z nobenim dokazom. Po Vaši misli naj povsod velja znaua prislovica: „Kmet molči — in plačuj I"
Da bi bila odveza bire na škodo tudi duhovnikom , to je prejemovalcem, in da bi bilo zlasti zdaj, ko se od vseh strani priznava potreba zboljšanja duhovenskih plač, jako čudno, te plače pri nas zmanjševati, nočem obširneje dokazovati, da ne boste mislili, da govorim kot C c;ro pro domo sua. Dveh reči pa moram vendar le omeniti. Prvič ne smem molčati o natolcevanji, ktero poročilo odborovo duhovnikom podtika. Pravi namreč, da so duhovni dostikrat več zahtevali, kakor jim je šlo, biro pobirali tudi pri slabi letini, ko so morali ljudje žito drago kupovati, in da se jim ljudje, ki so odvisni in premalo samostojni, niso mogli ustavljati. To je neopravičeno sumničenje celega stanu, češ, da duhovni pri pobiranji bire ljudstvo oderajo. Rekel sem že, da ljudje dobro vedo , koliko imajo bire dajati, in koliko sme duhoven od njih tirjati. Ako mu pa pri dobri letiui, za ktero je ž njimi vred Božjega blagoslova prosil, nekoliko boljšo mero dajejo, ali imate pač vzrok ga zarad tega zavidati? Ako je pa letina slaba, duhoven s farmam vred trpi in je zadovoljen s tem, kar dobi, in ljudje sami pravijo, da se pri taki priliki laglje jz domač.mi gospodi poravnajo . ki jih radovoljno čakajo, kakor pa z davkarsko gospo sko, ki brez usmiljenja zastanke iztirjuje ii) rubi. Žel. 1875 je g. Kramarič duhovnom dal prelepo spričevalo, da uiso kakor grajščaki, ki so pri pobiranji desetine prišli ter vrata razbili in si jo sami vzeli. Poročilo deželnega odbora pa si duhovnika menda misli kakor kakšnega trdo-srčuega advokata, ki svoj ekspenzar (račun) brez milosti tirja, ter ne gleda na to, ali mora zadnja krava iz hleva, ali poslednje zrnice u
žitnice. Ako je pa kje kaka izjema, ktere se pa v nobenem Btanu ue manjka , po njej vendar ne smete soditi in obrekovati celega stanu.
Drugič se moram v imenu svojih duhovnih tovarišev zahvaliti za skrb, s ktero se poročilo deželnega odbora poteguje za čast duhovnikov. To vsakemu tem bolje dč, ker se je doslej v liberalnih krogih za to čast malo kdo brigal, in bi bili najraje videli, da bi bil duhoven od vseh zauičevan iu psovau. Zato je pa med liberalnim svetom vsakdo tem več veljal, čem bolj je čez duhovnike zabavljal.
Pobiranje bire, pravi poročilo, je sitno, in težavno, duhoven ima potov, tožb, iu bo bolj spoštovau, ako mu ne bo treba pri farmanih iskati dohodkov. Ako Vam je res le za čast duhovnikov mar, naredite, da bodo morali drugi n. pr. občiuski predstojniki ali cekmoj-štri za pobiranje bire skrbeti,', kakor je v nekterih krajih v navadi. Sicer pa se duhovnu pobiranje bire ne zdi tolikanj sitno, težavno in sramotuo, kakor si Vi mislite. Duhoven ne pride kot berač v hišo, ampak kot delavec, ki je plačila vreden. To ljudje dobro vedo, zato se ga v hišo veseli, dan bire je zanje prazničen dan, oni posnažijo hišo, se praznično oblečejo in duhovna z \oselirn obrazom pričakujejo. G. Gariboldi je sicer rekel, da se potem ne sme soditi, da bi ljudje radi dajali biro, ker dostikrat človek v svo:em življenji pr.de v b'u-čaj reči: „es macht mir Vergnügen" — veseli me — med tem, ko to nikakor ni resnično. Toda taka hinavščina, gospoda moja, je le prednost olikanih stanov, pri našem kmetu pa je ne smemo iskati, on govori brez zvijačnosti kakor v srcu misli; in če kje najdete koga, ki ravna, kakor je g. Gariboldi rekel, to ni že več priprost kmet, ampak človek, ki se je uavzel liberalnega duha. Ako pa morebiti par ljudi liberalnega kopita, ki ne marajo ne za cerkev ne za duhovna, ne za vero, pri pob-ranji z nevoljo sprejme duhovmka, ga postrani ali srpo pogleduje iu mu kako debelo ali zbadljivo zarobi, ga pa tem bolj tolaži in veseli ter obilno odškoduje za vse to vdanost zvestoba in prisrčnost, s ktero ga ogromna večina drug.h sprejema.
Res je laglje s pobotnico v blagajnico po denar hoditi, kakor biro pobirati, ali povem vam, da bodo duhovni rajši hodili od hiše do hiše, ter pri svojih farmauih iskali bornega živeža, kakor da bi se dali vkovati v verige,
v ktere bi jih bili nasprotniki vere in cerkve radi vklenili.
Ko je v zadnjem deželnem zboru naš deželni odbor dobil nalog, da naj odkupnine bire ne izpusti spred oči, se je ob enem izreklo, da naj se ozira pri tem tudi na vravnanje kon-grue, ki je s tem v zvezi. Ostanite toraj pri svojem sklepu, dokler državni zbor kongrue ne vravna, kar se bo morebiti že na jesen zgodilo. Tedaj se bo pokazalo, je li potrebno odvezati biro ali ne. Počakajte toraj dotlej, m ue sklepajte prej postave, ktero bi bilo treba potem morebiti zopet spreminjati.
To so glavni vzroki, da ne morem priporočati pričujočega postavnega načrta, ampak Vas moram marveč prositi, da ga ne sprejmete. Ako bi se pa ta postava vendar le sklenila, potem bi našemu ljudstvu ne ostalo druzega, kakor obrniti Be do slavne deželne vlade s prošnjo, da naj je ne priporoča v najvišje potrjenje , in to tem bolj, ker niste hoteli pri pretresovanji tega načrta zaslišati merodajuega faktorja, visokočastitega kneza in škofa, da bi bil pojasnil cerkveno stališče pri tej postavi. Iz omenjenih vzrokov Vam toraj toplo priporočam, da sprejmete nasvet g. Detelje, in da preko te postave prestopite na dnevni red. (Ploskanje in živahna pohvala na levi strani in med poslušalci.)
Politični preg-lsd.
Avstrijske deiele
V Ljubijaui 21. julija.
■'oljski jutljc hočejo Nemci biti, in judje v Brodu hočejo le nemške šole imeti, kar jim je državno sodišče tudi priznalo. Poljaki so se pa maščevali s tem, da so sklenili, da se v učiteljsko pripravnico samo krščeni kandidati sprejemati smejo. To jude peče, pa bodo že še čutili, kaj se pravi, v deželi in od dežele živeti, pa tisto deželo zaničevati in delati nemško propagando.
Češko mesto Slan je tudi sklenilo, da ue sprejme nobenega juda več kot občana, ker judje z nemškutarji vlečejo. Dobro!
Tirolski deželni zbor je izrekel pred j svojim razhodom zaupnico grofu IIohen\vartu.
Vnanje države, i Po pregovoru „schone seelen finden s ch," hoče zdaj ]\cmčija Turkom na noge po-
ta človek je ostrujiljen se žganjem iu ta počasni strup je gorji ko hitri strup, kajti hitri strup človeka prec umori, da mu ni treba, da bi se dolgo mučil in zvijali; kdor si pa za-udaja se žganjem, ta se dolgo muči in trpi, pogosto po več let, vlači se kakor mrhovina, sebi in drugim preseda, sramoti svojo družino in kolne celi svet. Kako je to? čuj 1 Od znotraj ga ujeda Btrup, ga peče v grlu in želodcu mu zaide v mozeg, da ga zvodeni; pomoči nima nobene od nikoder; hudo mu je, ker vidi, da vene kakor cvet, v kterega se je črv naselil, ki glaje in grize, dokler cvet ne uvene in strohni. In kar je največa nesreča, je to, da pijanci tega ne verjamejo poprej, dokler sami ne poskušajo, in prenašajo nasledke, ko je velikrat že prepozno za zdaj in za vselej. Ti nesrečni bedaki — pa te nesreče so si prav sami krivi — ti nespametniki mislijo, da jih žganje res krepi in moč daje, ker jih malo ogreje, na to pa ne pomislijo, da poslej še bolj oslabe, da je ž njimi kakor se staro kljuso, ki teči ne more: če voznik vdari, steče pač za malo korakov, ali pri tem še bolj oslabi. Zatorej je
laž to in še prav debela, da žganje človeku! moč daje, iu pijanec se s stem zelo moti iul vara.
Taka je bila tudi z našim Jankom. Nikoli se mu ni moglo iz glave izbiti, da „žganje krepi", pa je dan na dan to žgalovino pil in naposled se je te pijače tako privadil, da ni bil za nobeno delo, če je ni imel. Sčasoma je bilo žganja zmeraj več treba iu zmeraj hujšega in bolj pekočega ; pa zakaj ? „da kaj srca dobi," je dejal. Gospodar, pri kterem je delal, ga je večkrat nagovarjal in tudi bolj pametni delavci so mu dejali, naj se varuje žganja, ali ker je bilo vse zabadavo po domače povedano, ker je bilo vse bob ob steno, so ga pustili in mislili, da ni mogoče, da bi ga spravili ua pravo pot in da je škoda za besede. Janko je pil, ko je šel na delo; pogosto je prišel pozno domu, pa še dobro, če je bil samo pijan. Dru-gekrati je kje obležal kakor vrženo prase, da so ga domu vlekli kakor praseta. Če je pa sam domu prilomastil in priplaval, ga je bilo pa grdo pogledati, tak je bil: ves povaljan, se strgano suknjo in blatnasto, ki mu jo je
bila Katinka kupila s tistim , kar je sebi pri-trgala. Enkrat je bil domu prišel ves okrvavljen in s pobito glavo, ker se je bil z nekim pretepal. Drugikrat so ga dali pod zapah, na prične počivat, ker se je bil kregati začel in okna pobil, ali kali; in ko je osem dni v zaporu odsedel, je lezel domu kakor Bosedov ko-drež, kader ga ni čakalo nič dobrega. To je bil tudi uzrok, da bc ž njim ni hotel nobeden več pečati, še taki ljudje ne, ki sami niso bili nič kaj prida. Doma je šlo spet vse nazaj, zlasti odkar je bila stara zakupnica pomoč odtegnila, kajti slišala je bila, kako Janko nerodno ravna. S tem je htela svojo hčer prisiliti, naj pijanca grdega popusti, pa k materi pride, če ne, od nje več podpore ne dobi. Jauko se je zdaj jel družiti z najgrjimi pijanci po žga-njepivnicah in zahajal v najbolj razupite krčme in žganjarske beznice. Zmerom bolj je bil brezbožen in razuzdan, pravi hudobnež in tepec je bil, vsak se ga je vstrašil.
(Dalje prih.)
magati. Poslali bodo Nemci v Carigrad nemške uradnike, da bodo državni voz iu državne finance v rednem tiru držali ; za turško armado pa hočejo poslati mnogo nemških oficirjev, da bodo vojsko na novo uredili. , N. fr. Presse" in drugi turški listi se že veselč , da bo zdaj Turčija pod nemškim pokroviteljstvom ugnala Slovane in potlačila jih vnovič pod svojo oblast. To zna lepo vreme biti, — če dež ne pojde I
Cela ilirska mešanica je še pri starem. Na sklepe berlinske konference se sultan ne ozira, velevlasti pa tudi nič ne storč, da bi se ti sklepi dejansko izvršili. Čemu so neki imeli tisto konferenco?
fafki so žalostni, ker zmirom bolj spoznavajo , da so francozke in augležke simpatije za helenizem le platouičue, iu da bodo nazadnje vendar le sami morali za orožje prijeti, ako bodo hoteli od Turka kaj dobiti. Stokrat jim je že žal, da niso tačas udarili, ko Rusi iu Srbi.
Črnogorci so tudi pri slabi volji. Sultan jim ne odstopi, kar bi moral vsled berlinske pogodbe, zdaj so pa še Albanci eno črnogorsko stražo napadli, iu deset Črngorcev pobili. Koga hoče knez odgovornega narediti, če je pa v Turčiji tak nered, da vlada svo jih podložnih ne more brzdati, in da Albanci počno, kar hočejo? Ali je taka država kakor turška vredna, da živi ?
V Ameriki se pripravljajo na veliko volilno borbo, na volitev predsednika republike. Nasproti si stojite dve stranki: ena republikanska, ki ima na jeziku svobodo, pa misli le na centralizem , ua niveliranje in itlačenje vseh samostojnih elementov ; druga je demokratična , ki hoče braniti pravice posameznih dežel, ki hoče avtonomijo ali samoupravo, ter svetuje , naj bi se bolj vladalo po praktičnih izkušnjah, ko po liberaluih frazah in nazorih, naj bi se bolje gospodarilo , naj bi se službe ne oddajale samo takim , ki so vneti za liberalizem, ampak takim, ki so najbolj sposobni. Že iz rečenega se lahko spozna, da republikanci niso nič dr^ega, ko naši centralisti ali „ustavoverci," demokrati pa so uaši federalisti ali naša desnica v državnem zboru. Tedaj imajo v severo-amerikanskih državah isto borbo, ka kor mi v Avstriji. Republikanci ali „ustavaki" hočejo voliti Garfielda za prezideuta, demokrati pa generala Hancocka. Deiajo se že velike stave, kdo bo zmagal, najraje stavijo ljudje na Ilancocka.
Izvirni dopisi.
'Ma Iijllbljanc 20. julija. (Bolgarija se vnovič dviga.) Jako zanimiva so najnovejša poročila iz Bolgarije. Vse se pripravlja na novo vojsko zoper krutega Turka; 120.000 mož je pod orožjem, ter so s strelivom dobro preskrbljeni; živeža jim ne bo zmanjkalo, ker imajo letos Bolgari izreduo dobro letino.
Da stanje v nekdanji Tutčiji ne bo tako ostalo, kakor je določila modrost diplomatov v Berlinu, da Bolgari ne bodo zadovoljni s tem, da je samo en del naroda v severni Bolgariji svoboden, drugi del v Rumeliji na pol svoboden, tretji del v Macedoniji pa v sužnosti kakor prej; da Grki ne bodo hoteli videti svojih rojakov pod turško oblastjo, — to smo pač vedeli in nikdar dvomili nad tem. da bodo stvari še dalje dozorele, ter da bo trobljivo drevo turške države v Evropi slednjič na tla telebilo; vendar nismo mislili, da se bo to tako hitro zgodilo, mislili smo, da se bo sedanji red vsaj nekaj let ohranil. Kakor zdaj podoba
kaže, bomo morda pa še letos videli razpad Turčije. Povod k temu dajejo Grki. Oni se niso hoteli vdeležiti vojske s Turki, ter so več zaupali obljubam angleške Disraelijeve vlade, ktera je v svoji skrbi za Turčina hotela ga obvarovati še tega sovražnika, ter obetala Grkom pridobitev na mirni poti, da si na berolin-skem kongresu ni za nje nič storila. Po dolgih razgovorih in brezvspešnem pogajanji so Grki slednjič spoznali, da so se opekli in da ne bodo z lepa nič dobili. Zdaj so začeli misliti in diplomatizirati in pripravljati se ob enem za vojsko. Grški kralj je potoval v Pariz in London, iu prosil pomoči za Grško; oblju bili so mu vsaj moralično pomoč. Ne ve se še, ali bo Francoska res pomagala Grkom, ako bi bili tepeni; nazadnje bodo morda še prisiljeni, zaničevane Slovane, vzlasti Ruse, na pomoč klicati.
Ako pa se vname vojska, hočejo vdariti Bolgari, da zedinijo iu osvobodijo svojo domovino. Knez Bogorides, vladar ltumelije bo prepustil svoj prestol knezu Aleksandru Batten-bergu, kterega podpira Rusija, Bogorides pa si bo s tem zatajevanjem samega sebe pridobil hvalo iu slavo, bolgarski narod mu tega ue bo pozabil, in kdo ve, kaj prinese prihod-njost, če ne bo še enkrat vladala Bolgarijo slovanska rodovina Bogoridesov.
Gotovo je, da se zbirajo nad Turčijo črni oblaki, in da se pripravlja hud vihar, kteri bo najbrže razpihal poslopje turške države.
Mi Slovenci bomo gotovo vsi z vsemi simpatijami spremljali novo vojsko zoper našega starega sovražnika Turka, ter upamo, da se bodo naši slovanski bratje Bolgari osvobodili, da bodo ustanovili veliko in častno slovansko državo na Balkanu.
V to ime zakličemo: Bog pomozi 1
I/,/n fl'oljan tiari Loko 18. ju lija. (Duh. bira, 3001etnica v Idriji in še par novic.) Veliko govorjenja je učinil sklep zdajne večine deželnega zbora o odpravi duhovske bire tudi po naših hrib h. Vse je nezadovoljno s tem sklepom. Z davki je ljudstvo že tako preobloženo, najtežje je kmetu pa gotovo davek v denarji odrajtovati, na par mernikov žita on malo porajta, in zdaj še večina zbora menda celo misli, da mu je kaj pomagala. Jaz sem gotovo si mislil, da vsaj vsi ti liberalci — liberalci kakor „lucus a non lucendo'-, ne bodo za oni predlog glasovali, ker so se mi uekteri za ljudstvo iu deželo našo domačo vendar nekoliko skrbni zdeli. A zdaj lahko spoznamo, da so si kakor jajce jajcu podobni. Nihče teh liberalcev se ne zmeni za blagor našega ubogega kmeta. Upamo pa, da ua vi šjem mestu tega sklepa ne potrdijo. Deželni namestnik g. Winkler razmere našega ljudstva dobro pozna in gotovo bo ono potrjenje odsvetoval. Prav čudno se pa gotovo že vsakemu zdi, da kranjski zbor še ni bil razpuščen, ker take reči njega prisiljena večina sklepa.
0 idrijski 300letnici se je marsikaj že pisalo, posebno v „SI. N.", a prav zelo me mika še par vrstic dostaviti. Najprej moram povedati, da se je meni ona svečanost nekako dolgočasna zdela. Vreme je bilo dopoldne res dolgočasno, a to nima toliko vpliva na moj čut, kot to, da je po Idriji vse preveč po nem-čurstvu dišalo. Pri prvi krčmi, h kteri se pride od žirovske in tominske strani, sem bral napise le nemške. Po cesarskih poslopjih so bili isto taki in nič slovenskih zastav razun na Gradu. Nobene slovenske tribojnice nisem videl.na zvoniku, tudi ne na farovžu, le g. kaplan se je predrznil slovensko zastavo pri svojem stanovališči razobesiti. Mogoče je, da je bilo
več slovenskih zastav po cesarskih poslopjih. Lahko se je primerilo, da sem jih prezrl, a vendar mislim, da sem precéj dobro pogledal. Sicer se pa temu ni čuditi, ker je zagrizeni nemčur g. Lipold gospodar vsi Idriji, razen neodvisnih posestnikov, trgovcev itd. On je tudi na pol paša v Idriji. Ko je bila pri tej slovesnosti pri sv. maši „glorija," gre v ža-grad in cerkveniku zapove, da naj gre na kor in reče organistu, da naj hitro orglja, in res koj je zastalo, „kredo" je bila čisto kratka. Petja ne bom kritiziral, to vem, da so se pevci in pevke in godci veliko trudili, a nazadnje jim g. Lipold prepove produkcijo. Čudno se mi je zdelo, da je on tako predrzen, da tudi v cerkvi hoče gospodariti. Ako bo šlo tako naprej, bo prej ko ne poslal cerkvenika k g. dekanu še na prižnico, da naj govor dokonča, ako se mu bo predolg zdel. Čulo se je, da je g. Lipold po oni slavnosti hudo zbolel. Kaj, ko bi mu bila slovenska napitnica g. Winklerja kaj škodovala? On bi bil gotovo rad imel, da bi v Idriji pri slavnosti vse bilo semško, . deutsche lieder, deutsche reden , deutsches bier" itd., a mu je spodletelo. Po privatnih hišah, kjer on ne more vkazovati, so se razobesile le slovenske, se ve da tuli cesarske zastave, pri skupnem obedu so se govorile tudi slovenske napitnice, na večer slišale pa se le slovenske pesmi. Vse dokaže, daje Idrija na slovenski zemlji in da se zavoljo g. Lipolda in od njega odvisnih nemčurjev ne more več .nemška" imenovati. Tudi večina mestnega zastopa je narodna. Da je bilo treba pri tolikem številu uradnikov silne agitacije, si lahko mislimo. Največ se imajo Idrijci zahvaliti g. Trevnu, prejšnjemu županu, da je zastop mestni zopet naroden, ker on je nevtrudljivo delal za blagor idrijskih rudarjev , pa si tudi njih zaupanje popolnoma pridobil, da ga o ¡priliki volitev vse ubogajo. Vendar dokler bo Lipold v Idriji, bo kaka slovesnost javaljne prav vesela, zato sem sklenil, da k nobeni slovesnosti v Idriji več ne grem, dokler g. Lipold kam ne preide. Kjer nemčurji med Slovenci veselice vodijo, ni nijednega pravega veselja.
Majev in junijev dež nam je žita zboljšal. da so se zago3tila in se nam zdaj dobra letiua obeta.
Pred par tedni so tu vjeli nekoga, ki je bil sumljiv, da denar ponareja, a so ga menda hitro izpustili, ker se je dobro zagovarjal.
Neka komisija je v soboto zopet našo okrajno cesto pregledovala. V „Weltblattu" nekdo priporoča oni načrt, kterega sem jaz v nekem dopisu priporočal, da bi namreč projektirana državna cesta gi a na Podgoro, Sovo-den, Znjojilo, Otalež, Želin.
Ravno zdaj čujem, da je včeraj davkarski nadzornik šel čez Poljane proti Stari in Novi Oslici, da pogleda, koliko je črv škode naredil, da se poškodovanim davki odpišejo, kar se je lani in tudi prejšnja leta že zgodilo. Pred kakimi petimi tedni so se poškodovani za odpis oglasili, a zdaj so se žita tako zarastla, da se vsaj od daleč ne razloči, koliko je polje poškodovano, od blizo polje po tolikih grapah in gričih pregledati pa v nekterih urah ni mogoče. Kmetje so radovedni, kako bo letos z odpisom davkov. Prav bi bilo, da bi jih jim vsaj nekoliko odpisali , ker nekteri vsaj so močno poškodovani.
Naši Bosedje na Primorskem se hvalijo, da imajo posebno lepa polja. Bog daj, da bi vsi svoje pridelke srečno spravili 1
Domače novice.
V Ljubljani, 22. julija.
(.Deželni predsednik gosp. Winkler) Be je podal v pondeljek na Dolenjsko ogledovat tiste kraje, kjer je toča pobila. Po vseh krajih, posebno v Krškem in Kostanjevci, so ga slovesno sprejemali. Danes menda se vrne nazaj v Ljubljano.
(Konfisciran) je bil v torek „Narod" zavoljo dopisa s Ptuja, podpisanega od župnika gosp. Itajča.
(„Turški list") zavoljo dogodbe na Šmarni gori in v torek ves divji šavsa in ravsa krog sebe. Najprej popade prav ljuto gosp. Alešovca, češ da je on govorico o okroglicah in plesu na Šmarni gori izmislil in po mestu trosil, ter mu žuga s tožbo, dti-si mora ta list dobro vedeti, da, je bila tega Ljubljana vsa polna že predno je gosp. Alčšovec v pondeljek vstal. Da bo pa ta „list za opravljanje naroda našega" še huje vjedal se, mu bodi povedano še to, da kar smo zagotovo zvedeli, so „lieder-tatlarji" na Šmarni gori slekli premočene srajce, jih razobesili po drevji, da se posuše, potem pa na veliko strm e-nje gor navzočih kmetovs suknjami o gr u e n i s p r e ha jali se pogoriinda je eden tak „brezsrajčnik" kakor „zulu kaffer" prišel celo v gostil nie o. Ali morda tudi to res ni, da svojega izleta okrajnemu glavarstvu še naznanili niso?
Posebno grdo pa napada „turšk list" gosp. Svetca, ker ga — čuj svet in strmi nad to grozno predrznostjo! — kar naravnost natol-cuje, da je on s svojimi govori v deželnem zboru kranjskem provzročil žalostno dogodbo v Medvodah. Mi se nadjamo, da bo gospod Svetec takim obrekovalcem že pokazal, po čem je ričet, posebno še zato, ker je neßramni napad na-nj ob enem tudi napad na vso narodno stranko deželnega zbora kranjskega.
(Kranjsko - tajčpemski nemŠkutar) gosp. "Wawreczka, nek do zdaj malo znan uradnik niže vrste, v včerajšnji .Laibacherci" kot načelnik „liedertaflerjev" zahteva od „Slovenca" in „ aroda', da naj naznanita priče za vse ono, kar sta neugodno pisala o „liedertaflerjih" na Šmarni gori in v Medvodah. Ker vsaj našemu vredništvu ni znano, da bi bil ta mož državnega pravdnika brič ali raznoševalec njegov, bomo za zdaj rekli le to, da postav ne pozna, in ga napotiti h kakemu hribovcu, naj mu pove, kake štiri besede ima on za sitneže; to je namreč neko vabilo ali ukaz, o kterem še nismo slišali, da bi ga bil kdo spolnil.
(Šolstvo.) I z vest je državne više realke v Ljubljani se ponaša s sestavkom „Die Bergwerke im römischen Staatshaushalte," spisal prof. dr. J. Binder. Profesorjev ali uči teljev za navadne predmete bilo je 14; učencev javnih od začetka v sedmih razredih 259, na koncu 240, Slovencev le 112. Lani se je k maturi oglasilo jih 23, in 3 so jo dodelali izvrstno: letos jih je v VII. razredu samo 23, zrelotno poskušnjo so pričeli 19. tega m. — Znamnje sedanje dobe je, da so v šolskih izvest-jih (se ve — vsled nekega Stremayrovega ukaza) znanstveni spisi strogo vednostni, preučeni, premalo dejanski, torej občinstvu neprebavljivi. Slovenski se v gimnazijskem in re-alkinem že nekaj let pogrešajo. Namestujejo jih slovenske naloge iz viših razredov, ktere se poleg nemških zvesto natiskujejo. A to ni prav in modro. Kaj velja učenost brez dejanske koristi ! Najboljša doba našim šolam je napočila, ko so po ljudskih šolah na deželi bili v izve-
stjib ali poročilih svojih jeli izdajati po domače pisane krajevne, deželne, narodske stvari. Ni dobro, da se je to odpravilo. — Kar se opazuje pri znanstvenih profesorskih spisih, to se čuti pri mnozih, vzlasti nemških nalogah, da so neprebavljive učencem in nektere celó prezgodnje ali Bploh nepristojne, na pr. „Die Poesie des litndlichen protestan. Pfarrhauses; Grenzen der Menschheit; über das Duell (I); Arbeiterverhiiltnisse in meiner Ileimat; Ueber biirdung an Gimnasien; Ali se sme reči, da je bil Preširen atheist?" itd. itd. — Ne le šolski nadzorniki in ravnatelji, tudi starši so s svojimi sinovi v tacih rečeh prizadeti. — Preobširne in nepotrebne so vsakoletne statistične razkaze učencev po starosti, stanovanji; razkazovanja bukev in beril ali dovršenih brauj raznih klasikov ; naštevanja učnih pomečkov itd. Koliko trpijo ubogi ravnatelji, in kako malokdo se briga za take reči!? Sploh pravijo, da takrat statistika povladuje, kedar viših idej primanjkuje. Tudi bi se stroški lahko znižali. Ilvalno je, kar se stori novejši čas za ubožne dijake. Da bi le povsod pravi blagoslov se dobival! Za nemščino se menda preveč nakupuje, za slovenščino premalo. Med knjižnimi darovalci slovi v realki in gimnaziji letos vrli naš g. Ivan Vilhar. Na realki je dijakov malo z odliko, v drugem in šestem razredu ni celó nobenega; tako tudi v novomeškem šestem nobenega; v ljubljanskih jih je vtč, v II. b. na pr. celo 11. Prihodnj šolsko leto se prične s sv.mašo IG. septembra, novi učenci se sprejemali bodo 13. in 14., prejšnji do 15. Ker se gimnazija v Kranji prične spet s I. razredom latinskim, bodo Gorenjci na to morali se ozirati.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Umrla sta ta mesec čč. gg. Tomaž Jerančič v Moravčah, in Juri Zabrezovnik v Škofji loki, oba v pokoji. It. I. P.
—	Umrla je v pondeljek v Trstu znana vdova Kalistrova 75 let stara, zapustivši veliko premoženje.
—	Rokopis kraljedvorski. Dokler je bil Hanka še živ , dovršila se je s prisego pred Bodnijo pravda, da spominka ,,Zelenogor-ski in Kraljedvorski" nista podvržena ali ponarejena, marveč istinita. Nedavno pa je češki profesor A. Šembera na Dunaji oglasil se v posebni knjigi zoper prvi, in za prof. Vašekom letos tudi zoper drugi Btaročeski spominek, češ, nekaj ga je sostavil Svoboda, nekaj Ilanka, krasno spisal na pergament Linda! Kdo bi mu verjel? Ugovarjajo mu res krepko češki učenjaki na pr. dr. Gebauer in Fr. Vymazal (cf. Hlas č. 52); vendar bode preteklo še nekaj časa, da se učenim glavam poleže prizanesljiva (? I) strast.
V katoliški bukvami
v Ljubljani, stolni trg, Št. G, se dobivajo sledeče knjige:
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi, I. del, pesmi 90 kr.
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi, II. del, Basni, prilike, povesti 1 gld. 20 kr.
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi, III. del, ži-votopisi 1 gl. 30 kr.
Podučne in kratkočasne knjige:
Genovefa, povest iz starih časov, trdo vezana 35 kr.
Evstaliija, povest, trdo vezana 35 kr.
Nedolžnost, povest, trdo vezana 35 kr.
Kržič, Izgledi bogoljubnih otrok, I. del, trdo»
vezani 40 kr. Kržič, Izgledi bogoljubnih otrok, II. del, trdo
vezani 40 kr. Jeran L., Potovanje v sveto deželo, po zdatno znižani ceni za 80 kr. Kuhn A., Gehet zu Josej, ein Itelehrungsbuch,
brosehirt 35 kr. Kuhn, Novena k svetemu Jožefu, 4 kr. Kuhn, Sveti Jožef v ßicmanjlh, broširano G kr. Zupančič, Dušna pomoč, II. bukve, vezane v
pol usnji 80 kr. Zupančič, Dušna pomoč, III, bukvo, vezane v
pol usnji 80 kr., nevezane pa po 40 kr. Zupančič, Dušne pomoči, 4. bukvo , popolna vezano v usnje z 90 kr. Lilija v Božjem vrtu, 4. natis, 1880, vezano v pol platno 35 kr., v usnji z zlato obrezo Prestave najlepših himen J. Bilec, 1880 25 kr. /.werger, Najlepša Čednost in najgršepregrehe, vezane v platnu 1 gl. 15 kr., v usnju 1 gl. 35 kr., v polplatnu 1 gld. 5 kr., v papirju 1 gld.
Abuna Soliman, Pesmi. S podobo misijonarja Knobleharja, po zdatno znižani coni za CO kr, Obrednik za cerkvenike. J. Voh. V platno vezano 15 kr. Nauk slovenskim županom, broširano 1 gl.
Nemške nove kujige:
Aurelia oder die Märtyrer von Gorkum. Ein Kornau aus der Zeit des Abfalles der Niederlande, M. Lehmann, brosehirt 1 gl. 80 kr. llcel Joseph, Die chochbegnadigte Ordensschwester Columba 84 kr. Guidi Dr. Job. Halt., Berufung einer jungen Protestantin zur Erkenntniss der Wahrheit,
brosehirt 84 kr. Baunard, Dr. L. P. Z. Leben der ehrwürdigen Dienerin Gottes, Mutter Magdalene Sophie Barat, 2 Bünde, 3 gl. 60 kr. Fischer Engelbert, Sehlde Haus und Kirche brosehirt 20 kr. Schcnz, Warum Gott Mensch geworden 72 kr. Mümling, II. C. Erzbischof von Westiniinster, Die vier grossen Uebel unserer Tage fiO kr. Leitfaden für Gemeindevorsteher 80 kr. Bauordnung für das Herzogthum Krain 30 kr.
Dalje priporoča zalogo slovenskih in nemških molitvenih knjig, lepo — najlepše vezanihf potem rožne vence, svetinice, male podobice svetnikov, pa tudi podobe razne velikosti v okvirjih, oljnatega tiska ali malane. Tudi preskrbuje vse šolske knjige , muzikalije, zemljevide itd, papir iu zavitke za liste z glasilko , podobo ali brez nje ter vsa knjigotržna naročila.
lialol. bukvama
na stolnem trgu št. C.
Kn llolenjee po toei poškodovane mo darovali:
Prečast. g. Andrej Alijančič, korar stolne cerkve v Celovcu 10 gld. Čast. gosp. Andrej Pečenko, duh. pomočn. v B .... 5 gld.
Za pogorelee v Vianiniku no darovali:
Prečast. gosp. Peter Kobal, dekan v St. Petru 5 gld.
je ravnokar zalogi
V katoliški bukvami
na svitlo prišla ter je vedno v
„Oče naš"
GO cm. visoka in 4G cm. široka podoba.
Cena 80 kr.
Predg vor in vsaka prošnja posebej je. lepo izpeljana v alegoričnih podobah, ktere služijo v venec okoli tiskanih, raznobarvenih prošenj „Očenaša". Podoba s primernim okvirjem je lep kmč za vsako sobo; ker je prva v slovenskem jeziku in cena ne previsoka, se priporoča posebuo za darila o raznih prilikah.
Narofu;e se in ob t ui m denar pošilja naj. cenejše po nakaznicah.	(1)
Iidajatelj in odgovorni urednik Filip lad'lp.
J. aznikoi nasledniki v Ljubljani